Leto LXIX. št. 157 Ljubljana, poaeaelfefc ij. }«H}a 1936 Cena Dia 1.— L ^^ ■ I. XI ■ IV II I I I I Lm. a^H I ! Lm ' II ^H ■ II I 1^1 I I I II ^2baja fsak dan popoirtne, tzvaemai nadeljs m praznika. — lns&rati đo BO petti vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrst s Din &» vefiji I—1WB potit rrsta Din *.-> Popust po dogovoru, tnaeratnj davek posebej. — >SiovensJQ Narod« relja ssaaafsja v Jugoslaviji Din 12-, ea tsssjsssstve Din 25-. Rokopisi as oa racajo. UREDNIŠTVO IN OTBAVNIATVO LJUBLJANA, Bjaafljeva ollea itev. 6. Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 81-25 In 81-26 Podrutuice: MARIBOR Stioaamaverjeva 8b — NOVO mesto, Ljubljanska c telefon it. 26, — CELITE: celjsko uredništvo: Sti sjssjimverjevm onea 1, telefon se «ft; podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon Št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351. Nova šahovska poteza Mussolinija: I Avstrijsko nemški sporazum flHsSIHHIHsl^HHHlBVlHHHBlHHHHHHIHHHB^^^^^B^^HHHBlHI^HHB^HHHlHIHl Mednarodna sodba o poravnavi med Dunajem in Berlinom — Začasna rešitev avstrijskega problema naj bi razbremenila Italvi-o rn jo usposobila za druge akcije — Nevarnost združitve dveh fašizmov Dunaj, 13. julija, r. V soboto zveče: je hi] na Dunaju in v Rerhnn ohjavlejn sporazum, ki sta «ra sklenila kancelar doktor Bchaschnjgg in nemški poslanik Papen kot pooblaščenec Hitlerja. Spoiazum določa, da piizna Xemčija aso1visQ*is1 A-strje in se obve.ruje. da pe ne ho vme.-avala v avstrij-^\ e> ,..♦,„,.,;<. r»dr>vf na druiri Brrani pa \v- V avstrijski javnosti so ta spora rum sprejrii z me.-animi občutki. Velika večina prebivalstva, ki simpatizira z narodnim so-f*iali7morn, je s sporazumom zadovoljna, ker smatra, da predstavlja sporazum kapi tulacijo dosedanjega Srhusrhnifr^ovepi režima, ter da bodo sedaj prišli do besede narodni socialisti, ki so bili doslej najhujše preganjani. V krogih hajmvera so nad sporazumom presenečeni, ker se je skleni] brez njihovega sodelovanja, v vrstah konzerva- AdolS Hitler nemški kancelar Pf.rija pristaja na to, da prizna hitlerjevrem sodelovanje v vladi in patrietski frani*. V rvezi r tem sta bila J/* hiiierj*--« ca imfno-van<« 7a Člana vlade :»i sirer 1r Oai^e-F'OTSifnau kot minis*"»r broi portfelja, dodeljen zvf7ne>mu kanr.Mnrjn in Sohmidt Gu-ido kot državni podtajnik za zunanje zal * ve. V zvezi s tem spo, a»im »m bo v bliiajtli dneh izdana amne?';;i -,a vs§ narodne mjh rtraliSUfc V Nemčijo pobegli nardoni soriali-*tn se bode. smeli vrr'ti r A^stri'o. Dr. Schuschnigg avstrijski zvezni kancelar tivnih klerikalcev, ki so najhujši nasprotni ki hitlerizma pa označujejo sklenjeni spo razum za Sc.huschniggov prevrat in mu očitajo, da je prodal interese klerikalirma. ki ga je spravil na krmilo. Pravo ozadje sporazuma Bojazen Nemčije pred francosko-ruskim blokom Rim, 13. julija, r. Rimski listi se obširno bovijo z avstrijsko nemškim sporazu-uiom in ga predstavljajo kot ujspeh italijanska diplomacije, ki brez ozira na levo m desno gradi svojo politiko v Evropi. »Giomale d' Italija«, ki velja za glasilo italijanskega zunanjega ministrstva opo/a-rja v zvezi s sklenitvijo sporazuma med Ttanajem in Berlinom fudi na potovanje avstrijskega podkancelarja Barenfellsa v Budimpešto in pravi, da ima to potovanj«*, ki je ostalo v vrtincu mednarodnih dogodkov skoraj neopaže-no, velik pomen. JAst piše, da so se vodila pri tej priliki v Budimpešti važna pogajanja ter kažejo, da se ustvarjata v Evropi vedno bolj jasno ločena dva bloka držav, kojih interesi so si v popolnem nasprotju in zaradi katerih prav lahko pride do hudih komplikacij. Znano je vznemirjenje Nemčije zaradi francosko-?usko češkoslovaškega prijateljstva, ki s** ie no sodbi nemškega tiska pretvori* lo v vojaško zvezo. To dejstvo sili Nemčijo, da se pomiri z Avstrijo in tesnejše poveže svojo zunanjo politiko Q politiko Italije. To se vidi že potem, da Nemčija noče sodelovati na konferenci lokamskih držav brez Italije. Francosko-rusko-če-škoslovaškemu bloku namerava Nemčija zoperstaviti poljsko-nemško-avstrij-sko-madžarski blok. ki bi mu bila naklonjena tudi Italija, za čije prijateljstvo se istočasno poteguje i Francija, ki je baš zaradi tega odpovedala sredozemski pakt. četudi se morda Francija čuti zaenkrat varno v objemu Rusije, vendar ta zveza v danem primeru ne bi imela praktične vrednosti. Francija in Rusija ter Češkoslovaška so druga od druge preveč oddaljene in brez neposredne zveze. Spričo tega .ie naravno, da pripisujejo tudi v francoskih krogih sporazumu med Ounajem in Berlinom pod protektoratom Rima velik© važnost. „Italijanski manever44 Po sodbi angleških krogov je hotela Italija z dunajskim sporazumom olajšati svoj lastni položaj London, 13. julija. 'A A- Dasi uradni krogi podarja in, da sporanifin med Avstrijo in Nemčijo v mnogem razčiščuje rx>lo7ai. SB vsndat povsod vprašujejo, če ra pogodba ne pomeni korak naprej v asimilaciji Avstrije od strani Nemčije. Objektivni opazovalci menijo, d« je Italija v tem primeru i^reta veliko vlogo in da je na ta način hotela z/manišati mednarodni TM-itifik na sebe. Ti krrotji priznavajo, da s« je to Italiji posrečilo Zahteva Italije, da se mora tudi Nemčija povabiti v Bruselj, pomeni dejansko prvo protuuslugo Halij«. Nemčiji, ker je Nemčija dala Italiji koncesijo glede Avstrije. Podčrtava se, da bi edini odgovor na vse to bi] sestanek med Anglijo, Francijo in Belgijo. Te tri države naj bi same reševale lokarnski problem. Drugi pa zopet poudarjajo, da hi konferenca samo med temi državami še ojačala zbližanje med Italijo in Nemčijo. »Sundav Times« navduš>no pozdravlja.}© sporazum med Avstrijo in Nemčijo. Diplo. matrici urednik »Obcervera* pa piše: Spo- razum v I>on.donu ni izzval presenečenja. Znano ie, da je sporazumi meni Fnancijo in Sovjetsko Rusijo in sporazum med Češkoslovaško in Sovjetsko Run'jo prisilil TTitlerja na tak korak- Vendar pa je treba priznaH. da jp ta sporazum maTiev^r proti temu. da Hi NernČnja odgovorila na angleški memorandum. Da-si T^ondon pozdravlja vsf regiona-lne sporazump. v*»ndar je treba priznati, da nemška obljuba glede neodvisnosti Ave»trije v I^ondonu ni povzročila velikega olajšanja. Sporazum ni obranil nevarnosti, ki jih nosi bodočnost- To je mnenje londonskih krogov. Kaj pravijo Nemci Berlin, 13 .julija, r. Nemški listi z zadovoljstvom beležijo sklenitev sporazuma z Avstrijo in vidijo v tem nov uspeh Hitlerja Sporazum slavijo kot važen prispevek za ohranitev mini v Srednji Evropi. Značilen komentar pa je objavil glavni orgaa narodno socialistične stranke »Volkischer Be- ohachter«, !.i utn-ela odkrito nami u uje, da je sedaj v Avstriji konec samodrzstva klerikalne klike, ker bo tam skoraj prišlo do t^sra, da bo imel odločilno besedo narod, ki bo sam odločal o svoji usodi in se bo morala država upravljati tako. kakor hoče in afenito Mussolini protektor sporazuma Želi narod. Narodni socia'1" cm ne l»o več delal starih pog-rešk. marveč bo svest si znmge svojo idfjp mirno pustil, da «rredo dogodki v Avstriji svojo pot. ki je dobila s sklenjenim sporazumom ze na/načeno smer. „Novo potrdilo rimskih nazorov44 Budimpešta. 13. julija. A A. Madžarski Korbiro poroča: Ob priliki podpisa pogodbe med Nemčijo in Avstrijo je zvezni kanceler dr. Schuschnigg poslal ministrskemu predsedniku Gombosu brzojavko, v kateri podčrtava, da to delo služi splošnemu miru, ki posebno zanima Avstrijo in Madžarsko. Dr. Schuschnigg je dodal, da bo avstrijsko madžarsko sodelovanje. ki sloni na rimskih protokolih bogato na sadovih tudi v bodoče. Ministrski predsednik Gombos je odgovoru s sledečo brzojavko: Smatram avstnjsko-nemski sporazum za zgodovinski dogodek, ki služi splošnemu miru. ki interesira posebno Avstrijo in Madžarsko. Spora/um odgovarja rimskemu protokolu in na ta način pomeni novo potrdilo rimskih nazorov. Sodba madžarskega tiska Budimpešta, 1 >. urKja. A A Ves madžarski tr»==k komentira sporazum med Av. fifrriio im Nemčijo in pravi. <\a ie tn dogodek največje va znosit i. Vsi listi navdušrno pozdravljajo ta kor^k nemškp in avstriiske vlade lin pod črtava, jo, da bo ta njihova odločitev zelo važna za u^odo cel«* srednje E"vnv>r>e- -»-Pesitesr I^lovd-« piše, da je t« sj>o-nafum bil rgod-ovHnf.ko potreben, da se tako lakko zboljšajo odnosa ji v Evropi. Vznemirjenje na Poljskem Varšava, 13. julija. .1.1. \'cs varšavski tisk obširno pi^e o spora/umu med Nemčijo in Avstrijo. Dasi listi ne dajejo svojih komentarjev, se vendarle vidi, da je poljsko javnost ta" dogodek zelo vznemiril. Opozicijski listi so precej vznemirjeni, ker ne vedo kdo bo plačal račun teh sporazumov. Pristop Nemčije k rimskim protokolom Hunaj. 13. juli a A A. Snoči *»o kr«»žile vesf\ da bo Nemčija fcmalu pristopila k rimskim protokejom. Dasi ta vest se ni potrjena. se vendarle meni. da bi tak korak bi| logična posledica sr^r3'tima med Nemčijo in Avstrijo. „Avstrijski problem še ni rešen" Kako gledajo v Pragi na avsuijsk~-nemšfci sporazum Praga, 13. julija. A A. »Lidove Novi-ny« komentirajo sporazum med Avstrijo in Xemeijo in pravijo, da problem še ni rešen, ampak samo odgođen. levičarsko »rfVfike. Slovo« pode.rtava ,da .je v sporazumu mnogo točk. in da ho šele nadaljni razvoj dogodkov pokazal, ee je ta sporazum na splošno koristen ali pa pomeni samo enostransko akcijo treh držav pro- i. ost-ati Evropi. Kist »Narodni Osv«-boxeny« piše, da sporazum ni iz val \-zne-mirjenja v ČVškoslovaški. Praga se dobro zaveda ,da je avstrijski problem evropsko vprašanje in da se na noben način srednja Evropa ne more odtrgati od zapadne in vzhodne Evrope, prav tako pa tudi ne južna Evropa od severne. Habsburško vprašanje odgođeno za tri leta Tajni sporazum med Italijo in Nemčije Dunaj. 