17. številka. V Trstu, v sredo 27. februvarja 1889. T<)čaj XIV. „E D I N O S T" irliajft dvakrat na teden, vsako srede in sobota oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: *a vse leto gl. fi,i/ven Avst. 9.— gl. na polu leta „ a.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta , 1.50; B „ 2 25 „ Posamično Številke Be dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Trstu P" R '><>v., * Gorici in v Ajdovičini po 41 nov. Na naročte brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi no poSiljajo urodniStvu t ulici Carintia fit. 28. Vsako pismo mora biti Crankovano, ker nefrankovana se n« sprejemajo. Koknpisi so ne vračajo. Oglasi in oznanila SO račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Paslana, javno zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserute prejema upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste po&tnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V adinost j« iiioOi. Delavski prijatelji?^ Znano je, kakšni hinavci so naši La-hončiči in kako se vedo o raznih prilikah hliniti in dobrikati, seveda le iz posebnih egoističnih namenov. Gospoda v pinji in fraku, lahonskega duha in lahonskega prepričanja, se ne sramuje o nekaterih prilikah seči s svojo belorokovično roko v samazano, žuljevo roko bornega delalca, imenujoč ga svojim prijateljem, zaslombo, ičit itd. 4— Pa saj se ni čuditi I Svet je dandanes postal zelo hudoben: povsod išče ti koristi in dobička in brska ti po zlatej runi ali pesku celo v najhujšem smradu. Enako počenja tudi nepozabljivi trža-iki Lahonček. Ko mu gre za posebne flmotre, ko išče lastne koristi in dobička, ko mu gre za obstoj ali pogin — oj, tedaj ti je Lahonček na nogah. Liki šibka, lehkopeta gospodičina po plesnem stopu, suče se ti od enega do druzega, moti, mami, pregovarja, poudarja neke navidezne koristi in velikansko-majhne dobrote — da le premoti ubožnega lehkovernega delavca, prostaka, volilca. Spelje ga na led, vlovi v svoje mreže, ponuja in obeča Širne gradove, poudarja svojo uljudnost in po-aebno prijateljstvo in skrb, ki jo ima ta ali oni lahonski kandidat do ubožnega in delavskega prebivalstva. Osobito delavskega stanu so se zadnji čas neodređeni kolovodje tržaških Lahonov 8 posebnim zanimanjem poprijeti z edinim namenom, ostrupiti ga ter mu v srce vcepiti gnjev in sovraštvo do vsega, kar je slovanskega in celo avstrijskega. V tem svojem smislu počenjajo, poslužujejo se vsakovrstnih načinov; posebno se pa ližejo pri prostejšem delalskem stanu s tem, da se sami razupivajo kot ljubitelje delavskega Btanu, njegove pokrovitelje, vodnike in učitelje. Delavec jim je čestokrat verjel ter jim šel na limanice in tudi izmed slovenskih delavcev v Trstu štejemo marsikaterega, ki je izvabljen po priliznjenih besedah, zabrel mej njih četo ter še dandanes nosi svoj težko prižuljeni denar v blagajno iz- dajske „Operaje", čeprav imajo slovonski delavci lepo se razcvetajoča lastna tiružtva. | A to le mimogrede. Rekli smo, daje Lahon v prvej vrsti hinavcc ter potuhnjeno j lice ktffce samo tedaj, ko ima ubozoga de-i lalca potrebnega; ko pa doseže svoj s podlimi čini pridobljen namen, pokaže mu kmalu zobč ter razkrije svojo volčjo nrav. Zadnje spreminjanje in metamorfozo na teh zvitih živalicah kažejo nam osobito oni lahonski ljudski zastopniki, ki so si vedeli — morda za literček kapljice — nekatere naših okoličanov prikupiti, da so jih volili v poslance. Ob času volitev obečali so jim marsikaj ter jim celo mazali grla — po volitvah pa — Se celo na pozdrav okoličanov se mu čestokrat rogajo; — v mestnoj hiši pa (tega£ni nam treba omenjati) so jim okoličani sploh vsi „ščavi*. Okoličan! hočeš li kamen ali pogačo? Kdo ne pozna ali vsaj ni uže slišal imenovati zloglasnega slovanskega odpadnika, Italijana „puro sangue ed originott, laško-imnega R.?..":i<$a ? To nam jo tip renegata. In lahonski prošinjeni |del delavskega stanu v Trstu odlikoval ga je od nekdaj ter ga imenoval prvega svojega branitelja, 2 .otoi#nika in zaščitnika — pra-j vega delavskega prijatelja, t-o»ttd!!<> j»a jo tudi na sedež predsednika v svojem gnjozdu, rudečej Operaji. Človek bi mislil, da človek vendar pride do spoznanja ako mu mnogo dobrot storiš, da se mu srce omehča ter čuti sam nekoliko hvaležnosti. Pri Lahonih ni pa temu tako. Hvaležnost jim jo povsem tuja čednost. Smatrajo jo menda nečednost, strasti; ! dobrote kaj kmalu pozabijo. Pa, saj temu , se ni čuditi! Brezvercu je prisega prazna formaliteta, Lahon pa si misli, da ni ob-j vezan držati in spolr.iti, kar je najsijajnejše obečal. —- Prijatelja spoznaš v bridkostih, Lahona pa tedaj, ko sodi na poslaniškcm sedežu, ki si mu ga ti podaril. Tedaj pluje v ono skledo, iz katere jo malo prej sam jedel, in proti prostaku in delavcu, čigar najiskre-nejšim prijateljem so je nedavno^ zval, kriči: „dajmo ga!" s (Konec prih.) Slovenska mladina. (Dalje.) A vse to delovanje postaje nekako mučno, ako ne prevzamemo v Bvoje roke prvi pogoj k dobroj vzgoji, namreč : šolstvo. In uprav šole zagotovljajo nasprotnikom našim trajno naklonjenost in udanost mladine. — Čemur se Jurček učil ni, Jurček tudi ne zna. Šolstvo, v koje zahajajo naša odrasla in neodrasla deca, ne bode pač donaŠalo dobrega sadu, dokler se bode nahajalo v rokah naših najhujših nasprotnikov. Šola v rokah teh ljudij ni več učiteljica resnice in blažiteljica uma in srca, temveč nemo sredstvo uničevanja in mor-jenja plemenitih čutov in misli, šola ne-nravnosti in spridenja, Saj uŽe sveto pismo govori, naj se naveže mlinski kamen okolo vratu onemu, ki mladino pohujšuje ter naj se potopi v dno morja. Kaj je pač druzegn lahonska šola, nego ustav, kjer se naša mladina pohujšuje in spriduje ? Domovinska in narodna čut, ljubezen do domovine in narodnega jezika so pač plemenite in rekli bi skoraj, da brez njih si skoraj ne moremo misliti pravo nravnosti niti značajnosti. In uprav to cvetlico pokončati ter jo nadomestiti z čutom hinavstva in laži, izdajstva in potuhnjenosti — namen jo la-honskoj šoli! Lahon sam dobro ve, k je mu jo začeti, da svoje pokončevalno delo do dobrega dovrši. On jame pri mladini, misleč: zamorivši v mladem srcu domoljubno čut, pridobil sem tudi moža za se. I11 koliko take mladino imamo