Ljubljana, četrtek, 5. Januarja 1950.
ratnu
t IPtOTll
UEEDMAIVO IM U PEAVA< LJUBLJANA
KNAFLJEVA BUČA *TEV. t TELEFON m-3S DO 55-Ö
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
'ZHAJA VSAK DAN KAZEN PONEDELJKA
£
Leto ZL, fiter. 4. Posamezna Številka 8 Sta.
IMKSKATMI ODDELEK
LJUBLJANA
TELEFON K-M
POSTNI ČEKOVNI RACU1T IJUBLJANA »TEV.
OGLASI PO CENIKU
NAROČNINA
DIN
GLASILO OSVOBODIL NE
FRONTE
SLOVENIJE
Pfa?šal Tiio
mladini
ki pojdejo
V Beograd je prispelo 25 mladih v 'teljev in učiteljic, ki so kot prva
neracija učiteljišča v Novem Patru sklenili, da pojdejo na delo v Ježevski in staviški okraj v Sandžaku, kjer doslej še ni bilo rednega osnovnošolskega pouka. Mlade učne moči so prišle v Beograd, da bi obiskale maršala Tita in dobiie od njega nasvete in podporo za težko, a plemenito delo, ki jih čaka. Mnogi med njimi so bili borci narodnoosvobodilne vojne, nekateri so postali invalidi, za zaslužno delo za ljudstvo pa jih je bilo že 18 sprejetih v Partijo. Mladi učitelji so že obiskali vasi ki so si jih izbrali za svoja službena mesta, in povsod jih je ljudstvo sprejemalo z navdušenjem ter izražalo hvaležnost ljudski oblasti in maršalu Titu za vso skrb za vzgojo otrok in za kulturni napredek.
Sprejema mlađih učnih moči pri maršalu Titu =o se udeležili minister za prosveto LR Srbi je Mita Miljkovič, ravnatelj in razrednik učiteljišča ter poverjenik za prosveto mestnega ljudskega odbora v Novem Pazaru.
J Marša! Tito je mladim požrtvovalnim učiteljem takole govoril o nalogah njihovega poklica v šoli in izven nje:
Plenum Centralnega komiteja naše Partije je sprejel daljnosežne sklepe, s katerimi ste se vsekakor že seznanili po tisku. Do sprememb je moralo priti, če hočemo kreniti naprej. V dosedanjem dein je bilo preveč šablone, preveč se je upošteval sistem, ki ni vedno ustrezal stopnji našega šolstva. Vendar boste o tem podrobno brali v našem tisku. Videli boste prav tako, da se je plenum znatno zanima! tudi za stanje učnih moči in šol sploh, pa tudi sami veste, da je bilo precej primerov zapostavljanja naših učiteljev prav v krajih, kamor odhajate. No, odločili smo se, da odločno uresničimo novo linijo ter dvignemo ugled profesorjev in učiteljev na stopnjo, _ ki ustreza njihovi vlogi v naši družbi, kajti učitelji vzgajajo ljudi, _ vzgajajo nn»e otroke, zato pa se je treba do njih vesti kot proti takim. Doslej pa so bili primeri, da so jih ljudske oblasti zapostavljale in da do njih niso imele pravilnega odnosa. Njihovo materialno stanje in sta novanisk: problem nista bila povsod najbolje rešena, tako da so bili uči telji pogostokrat v položaju, da so morali sami skrbeti za svoja stano van ta ;n za svoj obstanek. To je šlo tedsj na škodo vzgoje otrok. Zato miši m, da beste zadovoljni s sklepi ki jih je sprejel plenum CK KPJ, in lahke vam zagotovim, da se bo to vprašanje zelo zboljšalo.
Zla ti mi je drago, ker vidim danes tukaj mlado generacijo naših učiteljev, ki bodo delali v naših naj' bolj zaostalih krajih — v Sandžaku. Vem, da vaše delo ne bo lahko. Ne boste delali samo z otroki, temveč boste morali pomagati tudi prebivah sivu. Vendar ne v tem smislu, da bi vas tam vpregli, da boste sestavljali različne sezname in delali kot pisarji v vaških odborih, temveč da boste organizirali in vodih knltur-no-prosvetno delo, t. j. tisto, kar je dolžnost učitelja. Učitelji morajo delati tiste, kar je njihovo delo, vzgajati otroke in kulturno delovati med ljudstvom, organizirati različna kulturna društva, prireditve in podobno, skrbeti za odpravljanje nepismenosti m sploh razvijati prosvetno delo. Odslej naprej je treba strogo določiti, kaj je dolžnost učitelja in do česa ima pravico, kakor tudi to, kako se je treba vesti do njega. Mislim, da bomo v tem pogledu krepko krenili naprej. Prav zato, ker ste iz krajev, v katerih je tako zelo potrebno delati za zboljšanje pismenosti in splošne kulture naših ljudi, iz krajev, v katerih sem bil tudi jaz /ned vojno, mislim, da je treba poudariti, da moramo danes dvigniti kulturno raven ne samo naših ljndi v mestih, temveč tudi v najzakot-nejših krajih. Tudi tam morajo naši ljudje, kmetje, občutiti duha nove države, socialistične nove Jugoslavija. » to je vaša tako zelo važna naloga.
Nekoč Je bil učitelj pri nas, se pravi, v stari Jugoslaviji, čeprav smo • meli med učitelji tako močno oporo, v resnici oporn režima. Veste, kako je tedaj bilo. Učitelj je moral, ko je končal šolo, čakati, da je dobil namestitev, ker se ie gradilo malo šol. Dan.es mora biti učitelj nosilec socialistične misli in konstruktivni tvorec aociatizma. Mora biti opora ljudstva, opora ljudske države. Tn je vaša vloga velikanka, kajti, kdo je blizu ljudstvu? Od vse naše inteligence je širokim ljudskim množicam najbližji učitelj. Ta najbolj pri baja v neposredni stik z ljudstvom, vsak dan vidi njegov način življenja, pomaga mn in mn lahko pomaga, oči za prav zato. ker je z njim v neposrednem dotiku. 7 ato morate tudi \'i, tovariši in tovarišice, kot vsi drugi naš' učitelji, posvetiti veliko mst kullumemu dviganju na-ljndstva. če zaenkrat pri nas
učiteljem,
v Sandžak
še ni mogoče občutiti tistega hitrega dviga življenjske ravni, v življenjsko raven pri nas pa ne sodijo samo hrana in drugi materialni pogoji, temveč tudi kulturni razvoj — se bo to občutilo v kratkem času \ znatno večjem obsegu in se čuti vsak dan vedno bolj. Vzpodbuda za hiter razvoj more biti samo občutek potreb pri teh naših kmetih — ne mislite, da je tako enostavno naučiti našega zaostalega kmeta, da kulturno živi, da ima lepšo sobo, lepše pohištvo, da ima radio, da obiskuje različne kulturne orireditve in celo. da živi glede na prehrano kulturno. To ni tako lahko, kajti stoletja je bil navajen na nivo, na katerem je doslej živel — in zato mn je treba pomagati, da se bo dvignil, da se ho navadil živeti kulturno življenje. Civilizacija ni zadostna, da bi bili ljudje kulturni. Je precej držav, ki so na visoki stopnji civilizacije, vendar pa to ne pomeni, da je tudi njihovo ljudstvo vedno kulturno. Civi iizacija je samo pomožno sredstvo, da ljudje laže razvijajo svojo kulturo, ko pa bodo ljudje na visoki kulturni stopnji, tedaj bodo bolje izkoriščali tudi pridobitve civilizacije.
Delo med ljudstvom je velikanska in častna naloga naših učiteljev. Tega bi se morali zavedati tudi tisth ki se doslej tega niso zavedali. Doslej se to, kot sem dejal, ni povsod dovolj upoštevalo. Kar se tiče materialnega stanja, so bile pred kratkim učiteljem zvišane plače, ki so bile zelo slabe. Vendar stvar ni toliko v denarni nagradi, kolikor v potrebi, da se ustvarijo pogoji, da bo učitelj imel, kar potrebuje za delo in kulturno življenje.
Danes imamo še premalo učiteljev’. V pomanjkanju kadrov smo to vprašanje reševali tako, da smo jemali ljudi s tremi ali štirimi razredi gimnazije in jih pošiljali v vasi, ali pa smo priredili tečaje za učitelje. Vendar pa ti ljudje niso mogli imeti potrebnega pedagoškega znanja in na ta način' tega vprašan ja ni bile mogoče rešiti Potrebujemo še veliko učiteljev. Morda 90 odhajali tudi zaradi slabega materialnega stanja učiteljev na učiteljišča samo najzaved-nejši mladinci in mladinke. Todji za-zotavljam vam. da bomo dvignili ugled nčiteljev in zboljšali njihov položaj. Tn bi rad izrazil prav zaradi tega, ker so doslej učitelji imeli ‘■estokrat slabe pogoje, svoje veselje, da se je naša mlada generacija kljub temu rada odzivala in odhajala v učiteljski stan.
Maršal Tito je nato v zvezi e* sklepi IH. plenuma^ CK KPJ o organizaciji dela v naših šolah govoril tudi o preskrbi šol z učili in šolskim materialom. Ministrstvo za prosveto bo tej preskrbi posvečalo vso skrb, važno pa je, da za šole skrbijo tudi krajevni in okrajni ljudski odbori iz svojih virov. Tudi učiteljem bo omogočeno, da bodo študirali kot zredni in tudi kot redni slušatelji pedagoških šol in tako izpopolnili svojo izobrazbo in strokovno znanje. Mladi učitelji in učiteljice so pokazali v razgovoru z maršalom Titom, da se zavedajo velike važnosti svojega dela pri kulturnem napredku in socialistični preobrazbi naše vasi, in obljubili so, da se bodo vseh nalog lotih z ljubeznijo in vdanostjo, s katero mladina naše države izpolnjuje vse 6voje naloge.
Ob slovesu je maršal Tito dejal:
Prepričan sem, da bo vaše delo nagrajeno z uspehom. Glejte, da boste dobro vzgajali naše otroke, da boste iz njih ustvarili otroke naše socialistične države. Ob. skrbi, ki bo v prihodnjem posvečena našim učiteljem in našemu šolstvu sploh,_ imate tudi vi vsestransko perspektiva
XIV. plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije
Dne 5., 6. In 7. t. m. bo v Beogradu XIV. plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije.
Plenum bo razpravljal o ideološko-političnem delu mladine, o nalogah Ljudske mladine v srednjih šolah in o Zvezi pionirjev.
Naš potniški zračni promet bo letos razširjen
Naša potniška letala vežejo vsa republiška središča s središčem države in čeprav so bile lani proge odprte samo šest mesecev, je imela naša civilna aviacija desettisoče potnikov, medtem ko jih je bilo v nekdanji Jugoslaviji na leto samo po 6000 do 7000, Jugoslovanski aero-transport je 29. no. vembra Izpolnil svoj letal plan. Prvič bodo ostale v prometu vso zimo vse stalne zračne proge, med letom pa bo naš zračni promet tudi razširjen. Tako bodo vsa republiška središča združena z morjem z zračnimi progami. Zračni promet bo večji tudi z. • Inozemstvom. Med drugimi napredki' našega potniškega zračnega prometi?: je tudi ta, da revizija motorjev ne bo več v inozemstvu. Prej smo pošiljali motorje v revizijo največ v Češkoslovaško, od koder smo jih dobivali nazaj v 6 do 10 mesecih. V Češkoslovaški so po informbirojski resoluciji ravnali z našimi motorji na informbi-rojskd način. Motorji, ki so bili poslani v revizijo v začetku leta 1948. so bili vrnjeni šele lani in na njih so se poznali še udarci kladiv. Lani je bila revizija izvršena že doma s popolnimi uspehi.
Glavna dela na avtomobilski cesti Beograd-Zagreb so končana
Na svečanosti ob tej priliki je govoril zvezni minister za promet tovariš Božidar Maslarič.
Ob zaključku glavnih del na avtocesti je büa 2. januarja v Novi Gradiški skupna večerja voditeljev mladinskih štabov in predstavnikov na avtocesti zaposlenih strokovnih delavcev. Večerji so prisostvovali zvezni minister za promet Božidar Maslarič, sekretar za personalno službo pri vladi FLRJ Veljko Zekovič, sekretar Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Milijan Neoričič, zastopnik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Savo Medan in direktor podjetja »Avtoput« Mihajlo Svabič.
V	svojem govoru je minister Božidar Maslarič med drugim dejal:
■V decembru ieta 1945 je rekel tovariš Tito, da brez novih modernih cest ne moremo biti napredna dežela. Ze takrat je nakazal, da je treba zgraditi najprej avtocesto Beograd—Zagreb in da je treba to cesto čimpreje končati.
Na te besede tovariša Tita so se delovni ljudje naše države takoj lotili dela. Leta 1946 smo izpolnili 2% plana teb del, leta 1947 8«/«, leta 1948 30%, leta 1949 pa okrog 52°/«.
Te številke govore zelo zgovorno o naglici, s katero so se razvijala na avtocesti dela, ki so danes skoraj že končana.
Zgraditev avtoceste so ovirale Številne težave, kakor pomanjkanje strojev in materiala, včasih pa celo lopat, samokolnic in desk. Tudi kvalificira?-nih delavcev in tehničnega osebja Je primanjkovalo. V leta 1949 je bila največja ovira deževje, ki je preprečilo zaključek del. Tudi protirevolucionarna delavnost Informbiroja Je predstavljala precejšnjo oviro. Kljub vsemu temu je danes avtocesta v glavnem gotova.
To je bilo možno, ker je pri teb delih sodelovalo vse naše ljudstvo od Slovenskega Primorja do Djevdjelije, od Subotice do Ulcinja. Tako je bilo pri nas v času narodnoosvobodilne borbe, tak» Je bito v razdobju ohno' in tako je tudi danes, ko gradimo cializem. Naši združeni narodi — to je tista neizčrpna sila, ki premaguje vse ovire, v tem je ključ našib uspehov.
V	preteklem letu je sodelovala na avtocesti tudi naša slavna Jugoslovanska armada. Delovni polet naših borcev je vzpodbujal naše mladince in vse druge graditelje avtoceste. Njihovemu vestnemu in požrtvovalnemu delu se je treba zahvaliti, da Je ta težka naloga končana.
Moša Pijade	še
Moša PIJADE, član Politbiroja CK KPJ, je star 60 let. Njegovo življenje je tesno združeno z razvojem in borbami Komunistične partije Jugoslavije. Moša Pijade je že 30 let njen član in 30 let že dela v našem delavskem gibanju. Njegova biografija ima bogato revolucionarno vsebino.
V svoji mladosti je Moša Pijade študiral slikarstvo in postal je akademski slikar. Ze leta 1910. pa se je začel udejstvovati tudi kot novinar in revolucionarna gibanja med prvo svetovno vojno, zlasti pa Oktobrska revolucija, so tako vplivali nanj, da se je po vojni pridružil delavskemu gibanju. V začetku leta 1919. je v Beogradu izdajal in urejeval dnevnik »Slobodna reč«, ki je bil poleg komunističnega tiska najnaprednejši list v državi. Naslednje leto je delal že pri centralnem partijskem glasilu »Radničke novine« in postal tudi sekretar partijske organizacije »Dunav« v Beogradu. Tako se je v začetku svojega članstva v Partiji izkazal z veliko aktivnostjo. Ko je hflo Partiji a «ob-
mano« in z »zakonom o zaščiti države« onemogočeno legalno delo in se je bilo treba boriti tudi proti oportunistom, ki so se vrnili v njeno vodstvo, je bil Moša Pijade v prvih vrstah borbe za načela marksizma - leninizma. V izvršilnem odboru Partije je bil že leta 1921. In naslednje leto je zastopal Partijo na II. konferenci balkanske komunistične federacije v j Sofiji.
Ker je postala Partija že konec leta 1921. Ilegalna in ker ni bilo revolucionarnih razrednih sindikatov, se je Moša Pijade posvetil organiziranju takih sindikatov in urejeval je sindikalno glasilo »Organizovani radnik«. Kot tednik je ustanovil spet »Slobodno reč«, ki je bila prav za prav glasilo Partije in kmalu prepovedana. Pred koncem leta 1922. je Moša Pijade sodeloval pri ustanovitvi Neodvisne delavske partije Jugoslavije in urejeval je dva njena lista, ki pa sta bila tudi kmalu zaplenjena. Potem je bila prepovedana tudi Neodvisna delavska partija in tako je KPJ izgubila važno pozicijo za legalne oblike dela. Za ilegalno delo so bili potrebni ljudje, pripravljeni na vsako osebno žrtev, in tak človek je bil Moša Pijade. Organiziral je ilegalno tiskarno centralnega komiteja v Beogradu, ki je tiskala letake in glasilo »Komunist«. Ko so ilegalno tiskarno meseca februarja 1925. odkrili, je bil Moša Pijade obsojen na 12 let robije. V kaznilnici v Sremski Mitroviči je bil leta 1934. obsojen še na dve leti zaradi borbe, ki so jo vodili komunisti v ječah. Tako je prebil Moša Pijade v kaznilnici v Sremski Mitroviči in Lepoglavi 14 let in mnogo je pripomogel, da so ječe postale kovačnice dobrih komunistov. V ječi je Moša Pijade prevedel ves Marxov »Kapital« in druga važna dela znanstvenega socializma. V kaznilnici v Lepoglavi se je seznanil s tovarišem Titom, ki je bil obsojen na 5 let.
Leta 1939, meseca aprila, je prišel iz ječe in v Beogradu je začel takoj delovati v vrstah Partije. 2e v začetku leta 1940. so ga zaprli in v koncentracijskem taborišču v Bileči je ostal nekaj mesecev. Februarja 1941 je bil spet zaprt In iz zapora je prišel dva dni pred fašističnim napadom na Jllgoifclfrty.
Med vojno se je posvetil nalogam, ki so mu bile poverjene od Partije in tovariša Tita. V Cmi gori se je udeležil prve vstaje, pozneje pa je postal član Vrhovnega štaba in se je najbolj udejstvoval pri organiziranju ljudskih odborov in AVNOJ. Na drugem zasedanju v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika AVNOJ.
Po osvoboditvi obsega njegova vneta delavnost vsa področja našega življenja. Ne bo važnejšega vprašanja, ki ga rešuje naša Partija, da on o njem ne bi pisal in govoril. Na mirovni konferenci v Parizu rd branil samo našo državo in ves demokratični svet pred reakcionarnimi silami, temveč tudi Bolgarijo in Albanija Na
V.	kongresu KPJ je imel referat o programu Partije in kongres ga je izvolil v nov centralni komite, ta pa v Politbiro. Ko so začeli revizionisti iz VKP(b) in informbirojskih držav napadati našo državo in našo Partijo, se je odločno postavil na branik svoje Partije in načel marksizma - leninizma. Njegova odločnost je izzvala bes informbirojskih voditeljev in zdaj tudi njega, slavnega, v borbah preizkušenega revolucionarja, zmerjajo za »agenta imperializma«. Obrekovanje takega borca, kakršnih je malo v med-nirodnem delavskem gibanju, še bolj potrjuje pravičnost stvari naše Partije in tudi to, da so njeni »kritiki« izgubili vsako zvezo z resnico ter z marksizmom - leninizmom.
Naša Partija in naši narodi visoko cenijo vse, kar je tov. Moša Pijade storil za osvoboditev delavskega razreda, za neodvisnost naše domovine in za socializem. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ga je po predlogu predsednika zvezne vlade tov. Tita odlikoval z redom junaka socialističnega dela. Vsakega delavca naše socialistične domovine je razveselilo, da je tak požrtvovalen delavec in priljubljen človek, kakor je tovariš Moša Pijade, kot prvi dobil to visoko odlikovanje. Partija in narodi želijo tovarišu Moši Pijadu še dolgo življenje, da bi še dolgo delal za našo socialistično domovino, za boljše življenje naših delovnih ljudi in za zmago pravice, za katero se bari naša Partija v mednarod-
Na avtocesti smo pridobili tudi mnogo drugih stvari. Mnogi delovni ljudje so se tam strokovno izobrazili. S teb velikih del jih je mnogo odšlo na delo v tovarne, rudnike in druga podjetja, da pospešijo industrializacijo naše države. Drugi zopet, ki so si razširili politično obzorje, so se vrnili v naše vasi, kjer se trudijo za njihovo čim hitrejšo socialistično preobrazbo. Tako je bila avtocesta tudi velika šola zavestnih graditeljev socializma.
Na avtocesti pa se je tudi poglobilo bratstvo in enotnost naših narodov. Pri skupnem delu za splošno korist so se naši narodi med seboj še bolj spoznali, izmenjavali delovna izkustva in dogovarjali o medsebojni pomoči. Zato je dobila avtocesta po vsej pravici ime avtocesta »Bratstva in enotnosti«.
Udeležba inozemskih mladinskih brigad na avtocesti v letu 1949 dokazuje,
da je bila ta cesta tudi šola mednarodne vzajemnosti svobodoljubnih narodov. Poskusi protirevolucionarne gonje Informbiroja, da bi preprečili to udeležbo, so doživeli popoln neuspeh. Na avtocesti so delale mladinske brigade iz Bolgarije. Francije, s Svobodnega tržaškega ozemlja in druge.
Avtocesta Beograd—Zagreb Je prepričljiv dokaz za to, da so naši narodi obračunali s svojo zaostalostjo in da gredo v novo življenje, v socializem. Ta cesta bo pospešila zgraditev socializma v naši državi, bo pospešila njeno industrializacijo in elektrifikacija
Na koncu se zahvaljujem vsem brigadirjem, borcem JA, tehnikom in inženirjem, vodstvu »Avtoputa«, kakor tudi vsem pomožnim delavcem za njihovo požrtvovalno delo ter za njihovo prizadevanje, ki je omogočilo, da so bila glavna dela uspešno in hitro končana.
Pogled na sušilnico v mariborski tekstilni tovarni
Graditelji hidrocentrale
Vuzenice so končali prvo fazo
gradi: e/išh del
Graditelji hidrocentrale Vuzenica so lani izvojevali veliko zmago s tem, da so zaključili prvo fazo gradbenih del. Ko so zavarovali gradbišča z visoko betonsko zagatno steno, ki sega čez polovico rečne struge, so na prostoru, dolgem 160 in širokem 165 m, izkopali 42.000 kub. metrov .zemlje in kamenja. Sedaj je vse pripravljeno, da se začne betoniranje temeljev hidrocentrale in pretočnega polja. Drava je sedaj stisnjena na širino 260 m. Med lanskimi gradbenimi deli je trikrat udrla čez zagatno steno in preplavila gradbišče. Navzlic tem oviram so delavci ob roku končali vse izkope, pri čemer sta se zlasti odlikovali minerski brigadi Franca Milošiča in Janeza Rupnika. Se preden so bila končana dela v zvezi * izkopi, so vse pripravili za začetek betonskih del. Tesarska brigada Ivana Kamenska je zgradila ogrodje velike betonarne, ki bo dajala na uro po 20 kub. metrov betona. Ko bodo zbetonirani temelji in bosta zgrajena prva dva turbinska stebra, bodo betonarno demontirali in jo prestavili na drugo obrežje. Takrat bodo porušili pretežen del zagatne stene in postavili novo zagatno steno, da zavarujejo gradbišče na drugi strani rečne struge.
Na gradbišču hidrocentrale Vuzenice nadaljujejo dela tudi pozimi. Hidrocentrala mora biti zgrajena do konca petletke, kakor je to planirano. Imela bo s 3 agregati zmogljivost
54.000	kilovatov, enako kakor hidrocentrala Mariborski otok. Ker sledi na toku Drave neposredno za dravograjsko hidrocen*ralo, bo imela nalogo zbrati v svojem akumulacijskem Jezeru veKke količine vode do 20 milijonov kub. metrov tn skrbeti za reguliranje dotoka vode za ves sistem hidrocentral od Vuzenice do Maltesen* m boo» reč občutili
težav, ki jih zdaj povzročata z zapiranjem vode avstrijski hidrocentrali Labud in Zvabek.
