Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto 1X1. Stev. 121
v LiDbiioni, v nneW 4, junljo 19Z8.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2JH) Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
,Fašisti smo zadovoljni'...
Značilni komentarji italijanskega tiska o odgovoru naše vlade
na italijanske protestne note
Italijanski tisk brez izjeme naglasa popolno kapitulacijo jugoslovanske vlade, priznava dr. Marinkoviču lojalnost, toda Italija bo nadaljevala svojo agresivno politiko.    Pribičeviča na vešala!
— Rim, 4. junija. Odgovor jugoslovenske vlade na italijanske protestne note radi protiitaliianskih demonstracij je napravil v tukajšnjih krogih dober vtis. V diplomatskih krogih zlasti z zadovoljstvom naglašajo, da je dr. Ma-rinković po protii talijanskih demonstracijah in nasiljih nad italijanskimi državljani v Šibeniku in Splitu priznal legitimnost italijanskih zahtev ter jih označil kot zelo zmerne in upravičene.
»Tribuna« naglasa, da dr. Marinko-vić popolnoma soglaša z italijanskim na-ziranjem ter priznava, da vodijo Italijo dobri nameni, da pride končno do raz-Čiščenja odnosaiev med njo in Jugoslavijo. Postopanje dr. Marin kovica je lojalno in »Tribuna« naglasa, da ustvarja možnost dobrih prijete liski h odmošaijev med obema državama, če bo Marinko-vić vztrajal na tej poti.
»Giornale d* Italia« smatra, da je jugoslovanska vlada priznala, da so pričeli akcijo proti upostavitvi dobrih od-nošajev z Italijo gotovi tuji elementi, ki jim to prijateljstvo ne gre v račun. Kot posebno značflno omenja izjavo dr. Ma-rinkoviča, da so neresnične in pretirane vse vesti o italijanskih manifestacijah v Zadru, radi česar so jugoslavenski agitatorji poskušali uprizoriti itailofob-sko kampanjo, ki ji ie inozemski, zlasti pa pariški tisk, po svoji navadi pripisov ^] pretirano va-žnost. jrJdsvm organ fašističnih' sindikatov 5 -avoro d* Italia naglasa v uvodniku, da je službena Jugoslavija dala Italiji v svojem odgovoru popolno satisfakcijo in da je zato zadnje incidente smatrati za likvidirane. Uradni krogi Jugoslavije se pač sne morejo solidarizirati z neodgovorno ulico, ki demostrira pred italijanskimi konzulati in žali italijanski narod. Nettunske konvencije bodo ratificirane kljub odporu pouličnih agitatorjev, jugoslovenska vlada pa mora zajamčiti tudi varnost in življenje italijanskih državljanov v Dalmaciji. V tem smislu mora italijanska vlada zahtevati še nekatera pojasnila od jugoslovenske vlade.
Tudi vsi ostali fašistični listi nagla* šajo. da je bil konflikt z Jugoslavijo li* kvidiran popolnoma v smislu zahtev italijanskih političnih krogov. Odgovor jugoslovenske vlade jim je dokaz, da vzdržujejo protifašistično in protiitali* jansko kampanjo v Jugoslaviji le neod* govorni elementi prečanskih krajev, do: Čim si službeni Beograd želi prijatelj* siva Italije. Fanatizem teh ljudi, h katerim spada tudi Pribičevič, ne pozna meje in napovedujejo, da bodo prepre* čili ratifikacijo nettunskih konvencij.
Hrvatski demokrati na razpotju
— Zagreb, 4. junija. Včeraj se je vršila v restavraciji »KokK konferenca delegatov organizacij demokratske stranke iz Hrvatske in Dalmacije. Po obširni razpravi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva temeljito izpremembo dosedanje politike stranke v cilju enakopravnosti vseh pokrajin. Resolucija našteva zahteve prečanskih demokratov in ugotavlja, da stranka tako dolgo ne more računati na uspehe, dokler teh zahtev ne izpolni. (Obširno poročilo je objavil Ponedeljek*).
Sele danes pa se je izvedelo, da se je vršilo glasovanje o resoluciji, ki jo je predlagal dr. Angjelinović šele ob 2. popoldne, ko se je večina delegatov v mnenju, da se konferenca popoldne še nadaljuje, že razšla h kosih: Od 2&i delegatov je glasovalo za Tesolucijo dr. Angjelinovića samo 40. Pristaši dr. Beline, ki je zahteval, naj sklene konferenca izstop prečanskih demokratov iz Davidovičeve stranke, naglašajo, da se po sklepih večerajšnje konference, ki jih je sprejela majnšina, ne smatrajo obvezne, ter da bodo nadaljevali svojo akicjo.
Odločitev ima Aca Stanojević
— Beograd, 4. junija. G. Vukičević je poslal Aci Stanojeviću brzojavko, v kateri ga prosi, naj se zanesljivo udeleži prihodnje seje radikaiskega poslanskega kluba, na kateri se bo razpravljalo o znanem memorandumu radikaiskega glavnega odbora. V političih krogilh domnevajo, da računa g. Vukičevič na to, da bo Aca Stanojević v zadnjem hšpu vplival pomirjevalno na obe
«Popolo di Trieste» piše, da vzbuja to početje sum, da nosijo ti ljudje tudi odgovornost za sarajevski atentat. — Beograjska policija bi storila dobro de* lo, če bi Pribičeviča in njegovo akcijo v kali zadušila. List razpravlja nato o odporu proti nettunskim konvencijam in naglasa, da bi bilo obžalovati, če bi se opozicija zatekla k sredstvom kot je bil sarajevski atentat (!), ker bi to za vselej onemogočilo dobre odnošaje z Italijo in imelo usodne posledice.
Tudi katoliški tisk hvali dr. Marin* kovica in naglasa, da so sedaj ustvarje* ni vsi pogoji za direktne razgovore. — Ostro kritizira nastop jugoslovenskega dijaštva in izraze solidarnosti s tirol* skimi študenti, češ da Srbi pozabljajo, da so morali baš s strani Nemcev pre» našati največje krivice in trpljenje.
«Corriere dela Sera» pa priznava, da Italija na ratifikacijo nettunskih kon* vencij ne polaga nobene važnosti, na* gtašajoč, da to ne more ničesar spre* meniti v odnošajih med Italijo in Jugo* slavijo. Italija bo kot velesila vedno lahko izvajala svojo ekspanzivno poli* tiko, dočim bo ostala Jugoslavija mala balkanska državica, ki je sploh nespo* sobno za vsako zunanjepolitično akcijo in ki ima z urejevanjem svojih notra* njih razmer dovolj posla. Tudi posku* sL, izkoriščati protiitalijansko razpolo* žen je za uresničenje papirnatega uje* činjenja, bodo ostali brezuspešni.
Velesile svetujejo zmernost na obeh straneh
— Beograd, 4. junija. Po informaci* jah iz diplomatskih krogov je imel Chamberlain pred dvema dnevoma po* vodom diplomatskega sprejema v an* gleškem zunanjem ministrstvu konfe* renco z našim londonskim poslanikom Gjuričem. Istočasno se je vršila konfe? renca med pariškim poslanikom Spa* lajkovičem in francoskim zunanjim mi* nistrom Briandom. Angleška in franco* ska vlada ste pripravljeni ukrenti vse, da se konflikt reši mirnim potom. Obe velesili sta baje nasvetovali, naj se one* omogočijo demonstracije proti Italiji. Naša poslanika Gjurič v Londonu in Spalajkovič v Parizu sta pojasnila zna? čaj demonstracij in njih vzroke ter sta tudi obrazložila odredbe, ki jih je naša vlada ukrenila proti demonstracijam. V zvezi s temi konferencami spravljajo tudi poset angleškega odpravnika Ro* bertsona pri zunanjem ministru dr. Ma* rinkoviču.
struji in tako preprečilza g. Vukvčevića najhujše. Prihod g. Stanojevića se pričakuje za danes popoldne, vendar pa radikalski nezadovoljneži naglašajo, da je Aca Stanojević sedaj popolnoma na njihovi strani in da bo baš on zadal Vukičeviču smrtni udarec.
Zanimive vesti o Bodreru
— Beograd, 4. junija. O odpoklicu italijanskega poslanika generala BodreTa se doznavajo iz dobro poučenih krogov zanimive podrobnosti. General Bor ero je prišel za poslanika v Beograd povsem slučajno. Baje je šlo za neke usluge, ki jih ie storil pri mirovnih pogajanjih v Parizu. General BodTero nd bil diplomat, marveč vojaški strokovnjak za špijonažne zadeve. Za časa vojne je bil prideljen italijanskemu vojaškemu špijonažnemu uradu in se je udejstvoval tudi kot poslanik v Beogradu. Kot tak je imel dostop v vse družabne kroge in je tako izvedel važne podrobnosti, ki jih ie točno poročal v Ivini. Sele ko je posl. dr. Vilder v Narodni skupščini opozoril na to njegovo delovanje, so začeli v vladnih krogih razmišljati o tem, kako bi ga odstranili. Na zahtevo naše vlade po odstranitvi generala Bodrera je Italija zahtevala našega takratnega rimskega poslanika g. Baludžiča. Naša vlada je tej zahtevi takoj ugodila, Italija pa ne. Šele sedaj, ko je stopilo vprašanje odnošajev med Italijo in Jugoslavijo v odločilen stadij in je Bodrerov vojaški nastop itlijanskim načrtom več škodoval kakor pa koristil, se ie Italija odločila, da postavi na njegovo mesto pravediga diplomata.
Porazna sodba o dr. koro-šcevem ministrovanju
Izjava posl. Svetozarja Pribičeviča —  Dr. Korošec je vseskozi nesposoben za notranjega ministra — Pod njegovim ministrovanjem je zavladala najhujša reakcija. — Dogodki zadnjih dni pomenijo konec njegove karijere.
— Beograd, 4. junija. Predsednik KDK. g Pribičevič je podal danes vašemu dopisniku o položaju notranjega ministra dr. Korošca glede na dogodke zadnjih dni sledečo izjavo:
Po krvavih dogodkih, ki so se odigravali zadnje dni skoraj po vsej državi, lahko smatramo dr. Korošca za političnega mrtveca. Ko je dr. Korošec postal notranji minister, so mnogi politični krogi, zlasti oni iz prečanskih krajev, pričakovali, da bo zavel v dTŽavi nov duh. Pričakovalo se je zlasti, da bo v področju svojega ministrstva napravil red in uvedel duh evrepske civilizacije. Jaz za svojo osebo tega nisem pričakoval, pač pa sem bil prepričan, da bo g. Korošec doživel fijasko baš v tem ministrstvu, za katerega je najmanj sposoben. G. Korošec je znan kot človek, ki spretle vsako ministrstvo in je bil že minister za prehrano, pa tudi minister za promet in minister prosvete. Sedaj je sprejel ministrstvo policije m bi sprejel tudi vsako drugo ministrstvo, če bi mu ga kdo ponu-d'21, ne da bi pomislil, ali je za ta resor sploh sposoben. V tem je popolnoma enak srbijanskim politikom, ki jim je vseeno, katero ministrstvo upravljajo.
Kljub temu pa bi lahko g. Korošec tudi v tem ministrstvu storil mnogo, ker je prevzel ta resor v normalnem času, v 10. letu obstoja države, ko so razmere že več ali manj konsolidirane, brez dvoma pa mnogo bolj urejene, kakor so bile prva leta Ko sem koncem leta 1918. jaz prevzel notranje ministrstvo, sem našel v Južni Srbiji samo razvaline, v prečanskih krajih pa popoln kaos in ponekod celo lokalne revolucije. O kakšnih administracijah, izvzemši Slovenijo in nekatere dele Hrvatske, ni bilo niti govora. Moral sem graditi vse iz temeljev in vse nanovo organizirati. To je bila naravnost nadčloveška naloga. Gospod Korošec pa je prišel na krmilo, ko je bilo že vse gotovo. Njegova naloga je obstojala samo v tem, da modernizira in izpopolni administracijo.
V tem pa je dr. Korošec popolnoma odpovedal. Izkazalo se je, da je kot minister brez vsakega vpliva in naravnost suženj visoke radikalske uradniške birokracije. Popolnoma nesposoben za upravljanje tega resora nima niti poima o problemih, ki so na dnevnem redu. Zato bi g. Korošec rad igral vlo^o energičnega moža, kakor jo je hotel igrati kot prometni minister 1. 1920. Ta njegova ambicija ga je dovedla tako daleč, da ie te dni v celi državi tekla kri. Vsakdo se začudeno vprašuje, čemu je bila prav za prav prelita kri. Če bi postopala policija trezno in ne bi izzivala, bi bile manifestacije potekle brez hujših incidentov in bi bile že davno zaključene. Toda g. Korošec je zaljubljen v svojo odločnost in je hotel pokazati, da zna hitro napraviti red. S svojimi nepremišljenimi odredbami pa je šel v položaj, Iz katerega sedaj ni več Izhoda. G. Korošec je zdaj v taki situaciji, da se ne sme niti pojaviti pred Narodno skupščino.
