Leto LXIX. ŠL in LJnbliam, sreda 8. Julija 1*36 i^ćBflitfl sftffcn ^ **»• lučaja v-s&k j&d popoione, izvzemaj aedage is prazni s »i. — inseraa oo ot» pettt vrst & Din !, do 100 vrst A Oln a-60. od 100 do SOO vrst a Oin 3» večji msentft peut vrsta Din 4.«. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za inozemstvo Din 26- Rokopisi m na vračajo. DBEDNUTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA, &aafljev» oiiea tu*, a. Telefon: 31-22. 51-23, 31-24, 81-25 ta 51-36 Podruinic«: MARIBOR Stroasma.yerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska a telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st_ 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE: Ob Kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Po ukinitvi sankcij proti Italiji: Položaj še vedno ni jasen (■HbsHssbbSbbVbbbbbbbbVHbsVbsBbbSHH^ Italija še ni zadovoljna, Anglija okleva, Franciji pa se maščnje Lavalova politika Pariz B. julija, r. Sklep ženevskega koordinacijskega odbora o ukinitvi sankcij kljub splošnemu pričakovanju ni rodil za-zeljenega popuščanja mednarodne politične napetosti. V ženevskih krogih vladajo še vedno velike skrbi zaradi nadaljnjega razvoja položaja v Evropi. Splošno sodijo, da je Francija in z njo vsa Evropa na pragu novih velikih dogodkov. Italija je ne glede na ukinitev sankcij obvestila londonsko vlado, da tako dolgo ne bo sodelovala na konferenci v Montreuxu in ne sklenila sredozemskega pakta, dokler Anglija in ostale sredozemske države ne sklenejo odreči se členu 16 pakta Društva narodov. V Rimu nadalje žele sodelovati Hi konferenci lokarnskih sil le v primeri, da se je udeleži tudi nemška delegacija Končno zahtevajo Italijani temelji*o spremembo pakta Društva narodov, iz ka' -r°ga se morajo določbe, ki jih vsebuje člen 16. pav^a, sploh izločiti. Pariz, 8. julija, z Vsi pariški listi pišejo obširno o ukinitvi sankcij in menijo, da rtalija ne bi smela več delati ežav. -Petit Pansienr pravi, da se je pričakovalo, da se bo Italija sedaj vrnila k sodelovanju v Evropi, sedaj pa se vidi, da bo Italija stavila nove pogoje. »Matinš poroča, da sedaj Italija zahteva ukinitev še vseh ostalih odredb, ki so bile proti njej sklenjene v teku vojne med Italijo in Abesinijo. Vendar pa vsi soglašajo v tem, da se bo Italija kmalu morala odločiti za ženevo ali proti ženevi, za sodelovanje z .NemCijo ali pa za sodelovanje z zapadnim! državami. 3>ExcelsiorEcho de Pari*« piše o položaju po ženevskih sklepih Pertinax in pravi, da je angleška zunanja politika še vedno zelo neodločena tako napram Nemčiji, kakor tudi napram DN glede odnošajev v Sredozemskem morju. Ce pogajanja z Berlinom ne bodo uspela in će se bo pokazalo, da ni nobenega izhoda v tej smeri, potem se bo Anglija držala pisma, ki ga je poslala Franciji in Belgiji in v katerem zagotavlja, da bo branila svoje meje obenem s Francijo in Belgijo v najožjem smislu te besede. Baldvvin nam od časa do časa pove svoje mnenje, toda brez obveznih zaključkov To je krivo, da predstavlja Anglija v mednarodni politiki veliko neznanko. Na sestanku lokarnskih držav se bo pokazalo, ali lahko Anglija Wm nanrej ostane v taki nejasnosti. Občinske volitve bodo po starem ■MMMMSMIMnnMnBSi OTSSSBBSBSBSSHBSlBSSSSSSSiSSS^^M zakonu z javnim glasovanjem občinski zakon ostane neizpremenjen poroča: Povodom vesti o razpisu občinskih volitev se je postavilo vprašanje, ali se bodo občinske volitve vršile po starem občinskem zakonu, ki določa javno clasovanje, ali pa bo izdan nov ob- j cinski zakon. Prej se je namreč *Tedno nasrlasalo v vladnih krosih, da se bo ob- ' cinski zakon izpremenil ter uvedlo zopet tajno glasovanje. Po avtentičnih informacijah, ki smo jih mogli sinoči dobiti, se bodo občinske volitve ?zvršile po starem zakonu ter bo glasovanje torej javno, kakor je bilo pri občinskih volitvah leta 1933. Smola Jugoslovanskih kolesarjev Ljubljančan Abulnar je pri saintgermanskem gozdu padel, zlomil kolo in se precej poškodoval Pariz. S. julija, r. Danes se je priceia velika francoska kolesarska dirka, tako zvana »Tour de France«, prj kateri so le t os prvič sodelovali tudi jugoslovenski ko-lesraji. Imeli pa so hudo smolo in po morali že prvi dan odstopiti. Prva etapa Pariz— Lfflfl v dolžni 25S km se je pričela dan^s. JugOFloveni so bili odlično razpolo- ženi in so imeli mnogo izgledov, da se dobro plasirajo Pri Saint G°rmamu pa je Ljubljančan Abulnar. član Hermesa, padel, si zlomil prednje kolo ter ee precej resno ranil, tako da ni bilo misliti na nadaljno sodelovanje. Zato so vaj trije jugosloven-ski tekmovalci odstopili. Dr. Bodi in tovariši bodo morali plačati 25 itiiliionov globe Carinske oblasti so končale preiskavo in izrekle sodbo, proti kateri pa imajo pravico pritožbe Beograd, 8. julija r. Po tritedenski marljivi preiskavi so carinske oblasti včeraj Icsnej le oceno zaplenjenega blaga, ki £a ie vtihotapila tihotapska družba dr. Bodi in to-▼ariši- Na podlagi ugotovitev carinskih oblasti ki pa so ocenile le glavni del vtihotap-ijenega blaga, kolikor so ga zaplenili pri odkritju le afere bodo morali dr. Aleksander Bodi, Ivan Nečaiev in Lidija Bodiieva plačati državni blagajni 23 milijonov dinarjev globe, k^r so oetoI-: ufali državo za carino, ce SO bo sodba razširila tudi na druge sokrivce te afere, potem bo znašala globa 37< milijonov. Proti odloku carinske oblasti imajo obsojeni pravico pritožbe na finančno ministrstvo, tako da bo sodba postala pravomoćna šele v kakih šestih mesecih. V kolikor naložene globe ne bodo mogli plačati, bodo morali kazen odsedeti Lepo nagrado bo-, do dobili ludi cariniki, ki so tihortanstvo odkrili. čičerin umrl Dolgoletni sovjetski zunanji minister ie že več let bolehal Moskva. S julija z. Po dolgotrajnem ho-lehanju je nafl preminil dolgoletni sovjet-&k komisar za ninmif zadev* Cičerin v starosti 64 let O njegovi smrti ie bilo izdano uradno poročilo ki pravi,, da je Cičerin že od Im 1925 dahe bolehal na želodčnem tvoru. Zaradi infekcije so nastale komplikacije. Skoro i iri leta se je zdravil v inozemstvu pri naibolišth zdravnikih, leti 1930 pa se je vrnil v Rusijo in je bil od takrat pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Od januarja letos se je bolezen rapidno slabšata. Vcerai so se pojavili Znaki paralize mozga in je bolnik podlegel. Pogreb bo naj tri iutri. Vnšil se bo na državne stroške Po vpepehenju bodo položili žaro v Kremlju poleg žar dmgih doslej umrlih sovjetskih prvakov. Velik komunistični proces v Rumuniji Bu Kare sta, S julija. A A. Vojno sodišče v Crajovi je po 26dnevni razpravi objavilo razsodbo v procesu proti komunistom, ki so bih obtoženi zarote proti varnosti države Skupino je vodila neka Ana Pauker. Ana Pauker in dva obtoženca so obsojeni nu po 20 let robije. Ostalih 16 komunistov je obsojenih na robijo od 9 do 5 let. Eden pa je obsojen na 13 mesecev ječe Hoda neurja Kovne, 8. julija. AA. V severni Litvi j« bila silna nevihta. Iz Saulena poročajo, da je nevihta porušila 300 zgradb. 30 vasi je popolnoma uničenih. Prav tako je uničena vsa žetev in poginilo je mnogo sivine. Čiščenje v Palestini Jeruzalem, 8. juli|š r Angleške oblasti v Palestini so se odločile, da z odločno akcijo napravijo konec arabskemu uporu. Sedaj je zbranih v Palestini že do volj angleških čet ter so začeli sistematično preganjsti upornike. Veliki oddelki obkrožijo cele pokrajine ter nato korakajo protj njihovemu središču, preiskujoč spotoma ves teren. Posebno pozornost posvečajo raznim stavbam. kjer bi se mogli uporniki skrivati. Vsako sumljivo stavbo enostavno poženejo v zrak. Pri tej akciji so angleške čete zajele že mnogo arabskih upornikov in našle mnogo njigovih skrivališč, zlasti v okobci Jeruzalema S s'ste matiOnim CišCenjem terena upajo da se jim bo posr?čilio pregnati upornike in preprečiti novo zbiranje. Zavezniška pogodba Anglija — Egipt Kairo, 8. julija r. Pravni strokovnjak angleškega zunanjega ministrstva \Vjll_iam Be-ckett dokončuje besedilo an^lec^ko-egipt-k'1 pogodbe, ki bo podpisana naibrž .ie ta t?-den. V vojaškem pogledu predvideva po^f cl_ ha da bo egiptska voiska v Ka»ini in v ve- j čini večjih mest stopila namesto angleških ! čet. V sporazumu z vlado K bo angleško zračno brodovie znatno pomnožilo Obe vla-di menita, da je močno letalsko brodova v Eegiptu po zasedbi Abesinije i strani Italije nu ino potrebno, v Sudanu t odo angleške kolonijalne čete nadomeščene po egfolskin posadkah Dardanelska konferenca Montreux. 8. juhja. AA. Dardan'iska konferenca se je včeraj dopoldne in popoldne bavila z anglešk-m predlogom glede j prehoda vojnih ladij skozi Dardan^le v do bi miru. Govorilo se je o maksimalni tona- ! ži onih držav, ki niso ob črnem morju, ki pa 3e jim dovoli začasno bivanje njihovih ladij v Črnem morju v mirni dobi Konferenca je sklenila da se maksimalna tonaža zniža od V« na 3& in normalno bivanje od 4 na 3 tedne Predsednik konference je živahno delal za kompromis ^gar podrobnosti bo izdelal tehnični odbor. Usoden karambol avtomobila z vlakom Dva mrtva na železniškem prelazu pri Sv. Križu blizu Rogaške Slatine Celje. 