13. julija- r. Splošno se komentira dejstvo, da avstro-nemški sporazum niti z besedico ne omenja habsburškega vprašanja. I.egitimistični krogi na Dunaju so sprva širili vesti, da je \emrija pristala na stališče, da predstavlja habsburško vprašuj* avstrijsko notranjo zadevo, v katero se Nemfija ne misli vmešavati. Vodstvo avstrijskih mnnarhistov je celo podalo izjavo, v katerem izraža scoje zadovoljstvo s sporazumom med Avstrijo in Nemeijo, reš, da sedaj ni ver nohene ovire za pmratek Hait*. burianov na avstrijski prestol, ker se Nem. fija temu ne protivi vef. Toda z dr«a;e ze- lo dobro pourene strani se doznava, da je hilo habsburško vprašanje ze pred »klenit. vijo sporazuma med Dunajem in Rerlinotsi re>eno v pogajanjih med Italijo in Nemčijo. Brez pristanka teb dveh >e habsburški vprašanje, retudi se deklarira za av>trij-sko notranjo zadevo, ne more reševati. Spo-razum med Italijo in Nemčijo dob>ča, da se vprašanje povratka Habsburzanov odgodi za tri leta. Wed tem časom pa lahko av^trij-.ka vlada tretira posamezne člane bivše has. hurške dinastije na način, kakor to -dela Nemčija s člani bivše cesarske hi>-~. OSenziva proti Društvu narodom Francoska sodba o avstrijsko-nemSkem spora* zumu pod protektoratom Italije Psriz, 13. julija, r- Ortjan predsednika francoske vlade »Pop-ulanre« vse v da^jš^Ti ćl«nkn bavi 7 av^tri i*?k^> nemškim sporazn-mom in piše med drugim: Na prvi pogled se zdi, d« temu sporazumu ni kaj oporeikati in da predstavlja srečen dogodek v evmpslci pnJitiki, Normalizacija odjnošajev med Avsrriio in Nemčijo more le koristiti srtvari miru. V sJveri pa preds-tavlja ta sporazum obnovo bloka Nemčije, Avstrije. Madžarske m Tt*Hje. Ta sporazum je brez dvoma sHesnjen po prizadevanju It-aJije. Očividno po zaMevi MuneoKnija se v sporaamu izrecno omenjajo ramskti pcotokoM. Ti protokoli naj bi tvorila verigo, s katero hočeta povezati dve dtkfcaturi Evropo v dvomu in desorijenta-ciji. Nemčija se je odrekia neposredni borbi za pfBdjocitev Avstrije k Nemdiji iz istega razloga, iz katerega se je začasno odrekla zasedbi koridora in Gornje §fl«zi_ je, ko je leta 1°<34. sklenila sporazum s Poljsko- Avstrij#Sco-ncmški sporazum je del spsoine ofensšve na ENaiVeo na*o- dov, protj politiki kx>I«ktivne varnosti. To ofenzivo podpira jn propagira Italij-a, ki misli, da je sedaj na vrhuncu svoje močri. London v skrbeh Ijondon, 13. julija, r. Aru?.1e^ka diplomacu ja razvija zadnja dni mrzlično aktivnost v želji, da čimprej razčisti nejasnosti v mednarodnih problemih, ki so na dnevnem redu. Na eni strani ji zadajejo preglavice težave, ki so se pojavil© na dardanelski konferenci in ki so dovedle do prekinitve konference, na drugi strani pa želi čimprej doseči jasnost glede bodočih odnosajev do Nemčije in Italije. V zvezo s tem se spravlja tudi nenadni dopust zunanjega ministra Edena, ki je s svojo zunanjo politiko zašel v zagato, iz katere morajo sedaj iskati izhoda. Glavno težišče polaga angleška diplomacija sedaj na konferenco lokamskih držav v Bruslju, ki bo. kakor kaže, odločilne važnosti za nadaljnji razvoj mfninarolnih dogodkov v Evropi. Oh sodelovanju Francije si Anglija prizadeva pridobiti za sodelova nje predvsem ftalijo, ker upa, da si bo s tem zagotovila tudi sodelovanje Nemčije. Ce dovede lokarnfka konferenca do 7bli žanja med velesilami, potem se v I<#ondon» nafil te^fkoW^, ki ovir.-*jo sodelovanje Vemčije v mednarod«! politiki. V 1-nndonn dvomijo, da bi Nemčija rmi)^ mislila na okupacijo Gdanska. ker bi to neizbežno vodilo do preloma s Toljsko. par pa zadaje londonskim krofom velike skrbi dejstvo, da se Nemčija neprestano obo rožnje." tako da jo je smatrati za najmoc nej^n vojaško državo v r!vropi. Nemo molk na tngloflnl vprašanja zbuja dvom r miroljubnost Nemčije, zlasti Se, ker Nem Čija H enkrat noče nič slišati o sklenitvi zračnega pakta, ki bi omejfl oboroževanje-v zraku. Vedno bolj tudi prevladuje T"t»n. da oKstoj»jo med Berlinom in F?iTrn>m t»j ni docrovori političnocra in voja£ke*ra ms čaja. Prav tako domnevajo, da imata Vem čija in Japonska dogovor o medsphofni podpori na Škodo Ancrlije. Vznemirjenje zbujajo tudi ves.ti. da namerava Vem^a za primeT. da bo Rusiji dovoljVen svoboden prehodi skozi Dardanele. povišati tonažo svojih podmornif od i^> na 100 ods+ofVov angleške tonaže. Ljubosumno spremljajo v T.ondonu tudi =rrjen je nem^lcefra co«podar sitega vpliva na Balkanu. K vsemu temu ie prišel sedaj še rtaTftan *ko - nemški sporazum nlede Avstrije. V Londonu prevladuje vtis. da je med Ri mom in Berlinom t*leiki. SVa lrčk«-P*irc in Frvdman Pel'kan «0 bile prekinjene. Zaradi obilice %-i^ečih partij se danes ne bo igralo 8. kolo temveč nedo. končane partije Stanje po 7. kolu- Aljehin I (1). Frvd-mann 4"? (2). Foltvs 4 (2). FlohT 3'^s (?). F.mkases, Pelikan. Pire. Steiner 3 (2), Ooočenski. Richter, Stahfberg 2,r* (2), Men čikova. Skalička 2 (2), Petrov I1'* C.V) Zinner V 't 0) Trevbal 1 (2) FazeđuU 1 (1). Thern^s J 't (2)- Borzna noro*:!- Turih. 13. julija. Beograd 7 Pariz 20.2225 T^ondon 153« N>w York HOfi, Bruselj M 77r» Milan 34.125. Metfrid 41.00. Ameterdam 2<1R20. Berlin t2o.3f>. Dunaj 57.85. Praga 12.68 Vanssfa 5«, BakareiU 3L60. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«. ponedeljek, 13. julija 193«. štev. 157 Dobri izgledi letošnje letoviške sezone Slabo vreme je sačetek sezone oekollko zavleklo, sir j ]e pa letoviičar]«Y pri nas im msogo Ljubljana, 13. julija Pocituiika sezona se je aele aacela, zalo bi bilo Šn prezgodaj napovedovati, kakšna bo v splošnem in te bo mnogo boljša od lanske. Vendar kažejo mnogi znaki ie zdaj. da bo letošnja sezona znatno boljša. • Da se jo začelo v naiih letoviščih in zdraviliščih iivahno počituiako življenje, v«e* kakor ni brez pomena, če pomjalimo, dasuto imeli samo še nekaj dni lepo vreme. ba5 zaradi slabega vremena so v mnogih na&ih letoviščih obupavali v začetku sezone in še zdaj je mnogo pesimistov, ki napovedujejo, da bo hladno deževno vreme močno zaustavijo tuješki promet pri na«. Toda gostje so že tu; začeli e*o polniti naša letovišča in v mnogih letoviščih jih je že mnogo več kakor lani osorej. Tako je n. pr. zdaj na Bledu, ki je naše največje ter najLolj obiskano letovišče, povprečno 400 gostov več kakor lani ob tem času. Lani jih je bilo povprečno po 10OO, zdaj jih je pa že 1400. Kaže, da bo letos posebno dober dotok jjoatjv iz Nemčije in Avstrije. Tudi število pustov iz Češkoslovaške bo najbrž letos večji kakor lani V splošnem so precej dobri izgledi v v?eh naših letoviščih. Da se bo letos letoviško življenje posebno razmahnilo na Bledu, se kaže dobro tudi v tem, da v »PutnikovU pisarni na Bledu uradniki komaj zmagujejo delo, čeprav jih je več kakor lani. \ e-iiko zanimanje je tudi za dru4_je nase letoviške kraje. Kaže, da bodo dobro obiskani tudi letoviški kraji, ki so predvsem domena gostov iz južnih pokrajin naše države ter Mr_ vatsvke, in sicer Jezemko, Rogaška Slatina. Kranjska gora, Dobrna itd. Značilno je, da so te tudi Dalmatinci začeli zelo zanimali z naša letovišča. Posebno razveseljivo je pa, da stopa na plan tudi Dolenjska. Dom na Polževem ima letoviščarje celo iz Zemuna. Da se je zaceda že prava letoviška fcezo-nai opažamo v Sloveniji tudi po tem. da se vozi čedalje več avtomobilistov »kozi nase kraje v Dalmacijo. Posebno mnogo letuje Čehov v Dalmacijo. Dovolj značilno \*u ie, če povemo, da se vozijo okoraj vsi k morju proti obmejni Planini, kajti onkraj meje »o asfaltirane ceste. Tujci so pri na* vedno najbolj razočarani nad našimi cestami, čeprav so bili informirani o njih. Lah ko si mislimo, koliko Škodujejo tujskemu prometu pri nas slabo teste* Zato bi bila jadranska, res moderna avtomobilska ees'a za Slovenijo neprecenljivega (Kmiena. če ne bo kmalu zgrajena, lahko nastane zaradi tega nepopravljiva škoda že zalo, ker se bodo tujci navadili na COfte zunaj naše države. Naše tujsko prometne oiganizarne imajo težko delo zaradi naših slabih cesii. Ce govorimo o dobrih izgledih letošnje letoviške sezone pri na», moramo povečani tujski promet pripisovati predvsem sadovom : tujsko prometne propagande naših organi- j zaci i in nekoliko tudi zasebni propagandi, j pa tudi delnemu izboljšanju t svetovnem gospodarstvu. Prejšnja lota je vladal močan pesimizem, donim so zdaj ljudje »opet začeli verovati v boljše čase. Samo po sebi se razume, da bi brei uspešne propagande naaa letovišča iivotarkla ter da je treL« pri. pisovati največji dale* uspehov našim tujsko prometnim organizacijam, ki jih združuje Zveza za tujski promet v Sloveniji. Ako se pa oziramo tudi na pomanjkljivosti naše tujsko prometne propagande, ne ame-mo pozabiti, da ne store dovolj za razmah tujskega prometa pri nas tam. kjer so predvsem poklicani. V naših oficielnih tujsko prometnih pisarnah v tujih državah bi morali biti najsposobnejši ljudje. Tako bi n. pr. tahko izredno mnogo koristila raavoiu tujskega prometa pri nas dobra propagandna sdužba v Egiptu. Egi|>čani mnogo potujejo, a so se nase države doslej izogibali* ker je pač niso poznali. V četrtek je naletel ravnatelj Zveze za tujski promet v Ljubljani g. Pint^r po naključju na skupino I>olnikov iz Lgipta, ki ie potovala »kozi Ljubljano proti Italiji, v Dolomite, na Bavarsko, Dunaj, Madžarsko, odkoder krene zopet v našo državo, v Zagreb in pride *u-di nazaj grede v Ljubljano Prireditelji teh potovanj __ vselej |>otuje okrog 50 potnikov __ prirede letos še tri potovanja skozi Dalmacijo k nam in prihodnjič bodo obiskali tudi Bled. Zanj doslej sploh niso vedeli in jih je šele ravnatelj Pinlar opozoril nanj. Mnogo več učinkovite propagande za hij-«sk i promet pri nas bi morali delati tudi med Čehi. Nedavno je izšel v Pragi, v izdaji naše oficielne potovaine pisarne, iej>o opremljen priročnik za obiskovalce naše države. Sloveniji [josveča precej prostora, več kakor Dlmaciji, vendar ni takšen, kakršne ga bi si želeli. Značilno je, da je v njem na prvem me^tu Maribor in je njegovemu opisu posvečeno -4 vrst, dočim ie Ljubi a-na z dolenjskimi letovišči vred odpravljena s lA vrstami Gorenjski kraji, ki so etfef površno opic^ant, so premalo ilustrirani, s samo sliko Bleda ki tudi ni najboljša. Priznati pa moramo, da dela tudi letos naša Zveza za tujski promet učinkovito propagando doma in v inozemstvu. Tako je n. pr. med drugim izdala zelo praktičen register naših '.etovišč in zdravilišč v obliki zložljivega prospekta, v češčini, angleščini, francoščini in srbohrvaščini (latinici in cirilici). V tem registru so navedena letovišča po a! ■eredm-m redu pregledno z vsemi potrebnimi podatki, ki lahko zanimajo tujca. Za |K>živitev notranjega tujskega pro-meta prireja Zveza za tujski piomet "udi avtobusna potovanja po naši državi. Trajajo po 14 dni. Potniki si ogledajo na k"ož. ni vožnji najlepše pokrajne v južnem delu države. Pozdravljamo to koristno delo z želio, da bi našla naša marljiva Zv*za za lusk; promet zsluženo priznanje in podporo na vseh prisojnih mestih Železnicarski kongres zaključen Predlogi za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev — Novi predsednik UJNŽB je inž. Nikola Grujić Ljubljana, 13. julija. Kongres Udruženja jugos'ovanskih žele/, niča rje v in broda rjev je bil z včerajšnjim velikim zhorom v dvorani na Taboru zaključen. V soboto se je vršila delegatska konferenca, ki je trajala pozno v noč. pozneje pa so se zbrali železničarji k skupni večerji v restavraciji Zvezde. Med sodelovanjem železničarske godbe »Sloge in pevskega zbora je minil večer v prijetnem razpoloženju. Včeraj je nagajal dež. vendar se je izpred kolodvora razvil po mestu lep sprevod z zastavami m godbama Sloge ter Smederevo. Povorka je krenila pred magistrat, kjer so člani centralne uprave položili pred spomenik kralja Petra T. Osvoboditelja lovorov venec s - trobojnico, a godba ^Slogec je zaigral držvno himno. Olavnn zborovanje je otvoril ob 10. v nabito polni .dvorani Tabora domačin, predsednik oblastnega odbora F.INŽ.R Ljubljana inž. Ivoglič. ki je posebej pozdravil Častna goste, zastopnika prometnega ministra železniškega direktorja dr. Faturja. zastopnika bana svetnika dr. Ogrina. predstavnike drusrih oblasti in zastopnike tovariških oreranizacij. $voj pozdrav je končal z željo, da bi kongres plodonosno zaključil svo-Je delo in da bi bili čim prej vidni uspehi t*»žk«-ga dela. ki ga opravljata udruženje in centralna uprava. Zborovanju je prisostvovalo 99 delegatov ki se predstavljali 85.000 članov. Zbor je počastil spomin blagopokojnega vite^kecra kralja Aleksandra T. Zedinifelja. Godba *?lo£r»* je zaigrala državno himno, nakar je skupščina priredila živahne ovacije .Nj. Vel. kralju Petru IT, in visokemu kraljevskemu domu. Brzojavno so zborovalci pozdravih kraljeve namestnike predsednika vlade, nrnmefnega ministra, pomočnika ministra inž. Penjanovica, generalnega direktorja državnih železnic, tehničnega pomočnika i!