poštnina plačana v gotovini. \
Leto XVL, Št. 183
^pravoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni jddeiek: Ljubljana, Selen« burgova al. 8. - TeL 3492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon št. 2455. poaružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180, '.Vi en št. 105.241.
Ljubljana, sobota 10. avgusta IQS
'Cena Z Din
jteročnina maša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
v.	Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL
Danska kmetska kriza
Gospodarska kriza, ki ima svoj glavni izvor v svetovni krizi agrarne produkcije, ni pojav, ki tlači le posamezne narode in države, marveč se uveljavlja v vsej Evropi, ali prav /a. prav objema ves svet. Zato so tudi obrambni ukrepi, ki jih je podvzeia menda že vsaka evropska država v zaščito svojega gospodarstva, ostali v toliko brezuspešni, da so pač morda tu ali tam zadržali ali omilili najhu3.se učinke krize, niso je pa mogli premagati in tudi ne ustvariti nove podlage za gospodarsko obnovo in za ustaljenost gospodarskih prilik.
Pod bremenom gospodarskih težav zdihuje vsa Evropa. Zdvojenost in nezaupljivost ljudstva najdeta skoro brez izjeme izraza tudi v političnem življenju, notranjem in mednarodnem, in ne puščata narodom priti do miru in konsolidacije. Celo v drža-.m. ki jih ni pretresla v0jna katastrola in ki so veljale kot vzor reda in notranje kon-- .iidira.nosti, se opažajo posledice <>!:.-•-nn noske tesnobe. Rastoča nezadovoljnost revoltira tudi najbolj mirne elemente in vodi na pot notranjih prevratov.
Tak primer daje v zadnjem času tudi Danska, klasična država reda in blagostanja. Kmečki pohod v Kodanj, ki se ga je udeležila ogromna množica 50.000 ljudi, je gotovo ena največjih demonstracij nezadovoljstva, kar jih je videla povojna Evropa.
Danska ie vseskozi agrarna dežela, ni en o kmetijstvo velja za najvišje razvito in najnaprednejše v Evropi. Razume se, da ogromna kmetijska produkcija visoko "presega potrebe domačega konsuma. Glavni vir dohodkov danskega poljedelca je izvoz, na katerem slonita gospodarstvo in blagostanje cele države. Dansko poljedelstvo zalaga tržišča skoro celega sveta, njegov glavni odjemalec pa je Anglija. Vsa produkcija je usmerjena na ta eksT>ort; investirani so vanj ogromni krediti in naravno je, da mora vsak upaclek občutno zadeti producenta in vso državo.
Gospodarska smer naše dobe, avtarkija in omejevanje uvoza, je zadala danskemu agrarnemu gospodarstvu težek udarec. Saj je celo Anglija, domovina svobodne trgovine, pod silo razmer zapustila tradicije neomejene izmenjave blaga in bolj in bolj zapira svoj' trg tudi danskemu uvozu. K temu prihajata splošno padanje cen in rastoča obremenitev z javnimi dajatvami, kar vse povzroča stalno zmanjševanje rentabilnosti. Kmetski producenti tožijo. da v današnjih razmerah ne krijejo niti produkcijskih stroškov, kaj šele, da b\ mogli obrestovati in odplačevati kredite, s katerimi so se zadolžili v Inhi ugodnih kreditnih razmer, da z novimi investicijami dvignejo kapaciteto svojeea obrata. Ne more se očitati danski vladi, da je ostala napram težkemu položaju kmetijstva pasivna m neuvidevna. Izvršili so se številni poskusi državne pomoči, toda izkazali so se kot nezadostni napram krizi, ki tare svet.
Četudi je tedaj krivično, nalagati vso krivdo na ramena vladi in parlamentu, kakor se to seveda godi na Danskem, je na drugi strani razumljivo, da ljudstvo, ki ne vidi več živlienske možnosti. izgublja potrpežljivost in išče izhoda iz položaja, ki se mu zdi nevzdržen. Iz takega razpoloženja se je rodilo radikalno kmetsko gibanje, ki si je našlo organizacijsko obliko v »Združeniu poljedelcev«, znanem ko-t LS (Landbraget Sa.mmenslutning). Ta organizacija, ki je bila ustanovljena že leta 1930. si je osvojila vodstvo kmetskega pokreta izven politične stranke, ki zastopa interese kmetov v parlamentu. Postavila je radikalen kmetski program, prešla pa je tudi na politično polje in se obrača naravnost rsroti parlamentu in vladnemu sistemu. V zadnjem času postavlja že tudi zahtevo po reformi ustave in spremembi državnega reda, češ da se je via-daioči sistem izkazal nedoraslega ljudskim in državnim potrebam.
Zrli se. da ta pokret danes ni vee r^t^po gospodarski in stanovski ter dn tudi ni prost inozemskih idejnin vplivov. Ne sme se prezreti, da ima pvoie korenine v severnem Schleswi-gu ' torej v pokrajini, ki je bila prej nemška 'in ima še zdaj z Nemčijo naravne tesne zveze. Znani so poskusi hitlerjevskih agitatorjev, razširita svoj vpliv tudi preko danske meie, in menda niso neosnovane trditve, da so imeli tudi pri danskem radikalnem kmet-skem nokretu svoj delež. Saj je že v Nemčiji gospodarska beda bila glavna pomočnica rujave revolucije in je prav verjetno, da je tudi danske kmete napravila pristopne za svoje ideje. Vsekakor protidemokratsko in prot.iparla-mentarno raznoloženje danske LS živahno spominja na nemški vzorec. Tudi demonstracija	taktika iz hit-lerjevskega- arzenala,
P^rvd kmetov Dred kralja ie potekel
, FRANCIJA SE V VIHARJIH BORI ZA GOSPODARSKO OZDRAVLJENJE
Levičarske stranke nadaljujejo svojo borbo proti vladi — Marksisti vprizarjajo poulične izgrede — Laval pa dela nemoteno
Pariz, 9. avgusta, k. Nova gospodarska politika vlade je proti vsemu pričakovanju izzvala v marksistično usmerjenih delavskih množicah revolucionarno gibanje, ki po svojem obsegu nič ne zaostaja za lanskimi februarskimi dogodki. Le pozorišče incidentov se je premestilo iz Pariza v velika industrijska središča na severu, zapadu in jugu države, ker so v Parizu koncentrirali toliko mobilne garde in policiji, da je bila vsaka najmanjša demonstracija zlahka že v kali zadušena. Dogodki, ki so se v poslednjih dneh pripetUi v Brestu, Toulonu, Le Havreu, Marseilleu, Cher-bourgu in drugih krajih, so povzročili oblastem mnogo skrbi in tudi vsa javnost jih presoja z izredno resnotjo. Jasno je, da odredbe vlade, s katerimi so se znižale plače uradništva in delavstva, same po sebi ne bi bile izzvale takega odpora, če ne bi komunistični agitatorji izrabili nerazpoloženje in tirali delavske množice pred puške mobilne garde. Veliki francoski listi zahtevajo energično od vlade, naj enkrat Za vselej napravi konec komunističnim izzivanjem, ki bi sicer sama po sebi ne mogla izzvati komunističnega prevrata, pač pa vreči Francijo v drug ekstrem fašistične diktature in uničiti vse republikanske svoboščine.
83 novih zakonskih uredb
Vlada vztraja kljub vsemu pri svoji novi gospodarski politiki, o čemer pričajo tudi sklepi snočnje seje ministrskega sve-
ta, po kateri je predsednik Lebrun podpisal okrog (83 novih zakonskih uredb), izmed katerih je bilo 42 že danes objavljenih. Ministrski predsednik Laval je snoči novinarjem podal zanimive izjave o nadaljnjem gospodarskem programu vlade, ki bo razpisala številna javna dela ter tako pričela borbo proti nezaposlenosti. Ustanovljen bo tudi poseben odbor za borbo proti nezaposlenosti. Cela vrsta uredb bo končno onemogočala finančne špekulacije proti katerim bodo izdane zelo stroge kazenske sankcije. Vlada bo vplivala na znižanje zakupnine za kmetijska posestva, pospeševala izvoz blaga s širokogru-dno kontingenčno politiko ter omejila upravne izdatke na minimum z ukinitvijo funkcij, ki materialno neupravičeno favorizirajo njihove izvrševalce. Glede javnih del je podrobno navedel, da se bodo gradili nasipi in odvodni kanali v pokrajinah, ki jih često ogrožajo poplave, nove ceste in mostovi ter podvozi na železniških prehodih.
Novi izgredi
Zaradi incidentov, ki so se pripetih poslednje dni, zlasti v pomorsko-industrij-skih središčih, so oblasti odredile izredno stroge varnostne ukrepe. V Brest je bilo odposlanih 5 vlakov mobilne garde, tako, da bodo novi incidenti docela onemogočeni. Tudi po drugih krajih je bila varnostna služba zelo ojačena; kljub temu pa so se povsod pripetili novi izgredi in so v Toulo-
Javna dela in novi zakoni
Sklepi sinočnjega ministrskega sveta — Razdelitev 54 milijonov iz državnega Sonda za javna dela
korupciji so se danes pri ministru dr.
Beograd 9. avgusta, p. Nocoj od 18. do 21.
je bila seja ministrskega sveta. O seji je bil izdan naslednji komunike:
Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 18. do 21. ure je bilo poleg drugih resornih vprašanj na predlog ministra za zgradbo urejeno vprašanje o razdelitvi kreditov v znesku 54 milijonov dinarjev iz tonda za javna dela na posamezne banovine. Krediti so določeni pred vsem za gradnje cest. regulacije rek. gradnje vodnjakov v krajih, kjer primanjkuje vode za melioracije in asanacije. Javna dela se bodo pričeta izvajati takoj.
Pravosodni minister je obvestil ministrski svet o zakonskih načrtih, ki jih pripravlja v svojem resoru, kakor zakon proti korupciji, zakon o sodnikih, o organizaciji rednih sodišč, o spremembi meničnega, čekovnega in trgovinskega zakona ter načrt uredbe o organizaciji ministrstva za pošte, brzojav in telefon.
Notranji minister je sporočil, da se v njegovem resoru pripravlja načrt zakona o ba-novinskih samoupravah, ki bo v najkrajšem času dovršen.
Načrt zakona proti korupciji
Beograd, 9. avgusta, n. Glede na vesti, da se v ministrstvu pravde pripravlja zakon o
Pn
Auerju oglasili novinarji ter ga zaprosili za informacijo. Minister je izjavil, da se v njegovem ministrstvu zares izdeluje načrt o takem zakonu. Doslej so že obdelane glavne konture novega zakona proti korupciji.
Na vprašanje novinarjev, kdaj bo objavljen tekst konkordata, je odgovoril, da bržkone še konec tega meseca.
Konferenca v notranjem ministrstvu zaradi JRZ
Beograd, 9. avgusta, p. Od 11. do 13. je bila danes v kabinetu ministra za notranje posle konferenca, ki so se je udeležili ministrski predsednik dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, ministra Gjuro Janko-vič in dr. Šefhija Behmen ter v imenu ra-dikalskega glavnega odbora bivši minister Miša Trifunovič. Na konferenci so razpravljali o dosedanjih pripravah za ustanovitev Jugoslovenske radikalske zajednice ter poskušali izgladiti še nekatere obstoječe diference.
Po zatrjevanju radikalnih političnih krogov sta program in statut Jugoslovenske radikalske zajednice, kakor se bo imenovala nova stranka bivših radikalov, bivše SLS in bivše JMO, že sestavljena. Kar se tiče prijave nove stranke oblastem, pa ni bil sprejet še nikak sklep. Verjetno je, da bo tudi to vprašanje v najkrajšem času rešeno.
el vlak zletel v zrak
Pri Temesu v Rumuniji je trčil osebni vlak v tovornega z 32 vagoni petroleja, ki so vsi eksplodirali — Goreči petrolej zanetil silen požar
Bukarešta, 9. avgusta, n. Davi ob 3. se je pripetila v neposredni bližini postaje Temes v Karpatski Rumuniji strašna katastrofa. Neki potniški vlak je zavozil v tovorni vlak, ki ga je sestavljalo 32 vagonov . cistern, polnih petroleja . Zaradi silnega sunka je eksp-orira! eden izmed cisternskih vagonov, nakar so v kratkih presledkih sledile nadaljnje
v miru in disciplini. Toda uspeh, ki ga je mogel doseči pri vladarju in tudi pri predsedniku vlade, je očividno zaostal za pričakovanji. Zato manifestanti že zdaj izjavljajo, da se z odgovori, katerih so bili deležni, ne morejo zadovoljiti in da je bil niihov pohod šele napoved velike akcije, ki jo hočejo izvesti. Njihova glavna grožnja je produkcijska stavka, ki naj izsili one spremembe v državi, katere smatra LS za nujne.
Vprašanje je sicer, ali bi bil tak štrajk izvedljiv, ker je težko verjeti, da bi se odločili člani organizacije h koraku, ki bi v prvi vrsti uničil njihovo lastno delo in eksistenco. Toda tudi brez take skrajnosti je položaj za dansko vlado in notranji red dovolj resen. Razumljivo je tedaj, da je bil v vsej naglici sklican parlament k izrednemu zasedanju. Ali bo znal obvladati kočljivo situacijo, se bo kmalu pokazalo. Vsekakor pa se sme reči, da stoji Danska pred pomembnimi odločitvami.
eksplozije, dokler niso zleteli v zrak vsi vagoni tovornega vlaka.
Strojevodja potniškega vlaka je bil toliko priseben, da je svcj vlak ustavil in pričel z vso naglico voziti nazaj. Tako so bili rešenj vsi potniki. Zarad eksplozij v petrolejskem vlaku se je dvigal goreči petrolej v zrak in padal na progo, na železniško postajo, na posamezne okoliške hiše, da so hkrati na več krajih nastali velik požari Kmalu je bil ves kraj podoben morju plamenov. Med prebivalci in železniškimi nameščenci na postaji je nastala strašna panika in so v divjem begu pobegnili v gore. Požar je kar sproti rušil objekte, uničeval drevesa, barake in železniške naprave Zahteval je nedvomno tudi več človeških žrtev, vndar pa doslej ni bilo mogoče dognati njihovega števila, ker ogenj še vedno razsaja.
Vojni minister v Splitu
Split, 9. avgusta, n. Snoči je prispel v Split vojni minister general Peter živko-vič. V družbi častnikov splitske garnizije je davi pregledal strelišče, nakar se je odpeljal v Divulje h komandi pomorskega letalstva. Popoldne se je vrnil v Split in si ogledal pešadijsko vojašnico.
Prepovedana nemška knjiga
Beograd, 9. avgusta. AA. Prepovedano je I razširjanje knjige »Eine ganze Welt ge-, gen lTns«, ki jo je napisal Wilhetai Rettes • in k>. Lz&la v Berlina.
nu spopadi stavkujočega delavstva s policijo zavzeli naravnost katastrofalen obseg. V Oranu je prišlo do manjšega spopada med pristaši »levičarskega u druženja« in policijo. Več policijskih o-ganov je bilo ranjenih. Aretiranih je bilo osem komunistov. V Cherbourgu je pričelo stavkati več tisoč delavcev, ki so proti večeru prav tako demonstrirali po mestu. V Brestu se je kljub prepovedi zbralo okrog 200 delavcev, ki so pričeli demonstrirati, pa so jih oddelki mobilne garde z orožjem takoj raz-gnali. Nekaj delavcev je bilo lažje ranjenih. V Lorientu je demostriralo po ulicah 2000 delavcev, do spopadov pa ni prišlo nego se je sprevod demonstraotov pred prefeK. turo ustavil in je delegacija stavkajočih izročila prefektu protestno spomenico, nakar so se vsi mirno razšli.
Rurna noč v Toulonu
V Toulonu se je včeraj okrog 20.30 pred pomorsko prefekturo zbralo več tisoč delavcev ter pričelo burno demonstrirati. Proti delavcem je takoj nastopila mobilna garda in je prišlo do besnega spopada. Kakor zatrjujejo, so padli prvi streli iz vrst demonstrantov. Varnostni organi so nastopili z vso odločnostjo in z orožjem pregnali delavce s trga. Demonstranti so se nato razdelili v večje in manjše skupine, ki so pustošile po mestu. Pol ure pozneje je neka skupina zgradila celo barikado in šele četi senegalskih strelcev se je posrečilo pregnati zabarikadirane uporni-
ke. Zbežali so na strebe hiš in od tam obstreljevali oddelke policije in vojaštva, ki je bilo pozvano na pomoč. Druga skupina je ©pustošila tiskarno lista »Le Petit Dar«, ki ga največ čitajo baš delavski sloji. Hudo opustošene so bile trgovine vzdolž Alor-ske ulice. Nemiri so trajali pozno v noč in šele davi ob 2. je policija izdala komunike ,da je napravila mir in red.
Po komunikeju agencije Havas sta bili ubiti dve osebi, ranjenih pa je bilo 30 demonstrantov in 20 varnostnih organov, po informacijah lista »Petit Farisien« pa je bilo ubitih 5 ljudi in ranjenih nad 200.