Bilo mi je naravnost neprijetno opazo* vati g. Korošca v zakonodajnem odboru med razpravo raznih zakonodajnih vpraša* njih, ki spadajo v njegovo kompetenco. Cu* til sem globoko obžalovanje do tega moža, ki je pokazal toliko nevednosti, da je mora« lo vsakega resnega človeka postati sram. Vedel sem, da bo doživel g. Korošec v kri* tičnih in delikatnih situacijah, kjer je treba pokazati mnogo samozatajevanja, pa tudi mnogo takta, velik krah. To se je zgodilo še prej, kakor sem pričakoval.
Hoteč preprečiti demonstracije, je gosp. Korošec plakatiral po Beogradu razglas, v katerem proglaša politične manifestacije proti Italiji za zločin v smislu čl. 14. zakona o zaščiti države. To je storil ravno isti Ko* rešec, ki je svoječasno v soglasju z vsem svojim klubom predlagal, naj se ta zakon razveljavi. Manifestacije proti fašističnemu na? it ju je proglasil za zločin mož, ki je še pred leti napovedoval, da bo napajat svo* jega kenja na Tiberi, četudi dopuščam, da se na vladi govori nekoliko pomirljivejše nego v opoziciji, je vendar unikum progla* sati protiitalijanske demostracije za državi nevaren zločin.
Zakon o zaščiti države vsebuje popolno* ma striktne določbe, kdaj in kako ga je uporabljati. Zakon je naperjen izključno proti komunističnim akcijam, ki zasleduje* jo spremembo pravnega in družabnega reda v državi potom prevrata. Tega g. Korošec seveda ne razume in zato mu lahko uradni* ki v njegovem ministrstvu predložijo v pod* pist kar se jim zljubi. V ostalem pa, da go* vorim odkrito, je g. Korošec že sam po sebi nasilne narave. To ni samo njegova osebna lastnost, marveč politično obeležje celokup* ne SLS, ki je znana kot skrajno netolerant* na. G. Korošec je zadnje tedne zagrešil to* iiko, da bomo vložili proti njemu celo \rsto obtožb v Narodni skupščini, kar se doslej ni zgodilo še nobenemu drugemu ministru.
Svoječasno sem kot minister notranjih zadev vsem podrejenim organom stroga na* vodila, da morajo pri uporabi zakona o za* ščiti države postopati skrajno previdno in sem najstrožje prepovedal, da bi se ta za' kon s katerekoli strani zlorabljal proti oseb* nim ali političnim nasprotnikom. Zlasti pa sem najstrožje zabranit vsako vpora>bo orožja, predvsem pa, da bi se na ljudi stre* Ijalo. Takrat je vodila proti meni največjo gonjo baš stranka g. Korošca. Todi ti ljudje niso mogli navesti nobenega primera, da bi se bilo pod mojim ministrovanjem streljalo na ljudi, čeprav so bili takrat za državo mnego hujši časi, kakor pa so sedaj. Ko* munistični atentati so bili takrat na dnev* nem redu in je bilo skrajno težavno voditi posle notranjega ministrstva.
Sicer pa je g. Korošec postal notranji minister povsem slučajno. Demokrati in ra* dikali se glede tega ministrstva niso mogli sporazumeti in so zato porinili na to me* sto dr. Korošca. Ljubljanski ^Slovenec* mu je takrat že vnaprej pel slavospeve in na* povedoval, da bo nastopila sedaj doba ve* likih reform, kratkomalo, da bo vsa država doživela epohalen preporod. Odkar je dr. Korošec na krmilu, pa vidimo, da je zavla* dala v državi reakcija, kakršne ni bilo še nikdar in ki nas sramoti pred celim svetom. Kaj naj misli o nas inozemstvo, ko čita, da vladajo v naši državi takšne razmere, da je mogoče vzdrževati mir le na ta način, da pokajo puške in teče kri. G. Korošec je škodoval naši državi več, nego vsaka druga nam še tako sovražna akcija. Opozicija je radi teh dogodkov tako revoltirana, da ne dopušča razprav niti v Narodni skupščini, niti v skupščinskih odborih vse dotlej, do* kler ne dobi narod za to krvoprelitje po* polnega zadoščenja in dokler krivci ne prej* mejo zasluženega plačila.
Tragično je za g. Korošca, kar je dozi* vel. Tembolj tragično še zato, ker je du* hovnik. Duhovnik bi ne smel prelivati krvi, marveč bi se moral ravnati po božji zapo* vedi: Ne ubijaj! Dogodki zadnjih dni po* menijo konec njegove karijere, ki je bila zasnovana na tako široko in visoko in na katero je stavila njegova stranka toliko nad...
Kongres inženjer je v in arhitektov končan
V popolnem soglasju so naši inžnjerji in arhitekti razpravljali o važnih tehničnih, gospodarskih in socijalnih problemih« — Prihodnji kongres bo v Sarajevu«
Kongres Udruženja jugoslovenskih inženjer jev in arhitektov je prav lepo uspel ne samo v reprezentativnem oziru, marveč tudi moralno. Razpravljalo se je temeljito o vseh aktualnih problemih, ki se tičejo gospodarskega napredka naše države, lako o modernizaciji cest, o vporabi inozemskega investicijskega posojila in o raznih stanovskih zadevah. Naši inženjerji in arhitekti bodo odnesli v svoje kraje najboljše vlise o Ljubljani in Sloveniji. 2e v soboto se niso mogli dovolj načuditi najmodernejšim napravam mestne klavnice, katero si je ogledalo okoli 150 inženjerjev. V imenu mestne občine jih je posdravil obč. svet g. Josip T u rk
Včeraj, je bil pravzaprav kongres otvor-jen. Dopoldne se je v dvorani Kazine vršila najprej slavnostna seja v proslavo desetletnice našega osvobojenja in ujedinjenja. Seji so prisostvovali zastopnik kralja divizijski general Nedić, minister za socijalno politiko g. Čeda Radović, zastopniki ministra javnih del in saobraćaja, veliki župan dr. Vodopivec in ljubljanski župan dr. Dinko Puc Po slavnostnem govoru predsednika inž. Ranislava Avramovica so kongres pozdravili minister Ceda R a d o-v i č, župan dr. Puc, prof. beogradske tehnične fakultete Kiril S a v i & inž. P i -jouvski v imenu ruskih inženjerjev-emigrantov in dekan ljubljanske tehnične
fakultete inž. Vladimir Foerster. Veteranu jugoslovenskih inženjerjev inž Kosti Gla-viniću so udeleženci priredili kolegijalne ovacije povodom njegove 70-letnice. Vo svečani seji je kongres z naglico absolvi-ral razne formalne točke dnevnega reda« izvolil je na predlog predsednika ljubljanske sekcije inž. Mačkovška ponovno za II. podpresednika inž. Vojka Koprivnika. Izvoljeni in konstituirani so bili nalo razni odbori, katerim so bili odkazani v meritorno razpravo mnogi referati. Nedeljska plenarna, seja je bila nato prekinjena.
Danes ob 9. dopoldne se je nadaljevala VII. glavna skupščina Udruženja. Med udeleženci vlada ves čas največja harmonija ter je bilo v vseh glavnih problemih doseženo vedno popolno soglasje. Predsednik ini. Ranislav Avramovič je najprej zaključil v glavnih obrisih svoje predavanje <o komerdjalizacijj državnih železnio, na kar je odredil prehod na dnevni red.
Po sprejetju poročila o spremembi statutov Udruženja in proračuna za prihodnje l^to je podal direktor inž, Peter Senja-novic* tesneVj^to poročilo o dosedanjih pripravah za projekt novega enotnega splošnega gradbenega zakona. Fojasnil je pred vsem temeljna načela, na katerih naj bi bil zrajen novi gradbeni zakon. Ta zakon naj bi vseboval le splošne načelna norme, dočim bi posamni oblastni gradbeni zakoni vsebovali detajlirana določila, odgovarjajoča pokrajinskim razmeram in potrebam. Zakon ne sme vsebovati samo policijskih določil, marveč naj sloni na modernih, gc>spodarskih in socijalnih kriterijih. Zakon naj prepreči vse špekulacije s stavbnimi parcelami. Skupščina je sklenila, da Udruženje nadaljuje s svojim delom za sestavo načrta gradbenega zakona.
Inž. J. O b r a d o v i ć je podal kratko poročilo o enotnem splošnem cestnem zakonu. Posamezne sekcije naj zbirajo ves potrebni materijal, da se končno preide k definitivni redakciji tega zakona. Predvsem imajo sestaviti kratek historijat o razvoju cestnega omrežja in navesti, koliko cestnih zakonov velja v posamenih pokrajinah ter zbrati podrobne podatke o organizaciji grad-be cest in njih vzdrževanja. Ker je postalo vprašanje splošnega cestnega zakona aktualno, imajo sekcije ves materijal in predloge spopolniti do konca tega meseca. Glavni odbor ustanovi poseben cestni odsek, ki bo na podlagi materijala sekcij pričel z redakcijo načrta novega cestnega zakona.
Arhitekt Jurišič je poročal o problemu gradnje in vzdrževanja javnih poslopij. Potrebna bi bila reorganizacija tehnično-administrativnega aparata državne uprave.
Inž. Ribic je prečital resolucijo odbora o normalizaciji. Udruženje pripisuje izredno važnost vprašanju normalizacije, ki jo v taki tesni zvezi s tehniko, da se mora to vprašanje definitivno rešiti. V roku 6 mesecev imajo sekcije pripraviti primerne predloge.
NETTUNSKE KONVENCIJE IN ZAPOSLI TEV TUJIH DELAVCEV.
Inž. Domainko je poročal o zaposlitvi inozemskih delavcev pri naših podjetjih in obratih. Na včerašnji seji posebnega odbora, ki je razpravljal o tem vprašanju, se je razvila daljša, zelo živahna debata o ratifikaciji nettunskih konvencij m o gospodarskih posledicah, ki jih bodo imele te konvencije. Skupščina je danes v tem pogledu soglasno sprejela daljšo resolucijo, ki naglasa, da niso v novi uredbi o zaposlitvi inozemskih delavcev dovoljno zaščiteni interesi domačih delavcev, tako rudi ne inženejerjev in arhitektov. Praksa je pokazala, da ni bila Že sedaj zaščita domačih delovnih sil zadostno zajamčena. Po projektu nove uredbe ni povečana zaščita, domačega delavca, marveč je še odstranjen princip zaščite, po katerem je bila zaposlitev inozemskih delavcev vezana na dovoljenje naših oblasti z ozirom na stvarno potrebo in pomanjkanje kvalificirane domače delovne sile. Novi princip zaščite po taksah z omejitvami ni dovolj efekten in se ukinjajo omejitve v obmejnih krajih. To ie tembolj opasno, ker se bliža ratifikacija gotovih mednarodnih konvencij, s katerimi se odpirajo vrata penetraciji tuje intelektualne in fizične delovne sile s privlligiranim položajem v naši državi.
Zato Udručenje jugoslovenskih inženjerjev m arhitektov apelira ma kraljevsko vlado in na vse ostale faktorje, da v splošnem In državnem interesu ukrenejo vse potrebno in Izvrše spremembe odnosno dopolnitve tako nove uredbe o zaposlitvi tujih delavcev, kakor tudi v konvencijah, s katerimi spremembami naj bi se zaščitila domaČa delavna sila in domače gospodarstvo v celi državi, zJasti v obmejnih krajih, kjer je prebivalstvo že sedaj primorano k izseljevanju radi nezaposlenosti v lastni državi.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA. De vire:     Amsterdam 22.9175—22.9775 (22.9475), Berlin 1&5675—13.6175 (13.6025), Bruselj 0—7.94, Budimpešta 0—9.926, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9625—8.0125 (7.9975),   London 277.06—277.86 (277.49),
Strnu 3L
cStOVFNSKI   NAROD* dne 4. junija 1928.
Ste*. »27
Letošnji velesejem prekosil vse dosedanje
Včeraj Je posetilo velesejem okrog 15.000 oseb. — Ministra socijalne politike je solidnost in obseg velesejma presenetil.
Letošnji velesejem ima z vremenom srečo. Otvoritev je bila tudi letos v znamenju deževnega vremena, zato je pa že drugi dan krasno pomladansko vreme privabijo na sejmišče tolike posemikov, da se je vse trlo in da so se ljudje komaj prerivali skozi paviljone. Včeraj je posetilo velesejem okrog 15.000 ljudi, kar je za prvi dan po otvoritvi vsekakor razveseljiv pojav. Ker je bito včeraj v mestu več prireditev in ker smo imeli ves dan krasno vreme, bi bilo pričakovani, da bo poset velesejma maniši, toda domačine, ki so včeraj pohiteli v prosto naravo in odložili ogled velesejma za delavnik, so nadomestili tujci in zunanji posetniki tafco, da je vladalo na sejmršču Že dopoldne, zlast! pa popoldne zelo živahno vrvenje.