-i soglasno sprejeta. Splošni položaj železniških in brodarskih nameščencev in delavcev je postal do skrajnosti neznosen, /lasti Se kar se tiče prejemkov, ki so znižani pod mejo eksistenčnega minima. Zadnja redukcija prejemkov, skrajševanje delovnega časa delavcem, dejstvo, da se del uslužbencev ne prevaja po zakonu o državnem prometnem osebju, in pa ponovno zvišanje stanarine državnih stanovanjih vse to je velik del osebja, zlasti pa nižje uslužebnee in delavce spravilo v stanje pre-zadolženosti oziroma insolvence, kar ima slabe posledice tudi za narodno gospodarstvo samo. ZJNŽ-B se je kot predstavnik tega stanu zmerom iskreno in vdano trudilo, da popravi ta težki položaj in da vsem ju-goslovenskim železničarjem in brodarjem zagotovi vsaj znosne pogoje za življenje, kar je tudi v interesu države in prometnih ustanov. Kongres vnovič opozarja vse poklicane činitelje, da je rešitev gospodarsko-socialnega in splošno službenega položaja železniških in brodarskih nameščencev in delavcev neodložljiva in da vsako zavlačevanje te rešitve lahko rodi usodne posledice. Zato zahteva kongres, da se vsemu železniškemu in brodarskemu osebju zagotovi eksistenčni minimum. Nujne obravnave in rešitve je potreben problem delavcev držav-' nih prometnih ustanov, a reši naj se v smislu dosedanjih predlogov in zahtev združenja. Najnujneje je treba razveljaviti zadnjo uredbo o najemnini v državnih stanovanjih, ki je velikemu delu osebja, zlasti pa onim, ki so s službo vezani na državna stanovanja, še bolj poslabšalo že itak težavni gmotni položaj. Z zakonom naj se izvede revizija razvrstitve osebja pomorske uprave, ki jo je uvedel zakon o državnem prometnem osebju iz leta 1932., in na podlagi te revizije naj se izvrše vsa doslej neizvedena napredovanja v tej stroki. Z zakonom naj se regulira položaj uslužbencev in delavcev državne rečne plovbe in hkratu naj se zavarujejo vse njihove pravice, ki so si jih pridobili doslej. Za izboljšanje stanja železničarjev in brodarjev naj se brezpogojno čimprej izvrši temeljita revizija vseh obstoječih zakonskih predpisov, ki regulirajo gospodarsko socialni in službeni položaj železniškega in brodar skega osebja in da se pri tem omogoči sodelovanje ZJNŽ.B. Centralna uprava naj vse sklepe strokovnih odsekov temeljito obdela in s potrebnimi dostavki predloži v odločujočo instanco ter poskrbi, da bodo ugodeno rešeni. Svoje posebne resolucije so predložili odseki strojne službe, poslovodij, prometnih uradnikov in prometnikov, nameščencev administrativne, računske in ekonomske stroke, dnevničarjev, rečnih brodarjev in delavcev brodarskih delavnic, banovinskih felaa-ničarjev s proge Usora—Pribinič, postajne- J ga osebja, delavcev, tehničnega in progovne- \ ga osobja, uslužbencev oddelka za grad!bo železnie, vlakovnega osebja in revizorjev, , skladiščnega osebja in pa splitska oblastna uprava. Hkratu odreja resolucija, naj nova uprava v smislu sklepov zadnje plenarna soje in sklepov predkonf^ptnee pripravi nekatere nujna Izpremtmbc in dopolnitve društvenih pravil, o katerih naj nato sklepa prihodnji kongres. Sledile so volitve novega odbora in. je bil med živahnim odobravanjem izvoljen za predsednika inž. Nikola Gjurič, za podpredsednike Aleksander Petrovič, Milenko Vu-letič. Rado Lukovič, za generalnega tajnika Jovo Bakič, za tajnika Milivoj Priča in Vašo Bablč. za blagajnika Joža Simonovic, v revizijski odbor pa Franjo Artič iz Maribora, Trifunovič iz Beograda. kapetenovtč in Nikolič U Subotice ter Mihajlovič is Saraieva. Med navdušenimi ovacuami sbo-rovalcev je bil dosedanji predsednik inž. Debel je vič, ki iz zdravstvenih razlogov ne more obdržati svoje funkcije, v priznanje njegovih zaslug za organizacijo izvoljen za častnega Člana. Po zaključku zborovanja je predsednik ljubljanske oblastne uprave inž. RogliČ povabil udeležence na izlete v najlepše kraje Slovenije. Davi se je odpeljalo na Gorenjsko okrog 500 železničarjev, ki si bodo ogledali Bled in Bohinj. „Firsta" se niso bali Neumen ti, te ne kradeš, so mu rekli, pa je ukradel Ljubljana, 13. julija. Tam na »grem;i« se je zgodilo, kjer se gode zadnje lerta prav čudne stvari- Drzne j. ši »švercajo«. da se kar kadi, previdnejši pa si pomagajo drugače. Kriza je, mladi ljudje nimajo dela. ne denarja, zato ni čuda, da poskušajo na vse načine pri i do denarja ter pridejo z-aradi tc^a navzkriž s paragrafi. KER »FIRST* NI NAS DRŽAVLJAN ... Trije mladi fantie iz logaškega okraja «ir> sedeli pred sodnikom zaradi kraje hoj in lesa- Delavec Lojze je prišel iz prečko valnega zapora, Karel in Josip sta bila na prostem. Lojzetu in Karlu je obtožnica oči-ta'a. da sita posekal« na državni meji v Hrušici tuje hoie. Josip je pa prodal nekaj metrov tujega lesa. Bledi Lojze je zavrnil krivda1 na nekega Čuka, ki ga doslej *oka pravice ni mogla zagrabiti. Sodnik je rekel, da bo tudi zanj prišel se sodni dan. Loj*e in Karel sta se dala pregovoriti od f-uka. Vsi trije so šli »na ^renco« ter posekali n^kaj hoj. Lojze pr-avi, da je bil prepričan, da ro bile hoje »firšrove« in ker je »fira*« tuj državljan. je misli!, da ne bo kaznovan- Knez \V in-dischgraetz ima gozd ob meji. tod* pole;* knezovega gozda je tudi gozd zdravnika dr. Oostiše- N*e*reč* je hotela, da so bile posekane hoie last dr. CJostiše in ne knezove. Zdravnika so se fantje bolj bati kakor »firšta«, ki je tujec, zaradi tega niso niti prodali hoj. ko so zvedeli, da so zdrav, nitkove. NI BILO TAKO, KAKOR PRAVI LOJZE, je trdit Karel. Še! je v gozd po hoje, ker mu j« Loije rekel, da je hoje kupil, !'•> sekanju, ko so s*c vračali d»>mov, mu je pa Lojze povedi!, da *o posekali zdrav ni kove hoje- Zaradi tega »e je Karel zelo razjezil, m je primaral Lojzetu krepko zaušnico, ki je padla po Lojzetovcm nosu. Močni in robustni Karel je pisano me.ril Lojzeta na zatožni kl<*r*i. Strašno »t« sprta in dru£ drugega sta »noter tlačila«. Lojzetu oč ita obtožnica, da je že lani nekoč posekal smreke dr. (Joatiše. toda Lojze je trdi!, da je nedolžen glede teh p.mrck. Tedaj ga sploh ni bilo doma, bil je na štelungi. Te tatvine mu tudp niso mogli dokazati- Tretii Lojzetov greh pa je bil nakup lesa, ki ga je ukradel Josip-Lojze je priznal, da je kupil ta les, vedel pa ni. da je ukraden. Okoli h metrov le^a je kupil zs 200 L>in. prodal pa ga je za °4T) Din, Kdo bi mu torej verjel, da ni vedel, da ie les ukraden. DA DOKAZE, DA NI NEUMEN, je Josip odnesel lesnemu trgovcu Smoletu 6 metrov lesa. Fantje »o mu namreč rekli, di je neumen, čp ga ne ukrade, ko ga ima pred BOSOm, Josip je koraj/no priznat, da ie les ukradel, ta les pa ni bil last trgovca Smoleta, temveč Ust italijanskega lesnega trgovca Lizzatija. Sodnik: S kakšno korajžo priznavaj G-n-tovo misli, da bo oproščen, ker je lastnik tujec- Josip je priznal krajo še večje koliSinc le^a. kakor mu jo ooita obtožnica. Pisma o glasu vseh treh fantov pravijo, da so na dobrem glasu, da so Jiveli doklej polteno in ni«;o še bili kaznovani. L-r»ize in Josip *»ta siroti. Sama »ta se pre življala, dokler ni prit;snila kriza. 0l W bile ho;e res brstove, hi morda Lojze m Karel ne sedela na založni klopi. Vsi trije so pa bili brez zaslužka, toda lura«4i se ne sine, pa naj bo lastnik firšt ali T^ zdravnik, tuj ali pa naš državi ian. zaradi tega iim je sodnik naložil vsakemu po mesec dni zapora, to pa pogojno za 3 leta, Ka/cn so vsi trije sprejeli- Zborovanja stavbnega delavstva Ljubljana, 13. julija-Veeraj ata bili v Delavski zbornici dve zborovanji stavbnega delavstva. Zborovali so kamnoseki posebej in skupno delavci drugih stavbnih panog. Kamnoseki so razpravljali o novem projektu tarifne pogodbe, ki jo bodo te dni predložili podjetjem. LTpajo ,da bodo s svojinu zahtevami prodrli. Izvolili so tudi svojo komisijo ,ki ima zastopnike v vseh podjetjih. Večje zborovanje je bilo v veliki dvorani Delavske zbornice. Predsedoval je predsednik Strokovne komisije Leskovšek, ki je podal tudi poročilo o splošnem položaju delavstva stavbne stroke. Zdaj so razmere v stavbni stroki kolikor toliko konsolidirane in delavstva se bo lahko začelo pripravljati na sestavo projekta kolektivne pogodbe. Stavke je izvojevalo povsod vsaj z delnim uspehom. Nekoliko slabši položaj je v Prekmurju. V Murski Soboti je stavbno delavstvo stavkalo najpozneje, a je tudi pred tednom začelo delati, vendar brez posebnih jamstev, da se bodo podjetja držala sporazuma. Delavstvo v Prekmurju je sploh v najslabšem položaju, saj prejemajo zidarji le po 24 do 28 Din place na dan. težaki pa po 14 do 16 Din. Podjetniki so obljubili povišanje, če se delavstvo vrne na delo, 2 do 3 Din na dan. Na zborovanju so tudi razpravljali o pravilniku organizacije, ki je bil sprejet letos na kongresu organizacije stavbnega delavstva. Nadalje so sklenili da začno izdelovati projekt kolektivne pogodbe, ki bo izdelana po vzorcu zagrebške Prejšnja kolektivna pogodba stavbnega delavstva je bila zelo pomanjkljiva, zlasti ker ni obsegala vseh stavbnih panog. Sporazum, ki je bil sklenjen med stavko med delavstvom in podietniki, ostane v veljavi do 1. januarja, dočim bi tedaj morala stopiti v veljavo nova kolektivna pogodba. Proiekt bo izdelan že prihodnji mesec ter bodo imeli podjetniki in delavstvo dovolj časa razpravljati in sklepati o njem. 40 skupinskih potovanj po programu, ki ga določi Jugoslovenski turing-klub, 40 krajših weekend-potovanj po programu Ju-groslovenskega turing kluba, poleg tega pa je še 9.898 dobitkov v turističnem in športnem priboru, opremi in potrebščinah. Neiz-žrebane srečke je mogoče zamenjati za vpisnino v potovalno kolo, 2 ki se snuje iz čistega dobička te turistično-sportne loterije. Udeležite se turistično-sportne loterije na *V. Mariborskem tednu«, ker si na ta način zagotovite vse navedene, ugodnosti, pomagate našemu turizmu in turingsportu, ter aktivno sodelujete pri graditvi močne in obsežne turistične organizacije. Cena srečke je samo Din 10.