Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (cascl-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/646-1 Poštnina plačano v gotovini tednik NOVI UST Posamezna štev. 50— lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 732 TRST, ČETRTEK 13. FEBRUARJA 1969, GORICA LET. XVIII. SLahni hi m* Naši bravci se bodo morda čudili nad številnimi članki v tej številki, ki obravnavalo zadevo repentaborskega šolskega patronata in nekatere druge poskuse šolskega skrbnika g. Angiolettija> da vsili svoje tolmačenje zakona našemu šolstvu. Morda bo ^do dejal (in nam je tudi ie dejal), da niti stvar sama niti oseba g. šolskega skrbnika ne zaslužita tolike porabe papirja in tiskar-skega črnila. Vendar menimo, da ni tako. Zadnje mesece se namreč množijo znaki, da nekoga moti ozračje mirnega sožitja in strpnosti, ki je zavladalo na Tržaškem med našo manjšino in večinskim narodom ter med manjšino in oblastmi. Prvi očiten napad na to mirno sožitje je bil storjen v openski lekarni, z nesramno in neupravičeno odpovedjo dr. Metki Kacinovi. Drugi Poskus molenja tega končno doseženega sožitja pa moramo videti — dasi še tako neradi — prav v ukrepih g. Angiolettija, s katerimi je onemogočil pravo sestavo in delovanje repentaborskega šolskega patrona-la, enostransko imenoval v komisiji za slovenske šolske radijske oddaje zgolj italijanske šolnike itd. Morda bo g. Angioletti takoj zanikal, da bi bil imel kdaj tak namen. Toda posledice njegovih ukrepov so pač takšne. Priznamo, da je reakcija s slovenske strani nekoliko nervozna. Toda Slovenci na Tržaškem in vsa naša manjšina v Italiji smo občutljivi, kadar kdo položi roko na naše solstvo, ker vemo iz. dolgoletnih izkušenj, da se to nikoli ne zgodi z dobrim namenom. $e nikoli se ni zgodilo, da bi bil g. Angioletti ali kaka druga šolska oblast vsiljevala slovenske šolnike v kakšne komisi-jc Za italijanska šole ali da bi bila odmeri a slovenskim šolnikom in šolam svoj delež, 01 jim pripada. Vedno se dogaja samo o-tratno. Zato pač postanemo nervozni, ko sPet ugotavljamo take poskuse. Ne more->no si kaj, da bi ne videli v tem nov uda-rec pa slovenskem šolstvu, pa naj se zdi še tako prikrit in kamufliran s skliceva-niem na zakonske predpise. V tem je g. Angioletti pač zelo izveden. Toda to nas ne bo premotilo. Prepričani smo, da g. Angioletti ravno ne ljubi slovenskega šolstva kakor punčico Mojega očesa. In morda je njega in še 'Marsikoga zbodlo ravno to, da se je slovensko šolstvo z letošnjim šolskim letom konč-n° spet nekoliko okrepilo ali vsaj prenehalo kazati znake počasnega nazadovanja. Morda njemu in še komu ni prav, da se v »Piccolu« množe oglasi, ki ponujajo službe fantom in dekletom, ki znajo SLOVENSKO, kar daje tistim mladim Slovencem, ki so končali slovenske šole, neko prednost (Nadaljevanje na 3. strani) BOLGARI HLEPIJO PO MAKEDONIJI Bolgarija jc začela spet s propagandno gonjo, ki zanika, da so Makedonci poseben narod, in zahteva priključitev Makedonije kot »bolgarskega ozemlja« k Bolgariji. Nekateri si razlagajo to kot znak novega sovjetskega pritiska na Jugoslavijo, kajti v Bolgariji vidijo sovjetskega satelita, ki bi si ne upal sprožiti take propagandne gonje brez privoljenja Sovjetske zveze. V resnici so Makedonci star narod, le da so se zaradi nesrečnih okoliščin (dolga podjarmljenost Turčiji) v modernem času pozno vzdramili v pravo narodno zavest. Narodno prebujenje se je začelo šele sredi preteklega stoletja z bratoma Miladinov iz Struge, a je zadobilo obliko pravega političnega prerojenja šele v tem stoletju. Makedonci so tudi čisto drugega etničnega izvora kot Bolgari, ki so, kot znano, ugro-altajskega (mongolskega) izvora in so prispeli iz krajev ob Volgi. Pokristjanjeni so bili od makedonskih misijonarjev in verjetno so sprejeli tudi jezik in kulturo od Makedoncev, ohranili pa so si svojski narodni značaj in mnogo prvotnih etničnih značilnosti, tako da je neglede na sorodnost jezikov med Makedonci in Bolgari le malo skupnega. Makedonci so trdno odločeni — posebno mlade generacije — da si ohranijo narodno samobitnost in lastno republiko, ki so jo dobili v federativni Jugoslaviji. Seveda si Bolgarija sama ne bo upala uporabiti sile, da bi si priključila Makedonijo. Zanaša pa se morda na sovjetsko pomoč. Njena propagandna gonja dokazuje, da i -izključuje take sovjetske pomoči in možnosti, da se nekoč polasti Makedonije. Jugoslovanska vlada je poslala bolgar-si vladi ostro protestno noto zaradi bolgarske propagande glede Makedonije, kar slabša odnose med obema državama in na vsem Balkanu. EŠKOL JE SPRAVLJIV Izraelski ministrski predsednik Levi Eš-kol je izjavil v intevjuvu za ameriško revijo »Newsweek«, da Izrael nima ozemeljskih zahtev glede zasedenega arabskega o-zemlja razen vsega mesta Jeruzalema in Golanskega višavja. Pač pa zahteva, da mora biti Jordan varnostna meja, preko katere ne bi smele arabske čete (v primeru, da bi bil sklenjen mir). V ta namen bi imele izraelske čete zaseden varnostni pas vzdolž Jordana. Zaradi teh izjav je nastalo razburjenje pri nekaterih desničarsko navdahnjenih krogih v Izraelu in v parlamentu je bila celo predlagana nezaupnica Eškolu, ki pa je bila zavrnjena. Eškol je tudi izjavil v intervjuvu, da je Izrael pripravljen, da se pogaja z Nasser-jem, tudi takoj in kjerkoli. Jordaniji pa je ponudil