Pri kopanju temeljev je stalno tekmovalo sedem brigad. Tesarji so med tekmovanjem izpolnjevali normo s povprečno 400%. armirci pa z 272«/». Voditelj minerske brigade Franc Milošič je te dni slavil izpolnitev svoje petletne delovne naloge. V prvih treh letih petletke je da! skoraj 10.000 normiranih ur. Zavezal se je, da bo do začetka druge petletke dal še 10.000 ur. Med delavci se odlikujejo tudi Ivan Ivančič, Janez Krušič, Andrej Petek, Rudolf Zelenko in Ivan Ka-menšek, ki delajo že za peto leto petletke.
Angleški poslanci v Skopi ju
Skoplje, 3. jan. Včeraj je prispela v Skoplje skupina laburistov, članov britanskega parlamenta. Sprejema so $e udeležili Risto Džunov, sekretar Prezidija Ljudskega sobranja LR Makedonije, Sait Mustafa, podpredsednik Ljudskega sobranja, Kemal Sejfula, član Izvršnega odbora Ljudske fronte Makedonije in drugL
V imenu Prezidija Ljudskega sobranja LR Makedonije je pozdravil člane britanskega parlamenta Risto Džunov, v imenu gostov pa se je za sprejem zahvalil G. E. Popwell.
Sinodi so gosti obiskali delovni kolektiv metalurškega zavoda »Tito« v Skoplju in še nekatere druge kulturne ustanove. Med, svojim obiskom v Makedoniji bodo obiskali gosti tudi kmečko obdelovalno zadrugo »Koste Racin« v Lazaropolju, Bitolj tar Ohrid,
HM* I
KOVINSKI
POROeiVXtlQ
Mil
Sestanek francoskih mladincev, ki so bili v Jugoslaviji
„Prihodnje leto nos bo še več prišlo v Jugoslavijo”
_d Dar Jugoslovanskih izseljencev v Franciji našim rudarjem
S. jan. V Parizu je bil v ne-Veljo sestanek francoskih mladincev Id mladink, ki so sodelovali pri gradnji objektov jugoslovanskega petletnega plana. Na sestanku so bili navzoči mladinci iz najvažnejših središč Francije. Napredni francoski mladinci in mladinke, delavci, študenti in nameščenci, ki so videli velike napore narodov Jugoslavije za Izgradnjo socializma ter so se pobratili z Ljudsko mladino Jugoslavi-
feao razpravljali o vskladitvi svoja dela z drugimi naprednimi fran-ooskimi organizacijami in osebnostmi T borbi proti obrekovanju in lažem ter za razširjanje resnice o socialistični Jugoslaviji, da bi se še bolj okrepili prijateljski stiki med fran-Oosktm narodom in jugoslovanskimi narodi. Kljub neprestanim napadom Informbiroja na vse člane brigad francoske mladine, ki so ostali zvesti tvojemu prepričanju o socialistični Izgradnji v Jugoslaviji, so francoski mladina in mladinke sklenili, da
bodo letos še odločneje podprli bratsko mladino Jugoslavije ter okrepili tovariške zveze z jugoslovanskimi mladincL Organizirali bodo med mladino predavanja z debatami in razstave. Vzpostavljene bodo stalne zveze z Ljudsko mladino Jugoslavije in pričele se bodo že sedaj priprave za organiziranje delovnih brigad, ki bodo odpotovale letos na prostovoljno delo v Jugoslavijo. Francoski mladinci so nadalje sklenili, da bodo svoje delovanje vskladili z delom Društva Francija-Jugoslavija.
V imenu jugoslovanske mladine je pozdravil bivše francoske brigadirje delegat Ljudske mladine Jugoslavije Jakša. Bučevič.
Po debati so francoski mladinci povabili znanega francoskega javnega delavca Jeana Cassouja, naj bi prišel na sestanek zaradi vzpostavitve stika z Društvom Francija-Jugoslavija. Jean Cassou se je rade volje odzval povabilu in se nad eno uro
prisrčno razgovarjal z mladinci ter obljubil, da bo Društvo Francija-Jugoslavija proučilo njihov predlog o ustanovitvi mladinske sekcije v društvu.
S sestanka je bil poslan brzojavni pozdrav Centralnemu komiteju Ljudske mladine Jugoslavije.
Jugoslovanski izseljenci v Franciji, člani organizacije »Bratstvo in enotnost«, so poslali za novo leto 150 rudarskih mask najboljšim jugoslovanskim rudarjem, V pozdravnem pismu, ki so ga ob tej priložnosti poslali centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, poudarjejo,
da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da materialno in moralno prispevajo svoj delež k zmagi socializma, pa tudi k zmagi resnice o Jugoslaviji, ki se pod vodstvom ljudske vlade in tovariša Tita bori za pravice malih narodov na svetn, za enakopravne odnose med socialističnimi državami.
3ug0f!avija v Varnostnem svetu
New York, 4 jan. (Tanjug). Na dnevnem redu Varnostnega sveta
Huvuviu	' ----“ O
OZN, ki bo imel čez nekaj dni svojo
gani zarij a oboroženih sil pod pristoj Doetjo Varnostnega sveta, vprašanje Egipta, vprašanje postopka pri glasovanju v Varnostnem svetu, taKO imenovano češkoslovaško vprašanje, vprašanje Berlina, vprašanje ureditve in zmanjšanja oborožitve ter oboroženih sil, vprašanje imenovanja guvernerja za Svobodno tržaško Ozemlje, vprašanje Indonezije, vprašanje otokov na Pacifiku pod strateškim skrbstvom ZDA, sprejem novih članov v OZN in Palestino, spor zaradi Kašmira med Indijo in Pakistanom, vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja, vprašanje Haideraba-da in vprašanje mednarodnega nad-lorstva nad atomsko energijo.
Na plenarni seji Generalne skupščine OZN dne 20. oktobra 1949 so bili izvoljeni za nove nestalne člane Varnostnega sveta Jugoslavija, Indija in Ekvador in sicer namesto Ukrajine, Kanade in Argentine, ki jim je konec L1949 potekel mandat Jugo-
slavija je bila izvoljena kljub vsem nediplomatskim izpadom in grožnjam sefa sovjetske delegacije Višinskega. Ko je Jugoslavija prijavila svojo kandidaturo za Varnostni svet, ni mela nobenih drugih smotrov kakor dosledno borbo za svojo neodvisnost, za enakopravne odnose med državami, za pravico vsakega naroda, da si sam uredi svoje življenje brez vsakega tujega vmešavanja, za okrepitev mednarodnega sodelovanja na temelju enakopravnosti in za zaščito splošnega miru.
Prevzemajoč uradne posle člana Varnostnega sveta^ OZN, Jugoslavija tudi sedaj nima drugih smotrov. V duhu načel, ki jih tako dosledno zagovarja, bo še okrepila svoje ustvarjalno sodelovanje za ohranitev mednarodnega miru in posebno še miru na svojih lastnih mejah.
Dveletno članstvo Jugoslavije v Varnostnem svetu bo nedvomno prispevalo k boljši seznanitvi širše sve
vlade
mednarodnih vpraša-
tovne javnosti z načelnim stališčem FLRJ v mednarodnih vprt njih in z njeno dosledno borbo za demokratični mir in za pravične odnose med državami
Načrt za ustanovitev evropske klirinške unije
4. Ja. (AFP). Strokovnjaki «prave Marshallovega načrta so predložili organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje načrt za ustanovitev evropske klirinške unije, ki se mora ustanoviti po omejitvi programa ameriške »pomoči«.
Osnovne točke tega načrta so:
1.	Popolna konvertibilnost valut ln vtdjučenje celotnega področja funta šterlinga. Bolj zadolžene države bodo lahko uživale poseben režim (to se predvsem nanaša na Grčijo in Turčijo),
2.	Vprašanje plačila v zlatu ln dolarjih se bo postavilo samo tedaj, če bi bila katera država v stanju splošne plačilne nezmožnosti do vseh držav unije. V tem primeru bo morala obremenjena članica unije plačati določen del svojega dolga v dolarjih.
3.	Nadzorstvo nad tem sistemom bo izvajala stalna skupina v okviru organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje.
4.	Ob koncu Marshallovega načrta se bo skupni primanjkljaj unije kril z dolarji, katere bo dala na razpolago uprava za gospodarsko sodelovanje.
Kmetijski delavci te zasedli v neverni Italiji 10.000 ha veleposestniške zemlje
Rim, S. Jan. (Tanjug). Danes so zasadil kmetijski delavci v pokrajinah Grosseto in Modena okrog 10.000 ha veleposestniške zemlje. Karabinerjl in policija so nastopili proti delavcem in uporabljali tudi strelno orožje. Aretirali so 40 kmetijskih delavcev.
To je prva množična akcija kmetijskih delavcev severne in srednje Italije po lanski splošni stavki polovi-narjev in dninarjev in po veliki akciji kmetijskih delavcev v južni Italiji.
Preganjanje bivših partizanov v Italiji
Him, 4. jan. (Tanjug). V Modenl se Je pričela obravnava proti 4 bivšim partizanom in znanim antifašistom, ki so obtoženi, da so marca 1945 med nemško okupacijo likvidirali nekega fašističnega vohuna.
Na včerajšnji razpravi je sodišče odklonilo zahtevo zagovornikov, naj se izpuste vsi obtoženi, ker gre za vojaške akcije. Sodišče je izjavilo, da spada »prestopek«, zaradi katerega so
obtoženi partizani, med »navadne kriminalne prestopke«.
Združenje bivših partizanov, ki je protestiralo zaradi takšnega stališča sodišča, je objavilo, da je bilo s takšno »utemeljitvijo« obsojenih lani v Italiji na zaporne kazni več kot 500 partizanov.
Kongres Saragatove stranke
Rim, 4. jan. Danes se začne v Neaplju Izredni kongres Saragatove stranke, na katerem bodo odločili o bodočem stališču stranke do De Ga-sperijeve vlade.
Kakor je znano, se je na pokrajinskih konferencah izjavilo več kot 30 % članov proti vrnitvi v vlado ter so zahtevali prehod v opozicijo.
Na sinočnji seji organizacijskega komiteja kongresa je prišlo do novih nesoglasij med Saragatovo skupino in opozicijsko skupino združenega centra in levice. Predstavnik opozicije Preti je izjavil, da je vodstvo ponaredilo podatke o številu članov, da bi tako zagotovilo kar največje število glasov za svojo politično linijo. Preti je izjavil, da stranka po nedavnem razcepu nima več kot 35.000 članov,
Slovenci v Italiji zahtevajo zastopstvo v goriški in videmski pokrajinski skupščini
BEOGRAD, 4. jan. (Tanjug). Izvršilni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji je sklenil poslati italijanskemu parlamentu zahtevo, naj zagotovi slovenskemu prebivalstvu v Italiji ne glede na število glasov določeno število predstavnikov v pokrajinski skupščini goriške in videmske pokrajine, kakor določa člen 6. italijanske ustave. Do te zahteve je prišlo v zvezi z debato o volivnem zakonu, ki bo v skupščini in senatu italijanskega parlamenta.
Vključitev tržaškega gospodarstva v italijansko
TKST, 4. jan. (Tanjug). Med raznimi ukrepi za vključitev tržaškega gospodarstva v italijansko je bil včeraj sprejet sklep, da bodo dajali vsa dolgoročna posojila za javna dela samo po Italijanskem kreditnem zavodu (Institutu di Credito Fondiario delle Ve-nezie) s sedežem v Veroni. Na tiskovni konferenci v predsedstvu cone v Trstu so sporočili, da se bo to delo preneslo od Tržaške hranilnice na Itar lijanski kreditni zavod.
Trgovinski dogovori med Italijo in Madžarsko bodo razširjeni
Rim, 4. jan. (Tanjug). Italijanska in madžarska vlada sta se sporazumeli o začetku pogajanj za revizijo in razširitev sedanjih trgovinskih dogovorov med obema državama. Italijanska vlada bo še ta mesec poslala svojo delegacijo na Madžarsko, ki bo sklenila novo trgovinsko pogodbo.
Sedanja trgovinska pogodba med Italijo in Madžarsko, ki je bila sklenjena lani v Kirnu, določa zamenjavo blaga v skupni vrednosti približno 35 milijonov dolarjev.
Francosko-nemška gospodarska pogajanja
Pariz, 4. jan, (AFP).*-Francosko-nemška gospodarska pogajanja so se po dvotedenski prekinitvi vnovič pričela vt francoskem ministrstvu za zunanje zadeve. Pogajanja se nanašajo na vprašanja, ki jih doslej niso rešili. V pristojnih krogih so mišljenja, da se bodo sporazumeli približno v 10 dneh.
Pogajanja za gospodarsko zvezo Francije, Italije in držav Beneluks v zastoju
London, 3. jan. (Tanjug). »Evening News« objavlja članek svojega diplomatskega urednika o dosedanjih naporih za uresničitev načrta o gospodarski zvezi med Francijo, Italijo in državami Beneluksa, ki jo želi ustvariti uprava Marshallovega načrta. V članku je rečeno, da bodo ta načrt po več neuspelih konferencah bržkone povsem opustili, ko se bodo ministri za zunanje zadeve petih prizadetih držav vnovič sestali v začetku januarja.
Kar zadeva načrt za ustanovitev regionalne unije med Veliko Britanijo in skandinavskimi državami (Uni-skan), ki je prav tako prišel v zagato, se bo britanski finančni minister Stafford Cripps zavzemal za ustanovitev te unije, ko se bodo finančni ministri prizadetih držav sestali v Londonu 16. januarja, da razlože svoje stališče do tega britanskega osnutka.
Volivni razglas britanske liberalne stranke
London, 4. jan. (Keuter). Liberalna stranka poudarja v volivnem razglasu, da je Britanija zaradi pomanjkanja in množične brezposelnosti v resni nevarnosti. Liberalna stranka zahteva številne gospodarske reforme, med drugimi znižanje davka, znižanje izdatkov za narodno obrambo in povečanje proizvodnje.
Zasedanje kongresa ZDA
Washington, 3. jan. Newyorski radio poroča, da se je začelo v Washingtonu zasedanje kongresa ZDA. Prvi sestanek je bil posvečen formalnostim in vprašanju izvolitve novih poslancev ter senatorjev. Jutri bo prebral predsednik Truman pred kongresom poslanico, v kateri bo razložil splošno stanje v državi. Med nadaljnjim zasedanjem bo predložil predsednik Truman gospodarsko poročilo in načrt proračuna za ZDA za leto 1950.
Sklep Združenja novinarjev Islandije. Združenje novinarjev Islandije je sklenilo, — kakor javlja Reuter — da bo izstopilo iz mednarodne zveze novinarjev. Sklep o izstopitvi iz Mednarodne organizacije novinarjev je bil izdan s 26:15 glasovom.

PO SVETU
Amnestija japonskih vojnih zločincev. Poveljnik zavezniških okupacijskih sil na Japonskem general Mac Arthur je objavil delno amnestijo za japonske vojne zločince. Na podlagi Mac Arthurjevega ukaza bo 46 japonskih vojnih zločincev, ki so bili obsojeni po 4 leta zapora, takoj izpuščenih, vojnim zločincem, ki so bili obsojeni na več let zapora, pa bo kazen zmanjšana na eno petino.
ZDA krepe Japonsko mornarico. General Mac Arthur je pooblastil ja-posko vlado, da lahko porabi nad 8 milijard jenov iz kreditov ameriške pomoči za okrepitev japonske moma-nice, S tem zneskom bodo finansirali od marca 1950 dalje gradnjo novih ladij s skupno tonažo 575.000 ton in popravilo starih ladij s skupno tonažo
272.000	brt.
Kampanja proti funkcionarjem liberalno - demokratske stranke vzhodne Nemčije. Vzhodnonemški tisk je začel pred kratkim ostro kampanjo proti nekaterim funkcionarjem liberalno-de-mokratske stranke v sovjetski coni Nemčije in jih označuje kot skrajne reakcionarje in naciste. Bivši predsednik liberalnodemokratske stranke v Kottbusu (sovjetska cona); Skrobel je pobegnil v zahodni del Berlina, da bi se izognil aretacije zaradi gospodarske sabotaže.
Gospodarska in vojaška pomoč ZDA Iranu. ZDA so se zavezale, da bodo še nadalje gospodarsko in vojaško podpirale Iran. Ta obveznost je izra žena v skupni izjavi predsednika Trumana in iranskega šaha pred šahovo vrnitvijo v Teheran po šesttedeiiskem bivanju v ZDA. ZDA so razen tega Öbljubile, da bodo podprle šahovo prošnjo, da bi dobil novo posojilo od Svetovne banke.
Zvišanje življenjskih stroškov na Finskem. Življenjski stroški na Finskem so se povišali v primeri z lanskim letom za 60 %. Sladkor se je podražil za 10 %, sol za 22 %, kava za 33 %, gotova oblačila za 30 do 160 %, obutev za nad 30 % itd. Precej so se podražili tudi poljedelski proizvodi. Finski parlament je sprejel sklep o povišanju najemnin, kar bo še bolj poslabšalo težko stanje delavcev.
Povečanje brezposelnosti v Zahodni Nemčiji. Po sporočilu Združenja delodajalcev v Zahodni Nemčiji se je v zadnjem času povečalo število brezposelnih v ameriški in britanski coni Nemčije za 273 %. Samo v decembru je ostalo brez zaposlitve 230.000 delavcev in nameščencev. Brezposelnost je začela naraščati po valutni reformi. Skupno število brezposelnih v ameriški in britanski coni Nemčije znaša 730.000.
Dolarski primanjkljaj Danske v letu 1499. Kakor poroča list »National Ti-dinge«, je dosegel dolarski primanjkljaj Danske v 1949. letu vsoto 600 milijard kron. Po mnenju lista je nastal primanjkljaj zaradi povečanja ameriškega uvoza v Dansko in zmanjšanja danskega izvoza v ZDA in države dolarskega področja.
Nova prekooceanska ladja. V začetku prihodnjega leta bo dograjena velika prekooceanska prevozniška ladja, ki bo imela večjo tonažo kot ladja »Queen Elisabeth« (83.673 ton). Ladja, ki jo gradijo, je last angleške plovne družbe »Cunard White Star«.
Kakšen je načrt dela Fronfe,
če ga sestavljajo odborniki brez frontovcem
Krajevni odbor Osvobodilne fronte Boštanj se je odločil »ugoditi« višjemu vodstvu, ki je zahtevalo, da za to leto napravi načrt za delo svoje organizacije. Tako so se odborniki vsedli in pod deseiimi točkami zapisali »deset zapovedi« zase in za frontovce svojega krajevnega odbora.
Da, prav tako je napravil ta krajevni odbor OF. Skoraj bi ne verjeli, da se ga velike predvolivne izkušnje Fronte niso prav nič prijele. Ena od osnovnih je bila gotovo ta, da krajevni ljudski odbori ne morejo delati brez udeležbe volivcev pri izvrševanju oblasti. Brez tega so številni ljudski odbori delali grobe napake v izvajanju gospodarskih in vseh drugih nalog na podeželju. Prav isto velja za Fronto, kjer so njeni odbori hoteli reševati 6tvari brez frontovcev. Spomnimo se 6amo, kako je bilo tam, kjer so isti kušali postavljati kandidate za brez sodelovanja vaščanov!
Načrti za delo frontnih organizacij v letu 1950. danes predstavljajo program in določujejo način aela, s katerim bo Fronta skupno s krajevnimi ljudskimi odbori izvrševala številne naloge, ki nam jih je najbolj jasno pokazala tudi proračunska razprava zvezne Ljudske skupščine. Če bodo frontni odbori hoteli ob tem napraviti vse, da bi bila aktivizacija našega kmečkega življa čim večja v borbi za uresničevanje predpostavljenih nalog, bodo v tem večji meri morali sprostiti njegovo iniciativo. S tem pa bodo obenem preprečevali tudi ponavljanje prejšnjih napak, ki so v glavnem izvirale iz podcenjevanja mnenja naših delovnih ljudi, njihovo dostikrat upravičeno kritiko so jemali za neutemeljeno, koristnih gospodarskih in drugih pobud niso upoštevali.
S tem tudi ni računal krajevni odbor OF Boštanj (okraj Krško), ki je načrt dela svoje organizacije za leto 1950. delal brez frontovcev. Prav tako je bilo kot smo dejali na začetku. Med zgoraj omenjenimi »desetimi zapovedmi« je vrsta takih, ob katerih bi se člani Fronte, če bi jih videli, spraševali, kaj vendar misli odbor s takimi zadevami, kaj bodo prav za prav delali. Tudi mi se tako sprašujemo in premišljujemo, če odbor sploh pomislil na to, kdo ta načrt izvajal — ali mogoče tistih nekaj od vaščanov in problemov vasi odtrganih odbornikov ali vsi njeni člani, žene, možje in mladina. Ob tem, ko so delali načrt, se niso spomnili niti na to, da je pri njih kmečka obdelovalna zadruga, to se pravi, da imajo precej frontovcev-zadružnikov, ki od Fronte ne pri čakujejo pomoči samo pri obdelovanju zemlje. Največja pomoč bi bila gotovo ta, če bi Fronta napravila vse za to, da se zadruga razširi z novimi družinami in posamezniki, da se vsestransko gospodarsko okrepi. Odbor ni videl te potrebe, ki ne predstavlja samo pomoči zadrugi, pač pa pomoč vsem kmetom za to, da enkrat prebredejo zaostalost preteklosti, se s tem njim samim omogoči boljše življenje in končno tako največ doprinese k socialistični graditvi dežele, njeni industrializaciji, elektrifikaciji, k njenemu vsestranskemu napredku. Seveda, ker odbor tega ni
videl, tudi ni mogel videti vseh načinov, s katerimi bi pokazal v«» ščanom pot v bodočnost. To je povedal kar takole: »Na vseh množi&-nih sestankih in ob vseh prilikah ixano ljudem tolmačili stališče našega CK in razkrinkovali politiko Informbiroja. Odbor se obveže, da bo ob istem času organiziral študijske sestanke, na katere bo povabil vs« člane množičnih organizacij.« »Kdaj se bomo sestajali, kje, kako in zakaj, kaj se bomo prav za prav tam menili,« bi gotovo vprašali frontovci, če bi prisostvovali sestanku odbora, na katerem je zapisoval te stvari. In gotovo bi se potem spomnili tudi na to, da bi bilo končno pri njih potrebno urediti tudi frontni kotiček, kjer bi se lahko pomenili o tisočerih stvareh; pa poleg poslušali tudi radio, brali knjige, brošure in različne časopise, po katerih bi se tudi se-znanjali s stvarmi, ki danes zanimajo slehernega vaščana, ter bi tako zvedeli tudi nekaj več od tega, kar jim vedo povedati le njihovi odborniki. Človek bi mislil, da je odbor upošteval pomen vzgojnega dela vsaj ob tem, ko se je spomnil na izobraževalni tečaj. Ko pa v njegovem načrtu prebereš: »V izobraževalni tečaj je zajetih 60 mladincev in mladink, nedisciplinirane bo KLO klical na odgovornost«, spet sprevidiš, da jim ni za to, kaj bi ukrenili, da bi tečaj obiskalo tudi čim več starejših vaščanov, da bi se v tečaju vsi čim več koristnega naučili in slišali stvari, ki bi marsikomu odločneje pomagale premagati različne predsodke in jim vse širše pokazale vlogo naš« socialistične graoitve, pa tudi temeljiteje objasnile pot v preobrazbo naše vasi. Pa še nekaj so zapisali ▼ ta načrt: »Nudili bomo vso pomoč krajevnemu ljudskemu odboru.« Tu bi frontovci spet vprašali: »Kako?« Gotovo bi pomislili, če je to vse, da bodo dali le 1500 prostovoljnih delovnih ur pri popravljanju cest, gradnji zadružnega doma in obdelovanju zadružne zemlje. Kaj pa vse ostalo lokalno gospodarstvo, krajevna podjetja in še drugo? Pa odkupi, plani, kdo in kako bo pojasnjeval t« stvari frontovcem, s čimer bi v največji meri pomagali krajevnemu ljudskemu odboru? In končno, ali s« je ob vsem tem odbor Fronte pogovoril z ljudskim odborom? Če bi frontovci sodelovali pri sestavljanju načrta, bi tudi vprašali, kako bo pri njih z ljudsko inspekcijo, ki ima povsod dovolj dela in še druge stvari bi načeli, ki so bile verjetno izpuščene ali pa obljubljene na sestankih pred volitvami v krajevne ljudske odbore.