pred seboj, katerej jo sovražnik vedel iztrgati iz srca ljubezen do domovino, ono čut, ki jo jo blažila ter nas napolnjevala z upanjem. Isto se opazuje osobito pri neukoj, neomikanoj mladini. Saj topega medveda spraviš prej na led, nego zvito lisico. Žalibog, da so to opazuje marsikje ▼ tržaškej okolici. Lahon je tukaj s svojimi laškimi šolami vedel vzgojiti mladino ▼ novednosti in sedaj se mu ni bati. Zamoril je v njej to, česar so je največ bal, namreč, da pride do spoznanja ter se zavede svojega rodu. Zadnjega pojava si pa mi Slovenci največ želimo, kajti nadejati se nam je dobre prihodnjosti le, ako je mladina delalna in neustrašeno narodna. Ako ona spi ter se za narodno živenje malo ali celo nič ne briga, nam je nekoristna in čestokrat tudi škodljiva, kajti bati se je, da s sovražnikom potegne, ako se jej ta dobro prilizuje. Kar misliš v srci, to v dejanji kaži, Ni sebi se, ni drugim se ne laži. V srco našo mladine moramo vcepiti čut domovinsko ljubezni in narodnega pre-i pričanja in po tem jo polagoma dovesti i tudi do tega, da v dejanji pokaže svojo notranje prepričanje. Človeku lastno jo grešiti; ako so mladina, česar so pa nikakor ni bati — v tem svojem prepričanju pokaže prevneto in vročekrvno čez meje — to nikakor nas ne plaši; vsaka razburjenost se Ichko pomiri r prepričevanjem. Uprav mladino nam jo treba navdu-I ševati narodnim mišljenjem, kajti samo, ako smo to dosegli, upati nam je tudi ■ boljših časov. Posnemajmo v tem druge narodnosti, v katerih je tudi priprost de-| lavec in kmet narodno ponosen in navdušen. , Delujmo vzlasti v to, da naša mladina s ponosom kaže na svoj, čeprav boren na-1 rodič ; razširimo ta naroden ponos bolj kot , možno in no ponašajmo se vedno, kakor ' do sedaj, s svojim velikim duševnim — I uboštvom ! Starček, ki se za svoj rod po-tezaš, naj ti ne bodi to zadosti; tudi ne ( smeš misliti, da si ti vso sam naredil ter I se radi toga tudi preveč ne ponašaj. S tem ' ti nekako ves narod v so postavljaš ter PODLISTEK. Sultan Jahja. (Ur. K Glaser) (Konec.) Muradu jo sledil na carigradskem prestolu Ibrahim, ki je Jahji ponujal poveljništvo v vojski proti Ogrom, pa zaman. Ko so so Turki radi Kandije spoprijeli z Benečani, mislil je Jahja, da je prišel njego r čas in je hitel v Carigrad, in letel na Poljsko, od koder je pieal raznim vladarjam, razloživši jim položaj Turkov. Čez Dunaj pride 16. januvarja leta 1646 v Murau na Štirskem h knezu Sclnvarzenbergu. Cesar jo prašal, ali bi se varno šlo na Turka. Knez Schwarzenberg, poučen po Jahji odgovori, da teško čaka 150.000 kristjanov trenutka, da bi udarili, ko bi imeli le 6000 mož na pomoč. Jahja da hoče še na Laško, razlagat tamošnji zvezi turški položaj. Ko so bili Italijani pripravljeni udariti, se je iz Dunaja strogo ukazalo Schwarzenbergu, da ne sme storiti ničesar, kar bi utegnilo vznemirjati Turke. Pisatelj knjige: „Sultan Jahja4 ostro obsoja to cincanje, ki je bilo Avstriji na veliko škodo. Turki si osvoje otok Kreto, katerega so takrat posedali Benečani; samo papež, Spanjci in Toskanci so bili pripravljeni pomagati. Med tem vdero 20.000 Turkov v Dalmacijo; Jahja sprejme vabilo Benečanov, da ide v Dalmacijo; tje prišedši zboli in umrje 64 let star v Kotaru, ltjer je bil gost rodbino Bolica. Tako je končalo življenje Jahjo, ki jo bil pravi pravcati Odisej. Bil je mož lepe rasti, črnih oči, bistrega uma, rojen kavalir, ustvarjen za vladarja; v vseh vednostih vojaških temeljito poučen, govoril jo dvanajst evropskih in azijskih jezikov ; bolgarski in ma-loruski tako točno, kot da bi bila ta dva jezika njemu materina jezika. Njegova drznost, uglajene oblike v občevanji, njegova romantična potovanja so mu pridobivala srca lepega spola; kot kristjan imel je samo eno ženo, Katerino Kastrioto, hčer vojvode Drivasta. Kadar koli Bi je mislil, da so bliža cilju Hvojih željit, mu prestol carigradski izgine izpred očij kakor fata morgana. Evropsko narode so takrat slabili verski nemiri in mejsobna nezaupnost; na Laskom so se mesarile razno stranko same med seboj; in Jahji samemu so ni prav zaupalo, je-li tudi pošten kristjan in ne mordo skrit Turk. Tudi se ni mogel ponašati z vspehi, kar mu jo jako škodilo. Vsakako je jako zanimljiva osoba v XVII. stoletju, bil je Slovanom pravičen, ker jih je dobro znal. Kar so tvarine tiče, hvali kritika, da je knjige urejena izborno; gledč toga, kako so pisana nekatera slovanska imena, našel sem nekatere nedoslednosti, n. pr. Biola-vich, Bihać ; Braikovich, Danicich; Draško-vič, Ivanich; Kraljevič Levakovieh ; v občo so imena slovanska pisana pravilno. „Oosterreichischos Literarisches Cen-tralblatttt, štev. 10 pravi: „Za zgodovino avstrijsko-turških razmer o XVIT. stoletji so posebno važna poglavja XIII—XVII, kjer se pove mnogo novega o nazorih Wallensteina in Jurja Sch\varzenbergn ob orijentalskom prašanji"......Knjiga dola jako ugoden utis, urejena jo izborno, in dela čast pisatelju in se more najgorkeje priporočati vsakemu strokovnjaku". „C u 1 t u r aa važni italijanski list, ki ga izdajo v Rimu Bonghi, govoreč o tej knjigi v lanskem letniku p. 577—85 pravi: onde ci gode 1'animo che un libro oosi importante come questo sia stato scritto da un italiano — srce so smeje človeku, da je tako važno knjigo, kakor je ta, napisal Italijan. Ugodno so še izražujo o tej knjigi „Magazin fiir dio Litteratur des In- und Auslandes"; 1888. Nr. 24; „Rassegna Nazionale, 1889, „Vita Nova«, 1889, Nr. 2. Dr. Landau v „Wiener Zeitung" in presojevalec knjigo v nekem srbskem listu pa Sta tega mnenja, da se Levakoviču, čigar životopis jo glavna predloga temu delu, ne more toliko ver jeti. Vsakako pa se je nam potrebno zdelo, Slovence seznaniti z vsebino knjige; morde nam potu svojo mnenje o tem delu naš znani zgodovinar Rutar. narod v sebi pooaebuješ. Česa se radi tega šopiriš in s tem najbolj kažeš najtemnejšo stran narodovo — njegovo uboštvo ? Treba je vzbuditi mej nami kolikor mogoče delavnih moči, namreč mož, ki bi se odločno držali narodnega programa ter izkopali svoj rod iz temine. Noreč je pač oni, ki se zanaša preveč na svoje moči ter drugim ne dopušča, da bi tudi oni skazali svoje vrline. Mej nami je pač uprav radi tega večkrat prišlo do prepirov in najlepše