Davi je bilo mesto kakor v obsednem stanju. Po hudo opustošenih ulicah so krožili veliki oddelki mobilne garde, policije, orožnikov, vojaštva in senegalskih strelcev. Sledovi snočnjih spopadov so strašni. Ponekod je razdrt tlak. Stekla v izložbenih oknih mnogih trgovin so razbita. Na zidovih odbit omet in kažejo sledove strelov. Z nekaterih streh so uporniki pometali na ulice skoraj vso opeko. Kljub temu niso oblasti izdale nikakih izrednih varnostnih odredb. Prefekt je zahteval le ojačenje mobilne garde in je iz Lyona davi prispel že prvi vlak gardistov. Strogo so zastražili zlasti državne in občinske objekte ter pomorsko-tehnični zavod. Zaradi terorja je bilo mesto davi kakor izumrlo. Kljub ojačeni varnostni službi pa ni pričakovati, da bodo delavci. W so popolnoma pod vplivom komunističnin propaga-torjev, opustili nadaljne demonstracije.
Konec mornarske stavke
Pariz, 9. avgusta. A A. Moštvo preko-oce-
atnskih paznikov iružbe Transatlantigue je sklenilo vrniti se ponovno na delo, ker se je družba obvezala, da bo na drugi način nsjdotknalila znižanje plač za 3*/». Družba je razen tega morala obljubiti, da bo revidirala vse pogoje glede sprejetja v službo in sicer v korist moštva.
Parnrk 5>r,hamplain« je ob 14. odplul brez incidenta iz Ha/vra.
Pred odločitvijo o ureditvi kmečkih dolgov
Dve soluciji — Podaljšanje moratorija aH pa sistematična razdolžitev kmečke posesti
Beograd, 9. avgusta v. Ministrski ko-mitet, ki razpravlja o vprašanju kmečke zadolžitve, je za nekaj dni svoje seje prekinil in čaka sedaj na mišljenja raznih strokovnih organizacij, ki imajo te dni v raznih mestih skupna posvetovanja. da se izrazijo o načinu najboljše rešitve tega težkega in zapletenega vprašanja. Mišljenja so danes v toliko izkristalizirana, da sta se izoblikovali dve soluciji. Prva je podaljšanje dosedanje zaščitne odredbe, ki seveda vprašanja ne rešuje, temveč ga zopet samo odlaga. Druga solucija sestoji v tem, kako mobilizirati sredstva, s katerimi bi se dala izvršiti širokopotezna konč-noveljavna razdolžitev kmečke posesti.
V sami vladi so mišljenja deljena. Za eno in za drugo solucijo se iznašajo ja-ki argumenti. Podaljšanje dosedanje uredbe bi ne le silno razočaralo kmečko prebivalstvo, temveč bi tudi ustvarilo nove težke zapletljaje. Letos žetev ni bila dobra in v mnogih krajih bodo kmetje komaj imeli za plačilo davkov. Tež-
ko bi bilo računati, da bi plačali obroke, ki jih uredba predvideva. S tem pa nastaja nov težak zastoj v obtoku denarja pri denarnih zavodih in bi tu mogle nastopiti dalekosežne posledice.
Misel, da je potrebno najti posebna sredstva in z njihovo pomočjo izvršiti sistematično razdolžitev, dobiva radi tega vedno več pristašev. Kakšna bo končna odločitev vlade, se sedaj še ne more napovedovati, vsekakor pa se odločitev ne da odlagati, ker 1. septembra poteka veljavnost dosedanjih zaščitnih mer. Po eni verziji bosta izdelana dva predloga. Prvi o podaljšanju dosedanje uredbe, drugi pa o uvedbi razdolžitve kmeta. Vlada želi v eni ali drugi obliki se nasloniti tudi na mnenje Narodnega predstavništva. Zlasti bi v slučaju, če pada odločitev za razdolžitev. bil tozadevni predlog predložen Narodni skupščini.
Ministrski komitet za razpravo tega vprašanja se bo zopet sestal prihodnji torek.
Anglija v obrambi
abesinske neodvisnosti
Dne 15. avgusta se bo sestala v Parizu konferenca treh velesil, ki se bo bavila z abesinskim vprašanjem
T- . . . . . „ lia« zanimivo poročilo, v katerem navaja Pariz. 9. avgusta, n. Kakor zatrjujejo po- ^
litični krogi, so ostala vsa diplomatska po- j gajanja za mirno likvidacijo spora v smislu sklepov, sprejetih v Ženevi, brez uspeha. Anglija vztraja na svojem stališču, da_se Italiji ne smejo priznati nikalce politične koncesije v Abesiniji. Zato je zavladalo v Parizu precej pesimistično razpoloženje in nihče ne veruje, da bi napovedana konferenca zastopnikov treh zapadno - evropskih velesil mogla najti izhod iz nastale zagate.
Kakor zatrjuje >Daily Mail« v svoji pariški izdaji, namerava angleška vlada prepustiti sedaj vso inciativo Lavalu, ker sodi, da ima sedaj le Francija velik vpliv na Italijo. Če bi pogajanja na konferenci uspešno napredovala, bi Eden tik pred zaključkom predložil predloge o gospodarskih koncesijah, na katere naj bi Abesinija pristala v italijansko korist. Eden, ki se je mudil zadnje tri dni na deželi na oddihu, se je danes vrnil v London in je takoj pričel urejevati gradivo za pariško konferenco.
London, 9. avgusta, g. Kakor objavljajo oficielno se bo konferenca treh velesil o abesinskem vprašanju začela dne 15. avgusta v Parizu. Že dan prej bodo imeli glavni delegati posebna posvetovanja, zaradi česar bo angleška delegacija, ki jo bosta tvorila zunanji minister Eden in državni podtajnk Vansittard, odpotovala že v torek popoldne v Pariz.
Koncentracija abesinske vojske
Rim, 9. avgusta. AA. O vojaških pripra-Abftsdniift ie dbiavil »Giornale dlta.
celo vrsto podrobnosti.
V deželi Tigrenu so zgradili Abesinci blizu eritrejske meje rove in strateške utrdbe, očividno ne samo za obrambne nego tudi napadalne namene. Utrdili so zlasti ozemlje okrog Makade, zgradili celo vrsto novih strateških potov in ustanovili poseben center za razdeljevanje vojnega ma-terijala, okrog katerega so zgradili več velikih skladišč za orožje in strelivo. Na fronto prihajajo neprestano večji in manjši oddelki vojaštva. Tako je 10. julija prispelo v Adigrad 1000 ljudi ,ki so imeli s seboj tudi več strojnic. Nekaj ur pozneje je prispelo v isti kraj 2000 vojakov. V Sin-kate je 13. julija prispelo 12.000 ljudi. Enako število vojakov se je koncentriralo T Adui. 21. julija je prispelo v Agao s tovornimi avtomobili tisoč vojakov. Enaka skupina oboroženih Abesincev se je tega dne pripeljala v Adigrad. Vsak dan prihajajo iz Addis-Abebe karavane z orožjem in strelivom. Ob koncu julija je bila mobilizacija abesinske vojske v največjem razmahu. Po poročilu fašističnega lista pa med Abesinci ne vlada prava sloga. Med voditelji posameznih plemen je prišlo do resnih sporov. Abesinski cesar je sicer skušal po svojih emisarjih vplivati na sprte abesinske vojaške vodje, da bi sklenili spravo in obnovili discipliniranost vojske, vendar ^o njegovi poizkusi doslej ostali
Z8JOOjBH-

Bližamo se razčiščenju
Pogajanja za spojitev SLS z radikali — Napori za izgla-ditev sporov v SLS — Težave dr. Spaha — Mačkova
ofenziva v Sloveniji
Po dosedanjih dispozicijah bi imelo ta teden priti do končne redakcije programa in statutov Radikalske zajednice. Po najnovejših vesteh iz Beograda pa so se pojavile težkoče in defmitivna redakcija je odložena do konca meseca. Glavne težkoče izhajajo iz vrst bivše JMO. Dr. Spaho se že ves teden nahaja v Sarajevu, da bi preprečil preteči razkol v svojih vrstah. Velik del njegovih dosedanjih prijateljev se odločno protivi vstopu v Radikalsko zajednico in se boji, da bodo v tem slučaju muslimanske množice zapustile dr. Spaha. Pred par dnevi je bil eden od glavnih voditeljev bivše JMO, bivši minister dr. Hras-nica v Zagrebu, kjer je razgovarjal z dr. Mačkom. Dr. Hrasnica je poleg dr. Spaha najjačja osebnost v JMO, zato je njegova zagrebška pot za razpoloženje med muslimani jako značilna.
V radikalskih krogih so predlogi, ki jih je prinesel dr. Natlačen v pogledu sprememb radikalskega programa, vzbudili precejšnje razočaranje. Dr. Natlačen jih označuje kot minimalne zahteve. Ker predsednika radikalskega glavnega odbora g. Ace Stanojeviča ni v Beogradu, vodi razgovore bivši minister Miša Trifunovič.
Zagrebške »Novosti« objavljajo v zvezi z razgovori dr. Natlačena nekatere zanimive informacije. List povdarja, da je dr. Natlačen živahno na poslu, da izgladi in izmiri nasprotstva. ki obstojajo v vrstah bivše SLS in da v to svrho razgovarja v
Beogradu z dr. Korošcem. Tudi dr. Kulo-vec, ki je še nedavno nagibal k opoziciji z dr. Mačkom na čelu, je danes radi realnih koristi, ki bi jih mogla prinesti nova konservativna stranka Sloveniji, za sporazum in kompromis v bivši SLS. V Ljubljani bo skoro sklican sestanek prvakov bivše SLS, ki se ga bo udeležil tudi g. dr. Korošec in kjer se bo sklepalo o spajanju z radikali in muslimani. V zvezi z novo , strankarsko organizacijo bd imel dr. Korošec zavzeti drug važen položaj, ki ni v neposredni zvezi z delom vlade. Slovenski klerikalci bi dobili potem v vladi dr. Stojadinoviča dva resora in to s 1. septembrom resor ministrstva pošt, po naknadnem sporazumu pa še en drug resor. V tem oziru sta se gospoda dr. Korošec in dr. Natlačen popolnoma sporazumela. Dr. Natlačen je poleg tega predložil dr. Korošcu sk'epe ožje intimne konference uglednih prvakov bivše SLS, ki se je vršila 6. t. m. v Ljubljani. Ta konferenca je zahtevala predvsem, da se v Sloveniji razveljaAnjo občinske volitve iz leta 1932. in razpišejo nove volitve, ali pa izvrši korektura rezultata na drug način. Nadalje se zahteva tudi razpis volitev v mestnih občinah. Končno je dr. Natlačen zahteval revizijo razdelitve dobav premoga državnim železnicam. Kakor »Novosti« zatrjujejo so vse zapreke odstranjene in bivša SLS ho kot kompaktna celina pristopila k Radikalski za-jednici.
Zagrebški protesti preti ^Slovencu"
»Slovenčeva« vest, da so se vrinili v vrste pristašev dr. Mačka med drugimi tudi levičarski elementi, katerih upliv se vse bolj občuti, je izzvala v hrvatskem dr. Mačku naklonjenem tisku ogorčene odgovore. Tako jo zavrača »Obzor« kot povsem neutemeljeno in tendencijozno, zlasti ker je bila objavljena pod naslovom »Komunisti med pristaši dr. Mačka«. »Obzor« je radi takega poročanja naravnost iznenaden in to tem bolj, ker se »Slovenec« sklicuje na pritožbe pristašev bivšega Jevtičevega režima, ki so zatrjevali, da sč je vršil med volitvami proti njim teror pristašev dr. Mačka. Ako misli »Slovenec« s takimi intrigami in podvrženimi vestmi braniti snovanje Radikalske zajednice je pač to njegova stvar. Pri tem pa mora računati s tem, da bo gledala v tem hrvatska javnost poskus potlačiti , .in
radi komunizma, kar ni poskusilo do sedaj niti beograjsko »Vreme«.
Še bolj odločno zavrača »Slovenca« glasilo hrvatskih klerikalcev, ki pravi, da ie »Slovenec« odkril za »Vremenom« še sedmo politično frakcijo v vrstah pristašev dr. Mačka. Listu je žal, da obesa sedaj za Veljo Popovičem na veliki zvon »neki teror od spodaj«, in da je zagledal »v skrajnem hrvatskem nacionalizmu samo krinko pod katero se skriva komunizem.« Na ta
način je sleherni malo bolj skrajni Hrvat v nevarnosti, da bo proglašen ne samo za sovražnika države, temveč celo za komunista. To je bila že pod prejšnjim režimom zelo priljubljena taktika, da se proglaša vsak izraz hrvatskega nezadovoljstva za komunistični podvig. »Hrvatska Straža« pravi, da je vedno budno čuvala nad vsemi akcijami komunistov ter more ugotoviti, da je bil njihov uspeh med Hrvati zelo majhen. Hrvatska vas je z malimi izjemami verna narodnim idealom. Delavske množice pa so tudi kaj malo zastrupljene z marksizmom, zato ni potreba biti radi tega dr. Mačku prav nič v strahu. Hrvatsko delavstvo priznava dr. Mačka za svojega voditelja, in so dosedaj ostali vsi poskusi agentov Komiterne kompromitirati hrvatsko stvar s takozvano skupno akcijo skusi agentov Kominterne, kompromitirali segla , do sedaj še najmanj uspehov med Hrvati. S tem dejstvom bo že moral računati tudi »Slovenec«.
Čudno se nam zdi, da je »Hrvatska Straža« tokrat pozabila ugotoviti, da gre zopet za framasonsko zaroto proti hrvatskemu narodu ... Enako, kakor »Slovenec« piše o levičarskih podvigih med nerežim-skimi krogi tudi vladino »Vreme« in bo torej naše mišljenje, da stojimo pred gotovimi ukrepi, pravilno.
Zaslišanje bana dr. Kujuadžiča kot priče
V četrtek 8. t. m. je bil pred sodiščem v Banjaluki zaslišan ban vrbarske banovine dr. Bogoljub Kujundžič. Kakor smo že svoje-časno poročali, je v osiješkem procesu izpovedal narodni poslanec Miloje Sokič med drugim tudi to, da mu je meseca februarja 1933. glavni obtoženec dr. Grgin v veži Narodne skupščine ponujal par stotisoč dinarjev za slučaj, da bi kot narodni poslanec preprečil sprejem zakonskega predloga o likvidaciji agrarne reforme. On je to ponudbo odklonil, potem pa stopil k dr. Ku-jundžiču, ki je bil takrat v l)ližini, in mu rekel: »Bogice, da vidiš, što mi Grgin nudi«. Nato mu je dr. Kujundžič izjavil: »E moj Miloje. bil sem na večerji v hiši dr. Veli-zara Jankoviča. Tu je bila cela organizacija proti agrarni reformi, toda jaz sem se na firi način oprostil in odšel iz njegove hiše«.
Zaslišan o tej trditvi poslanca Miloja Sokiča, je izjavil ban dr. Kujundžič pred sodnikom Krešičem:
Ta trditev g. Sokiča je absolutno izmišljena. Morda je Sokič kot član agrarnega odbora govoril z menoj o akciji, ki se je vodila proti Demetrovičeve" u agrarnemu projektu, morda je celo z rr; -moj govoril o denarnih ponudbah dr. Grgina, ker sem jaz o tej akciji govoril ne samo z enim, nego vsaj z 20 poslanci, ali izključeno je, — to pod prisego trdim, _ da bi bil slišal ali videl, kako je dr. Grgin, ki ga sicer poznam, ponujal denar Sokiču, in izključeno je, da bi bil napravil ono opazko, o kateri govori Sokič. Ne spominjam se, da bi sploh kdaj videl dr. Grgina v veži Narodne skupščine v razgovoru z -Milojem Sokičem. Kategorično
trdim, da nisem bil na nobeni politični večerji in najeiiergičneje protestiram proti tej infamni kleveti, s katero se moje ime vlači v to umazano afero. Ctl sem pri dr. YTe-lizarju Jankoviču na intimni prijateljski vc eerji, a ne na politični. Na to večerjo je bilo povabljenih 30 oseb, med njimi polovica dam. Bil je tu minister dr. Kojič s soprogo, bivši minister Andrija Radovič s soprogo in drugi. Podpredsednik Narodne skupščine dr. Kosta Popovič, poo1. dr. Jevre-movič, dr. Grgin, Schlesinger in odvetnik Mi jat Mijatovič so prišli šele po večer ji. Družba se je zabavala in se je po večerji razšla po vseh salonih. Poedincu torej ni bilo mogoče slišati, kaj je ta ali oni govoril. Naravno je, da ne morem vedeti, če sta dr. Grgin in Schlesinger pri tej priliki angažirala za akcijo proti agrarni reformi kake ugledne osebe ali narodne poslance in če sta jim obljubljala kake nagrade. Takisto ne vem, če je dr. Kojič ta večer govoril s Schlesingerjem, dr. Grginom ali Mi-jatovičem, še manj pa, da bi bil dr. Kojič pri tej priliki opozarjal Mijata Mijatoviča na Sclilesingerja, češ tega se drži, ta je denarni baron«. —
Dr. Nikič se je po končanem zaslišanju napram novinarjem izrazil, da je zelo zadovoljen z izpovedbami dr. Kujundžiča. zlasti kar se tiče njegovega pričevanja glede Miloja Sokiča. Saj je Kujundžič potrdil to, kar je on — Nikič — trdil, da Sokič ni govoril resnice, ko je zagotavljal, da mu je dr. Grgin nudil denar in da je to slišal dr. Kujundžič. 17
Anžur prijet, Bradeško na tujem
Ljubljana, 9. avgusta
Po velikem vlomu na Dolgem Brdu pri Trebaljevem, o katerem je »Jutro« včeraj obširneje poročalo ,so orožniki v Veliki Štangi obvestili vevške orožnike, da je vlom najbrž izvršil nedavno iz zaporov izpuščeni Jože Anžur. ki ga je treba vsestransko zasledovati. Orožniška patrulja v Vevčah je takoj začela poizvedovati naokrog in res je sinoči izsledila Jožeta An-žurja. Našla ga je mirno spečega, zakopanega v seno na nekem podu. Ko so ga aretirali in vprašali, če je res izvršil vlom na Dolgen brdu, je dejal: »Tega pa ne. Res da sem bil v unajnarskih hribih, toda ne zaradi vloma, temveč zato, da bi kupil kaj kuhanega žganja«.
