Poštnina plačana v gotovim.
Leto XV., štev. 159
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. _ Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190.
Efcičuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.

Ljubljana, sobota 14. folija 1934
Cena 1.- Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uliifi 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uUca št. 1. Telefon ŠL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ta čas, ko je evropska politična pozornost obrnjena k političnim dogodkom v srednji in zapadni Evropi, se na Balkanskem polotoku polagoma pripravlja splošen preobrat. Njegovi znaki so ne-utajljivi, opaziti so jih morali in so jih Scires opazili prijatelji in nasprotniki, prvi z veseljem in zadoščenjem, drugi seveda z drugačnim reagiranjem.
Več kot polovica tega preobrata se je izvršila že s sklepom balkanskega pakta, katerega slovesen podpis v Atenah je pomenil poraz vseh onih vnanjih sil, katerih politika je še vedno temeljila na načelu medsebojnega izigravanja balkanskih narodov. Ako pravimo vnanjih sil, prav za prav nismo dovolj točni, zakaj sleherni ve in se zaveda, da gre pri tem le za eno silo, ki je neposredno sosed našemu polotoku.
Balkanski pakt ni prišel nepričakovano ; pripravljale so ga že konference zastopnikov balkanskih narodov. Tamkaj pa so se še postavljale različne reserva-cije, pridržki, katerih ideja in iniciativa je še temeljila v neveseli preteklosti, živa realnost pa je pokazala povsod, da se je treba odločiti ali za konstruktivno ali za negativno delo in da more Balkan le po tej poti napredovati ter se pridružiti onim silam, ki so v Evropi enako usmerjene in enako zainteresirane. In izraz tega realnega gledanja je ravno balkanski pakt, ki druži pač že kot zveza poglavitne balkanske države v konstruktivno politiko.
Pozitivna vrednost balkanskega pakta je s tem silno narastla, kar se je močno opazilo v najrazličnejših enunciaci-jah. * Povsem v skladu je ta pakt z osnovno taktiko sodobne evropske politike, to je onim odločnim načinom političnega uveljavijenja, ki se ne skriva za meglenimi, morda na videz bratoljub-nimi in ljudomilimi, v resnici pa vsebinsko praznimi in praktično neporabnimi parolami, marveč jasno in določno kaže in poudarja svoj odnošaj do poglavitnih mednarodno-političnih problemov
sodobnosti.
Balkanski pakt se je imenitno uvrstil v ta sistem s tem, da je naglasil nujnost brezpogojnega oeuvanja sedanjega stanja in so si v njem poglavitne balkanske države medsebojno garantirale meje na polotoku. Italija je zapisala na svojo politično zastavo revizijo in se s tem deklamirala za zaščitnika revizio-nalizma, ki pomeni v Evropi negativi-stično akcijo. Nadejala se je, da s tem pridobi na svojo stran mogočno falango nezadovoljnih, pa se je zelo uštela; samo Madžarska in Avstrija sta jo vzeli za pokrovitelja, kar pa v evropski mednarodni družbi zares ne pomeni kaj prida.
Ko se je sklepal balkanski pakt, smo s pozornostjo pričakovali, na katero stran se bosta nagnili ostali dve balkanski državi, ki se tej konstruktivni zvezi nista pridružili. Ali ju bo zvabilo v tabor revizionizma in bosta svojo usodo postavili na karte italijanskega prijateljstva in pokroviteljstva, ali pa bosta višje cenili pozitivno idejo svojih večjih sosedov in njihovih zaveznikov Male antante ter Francije. Zakaj konkretno vzeto: to je bila dilema.
Danes moremo ugotoviti, da italijanske teze na Balkanu niso imele uspeha. Še tam, kjer so ga imele poprej, se v zadnji dobi. osobito, odkar se je sklenil balkanski pakt, občutno majejo. Če st pogledamo najprej ta zadnji primer, moramo reči, da se šele sedaj prav vidi, kake nagibe je imela italijanska pomorska demonstracija v Draču, odkoder šele prav sedaj odhajajo zadnje vojne ladje. Zares se v Albaniji duhovi obračajo k ideji balkanskega pakta, balkanske solidarnosti, in očividno se od nje pričakuje ugodnejša bodočnost nego od italijanskega zavezništva, ki je dejanjsko protektorat. Balkanski pakt pomeni garancijo popolne samostojnosti vsake posamezne države, Italija pa pomeni nesvobodo, zavisnost, protektorat, skoro kot pri kolonijah. To spoznanje prodira v Albaniji in vse govori za to, da bo napredovalo čim dalje bolj, kjlub grožnjam in pritisku, ki ga uporablja apeninska sila.
Še mnogo bolj pa se je ideja balkanske solidarnosti okrepila v Bolgariji; ne more biti več dvoma, da bo končna stopnja razvoja tudi tu — pridružitev h konstruktivnemu delu balkanske skupnosti, balkanske zveze. Če napreduje v Albaniji ta razvoj v borbi zoper italijanski protektorat, pa ima v Bolgariji ovire in zapreke drugačne prirode, vteleše-ne v tradicijah in silah, ki žive povsem na osnovah preteklosti. Borba z njimi pa je povsem notranja bolgarska zadeva, zato prav za prav lažja, dasi tudi združena z ogromnimi težavami. Nešteti dogodki in pojavi poslednje dobe so izpričali na nedvomen način, da so v bolgarskem narodu nad vse močne sile za sporazum in prijateljstvo z našo državo. Sleherni dan nam prinaša nove dokaze o tem razpoloženju, ki se je uveljavilo naravnost z elementarno silo, prozec na naši jugoslovenski strani prav take pojave iz enakega razpoloženja. Ne more biti več dvoma, da so najboljše narodne sile na obeh straneh meja odločno in iskreno za sporazum in prijateljstvo.
Vse kaže, da novi bolgarski režim že izvaja zaključke iz tega. Naglasiti si
v Reichstagu
Hitlerjev govor	..
o skrivnostnih dogodkih 30. junija
"	< •	• t___i: .amčVi narod I liflti
Berlin, 13. julija, n. Nocoj ob 8. se je sestal državni zbor k seji, na kateri so državni kancelar Hitler, pruski ministrski predsednik Goring in minister za propagando dr. Gdbbels podali poročila o 30. juniju ter utemeljili izdane ukrepe in zahtevali odobritev. Za sejo državnega zbora je vladalo ne samo v vsej Nemčiji, marveč v vse i evropski javnosti ogromno zanimanje. Vse govore so prenašale vse nemške radio postaje, tako da so jih mogli poslušati tudi v inozemstvu. Po naročilu vlade so morali že včeraj v vseh večjih krajih in v msstih na vseh javnih trgih postaviti zvočnike, tako da so mogli poslušati govore najširši sloji naroda. Davi so policijske oblasti izdale obsežne varnostne ukrepe. Fes okraj okrog Krollove opere, kjer se vrši zasedanje državnega zbora, so zasedli močni oddelki Kejc/is-vvehra in hitlerfevskih varnostnih oddelkov ter Goringove policije. Po mestu so že od ranega jutra patrolirati močni vojaški oddelki, na vseh križiščih pa so bile postavljene strojnice in pripravljeni varnostni oddelki Hitlerjeve vojske. Policija in vojaštvo sta v alarmni pripravljenosti. Rjavih srajc napadalnih oddelkov ni bilo nikjer videti.