ideje so se radi tega podrle. Skromnejši naj pusti mesto umnejšemu. Saj: — roka roko umije, obe pa obraz! In uprav tacih sodelovalnih sil, takih trdnih mož iščimo in vzgojimo si mej mladino polagoma, navodeč jo k sodelovanju pri onih činih, za katere smo mi do sedaj delovali. Marisikak nedostatek smemo v tem tudi spregledati in nikdo ne bodo temu zameril saj: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more. to mož je storiti dolžan! (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Na Dunaji je bila te dni enketa zaradi osnovanja delavskih komor. K posvetovanju so prišli zastopniki delavcev od VBeh strani. Razprav so se udeležiti tudi oni državni poslanci, katerim je državni zbor izročil to vprašanje, da ga prouče in stavijo v zbornici predlog. Delavci iz vseh dežel so bili zastopani in govorilo ae je v češkem, poljskem, nemškem in italijanskem jeziku. V gosposki zbornici je začela razprava zakonskega predloga o dednem nasledstvu na Brednjih kmetijah. Oosposka zbornica brez dvojbe sprejme vladni predlog, kakor ga je sprejela poslanska zbornica. Na Češkem je pa silna agitacija proti novemu zakonu, ki omejuje pravico deliti in drobiti posestva, kakor se posestnikom ljubi. Nemški in češki posestniki so na raznih shodih glasno protestovali proti x«.-kouu, kaitit jjt* liliubu tptnu stopi morda se letos v veljavo. V ogerskem državnem zboru je še vedno vojni zakon na dnevnem redu. Razprava vrši se zelo počasi. Opozicija ei prizadeva na vso moč zavleči stvar kolikor mogoče, ali pa celo onemogočiti parlamentarno razpravo. Madjari zahtevajo za se vse ; oni hočejo imeti kadetske šole z madjarskim učnim jezikom in tudi svojo višjo vojaško akademijo. Vlada se ustavlja obema zahtevama. Minister Fejervary pravi, d;t ni neznanje nemščine, ki stoji Madja-rom na poti do višjih vojaških služb, ampak kaj druzega. Ako bi Madjari bili vatrajni in pridni, ako bi imeli malo več resne volje, šteli bi večje število višjih častnikov, nego jih štejejo sedaj. Opozicija je tudi zahtevala, naj vlada dela na to, da bode institucija za kadetake šole • tako preustrojena, da se izšola na teh zavodih razmerno število Madjarov. Minister je to zahtevo zavrnil, češ, da 8e določbe za kadetske šole ne dajo premeniti, in da imajo pri vaprejemu v te zavode prednost sinovi častnikov in državnih uradnikov pred drugimi, da bi pa vender bilo lahko več mad-jarakih oficirjev, ako bi se hoteli posvetiti vojaškemu stanu. Nek poslanec je zahteval, naj bi se uvrstilo tudi podanike tujih držav, bivajoče v Avatro-Ogeraki v našo vojsko. Toda tudi ta, kakor vsi više navedeni predlogi, so bili zavrženi. Tujce se j uže zato ne sme uvrščati v našo armado, i ker bi, ako bi bili v vojski od svojih ao-j državljanov ulovljeni, obsojeni kot izdajalci domovine. Opozicija pripravlja demonstracije po vsej deželi. Ko pride § 25 na dnevni red, pričakovati je burnih debat in strastnih demonstracij. Vnanje dežele. Ruski car je dobil pretekle dni povabilo angleškega poslanika Mariera 1 v Peterburgu ter je šel k njemu na ples. Znano je, da se je bil nedavno vnel hud prepir mej Marierom in mladim fiismarkom. Grof Biamark jo namreč očital Marieru, da je 1870 1. francoz-kemu maršalu Bazainu izdal položaj nemške vojske. Valed tega spora so postale mej Nemčijo in Anglijo uže tako in I tako ne preveč prijazne razmere še bolj napete. To, da je ruski car angleškega poslanika tako odlikoval s tem, da je sprejel njega vabilo, tolmačijo si angleški listi tako, da so ae razmere mej Rusijo in Anglijo zboljšale, mej Rusijo in Nemčijo pa shujšale. O tem dogodku pišejo mnogo angleški in nemški liati ; eni napadajo druge; a vsa stvar nima takega pomenr... kakeršnega jej pnpv^jujO razvneti časni-! kajti razmere mej Anglijo in Rusijo z ene in mej Rusijo in Nemčijo z druge i strani, ne dajo se tako lahko poravnati-! Vse tri države imajo toliko nasprotujočih si interesov, da se bode še le v teku let pokazalo, po katerej poti naj krene vsaka, da doseže svoj namen ; danes še ni jasno, i je li Nemčija ali Anglija Rusije glavna j nasprotnica. Srbski kralj so je dlje časa pogajal z Rističem zaradi sestave novega mi-1 nisterstva. Ristič je pa sprevidel, da bi stalno vlado, ker ao liberalci v velikej manjšini, zato je odklonil 'sestavo mini-sterstva. Kralj je sklenil na to, da pusti še nadalje Hriatiča na čelu vlade. Treba bode samo nekatere ministre zameniti z drugimi. Radikalci, ki so v deželi v ogromni večini, ne morajo priti do vlade ; kralj jim je oaebno sovražen, zato jim je pot v ministerstvo zaprečena. Pač res, lepa je taka ustava, kjer je vse odvisno od vladarjeve samovoljnosti in opravičene želje in jasno izražene zahteve naroda nič več ne veljajo. Iz Sred ca poročajo, da so popolnoma pretrgana poganjanja mej Srbijo in Bol-garako zaradi sklenitve trgovinske pogodbe. S prva je srbska vlada večkrat izrekla ozbiljno željo skleniti z Bolgarsko trgovinsko pogodbo, sedaj pa nalašč išče zapreke, samo da ima izgovor začeto delo popolnoma pretrgati. Tej vihravosti na srbski strani iščejo v Sofiji v inozemstvu povoda. Bolgarska vlada trdi, da Srbijo kaka tuja višanj« stavi zbornici poaeben predlog. Razprava ae vrši uže več dni, a šo ni vstal noben poslanec, da bi vlado zagovarjal. Vsi govore proti in celo oni, ki niao vpiaani kot govorniki za predloge, zame-čujo nekatere. Tudi Členi proračunakega odseka so proti tem predlogom. Nek opo-zicijonalec je rekel, da je to bedo zakrivila slaba vnanja politika aedanjega minister-stva. Na to mu Crispi ves razjarjen odgovori, da ni res. Toda opozicijonalec gre Še dalje ter pravi, da je sedanje ministerstvo s svojo politiko pokvarilo tudi odno-šaj e k drugim državam. Na to Crispi razjarjeno odvrne, da je to izmišljotina in obrekovanje. Poslanci so ga karali zaradi neparlamentarnega vedenja, opozicijonalec mu pa mirno odgovori, da naj toži če more, da je Francijo Italiji odtujil. Nemški vojni ministev Brousart odstopi. Pravijo, da so navatali mej njim in načelnikom gen. štaba Waldcrseejem neki spori zaradi topniČarskega predloga, ki država ščuva zoper Bolgarsko, samo da' Pride kma,° v držav, zboru na dnevni red. zveza mej balkanskimi državami ne bi postala pretrdna. Na Francoskem je nastopilo vlado novo