# V zaèetku letošnjega leta je zalo`ba Modrijan, ki se v zadnjem èasu odlikuje po iz- dajanju kakovostne zgodovin- ske literature, na slovenski trg poslala prvi celoviti pregled izjemno pomembnega feno- mena medvojne kolaboraci- je z nacizmom. Gre za delo iz- pod peresa Petra Daviesa, bri- tanskega zgodovinarja mlaj- še generacije. Slednji `e z na- slovom svojega besedila naka- zuje kompleksnost obravna- vane problematike. V resni- ci je med letoma 1933 in 1945 šlo v Evropi za razmerja, ki so se v razliènih ozirih izkazala za nevarna. Davies se je na dobrih dve- stotih straneh kajpak lotil iz- jemno zahtevne naloge. Med- vojna kolaboracija je paè bila izjemno raznoliko in skoraj po vsej stari celini razprostra- njeno dogajanje, zato ga je skoraj nemogoèe zaobjeti v eni knjigi, še bolj pa je morda res, da ga te`ko temeljito opi- še en sam zgodovinar, kar je morda tudi razlog, da je Da- viesovemu podobnih besedil celo v širšem evropskem pro- storu manj, kot bi èlovek gle- de na pomembnost tematike prièakoval. Za oceno, v kolik- šni meri je Britancu uspelo iz- polniti zastavljeni cilj in kljub omejenemu obsegu ponudi- ti preprièljivo podobo obrav- navane teme, je po mojem mnenju bistveno upoštevanje dveh meril. Prvo merilo je, ali besedilo uspe enakovredno zaobjeti vse pojavne oblike kolaboracije v Evropi, od severa do jugovz- hoda. Drugo, niè manj po- membno merilo se mi zdi, ali Davies v svojih razmišljanjih in ugotovitvah izhaja iz teda- njega dogajanja in okolišèin in se ne da `e vnaprej zapeljati poznejšemu, celo današnjemu splošno razširjenemu pogle- du na ta fenomen. Da bi strl prvi oreh, pose`e Britanec po zanimivi rešitvi. Namesto obièajnega pristopa, v katerem bi posamezne pri- mere kolaboracije z nacisti se- ciral po zemljepisnem kljuèu, se odloèi za tematski pristop. Fenomen osvetljuje z razliè- nih zornih kotov in ob tem navaja konkretne primere iz posameznih dr`av. Po uvodnem poglavju o vprašanju, kaj sploh je kola- boracija, v katerem avtor po- jasni, zakaj se je ravno med- vojno sodelovanje z nacisti v tolikšni meri vtisnilo v kolek- tivno razumevanje in verjet- no za vedno usodno preobli- kovalo pomensko polje same- ga pojma, sledijo obravnave nekaterih kljuènih z njim zve- zanih dilem. Gotovo prekratek je prvi razdelek s hitrim zgodovin- skim pregledom zgodbe o ko- laboraciji v Evropi. Tukaj bi se kazalo ustaviti predvsem ob Daviesovi razlagi t. i. “pred- kolaboracije”, kjer britanski zgodovinar pojave iz tridese- tih let v de`elah, ki so med vojno poznale kolaboracijo, prerad intrerpretira z vidika leta 1945 ali celo z vidika da- našnjih pogledov na medvoj- no dogajanje, èemur se (`al) ni mogel izogniti niti v nada- ljevanju svojega besedila. Tretje poglavje najprej ra- ziskuje motive kolaborantov za kolaboracijo, nato pa opo- zori na notorièno brezbri`- nost berlinskih oblasti do za- veznikov na zasedenih ali “prijateljskih” ozemljih. Go- tovo tukaj trèimo ob enega najpomembnejših in najbolj tragiènih vidikov medvojne kolaboracije. Kakor koli jo `e presojamo, bi bilo pogubno, '  ,        @ 5 * .        !$%!$%,6$ A $!$%  $ $0'#(#$$"  !