Hitler govori
Berlin, 13. julija, r. Seja državnega zbora se je pričela točno ob 8. zvečer. Takoj po otvoritvi je povzel besedo državni kance-la Adolf Hitler, ki je v več kot dveurnem govoru zavzel stališče k dogodkom 30. junija. Uvodoma je omenil dogodke ob prevzemu oblasti po narodno socialističnem režimu, opozarjal na program stranke in orisal prizadevanje za njegovo uresničenje. Navajal je težkoče, s katerimi se je morala njegova vlada boriti tako na gospodarskem kakor na finančnem in socialnem polju, a je kljub temu dosegla presenetljive uspehe. Sedaj, ko je stranka obračunala že z vsemi svojimi nasprotniki izven narodnosocialističnega tabora, pa so se pojavili izdajalci v lastnih vrstah. Hitler
bo in da do golega mesa izrežejo.vse kar je gnilega in kar zastrupila narod. Tudi s tega mesta izjavljam, da bo vsak poizMis upora kaznovan s smrtjo. Narod mora vedeti da sta njegov obstoj. njegova varnost, notranii red in mir zasisurana m da tega nihče ne sme rušiti brez kazni. To velja za sedaj in za vso bodočnost. Kdor dvigne roko proti meni. bo kaznovan s smrtjo. \ safc narodni socialist oa mora vedeti, da sa noben čin in noben položaj, pa naj si bo se tako visok, ne more rešiti ne odgovornosti ne kazni. Mi smo brezobzirno zasledovali vse naše nasprotnik«, iz drugih taborov zaradi korupcije in drugih protidržavnih ui nrotinarodnih dejani. Tembolj strogo bomo kaznovali one iz naših lastnih vrst. ki se spozabijo tako daleč, da se pregrese zoper narod in državo in strežejo po zivl,enju svojemu vrhovnemu voditelju. Nobeno državno vodstvo ne more nič za to. če se po-iavijo kreature kakršne so razni Stansky slično. Toda vsak narod je sam kriv. ce n e naitde moči. da jih uniči. Kdor se pregreši zoper narod, ta zagreši izdajstvo, a vsako izdajstvo se kaznuje s smrt*). Taka zaslužena kazen je doletela tudi junijske zarotnike, ki so postali prva žrtev svojih lastnih naklepov. Nikakor pa ne mislim preganjati nedolžnih in ščititi mogocni^e. Tudi se ne mislim prerekati o tem. kdo izmed teh izdajalcev je bil glavni krive«. Moia naloga je čuvati nad usodo Nemčije. Krivda Rohma in Schleicherja i« dovolj dokazana že s tem. da sta imela tajne sestanke z nekim inozemskim diplomatom. Smešno je. če sedaj izjavljajo, da so bili ti sestanki docela nedolžni. Čemu paf so jih potem tafeo skrbno skrivali pred menoj, da nu o njih niti na moje izrecno povelje niso hoteli ničesar poročati. Kdor ima s Stanke z inozemskimi diplomati, ta zasleduje gotovo kake politične cilje. In kdor take sestanke prikriva pred onim. ki nosi vrhovno odgovornost, ta ne zasluži drugega, kakor da
se ga odstrani.	u... ,
V svojem nadaljnjem govoru je Hitler
dejal, da je neki angleški list v zadnjih
vzpostavil red in mir. Tudi nemški narod bo, ako bi se upal kdo nastopiti proti Hitlerju, nastopil z vsemi sredstvi v obrambo svojega voditelja. Nemški narod se nikoli ni tako iskreno pokazal svoje ljubezni in svojega zaupanja v svojega voditelja, kakor v zadnjih dneh. Ako si je narod danes oddahnil, je vzrok v tem. ker ve da so vse misli in vsa dejanja voditelja Hitlerja vedno le pri nemškem narodu in v korist nemškega naroda.
Po Goringovcm govoru je bik seja zaključena. V spremstvu Goringa in ministra Hessa se je Hitler nato v odprtem avtomobilu vrnil v svoj urad. Vse ulice od državnega zbora do kaneelarjevega urada so bile nabito polne Hitlerjevih pristašev, ki so ga navdušeno pozdravljali. Hitlerjev govor so prenašale vse radio-postaje v Nemčiji, Italiji. Španiji, Holandski, Nizozemski, dalje Severna in .lužna Amerika, ponoči pa ga bodo oddajali v angleščini, francoščini in španščini za Kanado. Avstralijo, Indijo in ostalo Azijo, v teku jutrišnjega dne pa ga bodo ponovili v vseh svetovnih jezikih.
Vsi Inozemski listi prepovedani
Berlin, 13. julija, n. Vlada je prepovedala javno prodajo vseh inozemskih listov. Inozemski listi se ne smejo javno razstav-
je nato večji del govora posvetil dogod- toe]1 poročal, da so njemu (Hitlerju) odpo-
kom 30. junija in utemeljeval izdane ukrepe. Glede krivde ustreljenih zarotnikov ni povedal bistveno nič novega, niti se ni spuščal v podrobnosti njihovega početja, pač pa se je bavil v glavnem s krivdo ministra Rohma ir. generala Schleicherja. Dejal }e. da je bil Schleicher oni, ki je s sistematično propagando širil nezaupanje in - nezadovoljstvo med napadalnimi oddelki in tako pridobil za svoje naklepe tudi Rohma. Schleicher je razglašal, da bodo napadalni oddelki razpuščeni, češ da to zahteva vojska in da Hitler z razpustom narodnih oddelkov soglaša. Oblastiželjni voditelji napadalnih oddelkov so izkoristili to priliko in zasnovali zaroto, hoteč se polastiti državne oblasti. Izvedel je za te stvari že meseca maja in je ponovno pozval na odgooor posamezne voditelje napadalnih oddelkov. Vsi pa so zanikali vsak obstoj kake zarote. V začetku junija je pozval Hitler Rohma v Berlin in imel z njim 5 ur trajajoč razgovor, v katerem mu je kot svojemu staremu soborcu pojasnil vse zadeve ter mu izrecno izjavil, da so vesti o tem, da bi on nameraval razpustiti napadalne oddelke in s tem soglašal, popolnoma izmišljene in neresnične. Takrat Je Rohm spoznal, da je moja oseba največja ovira njegovih naklepov in najbrže je že takrat v njem dozorel sklep, da je treba Hitlerja odstraniti. Določil je bil celo že moža, ki bi me moral ubiti. Najprvo so I nameravali aretirati mene, nato pa v mojem imenu izdajati povelja in naročila, da j bi se polastili vse državne oblasti.
Dne 30. junija ob 1. ponoči sem dobit dve alarmantni brzojavki iz Monakovega, da se pripravlja upor, da je odrejen v Monakovem in Berlinu ob 5. popoldne alarm vseh napadalnih oddelkov in da bodo pričeli z revolucijo. To me je napotilo, da sem se takoj odpeljal z letalom v Mona-kovo in s trdo pestjo udaril po zarotnikih.
Hitler je v svojih nadaljnjih izvajanjih podrobno opisoval nadaljnji razvoj dogodkov in nato utemeljeval svoje ukrepe. Med drugim je dejal:
V inozemstvu najbolj kritizirajo to, da so bili zarotniki brez obsodbe rednega sodišča ustreljeni. V tej usodni uri sem bil kot voditelj naroda sam odgovoren za usodo nemškega naroda, ki vidi v meni svojsga zastopnika in sem zato smel in moral izvrševati tudi vrhovno sodno oblast. Uporne organizacije so v vseh časih z decimira-mjem znova pozvali k redu. Zato sem tudi jaz izdal zvestim in zanesljivim oddelkom SA povelje, da izvrše to neobhodno potre-
ljati v prodajalnah, niti se ne smejo ponujati v nakup. Prodajalne list - jih sicer lahko naročajo, toda imeti jih morajo spravljene na nevidnem mestu in j",h smejo prodati le na izrecno zahtevo kupca.
Bojkot inozemskih novinarjev
Berlin. 13. julija, n. Danes popoldne je imelo društvo inozemskih novinarjev v Berlinu sejo, na kateri so sklenili, da ne bodo ničesar več poročali iz Nemčije in o Nemčiji, dokler se minister za propagando dr. Gobbels ne bo opravičil zaradi svoiib. nedavnih napadov na inozemske poročevalce
Narodno sodišče
Berlin. 13. julija. AA. Jutri se sestane novo narodno sodišče v prvi svečani seji, ki bo sodilo po svojem svobodnem preudarku čisto politično kazniva dejanja. Pred to sodišče bodo postavljeni naiprvo obtoženci v zvezi z dogodki od 30. junija, nato pa bo sodišče sodilo komunističnim prvakom, med temi tudi Thiilmannu.