ministerstvo. Tirard je predsednik sedanjemu kabinetu, ki je sestavljen iz 5 senatorjev in 5 poslancev, VeČina novih ministrov pripada oportunistom. To radikalcem, ki so bili poprej vladna stranka, ni po volji, kajti oportunisti so — Iz Darmstadta javljajo, da ao je knez Battenberg poročil z neko operno pevko Loisenberg. Ako je to resnica, ae jo Battenberg zares za večno odpovedal bolgar-skej kroni. To bodo Koburgu Jpač najbolj všeč, V angleškem državnem zboru bode zahteval vojni minister eno miljardo za vojne avrhe. Lansko leto so je pri ve- najmanj priljubljeni republikancem. Novoj1,k,h Pomor8klh vajah pokazalo, da je an-ministeratvo je stopilo pred zbornico in g,e4ka mornar,ca 8,aba ™ »e ne dn senat z jako skromnim programom. Novaimeriti 2 dru6imi> zat0 bode treb» zidat* vlada zahteva samo to, da jo zbornica! mno*° n0Vlh okloPnic k"že*k itd., preme-podpira v razpravi o proračunu za 1890 mtl t0P0ve in druS° orožje' V to 8Vrho 1., da pripomore k sijajnemu vspehu sve- ! zahteva v°jm miniater 8°ri n«™deno tovne razatave, ki bode letos v Parizu in °6rolnno 8Voto- in da jej dovoli potrebne kredite za vojsko.\ _____ To dvoje zahteva nova vlada od zbornice, potem bode zborovanje pretrgano in jeseni bodo razpiaane nove volitve. Tu bode imel francoski narod priliko pokazati avoje mi- DOPISI. S*. Peter 20. februvarja. [Iz v. d op. J mu bilo popolnoma nemogoče osnovati predlog na 8edem delov ter za vsako po- šljenje izbravši si poslance, ki boCio za- Komaj bodo v kratkem preteklo jedno stopali njih ide«> in I^orese. Nova zbor- leto, odkar imamo Šentpeterci bralno druž-naj potem odloči, da-li je potrebna tvo, a vidili smo skozi celo leto, da je revizija ustave ali ne. J družtvo v pravih rokah in to namreč, ko Italijansko minisieratvo je v je bil odbor sklenil, da priredi izlet v silnih zadregah, ker ne ve, kako bi pre-' „Divaško jamo". Ker je pa baš isti čas skrbelo denar, da pokrije troške, v katere vladala mej udi velika nesloga ter o ne-je zagreznilo Italijo. Crispi je hotel s prva katerih gospodih iz drugih krajev Pivke, staviti zbornici predlog, po katerem bi se kateri so nam zagotovili, da pojdejo z povišalo 7 vrst davkov, kakor n. pr. hišni nami doli na Primorsko, ni alednie bilo davek, davek na sol, na menjice, na pre- ne duha ne sluha, moral ae je izlet opu-makljivo imovino itd. Sprevidel je pa, da atiti, ker ae ni zadostno število udeležen-bi s tem predlogom vred moral staviti ob cov oglasilo. Odbor je tudi bil sklenil, da enem tudi kabinetno vprašanje ter moral od-1 se imajo vpeljati pred adventnim časom stopiti, ker bi mu je zbornica izvestno ne plesne vaje, kar se je tudi zgodilo, potem sprejela. Razkrojil je zatorej svoj prvotni petje. — Begunec. Povest, Spisal Janez Koren. (Dalje.) VIII. In tebe, oj otrok predragi Nebo izbralo ei je v dar ! Veliko tirjaš, o nebo 1 — — Simon Uregorčič. Vitez Jakob Eulenburški pričakoval je dečka težkim srcem. Minule ao uže štiri ure, a še ga ni. Solnce se pomika vedno više in više, mine poludne, ura poteka za uro. Močno ga začne skrbeti zadečka .Oj kako nespametno sem ravnal," pravi pri sebi; „gotovo je padel raz konja, poškodoval se, ali celo ubil, — ali me izdal, — ali z denarjem ubežal. — Iskati ga moram. Bog z menoj; zgodi naj se volja Tvoja. Ti kodrež pa čuvaj čredo!" Brzih korakov stopa vitez jpo stezi proti trgu, kamor jo videl odhajati pastirja. Lepe cvetice rasto ob poti, a njegovo oko se ne zmeni zanje; ptice prepevajo mile peanice, a njegovo uho je nemo — ne sliši lepih glasov. Prsi se mu dvigajo burno, zdaj pa zdaj uzdahne globoko in gleda v daljavo; mogoče, da se vrača dobri rešitelj ; misli, da-li je še dolgo do prvega sela ali trga. Raz holmca ugleda vas, nad katero se vzdiguje veličasten zvonik, požuri se in pride v trg K. Tukaj poišče bližnjo gostilno, vaede ao v temen kot in povžije nekoliko hrane- Navzoči gostje ne menijo ae za došleca, pač pa on posluša vsako besedico, katero sliši v tem prostoru. Tam pri nasprotnej mizi pogovarjajo se trije pivci prav živahno. „Kaj se ti zdi Ivanec; ni li to čudno, o tem dečku?" spregovori eden; „štirnajat let ima, in ukradel je, kakor pravijo petsto goldinarjev." ,1, presneto čudno," odgovori drugi, „baš sedaj moram v sodišče pričat, toda nič ne vem o dečku; le denar aem videl v njegovi roci, ko je davi plačeval konja. Z Bogom! moram tja, da no zamudim." Naš potnik v kotu strahom posluša pogovor mož in ugane, da jo pastirček Drejc v zaporu, aumničen tatvino toliko denarja, ter da ga noče izdati in ovaditi. Sodnija ga gotovo kaznuje. — „Moj rešitelj", misli", „da bi bil kaznovan, nedolžen kaznovan radi mene — ne, ne nikakor ne !* Plača račun in otide proti sodišču. IX. Voćni Bog, ti čul si proflnjo mojo, Usmilil si h«, oče, doce svoje. Hvala, hvala, oče ti za to. Hvala, hvala, večno ti noho Josip Pagliaruzzi. Sodnik zasliši vae priče, tudi v novič družino Gomilščekovo, a ničesa ne moro komu ai denar izmaknil?" Drejc joka in zdihuje ves bled in odgovori: „Ne smem, gospod! a ukradel ga nisem." „Ker nočeš povedati, kje si denar ukradel, obsojen bodeš zaradi očividno tatvine. Slušaj zatorej obsodbo. V imenu c, postave: Drejc A. iz M......kaznovan jo z zaporom......" Med tem zasliši se šum po sodišču mod ljudmi; sodnik pretrga čitanje in zre proti vratom. „Prosim! dajte prostora; še je neka priča tu, ki ve nekaj o dečku!" sliši se krepek glas med ljudstvom Z veseljem smo pričakovali ta pust, ker prepričani smo bili, da nam bode druž-poizvedeti. Pokliče dečka iz ječe ter ga |tvo PriredUo kakšno veselico in ros niamo ojstro vpraša: „Ti si tat! precej povej, 80 motili> kajtj kmalu 8mo zvedeli, da ae bode priredila veselica dne 14. t. m. v korist Miroslava Vilharja spomeniku v Postojni. S kako radostjo, s kakšnim veseljem pričakovali smo dan 14. t. m., da vidimo, kaj nam bode priredilo to inlado družtvo, in ko je prišel dan in jelo mračiti se, užu so začeli prihajati gostje od vsih strani ter kmalu bili so vsi prostori napolnjeni. Prvi je pozdravil zbrane g. tajnik. Po pozdravu nastopili so pevci pod vodstvom g. I. Strekeljna ter nam „ M u marko" tako izvratno zapeli, da smo se čudili, kajti naatopili ao bili še le prvikrat. Deklamacijo „Mladini" deklamovala je goap. I. Fleš tako