Seveaa so orožniki tudi vestno poizvedovali, ali sta bila Anžur m prosluli vlomilec Bradeško zadnji čas v «vezi. Razne priče navajajo, da so oba videle skupaj. Res je Bradeško prišel 19. junija takoj po begu iz ljubljanske jetnišnice v Spodnjo Zadobrovo, kjer je okoli 4. zjutraj vpra-
šal neko posestnico, kje je doma njegov prijatelj Anžur. Bradeško je bil v popolni kaznilniški obleki s čepico na glavi. Kako st.a se potem sestala z Anžur jem ,bo pač dognala preiskava. Bradeška pa za enkrat ne lovijo po naših krajih, ker se mu je posrečil — beg čez mejo.
Ljubljanska jetnišnica je namreč prejela lepe pozdrave od Bradeške. Dvakrat se je zglasil iz Hornbirna na Koroškem. En pozdrav je veljal poveljniku jetniških paznikov, na drugi karti pa je Bradeško sporočil nekemu kaznjencu: »Pozdravljam lepo vse moje kolege«. Iz Koroške jo je Bradeško mahnil še dalje, na češkoslovaško, in je poslal iz Budjejovic lepo razglednico ravnatelju ljubljanske jetnišnice s prisrčnimi pozdravi in s sporočilom, da potuje v Varšavo. Seveda je storjeno vse, da bodo Jožeta Bradeška po prisrčnih pozdravih na tujem izsledili in ga spet prijazno sprejeli v okrilje ljubljanske jetnišnice.
Dunajska vremenska napoved za soboto: I Ponekod oblačno, še soDaruo.	1
Beležke
Uradniške zahteve .
Povodom odrejene desetodstotne redukcije osebnih izdatkov v državnem proračunu se javljajo razni predlogi za revizijo uradniškega zakon % k- naj bi omogočili, da se prejemki državnih nameščencev povišajo. Zagrebške »Novosti« objavljajo tak konkreten predlog iz krogov uradniških strokovrvn organizacij, v katerem je med drugim rečeno: »Največja krivica je § 263. točka 1., po katerem mora uradnik po napredovanju čakati še eno leto na povišanje prejemkov. Spremeniti bi se moralo dosedanje uradniške razrede. Uvesti jih je treba 10, za zvaničnike štiri, za 6lu-žitelje pa tri. Vsake tri leta naj sledi avtomatsko napredovanje. Pripravniška služba naj traja tri leta, a po njej definitivna služba s stalnostjo. Plače aktivnih uradnikov od desetega do šestega uradniškega razreda naj se povišajo za 50%, od šestega do prvega pa 23%. Osebna draginjska do-klada naj bo razdeljena samo v dva razreda ter naj znaša v prvem 800, a v drugem 550 Din. Rodbinska doklada naj bo za vse nameščence enaka, po 150 Din za vsakega člana rodbine. Neporočenim se naj celokupni prejemki zmanjšajo za 20%. Žene naj se sprejemajo v državno slu /30 le v kolikor ni moških sil na razpolago. Državna naimešSenka, ki poroči državnega uslužbenca, izgubi državno službo, odnosno se mora vpokojiti.- § 76. ki omejuje ustanavljanje strokovnih društev državnih nameščencev, naj se popolnoma briše. Ravno tako naj se odpravi točka 16. § 104, ki daje vladi diskrecionarno pravico odpusta uradništva iz službe.
Voja Marinkovic
Pred nekaj dnevi smo javili, da se je zdravstveno stanje bivšega predsednika vlade in dolgoletnega zunanjega ministra g. dr. Vojislava Marinkoviča znatno poslabšalo. Dr. Marinkovic. ki se že nekaj mesecev nahaja na Zlatiborski planini pri Užicah, javlja sedaj svojim prijateljem, da te vesti niso točne, temveč da se počuti mnogo bolje. V kratkem se povrne v Beograd ter se namerava zopet aktivno udeležiti političnega življenja. KakoT znano je dr. Marinkovič prvi podpredsednik JNS.
šahovski turnir
Ljubljana, 9. avgusta.
Danes se je pričelo V. kolo. Že dopoldne je Herbatin premagal Longerja v indijski partiji, vse ostale igre so bile prekinjene. Zvečer so bile nekatere partije odločene brez nadaljevanja. Tako se je C. Vidmar predal brez igre Beriču, Preinfalk — Savič B,. Marek _" Sikošek in Savič R. — Matvejev pa so se sporazumeli za remis. M. Vidmar je zmagal s problemsko potezo. Gabrovšek je nastavil figuro in grozil mat ali pa siguren remis. Vidmar je našel pravilen odgovor in se je Gabrovšek udal. Ostale partije so bile prekinjene. Šiška stoji proti Nikoliču slabše in bo najbrž doživel prvi poraz. Iz prejšnjih kol prekinjeni
partiji Savič B. _ Berič in Šorli — Longer
sta se končali z remijem.
Stanje po V. kolu: A skupina: Šiška 4(1), M. Vidmar 3V2(1), Gabrovšek, Preinfalk 2VS, inž. Prek 2(2) i. t. d. B skupina: Sikošek 3(1), Matvejev 2t/,(l), C. Vidmar, Berič, Savič R. 2Vz i. t. d.
V soboto je prost dan
Juniorsko plavalno prvenstvo v Mariboru
i	Maribor, 9. avgusta
Danes ob 14. se je pričelo na Mariborskem otoku državno prvenstvo juniorjev v plavanju in waterpolu ter državno prvenstvo seniorjev in juniorjev v skokih. Točno ob 14. je stopil mestni župan dr. Lipold pred mikrofon ter nagovoril zbrane športnike in občinstvo, obenem pa pozdravil tudi predstavnike saveza in raznih tekmujočih klubov, želel je, da bi se tekmovanje končalo v redu in z najlepšimi uspehi. Takoj nato so se pričela tekmovanja, in sicer:	i
Skoki seniork z deske: (2, tekm.) 1. Ada Paumgarten, 62.40, 2. Pretnar Vera 50.38. obe Ilirija).
Skoki juniorjev z deske: 1. Rojina Anton, (I.), 46.98, 2. Selan Branko (I) 46.22, 3. Pogačnik (I) 44.20, 4. Nikola Ilibašič (KSU) 35.36, 5. Priboršek (I) 33.36, 6. Stol-fež (Viktorija) 28.64, 7. Trbojevič (KSU) 24.26. Točke: Ilirija 28, KSU 3, Viktorija 1.
Skoki juniork z deske: 1. Dana Keržan (I) 40.40, 2. Vera Pretnar (I) 34.94.
Skoki senoirjev s stolpa: 1. Ziherl Branko (I) 114.40, 2. Kordelič (I) 103.02, 3. Strnad Egon (I) 97.88, 4. TroSt Maks (I) 75.24, Grilc je pri drugem poljubnem skoku odstopil.
Nato so sledile:
vvaterpolo tekme
Jadran (Split): ZPK (Zagreb) 8:1 (4:1).
Jadran je bil vseskozi boljši nasprotnik in je igral zelo hitro, imel pa je precej smole, ker je šlo mnogo strelov v prečko. Sodil je dobro g. Kramaršič iz Ljubljane.
Jug: Ilirija 6:0 (4:0) Jug: Kunčevič, Kulišič, Ferera, Oriič, To-šovič, Veramenta, Glavič.
Ilirija: Linhart, "VVatzke, Demonte, ži-ža, Lenart, Tavzes, Skarpa	,
Jug jo bil tehnično boljše moštvo, rezultat pa ne ustreza poteku igre, ker je tudi Ilirija precej na.padala, pa jo je sprem Ijala precejšnja smola. Sodil je g. Beiden-ko zelo nesigurno.
Za jutri so napovedali rušenje obstoječih državnih rekordov: Vilfan in Fux, (oba Hirjana) Stoeker (Viktorija) in Senja.no-vič (Jadra.nl, in sicer Vilfan na 50 in 100 m prosto, Fux in Stoeker na 400 m prost« Senjanovič pa na 100 m prosto
Tekmovanje se nadaljuje jutri ob 9.
Revanž BSK Vienni
BSK : Vienna 4 : 0 (1 : 0)
Beograd, 9. avg. S. Drugo tekmo z dunajsko Vienno je enajstorica BSK odločila s 4:0 (1:0) v svojo korist. Gostje so napravili mnosro	vtis od prejšnjega dne. Odlično razpi ožen je bil domači napad. Gledalcev je bilo 3000.
še o taboru hmeljarjev v Žalcu
Žalec, 9. avg. 1935.
V nedeljo 4. avgusta se je vršil kakor je >Jutro« že poročalo, v Žalcu pod vodstvom predsednika Hmeljarskega društva g. župana Lorberja vsakoletni običajhi tabor hmeljarjev ob izredni lepi udeležbi iz vsega hmeljskega okoliša. Na njem se je poročalo o stanju hmeliskih nasadov v drugih državah, na kar so bile soglasno določene mezde za obiralce hmelja. Društveni poslovodja g. Petriček je h koncu še poročal o prizadevanjih Hmeljarskega društva in narodnega poslanca g. Prekorška za dosego običajne polovična vožnje za obiralce. Pri tem je omenil, da je bila prva prošnja v smislu določil pravilnika o znižani železniški vožnji odbita, nakar je Hmeljarsko društvo vložilo ponovno prošnjo, ki jo je narodni poslanec g. Prekoršek priporočil še s posebni mi vlogami na g. ministra promeia dr. Mehmeda Spaha 111 na g. ministra dr. Korošca. Zadeva polovične vožnje je bila končno ugodno rešena, čeludi Hmeljarsko društvo kot centralna strokovna organizacija vssh
hmeljarjev Slovenije še do danes ni prejeio nobene rešitve, niti ni g. narodni poslanec za celjski srez do danes dobil odgovora na svoje vloge.
Pravica" izdajanja objav za brezplačen povratek za obiralce je bila izdana Hmeljarski prodajni zadrugi v Celju. Predstavnik te zadruge g. Dolinar iz Celja je po svoji navadi skušal zopet strokovno zborovanje spraviti na politični tir, kar je vzbudilo med hmeljarji vtis, da se hoče zaradi polovične vožnje delati na hmeljarje pritisk za vstop v omenjeno zadrugo, ki bo po njegovi izjavi šele sklepala, komu bo legitimacije dajala. K temu nečuvenemu stališču dostavljamo, da je znižana voznina dovoljena revnim hmeljskim obiralcem, ki prihajajo vsako leto k nam, da si zaslužijo za skromno prehrano in obleko — ne pa hmeljarjem -producentom. Vsi pa smo državljani iste države, z istimi dolžnostmi, da plačujemo državi davke, in z istimi pravicami, da smo deležni dobrot in ugodnosti, ki nam jih država daje. To hmeljarjem v vednost
Gospodarstvo
Suša in letina
Vreme je v letošnjem letu prineslo kmetovalcem ponovno občutno škodo. Že v začetku maja je huda slana uničila precej upov na sadno in vinsko lclino tako v dravski banovini, kakor tudi v Vojvodini, kjer so škodo utrpeli tudi žitni posevki. Komaj pa so se nasadi in posevki nekoliko opomogli od te slane, je prišla nova nesreča, namreč suša, ki je v nekaterih delih naše države povzročila pravo katastrofo. V Sloveniji je suša zlasti na Dolenjskem in v Beli Krajini uničila izglede na otavo in bodo živinorejci trpeli hudo pomanjkanje krme. Mnogi bodo primorani na zimo prodati živino, ker je ne bodo mogli več prehraniti do prihodnjega leta.
Hudo je letošnja suša zadela Hercegovino in tudi del Bosne, tako da obstoja resna skrb za prehrano tamošnjega prebivalstva. V Hercegovini so šele v maju zasejali koruzo in od takrat niso imeli nobenega dežja. Koruza je zrasla le 60 cm visoko in ne bo dala skoro nobenega pridelka, niti toliko, kolikor je bilo vsejane. Le v hribovitih legah bo nekaj več pridelka. Skupaj cenijo, da bo Hercegovina letos pridelala le 2000 vagonov krušnega žita in koruze, dočim je potrebno za prehrano okrog 80A0 vagonov. Ker prebivalstvo nima denarja za nakup žita, bo morala država priskočiti na pomoč, sicer bo nastopila lakota, kajti letošnja letina v Hercegovini je najslabša v zadnjih 20 letih. Tudi v nekaterih delih Bosne so posevki koruze zaradi suše skoro uničeni.
V Vojvodini ie stanje prav različno. V nekaterih predelih je bila letina pšenice še kolikor toliko ugodna, v drugih pa je bila še slabša nego lani. V južnem Banatu je zaradi suše hudo trpela koruza. Pred dnevi je padlo sicer precej dežja, vendar je ta d.^ž prišel po dolgotrajni suši prepozno. Rastlina je bila že tako izsušena, da so nastavki štokov sila redki, v južnem Banatu sodijo, da bo pridelek koruze minimalen, kar je tem hujše, ker je bil po večini tudi pridelek pšenice zelo slab.
Zaradi slabih izgledov za letošnjo koruzno letino se je v zadnjem času na vojvodinskem žitnem trgu precej dvignila cena koruzi. Sredi julija je koruza v Novem Sadu notirala 73 — 74 Din za meterski stot, sedaj pa stane 84 — 85 Din.
Izvoznikom v Nemčijo
Agencija Avala objavlja s pristojnega mesta naslednje: Uvoz v Nemčijo je sedaj urejen s tako imenovanim novim načrtom, ki je stopil v veljavo 24. septembra lanskega leta. Po tem načrtu je za plačilo uvoženega blaga potrebno tako imenovano devizno izkazilo, za uvoz sam pa takšno izkazilo ni potrebno. Po uradnih nemških izjavah so bili interesenti že večkrat opozorjeni, da smejo na plačilo v Nemčijo izvoženega btaga računati samo tedaj, če je bilo za uvoz v Nemčijo izdano devizno izkazilo. Vzlic temu pa je uvoz v Nemčijo brez deviznih izkazi! zadnje mesece staino naraščal. To je zadnje čase imelo za posledico prepoved uvoza blaga brez deviznih izkazil iz raznih držav na podlagi sporazumov med posameznimi vladami. V vrsti ukrepov, ki jih pripravlja nemška vlada, bo tudi odlok, po katerem bo uvoz brez deviznega dovoljenja iz vseh držav za nekatere skupine blaga prepovedan. Ta prepoved se bo nanašala v prvi vrsti samo na nekatere industrijske izdelke. Da ee bo ta prepoved izvedla za ekspedicijo blaga na carinam ah, bo treba predložiti devizno izkazilo, ali pa ustrezajoče dokaze. Vsi ti ukrepi, ki jih zdaj izdaja nemška vlada, nimajo nikakega trgovinsko-politič-nega, temveč edino deviznopolitični značaj.
