Posamezii* št»vilka Di* 1.— STR V. 218. V LJUBLJANI, sreda, dne 21. oktobra 1925. Petaina pla*»na t gotovini. LETO n. NARODNI DNEVNIK n- Mutj* 'smk dan opoldne, i*wemSi nedelj in praznikov. MeseSna naročnina: V Ljubljani in po pnžt}« Din 20—, inozemstvo Din 80’—. IMrisen političen iist URBDHI8TV0 Dt tJPRAVHISTVO« RWON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. skjvoi arav. m. Rokopisi m ne vraCajo. — Oglasi po tnrifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka ra -odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. *afc Nova pota v manjšinskesn vorašanju. Manjšinskemu kongresu v Ženevi je u a pisal v *Neue Ziiricher Zeitung« vele-zanimivo spremno pismo znani učenjak in demokrat prof. Foerster. V tem * svojem članku opozarja ua važnost manjšinskega vprašanja, ki je dosedaj pomenilo stalno nevarnost za evropski mir in ki stopa danes na čisto nova pota. Ker je nemogoče potegniti med narodi čisto jasne meje, zato se mora rešiti manjšinsko vprašanje tudi le na podlagi panevropske združitve. Prenehati mora brezupen boj manjšin z državnim narodom, temveč potom skupne akcije vseh manjšin je treba najti na nadnarodnem stališču sodelovanje s pametnimi elementi prizadetih državnih faktorjev. Z drugimi besedami se pravi to, da je Ireba iredentizem docela izločiti iz manjšinskega vprašanja in dosledno temu odkloniti tudi misel, da bi postala Nemčija z vstopom v Zvezo narodov nekaka pro-tektorica narodnih manjšin. Zakaj položaj manjšin je povsod tak,da si one morejo zboljšati položaj le z največjo lojalnostjo do države, v kateri žive, ker vsako drugo postopanje bi le okrepilo nacionalistično gibanje proti njim. Je razveseljivo dejstvo, da so nemške manjšine to ataliSEe že deloma osvojile in kot dokaz navaja prof. Foerster voditelja latiških Nemcev, dr. Schiemanna, ki je odločno naglasil, da so latiški Nemci svoji novi domovini zvesti. Isto pot je ubral tudi zastopnik Nemcev Slovenije dr. Morocutti, ki enako odločno odklanja vsak iredentizem. Ta novi nazor v manjšinskem vprašanju bo tudi vodilna misel ženevskega kongresa in v stanu, da bo najboljši pro-pagator za ideje Zveze narodov in neprecenljive važnosti za uresničenje Združenih držav Evrope ... Mislimo, da ni kmalu naroda, ki bi bil ta I- dovini narodor. (Pismo iz Berna). Vse od začetka XIX. stoletja do danes je vtisnila nacijonalna država zgodovini svoj posebni značaj. Mnoga znamenja pa kažejo, da je historični razvoj v smislu nacijonalne države že prekoračil kulminacijsko točko. V Evropi se čezdalje razširja mišljenje, da ruši nacijonalna država ter z njo prav tesno zvezani nacijonalizem vso evropsko kulturo. Povsod opažamo tendence, ki streme za tem, da se nacijonalna protislovja premostijo v večjem obsegu kakor doslej. Na obzorju se po-kazujejo konture »Zedinjenih držav evropskih«, in Locarno je le znamenje, da se gibljejo vsa stremljenja tamkaj zbranih diplomatov bistveno v smeri, ki jo je določila drzna ideja nekaterih »fantastov«. Stojimo brez dvoma pred paradoksom sedanjosti: na eni strani toliko prizadevanja, da se končno pomirimo in v miru uživamo plodove svojega dela. Na drugi strani pa poslušamo obupne vzklike narodnih manjšin po vseh delih Evrope, torej brutalno gaženje naj-primitivnejših človečanskih pravic. Zdi se, kakor da hoče povampirjena intoleranca ugonobiti še ono, kar je ostalo nepokvarjenega v tem kaosu razgibanih sil. Toda to sta dva elementa: pozitiven in negativen. Dočim hoče negativen element doseči unifikacijo z uničenjem manjšine, stremi pozitiven element za vzorom, v katerem je zapopadeno mirno sožitje raznolikih narodov v eni sami državi. Nesporno je, da mislijo pri tem pač vsi na — Švico. V švicarski konfederaciji je dobila omenjena ideja obliko; tu ni jezikovnih borb, vsaka manjšina more mirno živeti po svojih običajih, tradicijah in željah. Ali Švica je problem za sebe. Pred par dnevi je izšla v Rheinverlagu (Basel) knjiga, ki jo je napisal pod naslovom -Die vielsprachige Schrveiz« znani pisatelj Hermann Weilenmann. Pisatelj je mnenja, da je rešila v tem slučaju nacijonalno vprašanje zgodovina sama. In vendar: tud'. Švici ni bilo dano od vsega početka politično ujedinjenje, kljub zemljepisni enotnosti, kajti srednjeveški glad po pokrajinah je zahteval svojih žrtev. Takratne dinastije (burgundska, habsburška itd) so šiloma združevale nemški element današnje Švice z romanskimi drobci in vendar jim delo ni uspelo. Kar se takratni »gosposki ni posrečilo, je vzklilo organično iz naroda samega. Gosposke ob nem.-francoski jezikovni meji so pripravljale teren, medtem pa se je porajala v notranji Švici ideja o ljudski državi, o ljudski svobodi. Ta misel se je razširjala kakor vulkanska lava iz šentgothardskih nižin v mešane pokrajine današnjega kantona Wal-lis, v grofovino Greierz pa vse do Freiburga. To je bil početek^ kristalizacije politične enotne volje, ki ,ni več poznala jezikovne meje. Inicijativa pa je bila na nemški strani. Nastale so male zajednice, prastanice današnje konfederacije. Demokratska ideja se je razlila preko alp in laški levantinci so si kmalu izvojevali svojo neodvisnost od Milana. Eno je gotovo: kjerkoli, na švicarskih tleh, se je pojavila ideja demokracije in samoodločbe, povsod je izgubila jezikovna razlika svojo razdeljevalno moč. Zveza trinajsterih zajednic pa v XV. stoletju ni bila tako idealna, kakor je danes. Ta Oberdiitscher Bund«, ki je vsled energične udeležbe v burgundski vojnah postal nekaka kristalizacijska točka posebne nacije s svojo demokratično samozavestjo, pa je bil le'preveč nemško usmerjen. Francozi m Re-toromani še.niso imeli svojih pravic. V fian-coskem Freiburgu je bil nemški jezi s. J‘ priznan, dočim je bila francoščina po im j v kot. Freiburška germanizacija Jevfe£a a. * posebnimi dekreti v privatno življenje. Man soli die Kinder im Hus diitseh machen reden und nicht die grobe vvelsche Spracn gewohnen.» V Wallisu so smatrali francoščino za nekaj poniževalnega. Drugače je bilo na primer v tesinskem in vvadtskem kantonu. Ce je bila takrat običajna nekaka kur-toazija, je to veljalo le za dobo, ki je označena kot nekaka »Glanzzeit des Bundes*. Potem je napočila za Švic-o doba propadanja: v XVI. stoletju je prišla pod varstvo Francije in na mesto ljudske vlade je stopila patricijska gosposka. Sedaj