izvratno, da ji ploskanja ni Ko ugleda došlec Drejca, skloni se bil° kraJa 110 kunCft in 80 mi Prišl° beaede k njemu, poljublja ga in obile solze teko mu v gosto brado. „Kaj, dragi! ti si hotel prestati kazen — zapor? — oh — no — ne! — Gospod sodnik! jaz aem vitez Jakob v spomin: Dan in noč bi jo poBlušal čas kratek potem bi res imel. Sviranje na citre bilo jo tudi tako izborno, da sta morala gospica Špilarjeva Eulenburški, katerega je iskala vaša pra- in B08P°d Zalaztlik So enkrat Ponav- vica; tu sem, mene zaprito, a pustite tega dečka; on je nedolžen!" (Dalje prih.) ljati. Pokazala sta oba, da znata na strune dobro brankat, ter želeli bi, da še večkrat nastopita. „Planserja" zapel nam je možki zbor tako dobro, da Be je moral ponavljati, tako tudi šaljivi prizor „Liberal", katerega jo predstavljal g. B. Dolenec ter pouzro-čil mnogo smeha. Potem bila je šaljiva loterija a za njo pa ples, ter smo se sukali do ranega jutra in plesali celo narodni ples „Kolo". Konečno izrečem vsem tistim gospodom, kateri so sodelovali, da se je veselica tako izborno obnesla, najtoplejšo zahvalo, kakor tudi vsem tistim, kateri so nas obiskali iz drugih krajev, kakor iz Postojne, Slovine, Zagorja, Košanske in Vremenske doline ter jim zakličem: Na svidenje 1 kajti „Bivanje na Pivki je lepo, Zrak, megla in voda to vse je dobro, Čas kratek nas tukaj tudi obdaja, Burja res muzično vedno razsaja". Iz Ljubljane, 18. svečana [Izv. dop.] V okolici bele naše Ljubljane porodilo se je zopet narodno družtvo in to v Karlov-skem predmestji pod imenom „Bralno družtvo v Kurji vasi", Otvorenje tega jako važnega družtva, zlasti za imenovani kraj, vršilo je v nedeljo 10. svečana. Ukljub jako neugodnemu vremenu proti večeru, zbralo se jo jako mnogo občinstva iz Ljubljane in drugih krajev, da je poveličalo likanska, umeje se samo ob sebi. Opozarjamo naše občinstvo šo enkrat, da začne veselica o »/»9- uri, blagajna pa se otvori uže ob 8. zvečer. Ustopnice se dobiva jo uže sedaj pri vseh slovanskih družtvih v Trstu, v ^kavarnah „Commcrcio", „Tedesco" ilf „Bott" ter v prodajalnicah gg. Žitka (Corsia Stadion št. 1,) M. Keržeta, (Piazza S. Giovanni) in Jeršeka (Corsia Stadion št. 21.) Ustopnina je 50 nč. za osebo. Nj. c. kr. Visokost cesarjavna-udova Štefanija izrekla je po svojem višjem dvorniku, grofu Bellegarde pismeno zahvalo vsem posameznim osebam, družtvom in korporacijam, ki so izjavili svoje aoža-Ijenje o smrti cesarjeviča Rudolfa. Prijateljem in spoštovateljem državnega poslanca gosp. Ivana Nabergoja, kateri ae oprašujo od raznih stranij po zdravju našega poslanca, javljamo s pre-serčnim veseljem, da ae mu je obrnilo na bolje ter da je zatorej častiti naš poslanec izven vae nevarnosti. Odlikovanje. Višji finančni avćtnik g. Probua Fabrizi dobil jo red železne krone III. razreda. Umrl je dne 25. t. m. v Novem Meatu zlatomašnik, upokojeni župnik in duhovni svetovalec g. J. N. Bačnik. Rodil ae je dne 50. aprila 1. 1802 v Smledniku ter ta dan, katerega si bode gotovo vsak KurjovaSčan koji tu.le Uktico narodnega! "j;^™ JJ™ " ;™n , j™" ponosa v seb, zap.salt »rce. Ko eo jo ^ ^ >y „„,„„„ „„. bilo zbralo zadostno število udeležencev,1. . . , ¥. A . . T t. v ..... . bralo se ie na „plesnem vencku tržaške stopi na oder g. Ivan Borštnik, koji se je . , . \ , no . , ,, r v , ° , , . . J J alovenske mladine" dne 23. t. m. 4 gld. na vso moc trudil, da doaeze svoj namen, ^ ^ da vatanovi to družtvo — ter v iako lepih , _ / , , . . _ .... , _ >» 4 . Delalsko podporno družtvo ima črno besedicah pozdravi navzoče. — Zatem je! , . , ». » .. „ TT , L , ■ mašo za pokornega družtvenega pokrovi- govoril gosp. Dragotin Hribar slavnostni * , ,. '. ° , ° ., . ° . . ° . , ... teha, nadvojvodo Rudolfa, v petek dne 1. govor, apominjaioc se v istem naših nepo- ' . , . . . . , u u i j rai . . . / ! marca t. 1. ob 10. uri v cerkvi av. Antona zabnih prvoboriteliev dr. Blemeiaa in dru-1 . ,. . . ...... , , ..... . . i novega. Poživljajo ae zatorej vai članovi, gih, kojih prvo delovanie je bilo v probudo > , ° ... . i • r» i * r . . .. £ . . da se snidejo v nazvanei cerkvi. Po kon- naroda u tem. da mu uatanovno Čitalnice „ . . . , .. .,. ... , , , VJ , , . . . . čanei sv. daritvi ae udelezmki razidejo. in bralna druztva ter toplo priporočali _ - ,,. « , .„ . , _ j . . , . . . , m .a I v Tržaški „Sokol" priredi dne 5. marca narodnim iz tega kraia, naj ae trdno okle-' .' , , . m ° J J t. 1. plesno zabavo v dvorani Tersicore (Via Chiozza štev. 5.) Začetek ob 8. uri zvečer, ustopnina 50 nvč. — Zabave in nejo družtva, ter naj mu oatanejo zvesti člani ter navdušuje tudi oatale, naj pristopajo k temu narodnemu družtvu, da bode ",* ' .....7 T" . , . 7. x, • , r , . , ' plesne venčke, katere priređuje tržaški lepo vzrastlo ter razcvitalo se na čast slo-1 a , .... . \ . . , r . . , , . , ' - Sokol14, odlikujo se vedno po avojej ele- venski domovini. —„Slavec" pa ie kai iz- . . . , .. , , , , ..... » ganci in so uže od nekdaj jako priljubljene borno pel mnogo jako lepih pesni ter mnogo , , .. ... . „ . . .. r ,,..,. ... med Blovenakim občinstvom. Nadejati ae pripomogel k zabavi, kar je liudstvo s . . . . . .... . ,.| ,. , r„ r . , , . . . , n ie zatorej tudi o tei priliki obilnega obiska. Irenetičnim ploskanjem pritrjevalo. Potem vršila bo je tombola, obsegajoča veliko in; Tretii P,e8ni venfcek tržaške 8,0ven' krasnih dobitkov, a potem pa ples, ki je 8ke mladine dne 23' L Prekosil Je Prva trajal do belega dne. jdva v Vflakem oziru- reditelji »i«« Kakor 8e čuje, bode to družtvo tudi Pretiravali' ko 80 obeža,i vesel Težer» kajt! po dramatiki poseglo; učitelj jim bode g. Priznati moranao> da 80 8V0Je obljube v Jul. Suštaršič, na slovenskem odru dobro PodP°lnej meri "polnili. Zbralo ae je k znana oaeba 1 zabavi razmerno izredno mnogo občinatvn, V odbor so izvoljeni gospodje: Ivan kater0 86 ni zabaval° Ie 0 Ple8U» Borštnik predsednikom, Franjo Srakar 0 Počitku 8,a8tno slu8al° kra8nim Pe8nim njegovim namestnikom, Julij Šuštaršič naših čiHh Pevcev' Ni žudo' da traJa,a tajnikom, Mihovil Srakar blagajnikom, Iv. i zabava do rane6a Jutra in da 80 86 ^jo Kolnik, knjižarjem, odborniki: Dragotin razSli v nadeJi' da »lovenska tržaška mla- Kocijan, Valentin