Gospodarske vesti
= Uvoz strojev elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredstev. Zaradi zastoja investicijske delavnosti je naš uvoz strojev in aparatov ter tehničnih naprav prejšnja leta hudo nazadoval. Zadnji dve leti pa se je zopet nekoliko povečal. V prvem polletju leta 1930 smo uvozili še za 220.9 milijona Din strojev, aparatov in tehničnih naprav, v prvem polletju 1933. pa le še za 37.8 milijonov Din. Lani se je v prvem polletju ta uvoz zopet povečal na 74.7 milijona Din, letos pa se je nadalje nekoliko dvignil na 86.1 milijona Din. vendar pa še vedno hudo zaostaja za prejšnjimi leti pred krizo. Uvoz elektrotehničnih predmetov ne kaže tako velikih fluktuacij. V prvem polletju 1930 ie znašal 90.2 milijona Din in ie v prvem polletju 1933. nazadoval na 31.7 milijona Din; lani se je dvignil na 43.5 milijona Din, letos pa je znašal 43.7 milijona Din. Znatno povečanje beležimo letos pri uvozu prevoznih sredstev (predvsem avtomobilov), kar je neposredna posledica takšnih olajšav za avtomobilizem. Prevoznih sredstev smo v prvem polletju 1931. uvozili za 124.1 milijona Din. Že naslednjo leto pa je ta uvoz nazadoval na 23.6 milijona Din in .eta 1933. celo na 9.7 milijona Din. Lani v prvem pol-letiu je bilo zabeleženo zopet povečanje na 14.9 milijona Din. letos pa se je ta uvoz dvicrnP na 31? rniTi>r>na Din.
— Tvornica prirodne svile v Novem Sadu. Te dni je bila dograjena državna tvor-
nica prirodne svile v Novem Sadu, ki je bila takoj za poizkus stavljena v pogon. Tvornica bo v najkrajšem času pričela obratovati s polno kapaciteto. To bo prva popolna tvornica umetne i.vile v naši državi, ki bo predelovala prirodno svilo od kokonov pa do najfinejše gotove tkanine. Doslej je ta državna tvornica izdelovala le polfabrikat, to je svileno predivo, ki ga je pogosto s precejšnjo izgubo morala prodajati v inozemstvo, mi pa smo iz inozemstva uvažali svilene tkanine. Ker je bila letos produkcija svilenih kokonov v Vojvodini slaba, je direkcija tvomice kupila v Južni Srbiji 100.000 kg kokonov za predelavo. Nove investicije v tvornici so stale 3 in pol milijona Din.
= Angleška produkcija sintetičnega bencina. Te dni je bila v angleški spodni zbornici podana zanimiva izjava, iz katere sledi, da je velika angleška kemična družba Imperial Chemical Industrie pričela 7. februarja t. 1. v veliki novozgrajeni napravi proizvajati sintetičen bencin iz premoga. V šestih mesecih od pričetka obratovanja je dosegla produkcija že 7 in pol milijona galonov bencina. Kakor je iz gornje izjave razvidno, sedaj tudi Anglija poleg Nemčije izdeluje umetni bencin.
=: Carinski dohodki. Carinski dohodki so v zadnjem času nasproti lanskemu letu nekoliko narasli. Od 1. aprila do 20. julija t. 1. so znašali 230.9 milijona Din nasproti 216.8 milijona Din v istem razdobju lanskega leta. tako da je bil letos donos carin za 14.1 milijona Din ali za G.8% večji nego lani.
Borze'
9. avgusta
Na ljubljanski borzi je danes popustila deviza Ne\vvork, dočim je bil Trst čvrste j-ši. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi ponovno nekoliko popustili na 8.40 — 8.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v šilingih po 8.33, v angleških funtih po 233.25 in v grških bonih po 33.50. Na zagrebškem efektnem trgu je bila tendenca v Vojni škodi nekoliko prijaznejša in je prišlo do prometa za kaso po 370 (v Beogradu po 373 — 373.50). Zaključki so bili tudi v 7% Blairovem posojilu po 69.38 (v Beogradu se je nudil denar po 70.50), v 8% Blairovem posojilu po 78. v 6% be-gluških obveznicah po 65 (v Beogradu po 66), in. v delnicah PAB po 229.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2946.37 — 2960.97, Berlin 1754.20 — 1768.08, Bruselj 734.54 — 739.60, Curih 1424.22 — 1431.20, London 215.41 — 217,47, Nevvvork 4313.60 _ 4349 91, Pariz 288.18 — 289.62, Praga 180.76—181.86, Trst 356.81 — 359.90.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2350, London 15.1(125, Ne\vyork 303,3V5, Bruselj 51.60, Mlilain 25.1125, Madrid 41.95, Amsterdam 206.80. Berlin 123.25, Dunaj 58.40, Stock-holm 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.70, Praga 12.70, Varšava 57.85.
Efekti
Zagreb. Vojna škoda 36950—370 (360), za avg.-okt. 368—372, 7% invest 80.25— in 8150, 7% Blair 69.25-69-50, 8% Blair 78 do 78.25, 7% Drž. hip. banka 74 den., 6% begluške 63—65, 4% agrarne 44.50 den., PAB 230—231, Trboveljska 93—100.
Beograd. Vojna škoda 373—375 (373 in 373.50), 7% invest. 81 den., 4% agrarne 46 in 46.75 (46), 7% stabiliz. 80.50—81.50 (81), 6% begluške 65.75—66.50 (66). 7% Blair 70.50—71, 8% Blair 76—79, Nar. banka 5820—5900.
Dunaj: Trboveljska 11.75.
Blagovna tržišča
ŽITO.
'+ Chicaeo (9. t. m). Zaključni tečaji: Pšenica: za sept. 93.375, za dec. 92.25; tur-ščica: za sept. 75.625, za dec. 69.625.
+ Novosadska blagovna berza (9. t. m.):
Tendenca stalna. Promet srednji. Pšenica: 6remska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78/79 kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa, 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; ba-ška, banatska in baranjska, ladja Dumav 78 kg 128; sremska, 77-78 kg 121.50. Rž: baška 104—106. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 100 — 102.50. Oves: sremski in slavonski 92.50 — 95. Koruza: baška in sremska 84—85, banatska 80—82. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190 _ 210, »2« 170—190, »5« 150—170, »6« 139 —150, »7« 110—120, »8« 92.00—97.50 Otrobi: baški, sreuuski in banatski 82—S4
+ Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: za okt. 15.82 — 15.84. Turščica: za avg. 14.50 — 14.53, za maj 14.90 — 14.95
BOMBAŽ.
'+ Liverpool (8. t. m.). Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.04 (prejšnji dan 6.13), za dec. 5.92 (5.98).
+ Newyork (8. t. m.) Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 11.12 (11.32), za dee. 11.03 (11.24),
:>JTJTRO< št. 183.:
Maši kraji in Ifudje
Huda luknja se odpira svetu
Premalo znane lepote šaleške doline
Velenje, 9. avgusta.
Šaleška dolina je po svojih prirod« nih lepotah še vse premalo znana slo« venski javnosti. Seeveda, malo od rok je pa tudi. Kdor želi užiti polno svoje? venski javnosti. Seveda, malo od rok presedla v Celju na velenjski brzec in v onem samem dnevu bo lahko spoznal lepoto Savinjske doline, potem pre« lestne kraje Šaleške doline, dalje na potu do Slovenjgradca zanimive sa«
Samotar pred Hudo luknjo
motne soteske in Mislinjsko dolino, v Dravogradu pa se bo lahko poljubno odločil, da stopi pogledat naš koroški predel ali pa pohiti dalje skozi po« dravske pokrajine ob vznožju Pohorja proti Mariboru.
Ne samo na površju, kakor na božji dlani, marveč tudi pred belim dnevom skrite so zanimivosti Šaleške doline. Romantična je pot. ki vodi iz Velenja v Gornji Dolič. Cesto je gradil delavni S nemu delu
nadvojvoda Ivan, kateremu v čast je bil postavljen ob cesti pred Gornjim Do licem spomenik. Prav tam nad pro« go, pred vhodom v dolgi predor pa je tudi širok vhod v podzemsko jamo Hudo luknjo. Ta skrivnostni podzerm ski labirint je še vse premalo znan, kar pa tudi ni čedno, saj so ga šele needav« no začeli raziskovati. Pred desetletji, pred vojno, so Šaileščani radi hodili pa tudi ni čudno, saj so ga šele nedav« se tudi družabni in šolarski izleti a po vojni je ostala Huda luknja zapuščena bolj kakor je bila kdaj prej. Šele ne« davno si je nadel navdušeni jamar dr. Vidmar nalogo, da »luknjo« čim nas tančneje preišče. Hitro je zbral okrog sebe nekaj prijateljev jamarjev in ta» koj so se lotili napornega dela.
V	celoti so doslej raziskali 9 jam v dolžini 500 m. Odstraniti so morali ne« broj ovir za prehod čez tolmune, je« zerca in slapove. Glavno oviro pa pred stavlja jezero, ki ima približno 30 m višinske razlike. Raziskovalci upajo v kratkem najti prehod, da bo potem mogoče raziskati vso jamo.
Poleg prirodnih lepot pa je Huda luknja zaslovela še po neki svoji po* sebnosti. Ni dolgo tega, ko se je v ja« mi naselil puščavnik, ki živi popolno« ma asketsko življenje. Mož je V. Pod« stemšek, ki je bil nekdaj logar pri gro« fu Attemsu. Star je šele 34 let, a ne pove razlogov, ki so ga gnali v samoto Vsekakor pa je izobražen in obvlada več jezikov. V jami opravlja službo vratarja in čuvarja.
V	nedeljo 11. l. m. bo jama otvor« jena az javnost. Upajmo, da bo ta do« godek pomemben in da bo pripomogel k tujskemu prometu. Zadnji čas je ia« ma izredno zaslovela. Za binkoštne praznike jo je obiskalo okrog 800 iz« Letnikov, med njimi več inozemcev. Tudi ban dr. Puc je ob potovanju sko« zi naše kraje ogledal jamo iin zelo po« hvalil delo jamarjev kakor tudi lepote v jami. Obljubil je pomoč znanstve«
sa
Smrtna žrtev našičke aiere
Življenje si Je vzel zarasli raianpega prestopka obtoženi mlnlsterialni svetnik Ivan Viahovič
Beograd, 9. avgusta Snoči so v Poincarejovi ulici številka 21
v velikem poslopju Zveze uradniških na-bavljalnih zadrug našli že razpadajoče truplo svetnika ministrstva za poljedelstvo Ivana Vlahoviča. Po hodnikih hiše se je širil neznosen smrad in 30 naposled ugotovili, da prihaja iz stanovanja svetnika Vlahoviča, o katerem so mislili, da je odšel z ženo na počitnice. Ko so s silo odprli stanovanje, so našli v kuhinji že razpadajoče truplo nesrečnega uradnika ,ki je izvršil že pred dnevi samomor z zastruplje. njem. Na tleh poleg trupla je ležala »Politika« od 4. t. m. v nekem kotu pa brošura : Naš:čka afera«. Kakih poslovilnih pisem ničo našli, brez dvoma pa je, da si je svetnik Viahovič vzel življenje, ker je bil zapleten v našičko afe.ro. Pred izvršitvijo obupnega dejanja je prebiral časopisno poročilo in brošuro o aferi, ki ga je pogubila. V stanovanju je bilo pohištvo pokrito s plahtami, vse je bilo zaklenjeno, zastori £0 bili spuščeni, kakor pač napravijo družine. ki odhajajo na počitnice. Vlahoviče-va soproga je na počitnicah že več tednov, svetnik Vlahcvič pa je bil 18. julija zaslišan pred okrožnim sodiščem v Osijeku. Nihče ne ve, kdaj se je vrnil v Beograd in kdaj je prišel v svoje samotno stanovanje, kjer si je vzel življenje.
Ivan Viahovič je bil doma s Hvara, star blizu 50 let in akademsko izobražen. Užival je ugled sposobnega in vestnega uradnika. Pred in med vojno se je požrtvovalno udejstvoval v nacionalističnih vrstah in malo pred polomom Avstrije je bil kot veleizdajalec obsojen na smrt. Preobrat mu je bil rešil življenje. Pri ministrstvu za poljedelstvo je služboval že dolga leta. Med mnogimi drugimi uradniki tega mi-
nistrstva je bil zapleten v našičko afero, ker je napravil »Našički« neke usluge s kršitvijo svojih službenih dolžnosti. Obtožnica navaja, da je leta 1928. kot sekretar ministrstva za poljedelstvo napravil neko poročilo, ki je bilo v korist »Našičke«, a ni popolnoma odgovarjalo stvarnosti. Po navedbi obtožnice je dobil za to nagrado 5000 Din in star radio aparat. Vsi, ki so prisostvali pred okrožnim sodiščem v Osijeku razpravi o našički aferi, se dobro spominjajo na svetnika Vlahoviča, ko je bil 18. julija z drugimi obtoženci vred zaslišan. Bil je ves prepaden in je z največjo težavo odgovarjal na stavljena vprašanja. Priznal je, da je dobil za storjeno uslugo 5000 Din in radio aparat. Poslušalci na razpravi so takoj postali nanj pozorni, ker se je v pravem pomenu besede zvijal v duševnih mukah, dočim mnogi drugi obtoženci ,ki odgovarjajo za stokrat večje zlorabe, niso kazali niti najmanjše zadrego. Njegovo zaslišanje 18. julija je bilo prekinjeno in v kratkem bi bil moral biti še enkrat zaslišan. Tega ni prenesel in zaradi v primeru z drugimi malenkostnega prestopka, ki ga je zagrešil, zapeljan od drugih, si je vzel življenje.
Spremembe
občini
Jesenice, 9. avgusta.
V sredo zvečer je bila važna seja jeseniškega občinskega odbora. Zupan mr. Zabkar je pozdravil novega odbornika Jožeta Kožarja, ki je zasedel mesto odstopivšega Mihe Čopa. Ker sta nedavno izstopila člana mestne uprave Peter Sitar in Ivan Gogala, sta po vrstnem redu vstopila odbornika dr. Makso Obersnel in Puc Matevž, mesti teh dveh pa sta zasedla po vrstnem redu Andrej Globočnik in Franc Boštar in namesto Janka Mežnariča je prišel v odbor mestni župnik Anton Kastelic.
Na predlog Janka Avsenika je bilo odobrenih nekaj izrednih ubožnih podpor in nakup prepotrebne železne blagajne, razmnoževalnega aparata in drugih nabavk, za katere so bili krediti na razpolago v okviru proračuna. Poleg raznih zadev, ki so se ob-ravnale v tajni seji, je bilo na predlog poročevalca dr. Ernesta Rekarja z glasovi večine sklenjeno, da se preimenuje Prosvetna cesta v Tyrševo cesto, cesta za Sokol-kim domom in Obrtniška ulica pa v Sokolsko cesto.
Čehi na Triglavu
Mojstrana, 9. avgusta.
Rrraska ČJ liga si je pridobila že lepih zaslug za spoznavanje naše države in so opisi njenih često številnih ekskurzij izšli že tudi v posebnih brošurah, ki nam pridobivajo vedno novih prijateljev. Njen sedanji izlet pa velja le Sloveniji. Preko Koroške so prišli v nedeljo in se poc.ali najprej na Triglav. Vreme jam sicer ni bilo posebno naklonjeno, a vendar se je njihova tura izvršila v splošno zadovoljstvo in so jih lepote naših gora očairale.
Poleg tega pa ne bi bilo prav, ako ne bi še posebno omenili po nedeljskega večera na Kredarici. Bilo je vse polno in m.iofio tudi naših ljudS, ki so po večerji zapeli. Čehi so bili navdušeni in so odgovorili s svojo pesmijo, kar je šele ustvarilo pravo razpoloženje. In vrstile so se kar naprej češke in slovenske pesmi, vesele in otožne, narodne in umetne. Mnoge so znali i Čehi i naši, kar nas je še posebno poveza'o Bil je lep večer, slovanski, domač, prisrčen. Vesel bi ga bil vsak delavec za slovansko vzajemnost še zlasti zato, ker je bil čisto spontan in je pokazal, da je delo naših lig rodilo že mnogo sadu in se mora nadaljevati še intenzivneje.
Od cehov so se odlikovali zlasti: urednik Stevskal, ravnatelj Hali, dr. Jeliinek, rev. Vv mlatil ter gdčni Kralova in Podivimva. Vse priznanje tudi oskrbniku koče na Kredarici, ki je dragim gostom postregel z vsem razumevanjem. Vsem ekskurzistom želimo na nadaljnii pobi po Sloveniji še mnogo užitkov in lepih vtisov. 2iveli!
30 let gasilske požrtvovalnosti med šiškarji
Šiška. 9. avgusta.
Gasilska četa v Zgornji Šiški bo v nedeljo proslavila 30lelnico s krstom motorne bri-zgalne. Ker je pred tremi desetletji večkrat kliral zvon šiškarje in Koseščane: »Na pomoč, gori!« so začeli agilni možje in fantje misliti na ustanovitev gasilnega društva. Na pobudo za napredek Šiške nadvse vnetega Ivana Pavšiča so ustanovili pripravljalni odbor, ki je ukrenil vse potrebno, da fe je leta 1905 ustanovilo v Zgornji Šiški gasilno društvo. Prvi med prvimi je bil pokojni g. Ivan Pavšič. uradnik finančne prokuratu-re, ki je kot predsednik in poveljnik zgledno vodil društvo do svetovne vojne, iz katere se žal ni vrnil. Zvesto sta mu drugovala pokojni Janez Jeras, ki se istotako ni vrnil z
mi ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FpBnZ JOSOfOVS
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.