- in se dobe z vsemi potrebnimi informacijami pri podružnici Jugoslovenskcga turing-kluba v Mariboru (PUTNIK), Aleksandrova cesta 35. Tel. 21-22. Turistično športna loterija naMT Maribor, 12. julija. Tukajšnja podružnica Jugoslovenskega Touring kluba priredi v okviru letošnjega Mariborskega tedna turistično-sportno loterijo, ki bo posebna privlačnost tujsko-prometne razstave. Po loterijskem načrtu sodeluje vsaka srečka v vseh treh žrebanjih. Če že ni bila izžrebana 10. maja. Najzanimivejše bo žrebanje 10. avgusta, t. j. ob zaključku jubilejnega »V. Mariborskega tedna«. Tretje in zadnje žrebanje pa bo nepreklicno 18. oktobra. Turistično-spertna. loterija nudi lO.OOO krasnih dobitkov. Glavni dobitek je brezplačno potovanje po Sre-doaemskem morju a luksuznim parnikom * Kraljica Marija« ali »Princesa Olga«- Nadaljnji dobitki so; 2 brezplačni potovanji do Atep in nazaj, eno brezplačno potovanje po Donavi z luksuznim parnikom Rečne plovidbe od Beograda do Dunaja in nazaj, S brezplačna potovanja po morju od Sušaka do Kotora in nazaj, brezplačno potovanje z luksuznim parnikom Ročne plovidbo od Beograda do Ofieve z enodnevnim bivajo jam v Rasla Herculane (Romunija), 4 brezplačna potovanja oz. lo-dnevno bivanje v Dubrovniku, na Rabu. Plitvičkih jezerih ali na Bledu, 10 brezplačnih potovanj a trodnevnim bivanjem v Zagrebu, Beogrmdu, Ljubljani, Splitu ah Sarajevu, Iz Ptuja — Dramatično društvo v Ptuju je imelo v sredo svo^ redni občni zbor v spodnji dvorani Narodnega doma. Kakor druga leta, je tudi letos bila zelo pičla udeležba. Naši napredni kpogi bi morali baš pri tej instituciji pokazati malo več zanimanja, čim več zanimanja za delovanje tega društva bi bilo med našimi občani, tem več agilnosti bo pokazalo tudii društvo in bi ne bili v Ptuju na mrtvi točki kar se ti če gledališke sezone Funkeijonarj! jo podali svoja poročila, iz katerih je razvidno, da je društvo lani pož'velo gledaMAko sezono ter priredilo z dMetant« nekaj do bro obiskanih pr'd^tav. Tudi finančna stran je zadovoljiva ter ima društvo nekaj nad 20.000 Din gotovin" Pri volitvah je hi' ponovno izvoljen za predsednika odvetnik g dr. Frmevc Ivan Želimo, da bo dm*tvo v bodoči gledališki sezoni bolj agilno zlastj š?, ker imajo naši požrtvoval ni diletanti voljo sodelovati. — Mom v m^Ačanski ioli. V noči od četrtka na petek so neznani vlomilci vlomili v p:sarao ravnate'ja tukajšnje meščanske šo'e. kjrr *o s škarjami vlomili v pisalno mizo in odnesli 3.420 Din gotovine. Vlomlec se je najbrž pustil zakleniti v šolsko poslopje, ker jo je po vlomu poprimi ^kozi okno telovadnice. — Sigurni smrti ušel. V me»tnem kopa ljšču .fe ]> rned drugim kopal tudi uden^c Jurič Stanko, ki ni vešč plavanja in je zašel v pregloboko vodo Na pomoč sta mu takoj priskočila Otmar Zamuda in Fr. Stros t*.r ora rezila iz valov Drave. — trvinslci sejem. Na zadnjem živinskem je bilo prignanih 85 volov. 377 krav, 23 bikov. 49 juncev. H telet. 159 konj in 13 trebet, vsega 795 glav, prodanih pa je n;!o 282 glav. Vole so se predajali po 3 55 do 4.50, krave 1.50 do 4. bike 3 do 3.50. juno* po 2.50 do 3 teleta po 2.25 do 4 aa kg žive tež, konje pa po 3.50 do 3.20 Din. Svinj jc Oil© bilo orif»eljafiih 273, prodanih pa je bilo 109 Prolenke so prodajali no 50 do 1S0 Din za komad, debele svinje po 5.50 do 6. mastne svinje po 0 de 6.50 in plrmene evinie po 4.50 do 5 Din kg ti. Vf tete — Bolfoprstoezl zopet na delu. Vlomi tatvine s* v zadnjem času zelo mnefce v ptujski okolici. V Bukovcih so tatovi ——p1—^r^^»y skali itvflako shrambo pri posostaifcu Tr Pevcu ter mu odnesli razna Živila, nakar so odaii ta k trgovki Juatmi atunnarfar, kjer pa ao bili prepodeni. Tudi v Domovi so skušali vlomiti pri posestniku Martinu Arnuau. pa so bilj iatotako prepodim. Ba je «e j« klatila po okolici ciganska drutba. kateri »o oroOniki že na aledu. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 13. julija katoličani: Marjeta. I1ANA0NJE miKKlUTVB K. no Matira: Zaprto Kino Ideal: Renčali Kino Sloga: G-men Kino l uinn; Srainežliivi Catano*« kino M*ka: Mala horrit DRŽI R\K LEKiRNR Danas; Mr. HsUer^ie, Sv Jakor« trs; O Ha-mor Miklošičeva costa 20, Gartu*, Mo, .-Zaloška ce^ta. Esperanto je last vseh . LuhKinn. 13. |n1i|n Ko jc mladi dr. Zamonhof izdal prvo Blovnico esperanta, se je dobro zavMal kaj prav za prav hoče. Hote! je odstran t; plemensko mržnjo - jezik, ki ga je nazval mednarodni jezik je »gradu na podlagi mednarodne ideje. Zavedal »c je, kako Vr lika je razlika med narodi po veri, po na rodnosti, rasi. značaju, miselni usmeri* nosti . . . Hote! je v»e to združiti »ti tako prav lahko razumemo njegove besede »Ker svet vse razume k<*r ve. da je e* perantska ideja močno začrtana z gotr»vo notranjo idejo in da se »amo zato mnogo ljudi noče učiti esperanta, zato moram po jasniti, da esperanto pusti človeku w* svobodo. E>pcranto nI lastnina nobenega naroda, nobenega sloja. nob<-no doktrin* je last vsakega in vschlc Z esperantom. In c^porantsko idejo j> pon daril, da smo vsi ljudje enaki, da -mamo vsi enake in iste pravice « pravicami ena ke m iste dolžnosti — v»j zrno ljudje z istimi težnjami! Zato je esperanto dane-s f*no narra*n*\i ših vprašanj, tako kulturno in socialno ~t katero se zanima ves ««vet, prav pa hi bilo. da bi se tudi pri naa v SJovenj> temu vprašanju posvetilo malo več pažnje., da ne bomo zaostali za druginv kulturnim: narodi, Ksperantsko vprašanje ni časovno vpr,< sanj? od danes do jutri, kakor jih ,mam« nešteto v zgodovini kulturnega ptzKBja temveč je eno najaktualnejših vprašanj za zbližan je in bratsko m>delovanJe mM narodi! In prav to Je hotel dr. Zamenhof s svo j'm esperantom. SOKOL Telovadni nastop vUkega Sokola Telovadni nastop vitkega Sokola dolo-čen za včerajšnjo nedeljo, je preprečilo de /evje, ki jc bilo zlasti močno okrog lo Za na! nastop je vladal*) največje /animanie, kar je /lasti poka/alo popoldansko tele Ionsko povpraševanje i/ I-jubljane in njene okolice. Zal, je morala uprava s težkim srcem javiti bratom in sestram, da je nastop /aradi deževja nemogoč.. Ker so pri reditelji upali, da se bo vreme dopoldne kolikor toliko ustalilo, so bile dopoldne v dvorani iSokolskega doma skušnje, ki so po tekle gladko in ob veliki udeležbi gledal cev. Ko je posijalo opoldne solnce, je o?i velo telovadišče, opravljene so bile še /ad nje priprave in prireditelji so trdno upaK da bo popoldne nastop mogoč. Toda varali so se. Vreme jim ni bilo naklonjeno in tako je moral viški Sokol prvič, odkar obitoja, svoj nastop odpovedati. Kljub slabemu vremenu pa je prišlo na Vie dokaj prijateljev Sokola ki se niso strašili vremena. Za župno upravo je prišel polkovnik br. Bakič, /upni podnačelnik hr. Stane Trček, konjenica .Sokola Ljubljana III in z Viča, bratje iz Ljubljanskega S»-kola, Brezovice, Mengša, zastopniki vojnih dobrovoljcev itd. Toda prišli »o zaman, kajti uprava je med tem že sklenila, da se nastop preloži na nedeljo /9. /. m. Mladina in odrasli so odšli v Sokolski dom, kjer »o iunaški /apeli »Pesem sokolskih legij«, na kar jc bii razhod. Sokolsko članstvo in ce njeno občinstvo bratsko vabimo, da se ude le/i nastopa viškega Sokola v nedeljo 10 t. m. v upanju, da nam bo vreme boli naklonjeno. #r. Z Zidanega mosta — Gradnja škarpe ob Savinji. Pred kratkim so prič>H graditi škarpo ob Savinji po lep: narodno šole. Šola in dvori£«> sta na dovoienem terenu. Zato je bila nevarno**, da se bo svet polagoma pogrezal v Savinjo. Krajavni šolski odbor je proučil to vprašanje ter zainteresiral merodajn^ faktorje, ki so odobrili gradnjo škarpe. Delo jc prevzela neka domača stavbna tvrdka h S*vnir#, ki je zaposlila samo okoliške delavrr •^^rnmmrn»MM^*—— četrtek, ML lulija 12: Voiaake godbe Iploiče) . 12*5: Porodila, vreme. 13« Cant spored, obvestila. — 13.15; Vse mogoče, kar kdo h«če fplo£*<» p« željah). — 14: Vreme, borza. — IS: tva*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.^n: Nac ura: O eipkarstvu (g. Račif) li Ljubljane. _ 19.5©: Vaša Prihoda, »lavni virtuoz (plošče). — 20.10; Slovenščina za Sle venee (g. dr. Rudolf Kolarič). — '2o.3o: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne. --22: Cas, vreme poročila, spored -, 22 20: Ruski aetotet. 55 SOSEDAMI ~ — To Je pa res skandal. gn*pa ravnate Ijeva nas povabi na pojedin« in pogrne »I-zo z raztrganin prtom. — Da, a najlepše p?i tom je, da si ca j> izposodila ps4 zon, me*. I3T »SLOVENSKI NAftUDi. poaedsljsk. 13. julija 19». Stran 3 DNEVNE VESTI — Jngesle-rena Častna đektorja hetdelber. Sks anivarie. Univerea v Heideltergu je pro«laviU nedavno 5601etnico ustanovitve in oh tej priliki je izvolil« vec častnih doktorjev. Med njimi sta tudi dva Jugoslovena in sieer bivši minister in senator dr. Oton Frangeš ter pastor protestantoveke cerkvene občine v Celju Gerhart Mav. — 72*21 študentov na beograjski univerii. V loškem letu 1935-36 je bilo na beograjski univerzi vpisanih 72*21 Študentov od teh 1308 *lusateljic. Na iuridični fakulteU *fa f>il* 3402 na (sludsteljic 414) na Hleaefski 1040 (slušateljic 557). na tehniški 1068 0 (elušateljic 56), na hoeofclovni 277. Diplomiralo je 793 Mudon-Ulv, od leh 22S sluaateljic. Beograjska uni-var/a ima tudi mnogo inozemskih ItadtaV tov. Na medicinski fakulteti je studiralo lani 134 Bolgarov 8 Poljakov, 4 Cehoslovaki in pa po 2 Grka, Albanca, Madžara, Rumuna in Nemca. _ Nrtva uprava JIT sekcije la tfravsk* hitnom ine. Zl>orovanie učiteljev dravske banovine je bilo v sol>oto zaključeno. Izvoljena ie bila nova uprava JuO sekcije za dravsko banovino. V upravnem odboru *o; Ivan Dimnik Milo; Verk,. Frančiška Za. vrtan. Metod Kumelj, Mirko šlubelj. ltu-dolf iiallob. Lovro Koreiifcjin, Frančiška Wudler in Krnest Vrane; nametflniki l>ra-eo Siipančič. Simon Petrovič. Štefan Trobiš, .To*efina Mthelič in Marija Malensek. Nail-7orni odi or Ljudevit Ivanj^ič Ivan Voiuer, Franjo Hainšek. .loško Serajnik In Jo^ip Bučar; namestniki Marija CernovSek, .1^'P Napokoi in Ana CrrađiSar. »strokovni odbor'-Ivan Ostane*, Vinko Urei*orič, Josip Ambroži č, Stana K a ote. Mira tingelman, Albert Airok. Ivan Michler, Andrej Sežun in Zmaco Re'rgant: namestniki: Olga Knez, Anica Ljkozar Ferdo Kokoli. Ciril IVtrovec in Ivana Preme!