Na tak način krajevni odbor Fronte v Boštanju ne bo mogel več delati. Vaščani-frontovci tega tudi ne !>odo smeli dopustiti, sicer se bodo čez leto dni ponovno spraševali, kako to, da pri njih stvari ne gredo v redu naprej.
In nazadnje maramo povedat^ le
to, da je takega dela krajevnega odbora ÖF Boštanj kriv tudi okrajni odbor OF Krško, ki najbrž tudi drugim krajevnim in vaškim odborom OF ni dovolj obrazložil pomena planiranja ter jim pomagal pri samem izvajanju te naloge.
Množične organizacije se morajo bolj brigati skrbstvene svete in aktive
Po ustavi je deca pod varstvom države in naša ljudska oblast ima na razpolago vsa sredstva za pozitivno rešitev problemov zaščite in vzgoje naših najmlajših. Leta 1947 je dala država za dečje ustanove 4 milijarde, lani pa že 6 in pol milijarde dinarjev. Pod skrbstvom je zdaj 65.226 otrok brez staršev. Od tega jih je bilo konec zadnjega šolskega leta v dečjih domovih 9040, v internatih in domovih za učence v gospodarstvu 2888, ostalih 53.298 pa je bilo pod skrbstvom sorodnikov in tujih ljudi.
Za to veliko število otrok bi morali čim bolj skrbeti kot pomožni organi ljudske oblasti skrbniški sveti in aktivi, ki imajo svoje člane iz vrst Ljudske fronte, AFZ, Ljudske mladine in Zveze borcev. Brez te pomoči si ne moremo misliti dobrega skrbništva. Komite za socialno skrbstvo pri zvezni vladi je že večkrat izdal navodila ter
nudi sploh vso pomoč nižjim organom
skrbništva. Okrajni in mestni ljudski
odbori bi morali posvetiti vso skrb, d« bi bila navodila in naloge Izvršene, množične organizacije pa bi morale pošiljati svoje najboljše člane v skrbniške svete in aktive. V Bosni in Hercegovini pa tudi v Makedoniji je pod skrbstvom mnogo otrok, ki se še do svojega 17. leta niso naučili brati in pisati. V nekaterih republikah je tudi precej domov za mladino še vedno brez zadostnega vzgojnega osebja. Take velike nedostatke bi morale predvsem odpravljati množične organizacije po besedah maršala Tita:
»Kaj je danes najvažnejše za našo državo in kaj ima zanjo največjo vrednost? Ljudje, a ti ljudje bodo takšni, kakršne jih bomo mi vzgojili. Zato moramo deci dati vse pogoje za dobro in pravilno vzgojo.«
O nekaterih vprašanjih
KRITIKE IN SAMOKRITIKE
(Nadaljevan)«.)
protekcionizma je de Jetro, da gredo dele, )d jih napišejo naši vodilni tovariši, izpod avtorjevega peresa naravnost v tiskarno, da se izognejo oceni kolektiva, njegovi kritiki... Dejansko se je že kar udomačila navada, da dela naših voditeljev niso podvržena najini znanstveni kritiki...
Vsak znanstvenik naj bi imel ne le formalno pravico, marveč tudi dejansko možnost kritizirati pomanjkljivosti in napake teoretičnih del naših vodilnih filozofov. Takšne dejanske možnosti pa nimamo. Glejte, temu pravim birokratizem in protekcionizem... To ■V» našega *4» Je eden izmed vzrokov, ofcaj naši že tako revni filozofski literaturi umetno pritiskamo pečat revščine. Menim, da je nadaljnji razvoj naše filozofske, zlasti pa zgodovinskofilozofske znanosti možen samo v pogojih najširše demokratizacije našega znanstvenega življenja. Mi, navadni delavci na področjji filozofije, bi morali imeti glede znanosti in znanstvene kritike enake pravice kakor naši Voditelji...
üxttanje j» treba
v ZSSR
Uroka demokratizirati, lzpodbujati ln podpirati ustvarjalno in kritično iniciativo delavcev na področju filozofije v centru in na periferiji, odstraniti birokratske in protekcionistične metode v vodstvu naše znanstvene in založniške dejavnostl.ai Poslušajmo še J. A. Milnerja:
Zdaj, pravi ironično, vsi vedo, da se je Aleksandrov pregrešil, da ni obvladal absolutne, marksistične resnice v celoti — in nadaljuje:
»Ko pa sem se lotil urejevanja novega III. zvezka .Zgodovine filozofije', ml je direktor Instituta strogo zabičil, da se moram brez slehernega odklona držati knjige tovariša Aleksandrova. Bilo je že kar smešno: celo obseg temu ali onemu filozofu posvečenega poglavja je moral strogo ustrezati (sorazmerno, seveda) knjigi tovariša Aleksandrova. Nesreča pa je prav v tem, da se človek, brž ko pride na vodilni položaj, pa najsi bo samo položaj direktorja Instituta za filozofijo,
t »Vprašanje fÜQJofije«, 1/1947,
M=M,
hipoma spremeni v vladarja nad absolutno marksistično resnico. Brž ko pa ta položaj zapusti, pade s tega piedestala. Ne morete pa si misliti, koliko ta pretenzija stvari škoduje.«»
Zdaj pa poslušajmo Milnerja, ki trdi pred Zdanovom, da velja v ZSSR drug zakon, ne pa kritika in samokritika:
»Minila so natančno tri leta od tistega znamenitega dne, ko je. bil sprejet znani sklep Centralnega komiteja niše partije o pomanjkljivostih in napakah III. zvezka .Zgodovine filozofije' kakor tudi o delu Instituta v celoti. Ta sklep je obravnaval naš Institut na posebnem sestanku. Vsi so nastopali in govorili, da se mora položaj zboljšati. Ko sem na tem sestanku govoril in navajal Marxove besede, da se vse v vesoljstvu nenehno giblje, če pa je v njem kaj nepremičnega, je to predvsem abstrakcija, v drugi vrsti pa abstrakcij? istega gibanja, sem rekel, da Marx niti slutil ni, da se bo .pojavilo na svetu še nekaj nepremičnega, namreč znanstveno delo v Institutu za filozofijo pri Akademiji znanosti ZSSR.
Sklep Centralnega komiteja partije nam je naročal temeljito zboljšati stanje. Ali se je v teh treh letih kaj spremenilo? Ne, nič se ni spremenilo. Učbenika dialektičnega in zgodovin-
skega materializma ni in ni; monografskih del o aktualnih in neaktualnih temah ni in ni; III. zvezek smo naposled pripravili, toda glavna redakcijska komisija, ki ni niti s prstom ganila, da bi izšel, zdaj nadaljnje delo za ta zvezek ovira. Predvsem se nikakor ne morejo sestati, na seje pridejo zdaj eni člani glavne redakcije, zdaj drugi, na sejah ne sklenejo nič bistvenega, kakor da jih sklep CK ne bi bil zadolžil napisati nov III. zvezek .Zgodovine filozofije'. In sploh je njihova navada takale: ta ali oni opravi redakcijsko delo, drugi pa s svojimi imeni okrase naslovno stran. Tu pa gre za neposredno kršitev partijske discipline. Kje so vzroki, da delo Instituta za filozofijo tako vztrajno zastaja? Tovariš Svetlov je naštel tu kar sedem vzrokov; tovariš Rozental jim je dodal še enega. Nihče pa si ni upal povedati pravih vzrokov, čeprav so znani. To bom poskusil storiti jaz.
Prvi vzrok Je v tem, da mnogi filozofi menijo, da delo na znanstvenem področju ni delo za vzvišene cilje, marveč vidijo v njem zgolj pripomoček, da dosežejo lastne cilje. Cilji enih so preprostejši, drugih pa dobro premišljeni. Toda v tem primeru ni važno, kakšen je cilj, marveč je važno dejstvo, da naj navaja to k faml-liamosti, lagodnemu kramljanju, ozkosrčnosti ln popolni brezbrižnosti do resničnih nalog znanosti. Iz tega izvi-m vemoStsai* tal«*» ta itn* pred
njo... Kritika se pri nas pogosto spreminja v lažno kritiko... Ne poznamo več razlike med polemiko s somišljeniki in polemiko s sovražniki našega gledanja na svet.
Drugi vzrok, Id je tesno povezan s prvim, je v tem, da je razmeroma majhno število filozofov monopoliziralo v svojih rokah vse izdajanje filozofske literature v deželi, pa tudi celotno vodstvo nad filozofsko izobrazbo In filozofsko fronto.«!
Glejte, kako je po izjavah samih sovjetskih filozofov stanje na filozofski fronti v Sovjetski zvezi žalostno in več ko žalostno, naravnost strašno. To nam pojasni doslej nerazumljivo vprašanje, zakaj se v deželi socializma dialektični materializem, gledanje na svet proletariata, gledanje na svet socialistične družbe ne razvija naprej, zakaj učeni komunisti ZSSR, filozofi ln profesorji dežele socializma ne odgovarjajo na pereča vprašanja, ki se zastavljajo vsak dan v čedalje novejši obliki po vseh krajih zemeljske oble in tudi v njihovi deželi. Ni dvoma, da Je med njimi mnogo temeljitih, nadarjenih in izredno sposobnih filozofov in znanstvenikov, toda pomembnih del, niso ustvarili. Zdaj nam je postalo popolnoma razumljivo, da ▼ pogojih strahu, monopolov In protekcionizma plodnejši tudi biti niso mogli. Toda iz
i	»Vprašano*
flUwaftjaa. V1847, ari.
tega moramo črpati nauk: da v me nopolu, strahu, grupaštvu in proiei cionizmu filozofija kakega naroda -čeprav je socialističen — ne more bil plodna. Razen tega nam je zdaj ra zumljiv tudi doslej nerazumljivi pc jav, da so postali sovjetski filozol večinoma ne le neplodni, marveč tud stereotipni ln dogmatični. Mnogo J tehtnih znakov, ki dokazujejo, da s mnogi sovjetski filozofi zapustili pc ustvarjalnega razvoja teorije. Se huj« resni znaki kažejo, da so si mnog tudi vodilni filozofi Sovjetske zvez* morda podzavestno, zastavili naloge ne razvijati dialektičnega materiali: ma, marveč napisati in izoblikoval nov katekizem.
NI naša naloga še nadalje raziske vati stanje na filozofskem področju ZSSR, zlasti glede njegove vsebine i teorije. Ko nam je Zdanov idealistu no raztolmačil teorijo kritike in s: mokri tike, smo zvedeli, da je praksa določeni družbeni skupini ZSSR -med filozofi — pravo zanikanje kr! tike in samokritike. Dejanski položi kritike in samokritike med filozol ZSSR Je važen, ker nam kaže, kakše je položaj kritike in samokritike 1 vsej ZSSR. Kdo se namreč more ZSSR bolj zavedati pomena stvarni pravilne kritike in samokritike za žit ljenje ln napredek ljudstva, kakor s« vjetsid, socialistični,
>s°£U
w.«l
& IMRMM
itOTlNJf!
poieee?Alte
gromi
Zadruga, Ul slovi
po Izvrstni Uaplfld
hwWm>
streljaj od
Maribora leži v objemu vinskih goric Meljski hrib. Njegova vinorodna tla •o nekoč rodila raznim veleposestnikom in mestnim mogočnežem, spomladi leta 1945. pa so se bivši viničarji in vsi, ki so hlapčevali na tej zemlji, združili v veliko delovno družino ter postali zvesti obdelovlaci In gospodarji meljskih vinogradov.
Ze takoj ob ustanovitvi so meljski Zadružniki sklenili, da bodo vsako leto povećali površino svojih vinogradov za 1 ha. Ta svoj sklep iz leta v leto pridno uresničujejo; rigolajo, globoko kopljejo in rijejo v peščeno zemljo, da bo dajala še več in boljšega vina. V zadnjih dveh letih so zrigo-ieii kar 3 ha zemlje za nove vinograde, letos si bodo doma postavili matičnjak in bodo trsni material, ki so ga prej dobivali od bližnjih državnih posestev, vzgajali doma. Tudi sadjarstvu posvečajo dovolj skrbi. Večje površine zemlje bodo pripravili za plantažo breskev, ki na južnih pobočjih prav dobro uspevajo. Nad 60 let stare Vinograde bodo spremenili v nasade breskev in čez 3 leta bodo že pobrali prve žlahtne plodove, Poleg tega bodo po načrtu še letos zasadili 100 mladih Jablan. Tudi v sadovnjakih bedo kolobarili, jih obnavljali, od. st ran j e vali »taro drevje in zasajali mlado.
Računajo, da bodo ob ugodnih letinah na ta način pridelali po 10 vagonov vina in 20 vagonov sadja, kar bodo skoraj domalega oddali državi. Lanski pridelek zaradi neugodnega vremena sicer ni izpolnil pričakovanja zadružnikov, kljub vsemu pa so gorice še vedno vrgle 62.000 litrov dobrega vina (največ rizlinga), ki je imelo 24 sladkornih stopenj. V sadnem pridelku so plan še nekoliko presegli.
Ves pridelek vina so se zavezali predati državi po vezanih cenah. Toda
poprej ga bodo sami izšolali, da bodo tako več izkupili. V kletarstvu imajo dobre izkušnje in daleč naokoli slovijo zaradi dobre kvalitete svojih vin. Stene v zadružni pisarni krasi vrsta diplom in priznanj, ki so jih dobili v preteklih letih za prvovrstna sortna vina. Leta 1946 so prejeli diplomo za najboljši pridelek belega burgundca na področju Maribora Naslednje leto pa jim je Vinarska zadruga v Mariboru podelila kar tri priznanja in eno odlikovanje za najboljši laški rizling.
Meljski zadružniki in zadružnice dobro vedo, da mora biti za zdravo rast trte, zemija dobro obdelana in pognojena. Doslej so si pomagali z umetnimi gnojili in s hlevskim gnojem z ohišnic, kjer si skoraj vsak zadružnik redi kako živinče. V preteklem gospodarskem letu pa so v rekordnem času — nekaj mesecev — postavili sodoben hlev, kjer bodo redili 40 glav goveje živine in oddajali mleko tudi v mesto za široko potrošnjo. Do leta 1951. pa bodo postavili še en tak hlev. Tako bodo povečali število goveje živine, zlasti krav, obenem pa bodo prišli tudi do večjih količin dragocenega hlevskega gnoja.
Brigadni način dela, ki je bdi doslej bolj brigaano-družinski, bo treba v marsičem spopolniti. Zadružniki na Meljskrm hribu v svoji sredini ne trpijo lenuhov in se je že zgodilo, da so na zboru zadružnikov razkrinkali delomrzne!» ter jih vrgli iz zadruge. Dosledno se drže pravila: »Nihče naj ne uživa kruha, ki so ga pridelali tuji žulji . Čeprav, doslej še niso javno razglasili udarnikov, imajo vendarle v sv sredini ljudi, ki so pravi udarniki de. . Nekateri med njimi prekoračuje; o delovne norme tudi po 50 do 10')% in so opravili že po 300 delov-
Zsdružoik Igoss Križnar je zvišal mefznssi krav za 23 suststkev
Prav za prav se je zadružnik Ignac Križnar začel boriti za zadrugo na Mladem vrhu, ki se danes v Poljanski dolini trudi za napredek našega kmetijstva, že v narodno osvobodilni :orbi. Od leta 1942 je sodeloval s par-•izani. v odred NOV pa je prostovoljno vstopil leta 1944, kjer je vztrajal I vse do osvoboditve. Od takrat je tudi c.an naše Partije. Ta ga je dobro vzgojila, tako da Ignac danes ne dela ».mo v zadrugi, ampak se zanima tudi za delo množičnih organizacij v okolici.
Ob ustanovitvi zadruge na Mladem vrhu — lani »pomladi — »e je tudi Ignac takoj zapisal vanjo. Najbolj »e zanima za živinorejo. Od ustanovitve zadruge pa do dane» Je napravil pri krmljenju živine že 555 delovnih dni. Kazen tega pa je napravil še 77 delovnih dni pri drugih delih, čeprav je 60 odstotni vojni invalid. Uspeh njegovega dela je prav dober. Od 26 krav je zadruga letos zredila kar 23 telet. Največji uspeh pa je zadružnik Ignac Križnar dosegel s tem, da je znatno povišal molze .st krav. Od tedaj, ko je krmljenje živine postalo glavno ^njegovo delo, se je molznost krav dvi-* gnila za 25%. To le eden najpomembnejših uspehov zadruge v zadnjem času!
Ignac Križnar je tudi član zadruž-. nag* upravnega odbora. Z v »«ni zadružniki M dobi» razuma, poleg tega Pa skrbi, da »e nenehno odpravljajo
nszake tudi Izven zadruge — po vaseh Trudi se, da bi se v zadrugi čim prej uvedle norme, da bi se še bolj povešala delovna disciplina. Z nasveti sodeluje pri sestavljanju tedenskih delovnih pianov in se kasneje redno zanima, če Je zadruga določeno delo zares izvršila, in če ga ni, kako bi najlai« odpravila pomanjkljivosti. ß takimi zadružniki bo kmečka obde-Izzalr-» zadruga v Mladem vrhu tudi
nih dni all la ved. Pred vsemi se odlikujejo: zadružnici Terezija Peklar in Ana Plaveč ter brigadir Pavel Bele. Prvi dve se lotita vsakega tudi najtežjega dela v vinogradu in vendar nikoli ne slišiš godrnjave besede Iz njunih ust temveč še druge navdušujeta. V organizaciji dela se je izkazal brigadir Bele. Zelo se je zmeraj trudil za razcvit zadruge. Med drugim je dal tudi pobudo, da so zgradili pot
atorajširoi zadružniki so taki, ki so vzor delovnih ljudi. Vajs Marija ima že 65 let, pa se pri delu kosa z mladimi, 761etni‘ Leopold Sentočnik se pri rigolanju nikodar ne vstraši in, naprej Roza Cmičeva, Angela Petkova ter še vrste drugih zadružnikov, ki zaslužijo vso pohvalo.
V svojem zadružnem domu se sestajajo meljski zadružniku vsak mesec na množičnem sestanku, da se po-
Zadružnikl na Meljskem hribu
med vinogradi, M veže tudi sadovnjake in gozd ter pelje nat vrh hriba. Prej je bilo treba vsako malenkost znositi na plečih, zdaj bo šlo z vprego in bo prihranjenega mnogo znoja.
Se o mnogih drobnih načrtih in uspehnh mi je pravil predsednik zadruge tov. Matija Fink. »Naši zadružniki delajo pridno kakor mravlje. Spomladi in poleti, ko je najhujše delo v vinogradih, kop, škropljenje, žvep-ljenje, delajo od zore do mraka. Zavedajo se neizprosnega zakona v vinogradništvu: En sam dan zamudiš s škropljenjem ali žvepljanjem — pa ti je uničen pridelekt Tudi med naj-
menijo o gospodarskih vprašanjih in obravnavajo bodoče naloge; Radi se porazgovorijo o političnih dogodkih doma in po svetu. Pridno se udeležujejo izobraževalnega tečaja, in knjižnico so si kar dobro uredili. Ustanovili so tudi ženski pevski zbor.
Na množičnem sestanku, ki so ga sklicali pretekli teden, so meljski zadružniki izvolili najboljše iz svoje sredine za delegate na prvem zboru zadružnikov v Ljubljani. Častno bodo zastopali zadrugo njen predsednik Matija Fink, ter najboljši delavci Terezija Peklar, Vinko Plaveč, Pavel Bele ln Otilija Vajs,	A. P.
M
Künstelt bo Sel, kal pa naj
raspravljamo o tem!**
Matijo Kunsteka lx Grajene sem iskal že pred volitvami, vendar takrat ni imel časa. Pred dvema dnevoma sem ga končno našel na okrajnem poverjeništvu za finance, kjer je delal kot član okrajne davčne komisije.
Visoki, vitki mož je videti mlajši kakor je v resnici. Kot mali kmet ni poznal nikoli brezskrbnega življenja in številna družina šestih otrok je samo še stopnjevala življenjske težave. Danes, ko je oblast tudi njegova, ker je ljudska, stopnjuje napore in ne pozna odmora pri delu.
Njegova prijaznost je splošno znana. Tako me ni zavrnil, samo pripomnil je: »pa ne, da bi me hoteli dati v časopis!«
»Prav zato vas iščem,« sem mu odgovoril in ga prosil, naj mi kaj pove o sebi.
Pomislil je in dejal: »Zaradi naprednega mišljenja so me preganjali že v stari Jugoslaviji. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte leta 1941 sem postal-takoj njen član in kot tak sem sodeloval v teh krajih z Osojnikom in Lac-kotom, ki sta oba padla zaradi izdajstva. Zvezo z Osvobodilno fronto sem ohranil do osvoboditve, ko sem postal predsednik krajevnega ljudskega odbora v Grajeni. Lani 18. decembra sem bil zopet izvoljen v krajevni odbor in tako sem sedaj tretjič predsednik.«
Matija je dober predsednik. Ljudje ga imajo radi. Res je, da pove včasih temu ali onemu, kar mu gre, vendar se loti vsake naloge pravilno in uspe. Njegov odbor je izpolnil lani vse obvezne oddaje 100 odstotno. Kdor pozna ptujski okraj, ve, da je to mnogo.
Grajen.: gradi enega največjih zadružnih domov v okraju. Na osebno pobudo Matije so kmetje dali ves les. Tudi vso zidno opeko (125.000 komadov) so si izdelali sami. Lani so dela bolj počasi napredovala, obstala pa vendarle niso. Sedaj z deli nadaljujejo, tako da bodo letos dom — ponos
Grajen* — prav gotovo izročili tvojemu namenu.
Novembra lani »o ustanovili čevljarsko delavnico, da bi zadovoljili potrebam na svojem področju. Danes dela ta delavnica s polno paro.
Ko »o februarja 1949 ustanavljali zadrugo, je bil Matija Kunstek med
Matija Kunstek
prvimi. Z njim vred je šlo vanjo dvajset družin z osemdeset člani. O tem, kdo bo kot delegat zastopal mlado grajensko zadrugo na zboru zadružnikov v Ljubljani, sploh ni bilo treba izgubljati besed: Kunstek bo šel, kaj pa naj razpravljamo o tem. In pri tem je tudi ostalo!
Z vsem dosedanjim delom kot predsednik ljudskega odbora, kot predsednik obdelovalne zadruge, kot član okrajnega plenuma fronte, kot član upravnega odbora Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Ptuju itd. si je Matija Kunstek kot nihče drugi pridobil pravico, da gre kot delegat na zbor zadružnikov. Vse, kar bo v Ljubljani videl in slišal, bo znal zadružnikom doma ne samo povedati, temveč tudi uporabiti v vsakdanjem življenju. da bo njihova zadruga v tem letu izpolnila velike naloge, ki si jih je zadala s svojim planom predvsem v živinoreji in vinogradništvu.
Odlikovanje
valnih delavcev
Frszidij Ljudske skupščine FLRJ )a odlikoval po predlogu predsednika zvezne vlade za zasluge pri obnovi in graditvi naše socialistične domovine z redom dela prve stopnje 41 delavcev, z redom dela druge stopnje 240, z redom dela tretje stopnje 1536, s kolajno za delo pa 2086 delavcev in delavk iz tovarn, rudnikov, podjetij in ustanov.
Z redom za zasluge za narod prve stopnje je bil odlikovan dr. Robert Neubauer, z redom dela prve stopnje pa med drugimi dr. Tomaž Furlan, ing. Jaroslav Cernl in ing. Viktor Kotnik.
V zadarski luki so dvignili ladjo »Beograda
Posebna ekipa podjetja Brodospas je 26. decembra dvignila v mestni luki v Zadru parnik »Beograd«, ki je od leta 1943. ležal potopljen nedaleč od obale. Z dvigom te ladje, ki jo bodo obnovili v eni izmed naših domačih ladjedelnic, bomo dobili novo plovno enoto za našo trgovsko mornarico. Dela za dvig ladje so trajala od 8. avgusta.