je nemška samozavest pričela hirati. Jezikovne meje so izgubile svojo vrednost in k temu je pripomogel skoro največ ravno negativni moment. Nemški državni jezik tako zvane »Eidgenossen-schafU je ohranil vrednost navadne forme in etikete. Ko si je Švica po francoski revoluciji postavila nove temelje, so spravile nove ideje (Egalite, liberte, fraternite) te jezikovne meje ob sleherno vrednost. L. 1830. je bilo za Švico še posebnega pomena. Delitev v liberalni in konservativni tabor je bila merodajna za strankarsko grupacijo. Razlika med nemščino in romanščino je padla. Tako se je mogla razviti Švica kot nacijonalna država s tremi narodnimi jeziki. Sicer se je nacijonalna ideja oprijela do neke meje tudi Švicarjev, toda nad njihovim nacijonalizmom se dviga državna misel, ideja skupne očetnjave. Zelo važno je vprašanje: ali moremo smatrati to trojezično državno tvorbo kot nekak ideal za slično ureditev po drugih evropskih državah? Švicarska zveza treh narodov in treh kultur je individualni slučaj v zgodovini. Konfederacija ni nastala umetnim potom, marveč organski, tekom stoletij. To je rezultat edinstvenih dejstev. Toda oglejmo si jezikovne razmere! Ne oziraje se na politične tendence take vzgoje, goje Švicarji v enaki meri francoščino in italijaščino. Nemci se drže svojega dijalekta (Schivizer Diitseh). Ta okolščina onemogoča inteligenci polet v fran-cosko-kulturno območje. Schvvizer Diitseh je njih obramba proti kulturni »invaziji« z zapahne strani. Medtem ko se Romani, zlasti v Engadinu, ter tesinski Lahi približujejo z veliko intenzivnostjo kulturi Francije in Italije, pokazujejo nemški Švicarji napram Nemčiji neke vrste rezervo. To jim pa narekuje instinkt: tembolj, ko trpi ideja takozva-ne Eidgenossenschaft« na jugu in zapadu, tem krepkeje je treba paralizirati to ideologijo potom primerne odklonitve lastne kulturne nacijonalnosti. Tako so nemški Švicarji hrbtenica države, saj je njih čut za odgovornost najbolj razvit. Notranja balanca med državno idejo in nacijonalnim idealom je v rokah nemških Švicarjev popolna. S tem, da nemški Švicarji odklanjajo vsako tesnejše zbližanje z nemško miselnostjo onstran svojih meja, doprinašajo dnevno svojo žrtev, oziroma svoj prispevek k najboljši rešitvi naeijonalnega vprašanja. V tistem trenutku namreč, ko bi švicarski Nemci kopirali tesinske Italijane (brošura La questione Ticinese« še ni pozabljena in po Locarnu strašijo švicarsko-laški fašisti), bi že izgubila osnovna misel konfederacije svojo najboljšo oporo, ne oziraje se na to, da so Nemci v Švici številčno najjačji element. In v tem jo zapopadena vsa tajnost švicarskega nncijo-naliema; biti čim zmernejši v svojih kulturnih aspiracijah onstran državnih granic, opustiti vsakp tekmovanje v kopiranju izven-zveznih doktrin. Seveda pripada ta naloga najjačjf nacijonalni skupini, ker je njeno hotenje v pogledu lastne državnosti mero-• dajno. Iz gornjega je pa tudi razvidno, da i je, kopi ja Švice v kateremkoli kotu Evrope ! nemogoča. Žrtev, ki jo doprinaša »državotvorna« nacijonalna skupina, se more meriti le po stopnjah profinjene kulture. Ali je to izven švicarske strpnosti sploh mogoče? To je vprašanje za sebe. Proti ukinitvi samostojne dekliške šole v Mostah. Občina Moste je dobila hud udarec od sedanjih zastopnikov prosvete v ljubljanski oblasti. Z odlokom velikega župana z dne 19. septembra t. L je bila ukinjena tukajšnja samostojna dekliška osenirazrednica in zdru- ško šolo v Mostah ni podvzela. Poslužila se ni niti enega sredstva za njen obstoj. Obratno. Pustila ji ni niti časa, da bi se šola sama uveljavila. Za vsako paralelko je predpisano 3-letno opazovanje do difinitivnega obstoja ali opusta. Samostojnost dekliške osemrazred-nice je bila izgubljena po komaj parmeseč-nem obstoju. (Od 15. IV. 1925.) In vendar je nastala iz nujne potrebe ločene vzgoje deklic zlasti v višjih razredih; to tembolj, ker je kraj kakor sploh vsako predmestje moralno ogrožen. Šoloobveznih deklic je nad 390. Ker je šola v skupnem poslopju z deško in nima ne velike knjižnice, ne dovoljne zbirke učil, obstojajo za obe šoli gotove težave. Te bodo odstranjene polagoma in niso nikakor značaja, ki bi izključeval 2 šoli. Šolsko poslopje je bilo dograjeno šele 1. 1914. in je služilo celo vojno izvenšolskim, vojnim svrham. Pozneje je število otrok skokoma naraščalo, zato je umevno, da se v povojni draginji in ob splošnem pomanjkanju ni moglo nabaviti in napraviti vsega kar bi zadoščalo 2 šolama. Pred delitvijo šol si je oblastni nadzornik g. Gangl ogledal razmere na šoli osebno in je vse odobril. Uvidel je, da je potreba večja nego ovira in se zato toplo zavzel za delitev. Od takrat se niso pojavile nove težave, ni padlo število otrok in ni prenehala potreba po ločeni vzgoji deklic. Vendar se je prosvetni oblasti zazdelo, da je boljše ena mešana šola od dveh ločenih. In ta odredba je bila tako nujna, da se je izvršila proti volji iz-skušenega šolnika g. oblast, nadz. Gangla, da občina kot zastopnica staršev in vzdrževalka šole ni bila vprašana, da upraviteljica šole ni bila niti inspicirana niti ni mogla uveljaviti 1 ugovorov in pQmislekov ne pismeno ne osebno; morala je na razpoloženje celo z naknadnim ministrskim odobrenjem, dasi je bila nameščena difinitivrio s kraljevim ukazom, ima nad 20 službenih let, vseskozi prvovrstno oceno in je. sedaj na šoli kot začasen upravitelj v tej stroki mlad učitelj. Kot vzrok za spojitev obeh šol navaja ukinitveni dekret, da je v višjih razredih število dečkov prenizko za samostojno osemraz-rednieo in da se je učiteljstvo izreklo zanjo. K temu je pripomniti: Število učencev in učenk v višjih razredih bo stalno nižje, ker pač, osemrazredna osnovna šola ne ustreza več zahtevi časa in zato otroci iz višjih razredov prestopajo v velikem številu v meščanske in srednje šole. Preustroj v osnovno in meščansko šolo je tu nujno potreben. Občina ima zadevo itak v evidenci. Nikakor pa ne odobrava (protest je šel na pristojno mesto). da se združita šoli v Mostah, medtem, ko ima Ljubljana in okolica drugod povsod ločene šole. Ako v višjih razredih ni otrok, ni treba, da je osenirazrednica, naj se ustroji na stopnjo, ki odgovarja njeni statistiki. Dokler se ne uredi končno s preustrojem v meščansko šolo.) Da se je izreklo učiteljstvo za spojitev, tora j za to. kar pomeni korak nazaj, s potnim preudarkom, pretehtajoč vse posledice, je komqj verjetno. Sicer pa učiteljstvo pri orirn-ni7,aciji šol ni edino merodajno. MerodainejSn je živa narodna potreba in zahteva in ta bo zmagala tudi v Mostah. žeBa z deško v mešano osemrazrednico. V zgodovini šolstva je to slučaj, ki se dogaja prav redko. Pridobitve napredka se opustijo -■ —- — ——gaja prav redko. 