«'; v finančni odbor Ana Leveč, Ivan Kocijančič in Oton Oman. namestnika Miroslav Zor in Karel Puhur; člani plavnepa odbora; .lože Zupančič, Metod Kumeli in Franc Rož; namestniki Dušan Ae*tan. Drago Supaučič in Janko Pogačnik. • ___ "KINU »LUUA, tcs. «7jw-Ob 19,15 in 21.15 uri! G — men »DZIMKN« Največja filmska senzacija poletne sezone! Tako napetih prizorov ni bilo še doslej v nobenem filmu! Ogromen uspeh tudi v Ljubljani! — l)rza\a in izterjevanje tFesaiike, l'o za U on u o nejHj&redinh davkih ima država v izterjevanju zaostale zemljarine in Egra-darine prvenstveno pravico pred drugimi upniki, čg Utpstenftk nI t-tarej^i od treh let; Na vprašanj«1 ali ima država ta privilegij glede izterjevanja plačilne takse In zaostale trošarine je pa kseaeijslco sodišče v konkretnem primeru odločilo, da ima država prvenstveno pravico do izterjevanja točilne takse, dočim glede trošarine nima te pta vice, ker I rosar:na ni taVfl. temveč vr-ia po^rednetia davka. Nobena zakonska določba pa ne daje tu državi prvenstvene pravice, kakor je, to z davU: m taksami. __ Jngoslf/viji esojnevl v c>r intnfnin eijsko prometno pisarna. Letos je bila tkiv« nj^na med JiiflOoll¥ljo in Ce-koriovaiko *mj-godni o jadranskih železniških in tranzitnih tarifah. Namen pogodbe je bil 'Imik'-riti fcesJkealovaskJ izvoz in uvoz ter tranz't po Pmfjnttmikrni morju skozi naša pristanišča. 1'u^oilba pa ni dOtegla zaželjeio'ua Uspeha, kajti na>e železnice nif^o napravilo na Češkoslovaškem potrebne propagande in taNO češkoslovaški uvozniki in izvozmki o ničnih koristih niso bili poučeni. Zato hoče zdaj naša vlada ustanoviti na Češkoslovaškem informacijsko pUarno *a jadranska pristanišča, laike pisarne že imajo na Če- iboftfova*ikem italijanske, madžarske iti avstrijske železnice. __ Prvi jujgosuven->ko-ccško>l«vaski zgodo. vinfki Wrjtn. Naše oblasti >o dovolila bnenui- n .; prvega iucoslovcmsko-Českoslovašketifl fi.ma Pod okupacijo*:. Dovoljenje je izdano nekim češkim filmskim |»odjetjem. Vsebina filma je zajeta iz svetovne vojne iti prikazuje t>orbo našega naroda za osvoboje-nje in zedinjenje ter borbo Cehoslovakov za samo^lojno drŽavo. Tendenca filma Se prikazati trpljenje Jugoslovanov pod bivšo avMro-o^rsko monarhijo. Mlada i*okolenja na- bi ta film oi»ozarjal na borbo in požKvo-va$aes| prednikov ter jim kazal, kako živi nB.rod pod tujim jai'iu'nu BEVC JOŠKO, dentist (ZOBNI ATKLJE — ORDINACIJA) LJubljana — (io&posvet&ka c. 4 1. v hiši kjer je apoteka Kuralt, zopet osebno re/ino sprejema od 9. do pol 1. ure in od 2. do pol 6. ure. Na željo tudi izven navedenih ur. Telefon 32-D6. — Z ozirom na splošni težki denarni položaj vsanemu dopustne cene. — Trije »Putnikovi« izleti po Jugoslaviji. Poročali smo že, da priredi ^veza za, tujski promet v Sloveniji v letošnji sezoni z udobnim izletniškim avtobusom tri 14 dnevne izlete, v Južno Srbijo ,v najlepše in najzaninuvejše kraje naše države ter na H£i Jadran. Prvo potovanje se je pričele že 7. t. m., drugo bo 11. avgusta, tretje pa S septembra. Izletniki posetijp in si ogledajo grad've, kmečke naselbine, srbske narodne običaje, starosrbske samostane ir cerkve .zgodovinske kraje in znamenitosti dalje Ohridsko in Skaderako jeaero, morska kopališča in letovišča, orijentalake zanimivosti ter prirodne krasote. Cena vožnji je 2.985 Din za osebo. V tej vožnji j« vračunana povratna volnja, prenočišča, hoteli, vsa oskrba, ki se prične s kosilom prvega in se konča s kosilom štirinajstega dne .stroški prenosa prtljage od avtobusi do hotelske sobe in obratno, izleti po programu, ogled mest in znamenitosti napit nine. takse, postrežba in vodstvo. Prijav« sprejema *>Putnik« v vseh mestih. Priče tek vožnje je vsakokrat iz Ljubljane. ■p Prof. Alekaej Jelačie na Ce*koa|ov* 4kem. V Bratislavo je prispel te dni znan učenjak in vseučiliški profesor dr. Alekse Jelačič. ki pripravlja za tisk veliko dek >Se^hna Češkoslovaška«. Zdaj, potuje p< Slo kem, Moravskem in Sleziji, da zben Ae nekaj podatkov za svojo knjigo. — Krjavljeva kae4 na Obolnem je dopre- kuca javnosti zaprta. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno spremenljivo vrema. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 35, v Sarajevu 30. v Splitu '_'8, v Zagrebu 24. * V Ljubljani m Mariboru 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76'19, temperatura je znašala 10.6. — Afera bivšega ekonoma duševne bolnice v Kovinu. Oblasti so prišle na sled po* neverbam v duševni boljci v Kovinu V Banatu, že prej se je govorilo, da ima ekonom Božidar Sever na vesti mnogo grehov. Ko je bil pa Sever premeščen, so se ljudem še bolj razvezah jeziki. Sever je živel zelo razkošno. Z bolniškim avtomobilom je prirejal izlete v veseli družbi. Potoval je v Egipt ter po Jadranskem in Sredozemskem morju. Kadar je bil v Beogradu, je denar ■ kar razmetaval. Vse to je dalo ljudem dovolj povoda, da so začeli govoriti o poneverbah. Oblasti so odredile preiskavo, ki je dognala, da te govorice niso bile prazne. Duševno bolni so v bolnici gladovali, ekonom Sever je pa na njihov račun dobro živel. Zaenkrat še ni znano, koliko državnega denarja je zapravil, jasno je pa, da trpi država občutno škodo, saj je Sever ponever-jal državni denar celih 5 let. Nekemu bivšemu šefu kabineta v ministrstvu je poklonil 30.000 Din vredno pohištvo, pa tudi drugim je dajal bogata darila. i( Pri obolenju želodca in čreves pri /i šj žolčnih kamnih, boleznih preosnove, \l V\ jeter, ledvic in mehurja se je (l ( Rogaška slatina j \\ vedno sijajno obnesla. (I — Zopet prometna nesrefa. Na železniški prop Zagreb-Podsused pri Vrapcu se ja pripetila v e^oboto ponoči težka nesreča. Hlapec Alojzij Horvat iz Krhkega se je vračal iz Zagreba v Brej:ane pri iSomboru l dvovprežnitn vozom. Pri Vrapču popravljajo zatvornico, ki ni bila bpuščena. Horvat ni oj>azil signala in je |x>final konja Čez pro«ro. y iedem hipu je pa privozil tovorni vlak iz Zagrela proti Zidanemu mostu in lokomotiva je pograbila konje ter jih vlekla dobrih 30 m naprej. po*.em jih je pa pahnila v jarek. En konj je ol ležal mrlev, drugi je bil pa •■BO lažje ranjen. Po čudnem naključju je odletel Horvat daleč od pioge na travnik, toda zadobil je samo nekaj lažiib poškodb. — Že 19 žrtev Save pri Zagreb«. Kopalna sezona se je koinai dobro začela in že je zahtevala Sava pri Zagrebu 13 žrtev. Nekaterih utopljencev še nism načli. LMoaili so večinoma kopalci, ki so se kopali izven kopališča. V soboto zvečer je Sava naplavila pri Zagrebu truplo delavca Dane špe-Uea, ki je utonil v petek. Ne.kaj dni prej je pa utonil mehanik Rajko Kanjuh. Iz Ljubljane ^lj Opoldanski počitek. Iz crgovskih krorgov smo prejeli: Trgovci, katerim ne ustreza odpiranje trgovin ob 15 in jih odpirajo kakor prej od 14, so bili v soboto i počaščeni s sledečim dopisom: Ker se ne držite pravil o opoldannk«m počitku za časa poletne dobe, bomo znali tudi mi trgovski sotrudniki ceniti Vašo tvrdko. Vsa akcija bi se morala pričeti legalnim potom, ne tako .kakor se ie začela. Sedaj je stvar menda ministrstva, da to uredi ali pa tudi ne. Dokler ni zakona, ki bi to izrecno za-povedal, je pa stvar trgovcev da to urede kakor to odgovarja interesom trgovstva. Toda nisem poklican soditi v imenu vseh. I Da pa ta dopis ne bo ostal brez uspeha, bom za svojo osebo izvajal konsekvence in še danes priglasil izstop iz društva, katerega člani so tako konsekventni nastavljen-ni UINO UNION, tel. 22-31" Danes ob 19.15 in 21.15 uri Paul Kemp SRAMEŽLJIVI CASANOVA Bombe smeha! O tej burki govori danes vsa Ljubljana! jj— Ka/valm« pr§ grada^kem m»»tu so *xirli. >Znamenite<: razvaline, razpokani obrežni zid, ki ie stal kakor znamenitost :ia ogled nekaj mesecev, so zdaj podrli Spodnje zidovje, ki se je samo sesedlo in li razpokalo, bo menda služilo svojemu na-tnenu delj časa, zlasti se. ker se zdaj več ne seseda in ker ie dobro utrjeno ob temeljih. jj__ Akcijski akademski odbor la mirovni kongres v Ženevi sporoča: Za soboto napovedani sestanek delegatov mladinskih organizacij se to vršil danes ob pol 8. zvečer na univerzi. Prosimo polnožtevilne udelešbe. lj— Nov« oficirske lecitimaeije naj dvignejo v sredo 15. t. m. €>d 16—18. ure pti poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja n* Maistrovi cesti v sobi štev. 29 v Izubijani bivajoči rezervni častniki z začetno Črko M in N. lj__ Strela udarila v kozolee. Med včerajšnjo nev.hto je udarila strela v kozolec posestnika in gostilničarja Antona Pogačnika v Zg. Šiški ki je bil mahoma v plamenih. ti as Uri so del kozolca rešili. Zgoreli so trije ^ŠtantK, v katerih je bila naložena detelja. Pogačnik ima okrog 6000 Din škode. lj_l žrtev prometne nefcfeee. Tramvajski voz je pred dnevi podrl na Tržaški eesti 381etnega Janeza Bučarja, zaposlenega pri podjetniku Jakobu Oblaku na Tržažki eedti 15. Pri padcu si je Bučar zlomil bjrbtenieo ter je dobil ie druge poškodbe. Nesrežneta so takoi prepeljali v bomico, Jtjer pa je ponoči podlegel poškodbam. lj_ Smrt na ulici. Janez Skrjanc, 40 let star drvar iz Škofje Loke. ae je davi odpeljal v Ljubljano, da bi se dal zdravniško preiskati zaradi bolezni na srcu. Malo pred 10 je Skrjanc stopal po Frančiškanski ulici, kjer se je pa pri poslopju Hipotekama banke nenadoma zgrudil. Zadela ga je r*rf-na kap in je nesre&iei obležal na mestu ,urtev. K njemu so takoj priskočiti Ijudja* a je bula vsaka pomoč zaman. Stražnik ie obvestil mestni pogretfii *avo4 in je policijski zdravnik odredil da ao truplo odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofa. —1J Francoski narodni praaafk. Konzul Francije sporoča, da bo o priliki narodnega praznika francoske republike v torek 14. julija od 11. do 12. ure recepcija na konzulatu. —4} Ljubljana — Suftak redna avtobusna zveča. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob '6.25 izpred hotela Miklio. — lj Avt«isl«ti 12. do 20. t. m. na Gros<. glorkner. 25. do 30. t. m. Dolomiti in Milano, 3. do 7. avgusta na Dunaj. Informacije in prijave: Izletna pisarna Okom. hotel Slon Ljubljana. Iz Maribora — Mariborska identifikacija. Mariboiski policiji se je posrečilo, da je ugotovila morilca nedavno umorjenega finančnega preglednika Ivana Strajn^ka v Mejni ulici. Sta to 251etni brezposelni delavec Anton S. s Pobrežja in njegov prav toliko stari pajdaš Konrad K. iz bližine Mejne ulice, ki je dobro poznal razmere pri StrajnAkovih in ki je osumljen, da je skoval peklenski načrt zoper nedolžno žrtev. Oba sta takoj po umoru nežnanokam pobejrntta tn so ju baje vid»ti v bližini meje W ni izključeno, da sta pobeernila v Avstrijo. — Velika racija po Mariboru in perife-| nji. Ves poli- ljski aj»arat se je v &ohoto zvečer udeležil velike racije no mestu in okolici. Polovili so več temnih elementov, potepuhov in tatov, vendar morilcev Strajn ška ni bilo med njimi. — Zaradi tihotapstva j*> včeraj policija aretirala znanega Jakoba S., ki je imel že zaradi »švercanja* večkraf posla z oblastmi. Vneta tihntapka je tudi njegova žena. ki rada prodnja tihotapsko robo na trjrjj med zelenjavo. —Ogenj v Zelenkovi tovarni. V n«»či na soboto so bili mariborski Rntflci alarmirani, da jrnri v tekstilni tnv.