Velesejem je posetil včeraj minister za socijalno poHriko g. Ceda Radović s soprogo in hčerko. Spremljala sta ga načelnik g. Hofmanovič in tajnik Simnč. Z ministrom je prispel iz Beograda tudi sanitetni general dr. Mik>savfcevič. Odlični gostje so si v spremstvu ravnatelja velesejma g. Dularja ogledali razstavlj. vzorce in niso mogli prerivali:i organizacije in obsega našega velesejma, o katerem so mislili, da je navadna lokalna prireditev.
LetoSnji velesejem je po organizaciji, ofrsegu in solidarnosti daleč prekosil vse dosedanje. Posetniki se izražajo o njem zelo pohvalno. Ugaja jim zlasti bogata in pestra razstava avtomobilov, pohištva, turbin, kuhinjske opreme za hotele, preprog, pletenin, pletimih strojev itd. Mnogo je na letošnjem velesejmu vzorcev, ki bi jih mirno lahko postavili na vsak mednarodni vzorčni velesejem. Zato smo prepričani, da bo privabil letošnji velesejem mnogo posernikov in interesentov in da se bo med tednom razvila živahna kupčija. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je nas organizacija, solidnost in pestrost letošnjega velesejma presenetila in da ne bo nikomur žal, kdor si ga ogleda.
Naše tvrdke in razstavljale! na velesejmu
DOLNICARJEVA RESTAVRACIJA NA VELESEJMU
Delničarjeva restvaracija je že od obsto» ja velesejma najbolj priljubljena in vedno najbolje obiskana. Dolničarjev paviljon je eden najlepših na sejmu, nudi ves komfort in tudi postrežba je izvrstna. Ni pa to glav. no! Glavno je izredno dobra kuhinja, ki za* dovolji največjega gurmana, kajti postre» žejo ti z vsem, kar si poželiš. Dolničarjeva specijaliteta pa je vino. Izvrstna kapljica, ki jo toči g. Do-lničar, je deležna splošnega priznanja m cene so kljub visokim režij* skim stroškom prav zmerne. V Dolničarjev vem paviljonu ti postrežejo tudi s pristno turško kavo, kakršno Ljubljančan le malo, kdaj pije, za zabavo pa skrbi Nagodetov džezbend orkester, ki neprestano igra mo derne «slagerje» in splošno animiran ost med
gosti le še poveča. Lahko rečemo, da bo vsak gost, ki se potrudi v Dolničarjev pa« viljon, z vsem, kar mu nudijo, zelo zadovoljen!
PRAVEGA BELEGA MEDVEDA prekrasen eksemplar iz polarnega ozemlja, je razstavila na ljubljanskem velesejmu zna. na in renomirana tvrdka s kožuhovino in kožuhovinastimi izdelki Filip Bizjak. Med« ved je res nekaj posebnega, izredno čist in bel kakor sneg. Ne vzbuja pa pozornosti samo polarni medved, marveč tudi izredno bogata in pestra zaloga raznovrstne kožuh o* vine m damskih kožuhovinastih plašcev. Ti so za nežni spol posebno vabljivi. Tvrdka ima razstavljeno razno kožuhovino, in si« cer: bober, persianer, nutria, vfrgmska vi* dra, kuna zlatica, kuna belica, ruski feh, krt, skunks in dr.
POHIŠTVO ZA CELO STANOVANJE! ! 'je razstavila v paviljonu «E« mizarska tvrd« ka Jakob Škrbine iz Vižmarjev nad St. Vi« dom pri Ljubljani. Dasi je tvrdka še zelo mlada, uživa že velik sloves, ki ga je pa še povečala s vojo razstavo pohištva. Moj« ster Škrbine je namreč razstavil prekrasno pohištvo za celo stanovanja, zlasti pa vzbu* j a splošno pozornost spalnica, ki je vsa se« stavljena iz vezanih plošč. Narejena je iz
cvetličnega afriškega jesena m obrobljena a cidranom. Poleg spalnice je krasna jedilni« ca iz temnordečega mahagonija m preprosta, vendar izredno okusna kuhinja. Za vse pohištvo je vladalo na razstavi veliko zani* manje in želo vsesplošno priznanje. PRISTNE PERZIJSKE PREPROGE V Gradcu obstoji že nad 25 let slovita tvrdka s perzijskimi preprogami V. H. Adji* man, znana pod značko «Pri Turku*. Ljub« Ijančanom je slovita tvrdka najbrž še dobro v spominu, kajti pred vojno je imela svojo podružnico v Ljubljani v Selenburgovi ulici. Tvrđka je tudi letos, in sicer prvič razsta* vila svojo bogato zalogo perzijskih in ori« j en t al sk ih preprog vseh vrst. Pristne in prekrasne preproge iz azijske TuTČije: bergano, jastik, gebet, kavkaske: kassak, širvahan, derbent, kabistan. sumak in dr.; perzijske: afagan, beličistan, bešir, buhara, ki var, kisi« I jak, jomud, tekke, pindik, buhara samar« k and in dr. Vse to je direktno importirano, prvovrstna roba. Omeniti je, da je lastnik Adjiman Turek in da pride vse blago di* rektno iz Carigrada, roleg preprog ima tvrdka v zalogi gobeline, zavese, zagrinjala in drugo. Preproge vseh vrst in velikosti so razstavljene v paviljonu K, koje 286, 288; v Gradcu pa se nahaja tvrdka na Kaleh« berggasse Nr. 1.
ELEGANTNA SPALNICA Mrharjevo mizarsko podjetje iz Staneži« ča nad Št. Vidom obstoji že 50 let in je zna» no sirom Slovenije. Na sejmu je Ivan Mrhar razstavil lepo in elegantno spalnico iz češ* njevega lesa, vloženo z afriško hruško. Spal* niča obstoji iz trodelne omare, dveh postelj in nočnih omaric, ovalne mize, stolov in še nekaj pritiklin. Vse skupaj je izdelano zelo lepo in napravlja ugoden vtis. Omeniti mo« ramo, da je Mrharjevo mizarsko podjetje ompremijeno povsem moderno in bas na sejmu je kupil mojster moderno stiskalnico za furnir. Vse to priča, da se podjetje tru* di, da vpolni meri zadovolji svojo klijen« telo. ki je zelo številna. Sejmska razstava mu bo nedvomno pripomogla do se večjega razmaha.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Strašen konec onemoglega starca. — Nenavaden samomor starke. — Poskusen samomor z nožem. — Vlomilci v rokavicah. —
751etna morilka svojega moža.
Iz Zagreba poročajo, da je včeraj orožniška patrulja iz Vrapč našla v gozdiču Lihelčak pri Zagrebu nekega onemoglega starčka. Orožniki so čuli pritajeno stokanje, kar jih je opozorilo, da se nahaja v bližini človek. Starec je ležal v blatu in na sebi je imel le se cunje. Starčev obraz je bil strašen. Po njem je lazil mrčes, ki je objedal živega starca. Isto tako je bilo telo polno mrčesa. Rok in mo'g starec ni mogel več premikati in je ležal nepremično dva dni. Ker je med tem tudi deževalo, je bil starec popolnoma premočen. Mož je bil že pri koncu in bi gotovo umrl v nekaj urah, če bi ga orožrriška patrulja ne našla. Orožniki so staTca za silo očistili mrčesa in ga s pomočjo sel jako v iz bližnje vasi odpeljali v zagrebško bolnico. V bolnici so pa orožnikom odgovo-vorili, da starca ne morejo sprejeti, ker je bolnica že itak prenapolnjena. Orožni k o so se morali nato z napol mrtvim starcem vrniti    na orožniško postajo.
Ugotovili so, da je starec 641etni Pavle Sokatič. Nekdaj je živel udobno in zadovoljno, ker je imel precejšnje premoženje. Pred 5 leti mu j>e umrla edina hčerka Jaga in starec je bil prepuščen svojemu zetu, ki je z njim zelo grdo ravnal. Zet ga je končno spodil iz hiše. Nesrečnik je beračil po Zagrebu in je imel večkrat opravka s policijo. Pred dnevi je odšel k zetu v zagrebško okolico in ker ga je zet spodil, ne da bi mu dal drobtino kruha, se je starec potikal po gozdu in slednjič omagal.
Predvčerajšnjim je v Subotici izvršila samomor neka starka, ki so jc vrgla pod brzovlak. Lokomotiva je samomorilko dobesedno raztrgala na kosse. Na kraj samomora je takoj odšla komisija, ki pa ni mogla ugotoviti identitete, ker starka ni imela pri sebi nobenih dokumentov. Truplo so odpeljali v tamošnjo mrtvašnico. Včeraj se je pa na policiji zglasila neka žena ter povedala, da je samomorilka 651etna delavka iz tamošnje vrtnarije Ana Čany. Starka je bila ie nad 10 let zaposlena v vrtnariji. Pred tedni ji je pa lastnik nenadoma odpovedal službo. Ker je bila stara in onemogla, nI mogla več dobtti službe in tako je obupate. Svoji tovartšlci je nekaj dni pred samomorom izjavila, da ji ne preostaja drugega nego smrt. obupana
brezposelna starka je kmalu nato skočila pod drveči vlak.
*
Včeraj se je hotel usmrtiti v Zagrebu mesarski pomočnik Ivan Crnjak, stamujoč na Savski cesti. Čmjjaik se že doilgo ni razumel s svojim bra»to»m in med in jima so bili večni prepiri. Tako sla se sprla tudi včeraj. Ivan je precej občutljive narave in prepir je nanj učinkoval talko težko, da se je odtočH za samomor. Ko je Ivan proti večeru prišel v svojo sobo, je jel pnemišljevaiti o prepirih z bratom. Potem je vstal vzel velik mesarski nož in zopet legel v posteljo. Zariimil si je nož v levo stran prst, hoteč se smrtno raniti v srce. K sreči se pa ni zadel v srce. Kmafai se je zavedel tn ležal na postelji z nožem v prsih. Fanta je prišel slučajno obiskat megov prijatelj Lenard Golubič, gostilničar. Ta je našel prijat erja vsega okrvavljenega v posterji z nožem v prsih. Bil je pa še živ. Golubič je nesrečnemu mladeniču potegnfl nož iz prsi m takoj obvestili policijo in reŠMiro postajo. Samomorilca so za silo obvezali in Odpeljali v bornreo. Zdravnik je izjavil, da je rana nevarna, zlasti de nastopijo kake kompfrkacrje.
Zadnje čase se v Zagrebu množe veliki vlomi. Z modernizacijo mesta se modernizirajo tudi vlomilci. I>osl!ed so ooravtjari svoj posel z golimi rotamd ter ouščaiH na oknih in omaran odtise prstov ^ tako, da jih je policija s pomočjo da.1ctilosiloor>ije kmalu odkrila. Sedaj pa poshijejo v rokavicah. Toda varate se, misleč, da jim policija tako ne more do žiFvega. Včeraj zgodaj zjutraj se je kočijah pri lesni tvrdlki Julio Mann na Mi-ramoflslri cesti Franjo Berna t prebudil in zaslišal sumDjiv šum in ropot iz zaprte trgovine. Takoj se je oblekel in šel na dvorišče. Sprva je misKL da nekdo krade drva. Kočijaž je na-Šefl tudd veftko domačo psico, ki je pa mirno ležala v svoji hišici in se ni zmenite zanj. Tedaj so se vrata trgovine nenadoma odprla in skozi nje so bušknili štirje neznanci v temo. Dva sta bila oborožena s samokresi. Prestrašeni kočftaž se je skril za vrata in videfl, kako je Četvorica vlomilcev preskočila plot. Eden je omahnil na plotu in se zvalil v graben na dvorišču. Zato je pa potem tem ur-neje sledil svojim tovarišem. Kočdjaiž je
takoj stopi v poslovne prostore in vse mu je bilo jasno. Poslovalnica je biki popolnoma razmetana. Kočija ž je takoj teJefonično obvestil svojega gospodarja in policijo. Kmalu so prrSH strokovnjaki j v dakti'toskopnj in ugotovili, da so j vlomilci imeli rokavice. Policija je preiskala pisarniško pohištvo, toda nobenega odtisa ni bilo na njem. Vlorrrici so pa biM. premalo previdni, pozabiH so natakniti rokavice na nogah. Zato so pustili jasne sledove čevtyev na mehkih tleh. Detektivi so pa še našh neki predmet, ki ga je zgubil vJomHec, ko se ze prekucnil čez ptot- V interesu nadaljnje preiskave pohaja ni hotela izdati podrobnosti o sfledovih, ki so jih vlomilci kljub svoji previdnosti pustili za seboj in s pomočjo katerih bodo vlomilce po vsej piriiliiki v najkrajšem času odkrili. Ves trud vlomilcev je biil brezuspešen, kajti v blagajni, ki so jo odprli, je bik) samo 200 Din. Drugo večjo blagajno, v kateri je bik) 300.000 Din, pa niso opaziK. Nad vse zanimivo pa je, da domača psica ni lajala, ko so vlomilci vdrli na dvorišče. Mogoče ie, da so vlo-rorloi vrgU psici kos zastrup«I?enega mesa aft kaj sličnega.