1'riaoDiive napredka se opustijo le v skrajni sili, kadar odpovedo vsi poizkusi rešitve. Teh naša prosvetna oblast za dekli- Politične vesti. — Seja skupščine. Včeraj se je pričela prva seja rednega zasedanja skupščine, kakor to določa ustava. Začetkom seje je predlagal poslanec Miljutin Dragovi«! (rad.), da prevzame začasno predsedstvo najstareiši poslanec Arsa Lazič (dem.). Dalje predlaga, da se izvolijo štirje začasni tajniki. Oba predloga sta bila sprejeta, na kar se je prešlo takoj k volitvam skupščinskega predsedstva. Izvoljeni so bili: za predsednika skupščine Marko Trifkovič (151 glasov), za 1. podpredsednika dr. Nikola Subotič (rad.), za 2. podpredsednika drStanko Šibenik (radič.) in za tajnike radikala Stevo Kobasica in Stnno-je Pavlovič ter radičevca Rude Bači nič in Josip Zagorac. Ko je bil izid glasovanja razglašen, je stopila v skupščino vlada. S kratkim govorom se je zahvalil za izkazano zaupanje prvi podpredsednik dr. Subotič in obljubil, da bo vršil svoje posle objektivno. Nato je naznanil, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potem, ker jo bo otvoril kralj s prestolnim govorom. -- Informacije samostojno demokratskega tiska Samostojno demokratski listi, zlasti seveda naši slovenski, so venomer pisarili, da je Nikola Pašič proti sporazumu in za po- litiko »nacionalnega bloka«. Ko je dr. Žerjavu spelo, da je pozdravil Nikolo Pasica v Ljubljani in da ga je njegova gospa povabila na čaj, tedaj se je zlasti razpaslo to samostojno demokratsko ponašanje in mladinske popoldnevnik je že objavil dolg slavospev Pašiču in obenem sporočil svojim zbeganim bralcem, da bo »nacionalni« blok zopet obnovljen. — Temu nasprotno pa snu mi objavili članek »Političnega glasnika«, ki je zahteval, da Pašič poda javno izjavo, da je za politiko sporazuma. Poročali smo dalje, da bo Pašič zahtevano izjavo tudi podal, kar se je na seji radikalnega poslanskega Kluba v resnici zgodilo. Naša poročila so bila torej točna, samostojno demokratska pa prazna farbarija. Vseeno pa bralci samostojno demokratskega časopisja menda še nimajo zadosti, ker nasedajo sedanji pisavi mladinskega tiska ter se udajajo fantaziji, da bodo že v kratkem v vladi tudi slovenski samostojno demokratski ministri. Da ne bo javnost po nepotrebnem zbegana, podajamo tudi v tej stvari čisto točne informacije. Iz Pa-šičevega govora jasno sledi, da je po njegovem mnenju koalicija z radičevci državno vprašanje, sodelovanje s samostojnimi demokrati pa samo postransko vprašanje. In Pa-šič je dalje dejal, da morajo samostojni demokrati priznati, da so grešili in da je politika proti sporazumu pogrešna. Iz tega čisto jasno sledi, da soodločujejo radičevci gledo pripustitve samostojnih demokratov k vladnemu sodelovanju. Samo za naivneža prvega reda more biti dvomljivo, da bodo radičevci stavili svoje pogoje — in nikakor ne lahke — če bodo sploh pripustili, da se to vprašanje razpravlja. Ker je dalje Pašič na. stališču, da ne gre se boriti proti onemu, ki se noč* boriti in da ni odklanjati samostojnih demokratov, če ti popolnoma opuste svojo dosedanjo politiko in svoje dosedanje metode, potem je na dlani, da more biti govora o sodelovanju SDS le, če SDS popolnoma kapitulira. Vse to je bilo jasno že tedaj, ko še ni javnost doznala za razkol v vrstah . In.. Znano pa je, da se stranka, ki preživlja krizo, ceni še nižje. Taka je resnica in naj »e samostojno demokratski tisk še tako postavlja na glavo. = Ponoven sestanek med St. Radičem i* Pašičeni. Po dogovoru z g. Pašičeni potuje v drugi polovici tega tedna predsednik HKS St. Radič ponovno v Beograd, kjer se bo sestal s predsednikom vlade. Na tem sestanku bosta razpravljala o vseh tehničnih vprašanjih, ki se imajo rešiti. Med drugim bosta govorila tudi o rekonstrukciji vlade. = Tiha likvidacija Hrvatsko - Slavonskega gospodar, društva še vedno mogoča. Poroča se, da bo na pritisk radičevcev vlada naj-brže likvidirala svoj sklep, da se nad imenovanim društvom otvori konkurz. Bilo bi to le ponaravno, ker je sklep vlade docela šen in samo posledica neverjetnega stališča finančnega ministra, če bi prišlo Hrvatsko-Slavonsko gospodarsko društvo v konkurz. potem bi bili od tega prizadeti samo kmetje, ki Cisto gotovo niso krivi, če se je pri društvu slabo gospodarilo, dočim pa pravi krivci ne bi bili prizadeti. Poleg tega je treba preudariti, da je na polomu društva sokriva država, ki ni skrbela za kontrolo. Sklep vlade je tem bolj neverjeten, ker bi bili od koii-kurza ravno tako prizadeti banovinski srbski ko hrvatski kmetje. Zato upamo, da bo vendarle zmagalo pametno stališče in da bo sklenjena tiha likvidacija društva. — l)r. Kežman prisegel. V pondeljek j« bil verificiran mandat poslanca dr. Kežman*, ; ki je popoldne prisegel v roke podpredsed- 4 : nika skupščine Subotiča. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA T LJUBLJANI. «. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 21. oktobra, sreda »Zimska pravljica . —, Red C. 22. oktobra, četrtek: »Pegica mojega srca • Red I). i 23. oktobra, petek: »Za narodov blagor ■ l{e<1 F- - Ul A 24. oktobra, sobota: -Periferija«. — Ked a. 25. oktobra, nedelja: »Pegica mojega srca . l7*ven. 2(5. oktobra, pondeljek: Za narodov blagor . Red B. -Srpske -St. Janš.) Inž. M. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Sušakom. (Proge; Kočevje—Staritrg—Luko vdol—(Vrbovško) Moravice. Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica L Gabra do Delnic je danes 41 km, do postaje Brod na Kupi projektirane proge Kočevje—Brod Moravice 3- k"Gpo predlaganih novih cestah bi merila prva daljava 3J km, daljava Cabar obstoječa kočevska proga pa 35 km. I r te bi se tudi izdatno zmanjšale zmagane visinske razlike.