7. julija. Na železniškem prelazu pri Sv. Križu blizu Rogaške Slatine, ki postaja zaradi nesreč polagoma že znan, se je v ponedeljek okrog 14. pripetila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. V omenjenem času je vozil poltovorni, s suhomesnato robo naloženi avtomobil zagrebške tvrdke Mlinek & Schlager iz Rogatca proti Rogaški Slatini. V avtomobilu so bili 321etm šofer Viktor Svoboda in mesar Josip Kanz iz Zagreha, oha nameščenca omenjene tvrdke, ter klepar Maks Osrečki iz Rogaške Slatine, ki 4e bil v Ro- Josip Haae gatcu zamudil vlak in je prosil Svobodo, da bi ga vzel s seboj do Rogaške Slatine. Ko je privozil avtomobil okrog ostrega ovinka na nezavarovani železniški prelaz pri Sv. Križu, je šofer z grozo opazil, da se bliža vlak iz Rogaške Slatine. Do. prepreči karambol, je z vso silo pognal avtomobil, bilo pa je že prepozno. lokomotiva je zgrabila zadnji del avtomobila, ga vlekla kakih 100 metrov daleč s seboj in avtomobil popolnoma razbila. Kanz in Osrečki sta bila na mestu mrtva. Šofer Svoboda pa je dobil težke poškodbe na glavi, rebrih m desni nogi ter praske po vsem telesu. Svobodo so takoj prepeljali v celjsko bolnico. O strahoviti nesreči smo zvedeli še nekatere podrobnosti. Zagrebška tvornica suhomesnih izdelkov Mlmek & Schlager ima gosto razpredene poslovne zveze tudi v Sloveniji, posebno v mestih blizu Zagreba. V ponedeljek je bilo treba odpeljati mesne izdelke v nekatere hotele v Rogaški Slatini ter opraviti še nekatere druge posle. V takih primerih je vedno potoval poslovodja tvrdke Josip Hauc. star 44 let. oženjen in oče treh otrok. Vozil se je z avtomobilom znamke -Chevrolet« m so-firal je Viktor Svoboda, star 32 let, zelo dober in vesten šofer. Hauc in Svoboda sta se odpeljala v ponedeljek zjutraj iz Zagreba, ne da bi slutila, kaj ju čaka. V bližmi Rogaške Slatine je nevarno železniško križišče, kjer je samo običajno svarilo za avtomobil iste, ratvornice pa ni. Poleg tega dela cesta tu oster ovinek. Na tem nevarnem kraju se je pripetilo že veC nesreč. V bližini križišča je ustavil Haucov avto Maks Osrečki, ki bi se bil rad peljal v Rogaško Slatino, ker je bil zamudil vlak. Hauc ga. je rade volje vzel v svoj avto. Ob *2.20 je prispel avto na usodno železniško križišče, v istem hipu je pa privozil tudi vlak. Vlakovodja je takoj spoznal, da je katastrofa neizogibna. Na vso moč je zavrl vlak. toda bilo je že prepozno. Vlak je zavozil v avto in ga razbil na kose. Obenem je pa razmesanl tudi Josipa Hauca in Maksa Osrečkega. Oba sta. bila na mestu mrtva. Lokomotiva j** del avtomobila vlekla še dobrih 100 m naprej, potem se je pa ustavila. Potniki so poskakali Abesinci pripravljajo novo ofenzivo Izkoristili bodo deževno dobo za to, da preže* nejo Italijane iz slabo zasedenih pokrajin London, 8. julija r. Agencija »United Press« je prejela od svojega poročevalca v Džibutiju nove informacije o abesinskih pripravah za nadaljno borbo proti Italijanom. Abesinci so se skoraj že docela zopet organizirali ter sestavili novo vojsko pod vodstvom svojih lastnih ljudi, ki so se šolali v Evropi. V kratkem, ko bo deževje po-talo še hujše, nameravajo pričeti s povsem sistematično akcijo in kakor se glasijo neke informacije iz zapadne Abesinije, je pričakovati pet abesinskih ofenziv. Predvsem nameravajo znova osvojiti železniško progo Adis Abeba-Džibuti, ki je le slabo zavarovana po italijanskih posadkah. Druga abesin ska vojska bo prodrla v Gondar, kjer imajo Italijani prav tako majhne posadke, in od tam proti Desi j u in drugim krajem vz- dolž glavne italijasnke ceste, ki vodi iz Eritreje v Adis Abebo. Tretja vojska bo prodrla v Ogaden in skušala znova osvojiti Harar in kraje v njegovi okolici. Četrta vojska bo skušala obkoliti Adis Abebo ter z manjšimi napadi končno prisiliti Italijane k umiku. Peta vojska bo prodrla v severno Abesinijo mimo Tanskega jezera. Rim, S. julija, p Agencija Štefani poroča, da so Abesinci napadli tri italijanska letala, ki so poletela iz Adis Abebe v I>i-redauo. Letala so se morala spustiti na zemljo. Abesinci so pobili de vet oficirjev, med njimi pomočnika *f» generalnega štaba za zrakoplovstvo m 'polkovnika Loea-t lija. znanega italijanskega letalca, kf je izvriil ae več poletov na jasni tecaj. iz vlaka m med njimi je nastala silna panika. Mnogi bi bih radi pomagali ponesrečencem, toda Hauc in Osrečki sta bila že mrtva, doeam je bil šofer Svoboda težko poškodovan in so ga. hitro prepeljali z avtomobilom v bolnico v Celje, kamor so pozneje prepeljali tudi truplo kleparja Osre^ke^a, ki j*» bil doma Lz Celja, železniška progra je bila vsa okrvavljena. Kma-hi je prispela komisija iz Rogaške Slatine, ki je takoj uvedla preiskavo, da se ugotovi, kako je prišlo do katastrofe. Zaslišani sta bih dve prićd, ki sta. izjavili, da. je prišlo do strahovite nesreče samo zato. ker na križišču ni ZAtvornice. šofer V&tor ^ bil tako grozen, da si ni upal pogledati rta nesrečneže, lezec** v mlaki krvi na progi odnosno na cesti Kalah IS m od ceste je ležal med traCnioarm okrvavljen <*lov**k t. obrazom navzdol. Na hrbtu Je impl oblpko raztrgano iz globnkr rane mu j*» tekla kri in creva so mu visela iz trebuha. Bil j> Josip Haur. Iz avtomobPa je odletel pr*»d lokomotivo med tra-cniee. da je Sel vlak rezeni Vlak je udaril zadnji del avtomobila, ki je hot^i v zadnjem hipu voziti Cež progo. Hauc in OsreCki sta bila kot r^Ceno takoj mrtva in ko so šoferju to povedali, je dejal: škoda, da s*m ostal ha-5 jaz živ. Unij te me, prosnm, sai ne morem već živeti, šofer je namreč mislil, da je smrtno ra-ni«m. toda zdravnik je ugotovil, da nj^ove rane niso smrtonosne. svečana otvoritev proge Kosovo polje—Peč Beograd, S. juliia AA. y nedelio 12. t. m. bodo na pvecan način otvorili novo zgrajeno železniško progo Kosov« Polje-Fe-na na dva dela. Prvi del svečanosti bo *f osovem polju in na podrtaiah Ho Peći dru ei del svecanoMi bo v Peči sami, kier pr . redi mestno poglavarstvo in ceneralno ravnateljstvo državnih železnic za goste Ln za stopnike oblastev bankeft. Pozdravni ?ovor na Kosovem polju ho im*d prometni mini ster dr. Spaho. Svečani otvorrtvi bodo prisostvovali odposlanci Nj. Vel. kralja in kraljevega na mestni št va. kraljeve vlade, senata in narodne skupščine, francoski poslanik na našem dvoru, bana zetske in var dfr^e banovine, generalni ravnatelj držav nih železnic pomoenrk prometnega ministra itd. Po svečanosti v Pe6i bo ljudska veselica. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, S. julija 193». Stev. 1S3 Ljubljana dobi dve koncertni dvorani Glasbena Matica prezidava poslopje FilharmonUtee dražbe Ljubljana, 8. julija. Zdaj, ko je r a. vladala tišina v našem me-*tu, bi m?"-sikdo mislil, da se je ustavilo tudi vse notranje življenje Ljubljane. Vendar Ljubljana ne BpL Tu in lam delajo celo ravihani^ rokavov — brez počitnic. Lahko bi rekli, da se celo mrzlično pripravljajo na novo sezono. Saj bo čez dobra dva meseca LjntiiJHMI zopet živahno zaživela. Res lahko očitamo našemu mestu, da za vse manifestacije njegovega zunanjega izživljanja zadostujejo malomešč;»nska merila, ne smemo pa nikdar pozabiti, da je kulturno življenje pri nas zelo zelo razgibano ter globoko. Sinodo večja me^ta se ne morejo po-n.isati s takšno kvaliteto in kvantiteto kul-turnih prireditev v sezoni kakor Ljubljana. Žito pa imajo naše kulturne ustanove izredno mnoiro dela tudi zdaj. Posebno Glasben* Matica, ki je eden najmočnejših Či-niteljev natega kulturnega življenja, se res živo pripravlja na veliko sezono in n:i kulturne dogodke, ki ji bodo vtisnili svoj pe-Bat Mod mi/namonitojsP pripravo Glasbene Matice na sezono }q nedvomno prezidava poslopja Filhrirmoniene družbe na Koncrres-nem trzu Kaj naglasimo takoj, da bo Ljub Ijsna pridobila važno pridobitev za kulturno Srrljenje, večjo aknstJltČO dvorano sredi me >M. 7>'nj je prav za prav brez takšne dvorane, ker je v unionski dvorani kino. Hkrati on bomo dobili 5e ono srednjo veliko kon-rrrfno dvorano, ki bo primerna tudi za drn-m prireditve. Filharmonična dvorana je veljala za najbolj akustično dvorano v Ljubljani, toda za velik- koncerte je bila premajhna. Zato so večje koncerte prirejali v unionski dvorani, ki je ap precej trp«da na akustiki po predelavi, kar se je takoj čutilo pri vokalnih in tudi instrumentalnih koneerH'u kar se tiče visokih glasov. Filhannonična dvmana je bila zelo potrebna trmoljitih notranji popravil, predvsem slikarijo. Odbor se je zato že dolgo živo posvečal vprašanju, kako bi pridobili s prt zid.« vo res primerno koneertne dvorano. S posebno vnemo sejo tomu vprašanja zlasti posvečal mtr. arh. J. Plntner. kije tudi odlnirnik CM. T/delal je telo vrsto načrtov u preureditev dvorano na Uril podlagi, pa tudi v ožjem obsegu. Tn zdaj se njegovi načrti že urotnicu jejo. iijo ptezidavajo že dober teden. Fiiharmonična dvorana je imela doslej f-oo sedežev rs- kino predstave, za koncerte pa samo 400. Vprašanje, kako povečati dvorano, ni bilo enostavno. Povečajo jo lahko le, če jo podaljšajo proti Hribarjevemu nnhrr/'M. da pridobe prostor za koncertni odor. K sreči stoji poslopje nekoliko umaknjeno od nove stavbne črte. da ca lahko podaljšajo. Vendar zaradi tega nabrežje ne bo Tovrno. ker bo podali-ok dvorane slonel na stebrih. Tli dvorane so namreč približno za nadstropje višje nad Hribarjevim na-!>režjem. Zdaj je dvorana dolga 36.55 m, po prezidavi pa bo 29.35 m. Širina. 