pristaniško cono v Hajfi ali v Ašo-du. Pač pa Eškol in vsi izraelski progi odklanjajo vsak poskus diktata štirih velikih sil glede miru na Bližnjem vzhodu. Kaj zahtevajo naši dijaki V zvezi s stavkovnim gibanjem slovenskega di-jaštva v našem mestu smo se obrnili na skupino dijakov državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu, da bi za naše bravec natančneje orisali namen in potek svoje akcije. Kako je na vaši šoli (slovenski licej) organizirano dijaško gibanje za reformo srednje šole? Pravzaprav takega organiziranega dijaškega gibanja na šoli pred zasedbo šolskega poslopja sploh ni bilo. Res, da smo posamezni študentje — to predvsem iz višjih razredov — o tem med seboj razpravljali, vendar je bilo vse le v zasebni in neuradni obliki. Zasedba šole pa nam je omogočila, da smo te probleme predočili celo šoli in smo o njih skupno razpravljali. S tem smo se tudi bliže seznanili z vsemi razredi in njihovimi specifičnimi težavami kot tudi s Problemi celotne šole. Z zadovoljstvom lah- ko ugotavljamo, da so se tudi nižji razredi aktivno udeležili razprav in pokazali večji čut za odgovornost in večjo ali manjšo zrelost glede skupnih vprašanj, kot bi bilo pričakovati. S tem dejanjem pa smo predvsem dokazali, da nismo tako otročji in nezreli, kot nekateri mislijo, in da nočemo več samo akritično in pasivno sprejemati. Katere so bistvene zahteve slovenskega dijaštva? Zahteve slovenskega dijaštva se delno skladajo z zahtevami italijanskega, ker je naša šola državna. Seveda pa imamo kot Slovenci tudi naše posebne zahteve in to ne samo kot posamezna šola, temveč tudi kot narodna manjšina. Prve zahteve zadevajo predvsem vlogo, ki naj bi jo imela dijaška zborovanja. Njihove odločitve naj ne bi bile podrejene vetu ravnateljstva, kot je za (Nadaljevanje na 4. strani) Stavba slovenskih šolnikov na Tržaškem RADIO TROT A ♦ NEDELJA, 16. februarja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba /.a kitaro; 10.00 Faithov orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Zora Tavčar: »Kokošja balada«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. . 13.30 Glasba po željah; 14.45 Od televizijske oddaje »Canzonissima« do Festi vala v San Remu 1969; 15.30 Držič: '»Boter Andraž«. Veseloigra; 17.15: Montenegrov orkester; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 »Kino včeraj in danes«; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Bednarik: »Pratika«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 17. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Elektronske orgle; 12.10 Pomenek s poslu-šavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Musiči del Friuli; 17.20 Za mlade po slušavce: Car glasbenih umetnin; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »C. A. Seghizzi«; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Nini Rocco Bergera: '»živalski vrt na škorklji«; 21.15 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Pianist Leon Engelman. ♦ TOREK, 18. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Kitarist Bonfa; 12.00 Bednarik: »Pratika«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casa-massimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncertisti naše dežele. Sopr. Nerina Pelicon - Pettirosso, pri klavirju Valdo Medicus; 18.55 Hawkinsov sekstet; 19.10 Bambič: »Albert Sirk«. 19.20 Priljubljene melodije; 19.45 Zbor »V. Vodnik« iz Doline; 20.00 Šport; 30.35 Mikula Letič: »Kranjski klobasi«, sonetni venec. Recitira Edvard Martinuzzi; 20.55 Pol ka je ukazana, pustne pesmi; 21.10 Veliki pustni ples. V odmoru (21.30) »Moderni plesi pred pel-destimi leti, mnenja naših dedov«. ♦ SREDA, 19. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.00 Jutranja glasba; 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Saksofonist Curtis; 12.10 Danijela Nedoh: »'Zorko Prelovec«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za 1. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Slavni pevci; 18.10 Higiena in zdravje«; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico; ♦ČETRTEK, 20. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 »The Medallion Piano Quartet«; 12.00 Iz potne torbe Milka Matičetovega; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 19.00 Pojeta Franco IV in Franco I; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Ottieri: »Osebek«. Enodejanka; 21.05 Na havvajske kitare igrata John in Jerry; 21.30 Angel »Pocho« Gatti in »The Big Band«; 22.00 Komorne skladbe. ♦ PETEK, 21. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Ju ranja glasba; 11.40 Radio za 11. stopnjo osnovnih šol: 12.00 Harmonikar Gianferrari; 12.10 »Blago znanstvo za domačo rabo«; 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev an- sambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni moj stri; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Komorni koncert; 19.20 Postni govori: Msgr. Ja kob Ukmar: »Ljubezen kot nova zapoved«, 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 ■ Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glas be; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Sladbe davnih dob; ♦ SOBOTA, 22. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 lutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi: 11.50 Ka rakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio: 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Nicvo: »Izpovedi osemdesetletnika«; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 aZ mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Ženski oktet »F. Prešeren« iz Kranja; 18.50 Iz Mednarodnega festivala jazza v Ljubljani 1968; 19.10 »Družinski obzornik«; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 »Šal za Carlotto«; 22.20 Zabavna glasba. Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je na svoji seji 4. februarja t. L skrbno proučil vsa nerešena vprašanja, ki tarejo slovenske šolnike in reden razvoj slovenskih šol vseh vrst in stopenj. Ugotovil je, da bodisi prosvetno ministrstvo, bodisi tukajšnja šolska oblast ne izvajala nekaterih določb, ki jih jamčijo obstoječi zakoni in mednarodni sporazumi, kje še, da bi izpolnili u-pravičene zahteve slovenskih šolnikov, ki jima jih je sindikat tolikokrat posredoval Res da smo v zadnjem času prejeli precej obljub in zagotovil, toda konkretnih dejanj ne vidimo in vse kaže, da jih tudi zlepa ne bomo. Poleg tega ic tržaški šolski skrbnik Z dvema znanima krivičnima ukrepoma žalil dostojanstvo vseh slovenskih šolnikov. Zato je Sindikat slovenske šole v Trstu sklenil, da razglasi za četrtek 20. februarja enodnevno stavko vseh slovenskih šolnikov in osebja na slovenskih osnovnih in sred njih šolah na Tržaškem. V ta namen vabi sindikat slovenske šele v Trstu vse šolnike na članski sestanek, ki bo v ponedeljek, 11. februarja, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Geppa 9, kjer bodo odborniki sindikata podrobno sezna nili šolnike o vzrokih razglasitve stavke. •-- VISOK SNEG IN HUD MRAZ PO VSEJ EVROPI Skoro vso Evropo je zajela zadnje dni izredno huda zima. Snežni viharji divjajo tako v južni kot v severni Evropi. Temperature so povsod zelo nizke. Posebno visok sneg in nizke temperature pa imajo v Sloveniji. V Ljubljani je pol metra snega, pri Logatcu tričetrt metra. Na Gorenjskem m tudi na Krasu je temperatura v preteklih dneh večkrat padla na 25 stopinj pod ničlo. Zaradi visokega snega in zametov je bil ne- dloj?, (Refada /e do&il Z resničnim veseljem je sprejela tržaška slovenska javnost novico, da je dobil pisatelj Alojz Rebula Prešernovo nagrado slovenske republike za svoj novi roman »V Sibilinem vetru«. Naš list je bil -prvi, ki je v svoji kulturni rubriki opozoril na izredno umetniško vrednost in pomembnost tega Rebulovega dela. Po prejemu nagrade je dal Rebula za štirinajstdnevnik »Naši razgledi« izjavo, s katero je odgovoril na vprašanj’?: »V čem je vaša ustvarjalna dilema, temeljni umetniški konflikt v vas ali v vašem odnosu do okolja in sveta?« Rebula je izjavil : »Tvegal bom odgovor: če je v meni kakšna resnična dilema, ni ustvarjalna dilema; če je v meni kakšen resničen konflikt, ni umetniški ‘konflikt. Umetnost — in z njo kultura nasploh — mi je sekundarna kategorija; tem sekundarnejša, čim delj živim. Kolikor je konflikta v meni, se odvija na ravni usode, bivanja, življenja. Primarna kategorija, se mi zdi, je zame samo ta : tam primarnejša, čim dalje živim. Konflikt je v tem: prebijati se iz spoznanega v bivanjsko. Delati iz izbire usodo, iz ure v uro, iz dneva v dan: čedalje bolj izmirjen z neizpre-menljivim in čedalje bolj vznemirjen od mogočega. Konflikti ob peresu in papirju so drugotni, če- kaj dni onemogočen promet tovornjakov s priklopniki po slovenskih cestah. Tuje tovornjake so zavračali na mejah. Vendar so snežni plugi v kratkem dobro očistili slovenske ceste, v kolikor jih ni spet zamedel včerajšnji snežni metež. Sneg je cel dan ohromil ves promet tudi v New Yorku in v raznih drugih ameriških mestih. Na newyorških letališčih je ostalo blokiranih 6000 potnikov. Zmanjkalo jim je tudi živil. Blizu sto ljudi je zaradi snega izgubilo življenje, največ zaradi srčne kapi, ko so peš gazili sneg domov. Tudi predsednik Nixon je ostal zaradi snega blokiran na Floridi, ker letala niso vozila. ZA VAJONT SO KRIVI BAJE GEOLOGI V Aquili se nadaljuje proces proti skupini obtožencev, katere dolži državno prav-nišlvo, da so krivi za vajontsko katastrofo v noči 9. oktobra 1963, ko je utonilo okrog 2000 ljudi. Eden glavnih obtožencev, ing. Nino Biadene, ki j ? vodil gradbeni urad družbe SADE, ki je zgradila vajontsko elektrarno, je zatrdil v svojem zagovoru, da so krivi za nesrečo geologi. Kajti če bi bili geološki strokovnjaki izjavili, da je tisto ozemlje nevarno, bi elektrarne sploh ne bili gradili. Toda glavna geologa, ki sta takrat preiskala tisto ozemlje v Vajontu, univ. prof. Giorgio Dal Piaz s padovanske'univerze in prof. Francesco Pcnta, član vrhovnega sveta za javna dela, sta že pred loti umrla. Skupina zdravnikov v bolnišnici Nevvcastkp»V Angliji je s poskusi ugotovila, cla uživanje čebule (ali luka, kot pravijo čebuli ponekod na Slovenskem) preprečuje srčno trombozo (kap). V Italiji se nadaljuje val stavk, ki so tudi znak socialnega in političnega nemira. naq\add' prav utegnejo biti intenzivni do obu.pa. A to bodi le tehnični obup: kako na primer ustvariti umetniško vizijo, ki bo z eno roko grabila za modernimi izpovednimi možnostmi, z drugo pa trdno držala to, kar je po mojem večnostni kompas u-metniškega: jasnost, preprostost, neposrednost. Skratka, kako ruvati v rudniku plinov gradbeni material. 