jrv1..'?1-. * ■ "" ..-"*■ , -c 1 - " * -V ■ "l"'- "" ^ “ J • - o~ ■ . r 'Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri meseee 7 Hr 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča *■> naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. I osamezna številka 20 stot. — ^Uredništvo in uprava : Trst, via delie Zudeecbe štv. 3. Telefon 1-9-50 rn 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pi*ma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene koione 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 00 stot. — Plača se !----------------------------------naprej. — Oglase sprejema laseratni oddelek .Dela*. V Tpstšij v srsda *4. julija 1920 Geslo današnjega ‘kotSi*: Bo^proti vodnim pustolo^šeinam, boj feak-* eiji, pomoč sovjetski I GliASIItO SOCIALISTIČNE ZVEZE BENEČIJI Leto L - štev. 25« n ?V?I ’ " b Polom poljske vojske Pusi ssapv RmsI]o za meseca kong ' S jugoslovenskiii komunistov1 Kon j m min ,varu v Sremu ■iz vseh jtigosl ;v kili pokrajin od Makedo: lj ' pa d) Cio vat ,e. P.i ott.ih je bilo 400 delegatov, ki so 7 st paii C0.C00 politično Oi^auiziranlh, ter so zber v; 1: v knsni stavbi Vukovarskega De-lavskcg . tlo.na. Bil j*: lo iirugi kongre jugoslovanskih komunistov. Prvi s ie vršil v apiiin iaus';ega leta v Bel-gradu Tak7..t so manjkali na kongre >u Slovenci in de Hrvatov, ki so ostali v soc. d .mokiatični strani-i minis.ra Korača. Že takrat se je soglostio sprej ■! pred og piistopiti Tretji inteinacijonali ter združili se v enotnj „socija isf;čno delavko stran’.: komunist v ‘ na podlagi programa raz- rednega b ja ler proletar ke diktature. Od tedaj je gibanje sila napredovalo, Korač je ostal osamljen. Sloenski pr letarijat pa je /apočel y stari S'ran i dolgo ali uspejno borbo proti lastnim 'voditeljem in njihovi miniMerijalni politiki, dokler se pre e.na večina ni ločila od stare stranke ter se piikijučia komunističn* cemr. li v Belgradu. Da es je komunistična stranka edina cen rali-zrrana politična s^anka v Jugo laviji, ki se z močnim vejami razprostira po vseh deželah domovine. , K( ngres se je vršil kaj ?ivahno, često naravnost burno. Ko je osrednji t jnik sodr. Filipovič poročal o inezaslišnem nasilnem p eganjanju ju'joslovenskega |dela\stva prtom vlade, ki je osobito v Bosni, Hrvaš i, Dalmaciji in Sloveniji od-lavljala delav stvo iz službe, ga zapirala po j čah in streljala po ulicah, so dele atje kriknili ogorčenja. V sKdečih razpravah ;e j*' potem pokazalo, da sta v strar-ki dve tendenci; dasi obe pov em komunistični, vendar >e razlikujeta po načinu, kako razumevata poli ični in gospodarski položaj ter precenjujeta pravo moč balkan kega pioletarijata. Ekstremi tično, maksimalistično skupino, ki se je v naslednjem izvazala kot veliko močnejša, zastopajo ;odrugi Mai kovic, Jovanovič, Filipovič in drug! Zmerno skupim pa zastopajo veteran srčkih sodrugov Lapčepič ter sodrugi Topalovič, Jak.-ič, Golouh, Krek č in drugi. Maks^malisti predlože pol tič i program, ki v prvem delu^ pojasnjuje stališče stranke nasproti današnji krizi, ter v d tigent delu označa po!, po kater treba korakat', da se sedanji proizvajajoči sistem nadomesti s komunističnim. Pot je: u-tanovitev rdečih gard, oborožitev profe!arijata za sotlj Iito revolucijo ter ustanovitev proletarske diktature. Pr< t e nu programu govori osobito Lapčevič, ki je prepričan, da mora priti do diktature pro letar jata, vendar naj to diktaturo ne izvršuje drzna manjšina temveč delavstvo po svoji večini. V to svrho pa je treba poprej razširiti in učvrstiti politične in sindikalne organizacije ter pr d biti poljskega delavca, medtem ko on smatra, da umi posestniki niso zanesljiv revo h c jonaren element. Klubu krasnemu opozicijonalnemu govoru sodr! Lapčtviča sprejme kongres z večino glasov politični program maksimalistične tendence. Oiobito so zan| glasoval' Srbi. Premeni se tudi"ime stranke, ki se odsedaj nazivl|e: rJugoslovenska komuni- stična stranka". Drug > točko dnevnega reda je tvoril delovni p (igram stranke. Več.na predlaga resolucijo, ki zahteva, da se razširi m d l, u Istvo ideja sovjetov. V kotikt r tiče prakt čnih \ pr. š nj in taktike, sprejme se resolucija s->rejtti od bulgarskih sodrugov na kor g i su v Sredcu. Proti temu predlogu govorita zopet obširno Topalovič in Golouh. A i predlagani delovni program kakor tudi nova strankina pravila, ki določaj« popolno in strogo centralizac jo stranke, so sprejeti od kongresne večine, ki zaviže resolucijo manjšine, predlagano po Topaloviču. r.dufejo na vsel črJi, - Duhno in Minsk zasedena. - Entenia prosi ni?r s Poljsko. - Rusi napfedujejo tudi v Krimu in ob Azovskent reseriu. - Eissi 120 kilometrov pred Varšavo. DtJNAJ, 12 Iz Moskve poročajo z dne 11. t. m-; Po hudih bojih so ruske čete zavzele mnogo krajev * * Jasno f^», da sta se obe na kongresu n»*-to: pivši tendenci porodili' shd različnega pojmo a^a o stahsču Jugoslavije kot dižave. M^ksimalist.čna v<-č'na sodi, In to ni a v or rap čno, da je Jugosla i ja, kakor sploh vse po vo.n p r idivše se državr čisto enostavno -o-lom a enient» in ne s im st jna, prava d ža a Zato sti Jugoslavija ne bo m> gla nikoli utrui;i, očv stin, ter dv gniti svoje in iustrije in zl>oijšati svoji g t prometa, dokler se ie sprem ne ;e raz mere odvisnosti. Žato bo mor- 1 prol tari :t. ano hoče rešiti s-ame-a se^e, posi či po t nergičnik boin h metodah Žmerna manjšina pa upa da bo mogla konci n racija jugoslov: ns'< ga kapi ala v ve| k h ban ah pospešiti očv.