^ Ud Prezida do Rakeka imamo danes 3< km. do postaje Brod na Kupi bi bilo 14 km. Po novih cestah bi merila daljava I rezid -Delnice 41 km. pot 1’rezid — obstoječa kočevska železnica pa 37 km. Naj konstatiijem na tem mestu sledeče: Ne omalovažujemo interesov krajev okrog Gabra in Biod-i na Kupi. Teinu zadnjemu kraju bi bilo z Musilovo progo ustreženo popolnoma, prvemu pa kolikor toliko. Ali danes ne gre za lokalne interese Gabra in Broda na Kupi. ampak za mnogo višje, za interese cele Slovenije. Dočim se varuje z Musilovo progo (kakor 0 on sam povdarjal), omenjene lokalne interese, hoče se nasprotno z projektom mimo 4 r-bovskega na Srpske Moravice odpreti glavne poti na morje tržiščem Ljubljana in Maribor, to je dostop na morje celi Sloveniji. To je bistvena razlika v pojmovanju, ki se ne da premostiti. Kateri interesi pa naj odločajo o tem. je odveč izgubljati besedi! Kot tretjo varjanto se je predlagalo zvezo Kočevju z Delnicami. Bila bi bolja od prejšnje, ako bi ne bilo kolpske doline; ako bi zgradili most tudi 100 metrov visok, kar pa /. ozirom na bližino državne mejo ni posebno priporočljivo. štela bi višinska razlika od mosta do postaje Delnic še vedno 110 m. Ker v smeri proti morju večji uspon na reški progi iz razlogov, o katerih bodemo še govorili, ni na mestu, zahteva ta višina razvitek proge v težkem terenu s postajami vred od okroglo 28 km. kar bi ugodnost te trase glede i splošnem bolj proti morju obrnjene smeri zopet pokvarilo,- Ta železnica bi bila v varjantah čez Osilnico ali Brod na Kupi in z nišjim mostom 55 do 60 km dolga, stala bi prva z 4 in pol km dolgim predorom skozi hribe zapadno kočevske Reke kakih 450,000.000 Din, a pridobilo bi se proti daljavi čez Brod Moravice le 9-4 km, kar se za večji izdatek od 100,000.000 Din ne izplača. Ta trasa je vojaško tudi prevre eksponirana, teče deloma le 15—25 km oddaljeno od meje pod italijanskim Snežnikom, je paralelna meji., toda drži v smeri, ki ne vodi v notranjost države. Nujpripravnejša priključna postaja nove železnice, držeče iz Kočevja naravnost na reško progo bi bile Srpske Moravice, ki ležijo sredi pota med Vrbovškim in Brod Mora-vicami. Tudi ta varijanta se je proučevala. Ali zadela bi na kolpsko dolino tam. kjer je najglobokejšn. Med Kolpo in Srpskimi Moravicami bi se moralo napraviti dolg predor ali pa voditi progo čez hribe v velikih ovinkih—navzgor in zopet v dolino Dobre navzdol, s čemur bi se železnica preveč podaljšala, kar bi tarifarno brezplodno obremenjevalo, interesente. Kar se mosta tiče, je v poglavju »Froli.em mosta čez Kolpo« potrebno povedano. Razlog, da ta varjanta ne prihaja v poštev, je tudi ta, da bi vodila od Mozlja do Srpskih Moravic skozi puste kraje. Omeniti je še projekt železnice Grnomelj Generalski stol. Ta pa glede smeri k morju sploh ne prihaja v poštev. 1 Nastanek uzakonjenega projekta železnice Kočevje in frnomelj—(Vrbovško)—Srpske Moravice. Proti koncu leta 1921. poslabšal sc je bolj in bolj ugled, da bi naša država dobila Roko in dovozno železnico čez St. Peter v posest, dokler nam nista rapallska pogodba oktobra meseca istega leta in rimski pakt iz lanskega leta oboje popolnoma vzela. S tem je postala varjanta Grnomelj—Ogulin malop*-meinbna .ker je šlo odslej ne več zn krajšo pot v Dalmacijo, ampak za pot na Kvarner, za zvezo Slovenije s Sušakom. Danes je z podržavljenjem južne železnice tudi konkurenca s to bivšo železniško upravo zaradi Trsta in Reke odpadla. Naravno, da so bili kraji Slovenije v trikotu Kočevje—( rno-melj—Stari trg s predlagano progo Kočevje—Brod Moram nezadovoljni, ker se drži zapadnega roba tega trikota i pušča interese razmeroma mndgo večje površipe tega kon« Slovenije v nemar. Zahtevalo se je železnico po poljanski dolini in zvezo viniškega okraja s Črnomljem, p torej, ki drže po sredini že omenjenega trikota. Jasno P . v naprej, da bi mogle te proge kolikor toliko “^gulnim tedaj, ako bi služile razen bolj mnogostranskim ^ »u interesom, tudi interesu cele Slovenije ,n.lu?norttr„nski pro-hi mogle pritegniti nase tudi kolikor ri|i„paj z g, inž. met na Kvarner. Zato je predlagaj podPK (rJ|, ;n Grnomelj A. Hrovatom spoj obeh vejKočevje '^(,0 y j,iižjni Vrbov-Viniča pri Lukovdolu m priključen ^ ^ prikljuino postaj0, skega. Pozneje pn Srpske Mor k), doHno ^ ({o|i|)( J)oj.e ker je xhr,bo^e» „kIJ" najožje. Predreti sc ga mora . V kateri teče pbi ,,na obrnjena smer proti Kvarner«. »tunelom. Na ta. n' ma ix vida smer v Dalmacijo, dočim ne ZVeza Ljubljane s Sušakom, ki je enako- vredna z ono čez Brod na Kupi. Pritegnjena ni bila samo kočevska veja dolenjskih železnic k reški progi, ampak tudi novomeška—črnomeljska. Lokalna interesna slera se je p*' večala od neznatno površine južno Kočevja na vse liraj* južno od črte Ljubljana—Zidani most—Brežice, t. j. ** okroglo tretjino Slovenije. Ali še dragi izgledi se odpira]*-« (Dalje sledi.) 27. oktobra, torek: »Ifigenija na Tarridi . — Red C. 28. oktobra, sreda: zaprto. 29. oktobra, četrtek: »Pegica mojega srca . Red A. 30. oktobra, petek »Periferijam — Red 1). 31. oktobra, sobota: »Zimska pravljica . — Red E. Oper«. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 21. oktobra, sreda: »Mrtve očk. — Red H. 22. oktobra, četrtek: »Nabor«', »Povratek . — Red E. 23. oktobra, petek: zaprto. 24. oktobra, sobota: »Aida«:. — Red D. »5- oktobra, nedelja: »Nabor«, »Povratek . Izven. 26. oktobra, pondeljek: zaprto. 27. oktobra, torek: »Hoffmannove pripovedke«. — Red E. 28 .oktobra, sreda.: »Češka, proslava«. — Izv. 29. oktobra, četrtek: »Manon«. — Red C. 30. oktobra, petek: »Mrtve oči«. — Red F. 31. oktobra, sobota: »Nabor«, »Povratek . — tted A. Cankar- v ljubljanski drami. V tej gledališki sezoni poteče, petdeset let, kar se je rodil Ivan Cankar. V ta spomin vprizori dramsko gledališče v začetku sezone njegovo satirično komedijo »Za narodov blagor-, pozneje »Hlapce« in po možnosti tudi »Lepo Vido«, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski pa ostane od lani na repertoarju. Premijera komedije »Za narodov blagor« bo v petek, dne 23. t. m. ob osmi uri zvečer. Režira g. Skrbinšek, ki igra tudi vlogo Ščuke. Ostale vloge so razdeljene tako: Gornik—Levar, dr. Grozd—Cesar, Katarina—Juvanova, Matilda — Šaričeva, dr. Gruden—Peček, Helena— Medvedova, Mrmolja—Gregorin, Klander— Plut, Mrmljevka — Rakarjeva, Siratka—Jerman, Kadivec—Jan, Kremžar—Lipah, Stebelce—Drenovec, mlad človek—Sancin, hišna— Gorjupova, I. svetnik—Danilo, II. svetnik— Medven, III. svetnik — Smerkolj, sluga — Košič, Dve premijeri v naši operi. V četrtek dne 22. t. m. poje se v naši operi dvoje novih del in sicer: Gerbičeva dvodejanska opera »Nabor« in pa Hatzejeva opera »Povra-lek-i. Fran Gerbič, pokojni ravnatelj Glasb, matice je komponiral na besedilo novele, ki jo je spisal njegov sin Hugon, opero in sicer jo je dokončal 1. 