-mit Zelenko, na Tržaški cesti. Pri nekem stroju so se vnele osi in iskra je padla v bombažne odpadke. Ojrenj je v hipu objpj ves prostor in «rrozUa je velika požarna katastrofa. Požar so delavci pravočasno opazili in ojrenj pnfjasili. tako da gasilcem ni bilo treba stopiti v akcijo. S strojev so morali ^tr^rati vse blago, da so Škodo zmanjšali. Klmb temu pa znaša ta preko 5000 dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino. — Ker je prodajal krojrle sumljivega u,-vora, je bil ovaden policiji neki Mirko 6. Uvedena je preiskava. — Podlo maščevanje. Včeraj je na brvi preko Drave povozil neki kolesar predilko Kozo Babulčevo in jo težko poškodoval. BabulČeva je izjavila, da je kolesar povzročil dejanje iz maščevanja. — Skupinska potovanja na olimpijado v Berlin. Kakor nam poročajo iz Beograda, so potovanja s posebnimi vlaki na olimpijado v Berlin odpovedana. Ker pa je mnogo interesentov, ki bi se radi udeležili mednarodnih športnih prireditev v Berlinu, bo organiziral Putnik skupinska potovanja, z odhodom iz Beograda in Zagreba. Prva skupina odide iz Zagreba 31. julija, druga pa 8. avgusta ter prispeta v Berlin 1. odnosno 9. avgusta. Povratek iz Berlina je za prvo skupino 8. avgusta, za drugo pa 16. avgusta. V domovino dospeta 10. m, 18. avgusta. Za skupinska potovanja v Berlin so določene pavšalne cene. in sicer 1.825 Din za osebe, ki odhajajo iz Zagreba. V tej ceni je zaračunana povratna vožnja Za-greb-Berlin % razred, prinočišče in zajtrk (ne celotna prehrana, kakor je bilo prvotno objavljeno). Prijave sprejema Putrmik. Maribor, Celje in Rogaška Slatina do vključno 10. t. m. Natančnejše informacije isto-tam. — Gasilsko slavje v Mariboru. V dneh 1. in 2. avjnista W> v Marii»oru veliko gasilsko slavje. Mariborska gasilska četa proslavi 651etnico svojega ol-stoja. Za proslavo si je nabavila novi, najmodernejši reševalni avto, pripravila pa tudi skupne* z Mariborskim tednom razne razstave. Zanimiva bo kulturno gasilska razstava, ki bo prika-zovala razvoj gasilstva na bivšem spodnjem Štajerskem. V zadnjih 80 letih. Poučna bo za vse gasilce in za vsakega, ki se za stvar zanima, razstava potrebščin proti napadom iz zraka. Ena najlepših razstav Maribroskegra tedna, ki so v zvezi z gasilsko proslavo bo razstava aeroplanov in sicer motornih in brezmotornih. Razstava modernih jrasilskih potrebščin bo zanimala vse gasilce m prijatelje gasilstva. Udeleženci proslave imajo z železniško karto st. »K 13c polovično vožnjo in s posebnim slavnostnim znakom prost vstop k vsem razstavam in prireditvam Mariborskega ted na v dneh od 1. do 3. avgusta. — Vstopnice za olimpijado v Berlinu. Od olimpijskega odl»ora v Berlinu je prejel Putnik naknadno še manjšo količino olimpijskih vstopnic in sicer za sledeče prireditve: otvoritvena in zakljufna svečanost, lahka atletika, nojromet, plavanje, boks in rokoborba. Radi docela izčrpani^ kvot vlada za te vstopnice med interesenti veliko zanimanje ter pozivamo reflektante da vstopnice nemudoma naroee pri Putniku. Maribor. Aleksandrova 35. tel 21-22. Iz Kamnika — Iznajdljivi eksekutor. V današnjih časih je pač marsikomu težko kriti prveira v meseci vse obveznosti. Običaj je. da Človek potem s težkim srcem pričakuje, kdaj bo dobil pismeni opomin z vljudno pro-njo, da dolžni znesek čim preje poravna. Toda kakor je v Kamniku že navada, da se mora zrrr>diti vedno nekaj pos^bnejra, tako smo tudi v tem pogledu doživeli pred dnevi prav svojevrsten način izterjevanja. Neki čevljarski mojster je svojeera doUaika povabil v stransko ulico, češ, da mu me-d štirimi očmi mora nekaj »ažnejra sporočiti. Nič hudega sluteč, je povabljeni odšel | njim. sredi ulice pa je naenkrat začutil, da je ostal brez očal in klobuka. Ker brez očal ne vidi niti ped daleč, se seveda ni moc**I braniti, slišal je !e strojri ulas mofstra. ki mu je pripovedoval o nekih številkah. — Z zadevo je imela opravka tudi policija, stvar se je kmalu izvedela po mestu in mnn^ro je bilo smeha na ta račun. Ne vemo pa. če se smemo takim eksekucijam smejati, kajti Če bi vsi upniki naenkrat sredi uliee priiVli svojim dolžnikom jemati vse. kar se da zarubjti. bi rr.orda marsikateri »purjrar« tekel domov brez hlač. | Iz Kranja — Se-tauek mizarjev. Na Vidov dan dopoldne e*o »ie pri Perterlinu zbrali mizarji n Kranja in okolice na sestanek, na katerem so obravnavati ^tanov^ke zadeve. Pretresli so predvsem važno vprašanje šušmar-stva, AuŠniarji in podeželski obrtniki sploh obrtništvu namereč strašno škodujejo, k^r računajo svoje izdelke globoko (»od normalno ceno in s tem ubijajo vsako ree.lno delo. Delati po nizki ceni je sušmariem zelo lahko, saj nimajo ekoro nobene režije, davkov pa sploh ne plačujejo. To ni več konkurenca, ampak zelo umazano, nelojalno in zahrbtno poslovanje. Zato so na sestanku zlrani mizarji sklenili, prvič, da l>odo čimprej sklicali širši sestanek, na katerem bodo določili najnižje cene ol rtnih izdelkov obvezne za vse člane združena, drugič pa, da l»odo proti šušmarem začeli najhujši boj vse do kočne zmage osnovnih pravic legalnega obrtništva. __ tiimuazij»ke novire. Trije dijaki z gimnazije odidejo za 1 mesec na brezpftaft' no letovanje na Ceiko kier bodo nastanjeni v raznih dijaških taboriščni, tako da si Ik>-do lahko ogledali vso državo. To ugodnost nudi »lijakom češki Sokol šoiska polokVtsl' ka posije tri dijake na 'etovanie na Rakoc-nik. Prof-. Marčun ie dobil stipendijo za 3 meseca bivanja v Češkoslovaški. Prvi gi-nazi^ski razred bo unel jeleni 4 oddelke (dotlej tri). Spiejemni izpit je napravilo 180 dečkov in deklic, nekaj lih ostane iz preteklega leU, a tako da bo prvi ra/.r *d Skupaj štel nad 200 učencev in učenk. Računa se ,da bo v bodočem leitu gimnazija imela približno 760 učencev in učenk, to se pravi, kakih 130 več. kot letos (670). Za vso to množico mladine bo potrebno 18 .xl-deLkov pa tudi kake štiri nove učne moči. kot kaže. šolsko vprašan e Kranja in oko lice se bo s tem še bolj kompliciralo- r«» sit ve pa ni od nikoder. __ Maršem obrtnih vajeucev. [lajarita] •*' je dogajalo da je večina moj^trtn- zj*i«o^.«>-vala čum več vajencev, pa tem mani pomočnikov. Za mojstre je t4lo to dobro, za po močnike pa sial>o. Sedaj pa je izšla v »Shu. benih Novinah< uredba o sorazmertu učencev in [tomočnikov v trgovini in obrti. I a uredba, ki je stopila v veljavo 1. 6. določa da sme imeti*obrtririk ali trgovec do J p»» močnika 1 vajenca, z dvorna pomočnikoma '2 vajenca, pri ,"> pomočnikih H vajence, na ' 10 pomočnikov pa 4 vajence. Več kot 4 »r**. i nce pa (»odjetje sploh ne sme imeti, S t^m i*e bo v*a> zaustavilo dosedanje tisa. ko število nez4*[>o«Ieuih pomočnikov. To uredbo je sprejelo na občnem zboru »p >-mladi tudi kranjsko združenje obrtnikov in jo spremenilo v to!.ko. da je najvišje B0i* no število vajencev M. Zato vanjenri, Jti presegajo določano omejeno število, ne to-do pripušteni k pomočniškim izpitom. Iz Celja —c Napad s kolom. V sredo okroj *1. sta Ignac Rerghaus in njegova /ena na ol»-čin^ki poti v Cerovcu pri Rojraški Slatini napadla 1*lletne«ra dninarja Vinka Tanka iz ^'erovca s kolom ter ga težko (»oškodovala po glavi, plafab. rokah in nogah. Canka so prepeljali v .eljsko bolnico. —c Nesreča pri delu. V petek se je 17 letni mi/arski vajen« Fran«' Erjavec z TLiZ. Hudinje pri delu zadel z dletom in se mo^ no poškodoval po levi nogi. Erjavec se zdrn vi v celjski bolnici. —C Nov avtobus znamke Mep'edes Renz 7. pieselovim motorjem si j«' nabavilo mest no podjetje v Celju in priredilo včeraj i njim poskusno vožnjo na pro*ri Oc!je-T">om-žale šenčur-.lezersko.Tczcrsko sedlo Kranj-£t. Vid Ejubljana Celje. Poskusna vožnja je izvrstno uspela in se je novi avtobus vte skozi izkazal. Avtobusno podjetje bo na bavilo proti koncu julija Se en t«k avtobus. Novi avtobus je določen samo >?\ dolpol*£ic: Iz Ljutomera __ Sejem. Velik kramarski Stjrsni v Stri govi 1k> lM. julija. — Letošnja žetev. V vročih dneh. ko smo im-»Ii zadnje dni v senci celo SO stopinj je naglo dozorela pšenica, ki je skoraj žt vsa požela, tako da je bila letos pri nas /.< tev rži in pšenice istočasna. Letošnja letina na Murskem polju, tej slovenski žitnie: ni bogata kakor druga leta, ker je mnogo Škode napravila toča zlasti na rži. L^toa se-jejo kmetje manj ajde, nego druga leta. ker ni semena. — Z Abrahamom se je srečal. Te dni Je praznoval f>01etnico rojstva g. Ivan Ceh. šolski upravitelj pri Mali Nedelji. Znanemu kulturnemu in nack>nalnemu delaven želimo, da b? ostal še mnojro let z nami s svojim marljivim d-dom in svojo vedrovtjn. — Dar Ciril Metodovi družbi. Namenu venca na grob pokojnega majorja Fran čeka Zaeherla je daroval g. dr. Ciril Porekar 100 Din Ciril Metodovi družb!. Iz Trbovelj — Tukajinji mesarji so v juniju zaklali 32 glav prvovrstne živine, M glav drugovrstne in 3 tretjevrstne. Razen tega je bilo zaklanih še 0 krav-klobasaric. Kateri mesarji so klali najboljše vrete živino, je razvidno na ra/glasnih tablah občine. MALI OGLASI oeaeda 0.50 para. davek Dir a.— . naseda 1 l>tn, davek a Din. preklici £a pismene odgovore gleoc omflb oglasov yt črede pruoCitj snamKo * Popustov ca majn oglaae rac priznamo Oiaida 80 par, davek :*> Din Najmanj« ipeack 8 Din Telefon 2059 Sune drva, đtjb premog, ^J^/ karbopaJiete W^ dobite pri L POGAČNIK Bohoittevm mL tt. i. ■ ' ■ JAJGA sveia. zajamčena, seboj 720 Din franko kolodvor pošilja G. Droehsler, Tnala. 20*35 Besede 80 par. davek 8.- Din Najmanj« cntsefc 8 Dto IZVANREDNO VILO prodam. NajlepSe kopališče Rogaška Slatina. 20 opremljenih sob, 4000 m* parka. Malo za cotovino in na odplačilo ali zameno za posestvo v Beogradu ali okolici ali rsa vložne knjiž'« ee Prve H rva teke in slienih zavodov. Ima dolg pri Drž. bank*. Obrnite se na lastnika Strele-novica, Beograd, Užitka 33. tel. •28875. 2003 Beseda 80 par. davek S.- Dm Najmanj« sseeek 8 om STARE MOftKE OBLRKE •svlje. perilo kupujem. Pridem pogledat na dom. Pilite na Mara Andlovic. Galluaovo nabrelle 37. *S* Makulaturni papir pt«ii uprava jmmrtmrti—a Itaeaas**. jaSklaSB, Kaaitt«va attaa itev. & Hcitni pofTDbai tsvod JI Obftin* Ljublj»n» V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nas predobri soprog, oce, stari oče, brat, stric In svak, gospod IVAN SUŠNIK TRGOVEC danes, dne 12. t. m., po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 58. letu starosti, za vedno zapustil. Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 14. julija 1036 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vldovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Svetila mu večna luč! LJUBLJANA, dne 12. julija 1936. Ana roj. Ogorevc — soproga, Silva. por. Barborie. In Marta — hčerki, Ivan, MIlan, Jože, Peter in Pavel ----- kinnvi tor AtttfllA ttJtrtfMl&rV4V Narodna /tiskarna LJUBLJANA - KNAFUBVA t 5 IZVRftDJl VSa TOKARSJLa DELA mm k ^reoRoča m ^^aw t Stran 4 * »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, IS. jnlija 198«. Stev. »57 Izvoz našega lesa Referat, ki je bil prečitan na seji oprave Zv«2 tedn-strijcev za dravsko banovino v torek 7-1, m. Ljubljana, 13. julija. | Naše lesro gospodarstvo je še vedno v izredno težkem položaju. Vsa prizadevanja, I da bi se za italijanski lesni trg. ki smo izgubili zaradi izvajanja sankcij proti Italiji, našlo enakovredno nadomestilo, so ostala < brezuspešna, in naš izvoz lesa nazaduje od meseca do meseca. Najtežje so pri tem pri- j zadeta podjetja v Sloveniji, ki niso financ-DO zadosti močna, da bi se udeleževala pri 17VO/U v prekomorske države. V kolikor I se izvaža sedaj les iz na>e države v Sever- j no Afriko, Lcvanto in Južno Ameriko, so s udegleženc na izvozu le velike tvrdkc v j Bos-ni. V Palestino gredo le manjše kolki- j čine teza za /abojc, v Grčiji in Španiji pa BO plačilni pogoji tako neugodni in se i/vr- | kujejo plačila s tako zakasnitvijo, da mani- j ša lesna podjetja tudi za te dobave ne pri- j dejo v poštev, ker ne morejo kreditirati < prodanega blaga za pol leta in več. j Radi ostre konkurence rumunskega. polj- • skega in ruskega lesa so cene v vseh drža- j vah ob sredozemskem morju popustile in morajo v teh deželah usp*ti le ona doma "a podjetja, ki imajo stare trgovske zveze in so v stanu dobavljati velike količine prvovrstnega blaga. Slične so prilike na angleškem trgu, kjer prevladujejo nordijske dr-zave in so zahteve glede kvalitete še strož- j je, tako da more izvažati v to državo zaenkrat le državno podjetje »Šipad«, ki ima izredno lepo blago. Nekoliko ugodnejše so prilike na trgu s trdim lesom. V zadnjem času se je posrečilo nekaterim podjetjem plasirati večje količine rukovinc v Angliji in Holandiji, Število teh tvrdk pa je omejeno, ker se more izvažati le prvovrstno paljeno blago in večina podjetij nima zato potrebnih paril-nih priprav. Tudi se zahtevajo specijalne dimenzije v angleških merah, za katere naš les ni resen. še vedno so prevozni stroški do na^ih luic previsoki, kar pobija predvsem konkurenčno sposobnost slovenskih tvrdk. ki morejo le preko Sušak« v inozemstvo. I/voz našega lesa v Italijo, kamor je bila naša lesna trgovina v prvi vrsti usmerjena, je znašal v prvih štirih mesecih tekočega leta t koma desetino izvoza v odgovarjajočem I razdobju leta 1935, in še ta les so izvozila ! podjetja iz Bosne, ki so imela baje blago še pred uvedbo sankcij vnaprej plačano. Izgledi za bodočnost so na italijanskem ! trgu za naš les zelo slabi. Italijanska vlada | uvaja dirigirano gospodarstvo in inicijativa I posameznika je v trgovini z inozemstvom ' skrajno omejena. Pričakovati moramo, da I bi italijanska vlada države, ki se niso priključile sankcijam, protežirala in jim nudi-j la čim večje ugodnosti pri uvozu njih iz-! dclkov. Ker hoče Italija izenačiti svojo tr-! govinsko bilanco s posameznimi državami, | bo naš izvoz v Italijo vsekakor znatno nazadoval in to predvsem na škodo našega I lesnega izvoza. Če si hočemo zagotoviti na italijanskem j trgu primerno mesto za naš les, bo treba ! brezpogojno izvesti organizacijo in kontro-i lo izvraca 'esa pod nadzorstvom države, ker I b*Klo sicer lesni izvozniki napram italijanski državni uvozni organizaciji brez moči. | Naša dosedanja prizadevanja, da se s* pomočjo Centralnega odbora drvarske privrede izvede organizacija in kontrola izvoza lesa zaradi odpora velikih lesnih tvrdk v savski banovini niso dosegla zaželjenega uspeha Inicijativo mora v tem vprašanju I prevzeti zato država, ki bo edina mogla | glede na divergentne interese posameznih skupin storiti potrebne ukrepe. Za lesne tvrdke v dravski banovini je posebne važnosti likvidacija zneskov, katere so plačale italijanske tvrdke za dobavljeno blago po 18. novembru 1935. Zaradi nazadovanja izvozne trgovine ne razpolagajo podjetja več z denarnimi sredstvi, ki so potrebna za vzdrževanje obratov in bi edino likvidacija blokiranih italijanskih terja-I tev mogla omiliti položaj. Zato bi morala Narodna banka dovoljevati podjetjem lom-bardna posojila po nizki obrestni meri za zneske, katere so italijanski kupci glasom obvestil italijanskih denarnih zavodov pri njih vplačali za račun domačega lesnega izvoznika To more Narodna banka tem lažje storiti, ker bodo sankcije nanram Italiji v kratkem ukinjene. Pekovski mojstri o krošnjarjenju s kruhom Kaj bi bilo treba storiti, da bi se to krošnjarjenje zatrlo Ljubljana. 13. julija Naš list je že večkrat opozoril na razne nedostatke v našem javnem življenju V zadnjem času smo posebno obrniu pozornost našega občinstva za nelojalno konkurenco med posameznimi peki, t. j. na krošniarjenje s kruhom. Sedaj pa smo prejeli iz vrst pekovskih mojstrov severnega dela mesta predloge, ki jih radi njih važnosti objavljamo v celoti. Kakor znano, se pekovski pomočniki ze od začetka letošnjega leta bore za povečanje svojih mezd in zboljšanje delovnih pogojev. Hočejo kolektivno pogodbo, v kateri so izražene njih zahteve. Pekovski mojstri severnega dela mesta stavljajo nekaj pripomb k njihovem načrtu ki so po njihovem mnenju za pomočnike in za mojstre sprejemljivi ugodni pogo- 1 Mezde pekovskih pomočnikov naj se določijo ali tako, da bo pekovskemu pomočniku zagotovljena urna mezda po Din 6.-ali dnevna mezda Din 48.- ali pa po 50 par od predelanega kilograma moke; če predela vsaj 85 kg moke dnevno. V tem drugem primeru bi mezda pokovskega pomočnika, če predela eno vrečo (t. j. 85 kg) dnevno zna šala sicer na videz samo 42.50 Din, toda če prištejemo k temu običajne dajatve v naturi, potem dobi pekovski pomočnik tudi v tem primeru Din 48.-dnevno, vse to seveda izven hiše. Ce pa ima pekovski pomočnik popolno oskrbo v hiši. tedaj naj uredita pomočnik in mojster razmerje sama med seboj. Tesno povezano z vprašanjem mezd je tudi vprašanje krošnjarjenja, ki se tudi v pekovski stroki vedno bolj širi, to pa zato, ker je vedno več pekovskih mojstrov. ki svojim pomočnikom sploh ne plačujejo nobene stalne mezde, temveč jim poverijo za nadomestek izpadle mezde prodajo kruha, pri kateri dobi pekovski pomočnik od prodanega kruha gotove procente; s tem vzbudi pekovski mojster v pomočniku upanje, da bo s svojo pridnostjo lahko prišel do lepega zaslužka, ker je čisto naravno: čim več kruha prodam, tem več zaslužim! S takim postopanjem je pekovski pomočnik kljub svojemu težkemu delu izročen poialnoma slepemu naključju, pekovski mojster ga pa še tesneje naveze nase in izkorišča na neverjeten način. So pa gotove pekovske obratovalnice, ki imajo zgolj samo pekarijo brez prodajnega lokala, ter jih zato že to dejstvo samo sili, da njihovi ljudje krošnjarijo s kruhom, ker ga sicer drugače ne more vnovčiti. S tem krošnjarjenjem pa se ne dela krivica samo pomočnikom, temveč tudi moj-trom samim in občinstvu sploh. Krošnjar-jenje daje zaradi tega, ker ni mogoča stroga kontrola, priliko raznim ljudem, ki se bodisi iz stiske, v katero jih je spravila današnja kriza, bodisi iz kakih drugih vzrokov lote tega posla. Take osebe, ki se ba-vijo s krošnjarjenjem kruha, niso samo dobri pekovski pomočniki, ki jih k temu delu silijo izkoriščevalski mojstri, temveč tudi 1.) pomočniki, ki niso sposobni dela v pekarnah. 2.) ljudje, ki se pekovske obrti niso do kraja izučili, 3.) žene, ki se mogoče tudi iz stiske lote jo krošnjarjenja, 4.) otroci, ki jih posebno med šolskimi počitnicami brezvestni starši priganjajo k temu delu in končno razni sumljivi tipi se pečajo s tem krošnjarjenjem. Tako prihaja ravno široko občinstvo v higijenskem pogledu v različne nevarnosti, to pa zlasti ker se z neprestanim izbiranjem kruha širijo vse mogoče bolezni, za osebe pa, ki se bavijo s tem krošnjarjenjem. ni nobene zdravstvene kontrole. Za redne uslužbence po pekarnah, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah sploh v vseh živilskih strokah zahteva zakon zdravstveni pregled, za tako prodajo kruha pa ni nobenega zdravstvenega nadzorstva. Ker bi bil tozadevni apel na pekovske mojstre vsaj pri peščici brezuspešen, pred- I lagamo sledeče: j Združenje pekov naj že po obrtnem zakonu in njenih po oblasti potrjenih pravi- j lih. ukrene vse potrebno, da bodo oblasti vsako krošnjarjenje s kruhom povsem onemogočile ter da se bo kruh prodajal le v obratovalnicah, ki nudijo popolno jamatvo, da bo prodaja te najnujnejše življenjske ■potrebščine, v sanitetnem pogledu neoporečna. To je pa mogoče le, če se dovoli prodaja kruha razen v pekarnah le v gostin- skih obratih, mlekarnah in delikateaah. kar te zakon o nadaorstvu navd živili sam točno določa in naj zato združenje stremi z vso doalednjoatjo za tem, da se bo ta zakon ne samo v interesu pekovskih mojstrov, temveč tudi v interesu občinstva in splošnosti, čim strožje izvajal. , Obenem apeliramo na kupujoče občinstvo, naj tako skrajno nehigijenično pro- dajo oz. vsiljevanje kruha v svojem lastnem interesu — odklanja. S tem upamo, da bo ustreženo v prvi vrsti splosnosti. pomožnemu osobju pekari j kakor tudi njih lastnikom. S tem bi odpadla tudi vsa nelojalna konkurenca, občinstvo pa bi dobilo dober in v sanitetnem pogledu povsem neoporečen kruh. M. M. Včeraj sneg, nevihte in kopanje Med včerajšnjo nevihto je pobelil planine sneg Ljubljana, 13. julija. Počitnice so se torej začele. Če ne prej, nedvomno včeraj. Prejšnje čase so bili sicer vremenski bogovi vedno na strani onih, ki počivajo poleti oficijelno, a zdaj je najzanesljivejši znak letovi=čarske sezone aprilsko vreme s snegom, točo in babjim pše-nom. Marsikaj se godi po svetu. n. pr. v Zagrebu so nas nabunkali Nemci s tistimi pletenimi loparji, v Ribnici imamo razstavo suhe robe. v drugih znamenitej^ih pokrajinah se pa zabavajo s političnimi procesi in aferami Ljubljana je pa otok blaženega miru, če izvzamemo kongrese in sprevode, ki jih morajo itak odpovedati dežju na čast. Ljubljana je zadovoljna s samim dežjem, ki je tudi te dni pošteno počastil drage goste, da so lahko odnesli najlepše vtise. Z aferami jim. žal, ne moremo postreči, zato tudi ne smete šteti v zlo nedeljskemu kronistu, da vam jih danes ne servira. Mislimo, da so meščani z včerajšnjim dežjem povsem zadovoljnj. Popoldne ga je sicer bilo nekoliko premalo, vendar dovolj