1 Za Slovenca, zaznamovanega z zgodovinskim trpljenjem, in za manjšinskega Slovenca še posebej, je morda to početje lažje kot za druge. Kajpak teoretično: zakaj naprezanje je mapršža-nje, dosežek pa dosežek. Sicer pa mi je drugotno tudi vprašanje, koliko sem umetnik.« TEDENSKI KOLEDARČEK 16. februarja, nedelja: Julijana, Ljubo 17. februarja, ponedeljek: Rudolf, Daromir 18. februarja, torek: Simeon, Pust 19. februarja, sreda: Pepelnica, Rado 20. februarja, četrtek: Leon, Levka 21. februarja, petek: Eleonora, Irena 22. februarja, sobota: Peter, Marjeta Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Lcgiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst Bretonci zahtevajo deželno avtonomijo Bretonci so bili še pred nekaj desetletji narod, ki je bil na tem, da izgine in se utopi v enotni francoski naciji. Govoriti po bretonsko je pomenilo biti »nazadnjak«. »Imenitno« in »gosposko« je bilo govoriti po francosko. Zato je b/etonščina vedno bolj izumirala in celo večina Bretoncev je govorila samo še francosko, svoj jezik pa so mnogi pozabili, medtem ko mladi sploh niso imeli več priložnosti, da bi se ga naučili. V zadnjem času, posebno v zadnjih desetih letih, pa se je začela prebujati tudi narodna zavest bretonskega naroda. Danes so Bretonci nekako tam, kol smo bili Sloven-ci leta 1848. Masa ljudstva je še bolj ali manj pasivna, narodno neprebujena in delno celo ne zna več bretonsko, čeprav se vsi čutijo Bretonci vsaj po deželni pripadnosti, kot svoj čas Kranjci, Korošci, Primorci itd. Sredi te mase pa deluje zavedna manjšina, ki se trudi, da bi narodno vzdramila tudi druge. Po eni strani goji ta manjšina narodno književnost v bretonskem jeziku, ki je dala že lepe plodove — tudi kvalitetno dobre — širi bretonsko prosveto, prireja jezikovne tečaje bretonščine, goji bretonsko folkloro in poglablja znanje bretonske narodne zgodovine. Po drugi strani pa širi tudi Politično zavest in skuša postaviti na noge SLuhul £1*1» (Nadaljevanje s L strani) Pred tistimi njihovimi kolegi, ki znajo samo italijansko ali ki so obiskovali italijanske sole in zato ne obvladajo slovenskega knjižnega jezika za trgovsko dopisovanje, tolmačenje itd., kar postaja vedno bolj važno spričo živahnih trgovinskih zvez med našim mestom in Slovenijo. Zato g. Angioletti ne more zameriti tukajšnji slovenski javnosti in zlasti tistim, ki imajo na skrbi slovensko šolo) če si tolmačijo njegove ukrepe kot izraz tihe želje, da bi le še poskusili omajati temelje slo venskega šolstva in vplivati na naše ljudi, da bi začeli izgubljati zaupanje v bodočnost slovenskega šolstva na našem ozemlju. V tem pa se g. Angioletti moti, kajti dosegel bo ravno obratno, kot sta dosegla tuni upravnik openske lekarne in dr. Rttsso rdvno obratno od tistega, kar sta namera-V(,la doseči z ustrahovalnim odpustom dr. Kacinove. Tako ukrepi g. Angiolettija kot krivica, storjena dr. Kacinovi, sta šele okre Pila v Slovencih narodno zavest in čut za obrambo naših narodnih in manjšinskih Pravic, če pa je to hkrati povečalo našo nervozo in občutljivost, to ni naša krivda. [n gotovo s tem ni bila storjena usluga niti °dnosom med našo manjšino in večino, ni-li odnosom med tukajšnjimi oblastmi in matično Slovenijo in Jugoslavijo, kot je Pokazalo že pismo jugoslovanskega gene ralnega konzula. Vsekakor so taki poskusi diktiranja vnaprej obsojeni na neuspeh, kajti g. Angioletti naj se samo malo poglobi v zgodovino slovenskega naroda in slovenskega šol■ stva, pa bo lahko ugotovil, da sta vzdržala m preživela ne le take zbodljaje z iglo, ampak še hujše udarce. bretonsko politično gibanje, ki bi se borilo za bretonske narodne pravice, katere pariška vlada dosledno ignorira. Neodvisnost ali avtonomija? V političnem pogledu je opaziti dve težnji. Določena skupina se zavzema za popolno neodvisnost Brelonije in poudarja, da je bila Betonija pred stoletji s prevaro pridružena Franciji, ki jo je dobila kot doto neke bretonske kraljice, ki se je poročila s francoskim kraljem. Počasi pa so Francozi popolnoma odpravili bretonsko avtonomijo, zlasti v času centralizacije po francoski re-! voluciji. Druga skupina — ali pa gre le za i taktiko — pa se zavzema za deželno avtonomijo Bretonije, v okviru preureditve Francije v regije (dežele). Prva skupina opozarja na svojo zahtevo po neodvisnosti Bretonije s priložnostnimi atentati na kakšne francoske -spomenike v Bretoniji in podobnimi akcijami, medtem ko je druga skupina, L’Union Bretonne, sprejela pred kratkim na svojem občnem zboru soglasno sprejeto resolucijo, ki jo je predložil njen predsednik Yann Poilvet in v kaeri je rečeno: »V uri, ko se pripravlja regionalna reforma, zahteva Bretonska unija od vlade, da prizna obstoj enotne Brelonije, to se pravi Bretonije, ki bo obsegala, kot to zahtevajo zgodovina, ljudje, geografija in ekonomija, tudi pokrajino Loire-atlantique. Zahteva tudi, da naj razpolaga ta končno obnovljena in prava Bretanija z lastnimi sredstvi, da si bo zagotovila celotno osebnost na vseh področjih.