1913. Opera je ostala do danes še neizvajana ter doživi svojo premi-jero v četrtek na našem odru. Poleg nje se poje Hatzejeva enodejanska opera »Povratek«, katero je skladatelj posvetil svojemu učitelju znanemu komponistu Mascagniju. Na te dve premijeri opozarjamo naše občinstvo. O vsebini in skladateljih spregovorimo jutri. Dnevne vesti. France Marolt: JUBILEJNI KONCERT »LJUBLJANSKEGA ZVONA« IN NEKAJ MISLI O NJEM. Gotovo najmočnejša točka programa je bila '1‘t-Snni Zbor .Vragova nevesta*, /lozen na izvirno narodno besedilo. Štrekljeva zbirka slovenskih narodnih pesmi vsebuje lepo število pripovednih pesmi, med naj-lepše spadajo splošno znane »Lepa Vida«,-•Mornar«, »Pegam in Lanibergar« i. dr. Ne morem si misliti, da bi naš narod, ki je narod petja, ne bil teh pesmi svoje čase prepeval, vendar so se ti napevi docela pozabili in žal, tudi izgubili, ker jih nihče ni zapisal. Tem lažje si je danes ustvariti sodbo o obliki in načinu naših pripovednih pesmi, ki so jih najbrže prepevali posamezni pevci o posebnih prilikah (Raj pod lipo, !!roščeiija). Uazmerje med Majdalenko in njenim življenjem je Adamiču aktivno, to njegovo gledanje daje »Vragovi nevesti, dramatičen enačaj. Pogojeni motiv »Sta živela stari oče, stara mati... uvaja kontrapunktično vodeno, prav zanimivo izpeljano pripovedovanje o nesrečni Majdalenki. Preprosto, a dosledno uporabljanje uvodnega motiva dobro označu- 'Taj obnivnava^^sk^dateij loma ilustrativno deloma v oblik? drafeatit' nih recitativov. Lspelo mu je s preprostimi sredstvi stopnjevati izraz vse do trikratnega obupnega vzklika Majdalenkinega »Moj Bog, zakaj si me zapustil . Med sklepnim kora-lom, ki je v harmoničnem oziru vsled svoje za nas nenavadne diatonike novost, odneso angelci Majdalenko v sveta nebesa. »Vragova nevesta« je ponoven dokaz Adamičevega polnilnega a stalnega okreta v dramatično smer, ki je gotovo najjačja plat njegove glasbe. V seznamu a capella zborov pa po-menja eno najbolj tehtnih njegovih glasbenih hčera«, ki bi se v družbi svojih sestra Viole' in »Igre na nebu« lahko prezenti-rala pred vsakim forom. Mešani zbor Zvona, je to sicer najtežjo absolviral razmeroma' naj-umerien..1’ .ogo Pfipovfedni del je bil podan sovne Vi °’ Posamezne gla- nainično pretehtane 8prfs!?° iz.peIjnne (li- (,lli ‘»n, kiiZk S° ,Vbor ',0dal jal srednji, ra^to drlmatTkT fi"1. f URa' skladatelj skoro bolj skiciral „ • ga -,e in ki prepušča izvajavcu vse! protestizr-lf’ Nedostajalo je potrebne dramatične šh-fne v mestoma prehitrih tempih so se nehote izgubili nekateri važni dramatični akcenti, oso-bito v moškem zboru. Zaradi zveznosti’ melodične linije morajo odpasti nekatere dihalne pavze, ki so mogoče ekonomski umestne, !ia izrazu kvarne, n. pr. In so na konjiče Sedli -f in trdo so oddirjali — ogenj jim’ Kpod nogo je švigal..umetne pavze med posameznimi recitativi pa bi bile nasprotno lahko mnogo daljše. Sklepni koral zahteva poleg točne intonacije, ki je bila vseskozi ‘ bra. izvrstne dinamike. Tempo je bil ma- 1() /linnmi^no ‘ • KRIVICE SE POPRAVLJAJO. Poroča se nam, da je imenovan za upravitelja na Viču učitelj Štrukelj, za upravitelja v Št. Vidu pri Stični pa učitelj Jevnikar. Sprejemamo vest z zadoščenjem, ker je dokaz, da je prosvetno ministrstvo pričelo popravljati storjene krivice tudi v ljubljanski oblasti. Obžalujemo le, da se to ni zgodilo že preje, vsaj pred začetkom šolskega leta, kar bi bilo najbolj v interesu šolstva, pa tudi javne morale. Ker počasen tempo je v naši temperamentni politiki morebiti dostikrat zel° priporočljiv* toda pri popravljanju krivic gotovo napačen. Zato želimo, da se storjene krivice ne samo popravijo, temveč, da se to tudi hitro zgodi. — Predavanje o občinskem pravu. Včeraj zvečer je imel novoimenovani honorarni na-stavnik juridične fakultete v Ljubljani dr. Fran Vodopivec, veliki župan v pokoju svoje nastopno predavanje. Predaval je o občinskem pravu v naši državi. Razven visokošol-cev je obiskalo predavanje precejšnje število advokatov, državnih in komunalnih koncept-nih uradnikov in več univerzitetnih profesorjev. Predavatelj je podal v kratkih, markantnih potezah lepo urejen pregled kaotične materije vseh treh sedaj v državi veljavnih skupin občinske zakonodaje, avstrijske, madžarske in srbske ter izluščil iz preobilice gradiva to, kar naj bi se obdržalo v novem zakonu o občinah, ki bo ustvaril remeduro ter to panogo zakonodaje izenačil. O predavateljevih zaključkih naj omenimo samo par najvažnejših: Dva občinska zakona bi bila potrebna, eden za mesta, drugi za deželo. Samoupravni delokrog naj bi se točno opredelil. Nadzorstvo države sega predaleč. Temelj svobodne države je svobodna občina. Za svoje skrbno in vestno pripravljeno predavanje je žel novi univerzitetni docent živahen aplavz. — Profesor Sho( običajno: ob 4., pol 6., pol 8., 9. Prvovrsten umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Elitni KINO MATICA (tel. 124) rast belega plemena kmalu ne bo mogel veS tekmovati, posebno v očigled dejstvu, d* znaša celokupno število belih ljudi samo emo četrtino vsega prebivalstva na zemlji. Tako na pr. naraste število prebivalstva na Japonskem (okrog 70 milijonov prebivalcev) letn* za 700.000 duš, dočim naraste prebivalstva Velike Britanije (okrog 50 milijonov prebivalcev) letno samo za 250.000 duš. Na podlagi teh rezultatov prihaja Money do zaključka, da je realiziranje ideje Zveze narodov in brezpogojna opustitev medsebojnih vojm za belo raso neodoljiva zahteva samoohranitve. — Velika nesreča ua Donavi. Pred par dnevi se je pripetila na Donavi pri Dalju nesreča, pri kateri je poginilo 5 oseb. Višji državni gozdni čuvaj Sava Milič iz Bogojev« se je hotel prepeljati zvečer preko Donave, da bi bil obiskal nekega svojega prijatelja. Z njim sta bila njegova žena in njegov otrok. Ker je bilo že precej pozno, je naprosil &• svojega prijatelja, brivca Iva Cindriča, da ga je spremil. Obljubil mu je zato liter