bojnih poljan, in Soklič Franc, ki je podlegel sušici. V vojni po njej je vodil četo vse do svoje smrti 1. 1933 ustanovni član pokojni Franc Graul. Tako je imela četa v teku 30 let le tri predsednike, izmed katerih sta dva kot predsednika umrla. Četa prišteva med svoje članstvo še 7 ustanovnikov, katerih 4 še aktivno delujejo v četi, ostali so pa v rezervi.
S pridnostjo članstva in polnim razumevanjem vaščanov, ki so društvo gmotno podprli, si je že leta 1905 nabavilo štirikolno brizgalno. delavno obleko in potrebno gasilno orodje. Svojo streho je našlo v občinski hišici v bližini Galletove graščine. Ze ob ustanovitvi si je društvo začrtalo cilj »Lastni donr<. Zaradi gopodarskih neprilik pa se je uresničila ta želja šele 1928, ko si je društvo zgradilo gasilski dom, ki je v ponos gasilcem in vaščanom. Ker je pa tehnika tako napredovala, da bi gasilci s svojo ročno brizgalno ne bili kos svoji sedanji nalogi, so leta 1933 z izdatno pomočjo vaščanov nabavili avtomobil za prevoz moštva in orodja. Motor avtomobila služi tudi za pogon bri-zgalne. Da četa svoje gasilno orodje čimbolj izpopolni, si je letošnje leto nabavila prenosno motorno brizgalno, ki jo žene motor znamke Renault, črpalko pa sta izdelala brata Gregorina iz Vnanjih goric. In ta nova brizgalna bo doživela svoj krst v nedeljo 11. t.m. obenem s proslavo 301etnioe ustanovitve čete. Da bo razvidno tudi njeno delovanje v teku teh 30 let, bo četa priredila od 16. do 20. ure v Gasilskem domu razstavo. Slovesnost se začne ob pol 15. z zbiranjem narodnih noš in bratskih gasilskih čet pri Galletovi graščini. Nato bo obhod po vasi pred Gasilski dom, kjer bodo slavnostni govori in krst motorke. Slavnost je združena z izletom gasilske župe Ljubljana-mesto, zato pričakujemo obilne udeležbe.
Prijateljska sreča
Ljubljana, 9. avgusta.
Prejeli smo t Zadnje dni so se začeli razpečevati v velikih množinah posebni letaki z gornjim naslovom. Letaki imajo predsvem imena in naslove petih oseb v določenom vrstnem redu. Vsak prejemnik »Prijateljske sreče« se mora obvezati, da bo nakazal na naslov prve osebe po poštni nakaznici 10 Din. Za svojo šarmantnost pa dobi »pravico«, da naslov prve osebe izpusti, ostale štiri naslove pomakne navzgor in sebe pripiše na zadnje mesto. Nove štiri osebe, katere je dolžan akviri-rati za »Prijateljsko srečo"«, so dolžne nakazati na naslov prve osebe v letaku po 10 Din. Te nove osebe spet izpuste prvi naslov, pomaknejo ostale štiri naslove navzgor, pripišejo sebe na zadnje mesto in pridobijo spet nove člane »Prijateljske sreče«, kateri jim morajo nakazati, kadar pridejo na vrsto po 10 Din itd.
Zanimiva je klavzula v letaku, da dobi na ta način vsak vesten ljubitelj »Prijateljske sreče«, kadar pride na vrsto, da izpade njegovo ime iz seznama, 1024 nakaznic po 10 Din, to je 10.240 Din. Na vsak način lep denar, da si naš obubo-ženi in siromašni narod v tej težki gospodarski krizi in brezposelnosti opomore. Ni nam pa seveda jasno, kako se je »Prijateljska sreča« začela,da nudi »garancijo« za tako velike zneske. Iz samega teksta tudi ni razvidno, še manj pa sigurno, da bo vsak član prijateljske sreče res prišel do desetih jurčkov. Prevladovali bodo v »Prijateljski sreči« taki »jurčki«, ki bodo v zaljubljenosti do lepih denarcev nakazali svojega težko zasluženega »kovača«, ne pa dobili nakazil od drugih prav tako zaljubljenih članov »Prijateljske sreče«. Podoba je, da so se očetje »Prijateljske sre- j če« že nekoliko opomogli s svojo duhovito iznajdbo na račun naivnežev. Podobne stvari smo zadnja leta doživljali z raznimi zadrugami za brezobrestna posojila in pomožnimi blagajnami, katerih člani so na podoben način hoteli za par kovačev dobiti težke tisočake.
Taki sistemi prijateljskih in drugih sreč so v politični ekonomiji znani pod imenom »Schneeballensystem«. Zakoniti predpisi takih sistemov ne dovoljujejo. Do-hro bi bilo, da bi se čuvarji zakonitih predpisov nekoliko pozanimali za »Prijateljsko srečo«, seveda ne kot člani, ampak kot organi, ki nadzirajo poslovno moralo.
Sarajevski muzej propada
Sarajevski muzej uživa sloves enega najbogatejših muzejev na Balkanu, ni pa deležen pozornosti, kakršno bi zaslužil po svojem pomenu. Prvi temelji muzeja so bili položeni leta 1885. ko je bilo v Sarajevu ustanovljeno muzejsko društvo. Prijatelji muzeja po začeli vneto zbirati material in že v dobi treh desetletij se je muzej dvignil do današnje višine in bogastva. Razvoj je zaustavila svetovna vojna in tudi v povojni dobi ni več govora o napredku. Značilno je to, da so v muzeju še danes nezasedena tri mesta kustosov. Vodstvo muzeja se ne poživi z novimi močmi, ki jih je v državi lepo število. Delovanje kustosa že dolgo dtobo let omejeno na pisarniško delo in na proučevanje starega materiala, dočim zaradi pomanjkanja sredstev ni nobene prilike za delo na terenu. Že nekaj let dobiva muzej za vse svoje odieJke in tudi za znanstvene raziskave samo po 5000 Din.
Zaradi tako pičile podpore se ne morejo izpopolniti važne zbirke in tudi vse delo je v zastoju. Zbirke muzeja n'so važne samo za Herceg-Bosno, temveč za vso državo in za njen ugled v znanstvenem svetu. V zadnjem časiu so bile vložene spet številne spomenice za nujno pomoč, ki naj bi reši1 a važno znanstveno ustanovo propadanja teT ji dala spet upanje uspešnega dela in razvoja.
Zlato v Jugoslaviji
Kakor je kratko beležilo tudi iJutro«, se je nedavmio v Zagrebu hvalil neki nemški študent, ki je potoval po Ilerceg-Bosni in Črni gori, da je odkril pravcato zlato reko, ki bo v enem kubičnem metru svojega peska dala tričetirt grama zlata, s pomočjo primernih naprav za izkoriščanje pa v enem letu celo okrog 9 kg. Mladenič je prepričevalno govoril o tej zlati reki, ni pa hotel povedati, kje jo je odkril. Pripovedoval je obširno tudi o napravah za izpiranje peska. Menil je, da bi take naprave stale okrog 200.000 Din in da bi z raznimi drugimi stacški lahko uspešno poslovali izkoriščevalci zlate reke s kapitalom okrog enega milijona dinarjev. Tako govorjenje je obe talo novo »Kalifom i jo t v Jugoslaviji, je pa daleč od stvarnosti, kar se tiče zlata v naši državi.
Z iskanjem zlata se pri nas bavijb Angleži in Belgijci. Male količine zlata se dobijo v nekaterih rudnikih vzhodne Srbije, zilato v rečnem pesku pa se dobi v Krajini, zlasti v porečju Peka in Porečke reke poleg Timoka. V okolici Majdan-Peka da povprečno kubični meter zlatonosnega peska 0.119 db 0.348 gramov zlata. V potokih, ki prihajajo z Dele Jovana, je zlat amalgam, ki je sestavljen od 29.02 odstotkov zlata, nekaj srebra, večinoma pa iz neraztoipljivih sestavin. V tem kraju je posebno znan rudnik Sv. Ane med Gindušo in Rusmanom. V eni toni materiala, ki je bil tam izkopan v globočini 107 m, so našli 30, 80, 136 in celo 170 gramov zlata, a to je bilo, kakor že rečeno v rudnikih, dočim je zlato v rečnem peefeu vsebovano v dosti manjših količinah. Zlato iščejo tudi Medmurci v pesku Drave, ki ga izpirajo na svojih primitivnih plohih.
SSerza © italijanski duii
Ali ima narod dušo? Katere duševne in moralne lastnosti so v toliki meri skupne vsem pripadnikom tega naroda ter tolikanj različne od la.-trosti drugih narodov, da lahko vidimo v nHh svojske, za ta narod značilne pojave? Dvom v »psihologi jo narodov« bo upravičen še dolgo. ako ne vedno. Vzlic tema je zanimivo in ne baš breznlod raziska-vanie tudi na km temnem področju Že eK-saktni \Vundt se je havil z vprašanjem »na rodove duše-;;, pri Francozih je posebno za slovel raziskovalec duševnosti množice, pred nekaj leti umrli Gustave Le Bon h najnovejše literature so pri Nemrih posebno po membna proučevanja R. Mullerja Freienfel sa (»Psvchologie des deutsrhen Menschen«) pri Čehih E. Chalunnega (»Narodnostni filo-sofie Česko?loven°ka«). pri Francozih se je v območju znane Flammarionove »Bibliothe-Que de philosoohie scientifiquer začela cela vrsta študij o duševnosti drugih narodov Tako je profesor literature na Ivonski univerzi Loui« R^Vnaud spisal »L A me alle-mand« (»Nemška duša«), Jules Legras je ohdelal rusko dušo (»L Ame russe«), grof C. Sforza pa L Ame italienne« Slednja knjiga (250 str. v 8") je izšla ob koncu lanskega leta.
Grof Sforza je italijanski politik in diplomat. Svojemu visokemu rodu je pridružil J še visoko kariero, vendar ga aristokratsko
poreklo ni nikoli zapeljalo v skušnjavo, da hi se branil svežih in mladostnih tokov iz ljudstva. Bil je ena izmed vodilnih glav italijanskega liberalizma, in odkar je bil moral v pregnanstvo, je poleg Guglielma Ferrera najodličneiši italijanski publicist izven Italije. Nekdanji rimski minister skuša svoje bogate izkušnje in obsežno znanje o evropskih političnih vprašanjih spremeniti v živ kapital, ki bo koristil tudi drugim Posebno pomembni so njegovi spisi »Graditelji moderne Evrope«. »Diktatorji in diktature« in »Sovražni bratje«, ki so prevedeni v več svetovnih jezikov (zadnje imenovani spis je izšel tudi v srbohrvaščini z avtorjevim posebnim uvodom) Iz njih veje liberalni duh v svoii naižlahtnejši. lahko bi rekli: klasični obliki, kakor ga je izpovedoval Mazzini Zato nas pri Sforzi ne preseneča svobodoljubne in objektivno razumevanje tudi v vprašanjih, kier sicer za mnoge velja samo »sarro egoi«mo<. Odtod tudi Sforzova pravičnost nasproti Jugoslaviji, kakor io velikodušno kaže celo v kočljivih vprašanjih italijansko - jugoslovenskih stikov.
V uvodu pravi Sforza, da se zaveda tež-koč, ki so združene s problemom »narodove duše« in pristavlja: »Nisem ne literat ne poklicni dušeslovec; stalno sem se ravnal po pravilu, da pišem to, česar sem se naučil v dolgi praksi in neprestani nazorni šoli živ-
ljenja, če se smem izraziti z Machiavellije-vimi besedami v predgovoru knjige »Discor-si sopra la prima Deca di Tito Livio«, ki se
jih on najbrž ni vedno držal ____< Knjiga je
razdeljena v šestnajst poglavij. Predaleč bi šli. če bi hoteli v našem tesno odmerjenem prostoru prikazati vse njene izsledke in važnejše misli, ter se zaustaviti ob tej ali oni značilni ugotovitvi.
Pisec se bavi z naravnimi in civilizacijskimi činitelji, ki so pomagali izoblikovati dušo italijanskega naroda: s prirodo. zgodovino, gospodarsko-socialnim življenjem in z literaturo. ki je najprej njen izraz, v drugi vrsti pa bolj ali manj vpliva na prihodnja poko-lenja Takoj v prvem poglaviu ugotavlja, da je treba za razumevanje italijanske duševnosti neobhodno poznati vlogo, ki jo ima v italijanskem življenju še izza rimskih časov mesto. Unravičeno je dal prvemu poglaviu naslov: «La ville. essence de 1 Italie« (Mesto. bistvo Italije). Pri nobenem evropskem narodu nima mesto tako usodnega pomena za njegov značaj. Prav zaradi tega Italijani težko>razumevajo narode s pretežno vaškim družbenim ustrojem. Mesto je osrčje province, ki se je razvila okoli njega. Vsako italijansko mesto je še vedno nekak narod zase in »provincia« se je v stoletjih organično ustvarila okrog njega.... Vse italijanske province so nadaljevanje tistih teritorialnih edi-nic, ki so obstojale že v rimski dobi.... Italijani so najbolj partikularistični med vsemi narodi, toda prav tako tudi naibolj unitari-stični....c (str. 20). Obširneje prikazuje Sforza nadaljevanje rimske misli v italijanskem univerzalizmu z njegove svetle in solnčne strani; tu zlasti ugotavlja, da »romanit&c,
ki se na njo naslanja italijanski imperializem ni nikdar živela v samem laškem ljudstvu.
V nadaljnih poglavjih se Sforza podrobno bavi z italijansko duševnostio v delih klasične in novejše književnosti. Pisec, ki je bil kot politik vse življenje v »praksi«, kaže temeljito znanje o domačem slovstvu; o tesnejših stikih z literaturo priča tudi slog njegovih spisov. Med drugim poudarja značilnost Danteja. Petrarce in Boccaccia ter njih vplivov na laško duševnost; nas bo posebno zanimala omemba na strani 55., kako je Sforza v času. ko se ie boril v italijanskem parlamentu za politiko prijateljstva »z našimi slovanskimi sosedi, s citati iz Danteja branil jugo-slovensko pravico do Dalmacije. Vendar italijanska duša ne živi toliko v delih predsta-viteljev laške literature, kakor v spisih pripovednikov in kronistov bolj skromnega imena. zato Sforza svetuje tuicem. da naj ne razlagajo lastnosti italijanskega naroda po delih slavnih pesnikov, marveč naj se skušajo poglob. v dialektično slovstvo. Tu je ohranjenega več pravega narodovega duha. Velika razpoka, ki je v raznih dobah zazijala med italijansko umetno in liudsko(v narečiih spisano) literaturo je eden najznačilnejših pojavov. ki po Sforzi pričuje o bistveno važnih razlikah med ljudstvom ali narodom in sloji, ki so ga predstavljali; razpoka sega naibrže v sivo davnino in se zakrije le redkokdaj. Narečje najbolj izraža to. kar Sforza imenuje >la saveur du terroir« (slast zemlje) in kar neprestano napaja zavest slehernega Italijana, ki se predvsem čuti zvezanega s svojim mestom in njegovo provinco, tako da je vsak Italijan najprej Toskanec, Piemontez itd. in I potem šele Italijan. Zato se italijanski knji-
ževni jezik niti v izobražen- krogih ne govori po vsej Italji enotno: so besede, ki so značilne za vsako pokrajino, je barva glasov, ki vedno razodeva pokrajinsko poreklo Italijana. Italijanski človek se zavestno upira nenaravnemu kulturnemu izenačenju, ki nima nič skupnega z umstveno idejo narodnega in državnega edinstva.
Sforza zavrača razne napačne sodbe o italijanski rodbini inkaže tudi v tem primeru. da so Italijani korenito mestni narod. Njih doživljanje prirode primerja z nemškim in se posebno zaustavlja pri' tolikanj nagla-šanih razlikah med severom in jugom, ki se mu zde v bistvunevažne. če izvzamemo gospodarsko plat socialnega življenja.. Zanimiva so tudi poglavja o italijanski religioznosti, o skepticizmu, kompromisarstvu in pro-slulem »dolce far niente«. Čeprav se Sforza ne spušča v polemiko s sedanjim režimom, vendar poudarja, da diktatura nalašč prikazuje italijanski značaj in obstoječe družabne razmere v slabši luči. na tem lažje poudari svoje preosnove in pokaže, kako je ustvarila iz lenuhov delavne ljudi, iz dvomljivcev verujoče, iz ravnodošnežev fanatike, iz nereda red itd.
Poglavitna protislovja in nejasnosti, ki jih zaznavamo v značaju italijanskega naroda, ostanejo nepojasnjena tudi po čitanju Sforzove, v podrobnosti nedvomno močno poučne knjige. Narodni značaj ima lahko neke lastnosti, ki so mu tolikanj vrojene, da jih ne čuti kot posebnost in zato se tudi o njih ne razpravlja. Prav v tem pogledu bi bila dušeslovna primerjava med Slovani in Italijani posebno zanimiva, ker bi ugotovila globoko segajoče razlike v nekaterih osnovnih pogledih na svet in živijenje.