#$A  0 '       ko bi si delali kakršne koli ilu- zije o znaèaju nacistiènega re- `ima in njegovih namenih. Navsezadnje sta prav brezbri`- nost in nasilnost Nemcev marsikje na vzhodu, kjer so bila sprva prièakovanja ljudi znatna, kmalu ohladila vsakr- šno simpatijo do njih in — kot še danes v Belorusiji in Ukra- jini — opremila povojno ko- munistièno oblast z dobro- došlim izgovorom za vse stranpoti. Naslednje poglavje se mi je vsaj v nastavkih zdelo precej posreèeno. Tak je tudi njegov naslov — Znanstvenik in labo- ratorij. Davies se iz ko`e na- cistiènih zaveznikov prestavi v ko`o hitlerjevskega re`ima in preuèuje, na kak naèin vse je skušal ta oblikovati razmer- ja na zasedenih ozemljih ozi- roma na tistih pod svojim vplivom. Avtor potegne loè- nico med “realisti”, kolabo- ranti na vladni ravni, in “idea- listi”, njihovimi intelektual- nimi, se pravi, nad nacizmom navdušenimi kolegi. Med na- cifile brez vsakršnega otiplji- vega razloga prišteje celo slo- venske domobrance, postav- ljene ob bok skrajnim orga- nizacijam na Norveškem pod Quislingovo taktirko. Naslednji dve poglavji se peèata s pojavnimi oblikami kolaboracije v vsakdanjem `ivljenju. Najprej je tu razde- lek Seks in grešniki, kjer se Da- vies posveti precej razširjeni “horizontalni kolaboraciji”, prikljuèi pa mu tudi izjemno kratko podpoglavje o odno- su cerkvenih predstavnikov do nacizma in razliènih z njim povezanih re`imov, kar je vprašanje, ki bi kar klica- lo po bistveno obširnejši obravnavi. Gospodarski od- nosi so — nasprotno — obde- lani v obširnejšem samostoj- nem poglavju. Za današnje presojanje medvojne kolaboracije je ned- vomno kljuènega pomena tra- gedija holokavsta, zato je veè kot upravièeno, da ji Britanec nameni loèeno zadnje temat- sko poglavje. Zanimive misli zapiše zlasti v svojem premi- sleku o vlogi judovskih sve- tov, ki pravzaprav — še veliko bolj kot veèina satelitskih re- `imov — niso imeli nikakršne izbire. Knjigo sklepajo poglavje o povojnih pogledih na kolabo- racijo, tudi o tem, da je takšno ali drugaèno sodelovanje z Nemci politièni levici v prvih povojnih letih prineslo precej prednosti in spravilo politiè- no desnico po drugi strani v defenzivo, sklep, temeljna bib- liografija in sorazmerno krat- ka, toda pomembna spremna beseda Borisa Mlakarja, v ka- teri slednji med drugim od- pravlja eno belih lis Davieso- vega dela, ki skoraj ne omenja slovenskih razmer, kjer pa jih, je precej nenatanèen. Ali je opisani tematski pri- stop Daviesu omogoèil koli- kor toliko enakovredno ob- ravnavo pojavov, ki jih je pov- zel (in jih za njim v prièujo- èem èlanku tudi sam povze- mam) s pojmom kolaboraci- ja, po vsej Evropi? Odgovor mora biti precej odloèen ne. Bralec si po branju njegove- ga teksta le ste`ka ustvari vsaj pribli`no podobo posamez- nih fenomenov, skupaj s po- dobnostmi in razlikami med njimi. Nekateri, predvsem za- hodnoevropski, za katere je Davies strokovnjak, so obde- lani razmeroma dobro. Ome- njeno velja v prvi vrsti za ko- laboracijo v Franciji, na Ni- zozemskem in Norveškem. Nekaj govora je še o srednjee- vropskem dogajanju; soraz- merno pogosto sta tako na ta- peti Slovaška in Hrvaška. Zelo skromno je po drugi strani obdelano stanje v Vzhodni Evropi, na obmoèju nekdanje Sovjetske zveze, sko- raj povsem pa — v zahodnoe- vropski maniri — izostane opozorilo na bistveno drugaè- ne razmere tam v primerjavi z Zahodno Evropo, ker so bili ljudje vklešèeni med dva to- talitarizma. Razumljivo je — in je