♦
Pred dnevi se je pred sodniki zagovarjala 751etna morilka svojega moža Viktorija Tot. Viktorija Tot je pred meseci umoda nekega Ivana Takaća, s katerim je živela v divjem zakonu. Svoje zločinsko dejanje je Totova hotela prikriti z izmišljeno roparsko zgodbo. Sosedom in orožnikom je namreč pripovedovala, da se je na dan umora vrnila^ domov že v mraku in legla spat. Mož je prišel domov baje pozneje. Približno o polnoči je Viktorija odšla s svečo v roki na dvorišče, kjer je srečala 5 roparjev, ki so ji izbili svečo iz rok in jo podrli na tla. Nato so jo pretepli in privezali na posteljo ter ji grozffii s smrtjo, če bi Črhnala samo besedico. Roparji so nato zbudili Ta kača in zahtevali, naj jim takoj izroči 5000 Din. Ko so odšli, je Takač prosil kozarec vode. Roparji so ga pa še pretepli in na-sfecMe jutro je žena našla svojega prijatelja mrtvega v postelji. Viktorija je izpovedala večkrat tako protislovno, da je nastal med razpravo splošen smeh in so sodniki dvomili o njeni zdravi pameti. Zato je Ma razprava preložena, Viktorijo so pa poslali v bolnico naopa-zovakii oddelek.
Tehnični gasilski tečaj
Jugoslovanska gasilska zveza, ki druži 6i6 gasilskih društev Slovenije v 36 gasilskih žup, je priredila v soboto in včeraj tehnični tečaj za svoje podeželske gasilske vaditelje. Tečaja se je udeležilo nad 100 podeželskih gasilcev, ki so z največjim zanimanjem sledili predavanjem in tehničnim izvajanjem, ki so se pod vodstvom zveznega pod staroste Jerneja Vengusta in Josipa Turka začela v soboto ob eni popoldne. Oddelek ljubljanskih prostovoljnih gasilcev je pod spretnim vodstvom gosp. Milkota Hojana seznanil udeležence s prepotrebnimi prostimi in redovnimi vajami, zatem je gosp. France Pri-stoviek temeljito in razumljivo obrazložil ustroj brizgalnic vseh vrst. Sledilo je predavanje gosp. Konrada Gologranca o konser-viranju in rabi cevi in konopcev, o stavbah, j požarnem redu in gasilskih ogledih. Predavatelj je s svojo živo besedo zainteresiral slednjega poslušalca. In kot zadnja točka sobotnega predavanja je zatem sledilo velepo-učno predavanje gosp. dr. Otmarja Krajca o prvi pomoči in pa transportu bolnikov. Kakor zna le gosp. dr. Krajec, je na preprost in temeljit način v dveurnem predavanju seznanil poslušalce z vsem, kar jim je treba znati, ako hočejo ponesrečencem res pomagati- S praktičnimi poskusi in vajami je dal udeležencem priliko, upoznati se z vsemi pripravami, ki so nam v slučaju nesreče potrebne.
V nedeljo dopoldne je začel s predavanji gosp. Ljudevit Musek, ki je udeležencem nazorno obrazložil ustroj gasilnih društev ter jih pripravil k ustanavljanju novih in nadziranju starih gasilskih društev. Sledilo je predavanje gosp. Jerneja Vengusta o dolžnostih župnih in društvenil funkcijonar-jev, o disciplini, nastopih, taktiki itd. To predavanje je bilo važno in zanimivo, kajti predavatelj je opozoril na vse nedostatke, na katerih bolehajo naša gasilna društva. Želeti je le, da se podeželski gasilski vadi* telji res zavzamejo za odpravo vsega, kar škoduje in smeši gasilna društva. Teoretičnim predavanjem so sledile nato tudi praktične vaje. Pod vodstvom gosp. Jankota Ho-jana se je udeležencem obrazložilo različno vrsto brizgalnic, lestev itd. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je nastopilo z navadno ročno, snemalno in pa par« no brizgalnico, dalje z mehanično Magiruso-vo lestve, stikalnimi lestvami. Gasilno društvo tobačne tovarne je nastopilo s svojo vozno četverokolno brizgalnico. Gasilno društvo Kočarje - Podemreka je pokazalo svojo kombinirano brizgalnico, katera je z ozirom na svoj ročni in motorni pogon jako praktična sa naša podeželska gasilua društva, ki nimajo vedno na razpolago strokovno izvež-banega strojnika. Gasilno društvo Bizovik je nastopilo s svojo snemalno motorno brizgalnico, gasilno društvo Moste pa s svojo dvokolno motorko. Vsako društvo je poslalo tudi oddelek svojega moStva, ki je poka* zalo udeležencem, kako je treba z brizgalni-nico ravnati m kako jo je pognati v delo.
Ob priliki razkazovanja brizgalnic je t roben taiki vodja — mestni poklicni gasilec g. Kotiček setnanil udeležence tudi s potrebnimi gasilskimi signali. Končno so nastopili tudi mestni poklicni gasilci pod vodstvom gosp. Ivana Fnrlana ter razkazali udeležencem vse svoje gasilske in reševalne priprave. Udeležence so zlasti zanimale rame krinke proti dimu in plinu, skakalni in drsalni prt, rešilni pasovi in rasne druge priprave, Id jih vodijo gasilci seboj na požari šče in k drugim nesrečam. Višek zanimanja je vzbujala mogočna avtomobilna brizgalnica, ki je bila res nekaka kraljica v primeri z ostalimi delujočimi  brizgamIcami.
TeSaj je zaključil oddelek plezalcev ljubljanskega prostovoljnega društva, ki je pod vodstvom gosp. Karla Štruklja pokazal nekaj prav lepih plezalnih vaj s kljukastimi lestvami. Po končanem tečaju so si udeleženci ogledali ljubljanski velesejem, kjer so bile ravno tedaj v obratu ondi razstavi je- j ne brizgalnico različnih tvrdk. '
Slični poučni tečaji so as razvoj in napredek našega gasilstva velikega pomena in le želeti bi bilo, da Zveza nastopi s slični mi tečaji po posameznih župan, kjer bi se lahko udeležilo tečaja vse moštvo dotičnih gasilnih društev. Da se je moglo kriti udeležencem stroške, gre predvsem zahvala obema velikima županoma, ki sta Zvezi v ta namen v ot i rala primerno podporo iz tozadevnega državnega kredita. Hvala jima in vsem, ki so pripomogli k tako lepemu in potrebnemu gasilnemu dnevu.
is
Najboljše, oajtrajnejše, tato najcenejše 1
Sokol
Pomladanski praznik Sokola I
Ob najkrasnejšem dnevu je agilni Sokol I. priredil včeraj popoldne na letnem telovadiSču na Taboru svoj društveni javni nastop, da pokaže javnosti uspehe trdega sokolskega dela v telovadnici. Kljub mnogim prireditvam je bil obisk od strani občinstva zelo povoljen. Med odličnimi gosti smo opazili zastopnika velikega župana, vladnega svetnika g. Mencingerja, komandanta mesta brigadnega generala gosp. V u k o t i ć a, komandanta 40. polka polkovnika g. Kor tisa, komandanta 16. art. po'ka polkovnika g. Jovanoviča, župana g. dr. Puca s soprogo, direktorja g. inž. Krejevića, zastopnike JSS, žup-nega starosto br. Marolta ter števi'ne zastopnike in članstvo bratskih sokoteirih društev.
Javna telovadba, ki je obsegala 12 izbranih telovadnih točk, se je pričela točno ob pol 16. Prva je prikorakala na telova-diiče ženska deca (38), ki je dokaj zadovoljivo izvedla župne proste vaje; enako je tudi moška deca (60) častno rešila svojo nalogo. Zelo gracijozno in skladno so bile izvedene proste vaje žensekga naraščaja (36) s kiji. Občinstvo se je divilo nad precizno izvedbo. Moški naraščaj (46), krepki in zagoreli dečiki, so prav skladno in lepo izvedli 3 župne proste vaje. Pri skokih je nastopilo 10 vrst članstva in naraščaja, kjer sta se posebno odlikovala vrsti članov na kiogih v gugu in vrsta članic s preskoki čez bradljo. Mnogo zabave so nudile igre rroške dece, k?eT se je občinstvo iz srca na-srr.ejalo najmlajšim Sokoličem. Lepo in skladno so nastopile članice (28) z vajami s kratkimi kolebnicami s spremljevamjem klavirja, ki so pa bolj spadale v zaprto dvorano. Pri OTodni telovadbi je nastopila vi sta najboljših telovadcev, med njimi nekaj kandidadtov za olimpijado v Amsterdamu, ki je rzrv-edla po eno vajo na drogu, bradlji in krogih. Občinstvo se je divilo krasni izvedbi nekateTfh telovadcev, žal, da ni mogel zaradi bolezni nastopiti tudi prvak JSS. br. Primožič. Zanimiva je bila tekma moškega naraščaja, ki je vzbudila salve smeha pri občinstvu. Skoro brsz-hibno so bile izvedene vaje ženskega r.a-raščja (12) na dveh gredah s premljeva-nicm klavirja. Najlepša točka obširnega projrrama pa so bile proste vaje članic (32) za pokrajinski zlet v Skoplju. Članice so jih izvedle z eleganco in največjo pazljivostjo. Kritje in skladnost sta bili prav dobri. Končno so nastopili še člani (60) s skopijanski-mi prostimi vajami, ki so dosegle popoln uspeh. Pri telovadbi in zabavi je sodelovala društvena godba (32 bratov), ki pokazuje v zadnjem času izreden in lep uspeh pod veščim vodstvom neumornega br. Švaj-g a r j a
Po telovadbi se je razvila na telovadašču in v dvorani animirana sokolska zabava s plesom, ki je združila prijatelje Sokola I. do poznih večernih ur. Sokol I., osobito nadvse požrtvovalnemu moštvu in ženskemu pred-niL'čkemu zboru čestitamo k lepo uspeli prireditvi. — Zdravo!
— Sokolstro in sport. Zadnja od bo rova seja COS, ki se je vršila 12. in IS. maja v Pragi, je napravila v pogledu odnošajev med sportom in Sokolstvom sledeče principielne zaključke: 1. Sokolske župe, društva, odseki in vrste ne morejo biti člani športnih klubov, savezov aH športnih central. Izjemoma smejo biti društva za svoje člane, ki goje kake športne grane, člani dotičnega športnega saveza, če se je o temu ČOS pogodila z dotičnim savezom. Dosedanja dovoljenja ostanejo v veljavi. — 2. Člani sokolskih društev so lahko člani športnih klubov, smejo se uedleževati njihovih prireditev, če niso v protivnosti s sokolskimi načeli. Članstvo v kakem športnem klubu ne oprošča Sokola od njegovih dolžnosti napram sokolskemu nruStvu. Pristop v kak športni klub se mora prijaviti načelniku odnosno načelnici društva. — 8. Dopušča se, da se osnivajo v sokolskih društvih odseki za posebna vežbanja, toda ti odseki ne smejo biti samostojne edi-nice in so podrejeni društvenim prednjaSkim zborom. Javnih nastopov ne smejo prirejati pod svojjim imenom, ampak samo pod Imenom društva. — 4. Društva smejo biti v kontaktu z onimi športnimi klubi, Čijih člani so tudi člani sokolskera društva. — 5. Te odredbe nikakor ne smejo ovirati dobrih odnošajev Sokolstva s športnimi organizacijami, niti izključevati sodelovanja ž njimi.
železnica
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 4. junija 1938; katoličani: Korvm; pravoslavni: 22. maja« Drka.
Jutri: Torek, 5. junija 1928; katoličani: Bonifacij; pravoslavni: 23. maja, 3. Dan Duhova.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Herman Celjski«. A. Kino Matica: »Caie Electricc Ljudsk! kino (Ideal): »Pariška podgana«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Levstik, Resljeva cesta.
Šport
Maribor - prvak Slovenije
Maribor — Primorje 2:1.
Včeraj se je vraila ponovna prvenstvena tekma — prvo je kakor znano LNP razveljavil — med Mariborom in Primorjem. Včeraj je triumfiral Maribor. Zmagal je nad Primorjem in sicer zasluženo, vendar je njegova premoč v golih premalo izražena. Odkrito je treba priznati, da Maribor poseka oba ljubljanska vodilna kluba Ilirijo in Primorje in da goji tehnično najlepši nogomet. Če kdo, potem prav gotovo zasluži Maribor naslov prvaka Slovenije.
Igra, ki jo je predvedel včeraj, je bila brezhibna, tehnično na višku in tudi v taktičnem oziru je moštvo dominiralo nad nasprotnikom. Včeraj je Maribor ponovno dokazal, da je prvo tekmo res nezasluženo izgubil in da je šlo to večinoma na rovaš sodnikove nesigurnosti in velike smole, ki je spremljala moštvo. Vse moštvo je pokazalo enotno igro, zlasti pa je ugajal napad, ki je zelo lepo kombiniral. Tudi je to pot pokazal večjo odločnost in razantnost pred golom. Krilci so lepo držali kontakt med napadom in obrambo, obramba sama pa je svoje delo opravila sigurno. Če ostane Maribor na tej višini in čim si pridobi nekoliko večjo rutino, bo nedvomno igral važno vlogo v našem nogometu in prepričani smo, da nas bo zunaj dostojno reprezentiral.