London, 13. julija. AA. Iz Berlina poročajo, da so bivšega ministra za prehrano Hermesa obsodili na 4 mesece zapora. Obtožili so ga zaradi koruptne zlorabe svojega položaja za svoje osebne prijatelje.
Angleška intervenci;
v Berlinu lit Varšavi
Prva posledica Barthoujevih razgovorov v Londonu Anglija priporoča francoske predloge
vedali živci, čeprav <bi se bil lahko ta list s kratkim vprašanjem informiral o netočnosti in neresničnosti te trditve. Izjavljam vam samo to, da mi še nikoli niti za časa vojne niti po vojni niso odpovedali živci. Odpovedala pa mi je vera v moža, v katerega sem zaupal do skrajnosti in za katerega sem se žrtvoval. Kakor je bila ve-nezvestoba tega moža, tako je bila velika zvestoba SA in SS formacij v teh usodnih dneh. Milijoni članov teh oddelkov so v polnem obsegu storili svojo dolžnost Prepričan sem, da mi bo s pomočjo teh mož uspelo izgraditi te organizacije v smislu in duhu mojih smernic. Napadalni oddelki so ob tej priliki zopet pokazali, da so moji in da bodo ostali moji. Zadnji dnevi pa so tudi pokazali, da je narodno socialistična Nemčija močnejša kakor je bila prej. Milijone mojih prejšnjih nasprotnikov sem spreobrnil k novi Nemčiji ter sem jim takrat tudi ponudil generalno spravo. Vendar pa takrat nisem misliI da b0 še potrebno, da bom moral novo Nemčijo Vet!1 svojim
braniti z orožjem v roki. Kakor sem na sprotni kom pred poldrugim letom ponudd spravo, storim t0 tudi sedaj prot, vsem onim, ki so sodelovali pr, on. ^srečni zaroti. Naj posvečajo v<se svoje sile obnovi in reparaciji In naj spoznajo veliko nalogo, ki j0 stavlja usoda na nas, naj čutijo odgovornost, ki jo imamo za največjo dobrino, za notranji red in mir v Nemčiji.
Goeringova zahvala Hitlerju
Po govoru Hitlerja se je predsednik državnega zbora Goring v zelo temperamet-nih besedah zahvalil za temeljiti Hitlerjev obračun z vsemi nasprotniki prodnega socializma Poudarjal je, da je Hitler^ dokazal, da ima nemški narod vedno lahko zaupanje v svojega voditelja Pred usodnimi dnevi je Hitler še vedno skušal pri vseh najti samo ono, kar je dobrega, toda, ko je prispela nevarnost na višek, je moral storiti, kar je bilo potrebno za rešitev Nemčije. Vsi moramo biti hvaležni usodi m Vsemogočnemu, da se je Hitler, veliki voditelj Nemčije, kljub težkim uram, ki jih je v zadnjih dneh preživel, zopet priznal z vso odločnostjo za svoj narod in za državo. Nemški narod ve, da bo Fuhrer, ko bo nevarnost največja, zopet na svojem mestu in da bo s svojim osebnim vplivom
Berlin, 13. julija, n. Angleški poslanik v Berlinu sir Eric Phipps je danes posetil nemškega zunanjega ministra Neuratha in mu razložil stališče angleške vlade do francoskih predlogov glede sklenitve tako zva-nega vzhodnega Locarna. Obenem je sporočil nemški vladi željo angleške vlade, naj bi Nemčija sprejela francoske predloge. Intervencija Anglije v Berlinu se smatra za prvo posledico nedavnih razgovorov, ki jih je imel francoski zunanji minister Barthou v Londonu. Kakšno stališče bo zavzela nemška vlada, še ni znano, verjetno pa je, da bo k temu vprašanju zavzel svoje stališče državni kancelar Hitler v svojem nocojšnjem govoru v državnem zboru.
Varšava, 13. julija, n. Tukajšnji angleški poslanik Ersine je einoč' posetil zunanjega ministra polkovnika Becka in ca Informiral o angleškem stališča do francoskih predlogov glede vzhodnega varnostnega pakta. Kaikor poročaio listi, je Poljska vlada izjavila, da hoče v tem pogodu ohraniti docela svobodne roke.
°ariz, 13. julija w. Zunanji minister Barthou je danes sprejel poljskega poslanika v Parizu Chlaoovskega. Uradno sporočilo o
tem razgovoru ni bilo izdano, zdi ee pa, da je Barthou obvestil poljskega poslanika o rezultatu svojih londonskih razgovorov o načrtu vzhodnega Locarna. V zvezi s tem je Barthou spreiel tudi bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa.
London. 13. julija n. i>Daily Herald<t poroča iz Rima. da tudi Mussolini odobrava francosko akcijo glede sklenitve vzhodnega Locarna. smatra pa, da bi mogla imeti vpo-raba pakta štirih velesil pri nadaljinjih razgovorih dobre uspehe. List doznava dalje, da bo v zvezi s predlogom o sklenitvi vzhodnega varnostnega pakta razpravljal pravni odbor Društva narodov o tem. ali je ta pakt v skladu s smernicami Drjštva narodov in ali ni v nasprotju s takozvanim renskim paktom. Na drugi strani bo vsiop Rusije v Društva narodov sprožil celo vrsto pravnih in tehničnih vprašanj, ki jih bo treba razčistiti. V vsakem primeru pa smatrajo sedaj tudi v angleških krogih, da bo vstop Rusije v Dr.ištvo narodov in njen pristop k vzhodnemu varnostnemu pakta mnogo doprinesel h konsolidaciji miru in stabilizaoi.fi Evrope.
cer maramo, da je njegovo delo in stremljenje interna bolgarska zadeva, toda mimo tega ne moremo prezreti onega, kar ima pomen tudi za vnanje odnošaje države. Saj moreano odetega sklepati na bodoče osnove in možnosti bolgarske vnanje politike.
S tem, da ginejo iz politične pozorni ce tudi one bolgarske stranke, ki so imele v svojem programu ali vsaj v stremljenju in razpoloženju svojih odločujočih članov neprijazno stališče do naše kraljevine, ginejo tudi oni v preteklosti temelječi faktorji, ki konstruktivno odločitev Bolgarije ovirajo ter zadržujejo. Pričakovali smo takoj spočetka, da bo novi bolgarski režim obračunal z make-donstvujuščimi, ako hoče postaviti samemu sebi solidne temelje. In to se je tudi
zgodilo. Eliminiranje tega zloveščega faktorja iz bolgarske notranje in vnanje politike ni majhen dogodek. Nas zanima seveda pred vsem njegov pomen za vnanje odnošaje, o katerih moremo za gotovo pričakovati, da bodo le ugodni pa ne le za eno, marveč za obe državi. V tem pogledu bodo vsi pravi nacionalni elementi med Bolgari kot pri nas veseli in zadovoljni, ako vsi pravi nacionalni elementi med Bol-gori kot pri nas veseli in zadovoljni, ako se bo novemu režimu še nadalje posrečilo pripraviti trdne osnove za novo, prijateljsko sosedstvo z Jugoslavijo, kakor jih pripravljamo mi v pričakovanju in s ciljem, da vidimo čim prej tudi Bolgarijo med člani balkanske zveze, kjer je pač po prirodi tudi njeno mesto.