ščenje drža e in vlaHajo-čega razreda ter dvigniti industrijo in pro ’ et., Kakor stvari danes stoje, imaio ma slmal isti menda pav. Opozarjam-) na to, ka; v č nlnoma neopravičen. V t h razmerah je jasno, da bo mogtl le proletarijat tu ka ;or drugod reorganizirati državo, izboljšati ji produkcijo in postaviti jo na sta’išče reda in blagostanja. S'l-*pi Vukovarš ega ko igresa bodo seveda moeočto Vpli ali na vse komunistično gibanje na Balkar.u. Kongres y kot svoj spredel vie Skle bulgartkih, romunskih in gršk h sodrugov, ki sto e tudi ra m ks malh-ični podlagi Jugo-Slovenski prolet^ rijat zasleduje dosledno svojo t>Ot do revolucije In komunizma. ob desnem bregu Beiezine, 45 vrst južno Bobmi vka. Dosegle 20 bolj južno črto oddaljeno 55 Trst na se-verozs.psda M ozira. Zavzele m> Dubno. Odibile so sovražne u:oade t odseku Roma. 8. julija smo zasedli Novo Užico ter naprsdovali do 30 vrst pred Kamenee-Potiolskem. V Ki'mu smo zaedli črto 35 vrst južao Aleksandrovskejja in 15 v trt južno in jugovzhodno od Grjenhovega. Pri zavzetju Proskuro-vega, dne 9. t. m., smo vplenili mnogo bajnega ma-terižaia. Ob Azovskem morju so pričeli boji z izlaoa-nimi četami železniška proga Ka-san—Ekaterinograd je vzpostavljeaa. iPARIZ, 12. — »Petit Pairisien« poroča iz Londona, da so po brzojavni vesti i z Kovina, boljševiki zavzeli mesto Minsk. LONDON, 12. — Poročevalec agencije Reuiter poroča iz Spaja: Zavezniki so stavili sovjetski vladi predlog, da sldees s Poljaki premirje na podlagi, da se Poljski umaknejo za svoje meje. Temu premirja naj sledi mirovna konferenca, Id naj ji prisostvujejo vse obmejne države. LONDON, 12. — »Daily Telegraf« sprejema sledečo vest iz M-oskve: Krasim je predložil svoje poročilo in vlada je pripravljena ustaviti oienzivo proti Poljski, ako zaivezniki pripoznajo bcSjševiško oblast ter pristanejo na sklicanje mirovne konference. PARIZ, 12. — »Petit Parisien« poroča iz Spa, da neralu Pilsudskemu ter mn podal potrebna navodila, da takoj započne s premirnimi podajanji MILAtN, 12. — »Sera« poroča iz Spaja: Lloyd George, Miller and in Sforza so se 'včeraj zjutraj se stali pred seijo koaiierence, da prouče odgovor ruske vlade ter položaj na Poljskem, ki je baje tako kritičen, da zasedba Varšave po boljševikih ni kddjiu čena, aiko nadaljujejo v svojem uspešnem prodiranju. Grabski j« irzjavil, da Poljska nima imperijalfetičnih namenov {7U m da bi jo zavezniki morali podpirati z vojaStvom in z Nemčija odvzetim orožjem. VARŠAVA, 12. — Listi sporočajo, da je do 8. t m. dosegla število poljskih prostovoljcev, ki jih or gainizira Haller 300.000 mož. Od vsepovsod se javijo novi prostovoljci. VARŠAVA 13. Poljsko poročilo konstatira, da so boljševiki zavzeli vnanje utrdbe Minska ter po hudem boju vkorakali v mesto. Poljska agencija trdi, da ne grozi nobena nevarnost Varšavi, ker so Rusi oddaljeni še 120 km od vnanjih utrdb. 10.000 ljudij neprestano dela, da še bolj utrde brambene naprave ni vzhodu Var šave. Vnanji minister Zapijeha je poslal litvinski vladi noto, v kateri pripozna neodvisnost Lit vinske. DUNAJ 13. — Radjobrzojavka iz Moskve poroča: Po vesteh iz jugozapadne fronte, so do spele za poljskimi črtami številne vojaške misije zaveznikov, ki skušajo reorganizirati poljsko in je predsednik poljskega sveta, Grabski, brzojavil ge- j ukrajinsko bežečo vojsko. Bz Jug@s!@^je 1. Vlada ne ve ničesar. V Jugoslaviji imajo res pravo vlado, vlado, ki ne ve ničesar. Začnimo torej s 110. sejo narodnega predstavništva, ki se je vršila dne 7. julija. Poslanec Stanko Banič stavi na notranjega ministra Davidoviča vprašanje zaradi naredbe o sestavi selskih občin v Dalmaciji. — Minister za notranje •posle Davidovič odgovarja, da še nima potrebnih podatkov in prosi poslanca, naj počaka, dokler me dobi potrebnih informacij. — Poslanec Banič se zadovoljuje z odgovorom, ugotavlja pa, da je minister slabo poučen o razmerah v Dalmaciji. Ministra, ki pravi, da nima pritoke pou&ti se o razmerah v Dalmaciji, opozarja govornik na to, da mu naredbe dalmatinske pokrajinske vlade nudijo dovolj prilike, da se inlormiiira o razmerah v Dalmaciji. Govornik vpraša ministra, ali namerava še dalje trpeti občinske komisarje v Dalmaciji. Poslanec Juraj Biankiini vpraša namestnika zunanjega ministra dr. Ninčiča, ali so mu znana preganjanja, .ki jih italijanske oblasti vsak dan uganjajo v zasedenem delu Dalmacije proti našemu narodu, od enega časa, ko je v Italiji prišel na krmilo Giolitti. Vpraša ga, kaj namerava vlada ukreniti, da se te neznosne razmere odpravijo. Poslanec je na to v daljšem govoru podkrepLjal svoje vprašanje z navajanjem konkretnih primerov. Na koncu svojih izvajanj zahteva od vlade in »vrlih, dobrih, blagih in plemenitih« ziarveznikov, naj odredijo, da se v Zader pošlje oddelek mednarodnega vojaštva, da soitii ju-gočlovenski živelj v zasedeni Dalmaciji. — Namestnik ministra za zunanja dela dr. Ninčič izjavlja, da vladi o vsem navedenem ni ničesar znano. Hkrati ugovarja proti ironičnemu nazivanju naših zaveznikov, kakor je to storil predgovornik Biankini 2 odgovorom ni zadovoljen. Vlada je dolžna in ima možnost, da se tudii preko svojih uradnih in neuradnih organov točno informira, kaj se dogaja v ino .zemstvu. Govornik obžaluje, da je minister na tak način odigovoril na njegovo vprašanje. — Minister dr. Ninčič odgovarja s kratko pripombo, .ki pri pri staših poslanca Biankinija izzove veFk hrup. Poslanec Čobal stavlja na ministra za trgovino vprašanje zaradi ljubljanske oblačilniice in zaradi prepovedi uvoza in izvoza votline. — Minister d.r. Ninčič navaja v tej stvari uradne podatke. V svojem nadaljnem govoru brani načcfcka v trgovinskem ministrstvu Saviča, o katerem je poslanec čofoal v svojih izvajanjih dejal, dia. v njegovem oddelku nekaj ni popolnoma v redu. Minister je načelnika hvalil, da je najpoštenejši in najsposobnejši uradnik. Kar se tiče izvoza volne, pravi 'dr. Ninčič, da je ta predmet v prvi vrsti potreben za preskrbo našega vojaštva in za prebivalstvo opostošeme Srbije. -— Poslanec Čobal se s tem odgovorom ministra ne zadovoljuje in pravi, da bo o tej stvari vložil interpelacijo. Zbornica preide na dnevni red, to je nadaljevanje debate o členu 6 in 11 zakona o volilnem redu, ki sta se vrinila odboru. Poročevalec p:ečita člen 6. po katerem dobi Belgrad 6, Zagreb 5 in Ljubljana s predmestji 4 poslance. V tej obliki je bil člen 6 sprejet brez pripombe. Ravno tako je bil sprejet člen 11 v novi redakciji. — S tem je ibilo prvo čitanje volilnega zakona končano. Podprcdi er'«ik dr. Ribar predlaga, da se opravi drugo čitanje volilnega zakona dne 15. t. m., kar se sprejme. — Nato preide zbornica na drugo točko dnevnega reda: Generalna debata o mirovnih pogodbah. Prihodnja seja začasnega narodnega predstavništva bo dne 15. t. m. ob šentnajsl.ih z dnevnim redom: drugo -čitanje volilnega