Primorje sicer ni igralo slabo, vendar je pa zaostajalo za Mariborom. Moštvu je manjkala homogenost, kar smo opazili ie pri prejšnji tekmi, v startu pa je sploh zaostajalo. Zelo nesigurna je bila obramba z izjemo Jančigaja v golu, ki je delal bravure in rešil svoje moštvo večjega poraza. Krilci so bili netočni v dajanju žog napadu in so radi svoje slabe igre vobčo iznenadili. Po zadnjih igrah sodeč lahko mirno rečemo, da tako Primorje kakor Ilirija nikakor ne zaslužita prvenstva Slovenije in da je Maribor edini, ki pride v po štev.
Tekma je bila zelo živahna in napeta, vendar je bil Maribor v premoči. Igralo se je obojestransko zelo fair. Sodil je objektivno g. Babic.
ILIRIJA—SORTKLUB (GRADEC)
V soboto in nedeljo je igral proti liliji graški Sportklub, simpatično moštvo, ki je oba dneva doseglo Častne rezultate in je prvi dan celo zmagalo nad Ilirijo v razmerju 3:2, drugi dan pa je igralo neodločeno v razmerju 1:1. Tekmi nista nudili posebnega užitka. Sportklub je bil boljša nego Ilirija. Gledalcev je bilo oba dneva zelo malo in še ti so bili nezadovoljni.
— SK Amateur Trbovlje : SK Svoboda Ljubljana.  V četrtek dne 7. junija se odigra    prijateljska  nogometna  tekma med
gornjima moštvoma v Trbovljah ob 3. uri na igrišču SK Amateurja.
★
— Motokolesarski klub »Ilirija«. Redna odborova seja se vrši danes, dne 4. t. m.
ob 7. uri 30 min. zvečer v restavraciji kleti Zvezde. Predsednik.
Prasneta
«Herman Celjski* se vprizori dane* ob 20. v ljubljanski drama za abonente re* da A.
Operna premiera. Koncem tedna bo v ljubljanski operi premiera Straussove opere «Salome», katero je naštudiral za naš oder kapelnik g. Štrirof, zrežiral pa g. ravnatelj Mirko Polič.
«Dobrt vojak Švejk* v Ljubljani. Svejk nastopi prvokrat v Ljubljani prihodnjo ne» deljo zvečer v dramskem gledališču. Za da* nes povemo le to, da kreira junaka Svejka eden naših najboljših igralcev g. Ivan Co» sar
Puccinijeva opera *Dekle zlatega za* pada* se poje v ljubljanski operi v torek dne 5. t. m., in sicer za abonente reda C Glavne vloge so v rokah ge. Mitrovićeve. gg. Holodkova in Gospodinova. Sodelujejo pa pri tej predstavi skoro vsi naši najboljei operni člani.
Zunanje posetnike ljubljanske opere opozarjamo na operno predstavo, ki bo v četrtek na praznik dne 7. t. m. Vprizori se kot ljudska predstava popoldne ob 15. uri pri znižanih cenah Goimodova opera Faust.
Starše naše mladine opozarjamo na iz« redno ljubko mladinsko predstavo, ki bo v nedeljo 10. t. m. v ljubljanski drami. Vpri« zori se Ribičičeva mladinska igra * V kraljestvu palčkov«. Izredno znižane cene. — Predprodaja vstopnic pri operni blagajni.
Novačanova drama rHerman Celjski* se vprizori v ljubljanski drami zadnjič v tej sezoni v četrtek 7. t. m. kot večerna Ijud* ska predstava pri znižanih cenah
Dobrodelni koncert. Društvo kurato* rija slepcev v Ljubljani priredi v ponede« Ijek dne 11. t. m. v dvorani Filharmonične družbe koncert, katerega izvajajo gojenci zavoda za slepce v Kočevju. Program je ze* lo pester, koncert sam se vrši na korist sklada za zgradbo doma slepih v Sloveniji. Natančnejši spored objavimo, vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Oglejte si brezpogojno danes ob 4., pol 8. in 9. uri
Cafe Elektric
Zakotna kavarna — borza ljubavi. Znižane letne cene! TEL. 2124.  ELITNI KINO MATICA.
Stev 127
tSCOVENSKl  NAROD« dne 4. junija 192$.
Stran 3*
mmmmmmmmmmm
Dnevne vesti.
— Slovenska kultura. Glede tega, kako visoko smemo stremeti Slovenci s svojim kulturnim napredkom, nam ne smejo dajati nanke ali pa staviti pogoje oni, ld nas za naš dosedanji napredek zavidajo. Tega kajpada mi ne moremo dopustiti. Vsak narod pozna samega sebe najbolje sam. Clm zrelejS je, tem bolj Je v kulturnih ozlrih od drugih neodvisen. Sedaj, ko živimo s svojimi brati v skupni svobodni državi, imamo tudi pravico misHti na čim sijaj-nejša narodnokulturni razvoj. Zato ljubimo svojo državo In se zavedamo svojih dolžnosti do nje, a mč manj tudi svojih pravic. Nucakor ne sme'država zlorabitJ Individualni napredek posameznikov ari večjih skupin, ker ne gre, da bi oni, ki iz lastnega nagiba streme po napredlku, z ozirom na druge, ki tega ne store, trpeli škodo. V tem smislu je ustanovljeno in deluje društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada. Dosedaj je Slovenija dolžna hvate in zahvalo sledečim občinam, ld se morejo ponašati s ku!turno zavednimi župani in občinskimi svetovalci: Cerklje ob Krki, Šmartno pri Litiji, Vojnik, Breznica na Gorenjskem, Okolica Slatina, Mežica, Jezersko, Loka pri Zidanem mostu. Imena obči .i, ki so si upale poslati naša vabila nazaj, za enkrat zamolčimo, ker bi sicer njih ugled trpel; upamo, da se bodo med tem drugače premislile. Dalje gre narodna zahvala sledečim zavodom: Južnostajerska hranilnica v Celju. Mestna braufhrica v Ormožu, Hranilnica v Celju, Mestna hranilnica v Ormožu. Hranilnica in posojilnica za dobruuj-sšco občino v Sosrrem, Hranilnica in posojilnica v Robu, Hranilnica in posojilnica v St. Vidu nad Ljubljano. Vsem iskrena hvala__Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada v LJubljani. Univerza.
— Iz sodne službe. Za svetnika pri vil. dež. sodišču v Ljubljani je imenovan dež. sodni svetnik pri dež. sodišču v Ljubljani dr. Erich Bberle, ki je pomaknjen obenem v višjo skupino; v višjo skupino sta pomaknjena dež. sodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju dr. Adolf Lenard in okrajni sodnik pri okrajnem sodišču v Celju Ivan Brelih. Vpokoien je izvršni organ pri okr. sodišču v Murski Soboti Jakob Torkar.
— Iz državne službe. Na lastno prošnjo je odpuščen iz državne služle politično -upravni uradnik pri velikem županu ljubljanske oblasti Narte Vetikanja; učiteljica gospodinjstva pri velikem županu ljubljanske oblasti Minka Rožnik je odpuščena iz državne službe, ker v proračunu ni kredita za njeno mesto; vpokojena je učiteljica gospodinjstva pri velikem županu ljubljanske oblasti Elza Premru.
— Iz našega državljanstva je izstopil odvetniški pripravnik v, Gradcu dr. Adolf Tristolič, rodom iz Maribora, pristojen v Rogatec.
— Osebne vesti s pošte. H. Bazar je postavljena za pogodbeno poštarioo v Petrov-cib. — Premeščeni so uradniki (ce); P. Nikolić z ravnateljstva v Prijepolje, J. Vidmar iz Cereklj ob Krki v Brežice; v Ljubljano: O. Moser z Bleda in A. Juh iz Most pri Ljubljani; iz Ljubljane pa: V. Trefilt v Kranj in R. Peitler v Moste pri LJubljani; R. Gsehnan iz Rogaške Slatine v Maribor.
— A. Križnik v Jurkioštrr in D. DoTčič: v Donjem Kraljevcu sta podala ostavko na poštno službo. — P. ur. J. Modrijan se je poročil s pb. ur. Zofijo Poljanec v Ljubljani.
— Češkoslovaški vojni minister v Dubrovniku. V četrtek zvečer je prispel preko Splita v Dubrovnik Češkoslovaški vojni minister UdržaJ, ki ostane v Dubrovniku več dni.
— Češkoslovaški Sokoli v Skoplju. Velikih sokolskih svečanosti v Skoplju se udeleži 850 češkoslovaških Sokolov, med njimi 300 iz Moravske in Slovaške, češkoslovaški Sokoli se odpeljejo s posebnim vlakom preko Dunaja v Jugoslavijo.
— Protestni sbod Narodne Odbrane od-godoen. Včeraj bi se moral vršiti v Beogradu velik protestni shod Narodne Odbrane pTOti nertunskim konvencijam, toda polička je shod prepovedala. Narodna Odbrana je shod odgodila na nedoločen čas.
— Mehiški konzulat v Beogradu. Predsednik Zedinjenih držav Mehike je odredil, da se ustanovi mehiški konzulat za vso Jugoslavijo v Beogradu. Za konzula je imenovan dr. Rudolf V5geli, ki mu je kralj Aleksander že izdal eksekvaturo. Konzula* je vedno na razpolago industrijskim in trgovskim krogom, kakor tudi izseljencem, ki rabijo rnlormacije o razmerah v Mehiki. Vsi oni, k< se hočejo izseliti iz naše države v Mehiko, naj se obrnejo neposredno na konatria* v Beogradu. Tvrdke, ld Izvažajo blago v Mehiko, morajo svoje pošiljatve opremiti s konzularno fakturo, ki jo potrdi konzul v Beogradu.
— Pogrešane poštne vrednotice. Dopisnice z odgovorom in zalepko Je obOnstvo, dokler jih je kaj bilo, jako rado rabilo. Pogrešamo jih že več let Cas bi Že bil, da nam jih postna uprava že skoraj preskrbi, ker je na poŠtah in v trafikah še danes povpraševanje po obeh omenjenih vrednot-nicak
— Službena obleka poštnih uslužbencev. Kakor se čuje, dobe poštni zvamičuiki in smžitelii službeno obleko ta mesec, pelerine pa v bližnji bodočnosti. Od lanskega kredita je ostalo nekaj nad 300.000 Din; ta ostanek se bo porabil za nabavo leme uniforme m čevljev, oboje bo narejeno baje do jeseni.
— Službeno obleko dela v Bakru isti podjetnik kakor lansko leto. Uslužbenci v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva dobiva o službeno obleko redno »post fe-stum«. Nikakor nI prav, da se službena obleka naših uslužbencev izdeluje v področju zagrebškega poštnega ravnateljstva. Mar nhnamo v slovenski prestolici priznanih fcro jačev-mojstrov?!
— Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v LJubljani opozarja vse člane na predkonferenco zveznih delegatov, ki se vrši v soboto, 9. junija 1928 ob 5. uri po-
poldne v dvorani Sokolskega doma v Novem mestu s sledečim dnevnim redom: 1. Razprava o predlogih gremijev za občni zbor, ki so brli vloženi v smislu § 12. zvez-znifc pravil, 2. Razprava o nujnih predlogih delegatov. 3. slučajnosti.
Kresovi a v. Cirila lo Metoda. 2e v predvojnih časih je nacijoualno zavest v po-nerrčenih krajih ob Jezikovni meji močno utrjeval in pospeševal običaj, da so se na predvečer godu (4. julija) slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda prižigal na vseh vrhovih kresovi širom naše zemlje. Ta obi* čaj leto za letom gineva. Kako žalostno je gledati iz obmejnih gora v našo domovino, ki Je ta večer mnogo premalo ožarjena s kresovi, med tem, ko naši bratje na Koroškem in Primorskem s kresovi dokazujejo, da so trdno na straži. Družba sv. Cirila in Metoda poziva že sedaj vse svoje podružnice, planinska in vsa nacijonama društva, učiteltstvo, obetne itd., da naj delajo na to, da se letos ob lOletnlcl ujedinjenja zalgo kresovi na vseh vrhovih naše domovine, kar naj bi bil našim zasužnjenim bratom viden znak naše čuječnosti in ljubezni do njih.
— Na Golici se je izgubilo v nedeljo, 3. t m., damska poletna jopica in pod Nemško kočo beK, koščeni nožiček. Najditelj naf sporoči naslov na upravo našega lista.
— Železniškim invalidom. Zopea ste prejeli dopis od središnjega urada iz Zagreba, ki vas obvešča, da vam ne bo več nakazoval rent in draginjsk*h doklad Društvo je tozadevno takoj interveniralo na vseh merodalnih mestih. Obveščamo pa tudi tem potom gospode narodne poslance brez razlike strank in prosimo tozadevno pomoči. Vedite, da železniški invalidi v Sloveniji Že Hak s pičlimi in še neurejenimi rentam žive v največji bedi in pomanjkanju in so ostali kar naenkrat brez vseh sredstev. Nujno ie potrebno, da se tudi žehezniškim invalidom v Sloveniji urede njihove nezgodne rente času primemo tako, da bodo možje, ki so v železniški shržbi izgubili svoje zdravje, primerno preskrbljeni. Ko dobi društvo iz Beorada tozavedni odgovor, vas bo tem potom obvestilo. — Društvo železniških upokojencev.