Urbančič, Franjo Škrjanc dina 08tane ter naPreauJe na narodnej in Josip Ocvirk, koji gospodje so nam P6ti in nam Prihodnje leto Pri»krbi 60 porok, da bode druževo gotovo lepo napredovalo Domače vesti. Odbor političnega družtva „Edinost" vabi vse gg. pevce, kateri sodelujo o veselici dne 2. marca t. 1., da se snidejo radi glavne skušnje točno o 7 % uri zvečer v gledališču „Politeama*. — Nadalje se javlja slavnemu občinstvu, da so prodajajo lože k veselici v tiskarni Dolenc (Via Carintia St. 28) in na večer veselice pri blagajni za nastopne cene: I. vrsta for. 3. — II. vrsta for. 2. Veselični odsek političnega družtva „Edinost" ima prihodnjo sejo, odnosno pogovor glede družtvene veselice dne 1. marca 1.1. ob 8. uri zvečer v prostorih del. podp, družtva (Via Molin piccolo št. 1). Vabijo so k pogovoru tudi vsi gg. pevovodje slovenskih pevskih zborov v Trstu in okolici. Veselica političnega družtva „Edinost", katere program smo objavili v zadnjej številki, vrši ee v soboto dno 2. marca v gledališču „Politeama Rossettiu. Da bode ve- lepših zabav v pravem narodnem duhu. ■t Barkovljanskl „Novi pevci" imeli so dne 23. t. m, prvi svoj zabavni večer na Greti v gostilni g. Ferluge. Razven mnogobrojnih pevcev udeležilo se je zabavo precejšnje število domačega ljudstva. Izmed domače gospode vredno je posebno omeniti g. Ant. Rebeka, c. kr. komisarja pri okr. glav. v Kopru. — Dvorana bila je lepo odičena z narodnim trobojnicam in raznim drugim zastavam. Na glavnej strani, v sredi med zastavami visela je podoba presv. cesarja, okrašena z zelenjem. Zabava začela je s „cesarsko pesnijo", zatem svirala jo godba naš „Naprej", nato so pa nastopili pevci ter zapeli „Slavo Slovencem". Zatem so se igrali razni slovanski komadi, vrli Barkovljanski pevci peli so pa še pesni: „Zrinjsko-Franko-panka", „U mraku" in „Mladini". Pevci peli so izvrstno, ako pomislimo na kratek čaa njih učenja, radi tega žčli so od pričujoče narodne gospode obilo pohvale, in časti-talo se je posebno mlademu učitelju gosp. Slaviku na lepem uspehu njegovega truda. Po zabavi začel je ples, ki je trajal do ranega jutra. — Barkovljanski pevci smejo biti ponosni na prvo svojo domačo za- bavo. Bila je to pa istinito prava domača-narodna zabava. Domačemu ljudstvu bralo se je veselje na obrazu in vršilo se je vse v najlepšem redu. — Upati je, da Barkovljanski pevci kmalo napravijo drugo, še lepšo veselico, h katerej naj bi se povabilo posebno [tržaško našo gospodo, in sploh vse rodoljube v okolici. Enako veselico napravijo Barkovljanski pevci gotovo, toda še-le — ko bodejo mogli delovati pod imenom pevskega družtva „Adrija". — Mlade Barkovljanske pevce treba je podpirati, da zamorejo uspešneje delovati. O priliki veselice pokazala je uže neka gospoda svojo dobrosrčnost. Omeniti je posebno gospo udovo Covacich iz Barkovelj g. Ant. Pogorelca iz Grete, gg. Dolenca in Skabarja iz Trta, in g. Ferlugo iz Grete. Imenovanej gospodi izreka ae od strani Barkovljanskih pevcev najsrčnejša zahvala. Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku imelo je v nedeljo dnč 24, t. m. v dvorani gostilne „Lukša" veselico z igro in plesom. Gledć petja nam je le omeniti, da je „Hajdrih" uže od začetka svojega ob-atanka dokazal, da spada mej najboljše pevsko zboro v Tratu in okolici; rešil je tudi o tej priliki vae pevske točke dobro sestavljenega vsporeda izborno. — Gčna. Gregoričeva deklamovala je „Me-dejo" z živim občutkom in obžalujemo le, da je ostal predmet raznim slušateljem nerazumljiv. Za prihodnjič zatorej priporočamo „Hajdrihu", da so drži v svojem programu načela: „DomaČim — po domače !" — Burka „Dva gospoda pa jeden sluga" igrala ae je gladko. Uloge bile bo dobro razdeljene in zatorej bili so vsi igralci na svojem mestu. Posebno „sluga" (g. Slavik) pokazal je izredno nadarjenost ter ae nadejamo, da se pokaže vselej na odru, kadar priredijo naši domači dile-tantje gledališčne predstave. — Ples jo bil jako živahen, kajti razven domačinov in gostov iz bližnje okolice bilo je tudi mnogo rodoljubov iz Trsta navzočih. — Vsa čast zatorej podvzetnemu „Hajdrihu". Ugledali so v njega ostala pevska druživa tržaške okolice, katera imajo več priložnosti pokazati svoje gibanje, toda tega — žal — vendar ne atorć. Odbor za Miroslava Vilharja spomenik je dobil jjod družtva „Mir" v St. Petru 42 gld. 40 kr., od poatojinake Čitalnico 52 gld. in od „Bralnega družtva" v Za-gorji na Notranjskem 40 gld. 61 kr. Za ljudske učitelje. Naučni minister je izrekel načelo, da je v smislu šolskih postav prisega ljudskega učitelja bistvena stvar definitivnega nameščenja, in da se službene doklade štejejo le od časa priaego. Ozirom na to načelo so posamezni deželni šolski sveti ukazali, da morajo v novic priseči tudi oni učitelji, ki ao na iatem začasnem mestu stalno potrjeni. Veliki ples v goriškej čitalnici dne 3, marcija bode, kakor razvidimo iz „Soče", sijajen. Igral bode vojaški orkester (14 mož) iz Trsta. Razun navadnih plesov bode so plesalo ob 11. uri hrvatski in aploh jugoalovanski ples „Kolo", za prvi krat v Gorici. Za ta ples zanimajo seužo sedaj splošno, toliko plesalci, kakor oni, ki ga pridejo gledat. Plesalo ga bode najmanj 16 parov.V času odmora bo srečkanje raznih dobitkov. Ples bode v kostumih in maskah ; dovoljeno je pa priti tudi v plesni obleki. Gotovo je, da pride precejšnje število gostov in gostinj iz Trsta, a pričakujejo so tudi z dežele. Katoliško politično družtvo goriško za meeto in deželo bode imelo prihodnji torek 26. t. m. ob 10 in pol uri popoludne v hiši grofinje Matilde Coronini v Rabatišči svoj letni občni zbor z dnevnim redom, ki je določen v družtvenih pravilih. — Druž-tveniki ae uljudno vabijo, da bi se v obilnem številu udeležili tega družtvenega shoda. — Popoludne bo pa druga pastirska konferenca za duhovnike goriškega mesta v knezonadškofovi palači. Gibanje je torej na vseh straneh, kar je gotovo vso hvale vredno. Velocimeter. Omenili smo nedavno izredni aparat „Velocimeter", kateri je izumil g. prof. Belusič v Kopru. Bistroumno sestavljeni stroj ima svrlio nadzirovati koČijaže o vožnjah v tem, da stroj beleži natančno vse vožnje, itd. tako točno, kakor da bi bil pričujoč gospodar sam. Marsikateremu zdela se bode stvar