11.70 m ostane nespremenjena. Obodni zid ob nabrežju je zdaj nekoliko vzbočen. Tudi zaradi tega dvorana ni bila dobro izrabljena, ker je bilo projekcijsko platno odmaknjeno od steue. Po prezidavi bo končni zid raven, ter bo prizidek segal 4.3 in naprej na nabrežje od dosedanjega ol>odnepra zidu. Dvorana bo preurejena predvsem za koncertne potrebe ,zato bodo v ospredju tudi orgle, ki l»odo sicer zakrite med kinematografskimi predstavami s projekcijskim platnom. Toda s samim podaljšanjem dvorane bi ne dobili dovolj sedežev. Zato bo tudi podaljšan balkon in sict r na 9.75 m. dočim je bil stari, ki so ga že podrli, le 3.6." rn globok. Na novem balkonu bo 109 udobnih sedežev, dočim jih je bilo prej le 75. Preuredili pa bo- • do tudi sedeže v parterju, da bo dvorana imela pri koncertih skupno b00 sedežev, kakor prej salonski dvorana f642Y za kinematografske predstavo pa bo celo 750 sedežev. £e iz tejra Mire vid ima. da bo preure-jona dvorana v resnioi velika. Arhitokt trdi, da dvorana ne bo izgubila akustike, ker bo ohranila v glavnem svoje proporcije. SHkari'a bo primerna za koncertno dvorano. Sploh se pri vsej preureditvi o/irajo predvsem na zahteve in potrebe koncertne dvorane. Toda skoraj še večja pridobitev bo mala koncertna dvorana, ker bo z njo poslopje pridobilo po racionalni prezidavi dragocen prostor. Da to ne bo mala dvorana brez večjega pomona. sprevidimo že iz tega, da bo imele 150 Bedele« in 140 stojišč, ki pa 1 bodo razvr>niti amfiteatralno Dvorana lw> imela stalni koncertni odor. Krasila jo ho za odrom velika oljnata slika v izmeri 5x2.5 m. delo akad. slikarja prof. & Santla, ki je tudi odbornik 051. Slika bo predočila naše slavne skladatelje, ki so po večini delovali za rasa delovanja Glasben« Matice. Zato bo slika prav za prav predstavljala Glasbeno Matleo in krog njenih skladateljev. Na nji 1» 35 portretov. S to dvorano ho Ljubljana pridobila mnogo, prostor m manjše prireditve, kakršnega je naj!»olj pogrešala sredi mesta. Primerna bo za razne dru gre prireditve, ne le /a intimne koncerte, na pr. za predavanja. predvsem znanstvena, (za kar bo tudi opremljena), občne zbore, društvene sestanke itd. \*8a dela bodo končana že ob začetku sezono, sredi septembra, zato se morajo pod-dvi/.ati. saj imajo samo dva meseca časa. Zdaj je Še težko napovedati, koliko bodo znašaii vsi stroški. Poslopje dobi tudi nova pročelja ter bo tudi na zunaj mnogo pridobilo. Posebno ueiinkovito bo pročelje na Hribarjevem nabrežju. I z celjske sodne dvorane Celje, 8. julija. Tričlanski senat okrožnega sodišča v Celju je obravnaval včeraj tri zanimive pn-men roparskega napada, težke telesne poškodb, i/j požiga. POBRATIMA JE IZROPAL Dne 2o. julija proti večeru je prijel mlinar Lovrenc Onuk iz Tomaške vasi v Kremžarjevo gostilno v šmartnem pri Slo-venjgradcu. V gostilni je bil tudi 271etni <;elavec Foitunat Pogorevčnik iz Šmart-nega pri Slovenjgradcu, ki ga je Onuk poznal samo na videz. Pogorevčnik je kmalu prisedel k Onuku, se vedel zelo prijazno in pregovoril Onuka,, da je plačal še pol litra vina. Končno sta se oba tudi pobratila. Onuk, ki je bil že nekoliko vinjen, Je plačal zapitek z drobižem, ki ga je imel v desnem hlačnem žepu okrog 140 Din, dočim je imel v levem hlačnem žepu 4 kovance po 50 Din. Ko je Pogorevčnik odšel na stranišče, se je Onuk podal proti domu Ko se je Pogorevčnik vrnil v gostilno in opazil, da je Onuk odšel, je stopil za njim. Onuk je korakal že kakih 10 do 15 minut po banovinski česti, ko se je izza ceste nenadno dvignil nek: moški, v katerem je Onuk spoznal Pogorevčnika. Pogorevčnik je brez besed 'napadel Onuka in začel z nekim lesenim predmetom udrihati po njegovi ;•; vi, dokler se ni Onuk omamljen in s krvjo ob!.t zgrudil. Nato je Pogorevčnik na tleh ležečemu Onuku odtrgal s telovnika srebrno verižico, mu vzel iz ^epa uro, si prisvojil njegov klobuk in mu ukradel iz levega hlačnega žepa 4 kovance po 5C Din. Iskal je denar tudi v Onukovem telovniku, a ga ni našel, ker je imel Onuk 4 bankovce po 1000 Din skrite v notranjem žepu telovnika. Po izvršenem zločinu je Pogorevčnik zakotalil Onuka v obcestni jarek, kjer so ga drugo jutro našli mimoidoči. Pog^i-evČnik je tudi 6. maja izmaknil Alojziji Maliijevi na Zg. Razbor ju žepni nož, Josipa Mallija pa ob isti priliki ogoljufal za dva litra vina in jajčnik. Pogorevčnik j^ bil obsojen na 3 leta in 1 mesec robije, na izgubo častnih pravic za dobo 5 let in v plačilo 50 Din povpreč-rine. Z NOŽEM MU JE UNIČIL OKO Lani 11. avgusta so delavci, ki so bili zaposleni pri regulaciji Savinje v Tremer-ju pri Celju, večerjali pred Dečkovo kantino v Tremerju. Po večerji je skupina delavcev, med katerimi je bil tudi Franc Dobrajc, naročila liter vina. K tej skupini je pristopil delavec Rudolf Gaber in rekel, da je videl, da je Dečko vlil v vino dva kozarca jabolčnika. Delavce je ta vest razburila in pozvali so Dečka na odgovor. V spor se je vmešal 39!etni zidar Ferdinand Brečko iz Lahovega grabna pri JurkloStru, ki je sedel za drugo mizo in se zavzel za Dečka. V tem je stopil Franc Dobrajc k Ereč^j. in ga dvakrat udaril z lato po glavi- Brečko je v razburjenoeti izvlekel iz žepa nož in vrezal Dobrajca v ae&oo >^me. Dobrajcu je prizadejal z nožem 8 centimetrov dolgo, do kosti segajočo vreznino od desnega ušesa proti desnemu očesu. Pre-rezal mu je senčno žilo in dvigalne mišice desne zgornje veke. Posledica poškodbe je, da ima Dobrajc desno oko mrtvo. Brečko je bil zaradi prekoračenja silo-brana obsojen na 3 mesece strogega zapora in na 500 Din povprečnine. Dobrajcu pa mora plačati 2000 Din odškodnine. POŽIG ZARADI ZAVAROVALNINE V noči od 30. na 31. maja je zgorela v Žahenbercu pri Rogatcu stara hiša 271etne Lucije Novakove, kuharice v Krapini. Alojz Gajšek je drugi dan javil požar orožnikom in trdil, da mora sedaj dobiti zavarovalnino, ker je kupil hišo in posestvo Lucije Novakove za 3000 Din in plačal na račun kupnine 750 Din. Ker se je zdela zadeva orožnikom sumljiva, so Gajška pridržali in izročili v zapore sreskega sodišča v Rogatcu. Gajšek je odločno zanikal krivdo. Ker pa je Avgust Bele izvedel od .'ožeta škrabla, da je Novakova nekoga pismeno zavajala v požig hiše in ker je 351etni delavec Franc šturboj s Trske gorce pri Rogatcu v vinjenosti izblebetal. da se pojde k Egartnerju pogajat zaradi koče, so orožniki aretirali Sturbeja. ki je priznal, da je zažgal hišo Lucije Novakove na ta način, da je postavil gorečo svečo v kup sena na podstrešju. To je storil na prigovarjanje Lucije Novakove, ki mu je obljubila 100 Din nagrade. HL«a ie bila od 1. 1931. zavarovana pri zavarovalni družbi > Jugoslaviji«. š turbe j je bil obsojen na 4 mesece, Novakova pa na 3 mesece strogega zapora. Iz Celja —c Žrive napadalcev. V GruSČah pri Dramljah sta Franc in Martin Tlakočar napadla 27 letnega dninarja Antona Grajžla iz Grušč, ga obdelovala s pestmi in ga močno poškodovala po glavi. V ponedeljek je neka ženska zagnala v 26-letnega trgovskega pomočnika Viktorja Sodnika iz Bukovega žlaka pri Celju tintnik in ga hudo poškodovala po glavi. Pri Sv. Emi je v nedeljo neki moški napadel 24-letnega. pri tvrdki Suppanz na Pristavi uslužbenega hlapca Alojza Bega in mu zasadil nož v levo rame. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. K večerajšnjemu poročilu o napadu, ki ga je izvršil mestni delavec Anton Rupnik na Sy>. Hudinji na delavca Josipa Polnarja in Aleksandra Mesarica, smo še izvedli, da se oba napada nista zgodila v Lebičevi gostilni, marveč je Rupnik izvršil prvi napad v Dečkovem vinotoču, drugega pa pozneje ns cesti na Sp. Hudinji. —c Nesreča ne počiva. V nedeljo so se stepli fantje na gasilski ceselici na Rečici pri Laškem. Ko je hotel posestnikov sin Konrad Kozovic z Rečice zamahniti z nožem proti enemu izmed fantov, je po nesreči zadel svojega 26-lctnega brata Jurija in ga zabodel v prsi. V soboto se je 32-letni. pri j stavbeniku g. Gologrsncu v Celju uslužbeni 1 delavec Franc Lebič % Pepelnega pri Voj- j niku pri delu z testvo močno poškodoval levo nogo. V ponedeljek se je ponesrečil 40-letni, pri zidarskem mojstru g. Jordanu ] v Goto vijah pri Žalcu uslužbeni tesarski ' pomoćnik Ivan Cmak iz Braslovč. Pri delu j je padla velika deska nsnj in mu zmečkala ; desno nogo. Istega dne je padci i o letnemu, pri ključavničarskem mojstru g. Rebeku v Celju uslužbenemu vajencu Ivanu Čepušu Iz Debra pri Laškem pri nalaganju železnih drogov v vagone na železniški postaji v Celju železen drog na desno nogo in jo hudo poškodoval. V soboto je 30-letni Jakob Bu-sar. delavec na žagi g. Borlaka v Š*. Juriju ob juž. žel., popravljal transmisijo, pri čemer ga je udaril jermen in mu zlomil desno roko. V nedeljo je padla 15-letna rejenka Ans Mastnakova iz Sp. Roj pri 5t Petru v Savinjski dolini pri nalaganju sena z voza in si zlomiia levo roko. Ko je gnal 6l-letni posestnik Ivan Velan iz l)obro\elj pri Bra-slovčah v ponedeljek živino napajat in si je bil ovil vrv okrog prsta, je žival potegnila s tako silo, da je vrv odtrgala Vclanu desni palce. Ponesrečenci so v celjski bolnici v zdravniški oskrbi. DANES PREMIERA! Vesela burka komičnih zapletljajev, polna davtipmh prizorov, ki vzbujajo salve smeha! 2V JAPA^VN FMTZ KAMPERS JL IliUlVV£n Jmkob Tiedtke in Llen Dejers Predstave ob 19.15 in 21.15 uri. Predprodaja. vstopnic od 18. ure dalje Popoldanska predstava ob 16. uri ^„^^ »r*J¥rfcW *mJ hii odpade vsled poletne vročine. MWW UiNlUmv ¥€!• ZZ'Zl S&okolatTO Sokolski praznik na Viču sokolsko društvo Ljubijana-Vič se 7. največjo vnemo pripravlja na svoj letni favni nastop, ki bo v nedeljo. 12. t. m. ob lb. na letnem telovsdišču na Glincab, pole? na-redae sole. Pri javni telovaditi bodo nastopili vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in vajami na orodju, posebnost letnega nastopa pa bodo naša narodna kola in pa v začetku nastopa -Pozdrav državni zastavi«. Ker hočemo v nedeljo javno in neustrašeno manifestirati za. Tvrševo sokolsko misel, vabimo vse hrate in sestre ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da se oašega slavja udelnžr v slavnostnem kroju Vsa članstvo naj bo na Viču v Sokolskem domu v nedeljo ob pol Ifi.. odkoder bo skupon odhod na letno telovadišče in kjVr be »kupen pozdrav državni zastavi. I Pri javni telovadbi in nato sledeči zabavi ho sodelovala naša marljiva jrodba Sokola f. Tabor. Za v>estransko postrežb bn v obilni meri poskrbljeno in hodo pr išli prav vsi posetniki na svoj račun. Ponovno vabimo sokolsko BansfVo. kakor tudi e*njenj€ občinstvo, da z obilnim posetom likale svoje priznanje marljivomu vitkemu Sokolu. ter :ra rakr> podpre moralno in jrmotn^. V nedojjo vsi brat si o vabljeni in na svidenje. Uprava. Zdravo! Javni nastop visnjegorskega Sokola Sokolsko društvo Višnja eora je priredilo oh krasnem vremenu v nedelto lep in Urpe. šen javni naslop Vabilu se je odzvalo lepo število članov in članic iz flofcolnVih d>'.i- stev Ljubljane lil. Uro^uplia Ln št. Vida pri Stični. Sokol Ljubi ana HI je poslal tudi moški naraščaj. Sokol (irosuplje pa ženski naraščaj. Posebno radost -e društvo občutilo, ko je imelo v svoji t=redi odpo.danra župne-£a tehničnega odbora. župne.s:a podnač^lni-ka