— Vreme. Končno smo dobili po dolgem pričakovanju lepo, toplo vreme, k! se bo najbrž diržaJo, kajti po poročilih iz drugih krajev države je zavladalo povsod lepo vreme. V soboto dopoldne Je še nekoKko deževalo in popoldne so se še podili po nebu črni oblaki, proti večeru se je pa že zjasnilo in včeraj smo imeli tako krasno vreme, da nt čuda, da Je vse mesto oživelo. Mnogi Ljubljančani so pohiteli v prosto naravo- toda v mestu se to ni poznalo, ker imamo te dni v zvezi z velesetmom in kongresom inženjerjev in arhitektov mnogo tujcev. Danes zjutraj je že na vse zgodaj sijalo sonlce in dopoldne u i bilo na nebu nobenega oblaka. Barometer stoji zelo visoko, kar priča, da ostane vreme lepo. Danes zjutraj je kazal barometer 765 % rrrm, temperatura je znašala 11°. Včeraj ie bilo nekoliko oblačno samo v Skoplju, povsod drugod so pa imeli krasno pomladansko vreme. Najvišjo temperaturo so imeli v Skoplju in sicer 24°. V Beogradu je bilo 23, v Sarajevu 22, v Mariboru in Zagrebu 21, v Ljubljani 18, v Splitu 17 stopinj. Temperatura Je v splošnem nek~!«ko padla, kar pomeni, da je vsaj za enkrat konec nenadnih vremenskih izpreir.emb
— Glasbena Matica v Ptuju priredi danes, dne 4. t. m. ob 18. uri sklepno produkcijo gojencev nižjih letnikov, v torek, dne 5. t. m. ob 20. uri pa glasben večer gojencev višjih letnikov. Vstop je prost.
— Stanovanjsko vprašanje je danes na dnevnem redu. Oboleva in umira največ takih ljudi, k! žive v nezdravih stanovanjih. Slaba stanovanja so velikokrat vir Jetike in alkoholizma.. Brez zdravega stanovanja ni zdravja. Na stalni higijenski razstavi na velesejmu v Ljubljani vidiš, kako Je možno ; tudi mak) stanovanje napravi prijazno in ob rednem snaženju in zračenju za zdravje manj škodljivo.
— Muha poseda po nesnagi in prenaša bolezenske kali tudi do 24 km daleč. Ravno tako povzročajo stenice, bolhe in uši razna težka obolenja kot iegar itd. Zato je snaga in desinfekclja stanovanja in delavnic pogoj za obrambo pred okuženi em Način obrambe pred okouženjem in ćesinfekcije dobro predočuje poseben oddelek na stalni higijenski razstavi na velesejmu v Ljubljani.
— Najnovejša razna sredstva za zatiranje sadnih, vrtnih in drugih škodljivcev ima I v zalogi za svoje ude Kmetijska družba za I Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe obenem tudi vsa strokovna pojasnila o njih uporabi. I
— Dan bonbončkov v korist CM. družbe priredita dne 7. junija t. L podružnici v I Novem mestu in v Kostanjevici. Prosimo I tudi druge CM. podružnice, da priredbo I enako zborko. ki ne da veliko dela in tru- I da, prinese pa naši družbi lepe prispevke, i
Iz Ljubljane
—tj   Ljubljanski    tovariši gostilničarji!
Jutri ob 17. dospejo kolegi gostilničarji   iz I Gradca in drugih avstrijskih krajev, kate- I rim se pridružijo tudi tovariši iz Štajerske, I da vrnejo obisk Silovencev na lanski go- I stilničairski razstavi v Gradcu. Vabimo vse i naše ljubljanske tovariše m člane zadruge, I da se ob navedeni uri poinoštevilno šestarem o na kolodvoru na peronu, kjer se bodo I vršili pozdravni nagovori oblastnih zastop- I nikov, obrtne zbornice, zastopstva velesejma. zveze gosfcMničarskih zadrug itd.,   da I dostojno izkažemo medsebojno kolegijalnost gostilničasfcega stanu. — Zadruga gostilničarjev In kavamarjev v LJubljani.
■—lj Za ponesrečene Bolgar* 50 darovali pri mestni blagajnici ljubljanski Še sledeči: Udruženje strojevodij oblast odbora Ljubljana 200 Din; Dekliška šola Sv. Jurij ob južni železnici 100 Din;; Franjo Rupnik kot zbirko na izletu 70 Din; Bergant Josip, trgovec, 30 Din; Benedikt Kragelj, Sv. Peter 1
I v Savinjski dolini,   20 Din;   Rus Nikolaj, I mestni vpokojenec, 20 Din. j   — V Rožni dolini Je včeraj po daljšem bo-I lehanju v čestiti starosti 81 let mirno in vdano odšla v večnost gospa Jerica S t a-I n o v n i k. roj. Garafoi. Pokojnica je po-I steno vzgoflla svoje tri sinove in tri hčer-I ke. Hčerka Jerica je soproga splošno zna-I nega   uglednega   trgovca   gosp. Viktorja I Jeločufka. Pokojnica je bila blagega značaja in Je   uživala v širokem krogu svojih I znancev in znank najlepši ugled. Pogreb I se bo vršS danes ob pol 7. popoldne iz hiše žafosti (Jeločnik) na viško pokopališče. — —Ij Vojaški promenadu! koncerti so vsak i dan na velesejmu  od pol i& do 19. ure. I Predvajajo se najizbranejS komadi, na kar I še posebno opozarjamo ljubitelje glasbe.
—IJ Pevsko društvo »Sava« v LJubljani. I priredi na praznik dne 7. t. m. ob 4. uri po-I poldne pevsko veselico z bogatim spore-I dom na senčnatem vrtu gostilne »Pri ko-I njlčtaic (Prepehm), v Hradecekega vasi. I Sodeluje godba Sokola I. K obfmi udeležbi I vabi odbor.
—Ij »Sočani«, pozor!   Društvo »Soča« priredi v četrtek — Telovo — 7. t m. pomladanski izlet k Sv. Jakobu ob Savi, go-I stilna Pečmkar. Zbirališče na Taboru do j 24. ure, odhod od tam točno ob četrt na 14. I Prosimo na točnost! — Odbor. 456n —Ij Ljudski kino (Ideal) predvaja danes j in jutri izvrsten film rz pariškega apaškega I življenja »Pariška podgana«.   Zanimiva in ! izredno napeta vsebina bo zadovoljila vsa-I kega obiskovalca. Predstave ob pol 17 In J 20. uri; cene 3 in 5 Dm.
—U Vsi oni otročičkl, ki bi radi sodelo-I vali pri pomladanskem slavju Atene y sredo 6. t. m. ob pol 17. uri popoldne, naj pri-I dejo k skušnji v torek po peti url popoldne I na Atensko igrišče v Tivoli. Punčko, igrač-j ko, rožico aH voziček in malo veselja v srč-I ku prinesite s seboj. 45S-n —II Otroško Igrišče Atene   v Tivoliju I se otvori v prihodnjih dneh   pod nadzorstvom ge. Svetličeve. Odprto bo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. in pol ure. Vpisnina Din 5, mesečnina Dra 20 od otroka. Igrišče je prečiščeno in na novo urejeno. Otroci se lahko prosto gibljejo v primerni družbi in igri, v senci in solnou, vodi in pesku, na tekališču in travniku. Čudimo se, da mnoge matere raje posedajo z otroci po parkih po klopeh, kjer brskajo in kopljejo po nehagi j ©ničnem pesku in morajo venomer paziti, da ne stopijo na vabljivo travico, da živahni malčki ne stečejo za pisanim metuljčkom. Atena je pripravila za male vrtnarje ljubke gredice, kjer bodo j lahko vrmariH po mili volji. Otrok se najbolje razvija v svobodi. Vegova fantazija se razvija v peščenih stavbah mivke in v ilovnath lončkih rožnatih sladic Vabimo k i vpisovanju istotam. 459-n —Ij Kako si predstavljamo »Pomladansko slavje Atene«? Ob zvokih priljubljene godbe dravske divrzije se bo zbralo občinstvo na lepo urejenem bazenskem igrišču Atene v Tivoliju, kjer bo pripravljena naravna tribuna s sedeži ter krog stolov in stojišča. V tako obdani notranji zeteni trati se bo vršil pester nastop mladine. Otvori I ga bo cvetlični korzo najmlajših, kolesarji, vozički s punčkami, sekfriče rtd., prisrčna, nepristliena otroška sporedna točka. Kulturno - zdravstveno nego otroka bo na lajrno skiciral obhod negovalk, katerega je omogočil šef - zdravnik zavoda za soc. hig. zaščito dece. Dr. Dragaš s svojim ljubeznivim sodelovanjem.     Nato bo sledila pestra pomladanska rajalna slika škratov, cvetk in metuljčkov, katero režira z izredno   požrtvovalnostjo in razumevanjem g. profesor VVirglerjeva. Izraz naravnega, ritmičnega obutja mladine ob prebujanju narave Avtorica »Dečve< gdč. Sarčeva bo priključila slavju slikovito skupino, ki bo zanimala marsikatero Slovenko, ki ravnokar premišlja, kakšne barve dečvo naj si nabai-i.   Zabavna točka, h kateri se priglasi lahko vsakdo, bo »Tek v vrečah« in »Tek z zaprekami«. »Jurjev darc in »Ribolov« bosta trosila pomladansko cvetje. Pristopajte pridno k stojnicam. Vstopnice izdaja cvetličarna   Korzika, Aleksandrova cesta. 46!n
—Ij Predavnje dr. Laza Markovića odgođeno. Radi prezaposlenosti g. Laza Mar-koviča je njegovo predavanje v Ljubljani odgođeno za par dni.
—Ij Vstopnice za »Pomladansko slavje
Atene« izdaja cvetličarna Korsika, Aleksandrova cesta, od 20 do 5 Din. 461n
—Ij Najnovejše bluze: Kristofič-BuČar.
—Ij Pri Fužinah najdena utopljenka Identificirana. 2e v soboto ob 10. dopoldne so opazili v Ljubljanici pri jezu na Fužinah tiuiplo neznane utopljenke. Truplo je bilo močno razjedeno ter se je moralo v vodi nahajati približno 14 dni. Potegnili so neznano utopljenko iz vode ter io prepeljali v mrtvašnico pri Dev. Mar. v Polju. Orožni Ska postaja v Vevčah le o najdbi utopljenke obvestila ljubljansko policijsko ravnateljstvo Včeraj so končo ugotovili, da je utopljenka identična s strojepisko pri odvetniku dr. Ažmanu, ZOletno Marijo Ma-tičič, rojeno v BezuHaku pri Begunjah na Notranjskem. Mladenka je izvršila samomor najbrž pod težko dušeno depresijo. Bolehala je že delj časa. Bila je jetična. Pred 14 dnevi je molče zapustila pisarno. Kmalu so jo pogreših". Pisarna dr. Ažmana se Je obrnila najprej v Bezuljak do starišev, od katerih je dobila odgovor, da Marija ni prišla domov. MatiČičevo so danes ob 7. pokopali na pokopališču v Dev. Mar. v POIju.
—IJ Bombardma s kamenjem   v Rožni
dolini. Tako okoli 2. zjutraj se Je prmbal v družbi svojega prijatelja pred hišo zidarskega podjetnika Viljema Batteflna v Rožni dolini zidarski delavec Lojze K ter začel $ kamenjem bombardirati z žaliraja-nri zaprta okna. Vrgel je 10 debelih kamnov. Končno je vendar našel odprto okno ter Je rasfoti 30 Din vredno Sipa Gospodar Bat teli no Je končal neprijetni bombardma s tem, da je prijel pijanega Lojzeta ter ga odvede! na stražnico. Loj-
zeta so vtaknili do zjutraj v zapor. Pred dežurnim uradnikom na policiji se je izgovarjal, da ni vedel, kaj je počel, ker ie bil pijan »kakor mavra«. Lojze je bil svoječasno pri BatteHnu zaposlen.
—Ij Drobiž policijske kronike. Polic U a je od včeraj do danes vtaknila v zapore 4 osebe, med njimi 3 moške m neko žensko. Žepairji so prispeli v LJubljano, da bi opravljali svoj nečedni posel na velesejmu. Doslej pa niso imeli sreče. Prijavljeni sta dve tatvini denarja, slučaj telesne poškodbe vsled neprevidne vožnje, 1 kaljenja nočnega miru, 2 slučaja pijanosti in 12 kolesarjev, oztroma voznikov radi prestopkov cestnopohdjskega reda.