zakona. Torej taka je skrb »očetov domovine« za zasedeno ozemlje, da niti tega ne vedo, kar že vsi vrabci čivkajo. Seveda »očetje« imajo preveč posla s komunisti in z načrtom, kako bi -jih čimprej zadavili. To dokazuje 2. Splošna stavka v Splitu. Zadnji, generalni štrajk v Sphtu, katerega so uprizorili komunisti, je -dalmatinska vlada s solo zatrla. Ko so namreč dne 1. t. m. hoteli odvesiti aretirane splitfcke komuniste, diva Prikuh:aa, Gabriča, .Bfalj-kasa, Maksimoviča in Domazeta iz Splita z ladjo v zapore V Metikovič, so se uprli monnarji dotočne ladje. Policija je mornarje aretirala, vsled česar je nastal generalni štrajk. Vlada je odredila aretacijo v masah, ipotem ko je neka skupina razbila nekaj izložbenih oken. Aretiranih je do 150 ljudi. Po teh aretacijah je štrajk polagoma ponehaval -in slednjič na dosegel svojega namena. Kako bo torej reakcijonarna jugoslovanska vlada s častjo vestjo kaj očitala reakcij onamni GioliHijevi vladi? — Nesposobnost kaže vlada pa' .tudi na gospodarskem' polju, kar simo že parkrat omenili v »Delu Dejstvo je, da v Jugoslaviji 3. Industrija propada. Že te dni bodo morali ustaviti ohrart pri zadnjem plavžu na Jesenicah, če ne nastop« v dobavi surovin nepričakovana izprememba. In kakor je ito na Jesenicah, povsem enako je tudi drugod. Že dosedaj se je takorekoč zmanjšala fconjutura v obratih, ki so 1poslovali za -silo vsaj kmalu po preobratu, več nego za 50 odstotkov, tako da obratuje le zia silo. Primanjkujejo jim surovine, premog, trg (ker je zaiprt) in tudi produkcijski pomočiti, stroji in druge potrebščine. Poldrugo leto imamo že to državo, ki jo imenujemo Jugoslavijo, itodia o konsolidaciji, o trgovinskih pogodbah, o sistematični ureditvi narodnega gospodarstva je skono prav tako malo govora kakor prvi dan po preobratu. Kaj misli merodajna gospoda? Nič! Ali se le igra z'usodo ljudstva? Kdo naj odgovori ma ta vprašanja? Do besede «0 prišli do danes T državi kvečjemu le bairkirji, ki trenutno izkoriščajo položaj in sfero, kateri se da kaj zaslužiti. (Na sistematično delo, na osnevo oziroma -vzdrževanje obstoječe industrije, pa ne mudi nihče. To je velika napaka; velika naloga je to obenem, katere politični kričači niso. vešči. Treba volitve, treba delovnih mož ljudskih zastopnikov, če ne skrahira vsa naša industrija. Z dose-d-injo meščansko politično hujskarijo ne pridemo nikamor — samo še v večjo bedo. Ali, da bi se s tako resnimi stvarmi ukvarjala, kadar gre za ljudiski blagor, a ne za lastni žep, to ni ■buržuaziji prirojeno. In slovensko časopisje j« s par izjemami popolnoma v njenih rokah. 4. Slovensko časopisje se je oddahnilo od »slavnostnih« dmij in danes vzdihuje,'ker — padajo cene. Mesto, da bi se v interesu ljudstva veselilo 'tega delnega pojava, pa jadikuje češ: Koliko bodo zdaj ubogi trgovci izgubili. »Naprej« meni glede tega prav sarkastičnoi: Prijatelj nam je z ozirom na vzdihovanje po_ časopisju glede padanja cen poslal -to-le prošnjo: Pobirajo se mili darovi za veletrgovce, ki prodajajo slackor pod maksimalno ceno 84 K. Razglašali so dot:čni, da sio nakupili sladkor svoj čas na debelo po 80 K, da se jim pa ta popolnoma ne pokvari, so ga začeli prodajati po 60, 56 in 50 K, 'torej v lastno škodo za celih 30 K kilogram. Ker jim grozi na la Dičin gotovi pogin dn nam izguba dobrih ljudi, apelirajmo na dobra srca za mile darove v svrho podpor tem ubogim sirotam. .Duševno obzorje slovenskega .klerikalnega časopisja tizdaja posebno »Slovenec« zdaj ob priliki, ko jih katoliški Poljaki tako sveto sprejemajo po zadnji plati od razkolniških, krivoverskih Rusov, da mora človek že dvomiti, da je razkolniški bog močnejši od katoliškega, »Slovenec« se je spomnil svoje klerikalne dolžnosti oapraan klerikalni poljski šlahti, ki je letala tako visoko, v oblakih, da je mislila podjarmiti sd delavsko in kmetišiko Rusijo z ognjem in mečem in jo zahrbtno napadla, potem ko je -ošabno odklonila od boljševikov ponujeni ji mir. »Slovencu« je silno hudo za poljsko šlahto, ki beži zadnje dni celo že iz Lvova in Varšave, in klavrno vzklika: »Boljše-viške čete nadaljujejo na Poljskem delo carskih kozakov. Čudno, da se tudi v tem primeru ne vzbudi vest amsterdamske mednarodne zveze lin ne napravi protiukrepa proti ikrvoprelitju. Če bi jim bilo resno za .mir, naj poizkusijo, da ga izsilijo.« Zdaj ko »bog na, pomagal« in ententa ne, zdaj naj mednarodna zveza pomaga — poljski šlahti proti lastnemu bratu delavcu! Vročina je hudo udarila Slovenčevim urednikom v — naj bo rečeno, a ne priznano — v njihove možgane. 5. Slovenska inteligenca iz samega dolgočasja igračka zopet nekoliko s priljubljenim ji »jezikovnim« vprašanjem. Ne, kaj bo narod jedel in pil, temveč kako bo govoril, to ji je glavno. In glej, slovenski inteligenca je postal slovenski jezik preveč kmečki. V »Slov. Narodu« je priobčil inž. S. Ferjančič razpravo o gornji temi. Ena' struja, piše, hoče, da obdrže Slovenci jezikovno m kulturno samostojnost, inaj goje na večne čase svoj slovenski, jezik in vso svojo kulturo, humanistično in realno, v slovenskem jeziku. Za tako rešitev so, pravi dedje, slovenski konservativoi in starejša slovenska inteligenca. Druga struja — slovenski naprednjaki in mlajša skivenska inteligenca — bi rada, da bi se Slovenci, Hrvati in Srbi stopili v en enoten jugoelovenski narod z enim jezikom, ki 'bi ne bil ne slovenski, ne srbohrvatski, temveč bi se potom evolucije razvil iz obeh jezikov. Ta narod naj bi gojil skupno kulturo dn naj bi se čutil kot pohra enota. Tretja struja pa hoče Slovence sploh po-srbohrvatiti, da bi se potom uvedbe srbohrvaščine v vse urade, spravila slovenščina iz ust meščanskega prebivalstva m pritisnila na stopnjo v pisavi nerabljenega dialekta. Potom razpravljanja .prihaja gosp. Ferjančič do zaključka, da bi bilo najboljše, se odločiti za drugo ali tretjo rešitev jezikovnega vprašanja. Pri razprava o prvi sitiruji meni pisec članka, da se s poudarjanjem slovenstva podpira državi opasoi separatizem in pa staro slovensko ozkosrčnost. Za taka »vprašanja« ima »inteligenca« še nekaj smisla, za druga ni sposobna. Ali tudi v tem vprašanju hodi svojo napačno pot. Jeli se bodo jugoslovenska