vina. Ko so bili sredi Donave, je nastal moča« vihar, čoln se je prevrnil in vseh pet oseb j« utonilo. — Senzacionalen preokret v procesu zoper morilca oficirjev. V procesu zoper znanega morilca oficirjev, Arnavta Hassana Miftarja se pripravlja, kakor se zdi, senzacionalen ipreokret. Hassan trdi neprenehoma, da je bil pijan in se ničesar ne spominja. Ra*-ven tega je nastalo med obravnavo vprašanje, če je :bil Arnavt ob kritičnem času sploh na straži. On namreč trdi, da je nastopil službo ob ti. zvečer. Če je to res, je bil ob 8. zjutraj že zamenjan, dočim je bil zločin izvršen šele ob 9., torej bi bil v tem slučaju morilec nekdo drugi. Hassanove izpovedb« pri obravnavi so z njegovimi izpovedbami pred preiskovalnim sodiščem v protislovju. Hassan razlaga to s tem, da takratni tolmal ni znal dobro arnavtski, vsled česar je zapisnik mestoma popolnoma napačen. — Proces zoper morilca muftija Hadžija Rustcma Sporto v Prizrenu in njegove tovariše še vedno ni končan. Vsi obtoženci taje in preklicujejo svoje izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom. 80 letni Arnavt Hadži Jaja Bajram, ki je obdolžen, da je posredoval med muftijem in kačakom Salijem Šabanom, ki je, kakor znano, umoril po muftijevem naročilu inženjerja Barlota in Dragoviča, je položil v podkrepilo svojega zagovora celo roko na koran. Noče poznati niti poglavarja kačakov, kateremu je nesel ravno on nagrado 15.000 Din za'izvršeni umor, niti ne prizna, da je imel z muftijem sploh kake stike. Eden od 17 soobtožencev muftija je izpovedal, da je čul kmalu po -umoru, da je avtor zločina muf ti, 011 sam pa na stvari seveda ni prav nič udeležen. Neki drugi obtoženec je izjavil, da so vsi ostali z muftijem vred z umorom v zvezi, samo on sam nima s stvarjo ničesar opraviti. Muftiju, ki se prve dni ni hotel zagovarjati, se je razvezal sedaj jezik. Divje js gledal 70 letni starec pri zadnji obravnavi. Oziral se je po publiki ter iskal z očmi onih, ki 'so ga osumili. Ker so se mu šibila kolena, so mu dali na razpolago stol, kljub temu odgovarja stoje. Svoj zagovor je začel z ostro pritožbo zoper policijo, o kateri trdi, da je izsilila vsa priznanja z batinami. Pravi, da ni z umorom v nikaki zvezi. Kljub vsem dokazom torej vsi obtoženci taje. Za proces vlada veliko zanimanje. Naval občinstva ie osrro-inen. — Težka artiljerija v boju za mezde. 1k Tsingtaua poročajo: Te dni je vladala tu velika panika. Posadki dveh bojnih ladij sta namreč grozili, da bosta začeli obstreljevati mesto s težkimi topovi, če se ne ugodi njihovim željam glede mezd. Vojaške oblasti so pozvale ladji, da se predasia. Pogajanja še niso zaključena. — Pevska vadnica Franc Marolt. Opozarjamo pevske zbore, pevovodje, glasbene učitelje in vse glasbene kroge, da se prodaja ta strokovnjaško aprobirana in priporočena ter vsem pevskim zborom neobhodno potrebna pevska vežbanka v založbi pevskega zbora Glasbene Matice za člane pevskih društev po 35 Din (s poštnino 38 Din), ako jo naroče posamezni pevski zbori za več članov skupno. V podrobni prodaji se dobi knjiga za ceno 50 Din v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg. Knjigo toplo priporočamo, ter opozarjamo interesente, da je naklada vadnice majhna. L}ubljaua. 1— Konzulatu Češkoslovaške republike r Ljubljani je čast naznaniti sl. uredništvu, da bode Češka dopolnilna šola v Ljubljani proslavila dne 25. oktobra t. l.čsl. praznik »Narodnega osvobojenja v prostorih Št. Jakob-skega odra. Pri tej priliki bode prirejena gledališka predstava Pro tatička Masaryka . Protektorat te proslave je sprejel tuk. konzulat in udruženje »Češkoslovaška oboe* * Ljubljani. Vstopnine ne bode. — Sprejemali se bodo samo prostovoljni prispevki. — Za ljubljanske »vagonarjet je kupilo prometno ministrstvo barake. S tem bo njihovi stanovanjski bedi vsaj do^ gotove mere pomagano. Prometni minister je dal barak? na razpolago železniški direkciji v Ljubljani, ki bo nakazala ljudem, ki stanujejo-doslej v vagonih na ljubljanskem polju, stanovanja. 1— Otvoritvena predstava sokolskega odra ua Viču. V nedeljo 18. t. m. je Sokol na Viču otvoril z »Rokovnjači« svojo letošnjo dramsko sezono. Igra kot otvoritvena igra ni povsem zadovoljila. Igralo se je slabo, največkrat celo začetniško. Kar je pa bilo zelo mučno, so bile dolge pavze, tako dolge, da se je igra zavlekla do četrt na 1. uro zjutraj. Igralci se bodo morali že potruditi da pokažejo prihodnjič, da ne bodo šli po poti otvoritvene predstave. Ob tej priliki ne smyevm. zjuJlolčati tega, da ni priporočljivo puseati solskih^ otrok k igram, ki trajajo tako pozno v noč in kjer so poboji in ropanja na dnevnem redu. Tudi ni za šolsko dere predstava, v kateri igra glavno besedo pijanec, kot je bil Blaž Mozol na Viču. šolska oblast naj sama napravi red. Otroke k večernim predstavam ni puščati. —*• Sokolstvo. Tseslovanski sokolski »let v Pragi. Kakor rnao že poročali, se vrši prihodnje poletje po preteku 4 let v Pragi II. vseslovanski sokolski slet. Kongres 'bo trajal ves mesec junij in prvi teden julija. Program obsega sledeče točke: Tekme in javua telovadba češkoslff vaške srednješolske mladine; javna telovadba naraščaja praških sokolskih društev; javna telovadba naraščaja vseh češkoslovaških sokolskih društev; lahkoatletske tekme moštva vseh sokolskih drušetv nižjega oddelka; lahkoatletske tekme višjega oddelka (oboje ■a orodju) in končno tekma za slovansko prvenstvo. 