—Ij Tragična smrt vpekejenega stražnika. Dobra prijatelja, posestnik J. Kotar z Viča in vpolcojeni policijski stražnik 551etni Al« bin Bergant, stanujoč v Rožni dolini Cesta št. V, sta se včeraj popoldne odpeljala na motornem kolesu v Logatec, da bi ogledala neki čebeljnak. Ko sta prispela do 1 km dolgega drevoreda pred Logatcem, je Al* bin Bergant dejal Kotar ju, ki je vodil mo* toroo kolo, da bo skočil doli in Šel peš. Re* čeno, storjeno. Kotar se je ozrl ter prese* nečen zapazil, da leži njegov prijatelj na cesti. Obrnil je ter ugotovit da je Bergant poškodovan, nezavesten in da ne da od se*
Ves kulturni svet se zanima za usodo Nobilove ekspedicije tembolj, ker vse kaže, da je zadela zrakoplov »Italia« s posadko tragična usoda in da se ne bo posrečilo rešiti italijanskih letalcev strašne smrti v večnem snegu in ledu. Že polet iz Milana v Stolp je pričal, da Nobilov zrakoplov ni zgrajen tako, da bi lahko letel na severni tečaj, kajti »Italia« je že na prvi etapi svojega poleta opetovano zašla in preden je dosegla Stolp, je bila že znatno poškodovana. Iz Kingsbava je poletel Nobile najprej nad zemljo Nikolaja II., ki jo je odkril leta 1914. kapitan Vilkicki. Nobilova ekpedi-cija kopnega ni videla, S tem pa ni rečeno, da tam ni suhe zemlje, kajti nad polarnimi kraji je ležala gosta megla tako, da se ie Nobile najbrž zmotil. V polarnih krajih se sploh in da nikoli točno ugotoviti, kaj je led in kaj zemlja, ker pokrivajo tudi kopnino debele plasti ledu. Da na drugem poletu Nobilova ekspedicija ni videla Croockerjeve zemlje, je bolj verjetno, ker so polarni raziskovalci že davno dvomili, da ta zemlja sploh obstoja. Če upoštevamo, kako ogromni so izdatki za Nobilovo ekspedicijo in koliko denarja bo treba zdaj za rešilne ekspedicije, pridemo do zaključka, da bi bilo bolje, da bi ostal Nobile doma. ali pa da je prepustil to nevarno ekspedicijo Mussoliniju, ki misli, da je fašizem vsemogočen in da lahko diktira svojo voljo tudi elementarnim silam.
»Italia« je zapustila Kingsbay 23. maja ob 4.40 in je bila nad severnim tečajem 24. maja ob 120. Polet je nadaljevala ob 3.30, ko je v polarnih krajih že dan, kajti solnce stoji ves dan in vso noč nad obzorjem. Na severnem tečaju je vrgel Nabile italrjams-ko zastavo in papežev križec ter se hotel vrniti na Spitz-berge. Zadnja vest o Nobilovi ekspediciji je prišla 25. maja ob 9. zjutraj. Zdaj
Bivši poslanec - tat
Pred sodiščem v Szolnoku na Madžarskem se je pred dnevi zagovarjal bivši poslanec in vodja opozicijonalne stranke malih kmetov Aleksander Herc-zeg in sicer radi tatvine. Herczeg, ki je velik bogataš in veleposestnik, je vlomil v družbi dveh tovarišev pri svojem sosedu in mu odnesel večjo zalogo koruze. Tatvina pa je bila kmalu odkrita in prizadeti posestnik je zvede-1, da je vlomil Herczeg. Bivši poslanec se je sicer ž njim pobotal in škodo poravnal, bil pa je toliko nepreviden, da se je kmalu s sosedom spri. In sosed ga je ovadil orožnikom.
Pri razpravi se je bivši poslanec zagovarjal, da je tatvino izvršil zgolj iz osvete, ker mu je sosed nagajal. Pomagal mu pa zagovor ni in je bil obsojen na mesec dni zapora in 6000 Din denarne globe.
Razbojnica z rožami
Policija v Newyorku in v San Fran-ciscu se peča z zagonetnim roparskim napadom, ki je bil izvršen v luksuznem vlaku tik pred prihodom v San Francisco. Žrtev napada je postal bogati trgovec Richard Guernot, rodom Francoz. Guernot biva že več let v Ameriki in ima v vseh večjih mestih fi-Iijalke svojega trgovskega podjetja. Dobro uro pred prihodom vlaka v San Francisco je stopila v kupe, kjer je sedel Guernot sam, mlada dama, ki je bila na videz zelo nervozna. Begala je iz kupeja v kupe, kakor da nekoga išče. Končno se je ustavila v kupeju, kjer je sedel Guernot. Bila je zelo elegantno oblečena in na plašču je imela pripeto veliko rumeno rožo. V eni roki je držala kovčeg, v drugi pa šopek rmenih rožo.
V kupeju je dama izpustila kovčeg na tla. Francoz, ki je čital novine, je takoj pobral kovčeg. Videč francoske novine, je začela dama govoriti z Gu-ernotom francosko in je dejala, da je hčerka bogatega tovarnarja in da potuje k sorodnikom v San Francisco. Fran. coz jo je vprašal, kje je dobila tako krasne rože. Dama je odtrgala eno iz šopka in mu jo zataknila v gumbnico. Kmalu je začutil Guernot hud glavobol.
be sploh nobenega znaka življenja. Kmalu je privoril po cesti iz Logatca nek luksuzni avto. LaatnUe avta je naložil ponesrečenca na voz ter ga odpeljal v ljubljansko javno bolnico. Vsa zdravniška pomoč je bila za* man. Bergant si je tako močno pretresel možgane, da je poškodbam podlegel. Pokoj« nik je v Rožni dolini radi svojega mirnega značaja vlival splošne simpatije.
—Ij Zeparji na delu. Velesejem je privabil v Ljubljano tudi drzne žeparje, ti skušajo v gneječi izmikati ljudem denarni« ce. Na velesejmu pa na nje dobro pazijo in do danes ie ni bilo nobene tatvine. Na Vodnikovem trgu pa je pričel v soboto dopoldne poslovati okoli 30 let star žepar, srednje postave, oblečen v rjavo obleko. Kakor kača se je vil med branjevkami. kmeticami in ljubljanskimi gospodinjami, V pol ure je izmaknil kar dvema gospodinja* ma denarnice. Žeparjeva žrtev je postala najprej v Prisojni ulici št. 1 stanujoča za« sebnica Josipina Bočkaj, kateri je žepar vzel kar iz žepa denarnico s 70 Din goto* vine. Kmalu nato je žepar pri nekem me* s ar j u zapazil delavčevo ženo Marijo Pav* šelj, staaujočo na Vidovdanski cesti. Go* voriia je z mesarjem, in ni opazila, kako je žepar segel v ročno torbico ter ji vzel denarnico s 75 Din gotovine.
torej že 10 dni ni o Nobilovi ekspediciji ne duha ne sluha.
^Italia« je imela za 80 ur bencina, ki ga je najbrž zmanjkalo, kajti nad polarnimi kraji je pihal močan nsprotni veter, ki se je v soboto 26. maja izpremenil v silen vihar. Amundsen pravi, da ima posadka dovolj hrane in da lahko vzdrži v zraku tudi tri tedne. Najbolj se ie bati ledu, ki zelo obteži zrakoplov in ovira delovanje radioaparatov. £e večja nevarnost preti Nobilovi ekspediciji v obliki goste megle in vetrov, ki so v nolarnih krajih ob tem času zelo močni, Vihar lahko trešči zrakoplov ob ledeno goro Ln ga popolnoma uniči. V tem pri« meru bi bila usoda Nobilove ekspedicije zapečatena.
Značilno za plemenitost znamenitega polarnega raziskovalca Amundsena je, da zahteva, naj norveška vlada v največji naglici organizira rešilno ekspedicijo. Amundsen je izjavil, da se je treba požuriti, ker drugače Nobilove ekspedicije ne bo mogoče rešiti. Vreme je v severnem delu Spitzbergov od dne do dne slabše. Ce je zanesel vihar Nobilov zrakoplov nad morski led, je nevarnost za neizkušeno posadko velika, kajti debela plast ledu ob tem letnem času rada poči in zrakoplov bi utegnil pasti v morje. Ce je pa zaneslo »Italio* na kopno, jo bo težko najti, ker pokriva polarne kraje gosta megla.
V soboto je poletel pilot Ditiichsen v Berlin, da kupi aeroplan tipa »Dormier WaK za katerega se je odločil. Aeroplan bo takoj opremljen in v sredo ali četrtek poleti Ditrichsen na Spitzberg;e. Amundsen je izjavil, da je organizacija mednarodne pomožne ekspedicije odvisna od Nansena. Preden bo rešeno to vprašanje, poleti Amundsen s svojim aeroplanom na Spitzberge. kjer začne z Ditrichsenom na lastno pest iskali Nobilovo ekspedicijo.
Kaj se je zgodilo potem, ni znano.
Sprevodnik je našel Guemota one-svešcenega. Glavo je imel ovito z ruto, kh je močno dišala po narkotičnem sredstvu. Tudi roža je bila prepojena t močnim uspavalnim sredstvom. Ko se je trgovec zavedel, je opazil, da so ga okradli. Izginila mu je denarnica z večjo vsoto denarja in kovčeg z raznimi dragocenostmi. 0 tovarnarjevi hčerki z rožami seveda ni bilo duha ne sluha.
Ta primer drzne tatvine s pomočjo rož ni prvi. Zadnje Čase so slični napadi v luksuznih vlakih v Ameriki na dnevnem redu. Newyorška policija je prejela že več ovadb gilede roparskih napadov, pri katerih nastopa vedno zagonetna dama z rožami. Prvič je napadla nekega trgovskega potnika, ki muje dala rdečo rožo. Drugi napad je veljal neki bogati stark*, ki jo je razbojnica omamila s kloroformom.
Bela Kun inicijator milanskega atentata
Madžarski listi priobcujejo obširne članke o aretaciji Bele Kuna in o nie-ijovi politični misiji. Glasilo madžarskega ministrskega predsednika Betlena »8 Oai Ujsag« je priobčilo te dni senzacionalno vest, ki jo je prejelo od svojega dunajskega dopisnika. Madžarski novinar trdi, da Bela Kun ni prispel na Dunaj samo zato, da bi pripravil komunistični kongres, marveč v prvi vrsti zato, da bi organiziral komunistične izgrede v vseh državah srednje Evrope. Znani milanski atentat na italijanskega kralja je bil baje prvi akt tajne akcije komunističnih agitatorjev, ki so hoteli izzvati v državah srednje Evrope notranje nemire. Preiskava je baje dognala, da je milanski atentat organiziral Bela Kun, ki je hotel zadati smrtni udarec največjemu sovražniku komunizma Mussolinija.
Bethlenovo glasilo piše, da je ta akcija Bele Kuna najnevarnejši komunistični pokret od leta 1919. in da je preiskava dognala, da so komunisti v srednji Evropi organizirani in pripravljeni na odločilni spopad s kapitalisti bolj, nego se je prvotno mislido-
Nobilova ekspedicija že deset dni izgubljena
Bolje bi bilo, da je ostal Nobile doma« — Amundsen leti na pomoč možu, ki ga je javno sramotil in zasmehoval.
Šfrtit l
tSCOVF MS K T  NA ROD« dne 4. junija 1928.
štev. 127
Edgar Wallacc:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN.
Mesec kasneje je padla tretja žrtev, knjigovodja angleške Narodne banke, zelo ugleden mož. V podzemski želez* niči mu je mahoma postalo slabo. Pre* peljali so ga v bolnico, toda že med* potoma je izdihnil — zopet na posle* dicah kačjega pika.
Tako je kača postala vsakdanji strah in glas o njej je prodrl tudi v Heavytree=Farm.
«Marnje!» je vzkliknila Mirabela; ali ipak jo je oblila zona. «Alma, pro* sila bi te, da teh zločestih zgodb ne shranjuješ v svoji zbirki.»
«AIi v njih je živi jen je!» je suho odvrnila Alma. «Kdaj bi hotela nasto* piti službo?»
Mirabela se je zasmejala.
«Takoj — ali prej moram še od« govoriti na oglas.» Bila je praktična ženska. «In preden ti bo treba pripra* viti kovčege, bo še tudi preteklo precej vode.»
Eno uro kasneje je prestrcgla vas škega pismonošo in mu je dala pismo, da ga odda na pošto.
Tako se je začela avantura, ki je imela biti usodna za mnogo ljudi, avan* tura, ki je Trem pravičnikom malone razgnalo njihovo zvezo in ki je nekega dne imela pretvoriti središče Londona v bojno polje.
Čez dva dni je prišel odgovor, napi* lan na stroju, v presenetljivo osebnem slogu in po nekod nekam čudaško sti* liziran. Glava pisma je slovela: Oberzohn <£ Smifts, trgovca in izvoz* nika.
Tretji dan je Mirabela Leicestrova v Citvju stopila iz omnibusa skozi vse prej kot imponujoča vrata hiše, kjer seje imel začeti njen romantični doživ» Ijaj; neki šofer jc takoj, ko jo je za* giedal, pohitel za njo in jo je tlošel v preddurju.