bilo `e nakazano — da en sam zgo- dovinar te`ko kompetentno predstavi zgodbo zemljepisno tako razvejanega prostora. Po- temtakem ni presenetljivo, da se je Davies za srednje- in vzhodnoevropske razmere opiral po veèini zgolj na eno delo, za Hrvaško denimo na Tannerja, za Srbijo na Juda- '   # ha, za Slovenijo pa celo samo na devetnajststranski povze- tek slovenske zgodovine od zaèetkov (!) do leta 1945 izpod peresa ameriške Slovenke Ca- role Rogel. Potem tudi ne more biti drugaèe, kot da sta obe omembi dogajanja pri nas izreèeni precej na pamet in v bistvu zgrešeni. (Ob `e navedeni Davies od nekod privleèe še izjavo, da Nemci na Slovenskem niso našli ni- kogar, ki bi lahko vodil dom- nevno naèrtovani marionet- ni re`im.) Konèno tematski pristop povzroèi, da se vrsta podatkov v knjigi po veèkrat ponovi, kar njene uporabnosti ne zvi- šuje preveè. Britanski zgodovinar kljub veèkrat izreèeni podmeni, da bi bilo treba medvojno doga- janje presojati v luèi takratnih razmer, slednje ne dr`i. Opaz- no je celo njegovo prizadeva- nje, da bi svojo oceno posa- meznih pojavov prilagodil njihovemu povojnemu doje- manju in ocenjevanju v dr`a- vah, kjer je do njih prihajalo. Kot primer naj navedem le njegovo obravnavo “horizon- talne” kolaboracije, ki vsaj za sodobnega zgodovinarja v ve- èini primerov ne bi smela ob- veljati za ne vem kako hudo zavr`no dejanje. A ker so jo Francozi in Norve`ani v pr- vih povojnih letih glasno ob- sojali (kar je razvidno tudi iz veè filmskih upodobitev), si Davies prizadeva za opravièe- vanje takšnega odnosa. Dru- gaèe je kajpak v primeru bri- tanskih Kanalskih otokov, kjer so sodelovanje z zasedbe- nimi oblastmi potisnili v pod- zavest, zaradi èesar ga ustrez- no marginalizira naš avtor. Nevarnih razmerij smo lahko vsekakor veseli kot pri- roènika o pisani paleti pod pojmom kolaboracije zdru`e- nih medvojnih dogajanj, ki so se globoko vtisnili v zgodo- vinski spomin evropskega èlo- veka in odmevajo še danda- nes. V ne preveè oddaljeni prihodnosti pa bi si `eleli te- meljitejšega in na trenutke v vseh ozirih bolj uravnote`ene- ga besedila. +,$  V drugi polovici maja le- tošnjega leta je Narodni mu- zej Slovenije v svojih obnov- ljenih prostorih na Metelkovi v Ljubljani na ogled postavil razstavo, ki je po tematiki in kakovosti v Sloveniji edinstve- na ter sodi v sam vrh tudi v srednjeevropskem prostoru. =*     -     .    "  =$ !(8#& #<  $A $8$ $  $ 2!!  $  '  Slovenski javnosti so prviè predstavljene insignije cerk- venih viteških redov in vati- kanska odlikovanja, pripada- joèe uniforme in deli oprave, listine in upodobitve. Vitri- ne z razstavljenimi ekspona- ti lièno spremljajo pojasnila in pregledi, ki obiskovalca pribli`ajo miselnosti in poja- vom krogov, ki so se izobli- kovali v cerkvene viteške re- dove, in ozadju ter veljavi va- tikanskih odlikovanj. Avtorji razstave Christoph Steidl Porenta, Nataša Ne- meèek in Jo`e Podpeènik so razstavo zasnovali na vezeh med samostojno dr`avo Re- publiko Slovenijo in cerkve- nimi viteškimi redovi ter va- tikanskimi odlikovanji. Tako obiskovalcem ni predstavljena le tisoèletna bogata zgodovina elitnih zdru`b (redov) in umetelni mozaik diplomat- skih navad na najvišjih rav- neh; razstava posebej izpos- tavlja slovenske posameznike, ki so bili zaradi svojega delo-