br- Jožeta Rusa. Ob ll.:->0 so ^o v ilaletnem teku na 1300 —K00—44X) in !2fM) m pomerili domači člani s člani Sokola III Lul Ijana. Prvo metle z razliko 7 sekund &o dosegli Visnje^orci. štafeto je vodil br. Ive Krevs. Ob 14. uri je krenila od kolodvora akeai mesto ob zvokih godbe iz S4. Jurija velika ookolska povorka. Raz va-eh hiš so vihrale državne tro_ bojnice in tudi cvetja ni manjkalo. Najbolj ponosni so bili naši malčki pod vodedvotn br. Koširja. Malo pred lrt uro so na telovadišče prikorakali vsi oddelki. Br- starosta Lončar h' pozdravil v*e navzoče, predvvem "župne^a odposlanca br. Ru*a ter v jedrnatih besedah orisal ^mi<>el *okols,kega dela in izročil članom Sokola III Ljubi a na II. diplomo v sta fetnam teku. Tudi k r. Rus je spregovoril par poučnih besed, za kar je žel vediko odohra tanje. Sledila je javna telovadba veeh oddelkov z obveznimi prostimi vajami, katere so bile dobro izveden^ in t»o bili veh društev na drogu in Ba-nice Sokola ID Ljubljana ni bradlji- Tudi tem je množica cledalcf»v iakazala popolno priznanje. Po telovadbi se je razvila narodna veselica, pri kateri ni manjkalo rstf?.uljBiva ter veseleča razpoloženja. I'parno, da so vsi posetniki oduessli iz naše Višnje yore prav ie-pe spomine. Pred sckolskim praznikom na Jezici Za nedeljo 12. t. m., se pripravlja na^e sokolsko društvo, da pokaže pred javnostjo sadove svojega dela na telesnov/gojnem po Iju in kulturni povzdigi naroda. Ta dan bo pokazala sokolska .Jezica, da svobodne in nacijonalne misli Tvrševega duha. tega preporoditelja nekdaj tlačenih slovanskih narodov, ne more nihče uničiti niti je zavreti na njenem zmagonosnemu pohodu. Jezica, kakor tudi vsa ljubljanska okolica nekdaj nasprotna sokolski misli in sokolskim idejam, vstaja in se drami, sokolske vrste, nekdaj nebogljeno dete Ljubljane, danes vkljub vsem zaprekam in nasprotovanju ne samo, da stoje trdno temveč iz dneva v dan rasto in se večajo. Sokoli se ne plašijo nikakih groženj in pretenj, Sokoli ne poznajo strahu v svojem prizadevanju, da i/ našega naroda stvorijo res klen in ponosen jugoslovenski nacijonalni ideji in jugoslovanski državi zvest rod. Tem ciljem služi sokolsko ' društvo od vseh svojih početkov do danes. V telovadnici tej kovačnici značajev, se danes zgaja-jo sokolske vrste od dece do starejših bratov in sester. Težke so prilike, v katerih deluje dane naše društvo radi težkega ma-terijalnega položaja, toda čvrsta volja članstva bo preda tudi preko tega, /lasti še, če bo v čim večji meri podpirala Sokola na-cijonalna javnost. Zato v nedeljo smatrajmo vsi za svojo dolžnost, da posetimo telovadni nastop jc-žiškega okola ter s tem damo novih vzpodbud sokolskim delavcem v njihovih na-daljnih naporih za koristi naroda, domovine in našega mladega kralja. Začetek telovadbe pri kateri bo sodelovala narodno železničarska godba »Sloga« bo ob 15.30. — Sestanek sokolskih pevovodijj tnae Kranj, sklican za nedeljo, ob priliki sokolskih svečanosti v škof ji Loki, v tamošujo narodno šolo je bil prav lepo obiskan, vodil pa ga je župni prosvetar in starosta br. Jaku fipiear. Prisotni to obravnavali zlasli aranžma in Sestavo sf>oreda za župm prosvetni dan. Iz glac-benega j>odročia je poročal župni referent, staroMa sokola v Kranju b" Stanko Zavetnik. Za vodje vokalne glasbe v župi je bil izvoljen 1 r. Kobenter iz Ha-dovljice, za instrumentalno pa br. Kleč z .Ifc*enic. 9. avgusta bo pofHHn$eaa v Straži-šeri revija Mladost in življenje , sieer pa so bili ludi v vseh drugih ,-nie.reh glasb mo-pevskega ud^j^tvovania i*torj*»ni primerni >klopi. M*»d drucim ie bilo sklenjeno, da prično orkestri p studiranjem *Jenufe*. Tragedija v gradu Podsmreka Včerai se je ustrelila soproga novega lastnika gradu, baronica Alice Klarwillova Višnja gora, 8. julija. Po idilični legi, pa tudi sicer eden najlepših gradov je oni Podsmreko. Če se voziš na Dolenjsko, ne pozabi ozreti se kmalu onstran Višnje gore na levo na hribček, kjer stoji pod lepim gozdom sredi zelenja prijazen gradič, pred njim pa velik čebelnjak. Leto dni bo tega, ko je prešel ta gradič v druge roke, kupil ga je baron Peter Klarvvill z Dunaja. Mnogo truda in denarja je vložil novi lastnik v gradič, da ga je lepo preuredil in opremil, potem se je pa vselil vanj s svojo mlado, simpatično družico soprogo Alico rojeno pL Falvotti iz stare oficirske družine, znane zlasti v Gorici. Novi grašeak je kmalu navezal prijateljske stike z okoliškim prebivalstvom in zdaj ga poznajo že mnogi kot simpatičnega, tihega ip skromnega moža, ki je našel pri nas novo domovino. In v to mirno, idilično zatišje je posegla včeraj neizprosna usoda. V gradiču Podsmreko se je odigrala nepričakovana, pre-tresljivs tragedija. Baronica Alicc Klarvvill je že pred poroko bolehala in prestala težko operacijo v trebuhu. Bila je vedno živčno bolna, toda nihče ni pričakoval, da se bo končala njena bolezen tako tragično. Včeraj sta sedela s soprogom v pisarni in naenkrat je baronica planila iz pisarne ter zaklenila vrata zs seboj, da soprog ni mogel za njo. Hitela je v svojo sobo in se zaklenila. V naslednjem hipu je pa počil strel. Baron je takoj slutil, da se je zgodilo nekaj strašnega. Služinčad je pomagala odpreti vrata pisarne, potem so pa šiloma odprli vrata baroničine sobe. Baronica je ležala vsa okrvavljena na tleh. Ustrelila se je v glavo za desnim ušesom. Ko so prihiteli v sobo še ni bila mrtva. Takoj so poklicali zdravnika g. dr. Fedra-na, ki je težko ranjeno baronico pregledal m ugotovil, da bo strela k večjemu že dve uri. In res je nesrečna žena ob pol dveh umrla. Težka živčna bolezen, deloma pa morda tudi nove razmere, katerim se ni mogla privaditi, so zahtevale svojo žrtev. Pokojna baronica je bila v Višnji gori in okolici že splošno znana in priljubljena. Ljudje so jo imeli /elo radi. saj je bila / vsakomur prija/na in dobra siromakom. Zato je njena tragična smrt tem bolj pretresla vse, ki so jo poznali. Vse prebivalstvo pa tudi globoko sočustvuje z njenim nesrečnim soprogom, ki si je komaj uredil prijetno bivališče pri nas, pa ga je /adel tako tc/ak udarec. Baronico KJarvvillovo pologe j ( ri zvečer na pokopališču v Višnji gori k večnemu počitku. Bodi ji labka naša zemlja, težko prizadct*"^,,» baronu pa naše iskreno sožalje! —■—ia———*----------- Živilski trg Ljubljana, S. julija. Vročina ne vpliva na živilski trg, da bi bil zaradi nje slabše založen. Gospodinje ga tudi zaradi vročine ne obiskujejo nič manj, čeprav so oficijelno »na počitnicah«: 2e lodcev pač ne moremo poslat; na počitnice pri najboljši volji, čeprav bi to marsikomu prišlo zelo prav. Trg nam zalagajo tako, da bi biia preveJika skušnjava odpovedati se tako prijetni točki dnevnega reda, kakršna je kosilo. Pač pa so mnoge gospodinje spremenile jedilni list zadnje čase ter se izogibajo mesarjev. Kaže. da Ldubljan Cani zadnje Case konzumirao največ sad ja. Vendar strogri vegetarijanci ne čislajo več posebno čresenj, ker »o že precej za. beljene. Zdaj prevladujejo na kmečkem sadnem trgu borovnice, ki jih je toliko, da lahko postane vsa Ljubljana čez noč črna Oeprav so borovnice velika moda. vendar «e mnogim ade ie predrage po 1.50 Din Eter ter pravijo, da ni vseeno liter borov-I nic ali liter dalmatinca. V resnici drage j so pa rdeče jagode po 6.50 Din Mter. Da I se trg1 ravna po vremenu in modi, ee po- zna zla>ti mod zelenjavo, kjer po takoj začeli prodajati kumarice za vlaganje, čim je pritisnila vročina. To bU.go ni tako dra go, kakor ga čislamo >aj tiob;S za 15 Din 100 komadov kumaru-, kar jo skoraj dovolj za nekaj tednov pasjih dn- Tmovćan ke vselej paakrbe za kakšno tržno senzacijo tako n. pr zdaj prodajajo žo novo kislo zelje, pač v svet; vnonii. da bi Ljubljana ne ostala br z svoje narodno jed:. Novo zelje je po 5. staro pa po 4 Din kg. Mod trnovsk;mi novitetami miramo orne niti tudi visok otročji fi£©4 ki je pa vražje slan, in sicer po 8 Din kg dočim jp nizek tu in tam ccro izpod 4 Din kg. — Z jajci zalagajo z^lo slabo trs. z:*to pa jih hečejo t m dr;tž;o prodati za 10 I>:n '1 do 16 komadov Da je malo p'lč tac \ ni trgu. gospodinjo ve>tii. knjti Čim manj Jih vidijo, tom manj j'* akltil ZVOČNI KINO aOKOfjSKI DOM ________v & Ški, telefon 33-87_______ Film veselih mladih: ALBKRT LU5VKN, BL8E ELSTBR, HAVALD PAULSEN. UMI LA GBABLET dsfeži me! in komičnih starih: K. A. Roberts, Adrle S:indrock, ftihurd Roinanovnkv V sredo m četrtek ob 1,9. uri. Dnpolmlu Fovov zvoeni tednik. V soboto: Annv Ondra: M A L A DOKI T ROLKDAK Danes; Sreda, S, julija katoliram; Elizabeta, Evgejiij III. OA> \s.Jh PRIKEDITVE KINO MATICA: Zaprto. KINO IDEAI: Junak zapada KtNO SLOirA: Krvavi kap:tan KINO UNION: 2krat zaročen KLNO slšKA: Osreči m- ! *W:/i KNfc «.KK \K\E I>anes: Sušnik. Marijin trg 5. Kuralt, Go^posvetska cesta 10, Bohin> c ded. Ceata 29. oktobra 31. Iz Maribora _ Posebna pen>ioua m nI roke. Tujfckopr'v. melna zveza iPutnLk) Maribor in Celje °po zarjja »tarše. ki nameravajo bc Slovenji za oeno 9<) l)in. Tujskoprometna zveza epeaajeja in-tereaetlte, rla prodajajo ua ozemlju bivše ma. ribonške oblasti ta vodič edino le Putnikovi uradi maritK>rske Zveze v Mariboru, C i u Rogaški Slatini, žt. Ilju. Ciornii Radgoni in I>ravo<:rani in Ce. lju- Prodajna cena je l>in 15.