« Vlada v Parizu se dela gluha Pariška vlada se, kot rečeno, sicer dela gluha za te zahteve Bretoncev, hkrati pa jih skuša potolažiti z raznimi velikimi obljubami, npr. z obljubo, da bo zgradila štiripasovno avto-cesto iz Rennesa v Brest in drugo iz Ouimpera v Nantes. Vendar se Bretonci ne dajo zapeljati od takih gospodarskih obljub, ki jih vlada navadno niti ne izpolni, pa tudi ne od obljubljene regional ne reforme, ki si jo pariška vlada zamišlja (čisto gospodarsko, ne pa politično. Zveza štiridesetih bretonskih organizacij, »Gor-seed«, je izdelala že »minimalni načrt« za | bretonsko avtonomijo in ga predložila obla-[ stem. Ta načrt predvideva izvolitev deželne I zbornice in še poseben Gospodarski in so-j cialni svet, ki naj bi predstavljal sindikalne, socialno-strokovne in kulturne organizacije ter krajevne skupnosti. Iz obeh naj bi bila izvoljena stalna komisija, ki naj bi začasno predstavljala zametek izvršilnega odbora (vlade) za vsa vprašanja, ki bi spadala pod pristojnost dežele. Načrt predvideva tudi ustanovitev institucij, ki bi pospeševale razvoj bretonskega jezika, literature in umetnosti, kajti regionalna reforma ne sme ostati samo gospodarska, ampak mora postati človeška stvarnost, je rečeno v načrtu. Ustanovitev bretonske dežele in združitev sedanjih petih departmentov, v katere je razdeljena Bre-tonija, ter sprejem bretonskih kulturnih zahtev predstavljajo nujen predpogoj za dejansko priznanje bretonskega naroda, temelječega na zgodovini, na isti kulturi, nn istih gospodarskih in socialnih koristih in na ljubezni do skupnih izročil. Trenutno se bretonščina ne poučuje niti v osnovnih šolah v Bretoniji, kar meče značilno luč na francosko demokracijo, tembolj ker velja to tudi za vse druge manjšine v Franciji, tudi za Nemce v Alzaciji, kljub sedanjemu francosko-nemškemu prijateljstvu in članstvu obeh držav v EGS. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Hej, hej, danes je radost pri nas. smeha in veselja čas... Ja/, sem majhna deklica drobna Rdeča kapica vabim Vas na ples | pridite zares! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo 16. februarja. 1969 v Kulturnem domu začetek ob 15. uri Vstopnina: odrasli 500 lir otroci 300 lir Starodavnost slovenskih pustnih mask V pritlični dvorani Muzeja za kulturno zgodovino in umetno obrt v Gradcu, je bila odprta od 10. januarja do 12. februarja razstava pustnih mask iz Slovenije. Razstavljenih je bilo na desetine modelov pustnih šem v naravni velikosti ter veliko število fotografij, pa tudi samih mask, zlasti starih. Posebno pozornost so seveda vzbujali rogati in kosmati koranti in »orači«. Razstavljena je bila tudi močno povečana reprodukcija staroslovenskega obeska, ki predstavlja Korantovo glavo in ki so ga pred nekaj leti izkopali v Ptuju, kar dokazuje starodavnost in verjetno religiozni značaj korantovih mask. Štajerski Muzej za narodopisje je izdal razstavni katalog, za katerega je napisal uvod univ. prof. za narodopisje na graški univerzi in namestnik štajerskega deželnega glavarja dr. Hanns Koren. Drugo uvodno besedo je napisal ravnatelj štajerskega muzeja za narodopisje dr. Sepp 'iWalter, obširen prikaz slovenskih panonskih, alpskih in primorskih mask pa je izpod peresa ravnatelja Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Borisa Kuharja. Razstavo so si prihajali ogledovat tudi razredi graških srednjih šol. Slovenske pustne maske so med najstarejšimi in najizvirnejšimi v Evropi, zato vlada pri naro-dopiscih veliko zanimanje zanje. Nekatere so stare najbrž več tisoč let. Prav bi bilo, če bi nekatere ‘izmed njih uvedli tudi v pustne sprevode na Tržaškem, npr. na Opčinah. Euratom se je znašel v krizi, zaradi pomanjkanja pravega programa in denarja. Obstaja nevarnost, da bo skupnost Euratoma (ena od treh evropskih skupnosti) sploh razpadla, če se države članice ne sporazumejo za enoten program in večje finansiranje. V noči od srede na četrtek je bil dosežen načelen sporazum med vlado in sindikati o pokojninah, kar bo urejeno postopno. Sporazum bo čim-prej spremenjen v vladni zakonski predlog, ki bo predložen parlamentu. Približno za 20 odst. bodo zvišane tudi najnižje pokojnine. TvifiA li vij it Kaj zahtevajo naši dijaki (Nadalj. a 1. str.) sedaj določeno po Sullovi okrožnici, temveč naj bi prišle direktno v proučitev posebnemu organu, ki naj bi ga za to ustanovili na deželni upravi. V tem smislu je bila tudi splošna zahteva po decentralizaciji Prosvetnega ministrstva. Zahtevali smo razen tega tudi ustanovitev na vsaki šoli posebnega organa, ki naj bi odločal o važnejših problemih šole in ki bi ga sestavljali ravnatelj, določeno število profesorjev in enako število dijakov, izvoljenih na zborovanju. Dalje smo zahtevali tudi modernizacijo zastarelih programov in sistemov poučevanja ter odpravo zrelostnega izpita. Kot slovenski dijaki pa smo zahtevali še posebej dobre učbenike v slovenskem jeziku, ki bi bili v skladu z našim programom. Zahtevali smo tudi čimprejšnjo ustanovitev višjega Tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu ter ustanovitev slovenskih šol za beneške Slovence. K temu je treba dodati še notranje šolske zahteve glede poučevanja, izpraševanja in sploh življenja na naši šoli. Te zahteve smo predložili ravnateljstvu in profesorskemu zboru. Kakšen je odziv med dijaštvom? Odziv dijakov na te skupne probleme je bil res množičen in odgovoren. Razen maloštevilnih izjem je vse dijaštvo sodelovalo pri skupni akciji. V čem obstaja akcija? Naše zahteve smo podprli s štiri ni pol dnevno zasedbo šolskega poslopja. Vsak dan smo imeli v glavnem dve občni zborovanji, ki sta trajali tudi po več ur in na katerih smo vneto razpravljali