Domače vesli
* Trije Teliti krediti za šolske zgradbe v dravski banovi«ii.. Te dni se je mudil v Beogradu mariborski župan g. dr. Lipold, da intervenira za odobritev mariborskega inest-Bega posojila v višini sedem milijonov dinarjev pri Pokojninskem zavodu, ki jih bo mariborska občina uporabila za gradbo nove meščanske šole in dečjega zavetišča. Intervencija je imela uspeh in minister notranjih del ter financ sta sklep mestne občine za najetje posojila odobrila. — Mesto Ljubljana ima odobreno posojilo pri Državni hipotekami banki za dograditev osnovne šole za Bežigradom ter je vsota štirih milijonov mestni občini že dana na razpolago. — Ministrski svet je odobril, da sme dravska banovina kot samoupravna edinica najeti pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani posojilo sedem in pol milijona dinarjev /a gradnjo III. drž. realne gimnazije. Ta sklep objavlja ljubljanski »Slovenec« pod naslovom >Vlada Sloveniji«, kar bi utegnilo zapeljati v zmoto. Ne gre namreč za graditev poslopja realne gimnazije iz državnih sredstev, temveč predstavlja sklep ministrskega sveta samo po zakonu predpisano formalno odobritev vrhovne državne uprave za zadolžitev banovine, ki gre na račun banovinske samouprave in. ki se bo morala seveda amortizirati v breme davkoplačevalcev v dravski banovini. Op. ur.)
BON
za brezplačno razvijanje zvitega filma, ki ga kupite pri meni, dobite v drogeriji IVO KANC, NEBOTIČNIK
♦	25 letnico mature so slavili maturanti gimnazije v Kranju dne 7. avgusta pri tovarišu župniku Francetu Štiglicu v šimart-inem ob Dreti. Maturanti 60 prišli na to isiavnoet iz treh držav: Jugoslavije, Avstrije in Italije. Udeležili eo se obletnice: Vaq Leopold, živinozdravnik v Litiji, Kopriv-šek Štefan, šef pravnega oddelka Agrarne banke v Beogradu, Pogorelec Slavko, uradnik Radio a. d. v Beogradu, Erjavec Lojze, višji kontrolor drž. žel. v Ljubljani, šubie Karol, višji kontrolor drž žel. v Ljub-' Ojami, Pagon Franc, načelnik materijalnega skladišča drž. žel. v Mariboru, dr. Avgust Jteisman, odvetnik v Mariboru, Burniik Janez, župnik v Zgornjem Tuhinju, Muri Ignac, župnik v Gorenjkah na Koroškem, Črnivec Jernej, župnik v št. Janžu na Dolenjskem, Odsotnost je opravičil z daljšim pozdravnim pismom službeno zadržan tovariš Albin O-mahen, sodnik vojaškega sodišča v Nišu. Udeleženci intimne slavnosti so naslednji dan obiskali Gornji grad, Logarsko dolino in domačijo tovariša Franc etiglica v Rečici ob Savinji.
*	Naši avtomobilisti obiščejo Bolgarijo. tBoJigaToikj avtomobilski klub je sprejel z največjim navdušenjem predlog našega avtokluba o obisku jugoslovanskih avtomobili« tov. Bolgarelki uvtoklub bo izdelal program za turnejo naših avtomobilistov in v zvezi z bolgarskimi državnimi oblastmi je urejeno vse, da bodo izletniki zadovoljni in (ia bodo imeli na potovanju tudi razne olajšave. Naši avtomobilisti bodo najbrž 15. septembra krenili iz Beograda. Obiskali bodo najprej Sofijo, potem pa bodo potovali do Varne ob Ornem morju im od tam v drugi simeri spet nazaj. Potovanje po Bolgariji bo 'trajalo 8 do 10 dni. Centrala našega avtokluba je prosila prometno mind-stirstvo za brezplačen prevoz motornih vozil in^ ja polovično vožnjo udeležencev iz središč posameznih sekcij v Beograd Ln nazaj. Upravni odbor avtokluba želi, "da bi 11 udeleženci prijavili že do 25. t. m., da bo lahko bolgarski avtoklub vse pripravil za sprejem gostov.
Sodna imenovanja. Za starešino sodišča v Slovenski Bistrici je bil imenovan g. dir. Franjo Muhič, starešina sreskega sodi-sča v Kozijem; za starešino sreskega sodišča v Sevnici pa g. dr. Josip Dcbrošek, sodnik sreskega sodišča v Slovenski Bistrici. To dodajamo nedavni objavi imenovanj, ker je bilo zaradi tiskovnih pomot popačeno.
*	Velika letalska prireditev bo v nedeljo 11. t. m. na Sušaku. Aeroklub na Sušaku je za prireditev dovršil že vse priprave in bo po udeležbi civilnih in vojnih letal sodeč letošnja prireditev še veliko večja, kakor je bila lanska. Sušak zavzema odlično mesto v našem zrakoplovstvu. Zrakoplovni promet je bil otvorjen leta 1930 z eno progo vsak drugi dan, letos pa je na sušaškem letališču dnevno že pet pristankov in 5 startov. Zrakoplovna propaganda se je močno učvrstila po širnem zaledju in ima pri tem velike zasluge ravnatelj sušaškega letali šča g. Nikolaj Vilhar.
*	Udeležence nedeljske motociklistične dirke na Ljubelju opozarjamo na ugodno priliko, da na povra^ku obiščejo Golnik ter se udeleže velike ljudske prireditve tamoš-nje protituberkulozne lige, o kateri je »Jutro« že obširn- poročalo. Če bi bilo slabo vreme, se bo prireditev vršila na praznik 35- t. m.
"k Kolo jahnčev in vozačev v Ljutomeru bo proslavilo 60 letnico 15. in 18. t m. na sporedu so jubilejne konjske dirke in jugoslovenski derbv pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. 15. t. m. popoldne bodo jesenske konjske dirke, 17. t. m. bo premovanje konj v Ljutomeru, 18. t. m. pa bo dopoldne razstava ameriških kasačev na žrebčairni v Cvenu, popoldne pa velike jubilejne dirke in derby. Voznima je polovična.
*	Za avtobusni izlet v Bruselj je danes zadnji čas prijave. Ne zamudite ugod-ne prilike, ogledati si po ceni francoska bojišča, Pariz, Bruselj, Koln, Niirnberg, Miinchen in druge zanimive kraje. Odhod je 18. t. m. ob 5. zjutraj. Putnik, Ljubljana.
[ELITNI KINO MATICA
Tei. 21-24	Te\ 21-24
Danes ob 4., 7% in 9% uri premiera sijajnega filma '
NA OTOIKU
Brigita Helm	Wi'lly Fritech
Znižane cene
* Smrt vzorne matere. V Sromflgah pri Brežicah je umrla 7 t. m. gospa Uršula Sotlerjeva, rojena šekoranja. Dosegla je častitljivo starost 75 let. Bila je skromna, tiha ženska, vendar zelo inteligentna. Ved-rost njenega značaja, požrtvovalnost in velika ljubezen do svojcev — to Ji je omogočilo prenašati' uspešno vse težave življenja zgledne žene in matere. Pokoj njeni duši!
*	Koncert tenorista g. Lukmana v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini se ponovi v sredo 14. t. m. ob 9. Koncertant je imel velik uspeh 18. julija. Sodelujeta še gdčna Kalanova in g. Vondrašek. Upamo, da ho udeležba tako odlična, kakor pri prvem koncertu.
Beda kočevskih rudarjev. V članku »Beda v Kočevju«, ki je biil te dni objavljen, je mala tisKona pomota pokvarila pravo sliko propadanja kočevskega rudnika, v katerem nameravajo ustaviti obrat. Pravilno je bilo navedeno, da je v tem rudniku zaipo-slenih še 94 rudarjev in okrog 15 uslužbencev in da živi od skromnega zaslužka pri rudniku še okrog 600 oseb. Navedeno je biLo tudi, kako se že več let v veliko škodo kočevske mestne občine in tudi okolice skrčuje rudniški obrat. V primer teh uso d ep oln i h redukcij je bifo omenjeno koliko je rudinik nekdaj produoiiral in koliko znaša produkcija v zadnjih meescih. Pravio sliko propadanja pomembnega rudniškega obrata pa dobimo, če pomasHmo, da je imel rudnik nekdaj 1.400 in ne 400 rudarjev, kakor je po pomoti stalo v članku. Od 1.400 se je reduciral stalež kočevskih rudarjev na 94 delovnih moči.
*	Učesiavski vlomilci so doslej priznali devet vlomov. Iz Očeslavcev poročajo: Vlomilska trojica, ki je vlomila pri trgovcu Jožefu Hermanu v Očeslavcih, ima na vesti več grehov, kakor ee je izprva domnevalo. Rodolf žnidarič, sin Hermano-vega soseda, je pričel pri Hermanu vlam-ljati že leta 19:30. in si je sčasoma pridobil tovariše, ki so postali strah spodnjih Slovenskih goric Nekoč so trgovca Hermana oškodovali za 24.740 Din, a v noči od 28. na 29. julija so mu odnesli nad 175.000 Din. To je bil največji vlom, kar jih zadnja desetletja beleži kronika Slovenskih goric. Zločinci pa so vlamiljali tudi drugod, kjer je bil plen seveda neprimerno manjši. Vsega skupaj so dosedaj priznali 9 vfomov. Ljudstvo ee je oddahnilo. Priznanje gre mariborski policiji in nadzorniku Cajnku, nadalje vodniku ljutomerskega orožniškega voda Nikoli Ba-tiču, ki je organiziral zasledovanje
LEICA, CONTAX EV RETINA povečave izvršujem prvovrstno ! DROGERIJA IVO KANC, NEBOTIČNIK
* Še enkrat Jože Bradeško. Včeraj smo zabeležili, da se po trebeljskih hribih pri
potika v družbi Jožeta Anžurja po vsej verjetnosti tudi Jože Bradeško, ki je pred kratkim pobegnil iz zaporov ljubljanskega okrožnega sodišča. Na to beležko nam poročajo iz Medvod, da je bil Bradeško sredi prejšnjega meseca na tatinskih poslih tudi v tamošnji okolici. Vlomil je v stanovanje posestnika Janeza Pivka na Topolu in odnesel iz omare dve kompletni moški obleki, eno iz modrega kamgarna. drugo iz rjavega sukna, in nekaj posteljnine. KakoT se da sklepati iz dosc tanjih poročil, je Bradeško preživel vse te tedne, kar je na svobodi, s tatinskimi in vlomilskimi podivigi po najrazličnejšh krajih
*	Ciril Metodova podružnica v Kranju je poslala, -pod geslom »še na krepko zdravje prečastitega mons. T. Zupana!« za Zupanov sklad 100 Din. Lepa hvala!
*	Za avtobusni izlet v Logarsko dolino in | na Ljubelj, v nedeljo 11. t. m. sprejema »Put-
nik« prijave še danes.
Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-II. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo !
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u — Proslava 15,letnice »Soče«. Jutri
proslavi »Soča« lSletnico svojega obstoja. V ta namen priredi pestro veselico s petjem, koncertom, deklamacijami, narodnim plesom '(istrsko- kolo), srečolovom, itd. na vrtu Narodnega doma. Začetek bo ob 16. Vsa postrežba v lastni režiji, vstopnina samo 4 Din. Namen društvenega delovanja je dobrodelen in socialen, zakaj nihče ne zna svojili brezposelnih in zapuščenih tako plemenito podpirati gmotno in duševno kakor oni, ki so izgubili svojo rou-no grudo. »Soča« prireja poljubna predavanja, sestanke, zabave, zbira narodne noše in goji narodno pesem. Požrtvovalno •in uspešno delo »Soče« — Matice in njenih podružnic zasluži podporo vse javnosti jubilejna prireditev pa največji obisk.
u — Tujsko-prometnj svet mesta Ljubljane priredi danes, 10 t. m. ob 20. proime-nadni koncert pred Narodnim domom na Aleksandrovi' cesti. Koncert izvaja Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga«. Sporedi bodo na razpolago za ceno 1.— Din.
u— Drevi ob 8. se ponovi ob svitu reflektorjev sijajno uspela Vombergerjeva komedija »Voda-? na telovadišču Sokola IV. na Dolenjski cesti.
u— Nove pevce in pevke - začetnike sprejema pevsko društvo Ljubljanski Zvon od 5. do 9. t. m. med 18. in 20. uro v društvenih prostorih v Mestnem domu »I. levo.
Zdravniške preiskave vseh oseb oziroma družin, ki sprejemajo na stanovanje dijake vseh šol v Ljubljani, se bodo vršile z ozirom na odlok banske uprave v Ljubljani od 16. t. 111. do 10. septembra v Protituber-kuloznem dispanzerju (palača OUZD, Miklošičeva c.) in sicer ob sredah, četrtkih in petkih od pol 17. 'do 18. ure: Dispanzer bo izdajal potrdila o izvršeni preiskavi in zdravstvenem Stan i u z ozirom na tuberkulozo v družini, s katerimi se bodo morali izkazati pri ravnateljstvih šoL
u — Kam pa? V nedeljo vsi keglači na keiglišče k »Periasu«. Krasni dobitki!
□□□□□ljjuuuuudduuuumjuuljuuuua 500 komadov
perzijskih preprog, originalnih, je poceni naprodaj na Obrtni razstavi v Celju.
1712
u— Prijatelje in vzgojitelje ka^tej^in drugih eksotičnih rastlin opozarjamo na cvetočo Stapelia—Varieg&ta, ki je razstavljena v vogalni izložbi Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici, čudovit cvet občuduje mnogo pasantov. Vzgojila, jo je go6pa Slavka Vrhovec v Roržni doiirui
u — Namesto cvetja na grob blagopo-kojnega g. Cvetka Martelanca je darovala učiteljica Marija iPtfeiferjeva 30 Din za društvo »Ta/bor«.	• t
u — Z avtobusom na velesejem v Leipzig, v Prago in na Dunaj. Putnik, Ljubljana priredi 12dnevni avtobusni izlet na velesejem v Leipzig v času od 26. t. m. do 6. septembra po naslednjem programu: Odhod 26. t. m. ie Ljubljane, izred bi-letarnice Putnika preko Podkorena—Spit-tala v Salzburg in Miinchen. Iz Miifichena dalje v Niirnberg na železniško razstavo in v Leipzig na velesejem. Po tridnevnem bivanju v Leipzigu nadaljevanje vožnje preko Dresdena v Prago in na Dunaj, z Dunaja povratek 6. septembra preko Sem-meringa v Ljubljano. Cena izleta je 3.38.' Din, t. j. vožnja, vsa oskrba, napitnine, takse, postrežba, vstopnine, vodniki, raz-ven vstopnine na velesejme. Potni list si mora preskrbeti vsak potnik sam, vizume preskrbi na njegov račun Putnik. Prijave, obenem s plačilom, najkasneje do 20. t. m. pri »Piuitniku« za nebotičnikom.
u — Sreča v nesreči. Včeraj popoldne okrog 15. ure je prišel pod tramvajski voz na Glincah blizu policijske stražnice 2letni sinček peka Marčiča. Tramvajski voz ga je podrl, vendar pa je varovalna naprava dobro delovala in je gredelj avtomatično padel na tla ter pobral otroka. Razen nekoliko strahu, ki sta ga prestala otrok in njegova mati ni bilo hujšega.
AMILA KREMA
očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zal. za Ljubljano »VElNUS« pred pošto.
u — Karambofl' avtomobilista s kolesarko. Včeraj malo pred 8. zjutraj je prišlo na Vidovdanski cesti do prometne nesreče, ki de domala zahtevala življenje 381etne Ivanke Erbežmikove, delavke Rei-chove tovarne. S Tomačevega, kjer je doma, se je n a kolesu peljala v 6lužbo, pa se je iznenada zaletel vanjo neki avtomo bi list, da jo je v loku vrgel na pločnik kraj ceste. Dobila je prav nevarne poškodbe in ima bržkone zlomljeno hrbtenico.
u— Mladoleten koIesar. V trgovini »Premet« r.a Napoleonovem trgu. ki kupuje in prodaja najrazlične še rabljene predmeti, je v četrtek rnlad kmečki fant ponujal ni predaj kolo za 200 Din. Z navedbami, kje in kako je pišeJ do kolesa, je fant vzbudil pozornost ljudi in tako se je zanj pozanimala tudi policija. Tako se je polagoma izkazalo, da je kolesar, ki mu je komaj 16 let in odnekod iz polhovgTajske okolice doma, pretekli ponedeljek' ukradel kolo izpred neke hiše v Hotavljah v poljanski dolini. Kolo je pozneje skril v neki zapuščeni oglarski bajti v gozdu, ne da bi bili domači vedel zanj, nato pa se je pripeljal v Ljubljano, da bi ga spravil v denar. Fant se je tokrat prvič pregrešil zoper paragraf.