- t<*r je vsako prekupčevanje prepovedano. Zveza VBArti izjavljal, da nima s konzorcijem Badeekerja nikake zveze ter ne prevzema za to nobene od^jovornotiti. — Hotelski vodi* Jugoslavije. V koliki rn-■-ri se zavzema.jo Tuj^ko-prometne zveae in »Putnik r za povzdi^o našega tuj^kena prometa, kaže cela vrsta novih vodičev m kntijr. ki so izšle deloma v lastni režiji, deloma pa po njihovi pobudi. Tako ie izdal Putn k pravkar važen Hotolski vodič JnuoMavi, \ ki je izšel v vseh evropskih jezikih. Ta vodič obsega \se hotele, penzione in veeje gosli I ni»ke ol»rate naših znanih kopališč letovišr in vseh večjih mest ter prometnih sred -Vodič je urejen po abecednem redu in >o v njem navedene vse cene, ki iih je Pul-nik dot>il neposredno chI navedenih gostinskih podjetij. Hotelski vodič Jtt0oslsrvij« to intendantom pri mariborski Tujsko-promet-ni zvezi, Putniku, nadalie pri ekspoziturah rta cl. kolodvoru, v Cel|pi. KocaAki Slatini. &t. Ilju, Crornii Radgoni in Dravogradu, bror plačno na razpolag« ► rbijalci na svobodi. \iVraj hn iz ns-kajenje moške kaznilnice izpustili 10 kaznjencev na }K>goini dopust. Prepeljali so jih na policijo, kjer so kazn eiu*> fotografirali, jim «vlvzeli prstne odti-e ter jih olnici v silnih mukah umrl 4tf.jetni uoflec Prane Majer, ki mu je v nedeljo ife čer v Počehovi ob priliki neke vrtne veselice pijani plesalec z noz*»m razparal treouh Orožniki so storilca prijeli, .le to 27«4etaj d<* lave< Alojz Karnet, ki so ga izročili v podne zapore okrožnega -odi^ča. — Xa MiirilKirskfm "toku okradona, Učiteljica Milena Koi-uvau je prijsrrils polici i. da je nekdo vlomil na Mariborskem otoku, kjer se je kopala, v nenn kopalno om.ir o in ji ukradH denarnico, zlato dragoceno zapestnico, zlai prstan 8 kamnom in ogrlico v skupni vrednosti -_>500 Din- \'lomilec \o rnlprl omarico s rK»nar»'i»*nim kljuČom. — Zepar v tovarni. Preteklo noč je nekdo med delom v Erlichovi tovarn, ukradel tkalcu Josipu Kramherger.u iz žepa listnico z *1V> Din- Oškodovan »p jp tatvino javil policiji. — Za plot je vrgel med prepirom neki Leopold A. .Vzletnega »trojevod o Friderika Klara, ki si *e pri silnem udarcu zlomil |.». -no nogo, da so ga morali prej>eljati v bolnico. Vzrok; ljubosumno*:. — Avtomobili^ povozil delau-n Na sesti -Vftirifeor-Bonova ie neki avtomobil i« t ir Maribora preteklo noč povoz'1 cevnega delavca Gašperja Cafu4o, ki «?a je *iton sunek vrgel v občutni jarek kjer je 2 nevarnimi poškodbami nezavesten obležal. Poškodovanec se zdravi v tukaienji bolnici. Sfev. *5a »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 8. julija 1996. Stran 3 G^gVfgj *± ^gm Izgovori: „Djimen". Največja filmska amn* JIU w5 J senzacija poletne sezone! DNEVNE VESTI ■ — Iz državne službe. Imenovan je za ar hrv-akegra uradnika pri sreskem rcstncm odboru v Kočevju banovinski uradniški pripravnik Marijan Jamšek; v višjo skupijo sta pomaknjena cestni nadzornik pri tPhničnem ra^d^lku sreskega načeistva v Novem mestu Rudolf Jenko in služitelj na državni trgovski akademiji v Ljubljani Josip Koša k. — Iz banovinsko službo. Imenovan; so: Za uradniškega pripravnika pri banovin-p-k; ženski bolnici v Novem rrrstu dpi. fil. L-! Novega mesta Marija Oimde za bano- vin^kega uralniškesra pripravnika pri združeni zdravstveni občmi Vojnik praktični zdravnik v Slovenskih Konjicah dr. Mirko Pokorn. za banovinskesra arhivske. gra uradnika uradniški pripravnik pri ba-Tiovinski bolnici v Murski Soboti Mar ja Zrim, za banovinskega uradnika banovinski uradrrški pripravnik v. d. srcskeera kmetijskega referenta v Laškem Ivan Zupan, za banovinskoga služit el ja pri sreskem načelstvu v Krškem banovinski đes-infe.ktor dnevni čar Alojzij Jaklič za banovinskoga siužitelja prj banovinski zalogi šolskih knjig v Ljuljani Pavel Kocjan in za banov nskega ^Tužitelja dninar banovinske hiralnice v Vojniku Anton PosrladiČ. Premeščeni so: šef kirurgičnega oddelka banovinske bolnice v Murski Soboti dr. Vladimir Brezovnik v banovinsko bolnico v Mariboru banovinska uradniška pripravnica Pa Kud^r iz banovinske ženske bolnice v Novem mestu v banovinsko bolnico v Celju in primarij splošne bolnice v Mar' boru dr. Vekoslav Vrbnjak v banovinsko bolnico v Murski Soboti; v višjo skupino so pomaknjeni banovinski tehnični pristav pri tehničnem razdelku sreskega nrčel-stva v Celju ing. Josip Burger. banovinski upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Ivo Kermavner banovinski arhivni uradnik prj banovinskim zdravilišču v Rogaški Slatini Ignacij Samec in banovinski »lužtclj v bolnici v Slovenjgradcu Jakob Doki. ■KINO SLOGA, tel. 27-30" Na splošno željo Že danes ob 16., 19.15 in 2115 uri monumentalni gusarski velefilm „ Krvavi kapitan " JUTRI! JUTRI! LEHARJKVA OPERKTA Ljubavne melodije „Clo-Clo" z .MARTO KGGKRH v glavni vlogi. — Iz Službenega lista.« »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 55 Z dne 8. t. m.« objavlja več uredb o ustanovitvi no. b občin odnosno njih pregTU-pacij, navodila za Sestavo banovinskoga. proračuna z izvršilnim pravilnikom za leto i$37 38. razglas o volitvah občinskih odborov za občine Ajdovec, Ambrus. Sela f.jmbcrg,. Tržišče in Vrhniko, objave ban-Rkr uprave o pobiranju občinskih davščin in razno objave iz »Službenih Novin.« *■ " ■ "".:_. "■= — Harrv Piel v Dalmaciji. V velikem leta »Anstrofluga« je prispel včeraj dopoldne iz Berlina na Suši k zn:uii filmski igralec Harrv Piel s svojim režiserjem. S Sušaka jO takoj odpotoval v Split, kjer bo izdelan film pod naslovom >90 minut zakasnitve«. Deloma je bil ta film posnet v ateljeju v Berlinu, zunanji deli bodo pa posneti v Splitu, kjer morata trči skupaj in se razbiti dva avtomobila. Spor zaradi carine prostega uvoza boh avtomobilov je poravnan in naše caringfce oblaki so ugodita zahtevi Harrv Piela. Kazen omenjen»^a filma hnee Harrv Piel izdolaii pri nas še dva kulturna filma, enoga v TroTiru. drugega pa v Sarajevu. — Člani ČJ lige iz Brna na SnSaku. Včeraj zjutraj so jo pripeljalo z brzoviakom na Sušak 40 članov ČPŠkoslovaško-ju^osloven-ske liire i/. Brna. Na Sušaku so jih prisrčno sprejeli. Položili so vence pr^d spomeni-hlagopolcojnega kralja Aleksandra T. S Su--;'ka Odpeljejo v Dalmacijo. Vodi jih vse-urili^ki profosor in $BgOSlovee*1c1 honorarni konzul v Brnu ing. Vladimir Cikulka. — Po.srajania o izvozu 2 ftOO vagonov naselja vina v Nemčijo. V Nemčijo je odpotovala nafta delegacija, ki se bo pogajala o izvozu i?,000 vacronov lv'^o^a vTna v Nemčijo. Vino naj bi Nemčija uvozibi š^ preKumanovo- je pa pripoljal iz Benetk mnouo nemških, avstrijskih, francoskih in belgijskih lotoviščarjev. — \ov grob. Snoči je umrl na Jesenicah hišni posestnik v Hrušici g\ Mihael Korošec, star 76 let. Pokojni je bil znan daleč naokrog" kot simpatičen značajen mož. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti v Hrušici na mestno pokopališč* na Jesenicah. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno aožalje! — Jugoslovenski Touring klub. podružnS-nica Ljubljana, Gajeva 3 obvešča vse kolesarje, ki se žele udeležiti ciljne vožnje na olimpijado v Berlin od dne 1. do 10. avgusta t. L, da sprejema prijave in potrjuje prevožene kilometre. Vožnje se morajo vsi kolesarji z zahtevo, da dnevno prevozijo najmanj 120 km in dame najmanj SO km. Vsak udeleženec sprejme plaketo »Olvmpia« Prijaviti se je treba najkasneje do 20. julija v pisarni Gajeva 2. Prijavnina 1 RM. — Prenos teniskih tekem Nemčija : Jugoslavija iz Zagreba. Uprava radiofonske oddajne postaje v Ljubljani javlja cenjenim radijskim naročnikom, da bo oddajala reportažo o teniških tekmah Nemčija : Jugoslavija v Zagrebu v slovenskem jeziku v dneh 10., 11. in 12. julija od 1". do 18. ure. Porodi bo g. Ernest Na£y, ca ml. iur. —Slovenci v Ameriki. Prvič v zgodovini ameriških Slovencev se je zjrodilo. da je za^topil Slovenec in sicer Janez Mihe-lič demokratsko stranko na predsedniški konvenciji v Filadelfiji. MiheliČ je bil izvoljen z ogromno večino kot zastopnik demokratov v Clevelandu. V Milwaukee je ■mrl župnik cerkve Matere Božje v We?t Allis Luka Gladek. Moral se je podvreči nevarni operaciji m trem transfuzijam krvi. pa je zaradi komplikacij nastopila smrt. Pokojni je bil rojen 1". marca 1880 v Stari O^elici pri Kranju, leta 1901 je pa prispel v Ameriko, kjer je bral leta 1005 novo mašo v Steeltonu. ?.rtev avtomobilske ne^rere je postal blizu me«.ta Blain Rudolf Vidmar, star 36 let. rojen v Ameriki in oženjen šele šest tednov. Oru*ra žrtpv prometne nesreče je postal Anton Vidmar. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vroče, nagnjenje k nevihtam, prehodno poohlaeenje. Včeraj je znašala najvišja tem-pesatava w Zagrebu in Splitu 33, v Skop-1 j ii 32. v Ljubljani. Beojrradu in Sarajevu :>1. v Rogaški Slatini 30, v Mariboru 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani "60.4, temperatura je znašala 18. — Truplo Angele Zupančičeve potegirli iz Save. Oni dan smo poročali o samomoru žene trboveljskega posestnika in gostilničarja Angele Zupančičeve, ki je skočila v Zagrebu v Savo. Njeno truplo so zdaj potegnili iz Save in ugotovili, da grre res za Anjrelo Zupančičevo, staro 30 lot. Od doma je odšla 30. junija in se napotila v Zagreb, kjer si je končala življenje. — Mitničar težko ranil kmeta. V ponedeljek zvečer je zasačil mitničar na mitnici v Žitnjaku pri Zagrebu kmeta Jakoba Bohinca iz Ljutomera, ko j'1 hotel vtihotapiti v mesto nekaj litrov vina. Mitničar jja je udaril z debelo palico po rokah, a ko je hotel zbežati, je ustrelil za njim in jra zadel v desno stran jrlave. Težko ranjenejra Bohinea so prepeljali v bolnico, oblasti so pa uvedle preiskavo. — Samomor potomca ruskega grofovskega rodu Tolstih. Včeraj popoldne se je obes.il v Varaždinu pristav državnih železnic ruski emigrant Andrej Rahmanlnov. Bil je ločen od svoje žene in včeraj je dobil od odvetnika obvestilo, da l>o moral plačevati alimente, kar ga jp tako razburilo, da si je končal življenje. Po materi je bil pokojni potomec slavnega ruskega grofovskega rodu Tolstih. Pokojni je bil znan kot zelo vesten in marljiv uradnik. — Samomor industrijalca. V ponedeljek popoldne se je ustrelil v Sanskem Mostu znani industrijalec iz Prijedora Srj^pan Fi-letin. Kaj ga jp pojrnalo v smrt. ni znano. Njegov samomor je zbudil zlasti v poslovnem svetu veliko iznenađenje. —Če bi vstali mrtvi... Včeraj smo poročali, kako ostro je obsodil državni tožilec zagTebŠkeEra zdravnika dr. Karpatij;i. Njegovi zagovorniki pa so so postavili na povsem drugačno stališče in pravijo, da obtoženec sploh