o naših problemih in o njih skupno sklepali. Delegacija naših dijakov je predložila proveditorju zahteve naše šole; skupno z italijanskimi šolami pa smo poslali Prosvetnemu ministrstvu skupne zahteve tržaških dijakov. Kakšen je odnos do gibanja italijanske-gaa dijaštva v našem mestu? Kmalu v začetku je naša šola vstopila v ta. »medšolski svet« (Consiglio interscola- Pismo Slovenske skupnosti dijakom Slovenska skupnost v Trstu je naslovila na višješolce slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja ter slovenske trgovske a-kademije »Ziga Zois« v Trstu naslednje pismo: Svet SLOVENSKE SKUPNOSTI z zadovoljstvom ugotavlja, da s svojim demonstrativnim nastopom opozarjate oblasti in javnost na nerešena vpraašnja slovenskega šolstva, kot so šole v Beneški Sloveniji, slovenska idustrijska šola, šolski učbeniki, pravična ureditev patronata na Repentabru in ureditev staleža slovenskih šolnikov. Prepričani smo, da bodo tudi vaša prizadevanja pripomogla k ureditvi nerešenih vprašanj slovenskega šolstva. Trst, 5. februarja 1969. Svet Slovenske skurmosti stico), v katerem so predstavniki vseh zasedenih tržaških šol in ki je odločal o poteku zasedbe in koordiniral skupno akcijo. Ta naš skupni nastop z italijanskimi tovariši je po našem mnenju bil koristen, ker smo prvič stopili z njimi v stik in skupno pretresali svoje probleme. Upamo, da bodo naši italijanski kolegi odslej solidarni z nami, če bi prišlo do morebitnih diskriminacij. Kakšen je odnos profesorjev do gibanja? Večina profesorjev spremlja s simpatijo naše gibanje, ker se jim zdijo naše zahteve v glavnem upravičene, obžalujejo pa zasedbo šole. Imate kaj upanja na uspeh? Dijaki smo naše zahteve jasno povedali in jih poslali odgovornim oblastem. Sedaj pričakujemo odgovor. Če tega v določenem roku ne prejmemo, smo se odločili za po novno zasedbo šolskih prostorov. Ker so nekatere zahteve — posebno ministrstvu — take, da mora o njih odločati parlament, pričakujemo od ministrstva zagotovilo, da naše zahteve preuče in jih upoštevajo. Kar pa se tiče zahtev, ki spadajo v kompetenca provcditorja ali ravnateljstva, upamo, da bodo naletele na razumevanje in odobritev. Skupine dijakov državnega Znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu Opčine ^ PREŠERNOVA PROSLAVA V FINŽGAR-. JEVEM DOMU V nedeljo zvečer je priredil Finžgarjev dom na Opčinah lepo Prešernovo proslavo, na kateri je nas'opila šolska mladina z recitacijami Prešernovih pesmi, mladinski pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Nade Žerjal, ki je ubrano zapel nekaj pesmi, plesna skupina z nižje srednje šole v ljudskih nošah in mali harmonikar Mirko Ferlat. O Prešernu je spregovoril prof. Vinko Beličič. Dvorana je bila tudi tokrat polna. Za dobro organizacijo prireditve je poskrbel prof. Ivan Artač. PUSTNI SPREVOD V soboto bo na Opčinah zdaj že tradicionalni pustni sprevod vozov z našega Krasa. Zaenkrat vsaka vas strogo varuje tajnost, s kakšnimi skupinami se bo udeležila sprevoda, toda te tajnosti se bodo razkrile v soboto popoldne. Zvečer ob 21. uri pa je napovedan ples v Prosvetnem domu. SPET NEVAREN PREHOD ČEZ PROSE-ŠKO CESTO Zebrasti prehod na Proseški cesti na Opčinah, ki je bil napravljen potem, ko se je tam smrtno ponesrečil g. kaplan Jože Vidmar, je zdaj že čislo zabrisan, da ga avtomobilisti sploh ne morejo več opaziti. PUSTNA PRIREDITEV V FINŽGARJE-VEM DOMU Na pustno nedeljo, 16. t. m. ob 21. uri bo nastopil v Finžgarjevem domu na Opčinah zabavni ansambel »ROKOVNJAČI« iz Ljubljane z veselim sporedom. Vsi, ki hočete preživeti kako veselo urico, vljud-non vabljeni. Odstop članov repentaborskega šolskega patronata Njihovo pismo g. Angiolettiju Ker se ni upoštevalo vseh prizivov glede podajamo ostavko jasnih, natančnih in ločno določujočih za- od predsedništva> izvri,nega odbora in sedanjega upravnega sveta šolskega patronata na Repentabru. Naša vest svobodnih ljudi in italijanskih državljanov slovenskega materinega konskih pravil o delovanju šolskih patronatov ter so naletele na gluha ušesa tudi o pombe, katerih razlogi pravičnosti, pravne j enakosti slovenskega prebivalstva in nemo- ! tenega delovanja patronata samega so zahtevali imenovanje tajnika-ravnatelja patronata na predlog upravnega sveta patronata — in bi tajnik-ravnatelj seveda moral obvladati slovenski jezik; ker se ni niti upoštevalo vseh ugovorov političnih in kulturnih organizacij, deželnih svotovalccv ter parlamentarnih poslancev proti nepravilnemu imenovanju za tajnika-ravnatelja patronata v osebi gdč. dr. Erilde Fortuna; ker do danes sama gdč. dr. Eriida Fortuna, dasi večkrat naprošena, še ni izročila ključev arhiva za toč', i pregled vseh uradnih listin, ki se tičejo delovanja patronata; po vsem tem, ko je jasno, da ni nobenega jamstva in še manj možnosti, da bi patronat pod takimi pogoji mogel nemoteno delovati, posebno kar se tiče podpore in pošolskega pouka v korist ne samo majhnega števila učencev (7) šole italijanskega jezika, marveč tudi neprimerno večjega števila učencev (33) šole slovenskega jezika nam ne dopušča, da bi bili kakorkoli odgovorni za krivično stanje in zapostavljanje slovenskega prebivalstva. S spoštovanjem Viljem Žerjal, predsednik OPČINE, Proseška ul. 28 Mirko Guštin, član izvršn. odbora VELIKI REPEN 54 Alfonz Guštin, član izvršn. odbora COL 12 Ludvik