KONCERT PLES	PLES
Vsako soboto in nedeljo na vrtu hotela
„JELEN" v Kranju
Prvovrstna kuhinja pod lastnim vodstvom.
Se priporoča r. V. wand, hotelir.
u— Vlom v Tavčarjevi ulici. Stanovanje brivskega mojstra Rudolfa Jurmana v Tavčarjevi ulici je bilo v enem zadnjih večerov deležno nezažtljenega obiska. Za časa mojstrove odsctiicsti se je pritihotapil neznan rokomavh <n odnesel za cel kup razae srtbniine m Jatnine, med drugim tri žepne ure. zlato žensko zapestnico, srebrno broško, tr? srebrne medalje, nekaj srebrnih 4 ankov. nekaj iturih avstrijskih kroe in več razne zlate in srebrne drobnjave.
u — Nagrado 700 Din dobi, kdor izsledi tatu, ki mi je 9. t. m. v Tolmačevem na Savi ukradel hlače in z njimi zlato uro dvokrovko z velikim monogramom I. R. ter zlato verižico, srebrno cigaretno dozo in denarnico z nekaj gotovine ter dokumenti. Pred nakupom se* svari. Naslov v uredništvu.	_j. r.
Iz Celja
e— Obrtno razstavo je obiskalo do sinoči že blizu 10.000 oseb. Zelo mnogo obiskovalcev je javljenih za jutri in prihodnji teden. V torek prispe obrtništvo iz Ljubljane. Na praznik 15. t. m. ob 10. bo v Celjskem domu velik zbor, ki ga priredi osrednje društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino. Ob tej priliki pričakujejo ogromne udeležbe iz vseh delov države. Ta dan bo obrtništvo prav posebno praznovalo kot obrtniški praznik. Drevi bo na veseličnem prostoru bajna s>noč na Jadranu« z lampijoni, umetnim ognjem, iluminacijo, godbo, streljanjem vojnega brodovja, morskimi valpvi in razno drugo zabavo.
e— Avtobusna zveza Celje—Logarska dolina. Narodni poslanec g. Ivan Pr^kor-šek je poslal ministrstvu za trgovino in industrijo g. dr. Milanu Vrbaniču pred-stavko glede podaljšanja cestne mestne
Zvočni kino Ideal,
Danes ob 4., 7. in 9»/4 zvečer Henny Porten, Vladimir Gajdarov
KRALJICA LUIZA
' Vstopnina 4.50. 6.50 b 10 Dim
avtobusne koncesije za progo Celje—Logarska dolina. Nadaljni obstoj te avtobusne zveze je bistven pogoj za normalni razvoj tujskega prometa in za ono povezanost gornje Savinjske doline s Celjem, ki jo zahtevajo gospodarski interesi vsega predela od Celja do naše državne meje 74 km dolgi progi v Logarsko dolino. Celje je gospodarsko in prometno središče važnega predela dravske banovine, je izhodu šče za naša kopališča in zdravilišča Celje je z žrtvami in napori vseh domačih činiteljev vsa leta delalo za povzdigo tujskega prometa in upravičeno zahteva, da se mu ne delajo ovire tam, kjer naj bi se mu prožila pomoč.
Obiščite obrtno r.azsttwo v Radovljici od 21. julija do 15• avgusta 1935.
e— Zaradi dodelitve legitimacij za polovično vožnjo za obiranje hmelja so Hmeljarsko društvo za dravsko banovino ter narodni poslanec g. Prekoršek in banovin-ski svetnik g. Piki vložili brzojavno pred-stavko na ministra prometa z zahtevo, da se dajo legitimacije na razpolago za vse uboge hmeljske obiralce.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Tebi pojem pesem svojo« in zvočni tednik.
i
J Zvočni kino Dvor j
Telefon 27-30
Danes ob 4, 7. in 9. uri H ARRY PIEL
J0NNY UKRADE EVROPO
Vstopnina v parter Din 3.50
Iz Maribora
a — živel pionirski mariborski slovenski učiteljski letnik 1910! Te dni so obhajali maturantje prvega zares zmagujočega slovenskega letnika na tukajšnjem moškem učiteljišču iz leta 1910 ko je inaturiralo 24 Slovencev in le 11 Nemcev, srebrni jubilej mature. Od profesorjev sta bila pri prisrčni proslavi navzoča prof dr. Lj. Pivko in dr. M. Potočnik. Od Slovencev omenjenega letnika še živijo: Franc Brg-lez, Vekoslav Gobec, Božidar Gselmam, Franc Golež, Robert Ivanuš, Aleksander Koprive, Ludvik Kokot, Mirko Majcen, Ivan Mihev, Franc Raimšak, Franc Rož a ne, Mirko Sušnik, Stanko šnuderl, Mirko Vau-da, Josip Velnar in Janko žel.Veoina teh se je na pobudo sreskega nadzornika M. Vaiude udeležila proslave, ki je potekla v znaku obujanja prijetnih in veselih spominov izza večno lepih dijaških let.
a — Pobreški Sokoli so lahko ponosni na svojo krasno uspelo nedeljsko prireditev, h kateri je prišlo preko 100 ljudi. Vse točke prireditvenega sporeda so se brezhibno izvajale, »Zarja« in godba poštarjev pa sita s svojim programom dvignili potek prireditve
a — Trije pokali so namenjeni zmagovalcem o priliki plavalnih tekem za drž. prvenstvo. Mestni predsednik dr. Lipold je daroval pokal za najboljše moštvo v skokih, mestna podjetja drugi pokal za najboljšega juniorja oz. juniorko, ki doseže najboljši čas v primeri z obstoječim rekordom, tretji pokal pa Mariborski teden za državnega prvaka jun. v water-polu. j
a— Zveza kulturnih društev v Mariboru bo predložila obračun svojega dela v nedeljo 11. t. m., ko se bo v okvirju Mariborskega tedna vršil ob 10. v mali dvorani Narodnega doma njen občni zbor. Pričakovati je, da se bodo tega občnega zbora, ki bo obenem jubilejni občni zbor, udeležila včlanjena društva v polnem številu.
a— Veliko gasilsko slavje obmejnega gasilstva bo v nedeljo 11. t m. pri Sv. Benediktu v Slov. gor. kjer bo ob 15. razvitje novega kratsnega prapora. Pokrovitelj lepe prireditve je sreski načelnik za Maribor, levi breg, dr. Senejovič. .
a — 50 dinarski ponarejeni kovanci so se pojavili na Mariborskem tednu. Ljud-se pojavili na Mariborskem tednu. Ljudje, pozor!
a — Na ribjem trgu so včeraj prodajali sardele po 14, jegulje po 24 in ciple po 24 dinarjev.
a — Hrabro dekle. Pri posestniku Sleč-ku na Teznem so neki ponočni rokomavlii poizkusili svojo srečo, čim so stopili skozi okno v spalnico, pa jim je stopila hrabro nasproti domača hčerka in jih pregna. la.	i
a — Otrokova smrt v apnu V Kuzmi pri Rogaševcih je padel v 60 cm globoko jamo z apnom triletni Jožek, sin posestnika Josipa žoherja. Na strašnih opeklinah je otrok po preteku pol ure umrl.
a — Ni vse zlato. Pojavili so se po Mariboru prodajalci »zlatih« prstanov. Mnogi so kmalu ugotovili, da gre za zakonske prstane iz medenine, ki so s pomočjo si-dola dobili blesk zlata. Prevejancem so na sledu.
ROTI POTENJU
ie najbolj!« »fedstro
Dobiva 6e v-ATCVff lekarnah, m B ■ [A	drogerijah in
^^ ■	parfumtrijah.
a >— Drzni rokomavhi so udrli pri posestniku in mesarskem mojstru Antonu Štamipflu na Praigerskeon ter mu odnesli razno jedilno orodje, likerje, cigarele in druge predimete v skupni vrednosti 1500 dinarjev.
a — Ponarejen denar se pojavlja po deželi in sicer kovanci po 10 in 20 Din v Pokovcih, po 10 Din v št. Iljiu in po 20 Din v Prosnjakovcih. Slednji falzifikati izvirajo iz Šalovcev v Prekmurju, kjer so ajprila meseca odkrili delovanje znane po-narejevalske tolpe. s
a — Velik goadni požar je nastal v Ko-biljski šumi v SJov, Krajini. Upepelil je 1.63 orala umetno vzgojene borove kulture. škoda znaša 50.000 dinarjev. Mariborsko drž. pravdništvo je v svrho ugotovitve
Z Jesenic
s— Jezikovna dopisna šola na Jesenicah začne s 1. oktobrom 1935 zopet s pismenimi tečaji za nemščino, esperanto in slovenščino. Učnina zelo nizka in ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor. Prijave sprejemamo do 15. septembra.
s— Kino Radio predvaja danes in jutro v nedeljo ob pol 9. zvečer, (v nedeljo ob 3. uri samo ob slabem vremenu) vesel film »Pozabi svoje skrbi«. Najnovejši zvočni tednik. Sledi: »Gospodar Azije«.
Iz Novega mesta
n— Na novomeški pošli, ki ima izredno velik promet, vrši v uradnih prostorih službo le 10 uradnikov, dasi je določenih 11 uradniških mest. Zadnje 4 mesece pa jih uraduje samo 9. ki so z delom vsekako preobremenjeni. Uradništvo nima že celi 2 leti rednega dopusta ali odmora. Poštno osobje vrši službo od 8. do 12. in od 14. do 18. Poleg mesta ima pošta še 5 selskih dostavnih okrajev. Enako kakor z uradništvom je z zvaničniki in služitelji. Za odpuščenega zva-ničnika urad še ni dobil nadomestila in tako je selska poštna dostava spet v neredu. Najbližja selska poštna dostava je 5 minut oddaljeni Šmihel. V ta kraj se pošta dostavlja vsak drugi dan, namesto dnevno. Vsekakor je treba te razmere ozdraviti.
n— Akcija za upostavitev sirotišnice na Dolenjskem. Našo javnost je močno vzdrami-la vest, da hočejo bivše učenke samostana Notre Dame v Šmihelu postaviti ob 50-letni-ci delovanja šolskih sester, sirotišnico. Da uresničijo svoio namero so takoj prešle k energični akpiil jn osnovale odbor, ki ima nalogo realizirati načrt.. Okrog 2.000 učenk je že šlo skozi šolska vrata Notre Dame in vse te bodo dobile od svojih kolegic v odboru blagohotne pozive, da se odzovejo s primernim denarnim zneskom, a pokroviteljstvo je naprošena Nj. Vel. kraljica Marija. Odbor tvorijo mnoge ugledne osebe, predsednica širšega odbora je ga Irma Stupica, veletrgovka v Ljubljani, podpredsednica gn Justina Lovrenčičeva. urad. soproga v Ljubljani, v ožjem odboru je g. prošt Karel Če-rin. V korist tej akciji bo v nedeljo ob pol 21. uri pred cerkvijo v Šmihelu uprizorjen »Slehernik .
n— »Sloga« priredi pri g. Osolniku 11. avgusta ob 17.30 koncert s plesom. Sodeluje godba »Sloge« iz Ljubljane.
Iz Ptuja
i— Priprave za veliko gasilsko slavnost v Ptuju so končane. Ptujska gasilska četa, ki obhaja letos svojo 651elnico, je s pripravami za proslavo jubileja gotova. Pokroviteljstvo je prevzel podban g. Otmar Pirkmajer, ki se bo proslave udeležil. Dosedaj je prijavljenih okoli 200 gostov iz vseh kraj. naše banovine. Na predvečr 14. t.m. bo ob 20.30 baklada, ob 21.30 pa družabni večer v Društvenem domu. Prebivalstvo Ptuja naj ob bakladi razsvetli okna. 15. t. m. bo ob 5. bu-dnica in sprejemanje gostov pri jutranjih vlakih. Ob 8.15 bo povorka skozi mestne ulice, v katerih bo razen godbe »Drave« iz Maribora tudi več gasilskih godb. Ob 9. bo na Florjanskem trgu pontifikalna maša in blagoslovitev orodja. Popoldne bodo proste vaje s sekiricami na Tyrševem trgu in velika gasilska vaja na Minoritskem trgu.
Sokol I. Ljubijana-Tabor obvešča članstvo da se z vsemi oddelki udeleži proslave 15 letnice obstoja Sokola na Je žic L Sokol na Ježici jie bil ustanovljen v 1. 1920 kot odsek našega društva, zato je naša dolžnost tem večja, da se odzovemo vabilu br. dru-i štva. Zbor vseh oddelkov v kroju bo v nedeljo ob 12.45 na letnem telovadišču Tabora, od koder odkorakamo s prapori in godbo na čelu na Ježico. Vabimo br. ljubljanske edinice, ki se tudi nameravajo udeležiti tega slavlja, da se nam priključijo. Zdravo!	Uprava,
Ljubljanski Sokol poziva svoje članstvo, da se udeleži v največjem številu proslave 15-letnice Sokola na Ježici, ki bo v nedeljo 11.
t. m. v Stožicah na vrtu br. Ramovša _
Za ono članstvo, ki se udeleži te proslave v kroju, je zbor ob 12.45 pri Sokolu I na Taboru.
Uprava Sokolskega društva Vič poziva člane in članice k udeležbi proslave 15-letnice obstoja Sokolskega društva na Ježici in javnega nastopa Sokola v Brezovici. Odhod na Ježico točno ob 13. v krojih nin s praoorom izpred Sokolskega doma na Tabor, kjer se priključimo Sokolu na Taboru. Odhod na Brezovico ob 14. izpred Sokolskega doma.
Sokolsko društvo Dobrava - Podnart priredi jutri ob 15. predavanje o kokošjereii Predava predavatelj ZKD. g. ing. Wenko
I | vzroka požara uvedlo postopanj,
Izvleček iz programov
Sobota 10. avgusta. Ljubljana 12: Vožnja brez cilja in brez postaj. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, obvestila. _ 13.15: Nadaljevanje »vožnje«! — 14: Vreme, spored. — 18: Na delopust — veselih lic! (Radio orkester). _ 18.50: Zunanje politični pregled (dr. Jug). _ 19.10: Cas, vreme, sporočila, spored obvestila — 19.30: Nac. ura. _ 20: Radiiska opereta »Mamselle Nitouche«. _ 22: Cas, vreme, oo-ročila, spored. — 22.10: Koncert plesne glasbe — Radio orkester in plošče.
Beograd 16.20: Plošče. _ 17: Narodne pesmi. — 20: Zvočna igra. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12 10- Plošče — 1710: Godalni trio. _ 20.45: Recitacije! -21.15: Koncert na flavto. — 15. Ruske
r~/,ra?a ,19-30: Operetna glasba/-20.4o: Godalni orkester. _ 21.30: Zamorske pe^mi. — 21.o0: Šramel kvartet. _ 2^30-Plesna glasba, -u, Varšava 19.30: Poljske P 20.10: Orkestralen koncert/ -" JU : bimfonicen koncert. — 22 30- Lahka godba. - Dunaj 12: Plošče. - 15.35: Orkester mandolin. _ l7: Plošče. _ 19.20: Arije in pesmi. — 20:" Veseloigra. — 2215-babka godba orkestra. _ 23.45- Jazz ' -Berlm 20.10: Plesni večer. _ 22.30: Zabaven program - »Muenchen 20.15: Prenos iz Stuttgarta. ^ 23: Ples. — S*„uffart 20.15-
Pesmi m plesi za staro in mlado. — 24-Simfoničen koncert
>JUTRO< št. 183.
6
Sot>ota, lOi argasta 193o.
Usoda ti je zapisana v kosteh
Zanimive ugotovitve ameriških zdravnikov: človekova preteklost se zrcali v kosteh
Clevelandski izumitelj Charles Francis Bmsh je pred šestimi leti ostavil tamkaj šnji univerzi -500.000 dol. za raziskavanja, ki naj bi rabila izboljšanju človeškega plemena. Anatom in antropolog dr. L. Wingate Todd, ki je upravljal ustanovo, je sedaj objavil zanimivo poročilo o raziskavah, ki so jih izvršili z njeno pomočjo na človeških kosteh, da bi ugotovili, kakšen vpliv imajo vnanje okoliščine, prehrana, bolezni itd. na njihovo rast.
Med drugim so izvršili preiskave na 4000 clevelandskih otrocih. Neprestano so jih merili, obsevali z Rontgenovimi žarki in fotografirali, pri nekaterih so se začele ront-genske raziskave že pred rojstvom. Uspeh je bil cela gora poučnih podatkov in fotografij-
Ena izmed ugotovitev je bila ta, da rase človeški obraz v prvih petih letih bolj v širino pozneje v dolžino. Obrazne kosti so kaj občutljive zoper motnjo v rasti. Ce kakršni koli vzrok prekine v otroških letih njihovo rast, se obraz spremeni za vse življenje. Sprememba hrane obnovi sicer normalno rast, toda znak motnje ostane. V mnogih primerih ostane tako odraslim otroška glava in iudi topi nosovi so često posledica nezadostne prehrane v otroških letih. Rontgen-ski negativi so jasno pokazali, da se nos v otrokovih prvih šestih mesecih razvija v zgornji tretjini, kjer so glavni organi duhan-ja, potem rase bolj srednji del, končno dobi spodnji del do mladeniške dobe svojo pravo obliko. Ce kar koli zadrži razvoj spodnjega dela, je naravna posledica top ali pove-
znjen nos.