ni kriv. V odgovoru na govor državnega tožilca je zagovornik dr. Werk izjavil: Ce bi vstali mrtvi na Kivogoje in i z pregovorili, hi ne bilo prizaneaeno nobenemu zdravniku. Rako bodo sprejeli tn njegove besede zdravniki, je seveda drugo vprašanje. . iz Uublfane —Ij Pokojni profesor Svetko Peruzzi je prepeljan iz Splita v svojo rojstno hišo v Lipah št. 1„ odkoder bo danes ob 16. pogreb na pokopališče v Tom i še! j. Odhod avtobusov točno ob t" izpred gostilne Pen-gov na Karlovski cesti. —Ij K poviiaaju «ajem»in v mestnih hL 6ah. Prejeti smo: V Vašem listi v soboto, 4. t, m. sem z največjim začudenjem čital. da je Zupan dr. AdleSjč svojočasno poslane nam odloke o povišan ju najemnine označil kot predloge! Izjavljam, da dotični odloki niso niti najmanj bili podobni predlogu, temveč je bil men* dostavljen popolnoma nedvomne« poziv, in to dne IS. junija proti večeru; da najpozneje do 15. junija izjavim, ali sem zadovoljen s sporočenim mi povišanjem najemnine. — V prim*ru. da jaz do staljenega mi roka ne sporočim, da pristanem na povišanje, se mi bo stanovanje odpovedalo, seveda upoštevajoč pri t m z zakonom predpisani odpovedni roka — Ker jaz iz tehtnega razloga sedaj nisem mogel v naglici iskati stanovanja, je odšel moj tast z dostavljenim mi odlokom na magistrat, — kjer Je hočeš nočeA pri- javil, da sem s povišanjem sporazumen. — Dotični uradnik je ta sporazum zabeležil na odlok, in je ta odlok zadržal. Zato ga žal ne morem predložiti uredništvu v dokaz re«ničnostf mojih navedb. Kot dokaz, da sem v resnici smatral dotični cdlok za faktično povišanje —in ko tako smo besedilo morali razumeti vsi najemniki-- naj služi dejsvo, da sem 1. julija nakazal magistratu že poviSano najemnino. —Ij Kino Union bo tudi se naprej predvajal zgolj premiere! Da se tudi poletna filmska sezona čim bolj poživi in da se mnogoštevilnim prijateljem filn^i tudi v teh mesecih nudi čim več novih Filmov, se je uprava kina Tniona odločila nadaljevati s filmskimi premierami tinli preko poletnih meseeev. Tako pridejo še ta mesec na spored burka »Dvakrat zaročen«. veliki Sehrmidtov pevski film >2vezdni utrinki« CIaudette Colbertova v veseloigri »Poročim svojega šefa«, Kkthe tOmgf v senzacionel-nem velefilm u »Po krivici osumljen^, Ma izda Schneiderjeva v veseloigri -Lizelota«, senzaeionelni film o SchmeHingOvein bov-matehu z Joe Luisom, o Kanarskih petorč-kih itd. Julijski filmski s|H>re»l je tedaj prav srečno izbran in bo ljubiteljem lepih filmov nudi! mnosro zabavnih in veselih urie. Zaradi poletne vročine bo v meseeih jnliju in avgustu ob delavnikih razen ob sobotah odpadla, predstava ob 1H., zato pa bo publika pri večernih predstavah ob tSLlS in 21.15 v prostrani in hladni unionski dvorani našla dovolj veselja, zabave in Ta/vedrila. Ob vročih sončnih nedeljah bo v teh mesecih odpadla tudi predstava ob IS. o Beaw DO 'občinstvo obveščeno po inseratib v dnevnem časopisju. —Ij Sadjarske razgovore in praktična navolila o gojenju sadnih dreves bo vodd g. Jos'p Štrekelj v p^tek, 10. t. m. ob 16. uri. Zbirališče pri prulski šoli. Vabljeni vs i. —Ii Pf*ior. \oco; ob ^20 na svidenje v Ra-dicn posvetovalnici. Mestni tre 3B8. Tredavi-nje. kino. darilo, brez vabil t rez plačno. — li T>* «i«tr*'žemo vse^trin^kim ioljam !>on>o v Rad;on posvetovalnici na Mestnss« trgu '23. priredili ta rnepec in čicer vsako sredo in petek zvečer ob 20. predavanje o pravil- I nem ravnanju # perLloni, svilo in volno- V*ak dobi malo darilce V*ak četrtek pa se i<*'o vnži še popoldne ob ltf. K'ei. dan. to je «d 8- do 12. in od 10. do H> ure pa *e vr^e poskusna pranja vseh najbolj občutljivih tka. nin. Opere, posuli in rlia __ to v>-e hnv- olaeno* Ae kratek fa*. (>pozara»no [lo^elmo one goApe, katere morda pomotoma ni-i prejele vabila, da »o hrer islih v«;jk č;?.- dobrodošle. —Ij Združenje gosttimvkih podjet«j v LJabllani vabj Članstvo, da »^ ud< !ež v obilnem Številu pogreba dolgobtnega elana goatilničarja Loiarja Jerneja. Pogreb pokojnika bo v četrtek 9. julija ob 5 uri po-poldne iz Sv. Petra ce»te št. 20 Uprava združenja. —Ij Kopalne obleke, krasne bluze in razno daaisko perilo ima v lepi izberi tvrdka Milo« Karnicnik. Stari trg K —IJ Vid vaših oči s\ obvarujete |e z op. Učno čistimi brušenimi »tekli, katere s1 nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu izprašan optik. Stari trg 9 Ljubljana —Ij Tatvine kole« *e nrmo*e. č*eprav *e dan na dan dogajajo kole^arsk-1 tat^•!p',. lastniki koles n;so nič bolj previdni. Zadnje dni so bila zopet ukradena 4 kie-a šivilji Milki Zaje je nekdo izma.knil izpred trgovine Derganc 1300 Din vredno ko1^ znamke ACJC\ posestniku Javom ku Ferdinandu je izginilo kolo, ko je bil na volići vrtnarskega društva na Barju Kači-ču Milanu s Ceovške CciStil je po na Krp. siji nekdo odpeljal 600 Din vr dno kolo znamke -Torp do < Nek dolgoprstnež je obL^kai lekarnarja dr. Stanka Kmeti in mu | kolesa odtrgal električno dinamo svetilko v vrrdnosti 300 Dm. —Ij Pretep med krošnja rji. V galanto rijski trgovini Babic v Kolodvorski ul d so se srečali trije krosnjarji. Pogovarjali so se o nekem pretepu in se bahali. da s*"1 ne boje nikogar. Beseda je dala b sedo m kmalu so si b'U v las h Dva sta na^ko^jia tretjega z debelima pn!" :ima jn z dolg■->-kuhinjskim nožem. Ko je napadeni, ki ae je FTtočp-f.ia. brani! z fforjačo. zagledal o rokah nasprotnika nož je tudi o-n sojrel v ž^p in začel divje mahati okoli sebe Posledica prv tepa k bila. da *o dobili vsi več ali manj težkr1 tc'esne poškodbe. Se. veda je nastal vrlin, nabralo ti jf obilo gledalcev, klanju je pa naredil konec Seje stražnik, ki je vso trojico ar^t.ral. Kdon od njih je bi! tako močno poškodovan, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, ostala dva Ja pa policija predala sodišču. Z Jezice —■ Zlikovci. Dalje časa 5»^ ž»* opaža agtf. no delovanje neznanih zliko'Cpv katerim je vsak lepak nacijonalnih društev na po ti. Pod okriljem noč trga ta sodrga — drugače tega ne moremo nazvati — vse plakate- Dosledno so raztrgani samo plakati nacijonalnih orga.itza*ij. doc'm ostali ne. Mi takega postopanja in take borbe ne odobravamo in se čudimo onim. ki na tafc način izkazuj .jo svoje omejeno politično zagrizenost. Upajmo, da se bo pr^j aL slrj posrečilo odkruiti to Čedno družbo, pot^m pa bomo spregovorili drugače in obširne je. — Ali je to mogoče? Pri nas na J "žic! *=e dogaja, da podpisujej0 razne akte in po dobne stvari na mesto odsotnega župana ljudje, ki nimajo z občinsko upravo nič skupnega. Vprašamo samo, če je to pravilno, mogoče m dopustno. 1 Kupni domače blago! MALI OGLASI bcLeda 0.50 para, davek Dir 3.—, beseda 1 Din, davek S Din. preklici Za pismene odgovore glede malin oglasov ye oreba priložit] ena." *o. — Popustov za male oglase ne priznamo. MMSM\ Beseda SO par. davek S.- Dtn Najmanjši znesek 8 Dtn bi) par entlaoje ažuriranje vezenje zave9. perila. mono£raniov Ljumbnic Veiika zaloga perja a 6.75 Din. »Juliiana*. Gosposvetska 12. KLIŠEJE ENO VECBAtVNC JUOOOHAflKA SVPETBAMIP73 PAPAGAJCEK svetio-moder je u5el. Kdor ga uiame, prosimo, da ga vrne I;e-rljeva <-e»ta 7-1 T. 106o cJeseaa 6U pai. davek S.- Din Na'maujBi znesek 8 Din ŽENITBV Goe-pod z laslno trgovino želi poročiti gospodično po možnosti z nekaj gotovine ali drugim imei]»m. Popise poslati na upravo >Slov Naroda^ pod Re*=-»Nt «W2 Beseda 50 par. davek 3,- Din Najmanjši znesek 8 Din ŠOTOR (nemški) za 4 do 5 o^el;-. dobro ohranjen poceni naprodaj. Offtcd Vodnikov trg št, 2.-H., vbod ^tudento^aka ul. 3. 1979 POPOLNA RAZPRODAJA , vsesa pohištva. Krasen salon, iedilnica z v*»č ^tapec. stoli barj-žer, preproge oljn. orig. ^likes vaze in nastavki, knjižna omara, spalnica t baldahinom, spanca stena, dsmflko sedlo in preobleke za radiatorje. Vsak dan 10- do 12 m S. do 7. ure pri Golobovih Trža-ska cesta 4a vila * Nastal. 19fi3 ~ PARCELA 3000 kv. m in 2 stavbi ob Tržaški cesti 300 metrov od postajališča Tezno naprodaj. Infor-inacije- Ju gos loven s-ka hranilnica, Kralja Petra trg, Maribor. 1084 Beseda 60 par. davek S.- Din Najmanj« aneeelr 8 Din DVIGNITE postno ležeče pismo >Ceden mladenič« 1981 luuiriitn usti M? POSETITE JUBILEJNI „V. MARIBORSKI TEDEN" %m do 9* avgusta 1936. t*od pokroviteljstvom Nj. Kr. Vis. kraljeviča Andreja. 50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936. Popusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tra-dicijonalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstil — Industrija. — Obrt. — Trgovina. — Velika gasilska razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistlčna razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija sporta, jadralnega in motornega letalstva. — PokuSnja vin. — Kongresi in koncerti . MARIBORSKI OTOK — najlepše kopališče Jugoslavije ! Gostoljubni Maribor in zeleno Pokor je Vas vabita! Makulaturni papir proda rprava ,,m«rrenrtrcg« Narooa-% LinMfana, Knafllera ulica itav. 5 Narodna , tiskarna LJUBLJANA KMAFUKVa 5 izvrtan vsa TISKARSKA k DBLA š °RfPOSOQA š Dajte hrane svoji koži in napravite jo čvrsto, svežo in mlado Odlični profesor medicine na dunajskem vseučilišču odkriva novo hranilo za kožo, pridobljeno iz mladih živali Poizkusite ta mv naiin da boste mladi in lepi Evo novega hranila za kožo, pridobljenega iz mladih živali. Globoko prodre v Vašo kožo ter jo hrani bai na mestih, kjer se tvorijo gube, kjer se tkivo začenja omehčavati in veneti, in kjer se najprej pojavljajo ohlapne mišice lica. Tisoče žena so to hranilo že preizkusile s presenetljivimi rezultati. To je edini izdelek te vrste na svetu. Zdaj je v sestavi kreme Tokalon in to bas v odmerjeni količini, da lahko hrani ali redi Vašo kožo. Uporabljajte zvečer rožnato kremo Toejalon, zjutraj pa belo kremo Tokalon. S kremo Tokalon uporabljajte vedno puder Tokalon, ki je odporen proti vlagi. Is kožnih znojnic neprestano puhti Tlafa ta če puder proti vlagi ni odporen se s vlago zmeia m tvorijo se trda zrnca, ki se vležefo t znojnice, zaredi česar se snojnice raziirijo, zapre- šijo ter ^fl uničujejo polt. Da bi puder preizkusili, dajte ga malo na prst, ki ga pomočite v vodo. Ko prst potegnete iz vode, bo še vedno suh. Izgledajte vsako lutro mlajši. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«,ređa, S. Julija 193*. Štev. 153 Hermežanski motociklisti prirede ocenjevalno vožnjo V nedeljo bo ▼ LjnMj«l ždeznMankl promenadu! koncert trn umlntHra ipootM Motorne dirke na Hermesovem dirkališču. Ljubljana, 8. julija. Med najbolj zanimive spada sigurno ocenjevalna vožnja, ki jo prirede motociklisti Moto-Hcrmcsa pod podkrovite'jstvom hana dravske banovine in odličnega častnega predsednika. Kaj pa je prav za prav ocenjevalna vožnja? V motosportu poznamo razne vrste ocenjevalnih voženj in je vsaka odvisna ou posebnega razpisa. V našem primeru je vodstvo tega našega agilnega mo-tokluba določilo, naj tekmovalci prevozijo cca 10 km dolgo tekmovalno progo, ki bo vodila skozi najlepše dele naše zapadne Slovenije, iz Ljubljane do Škofje Loke, pa po lepi dolini v Žiri, nato na interesantni gorski cesti v Logatec, ter od tam zopet po državni cesti v Ljubljano, v gotovi brzini. No, ta hitrost ni predpisana ravno visoko, saj cesta za promet zaradi ocenjevalne vožnje ne bo nikjer zaprta. Naši najmanjši, pomožni motori do 175 cm, imajo predpisano brzino po 23 km na uro. »Kanoni«, športne mašine nad 500 cem, bodo seveda plin že krepkejc odpirali, saj je njihova povprečna brzina 43 km na uro. In tako je primerno cilinderski vsebini po^dinih strojev odrejena različna primerna brzina. Med tekmovalno progo bodo kontrole v skorji Loki, v Zireh in v Logatcu. Tam bodo kontVolorji notirali čas poedinih tekmovalcev. Y Ljubljani na cilju bodo pa funkcionarji lepo seštevali in odštevali minute in sekunde ter po rezultatu odrejali kazenske ločke. Vsak vo/ač prejme namreč na startu 250 dobrih točk. V poedina kontrolna mesta mora pripeljati ob času, ki si ga mora sam izračunati. Ce pride takrat. kadar bi moral po računu športne komisije, bo vse lepo m dobro. Saj bo še tri minute prekmalu ali prepozno, lahko prišel, ne da bi to kaj škodovalo njegovemu športnemu renomeju. Toda gorje onemu, ki pride še prej ali še pozneje. Za vsako minuto prepoznega ali prezgodnjega prihoda mu groze po tri kazenske točke. In tako se bo vsak vozač, ki ne bo znal točno računati in gledati med vožnjo na uro, moral odreči svojemu polnemu številu dobrih točk. Ta kvalitetna vožnja bo pa za Ljubljano tudi družaben dogodek. Cilj je namreč določen pred Narodnim domom na Bleiwei-sovi cesti, in to ob času največjega poseta promenade, od 11.30 do 12.30. Da pa gledalcem le ne bo dolgočas, četudi kako minuto ne bo nobenega vozača, bo pa želez-ničarska godba priredila promenadni koncert. Vsak vozač bo dobil plaketo. Oni, ki se bodo najbolj odrezali, zlato, drugi zopet, ki bo imel vsaj 25 slabih točk, srebrno, kdor bo pa tako neroden, ali pa tako nesrečen, da bo na poti pustil kar 75 dobrih točk, ali se več, pa bronasto plaketo. Po prijavah sodeč, so kvalitetne vožnje danes res ono, k«r vozači hočejo imeti. To bo boj. v katerem se spozna kvaliteta stroja in vozača, pa ne le onega specialnega stroja, ki je grajen za maksimalne efekte, temveč tucti onega, ki je ustvarjen za ko-modno turno vožnjo. Prijavnice in razpis dobe interesenti pri blagajni kavarne Zvezde. In pa, kot že rečeno, na cilju pred Narodnim domom bo živahno, veselo in zanimivo. Valvasor našega časa Izšel je Z« zvezek prvega dela Melikove „Slovenije44 Ljubljana, S. julija. Prvi del velike monografije o naši zemlji je napisan. Te dni je izšel 2. zvezek prvega dela Metiknvc »Slovenije«. Oba zvezka imata nad 700 strani. Niti založnica, »Slovenska matica«, ni pričakovala, da bo delo imelo tako monumentalen obseg. Pisec se je lotil dela s pra^o znanstveno temeljitostjo, zato bo »Slovenija^ ne le temelina knjiga nategi naroda, temveč tudi v resnici temeljita. Pri pisanju se mu je godilo skoraj tako kakor piscu »Slave vojvodine Kranjske«, ker se je šele med delom pokazalo, kako ogromna je snov. Zato izdaja te monografije zahteNa velike žrtve od založnice ter Iftsluži njena požrtvovalnost še posebne ocenitve in nedcljeno priznanje. Ze pri samem listanju 2. zvezka prvega "*ela se prepričaš, da bo knjiga služila vsem in le ozkemu krogu izobražencev. V tem je njena največja vrednost, saj je namenjena narodu. Samo po sebi se razume, da je pisana v znanstvenem slogu in načinu. Znanstvene knjige pa pogosto niso pristopne širšim slojem, ker so premalo poljudne in preveč drage. Zato pri poljudni, časopisni ocenitvi knjige ne smemo pozabiti predvsem naglasiti, da je »Slovenija« res pisnna za vse, ki pri nas pač čitajo. rVrugi vezek je posvečen geografskemu op.su. V prvem zvezku nas je pisec seznanil i geologijo in nam podal geološko siiko naše zemlje ter posegel v pred- in prazg >do-vino. V 2. zvezku se seznanimo z gospodarskimi, demografskimi in narodnimi razme- rami Slovenije, z značajem naselij ter v splošnem s sedanjim licem naše domovine po znanstveni razčlenitvi in opredelitvi. Opozoriti moramo zlasti na izsledke v gospodarskem delu; ko pisec razčleni naše gospodarske razmere, nas tudi opozarja na usodne pomanjkljivosti. Gospodarska struktura Slovenije je neugodna. Poljedelstvo ne more kriti vseh potreb niti za podeželje kaj šele za mesta. Ta primanjkljaj pa gre delno tudi na račun višjega življenjskega standarda prebivalstva. Zlasti pridelamo premalo žita. Aktivna pa je bilanca v nekaterih drugih kmetijskih panogah, n. pr. živinoreja, sadjarstvo, gozdarstvo. Seveda pisec ni mogel podrobno razčleniti vseh kmetijskih panog, da bi lahko pokazal na vse bolne točke našega gospodarstva. Tudi z \prašanjem naše industrije se ni mogel pečati podrobnejše, vendar je prišel do pravilnih zaključkov. Vprašanja odnosov industrije v Sloveniji z industrijo južnih pokrajin se ni mogel dotakniti v njegovi kočljivo-sti. Pravi, da so se naši industriji odprla po prevratu nova tržišča na jugu države in da so bili ustvarjeni ugodni pogoji za njen razcvet. Ni pa povedal, da mnogi znaki ne bude posebnega zaupanja, da bi bila bodočnost naše industrije rožnata. Važna je ugotovitev, da je Slovenija pregosto naseljena glede na veliko gozdno površino in nerodovitne planinske predele ter industrija, obrt in trgovina ne morejo nuditi zaslužka vsemu previšku kmečkega prebivalstva. V tem koreninijo naša najvažnejša socijalna in go- spodarska vprašanja. Pisec tudi ugotavlja, da so najbolj pozitivne postavke našega gospodarstva še v veliki meri v tujih rokah. Statistika dokazuje, da industrijalizacija napreduje pri nas stalno, kar se kaže najlepše v sestavi prebivalstva po poklicih. Vendar pa kmečko prebivalstvo se vedno zelo prevladuje. L. 1921 ga je bilo na ozemlju dravske banovine 63.17#/», L 1931 pa 60.93%. V obrti in industriji je bilo L 1921 zaposlenega 16.45V.. 1. 1931 pa že HkMSFh prebivalstva. Drugi zvezek ima tudi veliko vrednost, ker vsebuje prvi res objektiven, znanstveni oris narodnostnih razmer na Koroškem in eksaktne ugotovitve o plebiscitu. Pisec nas opozarja zlasti na važno geografsko razpo-poreditev glasovalnih izidov na plebiscitu in na nekatere zemljepisne činitelje, ki so tudi mnogo odločali pri glasovanju. Tako so n. pr. prebivalci v bližini Celovca glasovali za Avstrijo, ker so se bali. da bi izgubili Celovec kot trg. ako bi ozemlje ob njem pripadla Jugoslaviji, število glasov za Jugoslavijo naglo narašča od juga proti severu ter nam kaic posebna karta, da je bilo za Jugoslavijo izrečena večina glasov na južni strani demarkacijske črte. Ze iz tega sprevidimo. kako velika krivica se nam je zgodila pri določanju narodno politične meje na koroškem, ker ni odločal objektivistični kriterij. Knjiga je tako bogata po gradivu, ki mora zanimati vsakogar, da ne moremo prikazat t njenega bogastva v kratkem članku; predvsem je pa dolžnost, da opozorimo na njo. saj se dotika osnovnih m najbolj perečih problemov našega naroda, ker je živa In ne | !e »papirnata« znanstvena knjiga. Jecljanje je ozdravljivo Nova zanimiva dognanja ameriških učenjakov dr. Bri< ganca in dr. Greena - Ce veš, da mora imeti človek 63 mišic in še mnogo več živčnih koncev v redu. da ne jeclja, se ne boš čudil, da nekateri ljudje jecljajo. Na to opozarja ljudi profesor govora na Wabashkem kolesju v Ameriki dr. Britance in našteva, kako lahko otrok slabo govori. Eni otroci momljajo, drugi govore skozi nos. tretji brez Vsakega akcenta, četrti besede požirajo in nejasno izgovarjajo itd. Nad vsem tem bede možgani in so brez moči. če niso bili takoj v zgodnji mladosti dobro izvežbani. Že v devetem mepe-eu morajo starM paziti na važne vzgojne okolnosti. Posebno se je treba zanimati za morebitno duševno zaostalost. Otroka je treba siliti h govoru. Treba je odstraniti tudi vse zunanje ovire, ki branijo otroku govoriti ali kričati. Največje delo opravi otrok v razmeroma kratkem času. baš takrat, ko se uči hoditi in tekati. Tn v tem času naleti na vsakem koraku na nove pojave, ki ga silijo govoriti. Hrof. dr. Brigan-ce pravi, da moramo otrokom od enega do pnldrtijresra leta omogočiti, da lahko čim več hodijo in tekajo. Odstranimo z voskom namazani parket in trde čeveljčke, otrok naj se plazi po tleh, ne bojte se preveč zanj. pustite ga tudi. naj včasih pade in zakriči. Le tako lahko zadosti svojemu silnemu hotenju po govoru. Če se zgodi, da otrok niti z drugim letnm n*1 začne govoriti, še ni treba, da bi se starši prestrašili. Morajo s*1 pa zavedati, da je tu neznana ovira in obrniti se je treba na zdravnika. Nevarnost namreč ni v tem, da bi otrok duševno ne dohitel besednega zaklada. Saj so znani primeri, da otroci do četrtega leta niso znali govoriti, pozneje so bili pa celo dobri govorniki. Prof. Briga nce se pa boji. da bodo imeli taki otroci težjp