Z dvigom ladje »Beograd« je podjetje Brodospas v celoti izpolnilo plan za preteklo leto. Delovne ekipe tega podjetja so v lanskem letu dvignile zaradi obnove tri ladje, in šicer »Brundusium«, »Locchi« in »Beograd«. Zaradi izkoriščanja materiala, zlasti železa, pa so dvignili šest drugih ladij: »Potestas«, »I. Matkovič«, »San Luigij«, »Marco«, »Mercurio« in »Cagliari«, hkrati pa razstavljajo zaradi izkoriščanja železa dve veliki ladji »Rex« in »San Gigi«. Uspešno so začeli dvigati dve potniški ladji obalne plovbe »Prestolonaslednik Peter« in »Karadjordje«, ki ležita potopljeni v globini 50 m. Ob izpolnitvi letne delovne naloge so razglasili med najboljšimi delavci 8 odličnikov in 28 udarnikov, 93 delavcev in uslužbencev pa je bilo nagrajenih.
Solarna na Pagu je presegla letni plan za 77%
Ko s« je lani začelo Sirotanovičevo gibanje za visoko storilnost dela, je r solarnah marsikdo mislil, da pri njih kaj takega ni mogoče Vendar sta delavca Jerko Sabalič in Jure Crljen-ko v sodelovanju z vodstvom solarne na Pagu dokazala, da se da dvigniti storilnost dela tudi v solarnah, če se le izkoristijo-, vsi dani pogoju Iz dolgoletnih izkušenj sta vedela, da je v bazenih bilo vselej premalo slane vode, tako imenovane »salamure«, in da prav od tega zavisi pravilna kristalizacija in proizvodnja soli. Da bi pospešila izhlapevanje vode, sta pregradila prve bazene na manjše in tako dosegla, da je prišla v naslednje bazene »salamura« mnogo večje gostote. S tem se je skrajšal za izhlapevanje vode potrebni čas in povečala proizvodnja. Razen tega so začeli lani preje s pripravljalnimi deli. Na predlog Sa-baliča in Crljenka so razen tega delali v dveh izmenah. Vse to in še nekatere druge izboljšave so povzročile, da je solarna v Pagu presegla letni plan kar za 77»/». V pregrajenih bazenih so pridobili lani 281 vagonov več soli, pa tudi v starih bazenih je proizvodnja po novem načinu bila višja kakor kdaj koli doslej.
Požrtvovalno delo črnogorske mladine
Nad 20.000 mladincev in mladink Cme gore je sodelovalo lani pri zveznih in republiških delovnih akcijah. Na avtomobilski testi in na gradbiščih Novega Beograda je delalo iz Cme gore 28 mladinskih delovnih brigad, ki so imele nad 5000 članov. Vse te brigade so postale udarne in nekatere med njimi tudi po večkrat. Tri brigade so postale udarne celo devetkrat, desetkrat in enajstkrat. Udarniški naslov si je pridobilo nad 1000 brigad-nikov.
Na večjih republiških gradbiščih je delalo nad 15.500 članov Ljudske mladine iz Cme gore. Mladinske brigade so gradile glavno mesto republike Titograd, delale so tudi na cestah ter uresničevale veliki melioracijski nar črt v republiki. Iz brigad, ki so se udeleževale raznih delovnih akcij in iz osnovnih organizacij Ljudske mladine Cme gore, se je vključilo lani v industrijo nad 4300 mladih ljudi.
TEZNEM raste nove stanovanjsko naselje
Ob Ptujski cesti na Teznem pri Mariboru nastaja na ravnini za prvimi predmestnimi hišami cela nova mestna četrt, ki bo segala od tezenske pošte nekaj kilometrov proti jugovzhodu. Iz tal rasejo nova poslopja stanovanjskega naselja »Metalne«, ki bo mejilo na drugo veliko naselje Tovarne avtomobilov. Prvi objekti naselja »Metalne« so že naseljeni, poleg njih vstajajo nova stanovanjska poslopja in skoraj ne mine teden, da ne bi tesarji postavili nove strehe in zasadili smrekico na sleme, v znak, da je pokrit zopet nov stanovanjski objekt. Poleg dveh dvonadstropnih stanovanjskih blokov s 36 stanovanji, v katere so se že vselile družine delavcev »Metalne«, stoji »Samski dom«, ki bo letos nudil stanovanje 156 samskim delavcem. Na drugi strani se vrstijo novi bloki — pet iih je — prvi so že pod streho, ostali bodo pokriti te dni. Arhitektonski prehod od teh dvonadstropnih blokov do pritličnih hišic kmečke oblike ob Ptujski cesti tvori vrsta enonadstropnih stanovanjskih hiš. ki imajo po 4 stanovanja. Te so deloma že pokrite ali pa bodo v surovem dograjene v prihodnjih dneh.
V novih še nenaseljenih blokih ter v 10 enonadstropnih hišah bo v letu 1950 pripravljenih 142 higieničnih dvosobnih stanovanj.
Tako bo imela »Metalna« v letu 1960 am razpolago vsega 178 družinskih stanovanj tn 156 mest za samce. Preskrbljeno je is tudi za najmlaj*« star
«• «*
grajuje dam igre tn dela, v bližini tovarne pa rasejo nove dečje jasli.
Vendar pa pomenijo vsi ti bloki, stanovanjske hiše, samski dom, DID in jasli šele prvo etapo obsežnega programa za dvig družbenega standarda »Metalne«. 2e v letu 1950 so nameravane nove stanovanjske zgradbe, ki jim bodo sledile še zgradbe, namenjene kultumo-prosvetnemu življenju, flzlculturi, športu ln oddihu delavstva. V načrtu je celo omrežje novih cest ln nasadov ob slikovitem gozdnatem pobočju, ki strmo pada proti Pobrežju. Tu bo zrasla ponosna mestna četrt, ki bo namenjena vsem tistim delavcem »Metalne«, ki so Iz nekdanje »Splošne« ustvarili enega najpomembnejših centrov težke kovinske industrije in ki bodo v bodoče delali še na posebno važnem sektorju opreme naših hidroelektrarn.
Vse omenjeno naselje je bilo zgrajeno povečini v drugi polovici leta 1949. Gradbena dela je Izvajalo Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor«, ki mu Je priskočilo na pomoč tudi Mestno gradbeno podjetje.
Zaradi pomanjkanja delavcev je bilo mogoče opraviti vsa ta dela le z brigadnim načinom dela, stalnim tekmovanjem in požrtvovalnostjo delavcev, od katerih so mnogi postali udarniki Zidarske brigade »Konstruktorja« z brigadirji Kupčičem, Maurinom, Gvardjančičem, Morčičem, Garbom itd. so dosegle pomembne delovne zmage. Prav lepe uspehe so dosegle tudi
bjgtdi udarnika Anteil lex
tesarske brigade tov. Miklavčiča pri izkopih. Na gradbišču so v mesecu novembru tekmovale mladinske zidarske brigade iz vse Slovenije. Prišli so celo tekmovalci iz Beograda od gradbenega podjetja »Avala«. Delovni kolektiv »Konstruktorja« pa je za dosego še večjih uspehov na gradbišču »Metalne« napovedal štirimesečno tekmovanje gradbišču »Gradis« Maribor. Skoraj vse brigade so tekmovale po Sirotanovičevem načinu, v tekmovanje so se vključile tudi ženske brigade in mladinci.
Stanje cest v mariborski oblasti se je zboljšalo
Da bi se izboljšalo stanje cest, so v mariborski oblasti okrajne uprave cest od 15. septembra do 15. novembra tekmovale v njihovem popravljanju V teh dveh mesecih so cestarji opravili veliko delo. Navozili in razgrnili »o velike količine posipnega materiala, obnovili ln nadomestili so varnostne naprave in očistili cestne jarke. Izvršni odbor mariborske oblasti je ob koncu tekmovanja nagradil kolektiv cestarjev v Murski Soboti, ki je dal pobudo za tekmovanje in je dosegel tudi največje uspehe. Nagrajena sta bila tudi kolektiva v Dolnji Lendavi in Gornji Radgoni. Tovariši Ko-iomari Antalič, Jože Horvat, Jože Hozjan in Stanislav Alabč, Id so se v tekmovanju najbolj iTkarajl, m doMU
Bahal»
Čedalje več kmetijskih stre je*
Na
smo razstavili že vrsto doma izdelanih
kmetijskih strojev. Kmetje, ki *o obiskali velesejem, so v njegovih paviljonih videli kompletne, doma izdelane pluge, ki jih naše tovarne proizvajajo na tisoče. Videli so razen tega traktorske kultivatorje sejatnike za žito, kombinirane z napravo za trošenje umetnega gnojila, sejatnike za koruzo, mlatilnice za sončnice, robkače za koruzo itd. Osiješka tovarna kmetijskih strojev je razstavljala vrsto proizvodov, ki jih Izdeluje serijsko: stroje za sajenje krompirja, kmetijske Dieselmotor je, stroj za grabljenje sena itd.
Proizvodnja kmetijskih strojev pa M še nadalje širi in čedalje več strojev izdelujemo doma. Talko je v začetku lanskega leta napravljen v tovarni »Pobedi« prototip kosilnega stroja. Načrte so izdelali inženirji in tehniki konstrukcijskega biroja v podjetju. Pri delu so jim pomagali inženirji tovarne »Zmaj«. Pri izdelavi načrtov so sodelovali tudi kmetje s svojimi predlogi in pripombami. Julija se je že začela serijska proizvodnja kosilnih strojev.
Do začetka serijske proizvodnje Je bilo treba premagati mnogo težav. NI bilo še dovolj krogličnih ležajev. Kolektiv tovarne »Pobeda« je začel sam izdelovati valjčne ležaje. Serijska proizvodnja orodja za kmetijske stroje je bila prav tako resno vprašanje. Dotlej so to orodje pri nas izdelovali obrtniki, a odslej se tudi vse orodje, ki ga potrebujemo pri kmetijskih strojih, Izdeluje serijsko.
Na stotine kosilnih strojev tovarne »Pobeda« že dela na zadružna» poljih. Zadružniki so zadovoljni z njimi, ker kosijo tudi po hribovitem zemljišču,
izdelujemo doma
a lahko kostjo tudi konoplja. En tak silni stroj nadomešča 10 do 15 ljudi.
Delavci v naši industriji kmetijskih strojev so dali do danes našemu kmetijstvu 22 vrst novih kmetijskih strojev, od katerih jih največ prvikrat izdelujemo v naši državi Od teh jih že 16 izdelujemo serijsko. Naša industrija kmetijskih strojev izdeluje pluge, majhne in velike mlatilnice, elevator je, kosilne stroje, rotacijske kopače, pluge za riževa polja, motorne selektorje, stroje za zapraševanje, mlin kladi var, nabkače, trier je, lomälnice za konopljo, sejalne stroje za žito, sejalne stroje za peso, mlatilnice za specialne kulture (sončnice, ricinus, lan), motorne stiskalnice za seno, vprežne grablje, traktorske kultivatorje, Die-sel-motorje za pogon kmetijskih strojev, stiskalnice za olje itd.
Letos se bo začela serijska proto-vodnja snopoveznikov. Snopoveznik je zelo kompliciran stroj in ima mnogo delov, ki jih doslej pri nas nismo izdelovali. Naši inženirji in tehniki so že konstruirali snopoveznik, ki ga je lahko ravnati, tako da se dela z njim kmetje hitro naučijo. Tudi za snopove znik se izdelujejo valjčni ležaji ter nismo pri izdelavi teh strojev odvisni od inozemstva. Kakšno pomoč bo nudil kmetijstvu snopoveznik, je razvidno iz tega, da en tak stroj nadomešča delo okoli 80 ljudi.
Ni pa to edin! kmetijski stroj, ki ga bomo letos začeli izdelovati v naših tovarnah serijsko. Prav tako se bo začela proizvodnja obračalnikov za seno, traktorskih kosilnih strojev, strojev za ruvanje pese, strojev za kopanj« krompirja itd.
Na driavnem vinogradniškem posestvu na Kapeli bodo povečali hektarski donos za SO odstotkov
gradniškega posestva na Kapeli Ja imel na večer pred novim letom množični sestanek, na katerem je bil podan obračun dela v preteklem letu ter sprejet proizvodni plan za leto 1950. Posestvo je pri vseh vinogradniških delih plan Izpolnilo, v investicijah pa ga je celo preseglo za 100°/*. Namesto 3 ha »o zrigolali 6 ha vinogradov.
Čedalje večja potreba po vinu za Izvoz in za potrošnjo doma zahteva dvig proizvodnje tudi v vinogradništvu, zato so na sestanku sklenili, da bodo letos hektarski donos dvignili za 50®/». To bodo dosegli z boljšo obdelavo zemlje, z gnojenjem ter vestnim rezom trsa. Skrbeli bodo za to, da bo rez ob pravem času opravljena ter da bodo trte tudi pravočasno škropljene.
Iz 400.000 trsnih ključev bodo vzgojili 200.000 prvovrstnih » cepljenk. V sadjarstvu bodo dvignili pridelek tako, da bodo na vsakem drevesu pridelali povprečno po 40 kg sadja. Dosegli bodo to s pravočasnim škropljenjem, čiščenjem in zadostnim gnojenjem sadnemu drevju. V planu je določeno, da bo posestvo pridelalo 10 vagonov sadja. Pridelek pšenice, rži in ječmena naj bi znašal 21 stotov na hektar, pridelek krompirja pa 200 stotov na hektar. Tudi letos bodo nanovo
ta t ta
trzate. Dve tratjtd tef* dat* sto
opravljeni. Rigolanja inata se bo
lotil ve« delovni kolektiv naenkrat, tako da bo to delo v neka) dneh končano. Skopali bodo 600 jam za sadna drevesa. V novih matičnjafcih, ki bodo merili 6 ha, "bodo montirali žično oporo. Za dvig družbenega standarda svojih delavcev bodo vse razpoložljive vire uporabili za gradnjo hi popravilo delavskih stanovanj. V to delo bodo vključili tudi vse rokodelce obrata.
Ob tej priložnosti so raegleeSi 22
tovarišic in tovarišev, ki so v zadnjih dveh mesecih dosegali najbolji« uspehe pri delu, za udarnike. Nekateri med njimi so že dvakratni aU trikratni udamikt Udarniki so postali Marija Štuhec, Antonija Zamuda, Marija Šoštarič, Marija Šafarič, Marij« Mulec, Frančiška Ivanič, Anton Knez, Ivan Ivanič, Stefan Kovač, Elizabeta Kovačič, S tanek Pavla, Magdalena Slekovec, Pepca Zadravec, Terezija Kavčič, Alojzija Petek, Roza Belak, Marija Kranjc, Vida Štajner, Marija Marinič, Frančiška Ivanič, Ana Rola in Marija Ivanič. Dve najboljši vinogradniški brigad!!, In to brigada »Svobodni vrh« ter brigada »Kapela«, sta dobili za novoletno jelko vsaka po en radijski aparat znamke »Kosmaj«. -Razdeljenih je bilo ie za 32.COO din denarnih nagrad.
V gorlške* okraju šolani proglasili
537 udarnikov
V letu 1949 je bilo v goriškem okraju proglašenih 537 udarnikov. Mnogi delavci so si že drugič osvojili naslov udarnika, saj je danes v tem okraju 50 dvakratnih udarnikov, 17 trikratnih, dva petkratna in eden celo osemkratni udarnik. Naslov osemkratnega udarnika si je osvojil Jožef Spanijola, delavec v tovarni poljedelskega orodja v Batujah pri Gorici, ki dela že za leto 1951. Za njim ne zaostaja dosti tovariš Herman Furlan, ki je sedemkratni udarnik. Poleg tega sta v omenjenem delovnem kolektivu še dva petkratna udarnika in trije štirikratni, veliko delavcev pa je bilo na novo proglašenih za udarnike, tako, da je danes 50% vseh delavcev udarnikov. Prav zaradi tega je kolektiv pri delu dosegel tudi velike uspehe in dela danes že za drugo četrtletje 1950.
Lepe uspehe so dosegli tudi kolektivi gradbišča Nova Gorica, splošnega gradbenega podjetja »Primorje«, tovarna cementa v Anhovem in cele vrsta drugih podjetij.
Nekatera podjetja so pokanja malo-
maren odnos do proglašenje udarnikov. Gozdna uprava Trnovo, na primer do decembra ni proglasila niti enega udarnika, čeprav so mnogi delavci presegali norme za 32%. Uprava podjetja ni upoštevala predlog sindikalne podružnice za proglasitev udarnikov v zadnjih mesecih z izgovorom, da jih bodo proglasili ob priliki izpolnitve Petletnega plana. Prav tako malomaren odnos do tega vprašanja je pokazala tudi tovarna usnja v Mirnu in je s tem storila veliko krivico delavkam Neži Mozetič in Mariji Devetak, ki sta štiri mesece presegali tehnično normo za 14 do 18%. Tudi apnenica »Rdeča zvezda« ln uprava drž. posestva »Nova Gorica« ne pojmujeta pravilno progiašanje udarnikov, ker jih proglašata kampenjskn, ob priliki raznih proslav in neglede na to, ali imajo delavci pogoj« da postanejo udarniki ali res. Vaa to ustvarja med delavci upravičeno nezadovoljstvo in zavira «juv* delovol pečat-
Razstava G. A. Kosa in F. Pavlovca
Zunanje, formalne kvalitete umeten. bodisi glasbenih ali literarnih ali likovnih, spoznamo že pri prvem sre-Čanju z njuni, njihove globlje vrednosti pa se nam odkrivajo počasneje, tembolj, če nam vsakodnevne skrbi vse prej kot olajšujejo možnost, da bi se Jim nemoteno predali. Te vrednote so nas trajnejše. Razstava umetniške dvojice G, A. Kos-Pavlovec Je odprta *e šesti teden, pa nas pogled na nekatera razobešena dela še vedno ne dolgočasi.
Pravo odkritje nam Je Pavtovčevo
slikarstvo. Slikarstvo lahko rečemo zato, ker bo pojem Pavlovčeve krajine ostal v zgodovini slovenske umetnosti BO le kot eden mejnikov v razvoja našega pejsaža, ampak tudi kot oznaka umetniške globine vobče. Ne, da ne bi Pavlovca že prej poznali Vedeli smo, da je eden naših najboljših krajinarjev, da Je »izoblikoval tudi svojstven slog m externe krajinske kompozicije in postal tako važen čtea v razvoju slovenskega krajinarstva!, ne pa, da Je ustvaril toliko. Ne bi povsem pritrdil onim, ki so omenja, da Je razstavil preveč. Na razstavi Je le malo del. o katerih bi ne mogli reči, da jih je ustvaril globoko čuteč človek, tudi, te njihovega ustvarjalca ne poznamo. To pa je važnejše kot površen vtis o nedovršenosti v smisla barvnega pokritja platen. Pavlovčeve s skice« so velikokrat do vršenejše ustvaritve kot Izpiljene umetnine tehnično in aran-iersko spretnejših slikarjev. Po obeh najzgodnejših delih izpada iz celotnega Okvira le zadnja Pomladna pokrajina (št. 21), ki ne le po tehniki, ampak tudi po medlem izrazu slabo prikazuje mojstra. Enako ga Dolenjska pokrajina (št. 14) in Preddvor (72) ne predstavljata v najugodnejši luči In naj se še tako trudimo, pri slednjem se ne moremo znebiti vtisa, da cika malo na sladkobnost, vsaj za Pavlovčev nivo. Priznati pa moramo, da so vse to izjeme, da je groš razstavljenega kvaliteten in da bi si najboljša dela, kot so Črna voda-Gameijni (9), Gameljn! (2), Motiv z otoka Krka (1), Srednja vas pozimi (60), Pred pomladjo (40), Za vasjo (63) in Zima (70), želeli stalno dostopna širši publiki. Zlasti poslednji dve, Za vasjo In Zima, imata ob najpreprostejšem in slikarsko niti vabljivem, še manj pa seveda lahkem problemu, toliko vprav muzikalnega razpoloženja, kolikor ga more neka likovna umetnina sploh imeti. Govoriti o glasbenem občutju pri Pavlovčevih slikah ni frazarjenje. Prav zaradi te specifičnosti je tako drag našim ljudem vseh poklicev, je tako »slovenski«, da ga včasih drugi narodi ne bodo takoj razumeli. Zato je tudi — čeprav kuriozno — možno, da je neredkim rojakom s svojimi podobicami odprl oči za lepote naše zemlje. V tem, da jo je častil z barvami ob vseh letnih in dnevnih časih in ob vsakem vremenu, bi se mogel meriti z njim le eden — Matija Jama. Ako ima pretežni del Pavlovčevih pokrajin svojo izrazito melodijo, ki je vedno romantična in vse prej sanjavo melanholična kot pa vesela, tedaj velja podobno za njegove portrete. Bolje izražajo umetnikovo »štimungou, slabše mode lovo fiziognomijo, tudi so značiinejši za Pavlovca kot za Petro ali Otroke ali XY-a. Pri tem so lahko uspele slike — od teh na razstavi bi opozoril te na odlični in fini ženski portret s turbanom (43) — le portreti niso v strogih mejah te oznake. Od ostalega je prav dobro tudi že znano tihožitje Kruh (33), dočim se nam vsaj za nekatere podobe rož dozdeva, da jim Kosova soseščina škoduje, tudi če smo si v svesti elementarnih razlik med obema. Mali format se Pavlovcu glede na njegov lntimno-čustveni odnos do sveta logično najbolj prilega in je malone miniaturna pedeba Trobentic v tem pogledu značilna kot le kaj. Ker svojih slik ne gradi kot Kes, je pri večjih formatih vedno v nevarnosti, tte ga — zlasti še, ker ni risar — obilica zanimivega razoroži in mu onemogoči doseči ono zaželeno enotnost in efekt, ki ju navzlic minucioznomu načinu nanašanja barv dosega »leer. Zadnja beseda naj bi pri Pavlovcu veljala tehnični ureditvi njegovega dela razstave. V nekaterih primerih so platna dovolj zanikrno volcvirill. Dalje: naj bo mojstrovo slikarsko delo iz različnih let še tako enotno, vsaj približna kronološka razvrstitev bi ne bila zato — če so tako izbrali že za Kosa — nič manj zaželena tudi zanj. Slednjič: da njegova dela potrebujejo izdatno svetlobo, je znano dejstvo. Velik del eventualnih razočaranj bi se z njim mogel razložiti.
Gojmir Anton Kos je kot človek in kot umetnik nasprotni pol sorazstav-1 Jalen Ako ja sodimo po njunih slikah,
se nam zdi samozavestnejši in neprimerno bolj razumski, vendar je težko najti kratko in obenem točno definicijo za vse razlike med njima. Kat, Kosa odlikuje — ne pred vsemi, vendar pa pred mnogimi naših upodabljajočih umetnikov, je z žilavostjo združena discipliniranost in kar dobršna mera samokritičnosti. Tudi dela na tej razstavi so bila tako premišljeno Izbrana, da Jih je med dostopnimi izpadlo precej takih, ki bi nam lahko pomagala prikazati slikarjevo rast in umetniško osebnost ostreje in morda tudi človeško zanimiveje. Glavni razvoj Je sicer dobro viden. Od še zelo
jalnem delu, o tem zapletenem procesu predštudij, pretehtavanja vrednot in vztrajnega Iskanja monumentalnega izraza, Je bilo že nekaj pisanega, tudi so o tem obiskovalci razstave čuli od mojstra samega. Potrebno je le, da se še enkrat ozremo na oba slikarja in njuno vlogo v naši upodabljajoči umetnosti.