Slaba hrana, bolezen, poškodba lahko prekinejo normalno cirkulacijo v kosteh tako, da zadržijo rast in nastane prava brazgotina. V nekem primeru je nekemu otroku povzročilo mamilo, ki so mu ga dali za ublažitev bolečin pri malenkostni operaciji, vidno brazgotino na kosti na nogi. V nekem drugem primeru je kazala brazgotina na kosti, da je otroka v njegovem drugem letu zadela kakšna bolezen ali poškodba. Pozve-dovanja so ugotovila, da otrok v tistem času ni doživel nič takšnega, pač pa so dognali 1o. da je otrokov oče tedaj zapustil družino. Beda in razburjenje, ki jima je bila izpostavljena uničena družina po tem dogodku, sta vtisnila otroku svoje neminljivo, tragično znamenje v kosti.
Moška refornma zveza v boju z zlorabljenim paragrafom, ki ustvarja „kopafke zlata" v Ameriki
Da mora ločeni mož skrbeti za svoje nedorasle otroke in pod nekimi pogoji tudi za svojo ločeno ženo, je zakon pameti, ki ga priznavajo skoraj v vseh kulturnih državah. V Ameriki pa je nastalo iz tega nekaj znorelega. S tem paragrafom in s kaznovanjem »prelomljene obljube zakona« so moški lahko za vse življenje predani v roke maščevalnim in plena željnim ženskam.
In to se je v resnici tudi dogajalo. Na zadnje je prišlo tako daleč, da so bile ženske, ki so si izbrale za poklic, da so moške najprvo premamljale, jih pripravljale do tega, da so jim obljubili zakon, nato do tega, da so to obljubo prelomili, na kar so Rrečniki odločili rajši za zakon, tedaj so imele v rokah zakonito orožje, da so jih lahko po mili volji plenile. A če so se nesrečniki odločili rajši za zakon, tedaj so jftm šle kmalu potem ogromne vsote v zvezi z ločitvenimi tožbami »Gold digging girls« (kopaike zlata) imenujejo v Ameriki takšne ženske in njih plen pri enem samem moškem znaša lahko tudi 100.000 dol. Zdaj si predstavimo še to, da ima ločenka v lAmeriki pravico zahtevati alimente od vseh svojih mož, tudi če juh je bila kopica, kar je tam neredek primer, in da je mož po drugi strani dolžan plačevati svoji ločeni ž«nd, tudi če se je poročila z drugim, tedaj si lahko izračunamo, da »kopanje zlata« na ta način je zelo donosen poklic. In ničesar ni bilo, kar bi nesrečneža, ki je zašel v kremplje takšne poklicne plenitke ali ma-Soevahve žene, rešilo.
Če se je branil plačati ali če plačati enostavno ni mogel, tedaj je imela ženska pravico, poslati ga za tri mesece v poseben zapor. V njem je lahko prebil v resnici vse življenje in se je to tudi dogajalo. V teh treh mesecih, ko je bil v zaporu, je bil sicer odvezan dolžnosti plačevanja, a predstavimo si, da ni imel po prestani kazni spet nobenega ficka, da bi plačal ženi novi obrok, tedaj ga je ta lahko poslal še ista hip spet v zapor. Povprečno je bilo doslej vedno po 125 Newvorčanov v takšnem zaporu, a neka statistika navaja, da so »gold gigging girls« v zadnjih desetih letih v Z-e-digging girls« v zadnjih desetih letih v Ze-za 936 milijonov dolarjev! In še veliko večji so bil stroški za odvetnike in sodmije.
Jasno, da so moški in zlasti prizadeta vedno protestirali proti takšni znoreli uporabi paragrafov. Ustanovili so si celo Moško reformno zvezo, ki se je z vsemi silami borila proti tako kvarnim razlagam in zlorabam paragrafov. Boj je bil težak in dolgotrajen in še dolgo se bržkone ne bo končal, a sedaj si zveza vendarle lahko čestita, da je dosegla vsaj začeten uspeh, ki jamči za nadaljnje.
Državi New York in Indiana sta namreč izdali zakon, po katerem procesi za alimente in kaznovanie moških, kakor tudi zavoljo prelomljenih obljub zakona ne bodo več mogoči, če bo šlo za očitno goljufijo in izsiljevanje s strani žensk. Ta paragraf še ni dosti, a je vendar začetek izboljšanja, razen tega pa se pripravljajo podobna zakoni tudi v drugih državah. To je sicer v da-
našnjem položaju umljivo. Stvar sega že preveč globoko v - n -Hirsko področje in niti bogata Amerika si danes takšnih »postranskih« milijardnih izdatkov ne more več mirno privoščiti.
Teden molka
Francija bo organizirala na pobudo pisatelja Duhamela teden molka, ki se bo bavil z vprašanjem, kako bi ee dal odpraviti prometni trušč. Duha.mel je tudi hud sovražnik radio zvočnikov.
Kraljica tiska
Združenje Španskih novinarjev v Madridu je izvolilo gdč. Concho Coso za kraljico tiska 1935
K italijansko abe sinskemu sporu
Pariz pozdravlja poslanika Puriča
UMI I' I • mtmmm
Sprejem našega novega poslanika dr. Božidarja Purica na pariškem vzhodnem kolodvoru, kjer ga je pričakoval podravnatelj protokola Carre kot zastopnik vnanjega ministrstva poleg osebja jugoslovenskega poslaništva in članov jugoslovenske kolonije v Parizu. Tudi časopisje izraža v številnih člankih simpatije za novega jugoslovenskega diplomatskega zastopnika
Normalno kolesarenje je zdravo
Kdo sme in kdo ne sme kolesariti
Kolesarenje ima velike prednosti, saj spravlja večji del mišičevja v gibanje in krepi ves organizem. Temu se pridružuje-je ugodni vplivi svežega zraka in sončne svetlobe. Seveda pase moramo prašnih potov prav tako izogibati kakor prehitre vožnje, ki povzroča preutrujenost, padec telesne teže, bolezen na srcu in pljučih i. t. d. Jetičniki, bolniki na srcu in z začetkom po-apnjenja žil ne bi smeli kolesariti.
Tempo vožnje naj v splošnem ne prekorači 15 km, za starejše in slabotnejše osebe pa naj znaša kvečjemu 10 do 12 km. V nasprotnem vetru ne vozi dolgo, prav tako ne po predolgih strminah.
Kolesarenje učinkuje ugodno pri lahki živčni šibkosti, lahki bledičnosti, zaprtju, tolščavosti in povsod, kjer bi bile potrebne dihalne vaje. Ne smemo pa voziti z odprtimi usti, preveč sklonjeno in s cigareto v ustih. Da bo drža pravilna, moramo paziti
Abesinski cesar med svojimi konjeniki (najnovejša slika)
Spomenik psom
Na pobudo slovitega ruskega biologa prof. Pavlova bodo odkrili na vrtu leningrajskega zavoda za eksperimentalno medicino spomenik brezimnim pomočnikom znanosti, psom. Spomenik predstavlja bronaste glave osmih psov razne pasme, na straneh so izreki prof. Pavlova o pomenu psov za eksperimentalno medicino. Spomenik odkrijejo, čim se vrne sivolasi učenjak z Angleškega, kjer se mudi ta čas kot zastopnik sovjetske znanosti na mednarodnem kongresu nevrologov.
Joan na »Normandiji"
Z »Normandijo« je dospel te dni v Cher-bourg gotovo najmlajši zastonjkar ozir. zastonjkarica, kar se jih je kdaj peljalo preko oceana. Ko je bil parnik že nekoliko ur oddaljen od Amerike, se je javila poveljniku 12-letna Newyorčanka Joan Dele-yeva. Povedala mu je, da je ladjo posetila s svojim bratom kmalu pred odhodom in se je v nji skrila. Nagovarjala je tudi svojega brata, naj stori isto, pa je imel manj poguma in je odšel rajši domov. Nenavadna potnica je imela srečo, da je tako mlada, pa so jo ostali potniki in člani posadke med vožnjo razvajali. Kazni ne bo nobene, pač pa so jo poslali s prvim prekomornikom v New York nazaj.
na pravilno zgradbo krmila. Nepravilno izdelana sedla so tudi lahko vzrok zdravstvenih okvar.
Normalno kolesarenje je ženskam prav tako priporočati kakor moškim — seveda pa brez steznikov in drugih oblačilnih nesmislov. Tekmovalno in prehitro kolesarenje škoduje. Trditev, da si s kolesarenjern kvarimo noge, ni pravilna. S pravo, obutvijo in s poganjanjem pedalov samo s koncema nog postaneta stopala Ln noga nasprotno le lepša.
ANEKDOTA
V TalleYrandovi družbi se je zgražala neka dam nad tobakom in ie državniku dejala, naj bi izdal kakšne ukrepe, ki bi to strast zajezili.
»Popolnoma prav, gospa,« je dejal TalleF-rand. >tudi jaz sem odločen nasprotnik kaje in noslanja. Poskusil bi vse, da ju zatrem. A prej mi, gospa, povejte dve čednosti, ki bi državni blagajni donašali letno 120 milijonov frankov!«
VSAK DAN ENA
»Ni se vam treba opravičevati! Saj smo slišali, kako ste trkali toda tudi mi smo precej ropotali!«
(»Judge*)
W. E. Hintz:
li
lepa žena, kdo si?
Monsieur Anaitole je nagrbančil čelo. Njegove oči so bile čvrsto uprte v finančnika. »Razumeli boste, gospod de Corsignac — vodstvu »Gigantic-Pala-cea« je veliko do tega, da se ogne vsakega miučnega presenečenja! — Za nobeno ceno ne škandala — to je vodilno načelo našega podjetja! — Hm — in tudi tega vam ne smem zamolčati, da se z dfruge strani takisto že zanimajo za gospo de Corsignac — — seveda strogo zaupno! — A to in pa vašf — hm — nekam eudino vedenje, ko ste danes popoldne zvedeli, da je vaša soproga pri nas--vse to je nujno zbudilo v meni misel--saj razumete - -«
Paul de Corsignac je molče pokimal. Razumel ga je — še predobro ga je razumel!
Torej so se tudi z druge strani že zanimali za Mariono! Ta okolnost je bila vsekaiko sumljiva. Kaj, če je bila ta druga stran policija? Skoraj da se ni upal dvomiti o tem.
Konec koncev je bila Marion pustolovka. Sam jo je bil zalotil pri poizkusu sleparije na svoj rovaš — in državni tožilec je nemara dobro vedel vse ositalo, kar je še utegnila imeti na ve-"sti!
Monsieur Anatole je rahlo zakašljaJ. Treba se je bilo odločiti
Ali je smel spričo teh sumljivih okol-nosti še nadalje skrivati Mariono pod svojim imenom? Utegnilo bi se mu zgoditi, da bd kar nanagloma sam, obsedel v koprivah!
Vendar — ali je mogel odkriti vso komedijo zdaj, še preden je bila dosegla namen? Kaj bi rekel Chester Lyn-ne, če zvedel, da se tisti, s katerim je hotel skleniti pogodbo za mnogo mi-' lijonov, pajdaši z navadno pustolovko? »Čujte, gospod Anatole — imam vas za razumnega človeka — — «
»Zelo sem vam hvaležen za dobro mnenje!« Detektiv se je srečen priklonil.
»Ali veste, kaj je tole?« Kakor po čarovniji se je v Corsignacovi roki mahoma pokazal pisan papir.
Monsieur Anatole je skrivil usta v umevajoč smehljaj. »Če se ne motim, je to bankovec za tisoč frankov, gospod!«
»Prav nič se ne motite! In ta tisočak je vaš, ako se odrečete nadaljnega zasledovanja te zadeve!«
Hotelski detektiv je prestrašen iztegnil roko od sebe. »To je podikup--«
»Prav! — Reciva dva tisoč frankov!«
»Potem — hm — potem je to« — Anatole je zamišljeno pomajal z glavo — »potem je to dobra kupčija — in
jaz sem preubog rodbinski oče, da bi jo smel odbiti!«
»Nu, vendar!« je olajšan pokimal Corsignac. »Saj sem vedel, da ste pa« meten človek! In zdaj vam tudi zau« pno povem resnico! Dama, ki stanuje v »Gigantic«Palaceu« pod imenom go» spe de Corsignac, je — kakor ste men* da že uganili — res vse drugo prej ka» kor moja žena; vendar mi je pa silno mnogo do tega, da še nekaj dni velja za mojo ženo. Upam, da me razume* te!«
Monsieur Antole si je slovesno po« ložil roko na tisti kraj prsi, kjer je domneval, da ima srce. »Na to se lah« ko zanesete, gospod de Corsignac! In zdaj — nikar ne zamerite, da sem vas motil! Razumeli boste — korist podjet« ja--«
»Bodite brez skrbi! Razume se, da prevzamem odgovornost za vse, kar je v zvezi s temi rečmi!«
»Vaša beseda mi zadostuje, gospod de Corsignac!« je zatrdil hotelski de« tektiv Pod pritiskom njegove roke sta tisočaka tiho zašelestela v prsnem žepu.
Takoj nato se je poslovil od Corsig« naca in v prijetni zavesti svojih diplo« matskih in trgovskih zmožnosti za« pustil plesno palačo.
Ko se je Corsignac nekaj trenutkov potem vrnil v slavnostno dvorano, mu je še vedno poigraval okold ust vesel nasmeh S prvim pogledom se te ozrl proti mizi. kjer sta Marion in Chester Lvnne molče sedela pred polnima ko«
zarcema. Nato je počasi krenil proti njima.
»Še enkrat se moram opravičiti — a nekaj važnega je prišlo — sami veste, mister Lvnne. da nismo poslovni lju« dje nikoli gospodarji svojega časa!«
Američan je počasi in nekam v za« dregi prikimal z glavo.
Corsignac je to zadrego dobro opa« zil in si jo tudi po svoje raztolmačil. Smehljaje se je sedel med njiju in se takoj obrnil k Američanu: »Nastopile so namreč okolnosti, zaradi katerih bi nujno želel, mister Lynne, da skleneva kupčijo čim prej!«
Ko je tako govoril, je skrivaj opazo« val Chestera Lvnnea. Lahni odpor, ki se je zazrcalil na Američanovem ob« ličju, ni ušel njegovi pozornosti
»V tem oziru vas bom moral najbr« že razočarati, gospod de Corsignac«, je rekel Chester Lynne. ko je nekoliko po mislil. »Nimam namreč moči, da bi kar tako podpisal pogodbo, s katero postane petrolejski trust letnik vaše« 2a petrolejskega vrelca v Rumuniji«.
Corsignac ie komaj zatajil svojo ne« jevoljo. »Mislil sem. da imate poobla«
stilo. mister Lvnne--«
»Seveda ga imam. ali--dovolite
mi, gospod de Corsignac. da govorim popolnoma odkrito Pri petrolelskem trustu smo kakopak pazljivo prebrali vaše podatke o donosnosti petrolej« skih vrelcev — —«
»Ali morda niste zadovoljni s števil« kami, ki so v njih navedene?«
Chester Lynne je skomignil z rame« ni. »Za nezadovoljstvo ni povoda, če je vse tako, kakor ste nam opisali!«
»Torej mi trust ne zaupa?«
»To bi bila prehuda beseda — a vse« kako je treba vaše gradivo šele preve« riti, preden more biti govora o podpis su pogodbe. In zdaj vam tudi lahko iz« dam, da je veščak trusta že v Rumu« niji Kakor hitro dobim njegovo poro« čilo v roke, ni za sklenitev kupčije no« bene zapreke več!«
V Corsignacovo čelo se je zarezala lahna guba nejevolje.
Sicer je sam že od kraja vedel, da ne bodo kar tako verjeli njegovim podat« kom, a to, da bodo poslali veščaka pre gledat vrelec, je bilo vendarle nepriča« kovana okolnost.
»Vidim, da imam opravka z izkuše« nimi ljudmi —« je dejal in se posilje« no nasmehnil. »Nu — tem bolje. Po« tem vsaj ne bo imel nobeden izmed na ju občutka, da je bil oškodovan, mister Lvnne! Dovolite mi samo še vpraša« nje —«
»Prosim?«
»Kdaj je pričakovati poročila vašega veščaka? Razumeli boste — za moje nadaljne ukrepe je zelo važno, da imam vsaj približen pojem o tem —!«
Chester Lvnne je zamišljeno pogle« dal predse. »Naš veščak je zdaj že te« den dni v Rumuniji. Čez nekaj dni bom zanesljivo imel njegovo poročilo v rokah!«
Ureini« Davorin Ravljea. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tfTamarja Franc Jezeršek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Aloja Novak. — Vsi v Ljubljani.