Purič, član upravn. sveta VELIKI REPEN 82 Repentabor, 4. februarja 1969. TUDI SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE PROTESTIRA Tudi sindikat slovenske šole v Trstu je poslal šolskemu skrbniku Angiolettiju pismo v katerem ga je opozoril na nepravičnost in nepravilnost njegovih ukrepov glede imenovanja itailijanskih šolnikov v šolska patra-nata na Repentabru in v Dolini ter protestiral proti temu. ____________________Jz Stavka slovenskih šolnikov v Gorici VOLITVE NISO VEČ DALEČ Mlad Goričan nam je poslal daljše pismo, v katerem razmišlja o bližnjih volitvah. Razveseljivo je, da se opaža tudi pri mladini zanimanje za javno življenje in da zginja tista brezbrižnost, ki je zajela naše ljudi ob naši politični razklanosti. Dopisnik piše, da je neprijetno govoriti o volitvah, posebno o volitvah na Gor. škem. Vendar meni, da bi bilo prav, da bi se že zdaj začeli sestajati vsi tisti, ki jim je še pri srcu naša politična smer in S oven-ska skupnost. »Menim,« nadaljuje, »da bi bilo prav, če bi se sestajali po posameznih vaseh odgovorni ljudje in pripravili za vsak okraj posebej ustvarjajoči program, kakor Pač zahtevajo koristi in potrebe posameznega kraja. Razmere, zlasti gospodarske, pa tudi moralne, kulturne in športne, so različne. V celoti pa jih je potreba zediniti na enoten imenovalec. V marsikaterem okraju so že nekatere naše vasi v nevarnosti in še bolj vaške skupnosti, da se razkoljejo in da bo slovenstvo v njih zginilo, če se v soseski ne zberejo pametni možje, ki kljub posameznim u-smerjenostim najdejo temelje, ki so nam vsem skupni. Volitve so kmalu tu! Ali se ne bomo v zgornjem smislu že sedaj pričeli nanje pripravljati? Števerjan PREŠIBEK. TOK V Jazbinah, na Valerišču in v Uklancu teže že nekaj let po elektrovodu zelo šibek tok. Pri sedanji razsvetljavi se komaj more v hišah kaj delati. Gospodinjski stroji pa sPloh ne tečejo. Zato so vaščani teh zaselkov že prejšnji električni družbi poslali pritožbe. Zainteresirali so tudi občinsko upravo v Števerjanu. Novi električni družbi ENEL so omenjeni vaščani poslali podobno pritožbo. Prejšnji teden je družba odgovorila županstvu, da je Pripravljena okrepiti tok, za kar pa je potrebnih 22 milijonov lir. Polovico teh stroškov bi krila družba sama, polovico pa naj Prevzame števerjanska občina. Prizadeti vaščani upajo, da bo to storila. V četrtek popoldne so v Desklah poko-Pali župnika Filipa Kavčiča, ki je triintrideset let župnikoval v tej fari. Pokojni dušni pastir se je rodil 1899 v Idriji. Srednje šole in bogoslovje je študiral v Ljubljani, kjer je bil 1922 posvečen v mašnika. Nato je bil poslan za kaplana v Črni vrh, kjer je postal tudi župnik. Dobri 'n skromni mož se je vsega razdal za verski 'n prosvetni preporod svoje obširne fare. Bil je v vrsti tistih mož na Primorskem, ki so deželo presnavljali in jo ohranjevali v domačem izročilu. Zato so ga fašistični oblastniki obsodili na konfinacijo, od koder se je vrnil precej strt šele leta 1936. Cerkvena oblast ga je nastavila za župnika v Desklah. Nekaj časa je opravljal tudi duhovni jo Plave in Gorenje polje. Z novimi silami se je vrgel na delo, bolj tiho, a tem bolj plodno, da ohrani svojim ljudem vero, Profesorji goriških slovenskih srednjih šol se nahajajo že leta in leta v popolnoma neurejenem in profesorja nevrednem stanju. Velika večina njih ima samo suplent-ski položaj, ker usposobljenostni izpiti za slovenske srednje šole v Gorici še niso bili j nikoli razpisani, če ima kdo izmed nastav-Ijencev kak usposobljenostni izpit, velja ta pravno le za italijanske šole in ne za slovenske. Tu dodamo v pojasnilo javnosti še to, da so imeli v tem oziru tržaški slovenski profesorji večje ugodnosti in možnosti do izpitov in staleža kakor goriški, ker za Trst velja memorandum, Goriška pa je nepravično na nižji stopnji tudi glede šolskih pravic. Večina goriških slovenskih profesorjev mora tudi po 25 ali še več letih službovanja še vedno vlagati prošnje vsako leto tudi za isto mesto. Vsa 'leta so na isti uradniški stopnji, brez državne pokojnine in brez pravice do odpravnine, ki je po zakonu določena najnižjemu delavcu. Šole pravno in praktično delujejo. Niso pa urejene številne določbe, izvirajoče iz okvirnega zakona in najmanj pravni položaj profesorjev. Nekateri teh pa so žrtvovali svoje najboljše življenjske moči za te šole, a na stara leta ostanejo na goli cesti, kljub temu, da so prav tako delali kot drugi njih kolegi, ki imajo visoke pokojnine. Tu smo le bežno orisali nevzdržno stanje naših profesorjev, ki z osebnimi žrtvami podpirajo naše srednje šole in uživajo največkrat za svoje delo in požrtvovalnost le posmeh in nerazumevanje, na žalost celo pri starših. Prejšnji teden so profesorji imeli svoje zborovanje, kjer so sklenili podvzeti vse korake, celo stavko, da se jim položaj u-redi. Poslali so posebno spomenico goriške-mu šolskemu skrbniku in ministru za jav- jezik in dom. Opravljal je tudi posle škofijskega svetovavca, člana liturgične komisije ter pri cecilijanskem petju in cerkveni umetnosti. Trda življenjska pot in neprestano delo ga je končno strlo. Veličasten pogreb je pokazal, kako je ljudstvo spoštovalo vzornega duhovnika. Zadušnico je opravil kanalski dekan Berce. Pogrebne obrede je vodil škof Jenko ob spremstvu 49 duhovnikov. Prepeval je pevski zbor iz