za prho kopalcem, ki se niso hoteli odreči najuriietnejši točki dnevnega reda. kopanju. Deževalo je najlepše vso noč, a izletniki so se dežja zelo veselili, ker so si obetali po njem najlepše vreme, zato so priha-hajali zjutraj srečni in mokri na kolodvor, kakor se spodobi. Deževalo je pa še vse di.poMr.e tudi kakor se spodobi. Postalo je hla.ino kakor jeseni, da ie goste v Ljubljani pošteno zeblo ter se niso več čudili, da ie Ljubljana tako »zmrznjena«. Ilice so bile včeraj res tako prazne, da so se na njih srečevali sami kongresisti. Prišli so v Ljubljano tako daleč, da bi nas videli, a odhajajo razočarani. Tudi z gostoljubnostjo mesta menda niso bili posebno zadovoljni, kajti kavarne in kinematografi so med počitnicami v Ljubljani zaprti, v gostilnah pa ob nedeljah ne dobe prostora niti vsi domačini. Tudi zastave so bile gostom v pozdrav redke ko bele vrane. Vsi drugi važnejši dogodki so ostali le napovedani. Imeli smo sicer promenadni koncert na Taboru, a nihče ni promenCal. I bogi godbeniki so igrali s takšno vnemo, da bi se jih moralo usmiliti nebo, vendar je kljub temu čedalje bolj lilo. Popoldne smo pa imeli še glasnejši »promenadni* koncert. Grmelo je tako. da so se /budili celo Ljubljančani, ki so na počitnicah. Veseli so bili, da se jim ni bilo treba kopati in delati obveznih nedeljskih sprehodov v prelepo naravo k C-adu, na Jezico in v Št. Vid. Vendar se je mesto proti večeru nekoliko razgibalo, ko je na polito Ljubljano posijalo luksuzno solnce. Zjasnilo se je tako, da smo zagledali tudi lepo umite planine. Rile so tudi nekoliko popudrane, kajti zapadlo je nekaj snega, da se lahko pobaha-mo pred njimi. Zadnje čase se postavljamo pred njimi. češ. mi pa imamo afere, vi pa ne! Zdaj pa lahko postrežemo tudi letovi-ščarjem s pozdravom: Vidite, pri nas dežuje, pri vas pa ni! Mislimo, da so z vremenom zadovoljni tudi letoviščarji, zlasti še, ker na dež še I niso uvedene letoviške takse. Vihre se tudi ne more pritoževati, da ie premalo dežja. V tem pogledu so razvajeni samo Ljubijan-l | ćani, ki so pa bili tudi zadovoljni včeraj ter t 1 si sploh ne morejo misliti lepie nedelje, i I Oporoka Pavlova ruski mladini Kaj je želel in svetoval slavni ruski učenjak pred svojo smrtio akademski mladini Tik pred svojo smrtjo gt. februarja 193tf i je napisal slavni ruski fiziolojr Pavlov idf j-no oporoko ruski mladini, jjjlasečo »e l»o profesorju Pavlovega zavoda v Leningradu P. Kupalovu takole: »Kaj želim mladini naše domovine, ki se je posvetila znanosti? V prvi vrsti sistematičnost. 0 tem važnem poboju znanstve nesra dela ne moren iikoli govoriti brez. ganotja. Sistematičnost, sistematičnost in zopet sitsematičnost. Od samejra začetka vašega dela se z vso vn< mo vežhajte v si stematičnosti, s katavo boste kupieili dognanja. Naučite se znanstvene abecede, predno poskusite vzpeti se na vrh znanstvenega raziskavanja. Nikoli np poskusita za-streti pomanjkljivega znanja z dornnevo, pa naj bo še tako drzna. Če bi ta milni mehurček še tako mamil vaše oči, bo vendar prej ali slej počil in ostane vam samo sramota. Vežhajte se v samozata jeva nju in potrpežljivosti. Vežbajte se v pikolovstvu v znanosti. Učite se zbirati in primerjati dejstva. Kakor je ptičje krilo popolno, bi nikoli ne moglo dvigniti ptice, če bi se ne mogla nasloniti na zrak. Pomnite, da so dejstva. vodniki skozi zrak. Brez. njih bi nikoli n© mogli leteti. Brez njih bi bile vse vaše teorije samo prazni poskusi. Toda tako, kakor se učite, delate poskus*1 in opasujete, tako ne ostanite na površju dejstev. Np postanite samo arhivarji dejstev. Prizadevajte st prodreti v zasronetko, da se dejstva dodajajo. Iščite vztrajno zakone, ki jih obvladajo. V drugi vrsti vam želim skromnosti. Nikoli ne mislite, da že vse veste. Naj vap ljudje se tako hvalijo, imejte vedno pogum priznati si: ignorant sem! Ne dovolite, da bi se vas polastila nadutost, čim postanete trmasti, kjer je treba strinjati se z dru- t gim gleda, kakšen nčnvek je imelo 35,OOO.onn njegovoga 97 let starega očeta. Vettki vergailmn vodometi zlasti Neptunov Kasen, ki ie hi! skoraj že razvalina, ao bili krasno fthnrvrlje-ni in čarobni vrtovi žare zopet v onem sijaju, kakor si ga je bil zamislil Lemotre* Prvič od francoske revolucije so lahko wv-pet igrali v Tneatre de la Reine, zgrajenem za Marijo Antonietto, ki mu je Mla sama ravnateljica in je na njegovem odru tudi igrala. Rockefellerju mlajšemu so odkrili ▼ Versaillu spominsko ploščo in ga odlikovali z redom Častne legije. Kolonija gobavcev v Abesiniji Italijanske okupacijske oblasti nameravajo zgaditi pri Adui velik* IflloiilHl gobavcev, ki hodijo zdaj neovirano po Ab*-siniji iz kraja ▼ Vtsj in pomenil'. t*eiike nevarnost' ne **mo za domače prebivalstvo, temveč tudi za okupacijske čete. Za I lonijo, kjer hočejo zbrati nad «0A sroha/v-cev, so zbrali Italijani telo rodovitno gorsko krajino v blfiKni Adne. Ozemlje |§ dokaj obsez.no in dobi visok dvojen zid. da gobavci n#» bodo mosrli pobegniti H tahori-5ča. Oohavci bodo imeli vrtove In polja^ kjer si bodo sami pridobivali življenjske potrebščine, vsp drn^rn, kar Nvto rabili jim bodo pa dovažali z letali. V ksbstisss zsts-de tudi bolnico za 13fi postelj s kliničnim oddelkom in laboratorijem. Mislijo tudi na zgraditev katoliške rer-kve, kina in kopališča na prostem. r*rvbj« bo imelo posebna, poslopja m zemljišča le-čeno od gobavcev m »ploh od zunanjega sveta. Denar za ustanovitev koloniJA gobavcev jp> dal rta razpolaco red malteskm vitezov na posrpdovanje svojega v*l«wo$-stra kneza Oh i jri Albanija. ■ .i « i i m ADAM IN EVA — Ko sta Adam in Eva ze nekaj easa zadovoljno in srečno živela v raju. je Adam nekpga dne izginil in ne vrnil k Evi Bele čez dolge Miri dni. In kaj mislite, kaj jo storila prebrisana Eva? __ ? __ — Preštela je Adamn rebra. Andre Theuriet- 35 Nevarna lepotica Roman — Objemi mamico v imenu naju obeh, — .ti je zašepetal. — Imej potrp-!}etve S Kristino. Ne pozabi zlasti brzo-iaviti mi takoi, čini prispeš v Pariz. — Pomiri se in n«e bodi tako žalosten. Človek bi mislil, da se ne vrnem več ... Najbrž bom v torek zjutraj že nazaj. Ta-k^ boš vdovec največ štiri dni. Misli name in pazj na svoje zdravje. Na svi-den e, dragec moj! Sprevodnik je zapiral vrata, zvonec ie zapel. Jakob je objel Terezijo in p poljubil, potem ie pa stopil na tla. In že ie vlak odsopihal proti Sv. Heleaii. Slikar je stal še vedno nepremično na peronu in gledal, kako mu maha žena z robcem V slovo. S kolodvora ie odhajal z ža!f>stjo v mislih in v srcu. Lahen vetrič je pozidava! 8 solnčnimi žarki zalrte krone dreves. Omnibus: so polagoma odvažali potnike s kolodvora. Poulične prodajalce vijolic so tekale okrog mimoidočih in ponu ale šopke duhtečega cvetja na prodaj. Kolodvorska ulica z vrsto drogov s trobo.:nicami od drevesa do drevesa, z grirlandami lučic med hišami. okrašenih z draperijami kričečih barv. je bila polna ljudi. To živahno vrvenje se je slabo uemalo z žalostjo, ki jo je odnašai! v srcu Jakob s kolodvora. Njegova duša. kakor duša večine umetnikov, je hitro podlegla zunaniim vplivom in njegovo duševno stanje se ie mahoma iznremenilo. Kmalu ie d;hal slikar svobodneje. korakal živahnee in posvečal več pozornost vrvemu na ulici. Ne da bi se dobro zavedal, kai se v njem dogaja, je vendar čutil, da je čudna tesnoba v njem izg:ni'!a. Nastalo je bilo o!a:šanje. tarna, radostna reakciia, nekaki podobnega, kar začuti dijak prvi dan poč>nic. Obenem so pa ostale v njegovi duši nejasne misli, podobne plinskim mehurčkom, ki se dvigajo iz močvirja in stopajo lahno na površie. Terezija je odpotovala, ostal ie v Nizzi sam in svoboden Kai lahko bi med pustnim rajanjem poiskal baronico Lleblingov^ in se prepričal. ka; nosi v srcu ta skrivnostna sirena. Nehote je znova pomislil na šopek narers in vijolic ki mu jih je vrgla iz kočije. Kakšna tajna namera se je skrivala za tem? Ali >e bila to samo brezpomembna šala, ali pa naj bi videl v tem peziv, e prazna ta:na mesta, kamor čista Terezi^ina ljubezen ni imela dostopa. Pod vtisom teh strupenih misli je mora! Jakob na povratku s kolodvora primati, da se rti znal izogniti čarom te zapetfivke. da mu ie baroničin družb i neobhodno potrebna in da ne bo našel pravega duševnega miru. dokler tudi on ne prodre v skrivnosti srca Manie L:eb-iTlajove. Ko je prišel k bulvarjem Du Boucha- ge in se spomnil, da se vrača v svoše zapuščeno stanovanje, ga je potcgnlo v mislih k ženi. od katere se je bil poslovil na kolodvoru. Gotovo ie tudi ona vso pot v mislih pri niem Poznal jo je predobro n vedel ie, da Terezija ni tako lahkomfselna. knknr on. da ii nobena zabava ne more pregnati žalosti. Nisem tako plemerrt. fc pomislil, — moje srce ni takio čisto, kakor njeno. Včasih se človeku nienkrat odpro n& da asno vid: vse zlo. skrito v niem. Toda človek nerad gleda v svo:o notra-nr^st. če le more. zatisne oči in ustavi ♦ok misli tam kier zadenejo ob n;egove slabe strani. Tako je tudi Jakob samo za hip pomislil na svojo grešno dušo, potem so mu pa takoj ušle misl; drugam, na to. da *e sam in svoboden. In po-misl 1 e: »Kaj morem za to, da sem tako razburliiv in dovzeten za vse? Ne bil b; umetnik, če bi ne podlegel tako hitro zuninjm vtisom.« V trenutku, ko je zavil na vogalu v rfen Pastorelli. je srečali moža sive brade, ki ga je urno prijel za roke. ga bratsko poljubil in vzkliknil: — Dober đain. dečko! Baš sem bil namenen k tebi. — Gospod Lechautre! — je vzkliknil Jakob presenečeno. — Katero srečno naključje je vas privedlo v Nrzz*>? — Mar ti nisem že v naprej povedal, da te bom nekega dne presenetil* — ie odgovoril Lechautre dobrodušno — Poznam zelo bogartega priatelia, ha mna Nerderja. On ima jahto in ponudi' mi je mesto na krovu. Sklenil je ustavit j se tu za pust in zato sem sprejeli me-i govo ponudbo. Včerai zvečer sva <* i odpeljala iz Aiacoia in davi se je fle he-< zasidrala v pristanišču Lvmpia Hitro sem se oblekel in pozaitrkoval a zdaj sem tu... Kako se počuti Ter*. zina? — Zelo dobro, pravkar sem io posadil v železniški vagon... Odpehala s€ e v Pariz po taščo in Kristino. Ob« ostaneta Štirinarst dni pri nas. — Tem boflje! Prispel sem v Nizzc za nekai tednov in upam. da se bonv večkrat videli. 7xJai mi pa poglej najprej v oči.. . Imenitno. Tvoje oči sr jasne, obraz lepo okrogel, polt sveža. Ali se Čutiš že povsem zdravega? — Zdrav sem kakor riba. dragi mojster. Nizza me ie utrdila. * — Dobro, sicer p* vsi pravijo, da Ntzza pomlaia ljudi. Glej, tako sem rodi jaz že po prvi solnčni kopeila ves osvežen in zdi se mi, da sem dvajset let mlajši. Orejuje Joaip Zupa&eie. — Zrn. >Na*oda» ttofcTnoi Jtaa JiMilifc — Zrn, npmvo In tnMtatnf del Usta Oton GhrteUrt. — Val r Ljubljani.