književna narečja strnila v eno a-ln ne, to bo.posledica dolgega medsebojnega občevanja dn življenja. Tega ne bodo rešili vsi »recepti« vseučiliščnih profesorjev niti vladni odloki, ki d-majo za posledico lahko baš nasprotne pojave negoli sd -jih žele. El Delavci! Naročajte in Sirite Jelo". ?o je vaš list, list izlio-riffanih in brezpravni! i! Nemiri v Italiji Toliko pričakovano pomirjenje Italije strani Gig-Hitijevega ministrstva, se š«i vedno noče udej9tviS. Tozadevne obljube Giolittijevega programa ostajajo še vedno pobožna želja. Res je, lažje je sa-početi z vojno, negoli pomiriti Ijudstfo. la taka prihajajo k IttiHje zopet nove vesti o novih stavkah in novih nemirih, ki jih podajamo v naslednjem. Napoli 12. — Hudi nemiri so se včeraj prigodi!! v Corneto Perlicana, malem kraju v BazHi-kati, t. j. v volilnem okraju posl. Niitija. Uzroke je i kati v velikih krivicah, ki so se godile ob razdelitvi živH. Odgovorni za te krivice so baje karabinjerji in častniki, ki jim je poverjena rekvi-zicija živil. Včeraj zjutraj je grozeča množica napolnila ulice, ter vzklikala glasne grožnje. Karabinjerji so po svoji navadi razljut li množico, ki je pobesnela ter navalila nanje. Karabinjerji so bili tepeni, nji hov maršal ubit in ubit tudi poročni dodeljen rekvizicij. Ubiti je bila po nesrečnem slučaju tudi deklica, ki je bila med množico. Ranjenih pa je več, med temi župan. Ka abinjerji so, premagani strahu, ubežali. Brzojavne zveze so prekinjene. Oblasti so takoj pos!ale ojačenja oboroženih čet. Rim 12. - V V roliju pri Rimu so v.eraj izbruhnili nemiri preti občinski upravi, ki s^ ob-dolzuje stani ..bivših bojevnikov" poneverjenja. Bivši l ojevniki so udrli v občinsko hiš«» in pričeli razbijati, dokler niso karabinjerji jih zapodili. Messina 12. — V S m Pieio di Nic.to j uJrl.i razjarjena množica v obvinsko hišo, kjer je vs. raz ejala. Kraljevi komisar, p;oU kateremu se ,e obračalo soviaštvo ljudstva je v okrilju tboro-žene sile zbežal iz kiaj'. 25 oseb je znprt h. Rim 13. — Jutri ob lOih se sestane v palazzo Braschi ministrski svet, da prouči notranji položaj z o irom na' nove kr a e spopade, ki so se vršili na več točkah Italij * ter glede vnanje poiilike po sklepih konference v Spa. Trdi se, da se bu tudi obravna ato o spopadu med Italijani in Jugosl o veni v Spljetu (Op ured.: O tem poročamo na drugem mestu.) Včerajšnji dogodki v Trsti Sinoči, t. j. v torek 13. t. m. zvečer so- se odigrali v Trstu tako tragični dogodki, da si jih z-amoremo tolmačiti pravilno le tedaj, ako pomislimo, da imamo bilk za seboj pet let krvave vojne, petletno šolo sovraštva, pobijanja in krvavega maščevanja. Vojna je hiudo zlo in njene posledice zamorejo biti le zlo. Pired' par dinevi sta padla v Splitu dva italijanska častnika kot žrtvi nenadne, skoro zavratne agresije, ki jo zamore opravičiti le nacionalistični fanatizem. Včeraj je bilo tržaško prebivalstvo priča enakemu izbruhu nacijonatis-ti fen e ga fanatizma, ki se je pojavil kot organiziran maščevalen odgovor na dogodke v Splitu. Maščevanje za maščevanje. Zob za zob. To je ona. vojna psihologija, ki dobi zase dober teren tudi po vojni ira-di maščevalne agitacije, tki jo vrše nacijo-nalci vseh barv, vseh diežel an zlasti sad one -barbarske agitacije, ki jo uganjajo po svetu razni princi in prestolonasledniki. Saj žrtve take agitacije niso oni, marveč tisti reveži, iki slede slepo taiki plemeniti propagandi. Za to propagando ni bilo še dovolj krvi, ni še dovolj vdov in sirot, ni še dovolj pohabljencev. Nacionalistično maščevanje nima mere in ni nikdar sito. Zlasti ne, kadar se to vrši pod varstvom oficieloe oblasti. Dogodki, ki so se odigrali v Trstu sinoči, so taki, da dovedejo prr.v lahko do vojne .med Italijo in Jugoslavijo, do vojnega konflikta med tema dvema državama, katerih prebival-stvo noče in ne bo smelo sti želeti nobene vojne. Dovolj je prelivanja krvi med narodi, dovolj .je maščevanja. To sveto idejo, ki smo jo branili vedno, za katero smo se vedno borili, bomo zagovarjali tudi v nadalje kljub vsem. tragičnim dogodkicm, kljub razburjenju in upravičenemu užaljenju. To je pot, po kateri smo hodili doslej in po kateri hočemo hoditi v nadalje, dobro vedoč, kako 'blagodejno vpliva bodisi le kaplja vode na razgreta srca. Tragični dogodki, kakršni so se odigrali v Splitu in sinoči v Trstu, se bodo ponavljali dokler se ne bodo narodi spametovali, dokler ne bodo zaprli sape svojim sedanjim krivim voditeljem in ne bodo začeli resnično sami odločati o st«, kjer so pokvarile rotacijski stroj, poskušale uničiti Štokovo knjigarno, razbile srbsko šolo, oplenile Stan-tičevio črevljarnico, udirle v pisarno odv. W'ifana, razdejale sedež pekovske zadruge in .Slovenske hranilnice, nato ituidi tehnični urad tvrdke Franz in Kranz, uničile pisarno pravoslavne cerkve, udrle v pisarno dr. Rybafa, razdejale živilsko skladišče trvdke Perco, udrle v stanovanje jugoslovanskega poverjenika Markoviča iter popolnoma uničile opravo-, oplenile sipedicijsko društvo »Balkan«, in še druge trgovine. Slednjič se oblast, ki ima skrbeti za javen mir, in ije dosedaj postopala z rokavicami, vendarle predrami in prične z aretacijami. Tako primejo šest poštenjakovičev, ki so bili obloženi z .ukradenim ■blagem. VIII. V zaporih. Jetniki po zaporih, ko so začuli te divje krike in opazili odsev požar,ja so se vznemirili in slednjič uprli. Da jih ukrote, je prihitel a celo — artiljerija. Vendar je bil upor kmalu udušen s par streli, ki so težke, ranili nekega Ivana Boštjančiča, IX. Mrtvi in ranjenci. Mrtva sta dva, kuhar Ivan Birni in Hugon Roblek. Ranjenih je veliko število med temi: Josip Ušaj, 28 let star; Anten Rajkovič; Alojzij Cassano, 23 let; Cesar Alnr.scvič, 28 let; Ernest Valentino1, 44 let, policijski k.cmisar: Peter Zalateo, 17 let; Silvij Fu-lignet. 