Borba brez pardona
Da popolnoma zatre hitlerjevski terorizem, je uvedla Dollfussova vlada smrtno kazen sploh za vsako teroristično dejanje — Izguba pravice do stanovanjske
zaščite
Dunaj, 13. julija, n. Nova Dollfussova vlada je imela včeraj ves dan in globoko v noč sejo, na kateri je razpravljala o ukrepih za pobijanje terorizma. Kakor je bila že napovedano, je v prvi vrsti razširila smrtno kazen na vsa teroristična dejanja, izvršena s pomočjo eksploziv. Smrtna kazen pa velja tudi za vse one, v kojih posesti bi se našla eksplozivna sredstva. Smrtne kazni ne bodo izrekala samo nagla, marveč tudi redna sodišča. Smrtna kazen je dalje določena tudi za vsako poškodovanje javnih prometnih naprav, to je železnic, cest mostov, telefonskih in brzojavnih naprav, vodovodov, elektran itd. ne glede na to, ali je bila poškodba izvršena s pomočjo eksploziv aH ne. Vlada je obenem določila petdnevni rok, v katerem lahko vsi oddajo eksploziva določenim oblastim, ne da bi se jim bilo bati kake kazni. Pri komur bodo našli eksploziva po tem roku, pa bo brezpogojno obsojen na smrt.
Ministrski svet je nadalie sklenil široka pooblastila za posebni ministrski odbor pod predsedstvom generalnega komisarja za zatiranje državi sovražnih pokretov ministra Feya.
Vlada je nadalie sklenila, da izgube vse osebe, ki bi se kakorkoli prekršile zoper javni red in mir- vsako pravico do stanovanjske zaščite. Hišni posestniki so dolžni takim osebam takoj odpovedati stanovanja in lokale. Podrobne izvršne določbe k vsem tem sklepom vlade bodo izdane do 15. tega meseca
Državni podtajnik
za gospodarstvo
Starhemberg odpotoval v Rim
Dunaj, 13. julija, n. Podkancelar knez Starhemberg je snoči na poziv Mussolinija odpotoval v Rim.
Hitlerjevski zaupniki med policijo
Dunaj. 13. ju.lja. AA. Uradno poročajo, da so aretirali Policijskega inšpektorja Fi-scherja in pogodbeno uradnico Sommerje-vo, oba znposlena v eplošnem ravnateljstvu javne varnosti. Obtožena sta. da sta kot člana nacionalne socialistične stranke sodelovala pri atentatu z bombo v Solnograd i.
Dunaj. 13. julija. AA Korbiro poroča: Predsednik renublike Mnklae je imenoval člana vorarlberške pokrajinske vlade Ulri-cha Isla za državnega podtajnika za gospodarstvo in gozdarstvo.
Tatarescu v Parizu
Pariz, 13. julija. AA. Letalski minister general Denain je sprejel danes v svojem kabinetu predsednika rumunske vlade Ta-taresca. Snoči je general Denain v nek; restavraciji v Boulognskem gozdu priredil večerjo v čast Titaresca. Večerje so se udeležili rurnunski minister financ Slave-sco rumunski državni podtajnik za letalstvo Miresco, načelnik rumunskega letalskega štaba Isitiju. francoski minister za narodno zdravje Louis Marin, ki je predsednik društva prijateljev Rumunije Ru-munski poslanik v Parizu Cesiano pa le danes priredil kosilo v čast Tataresci. na katerem so bili poleg predsednika francoske vlade Doumergua ln zun ministra Barthouja tudi poslaniki prijateljskih držav. med temi dr. Spalajkovid, dalje general \Vevgand in drugi.
Strankarska milica v Belgiji prepovedana
Bruselj, 13. julija. w. Zbornica je sprejeta zakonski načrt o prepovedi milici sličnih političnih borbenih udruženj.
Tudi senat odobril zakon o mestnih občinah
Zasedanje senata zaključeno — Smrt senatorja Petra Kostiča iz Prizrena, zaslužnega nacionalnega borca
Beograd, 13. junija, p. Senat io danes končal svojo zasedanje in je pred odhodom na poletne počitnice po celodnevnem zasedanju odobril zakon o mestnih občinah.
Dopoldanska seja se je pričela ob 10.30. Pred prehodom na dnevni rud sta b.la prečrtana ukaza o razrešitvi bivšega prometnega ministra g. Milosavljeviča in o imenovanju novega prometnega ministra inž. Ognjena Kuzmanoviča. Senatorji so poslušali č tanje ukazov stoje ter so ob konou priredili ovaciie Nj. Vel. kralju.
Predsedujoči podpredsednik g. dr. Uroš Krulj je nato obvestil senat, da je v pretekli noči preminul senator g- P&tar Kostič iz Prizrena. V daljšem govoru je omenjal zaslužno delo pokojnega senatorja, ki je kot profesor zlasti za časa turške okupaciie Južne Srbije organiziral sribsko šolstvo in si pridobil velike zasluge na nacionalnem in kulturnem polju. Umrl jc snoči ob 11. v skopskem sanatoriju »Vardar« v rokah svojega sina, narodnega poslanca dr. Lazarja Kostiča. Senat je izkazal svojemu pokojnemu tovarišu poslednjo čast s trikratnim Siaval
Po rešitvi raznih manjšh zadev ie senat prešel na dnevni red in pričel razpravo o zakonu o mestnih občinah. Vimenu odbora, ki je zakonski načrt proučil, je senator dr. Djuro Ko tur v svojem govoru podčr-
tal vlogo mest v javnem življenju in podrobno analiziral zakonski načrt. Izjavil je da je zakon sestavljen po najmodernejših principih in zgrajen na osnovah moderne sodobne demokracije. Za njim je obširno obrazložil zakonski načrt notranji minister g. Zivoj n Lazič. V imenu opozicije je govoril senator Petar Cirlič. ki ie kritiziral zakonski načrt s stališča opozicije in izjavil, da bo glasoval proti. Senator dr. Jovo Nemcc je v svojem govoru podčrtal nujno potrebo enotnega občinskega zakona in naglasi!, da je zakonodajno de!o pri nas zelo težavno, ker je treba izenačiti sedem različnih področij. Predloženi zakon odgovarja vsem zahtevam sedanje dobe in zaradi tega priporoča njegov sprejem. Zadnji govornik na dopoldanski seji . jc b',1 predsednik Narodnega kluba dr. Benjamin Šuperina, k; je kritiziral zakon s stališča opozicije.
Ob 5. popoldne se je razprava nadaljevala. Na popoldanski seji so govorili senatorji Daka Popov č, dr. Stanko Š vrl juga, Ste-van Mihaljdžič in dr. Jovo Ban.ianin. Pri. glasovanju je bil nato zakon v načelu in podrobnostih z veliko večino glasov odobren.
Senat je nato po poročilu senatorja dr. Ravniharja odobril poročilo imunitetnega odbora in odklonil zalrtevo po izročitvi senatorja Vrbančiča sodišču. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
vropa Je prebo
Dr. Beneš o mednarodnem položaju — Vojna nevarnost je minila — Evropa se bo pomirila in konso-
lidirala
Praga. 13. julija. AA. Na banketu, ki sa je snoči priredil tisk Male antante češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Bene-pri čemer so mu izročili časlno diplomo tega društva, ie imel dr. Beneš govor, v katerem je med drugim dejal:
Po moji sodbi bo razorožitvena konferenca zaključena konec tega leta ali najkasneje prhodnie leto. Danes se mnogo govori i» možnih spopadih, toda prepričan sem. da ne bo prišlo do nobenega izmed njih. Vilic temu si moramo priznati, da sta Evropa in ves svet prestala zelo hude in kritične čase. zlasti v decembru 1933 in v januarju in februarju 1934. Mirno smemo gledati v bodočnost iz tehle treh razlogov: v prvi vrsti zato. ker se Rusija sporazumeva z evropskimi narodi, drugič, ker je prišlo do preobrata v italijanski politiki, to je do preobrata v zunanji politiki fašizma, in naposled, ker upamo, da bo kmalu dosežen franeosko-itnlijanski sporazum. Na koncu hi vam rekel. da bo po mojem mnenju hoj treh avtoritativnih režimov, fašizma, hitlerizma in
boljševizma, mogel imeti sijajne posledice za lmdofnost Evrope.