neverjetna, toda potrjujemo, da je vse, kar smo govorili o „no vej iznajdbi", gola resnica. V nedeljo dne 24. t, m. pozval nas je gospod izumitelj, da se vdele-žimo vožnjo v navadnej kočiji. Peljali smo se do av. Jerneja in zopet nazaj do našega uredništva. Med vožnjo smo večkrat izstopili in zopet vstopili, da vidimo, da li vrši stroj vse, kar se je o njemu obečalo. Izstopivši iz voza bili smo iznenađeni, kajti na stroju čitali smo tako-rekoč vso našo vožnjo popolnoma točno zabeleženo. — Razni izvoščeki uvedli bo uže novi stroj na poskušnjo in prepričani smo, da se bode širil vedno bolj in bolj. Gospodu izumitelju čestitamo v novič na duhovitoj iznajdbi. Za prihodnje porotne obravnave izžrebani so nastopni glavni porotniki: A. Panfili, J. Susok, Z. A. Ongaro, A. Pavlin, A. Zanfretta, J. Wiener, D. Duma, I, Eck-hel, S. Sidarič, II. Kesel, E. Oblaser, 1, M. Beschiera, B. Vlah-Miniussi, G. Fontana, L. Smolars, A. Gallo, M. Sedlak, A. WoIf, H. Turek, L Pollanz, I. Simri-sich, L. Matosel, E. Turek, I. Dase, II. Bicnenfeld, I. Geiringer, E. Francovieh, II. Trevisini, V. Milella, R. Allodi, 1. Cufla-riotti, I. Guarrini, R. Berlam, P. Collovini, H. Kleskovič in 11. Wohlfart. — Namestniki: I. pl. Eisnor, A. Rascovich, II. Rossi, I. Cossutta, D. Jeronitti, J. Cameriao, C. Sonazzi, J. Marini in F. Maganza. Vabilo k veselici, katero priredi „Kmet, bralno družtvo pri Sv. Luciji v nedeljo dne 3. marcija 1889. Spored: 1. Pesem: Za dom, 2, Nagovor prvosednikov, 3. Pesem : Oj z Bogom ti, 4. Deklamacija : Joeftejeva prisega, 5. Pesem : latrijanska hrv. koračnica, 6. Dolgočasni govor, 7. Pesem Zrinski Frankopanka, 8. Pravo junaštvo, Blika iz kmet. življenja, 9. Pesem: Na straži, 10. Tombola. Pri veselici sodelujejo Volčanski pevci. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ustopnina za neude 20 kr., za vsako osebo družine udov 10 kr.; udje prosti, kartele za tombolo po 10 kr. K obilni udeležitvi vabi uljudno ODBOR. Vabilo k veselici, ki jo priredo Št. Peterski rodoljubi v četrtek 28. svečana t, 1. v gostilni „pri Reškem mestu" gosp, Ant. Lavrenčiča na korist „Sokolskemu domu" v Ljubljani. Razpored. 1. Pozdrav gostov. 2. F. Mayer: „Tičica gozdna", čveterospov. 3, Fr. Gestrin: „Proalov" o petindvajsetletnih „Sokola", deklamuje gospica Franja Spilarjeva. 4. „Irene", svi-rata na citre gg. Alojzij Lavrenčič in Viktor Zalaznik. 5. „Pesen", moški zbor. 6. Ples. Začetek ob 8, uri zvečer. — Ustopnina za gospode 1 gold. Dame so ustopnine proste. — K prav obilni udeležbi vabi ODBOR. Tramvaj na par ali železnica z ozkim tirom bode morda vendar vezala vipavsko dolino in Gorico z Jadranskim morjem pri Ogleji in z Benotkami po krajši poti ob morji. Kakor poroča zadnja „Soča", imel je predzadnjo soboto odbor za zgradbo tramvaja v Gorici sejo pod predsedništvom načelnika ^rofa Coroninija. Navzočni so bili: predsednik kupčijsko zbornice baron Ritter, vitez Wintschgau, okrajni glavar gradski in tudi nova odbornika dr. Ant. Gregorčič in dr. Al. Rojic. Predsednik je poročal o delovanji ožjega odseka in da so se pripravo raztegnile tudi na slovenski del dežele. Bar. Ritter je sestavil proračun ter na podlagi preiskavanj izračunil, da bi imela železnica v Furlaniji do Gorico dohodkov od prevažanja ljudi 70.000 gld. od prevažanja blaga 55.000 gld., od drž. poste 4000 gl. V primeri s proračunjenimi troški za železnico v znesku 1,600.000 gl. in upravnimi troški v znesku 66.000 gld., ostajalo bi na letu 64.000 gl.. zatorej bi ae glavnica obrestovala s 4 odstotki. Odbor je sklenil, naj se vladi predlože izgotovljeni načrti. Slavna žnpanstva naj bi v kratkem in ugodno resila vprašanja in prošnje, katere jim je razposlal odbor. Nova poŠta. Z 1. dnem marca otvori i se poštni urad pri sv. Juriji v Slovenskih Goricah, ki bode imel vsakodnevno zvezo s Št. Lenartom. Divji maček. Iz Zgonika nam piše prijatelj: Poročal sem lansko leto, da je zgoniški lovski čuvaj, Ivan Kodram, ubil divjo mačko. Dne 15. t. m. je ovohal zopet jedno tako zver, ter jo usmrtil. Ubiti divji maček meri 1 m. in 5 cm. Iz tega da se sklepati, da niso divje mačke tako nenavadni gostje naših šum, kakor se misli; samo pridnih lovcev, kakor je g. Kodram, trebalo bi in izvestno bi padlo pod lovskim orožjem več take divjačine, ki je strah in trepet Ietavni in drugej žlahtnej divjini, ter premeten tat lovske imovive. Ubojstvo. 301etni Stepan Bandel iz Mavhinj napadel je dne 24. t. m. svojo bivšo zaročnico mlekarico Franjico Legiša baš ko je bila z drugimi prijateljicami na poti v Trst. Legiša se je odpovedala Ban* delu, ker je sprevidela, da ne mara delati in da vsled tega ne bode živela srečno na njegovej strani. Po kratkem besedovanji potegne Bandel nož ter ga zabode dvakrat z vso Bilo svojej bivšej zaročnici v prsi, da se zgrudi mrtva na tla. Spremljevalke ostale so tako osupnjene in prestrašene, da niso mogle niti zvati pomoči, niti prijeti ubijalca, ki je takoj po zločinu pobegnil. — Misli se, da je skočil takoj v kakšno globoko jamo, katerih ima na bližjem Krasu v obili ter se ubil. Truplo njegovo so do danes ni še našlo. Tatvina. Drzni tatovi ulomili so po noči od 24. t. m. v menjačnico Bolaffio na Korzi. Odprli ao vrata brijačnice poleg tnenjačnice, podrli zid, ki meji -Jbrijačnico od menjačnice, izrezali iz blagajne toliko stene, da so mogti seči v njo ter pobrali kar jim je prišlo pod roko. Odnesli so v zlatu in vrednostnih papirjih preko 8000 gld. Čudno je, da niti stanovniki v poslopju, niti mimoidoči ljudje v živahnej ulici, — niti stražarji niso čuli štropota, ki mora naravno nastati o takem ulomu. — Nadejamo se, da pride naše redarstvo drznim tatovom skoraj na sled. „POLITIČNO DRUŽTVO EDINOST" VABILO na VELIKO VESELICO S PLESOM katero napravi „politično družtvo Edinost" .s sodelovanjem vseh pevskih zborov Trsta in okolice, in VETERANSKE GODBE v sijajno odičenem gledališču POLITEAMA ROSSETTI dne 2. marcija tega leta. Plesalo se bode tudi v raznih narodnih oblekah Podpisani preporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu, da bode o priliki zabave dne 2. marca v gledišču „Politeama" „gostilna Pilsen" (Via Acquedotto št. 45, blizo gledališča) vso noč odprta ter preskrbljena, posebno o počitku, z dobrimi jedili s svežo pivo in izvrstnim črnim vinom. Cene so jako nizke. 