18 let; Franc Gagnik, 25 let; Pavel Giampo.r-caro, 19 let; Roman Squargi, 16 let; Juriči Damiani, 19 let; Čevni-g, 27 let; Avirelij Damiani, 24 let; Marij Fraosrloh, 24 let; Anten Majcen, S3 let. Večina je bila ranjena pred »Narodnim Oomcsm« in na glavnem trgu. Iz starosti ranjencev razvidno, da je piri demonstracijah sodelovala večinoma: naci-jonalist ičma mladi n. X. Mir se vrača v mesto. Po polnoči, ko je bilo .pač že vse razdejano, kar je slovenske posesti, so demonstracije ponehale. Le krog gorečega »Narodnega Doma« stoji množica ljudi. »Narcdni Dom« gori še medtem' ko to pišemo. Generalni Civilni kami'arijat je v noči izdal sledeči proglas: »Na podlagi nam. odloka z dne 24 julija 1919 št. 1254 je z ozirom na posebne vzroke p - nega reda zaukazano: Do novegr. ukaza je prepovedano vsajko zbiranje ljudi po ulicah in trgih. Proti temu ravnajoči se kaznujejo po določilih zakona. Ta zakon stopi takoj v veljavo. Trst, 13. maja 1920. ‘ za gen civ komisarja Crispo Moncada. To se pravi — po toči zvoniti. RIM, 14. — Vest o tržaških dogodkih, ki' je dospela v Rim' oib kasni uri', je povzročila mučen vrtaš, Jutranji listi pišejo o tum in opozarjajo predvsem na nevarnosti nadaljnih zapletjajev, ki se lahko izci-nijo iz takih nasilnih dogodkov. Istočasno se opozarja na došle vesti iz Pariza in Londona, 'ki pravijo, da so se diploimatična pogajanja med Italijo, in Jugoslavijo zopet zapo-čela. Splošen utis je, da b.o vlada, pod pri.tasikom miru prijaznih sil v deželi morala ozirati se nai današnje težke dogodke ter pospešiti definitivno sistematizacijo'. Mo na novo uročno! Naš list „DEL0“ izhaja trikrat na teden in sicer vsak pondeljek, vsako sredo in vsa kpetek. NAROČNINA za celo leto znaša Lir 30*— „ pol leta . . . „ 15*— „ tri mesece . . „ 7-50 mesečno . . . . „ 2-80 Posamezne številke se bo podajalo tudi v nadalje po 20 stotink. * 2, Matelič Iv. 1, Juretič A. 2, Manfreda F. 1, Urbančič Fr. 1, Manfreda 1!. Fr. 1, Kiopčič Fr 1, Hrast Ig. 1, Jeniček V. 1, Sovdat !v. 1, Berginc Fr. 1, Uršič J. 1, Bajt Fr. 1, Voiai č Fr. 1, p sa-teljica 1, črn konj 1.) Za uojnž o&otimce Nadaljujemo s podrobnejšimi pojasnili o zakonu za povračilo škode utrpljene v^led vojnih dogodkov. Škoda na premičninah. Povračilo za popolno uničenje nepremičnega imetja se določa na sledeči način: č 1) Določi se vrednost, ki bi jo nepremičnina po stanju, v katerem se nahaja, negiede na njeno razvreditev vsled starosti in obrabe, imela po cenah tik pred evropsko vojno; 2) od tako najdene vsote se odbije znesek, ki odgovarja razvreditvi vsled starosti in obrabe. Ta znesek pa ne sme prekoračiti polovice pod 1) določene vrednosti; 3) na ta način zmanjšana vsota se primerno poviša po stanju cen ob času nove zidave in to po določilih ministrskega odloka, ki za sedaj predvidja 350 odstoten povišek. Za le deloma poškodovane nepremičnine se vsota, pre-računjena po točki 1) in 2) zmanjša za vsoto, ki odgovarja vrednosti, ki bi jo nepremičnina v stanju delne poškodbe imela tik pred vojno. Dobljena vsota se potem poviša, kakor govori III. ostavek. Odškodnina za nepremičnine je odvisna od vzpostavitve prejšnjega stanja. Vzpostavitev je obvezna v tem, da se 1) poškodovane nepremičnine postavijo zopet v prejšnje stanje, oziroma porušena poslopja zopet zidajo; 2) poškodovane premičnine postavijo v drugačno stanje negoli poprej, da se poslopja in druge stavbe zidajo drugače negoli prej ali na drugem kraju negoli prej, vedno pa na ozemlju dotične pokrajine, samo da razlika ne o-škeduje vzpostavljenju bogastva direktno po vojni poškodovanih pokrajin. Za izvrševatelje javnih naprav in podjetij velja obveznost vzpostavitve tudi za premičnine, ki so tem potrebne. Kdor teh pogojev ne izpolni, izgubi pravico do vsake odškodnine, in je država upravičena obustaviti mu izplačilo cdši odnine, ali pa že izplačano odškodnino izterjati cd njega. Komisija za ugotovitev in likvidacijo vojnih škod lahko določi, da sc uporaba odškodnine izvrši tudi na drug način negoli je predvidjeno pod točko 1), a to le, če obstojajo' tehtni razlogi .javne koristi, oziroma tudi lahko iz ključi vzpostavitev, ako se jasno pokaže, da ni možna ali nekoristna. Posebna določila. Povračilo vojne škode se ne more združiti z nobeno drugo terjatvijo kakoršnega si bodi značaja in pod kakor-šnim koli naslovom, ki izvira iz istih dogodkov. Oškodo anec mora v takem slučaju pač izbirati med enim ali drugim načinom povračila. Ta določba pa ne velja za življenjska zavarovanja, Oškodnina za vojno škodo se ne more odstopiti ali zastaviti tretjemu, izvzemši alimentarni kredit ali pa prenos odškodnine zavodom, ki so pooblaščeni izplačati predujme na odškodnino za vojrto škodo. Vsejedno se lahko dovoli odstop dela odškodnine ali vse odškodnine, ako obstoje za to vidni in tehtni razlogi. Na nepremičnine in premičnine, ki so bile vzpostavljene, dokupljene, popravljene, zidane, tudi na drugem kraju negoli so stale poprej, se prenesejo vse predpravice, vse vknjižbe (hipoteke) in vse druge realne pravice, ki so jih imele sfare, porušene ali poškodovane reči. Vendar imajo kredi'r.i zavodi, ki so dovolili predujme na oškodnino za vojno škodo prednost vknjižbe. Ako oškodovanec ne predloži pravočasno prošnje zu odškodnino, ali ne poskrbi za vzpostavitev ali popravo, ima pravico preužitkar, ali pa upnik za terjatve, ki so starejše cd dneva poškodbe, da mesto oškodovanca zahteva dobrote, ki jih ta zakon predvidja. Rok za vlaganje proinje. Z odlokom 18. aprila 1920. št. 580. je rok za naznanitev Škode povzročene vsled vojne določen do 31. decembra 1920. Izvzeti so le izredni slučaji, ki jih pripozna komisija za ugotovitev škode in likvidacijo odškodnin, ali pa sodna oblast, kadar je ona kompetentna za likvidacijo. Priporočamo torej našim ljudem, da na ta rok ne pozabijo, ker prepozno vložena proSnja ima lahko za posledico, da se oikodovanen ne pripozna nobene odškodnine, V prihodnji številki »Dela« hočemo nadaljevati z razpravo o tem zakonu. Matica »Ljudskega otira“ vabi na i z v a n-r e d n i občni zbor, ki bo dne 25. julija l‘J-0 o') 9ih in poi v vdi-d dv rani »Delavskega doma". Dnevni red : Piistop k vi je mu kuimrne nu svetu ■ KnAKi pregled Pozo? fimstje zaflražnlKi! Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu (ul. Raftineria 7), šteje danes krog 1500 (tisoč petsto) organiziranih članov. Vsako delo pa rodi le uspehe, ako se vsak član zanima za zadružno delovanje. To delovanje pa se jasno zrcali v naših poročilih v „Kmet. pregledu" „DELA“. Zato priporočamo, da se vsaj večina naših zadružnikov naroči na „DELO'\ ki je naše društveno glasilo. Kdor nas podpira, podpirajmo ga tudi mi! Kdor pa nas zaničuje, omalovažuje, napada, onemu ne dajmo gostoljubne strehe. Zadružniki, naročajte torej „DELO“, ki nam v vsaki številki svoje trikratne izdaje na teden brezplačno in blagohotno daje na razpolago svoj prostor za zadružne objave in tako zadrugi prihrani lep denar NAČELSTVO. DOPISI niso z no- Književnost in umetnost Izpiti iz knjigovodstva se bodo vršili dne 15. 16. t. m. od 9 do 12 in od 16 do 19. Vpisati se je dne 14. t. m. od 8 do 9, od 12 do 13 in od 18 do 19 pri ravnateljstvu trg. akademije (piazza degli Studi št. 4). Pristojbina lir 20.—. Nagrobni spominki na pokopališču. V kratkem se bodo pripravile vrste 14. 15. 16. 17. oddelka XIII. pokopališča pri Sv. Ani, kjer leže ostanki preminulih v dobi cd 25. V. do 31. julija 1911., za nove grobove. Do 31. julija upravičenci lahko dvignejo nagrobne spomenike na onem oddelku pokopališča. Pokazati pa morajo pokopališčnemu varuhu nakaznico, ki jo dobe na municipiju odd. IV. (v ulici Sanita štev. 25), ako izkažejo da imajo posestno pravico do spominkov. Spominki se izroče vsak dan izvzemši ob sobotah in praznikih. Kdo ve kaj? Benčina Andrej iz Sežane jc bil v ruskem ujetništvu in sicer v Skobelovu v Sibiriji, od koder je do ital. zasedbe Jul. Benečije redno pisal domov, od tedaj pa povsem obmolknil. Kdor vrnivših se nekdanjih ruskih ujetnikov bi o njem kaj vedel, naj blagohotno sporoči ti-redništvu »Dela« (ul. Zudecche 3 — Trst.) ZA TISKOVNI SKLftD , D sedanji darovi..................... M adlna v Sal žu nabrala............. Sodrugi in nesodrugi K- bnrida in Idrskega skupno s p a Ijic in črnim k mieni, ki se boji, <_a portane rdeč . Škapin Anton........................ Lir 162*90 Srčna hvala vrlim darovalcem! Da bi našli mnogo posnemovalcev! Naš tisk je naše orožje! (NB. Darovali so iz Kobariba in Idrskega : Pon tar Fr. 5, Turjan I. 2, bierman Fr. 2, Manfreda DEbA“ Lir 111 ‘60 „ 12 20 34-5. 10 I. Poročilo tržaške Glasbene Matice, ki je pravkar izšlo, nam v priprostih besedah opisuje vse ono »motreno delo na glasbenem polju, toli vokalne kolikor instrumentalne glazbe, ki ga je zavod opravil tekom ednajstih let svojega obstanka. Podaja nam pregled, kaj so trž. Slovenci na tem kulturnem polju zmogli brez tuje pomoči, kolika ljubezen in sposobnost do glazbene umetnosti navdaja naše ljudstvo, in kaj bi se lahko še ustvarilo na tem polju s primerno podporo. Iz ličnega »Poročila« po-snemamo: Tržaška Glasbena Matica se je ustanovila, dne 19. oktobra 1909. ter takoj ustanovila glasbeno šolo. Prvi učitelji so bili: Emil Adamič, Karel Bibiza, Ivan Frischko-vitz, Karel Mahkota. Učni prostori so bili v ul. Acquedot-to 20. V šol. letu je K. Bibiza odstopil, pristopile so pa tri nove moči: Vasilij Mirk, Avgust Waschte in Vilko Šušteršič. Za ravnatelja šole pa je bil imenovan (1. XI. 11) profesor Viktor Šonc, absolvent glasb, konservatorija v Pragi. Tedaj se je poleg pouka v klavirju, goslih in glasb, teoriji pričel pouk v solopetju. Šola se je preselila v ul sv. Frančiška 2. V šol. letu 1912.-13. je pristopil učit. zboru Peter Teply. Koncem 1. 1913.-14. se je šola preselila v Narodni dom (ul. G. Gallatti 20); kjer se nahaja še danes. Ob izbruhu svetovne vojne je morala večina učit. zbora pod orožje. Trst sam je kmalu prišel v ožji vojni pas. Razmere muzam gotovo niso bile ugodne. Šolo je začasno vodil K. Mahkota, pristopil je preostalemu učit. zboru Srečko Kumar. V šol. letu 1918.-19. se je šola zopet nekoliko opomogla. Vodil jo je začasno Fran Topič. Šola pa je izgubila izbornega učitelja Avgusta Waschtcta, ki je umrl na španski kugi (17. X. 18.). Pristopil je učit. zboru Avgust Ivančič. Maja 1919. se je povrnil ravnatelj Viktor Šonc, ki vodi glasbeno šolo še danes. Današnji učit. zbor-sestavljajo, po odhodu nekaterih njegovih članov, danes: V. Šonc (solopetje, klavir, pevski zbor, orkester), Vasilij Mirk (klavir, glasb, teorija), Avg. Ivančič (gosli), Ana Lampetova (klavir). V prvem desetletju (od 1909. do 1919.) je šolo obiskovalo skupno 665 gojencev in gojenk; danes jih šteje 100. Prihodnje šol. leto prične 20. sep. 1920. Glasb. Matica je prirejala tudi koncerte in glasbene večare s svojim lastnim pevskim zborom, ki je štel pred vojno krog 50 članov, je za časa vojne obmolknil, a šteje danes zopet 56 pevcev in pevk. Zborovodja je bil do pred kratkim ves čas Karel Mahkota. Fr. Topiču pa se je posrečilo sestaviti močan orkester (30—35 glav), ki se je pa letos vsled izseljevanja skrčil na 21 oseb. Orkester je sedaj na lok. Vseh koncertov je bilo dosedaj 14, ki so toli po vsebini, kolikor po izvajanju živo pričali o res pravem umetniškem stremljenju. Matični zbor pa je sodeloval tudi pri raznih drugih koncertnih prireditvah K društvenim prireditvam je prišteti tudi šest javnih produkcij gojencev in gojenk, ki so pričale o izbornem napredovanju šole. « .* Dela v drugih panogah glasbe (snovanje glasbene knjižnice, založba muzikalij itd.) se Gl. Matica vsled slabih finančnih razmer ni mogla lotiti. Ipak je to ravno v nastalih razmerah sila potrebno. Zato razpisuje že letos tri nagrade za najboljše skladbe (moške ali mešane zbore) in sicer po 300, 200 in 100 lir. Natečaj poteče s 1. oktobrom 1920. In tu bi mi dostavili par besed. Glas. Matica je vsekakor vredna večje podpore, če hoče res razviti ves svoj delovni program. Slovenska buržuazija, namreč ona, ki je v vojni obogatela, ima tu lepo priliko, da si z izdatnimi podporami društvu olajša nekoliko svojo vest. DUTOVLJE. Financa pleni gamaše! Zadnje čase smo imeli od stra ni finančnih organov take obiske s takimi uspehi, da res ne vemo, kaj bi rekli: ali da financarji navlašč izzivajo ljudstvo, ali pa, da so v precejšni temi glede svojih dolž nosti. Ivan Luvin iz Skopega hiš. št. 26 je bil slučajno : doma, ko so financarji prišli v njegovo hišo, vse preiskali (kaj so iskali, se .ne vel) ter slednjič odnesli — par usnjenih gamaš, nikakor ne vojaških, ki jih je Luvin pred leti kupil v Ljubljani, in kis o vredne krog 150 lir. Čemu so jih odnesli, bogzna! Morda so gamaše zamenjali — s kanoni. Ivan