«()prostitc, madam! ...Ali ste vi Mrs Carterjeva?«
Nu, Mirabela pa res ni vzbujala vtis sa gospe Katerekoli.
«Ne!» je odgovorila in povedala svoje ime.
«Ali vi ste vendar ona gospa iz Hc* reforda... Ne stanujete z materjo v Tellfordskem parku? . ..»
Možak je bil tako razburjen, da se ni niti srdila nad njegovo vsiljivostjo. Gotovo mu je bilo naročeno, da ima poiskati neko neznanko, in se je bal, da je ne bi zgrešil.
«Motite se___Jaz bivam v Heavy*
treesFarmu, Davnham ... skupaj s svo* jo teto.»
»Ali se piše Carterjeva?«
Mirabela se je zasmejala.
«Mis Alma Goddardova ... Upam, da ste zadovoljni?«
«Potem niste ona dama, ki jo iščem; rekli so mi, naj čakam nanjo, da jo vzamem s seboj v voz. Oprostite, go» spodična.»
Šofer se je poslovil.
Deklica je deset minut čakala v lič« ni čakalnici, preden se je vrnil bledo* lični mladenič s ščetinasto štrlečimi lasmi in velikanskimi ncobrobljenimi naočniki. Njegov obraz je zrl široko, brez izraza in nezdravo.
Mirabela se je zlasti čudila okolno* sti, da so bili vsi moški, kar jih je sre« čala v kontoarju, istega kova. Veliki, okorni ljudje, ki so vzbujali vtis, da so se odtrgali od izredno nujnega dela. da
opravijo svoj lastni, docela nepomembs ni posel. Nemi možje, ki so strmeli vas njo skozi debela očala in prikimavali ali odkimavali, kakršna je bila pač za* hteva trenutka. Mirabela je pričakovan la, da bodo v kontoarjih Oberzohna & Smittsa sami inozemci; Nemci, si je mislila, in se jc pozneje zelo čudila, ko je zvedela, da so šef in domala vsi na* stavi j ene i Švedi.
Bledi mladenič je — veren tradici« jam svoje tvrdke — molčal. S kratkim migom glave jo je pozval, naj mu sledi; prišla jc v večjo sobo, kjer je sedelo pol tucata mož ob svojih pultih in bes* no švigalo po papirju; po večini so bili kratkovidni in njih nosovi so bili kot prilepljeni na knjige in papirje. Nihče se ni ozrl, ko je Mirabela stopila skozi majhna vratca v zagraji ki je posetnika ločila od nastavljencev. Na steni je med dvema oknoma visela karta Afri* ke z velikimi zelenimi lisami. V kotu je bilo naloženih kakih dvanajst masiv* nih slonovih zob in na vsakem je visela etiketa. Na enem oknu je bila steklena omarica in v njej model parnega stro» ja, na drugem pa surovo izrezljana le* sena soha malika, delo divjaka.
Mladenič je obstal pred težkimi vra* ti iz rožnega lesa in je potrkal Odgo* voril mu je globok glas, nakar je od* pri vrata, stopil v stran ter mignil Mira* beli, naj vstopi.
Soba je bila velikanska. Njeno ne* izmerno praznino jc še podcrtavalo ma* Ione popolno pomanjkanje pohištva. Majhna pisalna miza iz ebenovine, dva nizka stolca in dolga, ozka, črna orna* ra v vzidku je bilo vse pohištvo, kar ga je pri vstopu mogla pregledati. Visoke stene so bile prevlečene z zlatimi tape? tami. Strop so prečno preprezali štirje opekastordeči tramovi, tla so pa bila vsa
pregrnjena s temnoškrlatno preprogo. Na polici nad kaminom je ležalo ne= kaj, kar se je videlo kakor v zvitek zvita zemljepisna karta; na okrajnici je visela dolga, tenka vrvca, ki se je kon; čavala v čopu.
Mlado damo jc pogled na to povsem nepričakovano neudobnost, ki je udar* jala iz slehernega kotička te čudne so» be, tako presenetil, da je samo begala z očmi od praznih sten na strop — do* kler ni opazila, da ji njen spremljeva^ lec daje neka znamenja. Obrnila se je proti možu, ki je stal s hrbtom obr* njen h kaminu, kjer je plapolal medel ogenj.
Možak je bil velik in siv; njen prvi vtis je bil, da ima neznansko visoko čelo. Njegov obraz je bil bled, in ko je sto* pal bliže, je videla, da je preprežen z neštetimi gubami in brazdami. Sodila je, da mu je kakih petdeset let; toda ko je začel govoriti, je vedela, da je mnogo starejši.
Mis Mirabela L eicestrova r«
Angieščina mu ni bila baš čista, iz* ražal se je na dolgo in široko in jezik se mu je zatikal.
»Izvolite sesti! Jaz sem dr. Erik Oberzohn. Nisem Nemec. Občudujem Nemce, toda po rodu sem Šved. Sodim, da ste me razumeli.«
Zasmejala se je in kadar se je Mi* rabela Leicestrova zasmejala, so tudi manj dovzetni ljudje od dr. Erika Oberzohna pozabili na vse.
Ni bila posebno velika — vsaj nje* na vitkost in stasitost ni vzbujala tega vtisa. V njenem obrazu in v njenih jas* nih siv.h očeh je bilo nekaj, kar je spo» minjalo na polje in livado. Spadala je v sadovnjak belih jablan, pokritih s cvetjem liki s snegom; spadala je med hladne potočke,    blebetavo žuboreče
pod glogovimi sečmi. Angleško aprilsko solnce je sijalo v njenih očeh in po* mladni baršun večno zelenih trat pod njenimi nogami.
Dr. Oberzohn je videl v njej dekli* eo v sinjem tailormanu. Moral bi bil opaziti, da je imela majhen klobuček z ravnim krajcem, ki je obrobljal njen obraz tam, kjer so se obločile njene lepe obrvi. Nemec tega ne bi bil pre* zrl. Nemci so pač brezupno sentimen* talni. Toda dr. Oberzohn ni bil Nemec; Nemce je sovražil.
»Tak sedite vendar! Izobrazili ste s* v znanostih?«
Mirabela je odkimala.
»Ne,« je priznala obžalovaje. »Toda v strokah, ki ste jih omenili v svojem oglasu, sem napravila izpit.«
»Ali vaš oče . . .! On pa je bil uče* njak?«
Resno je prikimala.
»Pa ne bog zna kako velik!« je na« daljeval. »Anglija in Amerika ne rodi* ta velikih učenjakov. Ah, ne govorite mi o vaših Kelvinih, Edisonih in New* tonih! To so bili topoglavi, na zemljo težeči možje z velkimi pomanjkljivost* mi . . . Manjkalo jim je svetega ognja.«
Te besede so jo nekoliko prevzele, vzlic temu se je na tihem zasmejala. Njegovo hladno odklanjanje mož, ki so v znanstvenem svetu uživali ugled in spoštovanje, se je videlo nehlinjeno.
»Dajva rajši govoriti o vas!«
Sedel je za mizo na neoblazinjen stol s strmim naslonilom.
»Bojim se .gospod dr. Oberzohn, da vam o sebi ne bom vedela mnogo pove* dati. Bivam pri svoji teti v Heavvtree* Farmu v Gloucestru, stanovanje pa imava v Doughty*Courtu. Teta in jaz imava skromne dohodke . . . Sodim, da je to vse, kar bi vam mogla povedati.«
ADIO
aparati in deli slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri
v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes pošlje brezplačen ilustrovani cenovnik R No. 6. Mesečna odplačila dovoljena.
RADIOBLAŽEK Beograd, Jakšićeva ulica štev. 11.
Telefon štev. 41—85.
1073
Posetnikom uelrselma priporočamo naslednje tvrdke!
MARIJA ROGEU | manufakturna trgovina perilo za gospode in dame Blago dobro, cene nLke o Sv. Petra cesta 26	Ivan Jax i sin tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles Ljubljana to Gospos^etsKa cesta št. 2	Tovarniška zaloga usnja I L Gerkman Ljubljana C*f karjevo nabrežje §t. 1
1  RnBolj Vžrbnsk I prva ljubljanska tvornira klavirjev 1 g Ljubljana j — Hilšer;eva ulica Ste*. 5	■r               4ImS«1 rrftm Cipela-obuće na ve iko A LE K S. OBLAT Sv. Petra cesta 18	L. 8Mikuš Mestni trg štev. 15 a    Tvornica dezn kov " zalogaizpreha.alnihpalic
Narodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5
Prifetno bivanje
vauj oadi tepo slika do Ld ple-4k&no stanovanje, katero naj »'aru preskrbi tvrdka Josip Mani, Dunajska cesta 9% pleskarska to slikarska delavnica.
955
1015
Speci)«« Ina ftcuaraa sfrofev ta ^MtaoM Mm
KLEin & STIEFEL, Fulda
Ha oelasgimu o LtabUmri
bomo razstavili najnovejše in najboljše strofe za obcfie2an&
lesa v polnem obratu.
novost! Pogon &rez jermena!
Obiščite naš prostor 203 PauilfOIl F«
Zastopnik za S. H. S. :
Peter Angelo,
Ljubljana, Gledališka ulica 4/1.
ZELO ZNIŽANE CENE!
u~uko!e«a, non mihleii itfžb..    motorji,    otroSfci kd
[grmf-ai    Tončki,    a*jnovejši iivalm   »troji   m   onevmati-
k« Miflfiflin   Posebno oddaje«   ca   oopoinu oour&va emajliranje    lo   ouniklaaje dvukole*    os   otroSkib to* ličkov.   šivalnih   stro].*«   Itd    Prod*]*   ns   obroke — llunrovsni  eenilu  trunko 1]
»TRIBUNA« P. B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. L j u b I ia n a, Karlovska cesta štev. 4. Na velesejmu paviljon ,.G'*
Pazite na obleke
•ter si «eliko, veliko lahko pn.
branite   č<-   jo   daste   čistit ir bi. vat    v    kemično pralrnc« kjer je cena rajnižia in najbolj solidna postrežba
Anton Boc,
LJUPLJANA ^lelenbur^ova oi št. 6'1 — tovarna Vič-Glince
iz stare renomirane tvrdke
66
% —~---— 1
se nudijo po izredno nizkih, reelnih cenah na ljubljanskem velesejmu. Paviljon K koja 286, 288
Najnižje uvozne cene! Naše blago je samo prvorazredno!
UM
MR.feAHOVCC
.P L A NI Hft A
Iltivltdf
CA7.
prenavlja, Čisti m osve« žuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delo* vanje čreves, oapihova> vame, obolenja mokraćne kisline, jeter. ?olca h) žolčni kamen. Vzpodbuja apetit rn izborno učiti* kuje pri arteriosklerozi — .PLANINKA, čaj je pristen • plombiranih pa» rerib po Din 20,— z o a« pisom proizvajalca:
LEKARNA BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg »'Dobi se v vseh lekarnah)
Stjepusin a
iMi Joijenka 57
priporoča najboljše tambure.   Žice, šole, jartitnre in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi. Ceniki franko.
Spalnice
m vse diugo pohištvo v najmodon^jšem slogu 'zde uje rai'3'Ska ivd» a
JAKOB SKRBINC,
Vižmarje, št. Vid na i Ljubljano
Solidne cene!   Garantirano blago!       Pav E
Dobra hrana
se dobi pri
Schalk, Graz
Mbelungengasse 44'I.
Dekle iz boljše hiše
išče službo sobarice, e-ent. za vsa domača dela. Zelo pridna in poštena, vešča tudi nemške* ga jezika. — Naslov pove upra* va <rSlov. Naroda*. 1118
Natakarica
(mlajša moč) zmožna slovenskega in nemškega lezika — išče službo v večjem hotelu na letovišču. — Nastop l. Junija. — Ponudbe pod c Vestna/1074>
Moderno pohištvo
v vsakem slopu izdeluje
ANTON ZALOKAR, mizar
Št Vid nad i-iurjijano
Oglejte  si damsko  sobo na velesejmu, paviljon E, koja 82. 1104
Graditelje hiš in graditelje domov
opozarjamo na novo izdelovanje
rolojev za okna
kompletno Din '200*— za m2. Izvršitev je zajamčeno prvovrstna in trpežna.
Vzorci na ogled na velesejmu in v delavnici rolojev in žaluzij
Ivana Bernika. Liubljana
Linhartova ul'ca 16.
Sp3lnice, jedilnice in vse drugo pohištvo izdeluje mizar
Ivan Mrhar
Stenežiče-št. Vid nad Ljubljano.
1117 Pavil on E
KI
i
5
♦
i
Naiboijše
,PUCH' KOLO
in najtrpeineise
dobi se po solidni cem in tudi na obroke le pn tvrdki
IGIM. VOK, Lfubljana j
Tavčarjeva ulica štev. 7. |
1C96
1115
4.
pokusite
dobro pristno vino
in
turško kavo v pavil onu
Vek. Dolničarja.
Urejuje: Josip ZupanSi — Za cNarodno tiskarno.: Fran Jczeriek. — Za upr.ro lo inseratoi del Usta: Oton Christoi — V»i » Ljubljani.
5659
1763
48
1917