Glede bodočnosti je dr. Beneš dejal, da pričakuje sklenitev vzhodnega pakta, podpis pakta o nenapadanju med Nemčijo. Poljsko. Češkoslovaško, baltiškimi državami in Rusijo; ta nakt bi jamčila Francija. Naposled pričakuje sklenitev sredozemskega pakta ter končno francosko-nemškega sporazuma.
Pariz. 13. julija, n. Br. Benešev govor na banketu novinarjev Male antante je izzval v tukajšnjih političnih krogih precejšnje iznemadenje. Znano je, da dr. Beneš likdar ne daje v javnosti izjav, ki ne bi bile podkrepljene z defetivi in ki bi ne odgovarjale sitvatnemm položaju. Kljub temu pa smatrajo njegovo napoved o skorajšnjem tspo-razamu Francije in Italije glede vzhodnega varnostnega pakta in glede srerlozem-pkecra pakta za preuranjeno. Francoski diplomatski krogi eo v tem pogledu mnogo boli skeptični.
Zanimiv govor zunanjega ministra sira Johna Simona o stališču Anglije do vzhodnega pakta in vzajemnega
pakta varnosti v Evropi
London, 13. julija. AA. Današnjo debato v parlamentu je otvoril voditelj opozicional-mh neodvisnih liberalov 'bivši minister sir Herbert Samuel. Med drugim je dejal, da bi po njegovem mnenju morala vlada dati jasno opredeljene izjave o razorožitvenem problemu in drugih perečih problemih. V zvezi s tem je omenil izjavo letalskega ministra lorda Londonderryja, da ni več upanja na ureditev razorožitvenega vprašanja z mednarodno pogodbo in da si mora zato Ve ;ka Britanija z lastnimi sredstvi prizadevati, da doseže svojo varnost, to je čimbolj povečati svoja sredstva za obrambo države. Vtis imam, je nadaljeval govornik, da v nacionalni vladi res vsi enako žele razorožitev, tako Macdonald kakor Bald-in sir Simon, vendar se pa ne strinjajo g.ede potov in metod, kako naj se razorožitev doseže. Neodvisni liberali so mnenja, da ne kaže opustiti nobenega sredstva, ki bi utegnilo zagotoviti sporazum.
V nadaljnjem poteku svojega govora Je sir Henfcert Samuei poudaril, da se popolnoma andružuje vladi, da se je treba ogniti sk erutv* kakršnekoli zveze v Evropi. Namestil tega je pa treba delati za povečanie reda. vzajemnega nadzorstva in splošnega mednarodnega sodelovanja, v prvi vrsti potom Društva narodov.
Simonov odgovor
Odgovarjajoč poslancu Samuelu, je zunanji minister sir John Simon poudarjal, da je vlada srečna, da je imeia priložnost za osebni razgovor z uglednim zunanjim ministrom francoske republike Barthoujem o načrtu vzajemnega pakta varnosti, ki naj Iv obsegal celo vrsto evropskih držav, posebej pa še vzhodnega pakta, ki bi združil baltiške države kot celoto in Rusijo. Nemčijo Poljsko in Ceškos'ovaško. Ta pakt bi bi! nekakšen vzhodni Locarno in bi posredno spravil v zvezo Rusijo z Iocarnsko pogodbo od leta 1925. Obenem bi predstavljal nekakšno poroštvo Rusije z ene strani nasproti Nemčiji, z druge strani pa nasprot' Franciji. Francija bi s svoje strani prevzela nekatera poroštva glede sovjetske meje na vzhodu Nemčiio.
Sir John Simon je nato dejal, da ni Velika Britanija zastran tega prevzela nikakih novih obveznosti. Za nas je poglavitno, je dejal, da Rusija v zvezi s tem paktom pristopi k Društvu narodov, kar bi Velika Britanija najprisrčnejše pozdravila.
Velika Britanija ne more pozdraviti nobene kombinacije-, ki bi bila naperjena proti osrednjim silam ali kaki skupini sil. Narobe, pozdraviti', mora sporazum, v katerem bi sodelovala tudi Nemčija in ki bi ji jamčil zadostno varnost. Angleška vlada misli, da bi se v takšnem primeru dala mnogo lažje doseči konvencija, kjer ib-i se- dalo na razumen način izvajati načelo o enakopravnosti Nemčije. Zakaj potrebno je, da v novi kombinae ji, če se doseže, sodeluje tudi Nemčija. Ce bi Nemčija pristopila, bi si zagotovila dragoceno dopolnilno poroštvo za svojo varnost Britanska vlada je mnenja, da takšne priložnosti ne kaže zamuditi, da se doseže glavni cilj, zaradi katerega se je svoječasno sestala razorožitvena konferenca. Na podlagi svojih razgovorov z Barthoujem more reči, da sta v tem pogledu angleška vlada in vlada francoske republike popolnoma istega mišljenja.
Vzhodni pakt primeren za utrditev miru
Novi sistem, ki se pripravlja, bi bil vzajemen v popolnem pomenu te besede ter ne bi dopuščal prav nobenega strupenega suma. Velika Britanija se vobče zavzema za čim večjo razširitev mreže sistema varnosti pod pogojem stroge vzajemnosti zajamčene varnosti. V tem vidi enega izmed temeljev za zavarovanje miru in za obnovo zaupanja v Evropi. Zato se je Velika Britanija odločila, da tudi uradno objavi, da se ji zdi načrt vzhodnega pakta, ker bi bil strogo vzajemne prirode, primeren za utrditev evropskega miru. Zato je ta načrt vreden podpore angleške vlade.
Tudi Italija pozdravlja vzhodni pakt
Srečen sem, je nadaljeval sir John Simon, da sem danes dobil obvestilo predsednika italijanske vlade. Mussoliniia, ki pravi, da je stališče Italije kot podpisnice locarnskega dogovora isto kakor stališče Velike Britanije. Italijanska vlada poudarja pri tem, da vzhodni pakt o vzajemnih jamstvih ne more vezati Italije s kakšnimi novimi obveznostmi razen tistih, ki jih je dozdaj prevzela in podpisala. V tem smislu pozdravlja Italija s simpatijo ta načrt v veri. da nudi nove možnosti razorožitve in da hkratu spoštuje načelo ravnoprav-nosti.
Sir John Simon je nato izjavil, da ie to stališče Italije pozdraviti z obema rokama in prosil zbornico, naj v tem smislu podpre vlado.
Dr. Henrik Stesha:
Ustroj islamske verske zajednice v Jugoslaviji
Jugoslavija je v verskem oziru dokaj pestra. Poleg srbske pravoslavne cerkve, ki ji pripada skoraj polovica vsega prebivalstva, in katoliške cerkve z malodaae dvema petinama prebivalstva, torej poleg teh dveh verskih družb, ki ju sploh ne moremo smatrati za verski manjšini, je v Jugoslaviji islam (mohamedanska vera) dokaj močno razširjen, saj šteje nad poldrugi milijon pripadnikov. Muslimani (mohame-danci) so torej posebno močna verska manjšina, dočim vsem treni evangeljskim (protestantskim) cerkvam ne pripada niti četrt milijona prebivalcev, Židov je nekaj nad 90.000. starokatolikov pa niti 8000.
Islam v Jugoslaviji uživa poleg one zaščite, ki gre vsem veroizpovedim v Jugoslaviji, še posebno mednarodno zaščito in skladno z njo tudi ustavno zaščito. 2 mednarodno pogodbo, ki je bila 10. septembra
1919.	v Saint Germai.nu-e.n-Laye sklenjena med glavnimi zavezniškimi in pridruženimi silami in državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je Jugoslavija zavezala dajat: vs-em prebivalcem (ne .e državljanom) polno zaščito življenja in svco >de, ne glede na rojstvo, narodnost, jezik, pleme ali vero; dalje jim priznati svobodo izvrševanja tako javi.o kakor privatno, vsik3 vere, religije ali verovanja, katerega izgovest ne nasprotuje javnemu reda in javni marali. Tudi je bilo določeno, la so vsi Iržavljat'. pred zakonom enaki in da uživajo enaki* državljanske in politične pr-iv'^, ne glede r a pleme, na jezik ali na ve o. R-tzIlka v religiji, verskem prepričanju ali veroizpoved i«r ju ne sme ovirati nobenega Iržavrana v uživanju državljanskih in političnih pravic, posebno ne za sprejem v javne službe, opravila in časti ali za izvrševanje raznih poklicev in podjetij. Te odredbe ;e naša država izTecno priznavala ii osnovne zakone, s katerimi ne bo nobea zakon, nobena uredba in nobeno uradno opravilo v protislovju ali v opreki.