Luvinovemu očetu, ki biva tudi v Skopem h. št. 26, in ki je kovač, so isti financarji odnesli kuhinjski nož, ki mu ga je tretja oseba izročila, da ga popravi, in za katerega zdaj ta oseba tirja povračilo. Kaj so ti financarji OPČINE. Človek, ki gleda trpljenje uboge pare, res ne more molčati, tudi če ta para molče trpi za vse žive in mrtve, da se že vsem smili. Tak slučaj imamo tu. V openski lekarni Alberta Calcich je zaposlen nek 181eten mladenič. Delovni čas tega mladeniča traja od 8.30 do 13.30 in od 15.30 do 21, oziroma do 22; torej dnevno od 10.30 do 11.30 ur dela. Zato sprejema »mastno« tedensko plačo 10 lir poleg hrane. Kdaj ta človek toliko — obogati, da si more kupiti par čevljev? O obleki niti ne govorimo. Zastavljamo vam to računsko nalogo g. lekarnar. drugod pobrali, ni znano. Ivan Luin je, ko je o tem do-znal šel na iinančno stražnico v Dutovlje, ogorčeno protestiral in zahteval blago nazaj. Dejali so mu, da ga u-klenejo, če ne molči. Ipak ga je dan za tem povabil načelnik dutovljske fin. postaje k sebi, ker pa jc Iv. Luvin prišel pred časom, določenim v povabilu, ga načelnik ni hotel sprejeti. (Jeli ta načelnik minister, ali še kaj višje- ! ga?) Ivan Luvin pa ne nameruje odnehati, temveč hoče dognati do konca svojo pravdo, t. j. dokler se mu vrnejo pošteno plačane gamaše, ki prav nič ne brigajo fi- ; nancarje vsega sveta, ker niso ne kontrabanda, ne — strelno orožje. Pripomniti pa je še, da se financarji pri j-svojem obisku in tozadevnem zaplenjenju gamaš prisotnim hišnim ljudem izkazali z nobeno listino, benim uradnim nalogom. Vprašamo torej: 1) Ali sme res že vsak financar, kadar se mu poljubi, brez višjega ukaza in v odsotnosti hišnega gospodarja premetati stanovanje vsakega svobodnega državljana? 2) Ali spadajo usnjene gamaše med orožje ali med stre-Ijivo? In ali finančni organi ne vedo, kaj je kanon in kaj je čevelj? 3) Ali naši kovači ne smejo več kovati in popravljati sekir, kos, nožev itd. 4) Ali so načelniki finančnih stražnic res taki gospodje, da imajo posebne avdijenčne dneve? Zahtevamo pa: 1) da se Luvinu Ivanu vrnejo njegove gamaše, ker zajamčeno je, da z njimi ne bo streljal; 2) da se njegovemu očetu, kovaču, vrne kuhinjski nož, ker zajamčeno je, da brez noža ne more izhajati nobena kuharica, in tudi nobena kuharica ne bo delala revo- luci>: . . .. . , . • ■ 3) da višja oblast pouči svoje hnancarje o tem, ka) te njihova dolžnost, osobito pa, da jim zabiči, da se nahajajo med kulturnim ljudstvom in ne v — Libiji. Upamo, da bo pomagalo, in ne bo treba obračati se še drugam, morda celo na zvezo narodov, radi zaplenjenih gamaš! MIREN. Dne 1. julija t. 1. se je vršil pri nas shod stavbinskih delavcev. Na shodu je poročal okrožni tajnik sodrug Kosič o pomenu delavske organizacije in o delavskem vprašanju sploh. Omenil je starostno zavarovanje, zavarovanje v neprostovoljni brezposelnosti in sploh o socijalni zakonodaji. V pravi luči nam je pokazal bedo, ki tare naše ljudstvo, posebno danes, ko vlada splošna brezposelnost. Ptujci, pravi sodrug Kosič, so prisiljeni, hoditi iskat delo v naše kraje in s tem odjedajo kruh domačemu prebivalstvu. Vlada pa se ne zgane, da bi nekaj u-krenila, da se odpomore brezposelnosti in s tem siromaštvu, ki je že neznosno. Če vlada ne ukrene kmalo, da pride ljudstvo, in sicer v prvi vrsti domače ljudstvo do kruha, si lahko pripiše posledice sama sebi. Ptujce pa naj se zaposli v njih domačem kraju. Nismo nasprotni, da bi tudi ptujci delali pri nas saj je dovolj dela, ampak prej mora biti domače ljudstvo na delu in kadar bodo vsi domačini zaposleni, potem naj pridejo na vrsto ptujci. Saj tudi oni bi rajše ostali doma v krogu svojih družin, kakor pa da se klatijo po svetu po stari prislovici »s trebuhom za kruhom«. Zato nikakor ne sovražimo njih, ki niso sami krivi, da so prisiljeni hoditi v mrzlo tujino, temveč one državnike, ki vodijo italijansko državo ter imajo dovolj denarja za razne pustolovščine; za delo, potrebno delo pa jim zmanjkuje sredstev. Ob tej priložnosti si ne moremo kaj, da bi ne mirenskemu delavstvu priporočili, da sč bolj oklene svoje organizacije in skrbi, da privede zadnjega delavca v našo strokovno organizacijo. Posebno pa naj skrbijo sodrugi za splošno izobrazbo, kar bodo dosegli, ako si napravijo delavsko izobraževalno društvo, ter potom knjig in časopisja. Naj ne bode niti enega delavca, ki bi ne bil naročnik našega lista »Dela«. PODGORA. Po dolgotrajnem molčanju se moramo zopet enkrat o-glasiti v našem komunističnem »Delu«, Mi socijalisti se neradi spuščamo v polemiko z osebami, ki so po petletni vojni ostali v taboru narodnih hujskačev. Ker imamo kot povsod, tudi mi tukaj peščico »narodnih« elementov, ki žive na ramah tukajšnjega delavstva, se nam zdi posebno, da spregovorimo par besed. Imamo človeka v osebi bivšega občinskega tajnika, ki se kaj ponosno drži. Ta človek, ki se je po zaslugi prejšnjega župana obvaroval militaristične obleke, je kaj nasproten našemu lepemu, napredku v taboru komunistične stranke. Ker se mi popolnoma nič ne zmenimo za njegovo bedasto govoričenje, | postaja ta človek še bolj nervozen. Naj omenimo samo en | slučaj, ki se je pripetil našemu društvu »Lj. oder«. Pred . časom nam je izvrševalni tajnik »Lj. odra«.poslal izkaz-j nicc tega društva. Dasi ta človek dotro ve, da je društvo tu v Podgori eksistiralo, je iz svoje narodne nevoščljivosti kratkomalo zapisal ra izkaznice: Ncn esute. Ker Emo sc takoj drugi dan oglasili na poštnem uradj v Gcrici in stvar pokazali v uradu službujoči uradnici, nam je ista odgovorila, da krivda zadene onega, ki je dvignil oni dan pošto. So stvari, tičoče se poštnih razmer, res krivične. Ta mož, ki s plačo kot obč. tajnik s svoje veliko družino dveh članov ne more izhajati, je brez navodila poštnih oblasti vzel pošto tukajšnje občine v svoje roke. Pridejo ekspresna pisma, toda ako vsak posamezni ne gre iskat na dom mu jih nihče ne prinese. Imamo dovolj še bolj potrebnih ljudi, ki bi radevolje prevzeli to službo, zato apeliramo na poštno ravnateljstvo, da nam v najkrajšem času poskrbi človeka, ki bo pošto o-skrboval v redu. Ker smo slučajno ravno pri stvareh ti-čočih