Razstav Ijalca — »bohemski« Pavlovec z rembrandtovsko čepico in »solidni« Kos s svojo skoraj skrupulozno crhitektoniko (v skrupuloznosti ga poseka pač te Stupica) — sta danes kot dva ekstrema pa tudi najkarakteri-stičnejši pojavi v našem umetniškem
G. A. Kos: V kuhinji (olje)
dunajskega portreta matere preko dobe mladostnih prizadevanj pa skozi vso zadnjo fazo petnajstih let, ko mojster nanaša barve suvereneje, kot je to zmogel in zmore kdor koli pri nas. Kosa njegova treznost kompozicijske graditve ne ovira, da ne bi postopoma dosegal vse večjih uspehov tudi kot kolorist. Tako so nastala njegova izredno številna tihožitja in rože kot strogo slikarske umetnine par excellence. Od slednjih bo n. pr. o Rožah na zelenem ozadju (št. 22), o Vrtnicah (51), o Rožah na svetlem ozadju (62) o Tulipanih (64) umetnostnemu kritiku, ki za barve nima očesa, težko kdaj kaj zadovoljivega povedati in če jih bo odklanjal, jih bo zaradi svoje barvne slepote. Vsekakor nas zrela dela od nekako 1934. leta naprej krepko opozarjajo na to, kako malo smo še izpilili svoj jezik za vsaj približno izražanje barvnih odtenkov in njih združitev. Druga polovica tridesetletne dobe Kosovega umetniškega ustvarjanja od sredine tridesetih let dalje mora presenetiti s kvalitetnim bogastvom del, ki dajejo kljub najrazličnejši tematiki v primeri s prejšnjimi leti zaokroženo celoto. Prav v poslednjem času pa opažamo nov, močan vzpon. Javlja se vedno bolj uspela sinteza človeka in prostora, človeka In krajine: V kuhinji (št. 31), Ribič na Savi (27) in Na klancu (20) so znanilci nove, tretje umetnikove ustvarjalne dobe. Sem bo sodil Prvi kongres KPS, ki Je še v nastanku. Prepričani smo, da bo Kos tu in drugod na njemu lastni pretehtani način zopet premagal stare, že naturalizirane šablone. Nekateri si predstavljajo umetniški genij tako, da kipar kot vihrajoča furija kieše kamen ter mu prah in iskre kar dežujejo izpod dleta, slikarja pa, da v nekaki pijani ekstazi bruha barvo po stenah in platnu, oba seveda prevzeta po nekem enkratnem navdihu, ki ju je prešinil kdo ve odkod. Na te Kosova platna, na katerih ni niti ena poteza slučajna in je preračunano vse, od glavnega sestava preko drže posameznih figur do naravnost reliefne pastoznosti barv, porazno učinkujejo in samo ti bodo neradi priznali, da se pri Kosu lahko učijo vsi in da bi bilo za marsikoga to celo zelo priporočljivo. O njegovem ustvar-
življenju. Eden z barvami, kot da bi jih iztrgal iz narave — zato ga razumejo vsi ljudje, ki žive v njej, drugi s toni, ki so prešli rešetko esteta — bližji ljudem mest in velemest. Eden ves na dlani, drugi malone neprodiren — takšna bosta nudila tvorcem naše še povsem nerazvite umetniške monografije, katere edini dostojni spomenik
Je to vedno Mesesnelova knjiga o bratih Šubicih, hvaležni, četudi ne lahki nalogi. Pri tem pa je, mislim, Pa v lovčevo delo «teme» za obdelavo že veliko bolj zrelo, dočim Kosov nadaljnji razvoj lahko' njegovo umetniško karakteristiko še močno izpopolni. Priznati moramo pa končno tudi, da je bil zlasti Pavlovec premalo populariziran ln da o njem nimamo do danes niti enega daljšega in obenem tehtnega članka ter da so tudi vsi dosedanji pregledi naše umetnosti z njim kot z liričnim krajinarjem vse prenakratko opravili.
Ce na naša dva umetnika zremo s stališča ikonografije, se nam Kos pokaže razen kot utemeljitelj in do danes edini visoko kvalitetni predstavnik našega historičnega slikarstva predvsem kot vsem zahtevam ustrezajoči naslednik tradicije v poleg krajine najbolj uveljavljeni predmetnosti post-ekieziaine umetnosti pri Slovencih — v portreta. Njegovo delo se spaja pri tem i neločljivo celoto s stvaritvami naših najboljših na tem področju, z deli Fortunata Berganta, Josipa Tominca in Mateja Sternena, ki se jim od žensk slikark približuje odlična Ivana Kobilca. Ali da se izrazimo v treh konkretnih primerih: ob Bergantovem kostanjeviškem opatu iz druge polovice 18. stoletja in Jakčevem daleko najboljšem portretu — komponista Saeveruda — stoji Kosov poslednji avtoportret, najboljši in najmanj pozerski slovenski, kar jih poznam, kot enakovredno delo, tudi če jemljemo v poštev razvoj časa, tam dobrih 280 let, tu slabih treh desetletij. Pavlovčev opus je, kot je bilo že naglašeno, mejnik v pojmovanju naše pokrajine. Se romantično pogojenim pejsažem kakega Karingerja in Pernharta in za svoj čas epohalnim impresijam Groharja ali Jame se pridružujejo njegovi v vsakem oziru razširjeni horiconti prirode kot nova, še za stopnjo svobodnejša umetniška izpoved. Obema razstavljalcema je končno skupna ljubezen do tihožitja, te za naše umetnostne razmere tako značilno pozno uveljavljene predmetnosti, ki v obeh draži čistega slikarja pa se seve v njej njuni divergentna »jaza« nič manj opazno ne uveljavljata.
V perečih problemih likovne sodobnosti imajo tudi mlajši umetnostni zgodovinarji obilo prilike, da pomlade in pozive svoj v slabem smislu arheološki in teoretični odnos do žive aktualnosti in se maio razgibljejo v svojem strokovnjakarskem levu, ki zamore, če odpade, kaj lahko razkriti za svojo težko razumljivo vnanjščino ali nesmisel in neznanje ali pa togo hladen odnos do stroke. Pri obeh naših razstavljalcih se nam česa podobnega ni bati. Za naše mlajše umetnike pa je tu vzpodbuda h konkretnemu nastopu — z delom.	Menaše.
GLEDALIŠKE RAZNOTEROSTI
Drugi »vezeh Leninovih Izbranih del
Med novimi marksističnimi publikacijami, ki jih je še pred novim letom poslala na knjižni trg Cankarjeva založba, je poleg zbornika z naslovom »Naša Partija v borbi za enakopravne odnose med socialističnimi državami« gotovo med najpomembnejšimi II. zvezek Leninovih Izbranih del v slovenščini. Slovenski Lenin bo za sedaj izšel v štirih zvezkih. Dva sta že izšla. Tudi ta zvezek je kaj zajeten, saj ima 559 strani. Kot smo že poročali ob izidu prve knjige, je ta kratka slovenska izdaja prevedena po ruski izdaji v dveh zvezkih . (četrta izdaja, Ogiz 1946). Dasi je knjiga izšla v nakladi 8000 izvodov, je na knjižnem trgu ni več lahko dobiti; to priča, kako vse večji glad vlada po marksistični knjigi in kako si vedno več slovenskih ljudi vztrajno pridobiva trdne temelje marksističnega svetovnega nazora.
Druga knjiga slovenskega Lenina obsega spise' od obdobja rusko-japon-ske vojne in prve ruske revolucije tja do obdobja imperialistične vojne in druge revolucije v Rusiji.
Prvi Leninov spis v tej knjigi ima naslov »Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji« in je nastal leta 1905; spada med najznamenitejša dela, s katerimi je Lenin razčiščeval pojme in pripravljal ter organiziral revolucijo. Temu spisu so priključena razna manjša Leninova dela kot Odnos socialne demokracije do kmečkega gibanja, Nauki moskovske
vstaje, O bojkotu in Nauki revolucije. Drugi del knjige obsega spise iz obdobja stolypinske reakcije in formiranja boljševikov v samostojno marksistično partijo. Tu najdemo dragocene Leninove politične opombe k položaju, njegovo razpravo o nekaterih posebnostih v zgodovinskem razvoju marksizma, o Stolypinu in revoluciji, o likvidatorstvu in skupini likvidatorjev in dr.
Tretji del sega v Leninovo publicistično delavnost v letih razmaha delavskega gibanja pred prvo imperialistično vojno. Poleg manjših spisov (Spominu Herzena, Politične stranke v Rusiji, Revolucionarni polet, Dve utopiji, Velika zemljiškogosposka in mala kmečka posest v Rusiji, Nazadnjaška Evropa in napredna Azija, Objektivni podatki o moči raznih struj v delavskem gibanju) najdemo tu znamenito delo »O pravici narodov do samoodločbe«.
V četrtem delu knjige, ki obsega razdobje prve imperialistične vojne in druge revolucije v Rusiji, najdemo spet več manjših spisov iz te dobe (Vojna in ruska socialna demokracija, O nacionalnem ponosu Velikorusov, O geslu združenih držav Evrope, Oportunizem in polom II. internacionale, Vojni program proletarske revolucije) znano delo »Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma«.
Knjiga je pregledno natisnjena in na dobrem papirju.	F. N.
Igo Gruden•• Na Krasu
S pesmicami za otroke je Igo Gruden začel že v mladostni dobi, posvečal se jim je v zadnjih dneh svojega življenja in leto dni po njegovi prerani smrti je izšla v založbi Mladinske knjige druga njegova zbirka pesmi za mladino, v kateri je pod naslovom »Na Krasu« zbranih 24 pesmi.
Grudnove pesmi za otroke so preproste, pri tem pa slikovite in polne iskrenih občutkov, da si jih otroci takoj prisvojijo in jih tudi odrasli prebirajo v mislih na svojo mladost in otroška leta. Marsikdo bo dejal ob prebiranju te zbirke otroških pesmi:
»Tako so nam peli in govorili črički in murni, zajčki, miške in muce, tako nam je trkala burja na okna ter škripala in škrtala po tečajih, tako je bil na Grmadi velik kres, s Čavna ogenj do nebes — v davni dobi naše otroške sreče in domišljije.«
Prva zbirka Grudnovih mladinskih popevk je izšla pod šegavim naslovom »Miška osedlana« že kmalu po prvi svetovni vojni. Tudi ta zbirka se je takoj uvrstila med najboljše slovenske mladinske knjižice. V svojih pesmih izraža pesnik Igo Gruden na svojstven način svojo velik» ljubezen do človeka in do prirode ter svojo trdno-veso v ljubezen, dobroto tn bratstvo. V tej svoji veri je pel tudi pesmi, v katerih je risal težko ln brezupno živ-
Ljudsko gledališče ▼ Celju je ob
slavnosti za stoletnico prve slovenske gledališke predstave v Celju izdalo slavnostno številko svojega »Gledališkega lista« z naslovom »Pred 100 leti«. Celjsko gledališče izdaja svoj gledališki list že od sezone 1946/47 in objavlja v njem zanimive prispevke o gledališkem življenju v Celju. Jubilejno številko je uredil Gustav Grobelnik in je izšla na 48 straneh. Poleg objave o sporedu gledališča s predstavo Kreftovih »Krajnskih komedijantov« podaja urednik v članku »Namesto uvodnika« poglede na položaj celjskega gledališča ob jubileju z željo, da bi igralskemu kolektivu bila priznana čast poklicnega gledališča. Citat iz Orožnove Celske kronike o prvi slovenski igri v Celju uvaja spominske članke, med katerimi priobčuje Fedor Gradišnik pregled celjskega gledališkega življenja z naslovom »Od Zupanove Micke do Krajnskih komedijantov v Celju 1849—1949«. Sedanji upravnik celjskega gledališča Gradišnik je že predlanskim začel pisati zgodovino slovenskega gledališča v Celju, ki jo bo letos nadaljeval. S tem zgodovinskim pregledom se bodo Celjani najlepše oddolžili lanskemu jubileju. Gustav Grobelnik opisuje v članku »Dom znova vstati mora, oj dom krasan« zgodovino celjskega gledališkega poslopja ln poudarja potrebo novega gledališkega poslopja Sledijo še članki Kuneja o glasbenem življenju v Celju nekdaj in sedaj, Novaka deležu celjskega okoliša v razvoju slovenskega slovstva in Orožna o zgodovini in dramatični književnosti. Ti članki zaokrožujejo sliko umetnostnega stremljenja Celja In njegovega deleža v slovenski kulturi. Končno je v svojem članku »Zapisek ob robu« načel dr. Bratko Kreft važno vprašanje slovenskega humorja in pravice do smeha in veselja v življenju, ki se mu odpira ob Linhartovem humorju in smehu kot manifestaciji njegovega nacionalnega in socialno revolucionarnega optimizma. Režiser Mahnič zabe-ležuje nato »Celjske zapiske o gledališču, Micki in Komedijantih«, ki so mu jih narekovala njegova srečanja s slovenskimi igralci in igralskimi ljubitelji ter režiserski srečanji z Linhartom in Kreftom, odnosno z našo gledališko stvarnostjo. Jubilejni spis zaključuje pregled celjske sezone 1948/ 1949 in spisek igralcev te sezone. Pri-dejanih je več slik Celja, ondotmega gledališča in reprodukcija originalnega plakata iz leta 1849.
Kakor celjsko je tudi Slovensko narodno gledališče v Mariboru izdalo za jubilej ob 30-letnici stalnega slovenskega gledališča v Mariboru slavnostno številko svojega »Gledališkega lista«, ki je stopil z novo sezono v četrto leto svojega izhajanja. Slavnostna številka obsega 48 strani in jo je uredil uredniški odbor, za katerega odgovarja Jaroslav Dolar. Uvodnik je napisal upravnik mariborskega gledališča Dolar in je posvečen delu igralcev in drugih članov mariborskega gledališča v zadnjih tridesetih letih, izzveni v poziv, da nova generacija strne v sebi vso mariborsko gledališko tradicijo in da na njej gradi naprej Pavel Rasberger priobčuje spominski članek o Berti Bukšekovi - Bergantovi, dolgoletni članici . mariborskega gledališča ob 20-letnici njene smrti. Danilo Gorinšek skuša v članku »Jože Kovič in mariborsko gledališče« strniti prikaz Jožeta Koviča kot človeka in dolgoletnega mariborskega gledališkega igralca in režiserja ter sliko dela mariborskega gledališča v zadnjih dveh desetletjih pred vojno. Največji del jubilejnega izdanja zavzema obširni »Pregled dela od 1919 do 1941«, ko je mariborsko gledališče za-radi začasnega uničenja pod nemško okupacijo za ves čas vojne moralo prenehati z delom. Pregled je vestno zbral in sestavil Danilo Veber. Po posameznih sezonah je od sezone 1919/ 1920 naprej zbrano vse gradivo predstavah mariborskega gledališča z navedbo avtorjev, datumov predstav, režiserjev odnosno dirigentov. To zbrano gradivo je močno pomagalo za bodeče pisce o razvoju slovenskega gledališkega življenja in ustvarjanja. Mimogrede naj omenimo, da izpričuje bogat delež mariborskega gledališča pri uprizarjanju novitet slovenskih dramskih avtorjev: zaznamuje veliko število slovenskih avtorjev, katerih igre so prav v Mariboru doživele svoje krstne predstave. Prav potrebno bi bilo sestaviti tudi seznam vseh slovenskih igralcev v Mariboru. Deloma se je temu oddolžil mariborski »Vestnik«,
V Sarajevu Je bilo te pred vojno
gledališče, ki pa je po večini gojilo le dramo in kvečjemu opereto. Po vojni se je ustanovilo Narodno gledališče z dramo in opero. Sarajevska opera je najmlajša opera v Jugoslaviji. V kulturno mladi sredini, ki pred vojno ni imela posebnih muzikalnih tradicij, ima sarajevska opera svojo posebno vzgojno nalogo, ki se ji je z uspehom posvetila. Urejene finančne razmere in izredno zanimanje prebujenih ljudskih množic ji omogočajo, da svojo nalogo izvršuje v Sarajevu pa tudi v večjih delavskih središčih republike Bosne in Hercegovine (n. pr. v Zenici in drugod). Med igralci sarajevskega ansambla je tudi nekaj Slovencev, med njimi Miro Kopač, ki ga poznamo iz filma »Na svoji zemlji«, tudi Malec je lani režiral Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Občutno pa pogreša sarajevska opera opernih režiserjev. Zato si pomaga z gosti iz drugih jugoslovanskih gledališč. Poleg domačega režiserja Fiale so v zadnjih sezonah gostovali v sarajevski operi operni režiserji Afrič in Popovič iz Beograda, Roje iz Zagreba, iz Ljubljane pa Osip Sest Ljubljanski operni režiser prof. Sest je režiral »Pikovo damo« in »Carjevo nevesto«. Po sodbi kritika B. Dragutinoviča v »Politiki« je bila Sestova režija »Carjeve neveste« najboljša predstava sarajevske opere do lanske sezone. Na praznik 29. novembra 1949 je bila premiera opere »Knez Igor«, ki jo je tudi režiral z uspehom Osip Sest. Obenem pa je bila ta opera trd preizkusni kamen za mladi sarajevski balet.
J.	T.
, . .	„	_ ki je objavil v slavnostnih dneh živ-
knvice, zatiranja ln tlačanstva, a če, Ijenjepise nekaterih najuglednejših
mariborskih igralcev. Jubilejni spis zaključujejo Rasbergerjevi »Moji spomini na mariborsko gledališče«, ki se bodo nadaljevali in bodo našo bomo memoarsko slovstvo nedvomno izpopolnili z doživetjem tega najstarejšega člana mariborskega gledališča v predvojnem Mariboru. Številko dopolnjujejo številne slike igralcev v raznih vlogah in raznih scenskih prizorov.
so bile njegove pesmi še tako ostre obsodbe krivice in nasilja, je bilo v njih vendar tudi vselej izraženo upanje v zmago resnice in pravice. Pesnik Igo Gruden je vroče ljubil občestvo svobodnih ljudi, prav tako pa so njegove mladinske pesmi tudi izraz najčistejše ljubezni do dece. ki šele stopa na pota življenja.
V zbirki »Na Krasu« je že v prvi pesmi naročeno ljubljenemu otroku:
»... vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!«
Ob koncu zbirke pa Je »novoletno voščilo«, ki pravi:
»... toda kmalu naj napoči tisto srečno novo leto, ko ob morju in ob Soči ljudstvo z brati bo objeto.«
Vse pesmice med tem začetkom in zaključkom so lepi izrazi otroškega življenja po kraških klancih ter od Trsta do Gorice in je v njih sožitje otrok s prirodo ter vrsta ljudskih običajev podano v pestrih top]ih barvah. V dobrem Skladu s pesmicami so tudi risbe, 3d jih je izdelala Marlenka M-uif-Sfupica. Besedo o pesniku Igu Grudnu je zelo lepo in s toplimi občutki napisal pesnik te pisatelj Fran Albreht.
*
Krsto Hegedušte: Vinjeta te Kelemine
knjige «Balada **«trioe Kenempuha*
Elin Pelin — umrl
V	prvih dneh decembra je umrl veliki bolgarski književnik Elin Pelin, s pravim imenom Dimitar Ivanov.
Elin Pelin se je rodil 1878. leta v Bajlovu blizu Sofije. Tu je tuoi preživel svoje detinstvo. Dvanajstletnega pošljejo v gimnazijo v Sofijo. Po končanem petem razredu je izstopil in eno leto učil na domači šoli. Po enoletnem poučevanju se je vrnil v Sofijo, da bi končal gimnazijo. V njem Je vedno bolj rasla želja, da bi postal učenec »Umetniške šole«. Gimnazije ni dokončal, pač pa je poskušal priti v »Umetniško šolo«, kjer pa ga niso sprejeli. »Umetniško šolo« so trdno držali v rokah tedanji »visoki« krogi, ki niso dovoljevali, da bi jo posečal preprost človek. Elin Pelin kljub temu ni izgubil vere vase. Začel je še bolj intenzivno študirati. Ko je postal uradnik univerzitetne knjižnice, je dobil možnost, da se seznani z na j večjimi pisci. V knjižnici je neumorno delal in si s čitanjem pridobil visoko izobrazbo. Ko je bil kasneje osnovan muzej »Ivan Vazov«, je postal Elin Pelin njegov prvi direktor.
Pričetek književnega udejstvovanja Elina Pelina sega v leto 1894, ko je bil star šestnajst let. Napisal je pripovedko »Na materinem grobu« in se od tega datuma dalje vedno oglašal po raznih revijah in časopisih.
Doba, v kateri se je rodil in v katero segajo prvi njegovi literarni poizkusi, je bila izredno buma. Bolgarija se je začela osvobojevati izpod turškega jarma. Zemlja je začela prehajati v roke bolgarskega kmeta. — Rasla je posest kulakov, na drugi strani pa je bilo iz dneva v dan več kmetov brez zemlje. V deželo je začel prodirati kapitalizem.
V	takih okolnostih je Elin Pelin začel s svojim književnim delom. Elin Pelin je bil človek, ki je izšel iz ljudstva, ki je zgodaj spoznal svojo nalogo, zato se je k ljudstvu vrnil in zanj delal. Ustvaril je močna realistična dela, ki so budila med množicami kulturno in politično zavest.
Petdesetletnico svojega umetniškega delovanja je praznoval kot književnik, ki je imel za seboj veliko knjižnico svojih del, s katero se je ponašal ves bolgarski narod.
Najbolj znana njegova dela so »Kita za junaka«, »Pepel moje cigarete«, »Pod samostansko lozo«, »Jaz, ti, on«, »Gerari«, »Zemlja«, zlasti pa povesti »Andreško« in »Na onem svetu«.
Veliko vlogo je Elin Pelin odigral v mladinski književnosti. Ustvaril je dela trajne vrednosti. Zadnja leta svojega življenja se je posvetil skoraj samo mladink Ko sem vprašal po njem nekega Bolgara, mi je dejal: »Elin Pelin je postal ded in pripoveduje otrokom pravljice.«
Elin Pelin je bil velik prijatelj mladine. To je dokazal že v mladosti, ko se je posvetil učiteljevanju, temu velikemu a težkemu poklicu. Z mladino je ostal vse življenje, dal ji je mnogo pesmi in pravljic, pa tudi dva večja koncepta — romana.
Dela Elina Pelina so prodrla teKU preko meja njegove ožje domovina. Z navdušenjem jih bero doma in v tujini, njegovo ime pa je uvrščeno med največja imena bolgarskih književni* kov.	Lado Smreka»
Delavci popravljalnice avtomobilov v Kamniku sami izde nove stroje
Z* v novoletni številki smo poroten, da bo delavci popravljalne delavnico »Slovenija - ceste« izdelali prototip transportnega traku, kakršnih doslej še nismo poznali. Toda ta trak ni edini novi izdelek v tej delavnici.
Delavci to Bazni napravili še nešteto načrtov ter izdelali že lepo število novih strojev, ki smo jih morali prej uvažati ter razne naprave, s katerimi to visoko dvignili proizvodnjo in po-ipešili izpolnitev plana.
Not brusilni stroj za brušenje gredi za buldožerje
V tej popravljalni delavnici popravno avtomobile, gradbene stroje in buldožerje. Pri teh popravilih morajo nujno brusiti motorne gredi Gredi so morali prej oddati zaradi brušenja v Ljubljano in Zagreb.. Preteklo je vedno mesec dni. preden so jih tam zbrusiti Motorne gredi za buldožerje pa sploh niso mogli brusiti, ker niti v Sloveniji, niti v Hrvaški niso imeli tako velikih brusilnih strojev.
Nad tem se je zamislil tov. Stane Rozman in tudi že sklenil: »Sami bomo izdelali brusilni stroj.« Nastalo je vprašanje, kje dobiti za tako velik »troj potreben material Toda udarnik Rozman je večino delov privlekel iz kupa, kjer so odlagali staro železo.