Islam pa nikakor ni zgolj jugoslovensk« problem, marveč zanima ureditev islamskih vprašanj tudi Francijo, a zlasti britanski imperij z njegovimi mnogoštevilnimi muslimanskimi podaniki in raznoterim! odnošaji do muslimanskih držav. Razumljivo je torej, da so se v saint-germainsko pogodbo vrinile še nadaljnje verske določbe, ki jim sicer ne gre značaj osnovnega zakona in ki se nanašajo na islam. .Tug(/-slavija je v tej pogodbi morala pristati, da se muslimanski rodbinski odnošaji ure-de po muslimanskih Običajih in da imenuje reis-ul-ulema.
Vse te pogodbene določbe, nanašajoče sc. na manjšine po plemenu, veri ali jeziku, so postavljene pod garancijo Društva narodov in se smejo iz.r>remeniti le s pristankom večine sveta Društva narodov. Po-seben mednarodni postopek, ki ga more načeti le član društvenega sveta, in če tro-ba razsodba stalnega mednarodnega sod'-- šča v Haagu, jamčita za izvršitev tega manjšinskega pt:ava. Navedena mednarodna pogodba se je z zakonom od 10. maja
1920.	objavila in je odslej setavni, oblast-va in državljane obvezujoči dol jugoslovenskega prava.
Kakor ustava iz 1. 1921., tako jamči tud' nova ustava Jugoslavije iz leta 1931. svobodo vere in vesti. Tudi sodijo po teh ustavah v rodbinskih in dedinskih vprašanjih posebni državni šeriatski sodniki.
Muslimani v Jugoslaviji so deloma Jugoslovani, deloma pa Albanci (Arnavti in Turki). Sffcsko-hrvatski muslimani prebivajo večinoma v Bosni Ln Hercegovini. Kakor tudi v Stari Raški (Sandžak. Novi Pazar) d0 Rogczne, albanski !n turški muslimani pa v ostali Južni Srbiji in črni gori. Nepravilno se tudi neturški muslimani imenujejo Turki.
Do leta 1930. je bilo v Jugoslaviji dvoj« medsebojno nezavisnih islamskih organizacij; ena pod reis-ul-ulemo v Sarajevu za Bosno in Hercegovino, druga pa pod v»; likira muftijem v Beogradu za Južno Srbijo in Črno goro. Po novih dveh. 1. 1930. izdanih zakonih o islamski verski zajednici v Jugoslaviji in po ustavi te zajednice, iz. dani na osnovi teh zakonov in potrjeni od kralja, stoji na . čelu samostalne islamske verske zajednice v Jugoslaviji vrhovno ver-sko starešinstvo v Beogradu. Sestavljajo ga reis-ul-ulema kot vrhovni reprezentant te verske družbe in oba prelsednika duhovnih pokrajinskih svetov (ulema me-džlisev) v Sarajevu in v rkoplju. To vrhovno versko starešinstvo ni le najvišje upravno in nadzorno versko- oblastvo nad obema ulema medžlisema, temveč tudi daje načelna tolmačenja, kateri šeriatskoprav-ni predpisi se imajo uporabljati. Reis-ul-ulema se voli po posebnem vol'lnem telesu. člani tega volilnega telesa so višji islamski duhovniki (člani obeh ulema-me-džlisev in vsi muftiji), vrhovni šeriatski sodniki, direktorji šeriatskih šol in še nekateri drugi višji državni funkcionarji muslimanske vere (n. pr. aktivni ministri, ki so muslimani). 'Izvoljenega reis-ul-ulenio pa mora še kralj potrditi, in sicer na predlog, ki ga stavi minister pravde s pritrditvijo predsednika ministrskega sveta.
Na prvi nižji stopnji je dvoje vrst verskih oblastev. Zgolj duhovna pekrajinska sveta, nazvana ulema —■ medžlis, v Sarajevu in v Skoplju, skrbita za versko, ver skoprosvetno in kulturno življenje musl'-manov, a posebnim upravnim oblastvoin, takozvanima vakuvsko-mearifskim večerna v Sarajevu in Skoplju, ter njiju ožjima upravnima odboroma pa je poverjena vrhovna imovinska uprava in zlasti ona verskih zadužbin (vakufov). Pri opravljanju imovinskih in finančnih poslov pomagata upravnima odboroma dve vakufski direkciji, ena v Sarajevu, druga v Skoplju; direktorja teh direkcij postavlja pristojno va-kufsko-mearifsko veče.
Pod ulema-medžlisema stoje v poedin:h okrožjih muftijstva, določena za versko :a verskoprosvetno upravo in 3estavljena iz muftija in njegovega tajnika. Pod Sarajevo spadajo štirje muftiji, pod Skoplje pa pet. Muftijstva sarajevske verske pokraj; ne se nahajajo v Banjaluki, v Tuzli, v Sarajevu in Mostaru. Mufti v Ba ijaluki Je določen za ozemlje vrbaske. dravske in savske banovine (razen srezov Osek !n Vračanica) Vakufsko-mearifskima večerna so v poedinih upravnih srezih podrejena sreska vakufsko-mearifska "Vjverenjstva. namenjena imovinski upravi.
člane ulema-medžlišev in muftije voiijc. posebna volilna telesa višje duhovščine in
vrhovnih šeriatskih sodnikov, a postavlja jih kralj. Pokrajinska in sresna oblastva za vakufsko-mearifske stvari niso čisto du-hovska, nego mešana oblastva. člani va-kufskega mearifskega veča so člani deloma po položaju (vsi člani ulema-medžlisa, vsi muftiji, vsi vrhovni šeriatski sodnik' in vakufsko mearifski direktor), deloma pa imenovani od ministra pTavde na osnovi dvojnega predloga starega vakufsko m^a-rifskega upravnega odbora, člani sreskega vakufsko^mearifskega poverenjstva so poleg predsedujočega, od ministra pravde odrejenega šeriatskega sodnika še od upravnega odbora vakufsko mearifske^ga odbora izvoljene primerne osebe.
Najnižjo stopnjo, islamsko versko oblino (takozvani džemat) vodi -ižematski medžlis, ki mu predseduje džematski imam (svečenik-matičar) in ki je sestavljen iz članov, i-zvoljenih od zbora vernikov v verski občini (džematskega zbora). Poleg im'> vinske uprave sodeluje džematski medžlis v verskih in versko-prosvetnih poslih. Džematski medžlis izvoli zadostno kvalificirane verske nameščence. Poleg džematskeg:; imama (hodže) ima vsak džemat svojeea muhtara, ki .pazi na red in mir v džomatu.
Torej edinole v džematu je vpliv vernikov samih odločilen pri sestavi verskih oblastev in odreditvi verskih funkcionarjev, pri spopolnitvi vseh višjih oblistev pa od-
IoSuje ob posrednem aH neposrednem sodelovanju države višje svečeništvo, ki je versko avtonomno, in pa vrhovno Seriat-sko sodništvo, ki je državno.
Islamska verska zajednica sme seveda, kakor ostale usvojene in priznale vere, že po ustavi samostojno urejati svoje notranje verske posle, kakršna so d-jgmatični vprašanja, obredi, -duhovniško poslovanje in verska disciplina. V zunanjih pravnih odnošajih pa je islamska versKa zajednica v Jugoslaviji skladno s položajem drugih verskih družb, kot javnopravna edinica deloma podvržena posebnemu oržavnemu nadzoru (potrditev verske ustave, sodelovanje pri ustanovitvi in namestitvi v važnih verskih uradih in vrhovni t adzor nad versko imovino), deloma pa je deležna posebnih prednosti, ki jih navadna društva nimajo (državne subvencije in pobiranje verskih taks in doklad z državno p-omočjo).