4., 5. in 6. julija se vrši kongres v •ijem pomenu besede. V teh dneh, kakor tudi že par dni pred tem, se priredi dnevno kot zaključek, analogno kakor na prvem vse-sokolskem zletu, velika slavnostna scena. Proste vaje bodo prekašale glede števila telovadcev vse dosedanje prireditve. Dočim je telovadilo na prvem vsesokolskem zletu na Letni 11.000 sokolov obenem, jih nastopi topot na Petfinski planoti 14.600. Tudi proste vaje same na sebi bodo prirejene na nov •ačin. Sokoli bodo prikorakali v strnjenih vrstah samo od ene strani ter se bodo razdelili na manjše kolone šele na telovadišču. Zato so določeni za začetno formacijo osem-deseterostopi (80 mož v eni vrsti). Množest-vena telovadba se bo razlikovala od dosedanjih predvsem glede razporedbe moštva, ki 'e bo razgrinjala, dočim je bilo pokrito telovadišče pri vseh dosedanjih prireditvah vei čas enakomerno s telovadci. V nasprotju z dosedanjimi prireditvami se bodo menjavale strnjene formacije z odprtimi, kar bo ■udilo nove, zanimive prizore. Novost bo tudi nastop starejših (t. j. nad 40 let starih) sokolov pri prostih vajh. Ti bodo proizvajali vaje s kratkimi palicami. Oblečeni bodo v kroj, obstoječ iz črnih hlač, bele srajce z ovratnikom in dolge črne kravate. Tema in detajli preje omenjene kongresne slavnostne scene še niso določeni. Za predlog in načrt je razpisana nagrada, če ne bo stavljen tozadevno noben sprejemljiv predlog, bo koncipirala in izdelala načrt sokolska scenična sekcija. Kakor pri vsakem zletu, se priredi tudi topot slavnostna povorka vseh sokolov-udeležen-cev. Da omogoči članom vseh sokolskih organizacij cenen nakup kroja in vseh drugih potrebščin za udeležitev, bo organizirala sokolska zveza posebno nakupovalnieo. Po katerih cestah se bo vršil obhod, še ni določeno, konča se na vsak način na Staromest-skim namestju. Sokolice nastopijo v novem kroju. Pri zadnjem zletu se je udeležilo obhoda 23.000 sokolov, topot računajo najmanje na še enkrat toliko udeležencev. Razven glavnega obhoda se vrši meseca junija slavnosten obhod sokolskega naraščaja. Zleta se bodo udeležili gosti iz vsega sveta. Med drugim bodo zastopane tudi telovadne organizacije naše in angleške vojske. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 20. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 79, bi. 80; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 360; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 23; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 23; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 230; Merkantilna banka. Kočevje den. 100, bi. 105; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175. bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 342; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 40; »Stavbna družba- d. d., Ljubljana den. 120, bi. 130; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 140. Blago: Hrastovi drogi 6 m, premer od 21 do 25 cm, fco nakl. post. bj. 400; jelovi hlodi L, II., od 25 cm napr., 5, 6 in 8 m, fco na- membna postaja Gorenjsko bi. 300; meces-novi remeljni 50/50, 50/80, 80/80 mm. 4 m. fco nakl. post. bi. 600; trami monte, po noti, fco meja 2 vag., den. 320, bi. 320; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza nova, 100% kase pri sklepu, okt., nov., dec., fco slav. post. bi. 122.50; koruza nova v storžih, fco slav. post. bi. 75; oves sremski, fco nakl. post. bi. 170; fižol rujavi, sremski, fco nakl. post. bi. 200; fižol mešani, sremski, fco nakl. post. bi. 170; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 285; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 310; Krompir beli, gladki, fco štaj. post. bi. 75; proso medjimursko, par. Ljubljana bi. 275; jabolka namizna, sortirana, fco štaj. postaja bi. 350. BORZE. — Zagreb, 20. okt. Newyork kabel 56.2— 56.8, ček 56.056—56.656, London ček 272.25 —274.25, Pariz 249—253, Praga 166.4—168.4, Curih 1083.8—1091.8, ček 1083.5—1091.5, Bruselj 258.4—262.4, Dunaj 791—801, Berlin 1339.5—1349.5. — Curih, 20. okt. Beograd 9.20, Newyork 519.30, London 25.13, Pariz 23, Praga 15.40, Milan 20.75, Varšava 85, Bukarešta 2.475, Sofija 3.79, Dunaj 73.15, Berlin 123.60, Budimpešta 0.007270. To in ono. LEPTIS MAGNA IN SABRATHA. , V Tripolitaniji so razkrili po skoro dveh ■ tisočletjih dve pod pustinjskim peskom zakopani krasni rimski mesti. Leptis magna je bilo cesarsko mesto, najljubše bivališče avanturističnega in fanastič-i nega vojaškega cesarja Septimija Severa. Nič kar je bilo doslej najdenega, se ne da meriti glede važnosti s temi najmodernejšimi iz-kopninami. V rimskih časih je stala tam trias mest, odtod ime Tripolis. Ta mesta so bila: Sa- bratha, Oea in Leptis magna. Samo glede slednje so ohranjene bogatejše tradicije. — 2e leta 1910 je poslala italijanska vlada prvo znanstveno komisijo raziskovat severno Afriko glede starin. Na intenzivnejše delo je bilo mogoče misliti šele 1911, ko je prišel Tripolis pod Italijo. Toda prišla je svetovna vojna in tako se je zgodilo, da se je pričela leta 1921 nova doba izkopavanja. Osem do deset metrov peska je ležalo na razvalinah. Delalo se je zopet v presledkih, danes se bližajo dela koncu. Pričakovalo se je mnogo, kajti znano je bilo, da si je sezidal tu drzen in fantastičen duh Septimija Severa krasen refugium za konec — svojega nemirnega življenja, častihlepna cesarjeva soproga Julija Domna, najbolj orientalska od vseh rimskih cesaric pa dvor, ki naj bi bil duševna domovina filozofov, učenjakov, umetnikov in pesnikov. Septimiju Severu, ki se je igral kot deček v Lepti magni, se takrat pač ni sanjalo, da postane rimski imperator, pravtako ne Juliji Domni, Baalovi svečenici, kljub njenemu literarno-spekulativnemu duhu. Toda prišle je tako. Septimus Severus je bil v eni izmed najbolj razburkanih epoh krmar velikanske rimske državne ladije. Veličina njegovih del odseva iz stavb, ki jih je postavil v Rimu, drugje in tu. Pa kaj je ostalo v Tripolitaniji? Ko je padel limes, so prišli nomadi ter ropali in plenili. Voda, pesek in potres so storili svoje. Kljub temu pa je to, kar je ohranjeno, neprecenljive vrednosti. Ni še vse razkrito, toda vendar se vidijo velikanski z reliefi okrašeni slavoloki, velikanske terme, cirkus, svetišča, pristaniške zgradbe in največje delo; cesarska palača, vse monumentalno. Zidovje cesarske palače je še danes visoko do 30 metrov. Krasna arhitektura, velikanski mra-morni stebri, vse predočuje nekdanjo ma-jesteto teh zgradb. Našli so tudi vse polno krasnih kipov, vaz, brone itd. V primeri z Leptis Magno izgine važnost Sabrathe. (112) $ oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Prvi Zamorec, ki ima za sabo veliko’ razdaljo, izpremeni zdaj svojo prvotno smer iu teče nasproti bližajočemu se avtomobilu, a prav tedaj, ko dospe do ceste, seveda le slabo naznačene črte na stepi se zgrudi vsled onemoglosti ali pa se je spodtaknil. Hitro ga dohite Zamorci, vržejo se nanj, ga tolčejo — tedaj pa je že Maksimus na mestu. »Masa, masa, mene rešiti, mene rešiti, Ubošinto nič suženj bitiU stoka oni na tleh; govori v slabi angleščini, najprej je vpil nekaj v tujem jeziku. Kaj se godi, je takoj vsem jasno. Ubegel suženj, ki ga preganjajo. Oni, ki so ga