Izdelal je nov stroj, ki se mu danes čudijo vsi, ki pridejo v Kamnik. Ta
stroj Je sestavljen iz 4 m dolge železne mize, na karteri sta dve upe-njalni glavi Stroj ima tudi premika lno mizo s smirkovim strojem in konjiček za centrično brušenje. Brusi lahko gredi, dolgo do 1850 mm, s premerom do 600 mm In s širino do 150 mm. V eni minuti se zavrti bru-silnica 900 krat, gred, ki se brusi, pa 140 krat Stroj brusi do ene stotinke milimetra natančno. Brusilnica, za katero bi vsakdo sodil, da je lz inozemstva, uspešno koristi podjetju že štiri mesece. Prej so buldožerje popravljali dva meseca. Sedaj, ko imajo ta stroj, ki v kratkem času zbrusi gredi, pa ga popravijo v enem mesecu. Ce bi tega stroja ne imeli, bi morali oddajati motorne gredi zaradi brušenja drugam, popravila pa bi se zavlekla za en mesc. Ce pomislimo, da lahko buldožer dela sedaj en mesec več in da nadomešča pri delu 100 delavcev, potem nam ni tako težko izračunati, koliko je vreden novi stroj. Tovariš Stane Rozman je moral že ponovno dati podatke o svojem delu toda do danes še vedno ni bil razglašen za novatorja.
Nova stiskalnica in drugi stroji
V delavnici imajo več stvari, ki so jih delavci izdelali sami in ki so jih morali doslej uvažati. Delavec Kristijan Klemenčič je sam napravil na-
¥ Sloveniji obiskuje izobraževalne težale že 11.940 mladincev in mladink
Dve meseca je že, odkar »o pričeli teobrafevalni tečaji. Mladinska organizacija je na XL plenarnem sestanku CK LMS sprejela obveznost, da bo ▼ te tečaje poslala najmanj 20.000 srnjih članov. Ko je vodstvo sprejemalo to obveznost, je upoštevalo lan-tkoletne izkušnje, ki so pokazale, da j* Sirom vse Slovenije velika pripravljenost kmečke mladine, ki je željna znanja in bi se rada v tem tudi stalno Izpopolnjevala. Vodstvo Je pei tem predvsem upoštevalo tudi velik* potrebe splošne In tudi politične Izobrazbe te mladine, ki dostikrat po krivdi vseh mogočih napak ah težav ▼ delu njenih in vodstev th-ugih organizacij sorazmerno že vedno prepočasi sprejema in predvsem med svoje starše prenaša miselnost graditve socializma na vasi ter se vključuje v vso gospodarsko In politično dejavnost podeželja.
Dosedanji rezultati vključevanja mladine v tečaje potrjujejo, da sprejete obveznosti niso bile previsoke. Po zadnjih poročilih deluje v Sloveniji 533 izobraževalnih tečajev, ki Jih obiskuje 11.S40 mladincev in mladink. To pomeni, da Je letos že v sredini rime več mladine na tečajih kot pre-tete -A tesen.
Dosedanje delo pa kaže tudi to, da brez vztrajnega deta in naporov vseh organizacij uspehov ne moremo doseči. V okrajih Kamnik, Šoštanj, Kočevje. Celje - okolica in Postojna pa mladinska vodstva še niso napravila dovolj, da bi med mladino vzbudile še širše zanimanje za tečaje. Največkrat so neuspehov krivi izgovori mladinskih hi drugih vodstev, češ da primanjkuje predavateljev; malo pa so razmišljala o tem, kie in kako bi organizirali tečaje, da bi predavatelji lahko prihajali iz sosednjih krajev.
največkrat odvisni od tega, kako vodstva tečajev skrbe za redna predavanja, ki bodo na preprost In obiskovalcem najbližji način zadostila njihova pričakovanja. Ker doslej to ni bilo povsod v redu, se je na primer v sežanskem in idrijskem okraju znižalo število tečajnikov. Rednejše obiskovanje tečajev bi gotovo vodstva pospešila tudi s tem, če bi poskrbela za pestrost in vedrost tečajev. S tem v zvezi se nam nudi tudi prilika, da ustanavljamo kulturna izobraževalna društva, ki bodo tudi pozneje vsem vaščanom prinašala bolj razgibanega življenja.
Ponekod so mladinci v radgonskem okraju že tudi sami našli pot k temeljitejšemu osvajanju znanja, ki ga jim nudijo tečaji. Ob nedeljah se na primer ti tečajniki zbirajo v krožkih, kjer se podrobneje med seboj pomenijo o stvareh, ki so jih slišali na tečajih. To je gotovo posnemanja vredno in marsikje bodo tako tudi bolj s praktičnimi vsakodnevnimi vprašanji dela po vaseh povezovali sam študij v tečajih.
Ob tem je potrebno spregovoriti še o nečem. Ponekod, tudi v naših časopisih včasih nerodno govorijo o tem, ali je slabo oziroma dobro, če čim več mladine obiskuje tečaje glede na obisk starejših. Kdo je tisti, ki najbolj teži za izpopolnjevanjem svojega znanja, če ne mladina; in čim več mladine obiskuje tečaje glede je. Kdo bo lahko boljše vplival na starše, če ne njihovi otroci! Zato gotovo ni prav, če tarnamo nad tem, če tečaje obiskuje največji del mladine. Boljše je, da preko te mladine in ob večjem naporu tudi ostalih množičnih organizacij dosežemo še bolj množični obisk izobraževalnih tečajev po
Uapefcl tečajev, ki že delajo, pa so mladini in starejših.
Preyed Ma Antifašistične fronte žena
v matf&Mrski okolic!
Ob pregšsaa tete Antifašistične . moglih v Radgoni in na Tratah ter so
trome žena v okrajih mariborske oblasti je ugotovljeno mnogo lepih uspehov, zraven pa tudi nekaj napak in pomanjkljivosti. Vsi uspehi pa so velik prispevek za izvršitev petletnega piana.
Vse osnovne organazacije AFZ v Mannom so uneie dobro sestavljene plane, ki so zajemali udestvovanje žena v vseh gospodarskih, političnih in prosvetnih smereh in so bili tudi do maiega uresničeni. Organizacije so se okrepiie, ker so pridobile okrog 5000 novih članic. V Mariboru je delovalo 195 aktivov AFZ. Posebne zasluge imajo članice pri ustanavljanju in vodstvu raznih dečjih zavetišč in ustanov ter pri ustanovitvi in vodstvu raznih obrtnih delavnic.
Zen« mariborskega okraja so v prvi vrsti pomagale zadružništvu. Veliko število članic deiuje v zadrugah, aktivi po so tudi mnogo prispevali k uspehu propagand* za napredek zadružni-ir-ga gibanja. Prav tako »o aktivi tudi skrbeli za ustanovitev raznih de-
čiin ustanov, ki razbremenjujejo matere. zaposlene v podjetjih in zadrugah. N« študijskih sestankih po vaseh Je bik» udeleženih nad 1100 žena, pred nedavnim pa so uvedli tudi 7 gospodinjskih tečajev, ki so združeni s političnimi predavanji
V	murvtcscbošlcem okraju je bilo planiranih 117 delovnih aktivov, delovalo pa jih je samo 51. Večji uspeh so dosegli Izobraževalni tečaji, ki so imeli leta 1948. samo 57 obiskovalk, pretečeno leto pa že nad 370. Vzrok neizpolnitve letnega plana je mrtvilo v nekaterih vaških organizacijah, kakor tudi prečesto menjavanje članic tajni, šiva in uslužbenk odbora.
V	radgonskem okraju niso imele tenak* organized!* dovolj stvarnega pisna, zaradi česar tudi delo vaških odborov ni dovolj napredovalo. Pomoč okrajnega aktiva je bila premajhna. Posvetovanja z zadružnicaral ni bilo, prav tako pa tudi ne bralnih krožkov in študija o zadružništvu, v ideološkem vzgojnem delu pa je bilo zajetih nad 2400 žena, ki pa se niso redno udeleževali predavanj. Uspehe so imele organizacije pri zaščiti matere in otroka, največjo skrb pa so posvetile onemoglim. Tako Ima AFZ radgonske-
md Dobu
članice oba domova že nad 50krat obiskale.
V slovenjgraškem okraju so se organizacije okrepile ter pridobile med letom nad 970 novih članic. Organizacije so imele največ uspeha pri delovnih akcijah, med katerimi so članice AF2 opravile nad 54.860 prostovoljnih delovnih ur. Za stalno delo v podjetjih se je odločilo 855 žen, v gozdnih brigadah pa jih je delalo nad 980. Pomembne uspehe so organizacije dosegle tudi po svojem programu za teden matere ln otroka. Tudi za izobraževalne tečaje je čedalje več zanimanja. Leta 1948. jih je obiskovalo samo 84 žena, v preteklem letu pa že okrog 160. Organizacije AFZ so organizirale tudi 32 bralnih krožkov, ki jih je obiskovalo 654 žena. V zadrugah je v okraju okrog 30 % članic AFZ. V zadnjem času delujejo uspešno tudi brigadirski tečaji.
Delo posebnih brigad Ljudske fronte Srbije
Na najvažnejših objektih gozdne in gradbene industrije ter rudarstva je delalo lani 174.960 članov Ljudske fronte Srbije. O njihovem delu nam govori 50 milijonov delovnih ur, še več pa poslopja predsedstva vlade, reprezentativnih hotelov in študentskega naselja v Novem Beogradu, novi kilometri avtomobilske ceste, vlaki na progi Sabac—Zvomik, kompozicije s premogom Iz rudnikov Rtnja, Vrške Cuke in Dobre sreče itd. Kjer koli se je pokazalo pomanjkanje delovne sile, povsod so frontne brigade pomagale pri Izpolnitvi planskih nalog. V podjetjih lesne Industrije je bilo zaposlenih nad 68.900 ljudi, v rudnikih je delalo nad 10.700 brigadnikov in 1498 brigad najboljših frontovcev Srbije Je uspešno izpolnilo svoje naloge.
Frontne brigade so dale našemu gospodarstvu tudi mnogo stalnih delovnih moči. Nad 2500 ljudi Je ostalo po Izmenjavi v podjetjih, kjer so prej delali kot brlgadnlki. Posebne brigade so bile za člane Ljudske fronte dobra šola. Z različnimi oblikami političnega ln ideološko - vzgojnega dela so se mnogo naučili. Samo v Novem Beogradu se Je naučfio brsti la pisati sad 1800 -
črt in izdelal stiskalnico za komične priključke visokotlačnih cevi Čeprav je ta stiskalnica popolnoma preprosta naprava, lahko z njo stiskajo cevi raznih dimenzij. Sedaj ni treba več variti na ceveh koničnih priključkov in je zato cev še bolj odporna. Takšno napravo bi morale imeti vse avtomehanične delavnice.
Se nekaj novega delajo sedaj delavci popravljalnice v Kamniku. Varijo veliko peč za sušenje navojev na elektromotorjih, zamisel Silva Hribarja In Karla Cibica. V to peč se zapelje motor na posebnem vozičku navoji pa se v njej hitro posušijo. V tej peči bodo lahko sušili tudi velike motorje. Delavci pa imajo še vse polno načrtov ln predlogov.
Vse te naprave so izdelali kljub velikemu pomanjkanju delovne sile, po večini v prostovoljnih urah, tako da planske naloge niso prav nič trpele. Na zadnjem sestanku je delovni kolektiv popravljalnice sklenil: »V novem letu 1950 bomo visoko dvignili našo proizvodnjo z novatorstvi in z novimi stroji, ki jih bomo izdelali sami.«
Kako je z internati Tehnične srednje šele
V letošnjem šolskem letu se je na Tehnično srednjo šolo vpisalo veliko število novih dijakov, ki so prišli v Ljubljano iz vseh krajev Slovenije, Zagotoviti tem dijakom hrano in stanovanje in jim tako omogočiti dobro in temeljito učenje je bila prva naloga šolskih oblasti. Zato so v počitniških mesecih dijaki tehnične srednje šole gradili v Mestnem logu novo internatsko naselje. Na zimo so bila stanovanjska poslopja, ki so jih sezidali dijaki popolnoma sami, gotova, vendar pa je bilo potrebno opraviti še nekaj manjših del in zaradi tega se dijaki vanje še niso mogli vseliti. Novo internatsko naselje v Mestnem logu je namenjeno dijakom gradbenega tehnikuma in ko bo popolnoma gotovo, bo v veliki meri razbremenilo ostale internate tehnične srednje šole. S tem se bodo izboljšali tudi življenj skl in delovni pogoji učencev, ki bodo lahko pri študiju dosegali še večje uspehe.
Dijaki tehnične srednje šole, ki niso iz Ljubljane, stanujejo do sedaj v treh internatih; na Vidovdanski cesti, Kongresnem trgu in v Nunski ulici. Internata na Kongresnem trgu in v Nunski ulici sta majhna in v prvem stanujejo tovarišice, v drugem pa 220 učencev delovodske šole. Večji internat je na Vidovdanski cesti, v katerem prebiva danes 1085 gojencev, v začetku šolskega leta pa jih je bilo celo 1200. Zaradi tako velikega števila gojencev seveda trpi delo učencev, vendar pa internat kljub temu dosega lepe uspehe. Pogoji v tem internatu se bodo izboljšali takrat, ko bo popolnoma dograjeno novo naselje v Mestnem logu, kamor se je že preselilo 120 učencev iz poslopja na Vidovdanski cesti. Novozgrajeno internatsko naselje pa bo v kratkem sprejelo še 340 dijakov gradbenega tehnikuma.
Na Vidovdanski cesti stanujejo dijaki srednje tehnične šole že dve leti.
V	sedanjem internatskem poslopju je bila prej sirotišnica, katero pa so zaradi velike potrebe stanovanj za dijake preselili iz Ljubljane na deželo.
V	začetku je vodstvo novega internata imelo veliko težav. Primanjkovalo jim je opreme, prostora za tako veliko število gojencev in vzgojiteljskega kadra. Toda z vztrajnim delom so se razmere polagoma izboljšale. Danes je internat sicer še vedno prenapolnjen, vendar so si gojenci v njem življenje lepo uredili. Hranijo se v internatski menzi, dan pa imajo točno razdeljen, tako da vedo, kdaj se morajo učiti, kdaj iti v šolo In kdaj gredo lahko v mesto ln imajo prosto.
Vodstvo internata je odpravilo pomanjkanje strokovnega kadra tako, da so mladinci iz svoje srede izvolili najboljše tovariše, ki so postali vzgojitelji. Tl mladinci — vzgojitelji imajo veliko zaslug za izboljšanje stanja v internatu. Mladinske grupe, ki jih vodijo mladi tovariši, stalno tekmujejo med seboj, v kateri sobi bo bolj snažno in v redu, kje bo večja disciplina in katera grupa bo dosegla boljši učni uspeh. Učni uspehi predvsem zaradi prenapolnjenosti v Internatu niso najboljši. Ob prvi redovalni konferenci je 50% gojencev Imelo negativne ocene, sedaj pa se je odstotek slabih ocen znižal že na 30%. Vendar pa gojenci internata dosegajo v šoli boljše uspehe kakor ostali dijaki.
V Internatu na Vidovdanski cesti so tovariši Vovčak, Barbič, Petrič ln Pečar najboljši mladinski vzgojitelji. Njihove grupe dosegajo v tekmovanju največje uspehe. Internat v Nunski ulici, kjer so učenci srednje delovodske šole, je od vseh treh Internatov tehnične srednje šole najboljši. Vodijo ga vzgojitelji Polak, Adamčič, Požeg In Tetršnik. Tudi dekliški internat na Kongresnem trgu, ki je prav tako preveč zaseden, saj je v njem 115 tovarišic namesto 60, dosega pri delu lepe uspehe.
Ztmsld motiv lz Planica (Foto; Janez Kališnik)
Leif Höysaeter, trener naših skakalcev razlaga Pribošku držo telesa
Janez Polda te	m
Smučarsko {rtvlienje v Plazilci d ob ir« iz dneva v dan novo vsebino. Množičnost zimskih športov pa se kaže v prireditvah. tekmah itd. Temu razvoju Da mora nujno slediti *e narast smučarskih . sodnikov, ki so poleg ostalih priprav eden glavnih pogojev za uspešno izvedeno tekmo.
Pri naših najboljših skakalcih so se od 2. do 4. januarja učili ooenjevati smučarske skoke kandidati za sodnike. Po deset iih je ocenjevalo posamezni skok. Svojo nalogo so zadovoljivo opravili in taiko izpopolnili vrsto naših sodnikov za smučarske skoke. To šolo so opravili na 80 metrski skakalnici, kjer so naši tečajniki izvršili po 3
•kok* IS ooeojovanj*. Ker pa je bfl* usposobljena vzpenjača, so včeraj opravili vsak po 8 do 10 skokov. Najdaljše in lepo izvedene skoke Je imeli naš reprezentant Janez Polda, ki je skočil 77, 805 in 83,5 metrov. — Ostali tekmovalci so dosegli sledeče naj večje daljave: Adlešič 75 m. Zidar 73, Rogelj 73, Klančnik 69. Mežik 68, Bazboršek 66 it/S. Trener Leif Höysaeter je skočil 755, 81.5 in 82 m s padcem.
Včeraj so trening na 80- metrski skakalnici prekinili. Vnovič bodo trenirali na 45 metrski in se tako pripravili na tekmovanje, ki bo v nedeljo 15. januarja na 80 metrski skakalnicL
KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA SVETOVNO PRVENSTV O V KOŠARKI
Pariški tisk o Jugoslovanskih igralcih
djskem turnirju evjopske wao za»--------------«
svetovno prvenstvo v košarki ie PO- Pft novi* pralcev Sokolov^ Engler,
teklo v znaku sigurnih zmag lavorl-tov. Kljub visokim rezultatom Se še ne more ugotoviti prava moč onih moštev, ki se smatrajo za najboljša. Vsa ta so Igrala zelo previdno, večkrat so menjavali igralce In sistem Igre. da bj do odločilnih tekem ne odkrili svoje taktike. To se je videlo j pri jugoslovanskem moštvu, ki Je danes popolnoma razbilo nizozemsko ekipo. JUGOSLAVIJA : NIZOZEMSKA 58:21 (31:10)
Po današnji igri, ki Je pokazala velik napredek naših košarkarjev lahko pričakujemo dober rezultat na tem pomembnem turnirju. V tem smislu so dali takoj po tekmi številne izjave novinarji in strokovnjaki. Vsi tisti, ki so gledali tekmo Jugoslavija-Njzozem-ska,dajejo soglasno priznanje jugoslovanskim igralcem. Od vsega začetka Je bila pobuda v rokah našega moštva, v kateri so bili Popovič. Gec, Rokllcer, Marjanovič In Loči. Glavno orožje v borbi naših košarkarjev so Bile hitre akcije, žoga je šla i» rok v roke ln so Jo prenašali hitro na nasprotnikovo polovico. Na podlagi neke take hitre akcije je Marjanovič v začetku dosegel vodilni koš, takoj nato Je povečal na 3:0. Zatem je Loei povišal na 5:0. Znova Je dobil žogo in se silovito prebil h košu. Loci Je realiziral samo en koš ln povečal ra ujko na 8:0. V prvih petih minutah igre Je bil
Stankovič. Nikolič in Kalember. Igra se je še nadalje razvijala v glavnem na nasprotnikovi polovici, ki ni megel urediti svoje obrambe in zadržati silovitih napadov jugoslovanskih Igralcev, ki so v nadaljnjem poteku igre povišali razliko na 22 :0. Sele pri tem stanju Je Nizozemcem uspelo doseči prvi koš. Do konc* prvega polčasa je bil rezultat povišan na 31:10.
Drugi polčas se ni razlikoval od pr, vega. Nizozemci so bili v prvem delu Igre še borbeni in so dali vse sile, da bi dosegli čim boljši rezultat. To Jim ni uspelo, ker so vsi naši Igralci odlično igrali. Moštvo Je bilo v celoti izenačeno, tako da pogoste spremembe, ki so novost v naši taktiki Igre. niso vplivale na razvoj in Izid. Izdelana taktika Igre Je prišla do izraza zlasti v tem delu tekme. Nizozemci so bolje krili naše krilne Igralce in skušali preprečiti protinapade. Toda, še hitrejše podajanje in »fintjranje« je preprečilo' nasprotnikove namene. Učinkovito sta igTala v drugem polčasu zlasti Demšar in Locl.
Za jugoslovansko moštvo so Igrali Popovič (2), Gec (5). Sokolovič (1), Engler (5), Saper (2). Marjanovič (10), Stankovič =(7), Demšar (5). Niko, lič (0), Rokllcer (2). Loci (15) in Kalember (4).
Tekmo sta odlično sodila Atakon (Turčija) ln Elard (Francija).
Rezultati oetalih tekem bo bili plodeči:	Italija :Av*triJa 47 :11	(25:5),
Španija:Finska 53:28 (23:7). Belgijal Svioa 33:18 (21:7).
Večina pariških časopisov prim«*» r svoiih športnih poročilih poročila o is-rodni igri Jugoslovanskega inoš.va na mednarodnem košarkaškem tumiirtu ▼ Nici.
»Parisien Libere« niče pod naslovom »Jugoslovani — odkritje turnirja v Nici«: »Med moštvi, ki so napravila najboljši vtis. ie treba omeniti Jugoslavijo, katere soretni igralci so pokazali izredno tehniko. Ni pretirano, če rečemo, da je treba šteti Jugoslovane med velike favorite tega turuiria*.
Ko prinaša poročilo ln rezultat* prvih tekem, poudarja »Figaro« nod debelim naslovom »Jugoslovani so napravili izvrsten vtis«. »Aurore« pravi o igri Jugoslovanov:	»Ž najvwSjo nestrpnostjo
smo pričakovali srečanje Jugoslavija — Nizozemska. Skoraj nič nismo vedeli o jugoslovanskem košarkaškem športu. Dejstvo je. da so jugoslovanski košarkaši z naj več jo lahkoto obvladali svoj* nasprotnike. Bili so nenavadna umi, spretni _ In neutrudni ter imajo izvrstno kondicijo.
JUGOSLAVIJA : ŠVICA 3»:2« (17:18)
Včeraj je Jugoslovanska reprezentanca premagala Švico in se s tem plasirala v finale kvalifikacijskega tekmovanja.
V drugi tekmi je Španija zmagala nad avstrijsko reprezentanco 73:18.
B&beka in Čajkovskega bi radi med profeslenale
Ugled ln kvaliteta jugoslovanskega
nogometa sta znana malone po vsem športnem svetu. Številne zmage naših vodilnih društev z renomiranimi vodilnimi klubi vzbujajo veliko pozornost pri priznanih tujih nogometnih strokovnjakih. ki ob vsaki prioižnosti vabijo nekatere naše najboljše igralce, da bi pristopili v njihova društva.
Laskave ponudbe pa so prišle še do večjega izraza na izločilni tekmi za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Francijo v Florenci, kjer so zastopniki, ali bolje rečeno trgovci, vodilnih francoskih klubov oo končani tekmi nagovarjali Čajkovskega, Bobeka in Mitiča, naj gredo med profesionaliste. Toda omenjeni igralci so ponudbe prijaznih trgovcev odklonili. Zadeva pa še ni bila s tom končana. Pred dnevi so nekateri francoski časopisi, med njimi tudi dnevni športni list »L’dquipe«, objavili vest. da se nogometaša Partizana Stjepan Bobek in Zlatko Čajkovski pogajata v Marseillu za odhod med profesionaliste. Ta vest je popolnoma neresnična. Čajkovski in Bobek sta zaradi tega poslala jugoslovanski ambasadi v Parizu brzojavko z naslednjo vsebino:
»V listu »L’equipe« z dne 23. decembra 1949 lu nekaterih drugih francoskih časopisih je objavljena neresnična vest. da
sva obiskala gospod« Danohirisa 2» se
z njim razgovariala. Midva ga sploh ne poznava. Izjavljava, da je nama naša socialistična domovina nad vse draga In glede na to razumeva svoje obveznosti in naloge*«	Bobek in Čajkovski.
Partizan : komb. moštvo
Alžira 9:0
/
Nogometaši beograjskega Partizana, ksi gostuje i o v Alžiru, so igrali povratno tekmo s kombiniranim moštvom alžirskih društev in zmagali z rezultatom 9:0.
Crvena zvezda : Spartane (Malta) 14 ; 0 (6:0)
Nogometno moštvo Crvene zvezd a ie odigralo 3. lanuaria svojo Četrto tekmo na turneji ipo Malti. Tudi to tekmo ie Crvena zvezd* odločila v svojo korist s tem, da je premagala nogometno moštvo Spartan* 14:0 (6:0). Gole so dali: Tomaševič 7,# Mitič, Palfi in Jezerkič po dva in Ognjenov enega. Crvena zvezd» je dala zelo lepo igro ter ie dosegla t>rer>ričli4vo zmago zaradi dobre igr©, napada in obrambe. V petek 6. i&nu&rja bo Crvena zvezda igrala proti izbranemu moštvu »Madie«.