Kakor sem že zgoraj omenil, sodijo o rodlbinskopravnih in dednopravn>h vprašanjih muslimanov posebna državna sodišča. So to šeriatska sodišča, ki sodijo po šarij', kanonskem pravu muslimanov. £aria se opira deloma na Mohamedov koran, a d-j-loma na suno, na inžmo in na s jas. Suna je islamsko sporočilo, kakor se kaže v običajih, nabiranju in nauku najstarejših islamskih vernikov, idžma je konsenz ali soglasje najuglednejših oseb isip. nske pravne vede, a kijas je analogija. Po>eg šeriatskih sodnikov (kad i je v) v poedia;h, od muslimanov obljudenih srezih. sta v Jugoslaviji ,še dve vrhovni šeriatski sod'šči, eno r Sarajevu, drugo v Skoplju.
Za naraščaj islamskega svečeništva in šeriatskih sodnikov skrbe tri državne šole, šeriatske gimnazije in šeriatska sodniška šela v Sarajevu in velika medresa v Skoplju.
»Mirim kraljica čokolade"
Pančevski dunavski most se dovrsuje
V poletju prihodnjega leta se most izroči prometu
Beograd, 12. jul ja.
Slika, ki se nudi gledalcu, zročemu z beograjske trdnjave na savsko in dunavsko vodovje pod seboj, je danes pač preceij drugačna, kot je bila pred nekaj leti. Tedaj je videl precej visoko gori na Savi edini most, s katerim se jc ponašal Beograd, veliki savski železniški most, ki pa je bil in je tud: še danes namenjen izključno železniškemu prometu. Pešci in vozovi ne smeio in ne morejo čezenj. Danes pa vidi skoraj prav pod seboj, tik nad izlivom Save v Dunav, mogočni verižni most. ki ga že jeseni izro-če p.rometu. Ce se pa ozre tja proti vzhodu, navzdol po Dunavu, pa se razteza pred njim s svojimi ogromnimi sedmerimi loki veliki pančevski most, ki bo s svoj m železniškim tirom vezal po najkrajšem potu našo prestolnico in ves zapadni de-1 naše države s sosednim Vzhodom.
Pančevski dunavski most so začeli graditi leta 19*29. Dolžina mosta samega znaša poldrug kilometer in je most v svoji železni konstrukciji popolnoma dovršen. Most je zgrajen za žele-zniški in vozni promet. Železniški tir bo od vozišča delila železna ograja. Ob vozišču bo le ozek pločnik za pešce, ker se računa, da promet pc«cev tu ne bo posebno velik. Ce bi so pozneje pokazala pptroba, da se položi po mostu še drugi železniški tir, je že sedaj poskrbljeno, da se bo moglo izvršiti to brez težav.
Največ dela zadaja gradnja proge od mosta do Fančeva, ker so morali predvsem osušiti pančevski »rit« (barje), da so mogli zgraditi veliki nasip, po katerem bo vodila železniška proga. Za cesto se zgradi poseben nasip. Železniški nasip že dovršu-jejo, tako da bo to delo dovršeno naibrž že letošnje jeseni, nakar prično polagati tračnice. Na mostu samem začno polagati že-
lezniški tir že v kratkem, ker so pripravljalna deia za to že skoraj dovršena.
Dohod k mostu na beograjski strani 3« danes še popolnoma neurejen. Od mosta bo vodil tu železnški tir do sedanje klavniške postaje, ccsta pa v Miletino ulico nad mestno klavnico. Klavni.ška postaja se bo znatno razširila, a od nje pa vse okoli spodnje trdnjave nad dunavsko in savsko obalo bo vodila dvotirna železniška proga. Sedanjo enotirnico ibodo preuredili v d\otirnico r». se sedaj tu vrši glavno delo z dovažanjcin zemlie za nasip. Tvrdka Batignoi, ki hnr vsa ta dela v zakupu, je razpredla tod cel^> mrežo male železnice v izmeri nad pet kilometrov in je tu v stalnem obratu po pet malih lokomotiv, ki vlečejo po kak h dvajset vozičev zemlje. Že doslej se je porabilo okoli 150.000 m3 zemlje, a za vse nasipe jih je treba SOO.OOO. Pri vseh teh delij ie stalno zaposlenih okoli 1500 delavcev. Ker se mora obenem upoštevati tudi načr: novega d-unavskega pristanišča, do katerega bosta "Odila dva velika dohoda, se že sedaj izvršujejo tu vsa potrebna nivelacij-ska dela in grade podvozi.
Vsa ta dela bodo po zagotovilih strokovnjakov. ki jih vodijo, dovršena najdalje do jeseni leta 1935, če pa vreme ne bo poseh-uo nagajalo, ni izključeno, da bo mogel io prihodnje poletje prvi vlak iz Beograda v Pančevo. Istočasno bo mogoč seveda tudi vozni promet, dasi morda cestni nasip na pančevski stran; dotlej ne- ibo še dovršen. Voziii bodo pač po sedanjih, seveda ne ravno najboljših rotili- Pešci pa prehajajo čez mest že zdavnaj, a je treba za prehod posebnega dovoljenja policijske oblasti- Za leto dni pa pojdejo parnički, ki sedaj vozi-zo med Beogradom in Pančevim, pač v svoj že davno zasluženi pokoj.
Letošnja žetev pšenice
Beograd, 13. julija. AA. Kmetijski minister dr. Dragutin Kojič je dal novinarjem izjavo o stanju žetve. Precenitev letošnje pšenične žetve so izvršili po občinah in sre-zih sreski kmetijski referenti. V dravski banovini se bo pridelalo 560.000 metrskih stotov pšenice (lani 633.900 stotov), to je za 11.6 odst. manj. Skupno znaša cenitev letošnjega pridelka pšenice 19,800.000 metrskih stotov, medtem ko je znašala lanska žetev 26,345373 stotov. Letos je žetev manjša za 6,545373 stotov ali povprečno za 25 odst.
Iz tega pregleda se vidi, da je letošnja pšenična žetev približno slabša srednja žetev. Povprečna pšenična žetev v zadnjih 10 letih (od 1924 do 1933) je bila 21.500.000 stotov to je, letošnja žetev bo od povprečne žetve preteklih 10 let za okroglo 17.000 vagonov slabša. Pač pa je kakovost letošnje pšenice zelo dobra.
Češkoslovaški gasilci na varaždin-skih gasilskih svečanostih
Danes ob 13.55 odpotuje iz Ljubljane češkoslovaška gasilska delegacija z ljubljansko četo pod vodstvom starešine g. Turka preko čakovca v Varaždin na velike svečanosti 701etnice varaždinskeg-a gasilskega društva.
Ratifikacija trgovinske pogodbe z Italijo
Beograd, 13. julija. AA. Naše poslaništvo v Rimu poroča zunanjemu ministrstvu, da so 9. julija v Rimu izmenjali ratifika-cijske listine o dodatnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovidbi med Jugoslavijo in Italijo.
Peklenski stroj v drogu cestne svetilke
Pariz, 13. julija, w. V drogu cestne svetilke na boulevardu Bourbon v bližini Ba-stilje so našli peklenski stroj, ki je bil tem-piran na eno uro ponoči. Peklenski stroj je vseboval 25 dinamitnih patron. O storilcih manjka še vsaka sled.