1—1 Z odličnim spoštovanjem SIMON ČOPIČ, Nova pesmarica. Ker je Razlagova „Pesmarica", izdana p08lednjikrat 1872. 1., uže zastarela, ker ae v njej pogrešajo vsi pesniški proizvodi poznejših let, čuli smo uže večkrat željo, da bi se izdala nova „Pesmarica14. Knjiga ta potrebna je zlasti pevskim družtvom, ugajala bi pa tudi sploh vsemu narodu slovenskemu, ki ima toliko nadarjenost in toliko ljubezen do petja in glasbe. Uvažuje to potrebo in mnogostranske želje, odločili smo se, prirediti „Nov"o Pesmarico". V njej bodo zbrane vae pesmi, ki se po Slovenskem pojo; ozirali se pa bodemo tudi na proizvode hrvatske, srbske in bolgarske, ter na pesmi češke, poljske in ruske, ki se pojo v koncertih in na pevskih veselicah, da bode „Nova Pesmarica" prava priročna knjiga za naše pevce. „Nova Pesmarica", katero smo uže začeli sestavljati, stala bode elegantno vezana I gl. 20 kr., broširana 80 kr. Oglasila oziroma naročila pošiljajo naj se upravništvu „Narodne Tiskarne", da nam bode možno vsaj primeroma določiti število natisov. 1—1 Uredništvo „Nove Pesmarice" v Ljublja» i. NAZNANILO. Tem potem oznanjuje se čast. gospodi župnikom, da je bivša trgovina z cerkvenimi stvarmi „Garusa" v razprodaji in da morejo o tej priliki naročiti si potrebnih cerkvenih stvari (v najboljem stanji) izpod tovarniške cene. Prodaje se tudi veliko mize in omare primerne za knjižnice itd. Via nuova Št. I Trst. 1—4 St. 677 Razpis (2) učiteljskih služeb*) Na osnovni slovenski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje: I. učiteljska služba z nastopom o Veliki noči t. 1. Prilože naj se sposobnostmi spričevala za vodstvo večrazredne šole. Plača je 600 gld. z opravilno doklado. Za šolsko leto 1889[90 pa so razpisuje: 11. učiteljska služba z Strašansko pozornost! in opravičeno čudenje povzročujo vsled neverjetne nizke cone na vsem kontinentu moje žepne ure remontovirke iz srebrnega nikla, ki veljajo Bamo gld. 4 80 komad i elegantno verižico vred S9* Samo slučajno mi je mogoče prodajati te krasne ure remotovirke, ki ho vrejene na sekundo in imajo skoraj neraz-rusljiv, precizen stroj, za smešno ceno samo gld. 4'80 Z verižico vred. Ure imajo mehanično urejena kazala, ploSnato steklo, navijajo se brez ključa in jamčim zanje pism. za 3 leta. Pritožnot se ne verne; zaloga se zamanjšuje, naj zatorej vsak hitro kupi to uro, katere se nikjer ne dobi za dvojno ceno. Pošilja proti gotovini ali povzetju Exportwaarenhaus Sigm. Giinsberger, 5-6 Wien, II., Theresiengaase I. Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). Najizbornejse kakovosti, kojega z dobrim vspehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47. Brnsko sukno ■a elegantno pomladansko ali poletno obieko v odrasli Ih po m. 3'10. to je i dunajske vatlje vsak kupon zx OT ffl<>. 4-30 iz line "OT OV K»ld. 6 iz flurjs« -m o .S 9 E, * o O. To društvo je ražtegnolo Rvojp delovanj« na vae veje zavarovanja, posebno po t na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju In po kopnem odposlanega blaga in zavaro-10—9 vanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1887 f. 36,120.179 53 Premije za poterjati v naslednjih letih f 22,700 106'f5 Glavnica za lavarovanje žive- nja do 31. decembra 1887. f. 105,482.651-3* Plačana povračilu: a) v letu 1S87. f. 10,099 «17 — b) od začetka društva do 31. decembra 1887. f 207,379.1"02*20 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od- 3 t t t: r F 0" g0 82 22223S ®eoeočn«T/ .S, » O.J ■ sla 1S s fe 'tn JJ Č T® S is S N L. -o (i ftkodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja >n sploh vsa natanjČneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva: Via della Stazion* v htstn«j hiši. 4 U Čuj! Čuj! SVCt 0,,'! Ćuj! Stroj za šivale for. 1.95. Oudovato je delo tega stroja; Siva vse izvrstno, najdebelejŠe sukno in niijflnejši šifon; Ćasi; nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-„ lidnostl i jeftinoće poznatu te obilnimi | Za tO II. učiteljsko službo so Inhko modernimi pismeni i strojevi providjenu, | okrali], vsaki salon. J ' --------1 Neodpustljivo je, kjer v hiši ni še tega stroja. — B —6 Kdo bi bil kedaj mislil, da se mori napraviti za for. I'95 šivalni siroj. Ogromna je prodaju tega stroja; naj ga zatorej vsak tukoj naroči, ker bo kmulo razprodan. Za naroČbo zadostuje dopisnica Pro- zglaao učitelji in učiteljice. Prošnje s potrebnimi dokumenti naj se pošiljajo podpisanemu vodstvu najzadnje do 10, marcija 1.1. Vodstvu družbe sv. CIRILA In METODA v Ljubljani, dne 14 feb. 1889. *) Slavna vredništva slovenskih listov pro-Bimo, da objavijo ta natečaj. Pevci, katerih bode preko sto, nastopijo večkrat. Ustopnina za osebo 50 novČ. — Blagajna se odpre ob 8. uri. Radodarnosti ne stavljajo se inejc. . TRST, 20 februvarja 1889. ODBOR „političnega družtva Edinost" Papir na prodaj. Stari časopisi itd. prodajajo se 1 kgr. po 12 n(\ Pobližje se izvd pri upravništvu našega lista. Nič več kašlja! Prsni čaj napravljen p o lekarnifiarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, šh tako trdovraten, kakor to spričujej-* mnoga naročila, spričevala in zalivale, ki doi i.jajo od vseh htrani in pa uspehi prvih Luk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri; ima dobor okus in velja en zavoj za II dni eo n. Omenjena lekarna Izdeluj h tudi pile za prestenje života in proti ma z ohiira na dijeto. Ena ^kalija velja 30 s»ol stroški n«-/iiatni, proti gotovini ali pošuiem povzetju. ExportgescMft Sig. Gtinsberger Wien, II. Theresiengaase Nr. 1. Najboljši papir lb. cigarete 13-^6 je pristni LEH9U 'rancozki fabrikat Cawlejev in Henrycv v Parizu. Svari se pred ponarojenjem. Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. Polil, E. Ludwig, E. Lipmann, profesor! k«iinije na dunajskem vs«ufiiliš8n, radi njegove najboljše kakovosti, radi njegove čiatote lil Z'ito, ker v njem ni nikaKe druge zdravju Škodljive tvonne. Pi>zor: Vsak naj pa*i na naslednji podpis: ................i „Danica" koied.zai. 1889. sa slikom Njeg. vis. blagopokojnoga careviću Rudolfa i carevne Štefanije i dobije se u tiskari Dolenc po 25 kr., po pošti 5 kr. više. i Lastnik pol. dru žtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.