Naša zimsko športna oprema je kvalitetna
Novoletna jelka v Ormožu
Učenci nižje gimnazije ln osnovnih Sol v Ormožu so praznovali novoletno jelko 81. decembra na velikem dvorišču gimnazije, ki Je bilo lepo okra-Seno s smrekami. Učencem so se pridružili tudi otroci lz doma Igre In dela ln od drugod. Na dvorišču so uprizoril! zanimivo Igro, potem pa Je dedek Mraz razdelil darila». V prostorih gimnazije so uredili menzo, pravljični kotiček tn veselični prostor. Najpotrebnejši otroci so dobili tudi nekaj obleke. Za lepo proslavo ta njen velik obseg so vložili mnogo truda ravnatelj gtemaaš)*, ASZ te -ffrirar so-
fi smučarskim športom se pri na» ukvarja vedno več delovnih ljudi. Ni več nepristopnih planin in pustih predelov, kakor nekdaj Smuški tereni so povsod polni smučarjev.
S porastom števila smučarskih tekmovalcev rasejo tudi potrebe po ustrezni opremi. Nasa podjetja izdelujejo čedalje več smučk, gojzarjev, puloverjev, torbic ln druge športne opreme. Samo lani smo izdelali nad 25.000 različnih smučk in 20.000 smučarskih čevljev. Vse to izdelujemo iz domačega materiala, ki ne zaostaja za doslej uvoženo športno opreme Iz inozemstva. Na tisoče smučarjev že brazda zasnežene vrhove Triglava. Jahorine, Sar planine. Kopaonika in drugod.
Naši delavci so izdelali lani tudi specialne lepljene smučke za skakalce. Znani smučarski skakalec Rudi Finžgar, direktor tovarne za športno opremo .Elan« je skonstruiral novi
Tekmovanje v nogometu za zimski pokal
Nogometna zveza Slovenije razpisuje tekmovanje za Zimski pokal. Pravico udeležbe imajo moštva slovenske republiške lige Nafta, Rudar. Sobota, Branik (Maribor). Kiadivar, Korotan, Želežnjčar (Maribor), železničar (Gorica), Krim. člana državnih lig železničar (Ljubljana), Odred ter prva štiri moštva v kvalifikacijskem tekmovanju Proletarec. Miličnik. Gregorčič ln Drava.
Tekmuje se po enojnem cup sistemu na izpadanje. V primeru neodločenega rezultata se tekma, podaljša 2x15 minut Ce tudi podaljšek ne prinese odločitve, določi zmagovalca žreb. Pri tekmovanju veljajo pravil* in pra. vi kitki Nogometne zvene Jugoslavije te Nogometne sveže Slovenije,
model smučk. Smučke so se na prvih poskusnih skokih, ki jih je Izvedel Finžgar v Planici, izvrstno obnesle. Beograjsko podjetje »Sport« Je izdelalo posebne smučarske čevlje, ki so po kvaliteti enakovredne inozemskim.
Velik napredek Je bil dosežen preteklo leto pri Izdelovanju športne opreme za hokejiste in drsalce, ki so popolnoma zadovoljni z izdelki.
V smučarskem športu se uveljavlja tudi naša kmečka mladina. S smučkami in z zimsko športno opremo, ki jo izdelujemo doma, se okorišča, vaška mladina iz najoddaljenejših vasi naše države. Vaški mladinci pa tudi sami izdelujelo smučke v svojih kolarskih. mizarskih in drugih delavnicah. V valjevskem okraju v Srbiji so bile smučke pred vojno redkost, danes pa jih imajo že okoli 4000 parov. Takih primerov Je še mnogo v drugih krajih naše domovina (Tanjug).
Domače moštvo plača gostujočemu moštvu voznino, kosilo in večerjo. Cisti dohodek delita obe moštvi na polovico. Zmagovalec tekmovanja prejme pokal NZS v prehodno last.
Prijave se sprejemajo do vključno četrtka 12. Januarja. K 'žrebanju nasprotnikov, ki bo 13. jan, v prostorih NZS. so vabljeni zastopniki sodelujočih moštev. Tekmovanje se prične 33. januarja:
Protestni miting Hzknltnrnifeov Celja
Fizkrfl turne organizacije mest* C e. lj* sklicujejo Za, četrtek 5., januarja ob 18 tiri v dvorani ljudske prosvete (bivši Narodni dom), .protestni miting fizkultumikov ln športnikov mesta Celja proti gonji tn obrekovanju In. fotsnbirotf». -----čim večjem
tl ronft fn «h >. Udeležit* as m Kav»«T
Nova strelska družina v Ljubljani
Nameščeno! podjetja »Trgovinski
servis«, včlanjeni v Fizkulturnem aktivu sindikalne podružnice trgovskih nameščencev št. 15 so imeli v soboto 31. dec. ustanovni občni zbor Strelske družine »Ljuba Šercerja«, na katerem so Izvolili svoj prvi odbor in postavili plan delovanja za leto 1950.
Ta. najmlajša strelska družina, ki sl Je dala ime po narodnem heroju »Ljubu Šercerju« Je samoiniciativno pukrenila vse. da z množičnim golenjem strelskega športa doseže čim večje uspehe med svojim članstvom, zavedajoč se, da s tem krepi obrambno moč svoje domovine.
Pripravljalni odbor je že v dobi priprav za ustanovitev nove strelske družine priredil 4 interne tekme v streljanju, ki so dale presenetljivo dobre rezultate, in pokazale, kako bo treba delo zagrabiti, da bodo doseženi čim lepši uspehi.
Strelci novo ustanovljene družine pa Imajo v upravi podjetja močno oporo, ki jim Je z ureditvijo Rdečega kotička, kjer imajo možnost prirejanja sobnih strelskih tekem, omogočila ves nadaljnji razvoj. Novi odbor, ki ga vodi Lojze Cefnota, Je strelcem zagotovilo, da bo delo uspešno in da bo strelska družina korakala po poti, ki Jo zahtevata tako Strelska zveza kakor vodstvo naše države.
Z izpolnitvijo zastavljenega plan* za leto 1950 bo nova družina priložila lep delež k uresničenju ciljev Strelske zveze in bo pri vzgoji strelcev s teoretičnim in praktičnim poukom mnogo pripomogla k pred vojaški vzgoji mladincev.
Preimenovanje samo še ni dovolj
Pred kratkim so na Bledu roševeB
težek položaj fizkultumega gibanja. Telovadno društvo je na pravilen način rešilo krizo, katere povzročitelj Je bil v glavnem staro vodstvo. Pod vtisom neuspehov pa je tudi vodstvo FD Prešerna skušalo reorganizirat! delo društva In pri tem porabilo način, ki po dosedanjih izgledlh ne bo mogel prinesti izboljšanja. Na občnem zboru, kjer je manjkalo precej vodij sekcij, ki niso bili nft! obveščeni. Ie 19 na. vzočjh sklenilo. da. se društvo preimenuje v sindikalno športno društvo. Or. ganlzacljska oblika in vodstvo naj bi v glavnem ostala. Razumljivo, da ie ta odločitev naletela na negodovanje Pri športnikih, k! so kot aktivni člani edini poklicani, da odločalo o vodstvu ln obliki organizacije.
Med predlogi k Izboljšanju je tudi Iniciativa, katero podpira Krajevni sindikalni svet. da se pristopi k ustanovitvi samostojnega sindikalnega športnega društva Bled. T*. predlog j* zelo dober, ker bi posebno vlogo v novem društvu odigrale sindikalne podružnice. ki mo na Bledu številne in katerih člani doslej niso imeli prave možnosti za flzkultumo udejstvovanje Bilo bi nepravilno in škodljivo, če bi te zdrave iniciative ne podprli in ne dali možnosti, da se stanje spremeni, kakor to-žele vsi. S samim preimenovanjem vfaindikalno društvo, kakor Je to storllo vodstvo Prešerna ne bo n<V. benjh uspehov, ker njih poskuse ne podpirajo^ flztolfumlkL kj^ ai «eilte
masag»
OTVORITEV BREZ IMENA Beli: Ivkov.	Črni: Fin.
(V. gomplonat FLRJ)
1.	e2—e4, d7—d6. 2. Sbl—c3.
Naravneje je 2. d4. kakor v nedavno objavljeni j>artlji Kostiö—Pirc.7S&, daj pa jma črni ugodno možnost prt* hoda v sicilijansko obrambo.
2.	...c7—c5. 3. Sgl—13, Lc8—il
Običajno namreč v sicilijanki beli z 44 zasede središče, tu pa mu z veza. vo skakača črni to lahko prepreči.
_ 4. h2—h3, L&4J3. S. Ddl:f3, SbS—eš. «. Lil—bS.
Borba gre za točko $4, ki jo hoče skakačem.
črni zasesti beli skakača vezati. 6. ... Ta8—c8.
Enostavneje Je e|.
Zato mora
d2—«3. 1.18—*7. 10. Sc3—dS. 0—0.
7. 0—0. g7—g6,
9. Lel—g5, Sg8—16.
11. Lb5:c6. b7:c6.
Gre tudi 11. ...Tc6:, toda črnt sf hoče odpreti d-linijo ln pripraviti po. tezo do.
12.	Sd5:I6+, e7:I6.
črni ima sedaj »grde« dvojne teme. te na er in f-liniji. zato pa na dveh linijah lahko s težkimi figurami hitreje poseže v borbo kot beli.
13.	Lg5—h4, Tc8—b8.
Bolje takoj Tf8—«8—e8.
14. b2—b3, Dd8—e7. 13. Tal—el, De7—e6. IB. D13—dl.
Sicer IS. ... Tfe8 in nato d5 all f5.
16. ... .T18—e8. 17, g2—e4, DeB—d7. 18. 12—14. dB—d3. 19. 14—15, g6—g5.
Potrebno, ker drugače beli lahko prodre z napadom na kraljevo krilo.
20. Lh4—g3. Tb8—d8. 21. e4:d5.
Ostreje je 21. e5 feö:. 22. 16. Cml pa lahko namesto te5: igra 21. ... Te7.
21.....c6:ds. 22. Tel:e8+, Td8:e8.
23. Til—el. TeS—d8.
Orni tara na srednjo igro. ker ima beli oslabljeno kraljevo krilo. V končnici bi stal beli s kmetom več na damskem krilu bolje.
24.	Ddl—d2, Lg7—18. 25. Dd2—c3.
Podjetneje bi bilo 25. Da5.
25.	... Kg8—g7.
Tu Je mladi Ivkov ponudil remi.
Vprašal sem ga. kaj namerava vleči. Fokazal je 26. D16:+ in hotel zaključiti partijo. Razlolil sem mu da naj potegne še nameravano potezo, ker sicer gledalci morda ne bi razumeli, v'kaj sva sklenila mir. Tako Je sledilo :
2fi. Dc3:f64-! Ke7:16. 27. Lg3—e5+, K16—e7. 28. Le5—c74-!
Ne pa n. pr. 28. Lg3-}-, De8. 29. fe6fe6: in črni ima boljšo končnico.
28. ... Ke7—16 remi.
Beli ima na nenavaden način večni šah. Ge pa beli v 26. potezi ne žrtvuje dame, lahko pride slabost belega kraljevega krila do izraza.
Opombe: V. Pire.
Kratke šahovske vesti
Šahovski tečaj za začetnice, ki g-a bodo vodili ljubljanski igrralci. se bo začel v petek 6 jan. ob 19.30 v pro. stoi'ih Rdečega kotička, ministrstva za lokalni promet v Knafljevi ulici 7. Doslej je prijavljenih 15 igralk, vabljene pa so vse, ki bi rade šahirale.
Občni zbor Šahovske zveze Slovenije j© preložen na 29. januar.
Inozemstvo o naših mladincih. Angleška revija »Cbess« prinaša poročilo o V. šahovskem šampionatu FLRJ. Pravi, da Je usspeh mladincev Matanoviča, Iv-kova in Fuderiia »rekord v senzacijah, ki bo nekaj časa držal.« Objavlja njihove biografske podafke in eno partijo.
Ob Dnevu armad© j© klub JA iz Portoroža priredil dvoboj med najboljšimi igralci JA tržaškega ozemlja in zastopniki šahovskih društev istrskega okrožja, ki so zmagali z rezultatom M.
MNIBfA
Delo avfo-moto društva Nova Gorica
Avtomoto društvo Nova Gorica bo Je v dobrem letu svojega obstoja razvilo v močno organizacijo, ki šteje nad 400 članov. Društvo Ima svojo delavnico in avtošolo. Novi šoferji bodo mnogo prispevali k uresničenju našega petletnega plana V preteklem letu so imeli eno ocenjevalno vožnjo ln meddruštveno krožno moto tekmo. Za strokovno in ideološko političen dvig članov so imeli več predavanj.
Za uspešen razvoj društva gre' ve-Mka zasluga požrtvovalnemu predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku, M Je celo svoj letni dopust žrtvoval, da je društvo organizacijsko še bolj utrdil.
Naloge društva ob zaključku sezone so bile še akcije na vasi. Tako pomoč pri montiranju visečega mostu za pešce čez reko Vipavo, ki bo skrajšal za nekaj kilometrov pot vaščanom Jz Orehovlja pri Mirnu, in pomoč zidru* gam pri popravilu kmetijskih strojev.
Za tekoče leto pa so sprejeli še bolj obsežen plan, ki v glavnem dolo. 6a: Izšolanje 20 traktoristov. 15 šoferjev za vožnjo tovornih In 60 za vožnjo osebnih avtomobilov ter 40 mo-toristov.vo-začev amaterjev. V mehanični delavnici bodo izdelali osebni avto in motorno kolo. Nove krožke bodo ustanovili v Ajdovščini in Rihem-berku ter pritegnili v društvo še naj. manj 150 novih članov. Poleg tega bodo priredili dve motorni tekmi in dva izleta ter skrbeli za kulturno politični dvig članov.
fg Stimm.VESTI
KOLEDAR
Četrtek, 6 Mika«.
Pete*«.
SPOMINSKI DNEVI
iS. L 1MB. — Brigade Toneta Tomšiča, Ivana Cankwia in Matije Gubca so napadle, italiiansko-belogardiotičao postojanko v Tem eniški dolini. Jih osvojile, posadke Da deloma uničile, deloma Pa pregnale.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromosti a. Trg Franceta Prešerna 5,
Akademija upodabljajočih umetnosti Ljubljani razpisuje več honorarnih mest za slikarske modele. V poštev pridejo moški in ženske v starosti od 16 do 40 let. Kandidati naj se javijo v rektoratu- Akačjemiie upodabljajočih umetnosti, Strosähayerjeva uL 1, od 9. do 11. — Akademija upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.
Strokovna sekcija zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo 8. Januarja ob 10. v prostorih zobne poliklinike v Oelju redni letni občni zbor celjskega poverjeništva. Občni zbor bo obsegal poleg organizacijskega dela tudi strokovni del s predavanji iz kon-zervative in protetike.	37-n
Hišniki Centerl Množičnega sestanka ne bo zaradi pomanjkanja prostorov. Tudi obdarovanja otrok ne bo. Odbor.
3S-n
Razstava slikarskih del Gojmir Anton Kosa in Franceta Pavlovca v Modemi galeriji v Ljubljani bo odprta samo še do vključno 8. januarja 1950. vsak dan od 9. do 19.	4-n
Slušateljem nniverze in Višje pedagoške šole! Oddelek za zdravstveno prosveto Ministrstva za ljudsko zdravstvo v Ljubljani priredi danes, dne 5. januarja 1950 ob 20. uri v sindikalni dvorani Ministrstva za ljudsko zdravstvo v Ljubljani, Sv. Petra c. 2 sedmo zdravstveno predavanje. Predava tov. dr. Smerdu Franjo o tuberkulozi kot medicinskem in socialnem problemu — IH. ded.	28-n
Kolesarska društva! V petek 6. jan. ob 19. uri bo v Ljubljani — Narodni dom, pisarna Oblastnega fizk.nlturnega odbora, ustanovni občni zbor Kolesarskega pododbora (podzveza) Ljubljana. Udeležba je za vse člane Oblastnega odbora Ljubljana strogo obvezna.
Medictnci, udeleženci smučarskega tečaja! V petek 6. januarja je ob 20. v fizikalni predavalnici univerze (Kongresni trg) predavani© univerzitetnega .prof. dr. B. Škerlja 'O antropometrirani u«. Za vse prijavljene jP udeležba strogo obvezna. Kdor se predavanja ne udeleži. izgubi možnost sodelovanja na tečaju.
POGODBE MINIMALNIH KOLIČIN
V zvezi naredbe o sklepanju pogodb za leto 1950.. objavljene v dnevnem časopisju 24. decembra 1949., obvešča uprava Servisa vse osnovne potrošnike. pri katerih se bodo prijavile minimalne količine v zvezi odredbe IX. točka 2. pod a in b. da bo način oddaje minimalnih količin pogodb sledeč: 1. Vsi osnovni potrošniki (zveznega ali republiškega značaja) so dolžni v predpisanem roku dostaviti BvoJe minimalne količine področnemu Servisu, to je direkciji Servisa v ljudski re. publiki, kjer se nahajajo njihovi končni koristniki. Naslovi direkcij Servisa so sledeči: Glavna direkcija za oskrbovanje industrije NRS Beograd, Knez Mihajlova 21. Glavna direkcija Servi. sa NRH Zagreb. Trg republike 3. Glavna direkcija industrijskega servisa LRS Ljubljana, Tyrseua 31. Direkcija Servisa za industrijo in rudarstvo NK BIH. Sarajevo. Maršala Tita 29. Uprava Servisa ministrstva industrija in rudarstva NEM Skoplje. Ulica 101, št. 26. Prodajni service NR Orne go. re. Kotor.
'2. ob prijavi minimalnih količin direkcijam servisa so potrošniki dolžni dostaviti specifikacije v štirih izvodih, od katerih enega direkcija Servisa potrdi in ga vrne potrošniku. Specifi. kači j e je treba podati na posebnih listih za vsako osnovno skupino, po. sebno za vsakega prodajalca. V prijavi mora hiti označen končni koristnik minimalne količine B vsemi potrebnimi podatki.
3.	Direkcije Servisov ne prejmejo minimalne količine osnovnih potrošni-kov lokalnega značaja. (Naredba o sklepanju pogodb za leto 1950. odredba XII. t. 1.).
4.	Opozarjamo, da Je končni rok sprejemanja prijav 18. Januarja 1950.
Uprava Servisa.
Drama
Četrtek, 5. ob 20: Calderon: Dama-škrat II. reprizi. Izven.
Sobota, 7. Öb 20: Cankar: Hlapci. Zaključena predstava za fizkulturnd društvo Enotnost.
Nedelia 8. ob 14: Oaukar: Hlapet Izven, ob 20: Calderon: Dama-škrat. Izven. •
Današnja predstava v Drenu le za iz-
Kl&ra Draga Ahačičev«, sluga Rodrigo Aleksander Valič, Izabela Alenka Sve-telova.	%
V drami ameriškega dramatika Arthurja Millerja »Vsi moji sinovi«, najboljšem ameriškem dramskem delu v se-
Cetrtek, 6 lan. ob »: Janaček:
Zaključena predstava sa LM8.
Sobota. 7. ob 20: Janaček J enota: laki) učena predstava za zadružnike. Nedelja 8. ob 20: Mozart: Dos Juan. Premiera. Izven.
KUD FRAN LEVSTIK »LJUBLJANA IV«
Četrtek 6. jan. ob 18. (zaključena predstava za viško gimnazijo). — Fran Levstik — Fran Aleš: »Martin Krpan«, režija P. Borštnik, 6oeHa E. Deržaj. Petek, 6. jan. ob 17.: (zaključena predstava za viško osnovno šolo): Fran Aleš: »Mariin Krpan«.
Sobota, 7. jan. ob 20.: Fran Levstik — Fran Aleš: »Martin Krpan«.
Nedelja, 8. jan. ob 16. Fran Levstik — Fran Aleš: »Martin Krpan«. Predprodaja vstopnic v soboto v trafiki Meriaseo ne Tržaški cesti.)
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek 6. Jan. ob 19.30 Dickens: Ovrček za pečjo. Premiera. Režija in scena: Poženel Riko.
Sobota 7. jan ob 19-30 Dickens: Cviček
za pečjo.
Nedelja 8. jam. ob 14: Shakespeare: Romeo in Julija.
ob 19.30 Dickens: Ovrček za pečjo Pri vseh predstavah zveze z vlaki ugodine.	32-n
KO N C E RT
Današnji koncert violinskega virtuoza Ivana Pinkave iz Zagreba bo imel naslednji spored: Mozart Sonata, Brahms Sonata, Saint-Saens Havanaise, Lhotka Zetelačka, Paganini Caprice št. 17 in 24. Pri klavirja pianist Marijan Lipovšek. Koncert bo ob 20. v Filharmoniji. Vstopnice Knjigama muzikali]’.	34-n
Odlični naš basist Franjo Schiffrer ima v soboto 7. ob 20. v Filharmoniji solistični koncert. Izvajal bo Händiovo in Gluokovo arijo, dalje pesmi pokojnega Jok. Straussa in razne samospeve iz domače in ostalih slovanskih literatur. Schiffrer Je znan kot odličen pevec in še odličnejši interpret tudi najtežjih skladih. Zato obisk najtopleje priporočamo. Na klavirju spremlja umetnika prof. Janko Ravnik. Vstopnice Knjigarna muzikalij.	85-n
V ponedeljek J. januarja začne republiško tekmovanje naših SKUD. Ta večer nastopita orkestra iz Maribora in Celja ter razni solisti. V torek 10. Januarja nastopi simfonični orkester Tineta Rožanca, v pavzi nastopi pianistov in trombe. Sredo H. januarja je nastop raznih zborov in v četrtek 12. nastopi godb. Vsa ta tekmovanja so v veliki filharmonični dvorani. Poleg tega nastopijo v četrtek 12. januarja v veliki unionski dvorani razne folklorne skupine. V petek 13. januarja Da bo v Unionu nastop pcrvpnagTaiencev. Vstopnice bodo v predprodaji v Knjigami muzikalij. Podrobnosti Javimo.	36-n
Za slušatelje Ljubljanske univerze bo v petek 6. ianuarja ob 20. v veliki filharmonični dvorani koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Bogo Leskovic, solist — violinist Karlo Rupel. Poleg uverture sta na razporedu Mozartov Koncert za violino in orkester ter Beethovnova Pastoralna simfonijo.	33-n
■imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
CENTRALNA ______
LJUDSKA UNIVERZA
Za petek S. Januarja napovedano predavanje zaradi bolezni predavatelja dr. Josipa Prodana odpade.
IM O
LJUBLJANA, UNION: zaprto do 8. jan. MOSKVA: angl, film »Brata«, jugoslovanski lutkovni film »Pionir in dvojka«. Predstave ob 15, 17, 19 fn 2L SLOGA: avstrijski film »Afera BlunU, Športni pregled 10. Predstave ob 1#, 18, 20 in 22. - TRIGLAV:	angleški
film »Hamlet«, Pionirji 6. Zaradi dolžine filma iziemoma predstave ob 17 in 20. — SISKA: avstrijski film »Kvartet Schrammel«. Obzornik S3. Predstave ob 18 in 20.
MARIBOR. PARTIZAN:	ameriški film
»Bruca v Oxfordu« slov. dok. film« Partizanske bolnišnioe. UDARNIK: sovjetski film »Zlati ključek* »Titova štafeta 49«.
CELJE, METROPOL: Jugoslovanski film »Zastava«. III. kongres FNJ. — DOM: poljski film »Prepovedane pesmi«, filmske novosti 199.
KRANJ. STORZIG: sovjetski film »Pe-pelka«. v borbi za plan I.
JESENICE. MESTNI: sovjetski film »Poslednji tabor« tednik. Predstave ob 18 in 20.