dohiteli, stoje boječe, silno hropejo in se pote, bolj oddaljeni pa se niti ne približajo; obrnejo se ter opazujejo vse nadaljno izza grmovja, iz katerega po prišli. Pravtako izginejo tudi jezdeci. Prihod avtomobila je vse izpremenil. Da je prepovedan lov s sužnji in trgovina s sužnji in da kaznujejo civilizirane oblasti prestopek tega zakona s smrtjo, to ve sedaj že vsak Zamorec tudi v sredini Afrike, če je sploh že kaj slišal o Evropi in Ameriki. Trgovina s sužnji s tem seveda še dolgo m od- ' Zoper avtomobil niso mogli ničesar storiti, treba mu ni niti pokazati orožja in oklopne ploskve. Zamorci so vsi zmedeni, nekaj se zgovarjajo, potem pa i odidejo, da jim ne bo treba zadeve pojasnjevati. Le preganjanec, ki se imenuje Ubošinto, ostane in je skoro v avtomobilu. Pripoveduje v svoji sla i an- gleščini, z Georgom bi bil govoril lahko tudi arabsko. Že drugič je v transportu s sužnji. Doma je na zahodni obali jezera Albert - Njansa. Do pred desetimi leti je živel kot pošten sin narave, božanstveno lenobo je le redkokdaj prekinil kak lov, sadenje zelenjave in ribji lov. Arabci so napravili lov na sužnje, tudi Ubošinto jim je padel v roke, privedli so ga do obale in prodali nekemu Arabcu. Potem ga je kupil nek Anglež; v njegovi hiši je bil več let'kot sluga v pristaniškem mestecu na vzhodni obali. »O, zelo, zelo dober gospod, masa Lewis.< Toda mučilo ga je domotožje. In nekega dne je zapustil vilice, milo in vse druge kulturne pridobitve, da bo lahko zopet lenaril na bregovih velikega jezera. In tako je zopet živel idilično pri svojih bratih, sicer brez mila, a kot svoboden mož, ki zaničuje vsako delo. Pred četrt letom so prišli zopet lovci. In Ubošinto je moral drugič kot suženj na pot. Včeraj zvečer je ubežal, preje pa so ga dohiteli preganjalci. Mož zna pripovedovati. Zlasti svoje domotožje opisuje jako zanimivo. Pomaga mu tudi slaba, jecljajoča angleščina. Slišati je vse tako otroško. Leonor potoči naskrivaj solzo ginjenja. Georg pa napravi popolnoma drug obraz, a ne reče ničesar ter pusti, da jeclja Zamorec do konca. »Jeli bila to popolna karavana s sužnji?« »Da, približno dvesto mož in žen in otrok, a že daleč, daleč proč. Vsa vznemirjena se obme Leonor h Georgu. »Mr. Hartung, ali bi?!< Toda Georg zmaje mračno z glavo. In ji nato tudi i odgovori. Kaj pa naj počno z osvobojenimi sužnji? Vseh dvesto vendar ne morejo voziti v avtomobilu in jih odvesti v njehovo domovino. Sicer bi pa kmalu prišli v roke drugim trgovcem s sužnji. Ne, ne pač, če nanese priložnost, osvoboditi sužnja, a drugače ... Georg ima sploh posebno mnenje o suženjstvu. On drži s tistimi, ki menijo, da ni blagoslov, da je odpravljeno suženjstvo in najslabše glave to niso, tudi ni treba, da so trdosrčni. Z odpravo suženjstva se je človeška mizerija le še povečala. Toda to je kočljiva tema, ki je tu raje ne bomo razpravljali. Le to naj, povemo, tudi z najlepšimi besedami ne pridemo preko, da v najbolj naprednih kulturnih državah ravnajo s konji in s psmi, ker so ti direkten kapital, bolj pazljivo in — skoro bi rekli bolj človeško — bolj častno, kakor z ljudmi. Kdor tega ne uvidi, je slep, ali pa noče videti, in to je greh zoper svetega duha, o katerem je rečeno, da je edini greh, ki ga ni moč odpustiti. Ubošintu se tudi ni prav nič mudilo, da bi rešil svoje sotrpine. Tudi ni hotel nikakor priznati, da med transportom s sužnji grdo ravnajo. In potem vendar pridejo v lepo sužnjost kjer se lahko vsak dan najedo do sitega. Njega muči le domotožje, strašno domotožje! Torej opusti Leonor svoj namen, da bi sledila karavani. Dobila je majhen pouk, čeprav se niti ni dobro zavedala. Ubošinta pa vzamejo s seboj, da ga popeljejo v njegovo domovino. Pot drži tako po zahodnem bregu mimo jezera Albert- Njansa, v dveh dneh bodo tam. Dneva minita, ne da bi se zgodilo kaj posebnega. Avtomobil vozi prehitro, in občutek kmalu otopi. Da bi o tem govorili, bi moralo že priti do kakega večjega efekta. (Dalje prih.) Trgovci! Obrtniki! Pri tvrdki JOSIP PETELIHC LJUBLJANA blizu rešernovega spomenika, ob »odi dobil« im potrebščine •« ilvltje, krojač«, leyljarje in sedlarje na veliko in malo po najnižji dnevni cerd. i se kii ? le pri tvrdki PEIEII Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj ja rodbinsko »II obrtno rabo« svetovno znanih 2na,j™euiv„ ADLER" /HCNU" Isto tom posamezne dele za stroje In «»***' Igle, ol|e, lermena, pneumatlka. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I Velletna garancija Na veliko! Na malo! Vrtnarske zadeve posreduje društvo ./Vrtnarska šola“ v Kranju „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna »EMONA** D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v PraSakovi ulici 3. prtličje. C _____________ MALI OGLASI uadaljna besed« G*spod v starosti 80 let «e leli seznaniti * gospodično iz boljše rodbine. Ženitev ni izključena. Le reine ponudbe prosi na upravo lista pod »Značaj«. Absolventinja trgovske Sole želi vstopiti kot prak-tikantinja h kakemu večjemu ljub; ljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na npravo lista pod: »Marljiva«. Premog -Čebin- ~Stanovanje ;b»toječe I* kuhinje in ene »obe 4Že proti nagradi zakonski Par-'onudbe na upravo lista pod: »Sta novanje«. Gospod išče preproito sobico za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«- Cvetličarna „NIZZA" (Fani Hvala) Ljubljana, Prešernova ulica 30 se priporoča cenj. občinstvu za nakup svežih cvetlic, Šopkov, vencev kakor tudi umetnih vencev in šopkov, vse po konkurenčnih cenah. Postrežbo točna! Izbira lepa in velika! »GROM MJUHSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUHEAU Ki U B 1.1 AN A , KOLODVORSKA 1II.ICA 41. iMloV.bnoJavkanii T«l'efoi\ Inlerurbon .OBOM". 454. PODRUŽNICE: Mcurllvor, Jesenico, Rakek. Ohavga vsa v »o *lroko ipadafoe« po«I» In pod kulcuntnlml poflojl- ■astopnlkl družbe apalnlh^®* s* asa ekspresno po*IU ». O. E. i 44«»*AAA« vvWtYWtWTtW Oglašajte v ,Narod. Dnevniku! Katera dama ,« pripravljena posoditi uradniku-»kademiku 1000 Din. — Dopisi na upravo pod >Po8ojilo<. Proda se ceno 350 hi jabolčnika lanskega pridelka. — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«. ■BM V, MM I V V I«d*j*t«ij bi odgovoru! «r«d*lk: ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - z* tiskarno »MeTkur« v Ljubljani: Andrej Sever.