Deskel pod vodstvom Kazimirja Nanuta. Spominski govor je imel v cerkvi škof, na grobu so se pa poslovili od rajnega dreženski župnik Ipavec ter mladenič in mladenka v imenu faranov in mladine. S pokojnim župnikom Kavčičem je izginila iz duhovniških vrst osebnost, ki je posebno med dvema vojnama utrjevala versko in narodno življenje v Soški dolini. Bog mu bodi plačnik! no šolstvo, katere prepis, poslan od sindikata, objavljamo v celoti. Profesorji, ki poučujejo na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici, so dne 8. febr. 1969 zborovali v risalnici nižje srednje šole s slov. učnim jezikom v Gorici. Poslušali so poročila, ki sta jih podala predsednik in tajnik Sindikata slovenskih kolnikov v Gorici in nato obširno razpravljali o odlašanju izvajanja zakona št. 1012 od 19.VI1.1961. Ugotovili so: 1. da ministrstvo za javno šolstvo še ni do danes (torej po osmih letih!) pokazalo najmanjše volje, da bi se začel izvajati zakon, ki ustanavlja slovenske srednje šole v Gorici; 2. da zaradi tega odlašanja močno trpi uspeh na slovenskih srednjih šolah. Do sedaj so bili vsi številni stiki predstavnikov Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici z navedenim ministrstvom popolnoma brezuspešni. Ugotovili so nadalje: 1. da so bili svoj čas profesorji italijanskih srednjih šol deležni številnih ugodnosti (posebna lestvica, začasni stalež, didaktične habilitaciji* itd.); 2. da poučujejo na slovenskih srednjih šolah V Gorici številni profesorji neprekinjeno že preko deset let. pa so kljub temu še vedno letni su-plenti; 3. da imajo profesorji na srednjih šolah, ki pripadajo nemški in francoski manjšini v Poadižju oziroma v Aosti že lep čas juridično in ekonomsko urejen položaj; 4. da si nekateri profesorji, čeprav brez ustreznega študijskega naslova, že dvajset let skrbno prizadevajo za dober uspeh na slovenskih šolah. Razočarani nad brezbrižnostjo in dispriminaci-jo do slovenskih profesorjev v Gorici in ker nimajo slednji več drugega sredstva, da pokažejo svoje ogorčenje razen še stavko, so sklenili, da se dne 14. febr. vzdržijo pouka in da bodo podobno manifestacijo ponovili, če se ne bodo takoj podvzeli stvarni ukrepi za izvajanje zgoraj navedenega zakona. Zahtevajo 1. Da se začne takoj izvajati 12. člen navedenega zakona in da se v tem smislu razpišejo habilitacije; 2. da se vse ugodnosti, ki so jih bili svoj čas deležni profesorji italijanskih srednjih šol raztegnejo tudi na profesorje, ki poučujejo na slovenskih srednjih šolah v Gorici; .3 da se profesorjem, ki imajo habilitacijo iz slovenščine (Cl. IX) ob prvi uveljavitvi navedenega zakona prizna popolna pravica do poučevanja slovenščine na slovenskih srednjih šolah; 4. da se profesorjem, ki nimajo ustrezne diplome, kot zgoraj navedeno, zajamči služba, v primeru odpusta pa da prejmejo primerno odpravnino sorazmerno s službenimi leti. Štmaver VALENTINOVANJE IN ZBOROVANJE V petek, 14. februarja, praznujemo v štmavru god sv. Valentina. Praznuje se pa vedno prvo nedeljo potem. V nedeljo, 16. torej, dobrodošli pri nas romarji, turisti, ljubitelji narave ter vsi, ki ljubijo dobro kapljico, štruklje in kar je podobnega za želodec. PREDAVANJE Ciklus predavanj, ki jih prireja SKAD v Gorici, se bo nadaljeval v četrtek, 20. februarja, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Predaval bo dr. Marijan Zadnikar iz Ljubljane o »Slovenskih znamenjih«. Kot je znano, so la predavanja nekako nadaljevanje prizadevanja, da se razširi zanimanje za našo ljudsko kulturo, ki se je začelo vzbujati z razstavo ljudske verske umetnosti v Katoliškem domu. ^ sosedne strani Umrl je župnik Filip 3iavtii IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Jlazgikano 'irnlalm iioljcmja u Novi glavni in odgovorni urednik revije »Sodobnost« Ciril Zlobec je napisal v svojem uvodniku, objavljenem v januarski številki omenjene revije: »Literarne in druge kulturne revije imajo na Slovenskem že od nekdaj posebno vlogo, skoz nje lahko sledimo domala vsemu našemu kulturnemu razvoju z vsemi njegovimi krizami in vzponi, vrenjem in stagnacijo. Revije so še zmerom najbolj avtentično pričevanje o naši kulturi določenega obdobja glede na takšna ali drugačna programska načela, ki si jih zastavljajo... Takšna hotenja in takšne zakonitosti so najbrž značilne tudi za današnji revialni tisk na Slovenskem. Sedanji trenutek je prav gotovo eden najbolj razgibanih in hkrati najbolj zapletenih v povojnem razdobju. Prav v revialnem tisku vznikajo in se o O ra 3 * \ Jž h m £ .s ra >CJ ^ a s. s n « 03 o <3 'S X ‘u C« O >N S 0> t/> c/j CJ .2,0 M .£ $ 2? S D bfl > ra -rt .O CQ O ra ^ bo ra o ra o * -H OD C/) !#l 'f/O' 0 o ra ^ u, *■** o 3 P a TJ o D . S o 'S c £ ° " d -o ra E O N > >N (/) —< > O- 3 E &* | -■ £ 43 . C 10 ;? « J3 •; C3 60 ra c ra g ; • oj Uh ra »-j I (j a D- N 3 O c te c c 2 T3 S oj S ^ ra tj g S J) c >(J 5 u .2,2 3 ra o, « o r^, c al S > 4-1 S ■M W r C ^ n ra ,2 4-1 > N (/) > a> p . a 3 ra •-< £ tj H P N A ra .S O t>fl 2 JH >N o .o D. ra 4) ft O ^ §3 -R oj c/) •O . *rt N _h • - «,l ra § a S J-. •g fi ^ |.£H ■s h.j §.«■3 ^ o 1/5 Cl 'ra 2 g ^ a ._ o w o ..M “ 'g o« OJ >N ■N 1> «d ifh 'C ‘fi,S jd a o ^ T3 O 0) j,;S c ra ra > ^ a tj N . a -s . >U TJ ^ - 43 r i/) »n « - « ^ n >U > os Ih V d) . ^ u j :•£. oj pQ D .f- c* ,£3 •-> „•^1 ^ !3 'P 'C u ^ O o H N Cu CU