se našega političnega delovanja, objavimo še par vrstic. Pretečeni teden smo imeli občni zbor politične organizacije, na katerem smo vsled nedelovanja prejšnjega odbora izvolili novi odbor sledečih sodrugov: Simo-netti Marij (predsednik), Fabris Viljem (blagajnik), Bizjak Valentin (tajnik), Prinčič Aleksander, Susič Jožef in Bandelj Ivan kot revizorji. Imeli smo tudi pretečeni teden dobro obiskan shod stavbinskih delavcev. Ob enem opozarjamo vse naše člane, da se mesečni in tedenski prispevki plačujejo vsako soboto in nedeljo; (v sobotah od 8ih naprej), (ob nedeljah od lOih naprej) v društvenih prostorih. Prosili bi tajništvo soc. stranke, da bi v naj lerajšem času priredili tu političen shod, ker naše delav stvo potrebuje shodov. KOBARID. V Kobaridu nismo ravno pod nič. Če tudi ne blebetamo o vsaki priliki, pa zato malo več delamo. In to je menda jedro vsega. V nedeljo smo imeli sestanek tukajšnje politične organizacije, ki se je dobro posrečil. Pri tej priliki smo sodrugi nabrali za naše »Delo« lično vsoto 34 lir, ki smo jih že odposlali. (Sprejeli s srčno zahvalo! Op. upravništva). Dalje smo pa nabrali za tukajšnjo podružnico tudi nekaj in sicer: Drešček A. L 2, nepoboljšljivi boljševik, ker ima posuto hišo L 5, da ne bo več »možakar« L 2, za nov križ, ker mora to vsoto hraniti, dodal blagajnik L 1; skupno 10 L. • Tukaj v Kobaridu je še marsikaj zanimivega, pa bom prihodnjič poročal. (Op. ured.: Glede darov glej na drugem mestu; »Tiskovni sklad Dela«. Naši polit organizaciji v Kobaridu vse najbolje!) PAZIN. ‘lartin Jecslo i Grgo Plašikravc iz Tin kojem jc .a pjesma; -n deli;! fetoze pr diča, ko;i da sc cva F) »e c: e, ddh C'la sc: živ'la aleaaca Ta/ ; :na i Šur'_"cai* od žurar.cL U evorr. ide za ralrcltito fc-Ji ra ovora plesu, gdje kaže Pač. Prij.«# čsma pjcvala. Svi ovi ide za I . mla- mladiči prolestiraju proti nesramnim uvredbam i izmišljotinam ter zahtjevaju, da »Puč. Pri j. «p o vč c natrag ovu izjava. Opomba uredništva: Tako se giasi pismo priprostega a kremenitega moža. Mi pa dostavljamo, naj »Ptički Prijaj tel}« raje piše cele kolone o »junaku«(f) feiGr.»aršalu Bo-roeviču in drugih nemških »junakih« feldmaršalih, kakoff je to storil v svoji 23. številki, negoli da po nepotrebnem natolcuje in blati lastno ljudstvo. LISTNICA UREDNIŠTVA Lordan Franc: Glede one odpravnine strani bivše av. og. mornarice je potrebno, da vložite prošnjo na Civilni, komisarijat v Trstu. Imeti pa morate potrdilo, da bi vam 'morala biti izplačana ta odpravnina že pred konccm lv.ta 1918., potem se vam lahko dovoli 60% zamenjava, t oza-deven prepis prošnje si lahko naredite v našem uredništvu, ali pa v nedeljo v »Kmet. in vrtn. gospod, zadrugi«. H. Soča: Takrat vposlane stvari so neuporabljive. J. K. Kanal: Upravništvo trdi, da vam je že poslalo vse številke od prve naprej. Ali niste prejeli? Raznim: Večkrat se dogaja, da nas ta ali oni dopisnik naproša, naj mu dopis prestavimo tudi za »Lavoratore«, Vobče moramo povedati, da nas je tako malo pri uredništvu, da se s prevajanjem ne moremo pečati. Če je kakšna vest značilne važnosti, preskrbimo že sami, da jo tudi »Lavoratore« prinese, celo še pred »Delom«; ker je pač dnevnik. Da bi pa vsako notico prevajali, tega dela ne moremo zmagati, za to mora dopisnik sam poskrbeti kakor pač zna in more, če hoče doposlati notico tud* »Lavoratoru«. Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. % _ sprejmem fakoj _______________ pod zelo ugod- tTimi*pogoji!*—- Ant. Vadnjat, urar Ajdovščina.. lMega pomočnika Ustanovljena je bila 29. VI. podružnica »Ljud. odra« u Borutu kod Pazina. Odobrani odbor je: Udovičič Ant., predsjednik; Šestan Petar, tajnik; Udovičič Rud., blagajnik. Do danas ima ova podružnica lijepi broj člana na-pram veličine sela. Ljudi se zanimajo, i vidi se, da če napredovati. Odlučili smo učiniti jednu zabavu u Borutu, prije negoli budemo učinili javiti čemo u »Delo«. Do malo vremena čemo ustanovili podružnicu u Tinjanu i tako se ufamo, da čemo i u drugim selima. U broju 23. »Puč. Prijatelja« napisan je bio članak pod Zaloga or m zlatanlne ter delavnica ALOJZIJ POVH Telefon 3-29 sodni Izvedenec Trst Piazza €. Garffinlfii 3 (u Bcrriera) DELAVSKE ZADRUGE ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO registrovana zadruga * omejenim poroštvom Da izvršimo sklepe zadnjega občnega zbora, sklicujemo ČLANSKE SHODE in sicer se bo razpravljal na vseh sledeči DNEVNI RED: Otvoritev shoda in izvolitev predsednika; Izvolitev skladiščnih pregledovalcev; Ukrepi g?ede novih skladišč; 1. 2. 3. 4. Slučajnosti. ¥ Trsiis: V četrtek, dne 15. julija 1920 ob v dvorani izsbraževa neja društva v Skednju za I. (Skedenj); skladišče štev. 17, bkedenj trg. 20 predmestni okraj V petek, dne 17. julija 1920 ob 20 v zeleni dvorani Fehvshega doma, ul. Settefontane b, štev. b uiica LMiadoni 4 ogel Garibaldi 38, štev. 44 piazza deli’ Ospedale 33 za V. mestni okraj; skladišča: štev. 3 z ulico Ferriera, štev. 38 ulica Gius. V soboto, dne 18. julija 1920 ob 20 v dvorani iiofcraf iv lnega društva pri sv. Ivanu (Vrdela), za okraj Vrdeia-bKoijeto; skiadišče št. 18, Vrdeia-bKuijcto ul. Monfaicone. V FurlcrX a a V četrtek, dne 15. jttfffa 1920 ob v dvorani DeSavsKega dema, za občino Červinjan. V četrtek, dne 15. julija 1920 ob v dvorani Delavska zlcr .ice, za cb iso Tržič, vštevšt Mumcipio 3^6 m 24 Panzano. 20 Skladišče štev. 43. 20 skladišča 14, Piazza se Opom n vsem članom ! Po članku 12 zad užm h pravil spadajo vsi za 'riižn nahaja skladišče, v kolcni -- navadno pos užujf-jo. Zit<> : v svoji občim ali v svoi> ni ( kraju. Vsak shod je s d pč-n ko se g* je ud~’ež la ena č V slučaju, da ob n po v* d pol ure kasneje ob vsakrui bej z večino glasu*'. P mandatu s lem, da >zrf’č njegovo gospodarstvo. P o dišč ali v osrednjem uradu. v oni oVraj, v katerem se bineio udeležiti samu shoda rt na vpisanih zadružnikov. uh ni navz* č pot'ebno ii članov, se b > vrš«! shod š; vi!u članov Preds dn sc si' s-* i-'oli vsakikrat p >se- nku 3 zad . pravd s ,-rs t elan s^ofe pravice tudi pr- b‘a'tilo s\oi so p > ti* ali .1 drug os*bi, ki opravlja —t ia se moraio pod. s ti v en<-m mn d zadružmh sk!a Ket Iea'tlniacl3* za i!