PTUJ:	ameriški film »Plinska inč«.
filmske novosti 190.
LITOSTROJ: franc, film »Nesrečniki H. del.« Obzornik 29. Predstava ob 20
umetniški i ubile J. Občinstvo ooozar. da so vstopnice že v predprodaji.
Agencija za premet z
lokalne proizvodnje pri splošnem trgovskem podjetju Split, Tolstojeva ul. Telefon. 28-78 Brzojavi: Trgoagencija — Split posreduje pri nakupu in prodaji raznega blaga lokalne proizvodnje, kakor tudi nekurantnega blaga svobodne prodaje. Pozivajo se vsa trgovske in pro-izvodna podjetja iz cele države, da se obračajo s ponudbami in potrebami s podrobno označbo vrste, količine in cene, kakor tudi pogoji. Zaradi uspešnega posredovanja so zaželjeni vzorci.
KAJE KAR0ČIIKE
ta morajo imeti nn-I poravnano vnaprej In pro-la jo sa prvo tromesač jo aa-najkasnejo do T. t. m. UPRAVA »SLOV. POROČEVALCA«
Spored za četrtek
Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00,
22.00	in 23-30; Jutranja telovadba ob 6.30.
6.00	Slovenske narodne pesmi. 7.10—8.00 Jutranji koncert. 12.00 Iz oper Giordana im Cilee. 12.40 Pisan spored pesmi jugoslovanskih narodov. Sodelujejo: Helena Plevel, Lila Krapež in Avgust Stanko. 1330 Oddaja za pionirje: Vam, ki so vam mater» in očetje prvi sipomali resnico — otrokom zadmžnikov (Katja Špurov»:	Zadruga). 13.40 Ottorino Re-
spighi: Ptički, suita. 14.00 Igra Stojan Stenpvio s svojo kapelo. 14.30 Ljudska univerza: Zgodovinski pogoji nastanka kapitalizma (ponovitev).	14.50 Skladbe
za vurliške orgle. 15.10—1530 Violinske skladbe Panča Vladigerova. 18.00 Od Novih akordov do danes. Samospevi Emila Adamiča. 18.20 Pogovori s pionirji. 18.40 Skladbe za mladino. 19.15 Valčki Johana Straussa. 19.30 L. v. Beethoven: I. simfonija. 20.00 Politični komentar Radia Beograd. 20.15 Partizanski samospevi. 20.30 Petletka naša teče. 20.50 Operne uverture. 21.06 Fizkultumo predavanje. 21.15 Koncert slovenskih solistov. 22.30 Koncert po željah. 23.36 Zaključek oddale.
Obvestilo
Vse profesorje in predmetne učitelje obveščamo, da bodo poglobitveni tečaji, ki so bili v načrtu za začetek šolskega leta 1949/50 v zimskih počitnicah öl
sicer:
L Za zgodovino ln zemljepis od 17. do 25. Januarja. Pričetek 17. Januarja ob 10. v fizikalni dvorani Univerze.
2.	Za ruski iezik od 19. do 25. januarja. Pričetek 19. januarja ob 10. v dvorani pravne fakultete na Univerzi (dvorana št. 77).
3.	Za biologijo od 23. do 28. Januarja. Pričetek 23. ianuarja ofo 10. v balkonski dvorani Univerze.
Vsi. ki želijo, da jim preskrbimo skup-no stanovanje in hrano, naj to javilo z dopisnico do 10. januarja na personalni oddelek Ministrstva za prosveto LRS in naj s seboj prinesejo živilsko nakaznico.	50-1
OBVEZNO STRIŽENJE KONJSKIH REPOV IN GRIV
Zaradi velikih potreb po žimi je Sekretariat za gospodarsko koordinacijo pri Predsedstvu vlade LRS odredil obvezno striženj« konjskih repov in griv v vseh gospodarskih enotah, ki spadajo pod Mlin. za kmetijstvo. Min. za gozdarstvo, Min. za drž. nabave, Min. za industrijo. Min. za komunal, zadeve in Min. za lokalni promet.
Za sbrižo pridejo v poštev ysä konji, stari nad 2 leti. Tazen rodovniških in plemenskih kobil in konj.
Striženje ie izvesti do 28. februarja 1950.
Pri striženju grive naj se pusti 5—10 centimetrov grive. Rep pa naj se striže 4 prste (ca 8 cm) nad skočnim sklepom.
Ta odredba velia za vsa državna gospodarska podjetja in enote zgoraj navedeni b ministrstev.
Individualna gospodarstva i» zadruge “	.	‘ i grive sti-
mulacijo kot za oddane svinjske kože
pa dolbita za oddane repe in
(usnje in druge predmete).
Za odkup Je pooblaščeno odkupno podjetje »KOTEKS« in njegove zbiralnice, kJeg bodo prejeli zavezanci vsa navodila ln pojasnila.
Preskrba
DELITEV MILA ZA LJUBLJANO -OKOLICO
OLO LJubljana-okolica obvešča vso trgovsko mrežo, da se pralno milo deli DO sledečih obrokih:
B-l a jam. R-la, R-l b po 450 gr; R-l, R-2a, R-2, R-S po 300 gr; D-l, D-2 po 200 gr: D-3, G po 300 gr in sicer na decembarski odfezek za milo.
Pralni prašek: R-OL, R-2 a, B-2. R-S po 150 gr na odrezek rep. dop. preskrbe štev. 7 za december.
Toaletno milo: D-l po 20 gr; D-2 po 100 gr. in sicer na odrezek rep. dop. preskrbe za december štev. 6.
Brivsko mjjo: B-l a jam, R-la, B-lb, R-l po 5 dkg (i kom) na odrezek rep. dop. preskrbe štev. 5 za december (samo moškim upravičencem).
Naročilo je treba poslati za zgoraj navedene predmete na upravo preskrbe OLO Ljubljana okolica (upoštevajoč pri tem zalogo) do II. jan, .1551,
NAKAZNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA
Narodna banka FLRJ podr. 601 Ljubljana mesto ho izjemoma delila zamudnikom gori imenovane nakaznice dne 6 januarja, nakar opozarjamo vse zainteresirane. Po tem roku bo izdajanje teh-nakaznio za mesec Januar zaključeno. — Narodna banka FLRJ, podr. Ljubljana-mesto.
OBJAVA
Narodna banka, podružnica 601 Ljnb-ljama-mesto obvešča vse magazine in uprave LJubljana-mesito, LiublJana-oko-lioa ter Grosuplje, ki svojih številk za predložitev obračuna odrežkev (živilskih. tekstilnih, službenih potovanj ter turističnih) ne vedo. da si ogledajo avli N B poimenski_seapam8 _ števji
II.	tekoče računa
naj v letu 1950 odvajajo dohodke splošne državne akumulacije
Glede na to. da so v letu 1151 nastale nekatere spremembe, oziroma dopolnitve v računih za zbiranje splošne državne akumulacije, opozarjamo vse prizadete zavezance, da morajo od L ianuarja 1951 usmerjati splošno državno akumulacijo s predpisanimi obrazci na spodai navedene račune. Posebej opozarjamo zavezance na pravilno usmerjanje davka na promet z vinom in žganjem privatnih in ostalih podjetij.
a) Davek
promet proizvodov
Račun 6-896066 — Davek na promet vina privatnih zavezancev — z nalogom za prenos na obr. 173 ali s položnico na obr, 141, kjer je treba na obeh obrazcih izpolniti podatke za številko in ime računa 6-860896;
Račun 6-880iwi - Davek na promet žganja od privatnih zavezancev — z nalogom se prenos obr. 173 ali s položnico na obr. 141: Na obeh naj vplačnik izpolni podatke za številko m ime tekočega računa 6-806681;
Račun 6-806662 — Davek na promet vina od ostalih zavezancev — z obr. 173-Na ta račun odvajajo davek na promet vina vsa državna podjetja zveznega, republiškega, oblastnega in lokalnega pomena, ves zadružni sektor, družbene organizacije, ekonomije in delavska preskrba;
Račun 6-880063 — Davek na promet žganja od ostalih zavezancev — z nalogom na obr. 173. Na ta račun odvajajo davek na promet žganja vsa državna podjetja, zveznega, republiškega, oblastnega in Lokalnega pomena, ves zadružni sektor, družbene organizacije. ekonomije in delavsko-uslužbenska preskrba;
Račun 6-866628 — Davek na promet proizvodov drž. podjetij zveznega značaja — z obr. 155;
Račun 6-806126 — Davek na promet proizvodov od državnih podjetij republiškega značaja — z obr. 171;
Račun 6-800064 — Davek na promet proizvodov državnih podjetij oblastnega pomena — začasno z obr. 174, dokler ne bodo natisnjeni posebni obrazci za oblastna podjetja;
Račun 6-S00226 — Davek na promet proizvodov od državnih podjetij lojalnega značaja — z obr. 171;
Račun 6-S80310 — Davek na promet pro; izvodov od gospodarske delavnosti družbenih organizacij — na obr. 173; Račun 6-806128 — Davek na promet proizvodov ekonomij in delavsko usluž-benske preskrbe — z obr. 173;
Račun 6-S66526 — Davek na promet proizvodov iz zadružnega gospodarskega sektorja — z nalogom za prenos na obr. 173 ali s uoložnico obr. 135; Račun 6-860628 — Davek na promet proizvodov od podjetij privatnega sektorja — s nalogom za prenos na obr. 173 ali s položnico na obr. 142. Na obr. 173 mora nalogodajalec izpopolniti podatke za številko in ime računa 6-800628. Na ta račun ne odvajajte davke na promet z vinom in žganjem, ker spada ta v letn 1956 na račun 6-866860. oziroma 6-866681, kakor Je že spredaj navedeno za privatni sektor;
Račun 6-806726 — Davek na promet proizvodov od prodaje davčnih vrednotnic.
b) Znižanje polne lastne cene
Vsa državna gospodarska podjetja naj prj odvajanju znižanja planske polne lastne cen« upoštevajo spodaj razvidne spremembe zbiralnih računov. V letu 1956 naj te dohodke odvajajo na naslednje račune:
Račun 6-860634 — Znižanje polne lastne cene drž. gospodarskih podjetij zvez-nega značaja (razen gradbenih); Račun 6-866134 — Znižanje polne lastne cene drž. gospodarskih podjetij republiškega značaj» (razen gradbenih);
Račun 6-866434 — Znižanje polne lastne cene drž. oblastnih gospodarskih podjetij (razen gradbenih);
Račun 6-866231 — Znižanje polne lastne cene drž. gospodarskih podjetij lokalnega pomena (razen gradbenih); Račun 6-806334 — Zaostanki znižanja polne lastne cene vseh podjetij iz preiš-njih let (ne glede na značaj, razen gradbenih);
Račun 6-806644 — Znižanje polne lastne cene _ gradbenih podjetij Zveznega
$|lft fl *
Račun 6-806144 — Znižanje polne lastne cene gradbenih podjetij republiškega značaja;
Račun 6-866444 — Znižanje polne lastne cene oblastnih gradbenih podjetij; Račun 6-866244 — Znižanje polne lastne cene gTadbenih podjetij lokalnega pomena:
Račun 6-800344 — Zaostanki znižanja polne lastne cene vseh gradbenih podjetij (ne glede na pomen).
Pri tem posebej opozarjamo podjetja vseh nomenov, da naj zaostanke iz prejšnjih let odvajajo samo na račun 6-866334, gradbena podjetja pa samo na račun 6-866344.
e) Takse
Takse in taksne vrednotnice se odvajajo na iste račune kot v letn 1649, t. j. račun 6-866621 in 6-866121. č) Tržni dobiček in razlika v ceni surovin in materiala.
To akumulacijo odvajajo zavezanci na iste račune, ki so veljali že v letu 1949. Pri tem pa posebej opozarjamo vsa zvezna in republiška podjetja, da razliko v ceni surovin in materiala, ki ga dobavljajo lokalnemu gospodarstvu, nikakor ne smejo odvajati na račun 6-866561, kakor se ie večkrat dogajalo v letn 1949.
Iz Narodne banke FLRJ, centrale za LRS v Ljubljani
mzAiahoglasi
PROSIM najditelja rjave torbice naj vrne vsaj dokumente po pošti. Vavpetič.	90-14
PREKLICUJEM kot neresnično, da ml je Radio-Center. Ljubljana, Cankarjeva 3 zamenjal zvočnik pri popra» vilu radioaparata. Ljubljana, 3i. decembra. Dolenc Henm.	72.14
DNE 22 decembra od 17 do 18 sem izgubila pred Magistratom postajališče cest. železnice v Ljubljani 4500 din in živilsko nakaznico SD na ime Strgar. Najditelja prosim, naj jo pošlje na naslov: Strgar Marica, — Kranj, Savski breg 7-	67-14
PREKLIC. Podpisani Primožič Janko lz Podkoren» št. 12, preklicujem vse govorice, katere sem govoril proti Benet Lovrencu, posestniku iz Podkorena št 59 in Cuznar Frančiški iz Podkorena št. 58. ter izjavljam, da govorice niso resnične. 69-14 DNE 26. decembra je bil v vlaku na Jesenicah pozabljen površnik modre barve. Poštenega najditelja prosim, dd ga, vrne proti nagradi. Tratar Anton. Gregorčičeva 1. Jesenice.
68.14
IZGUBILA sean zlato polnilno ameri-kansko pero z graviranim imenom Pavlica, od kavarne Evrope do Celovško. ceste »Lek«, tovarna zdravil. Najditelj naj odda proti nagradi v ogl. odd	70*14
IZGUBIL sem 1. Januarja moško kolo evidenčna štev. 25402. štev. okvirja 488530, sivo pleskano, blatniki črni, črno krmilo. Ker sem reven delaveo prosim poštenega najditelja, da ga odda proti lepi nagradi v tovarno Oljarne. Moste. Tovarniška 41. 66-14
Umrli soi
Zapustila nas je naš« ljubljena sestra, teta JOŽEFA SENKINC rojena TEHKAL. šivilja. Pogreb pokojnice bo v petek 6. januarja ob pol 16. uri iz kapelice sv. Jožefa na Zalah. Žalujoče družine Terkal. Cvetkovič. Babnik. Podbrežnik. Sedlar in ostalo sorodstvo.	6S-I
Po kratki in težki bolezni Je umrl naš dobri mož in oče CIRIL GROHAR, mizarski mojster v Škofji Loki. Po. greb na tukajšnje pokopališče bo v petek. 6. januarja ob 15.30. Žalujoča žena, hči in sestra.
Sporočamo žalostno vest, da na3 je za vedno zapustila naša draga, mama, stara mama in teta MARIJA BRELIH. Pogreb se bo vršil v četrtek, 5. jan. 1950 ob 16. uri iz hiše žalosti na Koroško Belo. žalujoče družine Nočeva, Brelihova. Kosova.	67-1
Za vedno nas je zapustila po kratki mučni bolezni naša draga mama VIKTORIJA SKRUSNY, vdova po gledali, škem slikarju in scenografu Pogreb nepozabne bo v petek 6. januarja ob 16. uri iz kapelice sv. Jožefa na Zalah, žatuioče družine: Skrušny. Glišič. —• Ljubljana, Praga, Brno.
Zahvale
Iskrena hvala vsem, ki »o spremili
našega ljubljenega očeta FRANCA ŠKOFA na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno se za. hvaljujemo gasilski četi Brdo in Vič, pevskemu zboru Dolomiti, organizaciji OF. AFŽ. LMS in sadjarjem, žalujoči družini škof-Gertanc.	33-1
Vsem. ki ste spremili na zadnji poti našo ljubljeno MILICO KURELEC roj. DOLNIČAR in jo obsu’.i s cvetjem ter z nami sočustvovali, se najlepše zahvaljujemo. žalujoča otroka, mož, sestre ln brat.	40-1
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so spremili našega ljubljenega moža in očeta IVANA OSVALDA na njegovi zadnji poti, darovali vence in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali za časa njegove bolezni, tov. dr Bežeku za njegovo požrtvovalnost ter sostanovaL cem za vsestransko izkazano pcmoč ir: tolažbo, žalujoči ostali.	64-1
Ob težki izgubi, ki me Je zadela s prerano smrtjo mojega dragega moža RUDOLFA JERINÄ se prav lepo zahvaljujem invalidskemu podjetju Tobak. sindikatu, darovalcem vencev in cvetja za številno spremstvo na zadnji poti ter tov. Jelačinu za ganljivi govor pri odprtem grobu. Žalujoča že. na Marija.	52-1
Vsem, ki ste našo ljubo mamo TEREZIJO BURKELJC roi. RAJER spremili na njeni zadnji poti. ji poklonili cvetja, prisrčna hvala. Posebno zahvalo tovarišicam AFZ terena Zg. Kode. ljevo za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. sestri Dori za skrb in nasvete v bolezni. Končno iskren» hvala vsem za izraze sožalja. Burkeljčevi. 52-1
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 4. januarja: Področje visokega zračnega pritiska nad Vzhodnim Atlantikom ie stacionarno in sc polagoma razkraja. Od severa pa pritekajo hladne polarne zračne mase. ki bodo že nocoj povzročile delno ohladitev in padavine v Sloveniji.
Snežne razmere v Sloveniji dne 4. Januarja ob 7. Jezersko: temp. —4, 1 cm snega, sren, Planica: temp. —7, 26 cm snega, sren, sankališče, drsališče, skakalnica. uporabni. Dom pod Prisojnikom: 15 cm. snega, sren, sankališče uporabno-Pokljuka: temp. —8, 35 cm snega, sren, sankališče uporabno. Komna: temp. —4, 70 cm snega, sren, sankališče uporabno. Šmartno pri Slovenjgradcu: temp. —9, 2 cm snega, sren.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 5. januarja:
Pretežno oblačno s «nežnimi padavinami. Temperatura od —6 do 8" C. Prevladoval bo severovzhodnik.
ALBHONBB OAUUia
Č u d o*o ite
DOGODIVŠČINE
IÄRTÄBWA
28
iz Taraskono
Za Mohameda! to pot se Je Tartarin sijajno rešil. Od strastnega besa pijana bi «a bila zamorca miloščinarja gotovo na kose razsekala, da mu ni poslal krščanski bog na pomoč rešilnega angela, poljskega čuvaja občine Or-leansville, ki Jo je primahal s sabljo pod pazduho po Mezi.
Cim sta ugledala zamorca občinsko uradno čepico, se Jima je jeza hitro ohladila. Mož s kovinskim znakom na prsih je sestavil o zadevi mirno in dostojanstveno zapisnik, dal naložiti na velbloda, kar je ostalo od leva, ukazal tožiteijema in zločincu, naj mu sledijo, in Jo udaril proti Orleansvillu, kjer je vse skupaj izročil sodišču.
Bil je dolg in strašen postopek.
Tartarin iz Taraskona je bil najprej prepotoval Alžir in spoznal njegova plemena, sedaj pa Je spoznal še drug Alžir, ki ni bil nič manj čudaški in strahoten, pravdar-ski in odvetniški Alžir po mestih. Spoznal je sumljivo sodstvo, ki ga opravljajo po kavarniških kotih, neredno življenje ljudi, ki imajo posla z zakonom, spise, ki diše po pelinkovcu, z likerjem oštrcane bele krayate; spoznal je sodne sluge, zagovornike, sodne izvrševalce, vse tiste sestradane ln pretegnjene jfnbiy.ee, ki skačejo po koleko-vanem papirju ln objedajo- kmeta prav do jjkocniic tor ga puste šele, ko ga oskubijo, kakor oličkamo list za listom tonuo...
Predvsem je bilo treba ugotoviti, ali je bil lev ubit na civilneäi ali vojaškem ozemlju. V prvem primeru bi se tikala stvar trgovskega sodišča; v drugem bi pa imelo soditi Tartarina vojaško sodišče. Razburljivi Taraskonec se Je že videl ustreljenega pod okopom ali pa ginečega na dnu kakšne luknje...
^ -
Najbolj strašno pa Je, da Je razmejitev obeh ozemelj v Alžira dokaj nedoločna... Po mesecu tekanja, spletkarjenja, postajanja na soncu po dvoriščih arabskih uradov so nazadnje ugotovili, da je bil sicer ubit na vojaškem ozemlju, a Tartarin Je streljal s civilnega. Zadevo Je razsodilo torej civilno sodišče in naš junak Je bil obsojen na plačilo dveh tisočer pet sto frankov odškodnine in povračilo stroškov.
Kaj naj stori, da vse to poravna? Tistih nekaj piastrov, ki so ušli knezovim dolgim prstom, Je že zdavnaj pošlo za koleke in sodnim ljudem plačani pelinkovec.
Nesrečni levji ubijalec Je bil torej primoran prodati zaboj z orožjem na drobno, puško za puško. Prodal Je bodala, malajske nože, ubi jače... Trgovec z mešanim blagom je kupil živilske konzerve, lekarnar tisto, kar je ostalo angleških obližev. Geld velike škornje je zadelo isto in so sledili dovršeno Izdelanemu šotoru k starinarju, ki jih je povzdignil do višine kočinčinskih znamenitosti... Ko je Tartarin navsezadnje vse plačal, mu je ostala le še levova koža ln velblod. Kožo Je skrbno zavil in poslal v Taraskon na naslov vrlega poveljnika Vojske. (Kaj se Je zgodilo s to bajno kožo, bomo kmalu videli.) Velbloda Je potreboval za nazaj v Alžir, a ne da bi ga jahal, marveč da ga proda ln plača poštni voz, kar Je še najboljši način potovanja z velblodom. Zal je bilo žival težavno prodati; nihče ni ponudil niti ficka zanjo.
Tartarin pa je hotel za vsako ceno čim prej ▼ Alžir. Mudilo se mn je, da bi videl zopet modri Bajin životec, svojo hišico, vodomete; odpočiti se je hotel v udobju svojega tihega domka ln čakati na denar iz Francije. Zato se naš Junak n! nič pomišljal; žalosten, a ne potrt, Je krenil peš ln brez denarja, v kratkih dnevnih pohodih na pot
Velblod ga sedaj ai zapustil. Nenavadna Hval je bila z nepojasnljivo nežnostjo; la to je
videla, da odhaja lz Orleansvilla, Je jela verno korakati za njim, uravnavala Je korak z njegovim in ga ni niti za ped zapustila.
V začetku se je zdelo to Tartarlnu ganljivo; zvestoba in neomajna vdanost sta mu segali do srca, in še tem bolj, ker Je bila žival priljudna in ni ničesar potrebovala za življenje. Vendar se je Taraskonec po nekaj dneh naveličal imeti nenehoma za petami otožnega spremljevalca, ki ga je spominjal vseh nezgod; vznejevoljil se Je In zameril živali otožni videz, grbo, bedasto hojo. Da povemo vse: zamrzii jo je in mislil samo, kako bi se je iznebil; a žival Je vztrajala... Tartarin se mn je hotel Izgubiti, velblod ga je hitro Imel; hotel mu je uteči, velblod je bil hitrejši... Vpil je nadenj: »Poberi se!« in mn metal kamenje. Velblod se Je ustavljal ln ga žalostno pogledava!, precej nato pa jo Je zopet ubral za njim in ga vedno dohitel. Tartarin se Je moral vdati.
Po celih dolgih osmih dneh hoda Je zagledal zaprašeni ta zdelani Taraskonec prve bele alžirske ploščadi, ki so se mn od daleč zalesketale skozi zelenje; ko je dospel do mestnih vrat, potem na hrupno avenijo Mustafe, med zuave, Biskrane1 In Mahonke ter Je vse mrgolelo okoli njega ta zijalo vanj, ko je korakal z velblodom mimo, ga Je mahoma minila sleherna potrpežljivost.
— Ne ta ne! si je dejal, to ni mogoče .. s tako živaljo ne morem v Alžir!
Naglo Izkoristi zastoj številnih vozil, zaokrene na polje in plane v jarek!...
Precej nato ugleda nad glavo velbloda, ki jo cvre s dolgimi koraki po cesti in boječe izteza vrat.
Junaku se odvali kamra od srca, pokaže se iz skriva« llšča in odide v mesto po stranski stezi, ki je držala mirna njegovega vrtička.
1	FrešAvaloi alžirskega mesta Biskra.
Urejuj»