delo s svojimi 63 milicami. Te mišice se ne začno pravočasno vežbati in zato ne dobe prožnosti tako. da se otrok ne nauči dobro obvladati jih. Potem pa naFtopi ta ali ona motnja, a najtežja je jecJjavost. Za odrasle, ki jih je zajela taka nesreča v otroških letih, ima prof. Brigance enako kakor dunajski zdravnik dr. Adler tolažil no besedo .Oba pravita,, da se mora zbolj-šati vsa človekova osebnost, e> hočemo, da se zboljša njegov govor. V celoti se strinja 7. njima newyoršk.i zdravnik dr. Greene. ki je izleČil v zadnjih desetih letih z osebnost-nvm lečenjem na tisoče jecljačev. Green je ravnatelj državne bolnice za motnje r govoru in oni dan je predaval o svojem deta v newyorškem zdravniškem društvu. Po nje govem mnenju obstoja poseben jecljajoči tip osebnosti. To je človek, ki neprestano premišljuje in okleva. Rad se ustraši m ustavi na pol poti. Napačno je misliti, da jeclja človek samo kadar govori. So ljudje, ki jecljajo tudi na klavirju in na gostih. Dragi zop^t na pisalnem strojn. Sto in sto ljudi pa jeclja pri plesu in golfu ali celo za. volanom v avtomobilu, kar je seveda najbolj nevarno. Pr. Greene je razdelil svoje jecljajoče pa-i cijente v majhne klube. Sami si izvolijo predsednika in imajo sestanke, na katerih govore in se zabavajo. Dr. Green si prizadeva resiti jih moreče in škodljive zavesti samega sebe. Jecljajočemu človeku je najhujše to, da se ne zaveda svoje napake. En klub ima za geslo; >Samo lepo počask m imenuje se »Ephphatha (beri ef fa-sa). Ce hoče kdo postati redni Član tega kluba, mora izgovoriti to besedo brez jecljanja. Dr. Green dosega zelo lepe uspehe. Mnogi njegovi pacijenti so postali pozneje slavni ad- vokati in govorniki, nekateri pa celo igralci. Na ženske se njegovo lečct>je ne razteza toliko, kajti ženske jecljajo mno^o manj. nego moški, kar je dokaj čudno, reprav se jecljavost ne podeduje, vendar vse kaže. da se jecljači v gotovih rodbinah drže. Pokaj pogosto «o to rodbine, kjer se godi otrokom krivica. Prugod se to ne da trditi, posebno če pomislimo, da ima dobra desetina vseh Američanov, celih 13.500.000. to ali ono napako v govoru. Gre pač za malomarnost v zgodnji mladosti, starši premalo skrbe, da bi se njihovi otroci odvadili jecljati, dokler gre to še brez posebnih težav. Mnogoženstvo v Egiptu Vse modernizirane države islamske veroizpovedi so že odpravile mnogoženstvo bodisi s posebnimi zakoni ali pa pod pritiskom gospodarske krize ,samo Egipt je še ostal moderna dežela islama, kjer mnogoženstvo Še ni odpravljeno, temveč nasprotno, še celo procvita. Po zadnjih statističnih podatkih egiptskega notranjega ministrstva se je lani oženilo v Egiptu 302.6K1 moških. Od teh jih ima 17.950 po dve ženi. 1436 po tri. 147 pa cek> po štiri. To so pa večinoma kmetovalci, a nekaj je med njimi tudi plantažnikov. Samo ti so še ostali zvesti načelom islama in mnogoženstvu. Ne gre pri tem toliko za erotično razuzdanost, kolikor za praktične razloge. Kmetom so potrebne v prvi vrsti delane moči. Zdaj jim ni treba več kupovati nevest ali vsaj ne plačevati jih tako drago, kakor prej in zato se je mnogoženstvo še bolj razpaslo. Čudno se pa sliši, da je v Egiptu zelo močan feminističen pokret in da se egiptske žene z vsemi z vsemi dovoljenimi sredstvi bore proti mnogoženstvu. Lani so prirejale celo orgajiizirane demonstracije proti tej zastareli zapuščini islama. Iz Trbovelj __ Mezdno gibanje delavstva na ceati Tr- hovije-Zagorje. Kakor smo ze poročali, j« nedavno banska uprava oklenila zgraditi novo cesto iz Trbovelj preko Slačnika vZa-irorje V to svrho je kot pni obrok namenila zne>ck MOUOOU Din. Občinski upravi v Trbovljah in Zagorju sta bili pozvani, da it-bereta zaposlitev na tej NOtl res najpo trebnej-ie brezposelne, predvsem seveda i]nižinske očete. Zadnje dni je bilo na tej ce.-,ti zaposlenih ?e okrog lo" delavcev it obeh radarskA revirjev. Banovinsko srran* beno vodstvo r.\ gradnjo ceste plačuje de lavoe po '2.50 Pin na uro odnosno po ?V> Din na delavnik, kakor to predvideva pra vilnik o gradnji javnih del. Ta pravilnik. ki velja n:i obnioCju eele dr?ave. je 7* ju' ne kraje >i<-er ugoden, ker >o tam UlIJM* ske potreb-.- a»- mno-o cenejše n*»go tukaj na -everu. /;*to bi p pa morale vpoMevati prilike po pMtMnl banovinah, ki po po vsod različne. Delavci ki so 7apo(deni H tej ce>ti. so bili dnlj-o ali krajšo dobo brez poselni in so navezani izključno na zaslu >ek na tej resti. ki pa tud:. ni stalen Pa bi si izboljšali položaj, so znpro-ili ze ponovno banovinsko gradbeno vodstvo, da bi se jim mezde primerno zvišale. K*>r pa jim vod stvo samo ni moglo ugoditi, hn te dni stopili v mezdno gibanje. Obrnili *n M p1 P° slanca g. Flcskovi« a. ki se je pretekli pe tek podal 7. delavsko deputacijo na bosiko upravo, kjer je pri pod banu g. dr. Majcnu interveniral v prilog delavstva. Peputarija je prosila predvsem, da bi pe pravilnik o izvajanju javnih del spremenit vsaj 7* dravsko banovino v toliko, da bi se me7de 7vi-šale nd sedanjih SJMj T»in m 3 do 3..S0 p,n Pokler pa bi ta pravilnik ne bil spremenjen, naj pa krij> banovina razliko iz svojih sredstev. V koliko bo imela ta intervencija, nspeh, se bo v kratkem videlo, feleti pa je. da bi se npo>tevale prošnje 7.1aMi dru finskih očetov, ki so 7.aposleni na tej ce*ti. Kakor smo doznali, se je zadnje dni skušalo zaposliti na tej cef»ti druge dHavc*. ki bi bili pripravljeni delati 7a dosedanje me?,-de. Ptavkujoet pa so pobrali orodje, da bi to onemogočili. Raje je banovinsko gradbeno vodstvo izjavilo, da se utegne 7,goditi, da bo banovina gradnjo te ceste ustavila rn uporabila denar, namenjen za to r*»ft/v ?\ gradnjo drugod. Sedaj je stvar popolnom* v rokah banske uprave, ki bo odredila, da se 7 delom bodisi lahko zopet 7aćne, ali pa. se gradnja sploh ustavi*, pa četudi bi delavstvo sedaj pokazalo voljo, da zopet z*čn* delati. — Spominu inž. Ivanovima. Pred letom dni je umrl inž. Tvo Ivanović. Njegovo truplo sicer počiva v tujini, toda njegovi prijatelji ga še niso pozabili. Baš te dni so začeli zbirati prispevke za spominsko plo-čo. ki jo nameravajo vzidati v mali dvorani so-kolskega doma v trajen spomin nje^o-t-etra nenmornepra idealnega udeistvovanj.< taV« na narodnem kot, na socialnem polju Odkritje spominske plošče bo v nedeljo, t*, julija ob TO v snkolskem domu. Vsi prijateTJi rajnega iskreno vabljeni. Neizmerno potrti naznanjamo tužno vest, da nam je nas nadvse dobri, nepozabni, ljubezni in dobrote polni oče, stari oče, tast, svak, stric, gospod Mihael Korošec m*«| pairi tulit v Hrttšici danes ob 7. uri zvečer v 77. letu starosti, previden s tolažili svete vere, nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. julija ob 16. »n iz hiše žalosti v Hrusiei na mestno pokopališče na Jesenicah. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi na Jesenicah. Vsem, ki ste ga poznali, ga priporočamo v molitev in blag spomin. JESENICE, dne 7. julija 1936. SALUJOCE RODBINE; Korošec, Hrovat In Ba|žef}. ■ ■ 'II —■ _____I---------.-------■i-MJP ------— Andre Theunetr 3 Nevarna lepotica Roman V svojj objesnostl in strahu za prestiž se ni zmenila za dostojnost, niti za človeško pravičnost, glavno ji je bilo, da uveljavi svojo voljo. Čeprav se je ie Jakob trdovratno izogibal, je prisegla, da ga bo prisilila sesta»ti se z njo. Ko je skoeiJa iz koči'e pred viati vile v ulici la Paix, in stop la v svojo sobo. prevlečeno z modrim atlasom in razsvetljeno z motno ob'o luči na visokem podstavku, ie odložila plašč in se pogledala v veliko tro-delno zrcalo. V njem ie videla belo postavo v tesno prilegajoči se obleki \z kitajskega krepa, svetle lase. črne obrvi nad žarečimi očmi in porogljivo nasmejane ustnice. To opazovanie ie za Hip pomirilo njeno jezo. Razveselila se je zavesti, da je prekrasna, očarljiva in da s sraota lepoto daleč prekaša svoio rivali-nk>. ženo madoninega profila. Saj se ji bo posrečilo sestati se z Jakobom Moretom in znova pridobiti ga zase. Potem, ko vzplamtj v n;em strastna 1;uuezen. mu ob-ne hrbet da bo lahko dela] pokoro za svoj greli, da se bo lahko zope»r vrnil k svoji golobici. Vsa razbur ena je legla na postelio in dolgo razmišljala, kako bi se zopet približala Jakobu, ki je hotel ubežatj njt-n:m mrežam. Naslednjega dne. osvežen^ po trdnem spanju in kopeli, se je smejala, da ji je prišla zaželena prilika skoraj kar sh" naproti. Karneval se je bil pravkar začel. Vianii se je zdelo nemogoče, da bi v pust nem vrvem:u ne srečala Jakoba Moreta. Karneval je bil ponos Nizze in vse mesto se ga je udeleževalo. Kot sPkar bo gotovo radoveden, kakšno je karnevalsko rajan e. pomešal se bo med možice mask, sodeloval bo na redutah in v teh razgibanih dneh. ko se vsi družabni sloji se-s;aa o pod plaščem svoih mask, ji ne bo težko ogovoriti ga. 7jč so se ble pričele priprave za to po vsej Evropi sloveco svečanost H karnevalu prihajajo v Nizzo množice izletnikov iz vseh krajev Evrope. Vlaki voziio na trnano polni, hoteli odklaniak> goste. Skup:ne tucev hodijo po Koloočimi na pro-dai rože gledalcem na tribuni, češ. da mu zapraio razgled. Kmetice z modrimi čepicami na glavah z zlatim napisom: >Cameval du Niče* so ^ pošteno na-hrulile. toda motiti se niso dale. Kričale so na vse grlo: »Cvetne, cvetje!* Vsi so kupovali in se zalagali s cvet>m. Anglež v žohi obleki ie nakupni polno košarico cvetja. Kazal ie svoje dolge zobe m vse ie pričalo, da se dobro zabava. I] tega cvetličnega morja se .ie širil na vse strani slavnostni voni, pomešan i navdušenem. Solnce je lilo svoje žarke poševno n.^ sredo še prazne uKce ter obsevalo hotele in vile. kjer je bilo na oknih že vse polno gledalcev. Tribune na nasprotni strani so bile pa zavite v modrikasto senco. Ob dveh e zadonel z grajskih višin topovski strel, množice na estradi so za valovile, karnevalski sprevod se je začel. UMjtaJe Jo*p mm—** — M >Ntmk» tMcaraoc Fran fiBiiim. — Za opravo ta ta—tal