Nesreča madžarskega letala
Budimpešta, 13. julija w. Pri Siofoku je ponesrečilo letalo madžarskega atletskega kluba. Iz dosedaj neznanih vzrokov je treščilo na tla :n se popolnoma razbilo._Pilot je bil takoj mrtev. '
Nesreča pri francoskih pomorskih manevrih
Pariz, 13. julija. w. Huda nesreča se je dogodila danes dopoldne v toulonskem pri stanišču. Prvo sredozemsko brodovje je odplulo na vaje. Pri tem je bilo oddanih več salutnih strelov. Davi je opazil mornar torpednega rušilca Vautour, da se v toku rušilca še nahaja granata in je dobil od svojega poveljnika nalog, da jo odstrani. Pri tem pa se je top sprožil in granata je padla na krov ladje »Albatros«, ki je bila oddaljena nekaj sto metrov. Dva mornarja sta bila takoj ubita, eden pa je hudo ranjen in je kasneje podlegel svojim poškodbam.
Tragična smrt mladega dekleta
Novo mesio, 13. julija V Družinski vasi v občini Bela cerkev so bili danes zaposleni z žetvijo. Med ostalimi je žela na polju tudi 18letna Marija Pavlin. Sredi popoldneva je šla po vodo za žanjice k bližnjemu vodnjaku. Ker pa je dolgo ni bilo nazaj, so jo šle žanjice iskat in končno opazile, da je padla v štiri metre globok vodnjak. Potegnile so jo sicer takoj iz vodnjaka, vendar pa je bila vsaka pomoč že zaman. Poklicani zdravnik dr. Josip Sekula iz Maribora, ki se je slučajno mudil v šmarjeških toplicah, je mogel ugotoviti samo smrt. Truplo tragično preminilega dekleta so prepeljali na njen dom. Dogodek je izzval v vsej okolici veliko sočutje, tembolj, ker je bila Marija Pavlinova zelo pridno dekle in se je nameravala v kratkem poročiti. Njen izvoljenec je baš te dni dokončal graditev novega doma, kjer sta si nameravala urediti svoje družinsko ognjišče.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljiva oblačnost s postopno razgrnitvijo. Lokalne nevihte verjetne.
Novosadska vremenska napoved za soboto: Prevladovalo bo oblačno vreme v 'vsej državi, razen skrajnega jura, kjer bo še leno in toplo. Dež v presledkih bo padal v večjem del-j eevera in zapada države. Temperatura bo malo upadla.
Dunajska vremenska napoved za Pobota« V južnih Alpah menjajoče.ee oblačno, '

Naši kraji in ljudje
Obmejni tabor pri Sv. Križu na Kobanskem
Pomen manifestacije v strogo zavedni občini
Tri ure hoda severnozapadno od Maribora je vznikla kakor živa rast iz kobanskih tal čedna in mična vas Sv. Križ. Že stoletja zdi na ploščatem sedlu (583 m) med dvema vrhovoma, ki ji zastirata razgled na sever in jug, ter dvema potokoma, ki jih združena sprejema Drava v svoje naročje. Jugo-zapadno onstran Bisternice se dviga pira-midasti Žavcarjev vrh (914 m), ki vabi pohorske divje peteline preko Drave v okrilje svojih smrek in nadzira promet Maribora na dravskem mostu. Glavna vozna cesta ob Risternici v Dravsko dolino je še danes kljub opetovanim obljubam gorski kolovoz. Pregraditev v okrajno cesto je dosegla le v spodnjem delu pičlo dolžino enega kilometra. Potem je vse delo zaspalo in obmejno prebivalstvo je prepuščeno svoji usodi.
Po stoletnem sožitju se e razvil klen gorski rod, žilav in umen gospodar svoje zemlje. Vzorne kmetije, red in snaga v domovih, vabljiva trirazredna šolska stavba, lastna občinska hiša ob starodvni farni_ cerkvi, moderni vaški vodovod in zidani, hi-gienično urejeni studenci v okolici, tujca vabeče gostilne, prijazni obrazi in gostoljubne roke, posojilnica, knjižnica, gledališki oder in narodna društva svcdočijo, da je Sv. Križ vzorna gospodarska, kulturna in socialna zajednica, ki jo uspešno vodi mladi, odločni župan g. Jože lllade v lepi vzajemnosti z občinskim odborom.
To je ona gorska in obmejna občina, ki je že davno pred prevratom uradovala v svojem slovenskem jeziku, v tem dopiso-
vala nemškim oblastvom in v svoji odločnosti celo uspela, da ji je avstrijsko okrajno glavarstvo dajalo pojasnila v slovenskem jeziku.
'Danes je Sv. Križ nepremakljiv severni mejnik in zdrava življenjska celica mogočne naše Jugoslavije.
In prav tu se bodo zbrala jutrišnjo nedeljo, narodna društva iz Maribora, Po-dravja in Pesniške doline, ki se jim bodo pridružile stotine zavednih Jugoslovenk in Jugoslovanov. Že na predvečer bodo vzplamteli kresovi po križanskih vrheh ter zadoneli topiči, da oznanijo našemu rodu na jugu in tujerodcu na severu veliki dan narodne vzajemnosti ob državni meji. Ob slavoloku na planoti pred vasjo bo v nedeljo okrog 9. ure pozdravil župan g. Jože Hlade došle zastopnike, narodna društva in goste. Nato se bo razvil sprevod z godbo društva »Sloge« in mladinskega tam-buraškega zbora »Nanosa« iz Maribora. Pn sv. maši bo ubrana pesem požrtvovalnega moškega zbora »Jadrana« ogrevala dušo m srce. Iz cerkve bo pohod na javno telova-dišče, kjer bo Sokol Maribor I. s svojim nastopom bodril in navduševal staro in mlado za vzvišene sokolske ideale. Zatem se bodo vrstili nagovori. Pri prosti zabavi pa pride tudi trpeči želodec po zmerni ceni do svojih prirodnih pravic. Odprlo se bo grlo razvozlal jeziček: v besedi in narodni pesmi bosta dajala duška bratskim občutkom. Zatorej jutri vse, kar lazi ali gre: »Na goro, na goro, na strme vrhe! Tja kliče in miče in vabi srce!«
mn tajništvu, da podrobno prouči ves problem in izbere posebno komisijo, ki bo izdelala konkretne predloge. Na podlagi proučenega gradiva se bo jeseni sestala v Beogradu anketa, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki vseh prizadetih ministrstev in delodajalskih korporacij. Delavska zbornica bo poizkušala doseči, da se vsa ta vprašanja čimprej rešijo s posebnim zakonom o minimalnih mezdah.
Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda je bilo sprejetje obračuna in proračuna, o čemer se je razgibala prav živahna debata. Posebno mnogo je bilo govora o položaju novosadske in beograjske zbornice ki sta zabredli v velike gmotne težave. O pragmatiki za nameščence vseh delavskih zbornic je konferenca sklenila, naj osrednje tajništvo izdela načrt, ki ga bodo proučile nato vse delavske zbornice v državi, nakar bo osrednji odbor ob prvi priliki sklepal o njem. Izmed ostalih sklepov je posebno važna odločitev, da se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi na vse zasebne nameščence v državi, nosilec zavarovanja pa naj bo ljubljanski Pokojninski zavod. Potem ko se je obširno razpravljalo še o položaju rudarskega delavstva glede na nedavne dogodke v revirjih TPD m o delovanju Mednarodnega urada dela v Ženevi, ki je pred kratkim imel sejo. Kateri je prisostvoval tudi dr. Topalovič iz Beograda, so se udeleženci konference po dveh dneh zasedanja razšli. ^
Dva ugledna Ljubljančana na poti k Sv. Križu
Ljubljana, 13. julija Ob 15.30 je krenila na svojo zadnjo pot ga. Marija Tenente. znana dobrotnica trnovskih in krakovskih ubožcev. Žalni sprevod se je razvil izpred hiše žalosti v Gra-
7riefiAc
palmira
mil&
napMuh to
polt xdraM
in (epfr
gimi kandidati za slavo na filmskem traku najsposobnejše med sposobnimi. Od kandidatov se je zahtevalo, da pokažejo vse. kar zmorejo v igri, plesu in petju.
Prijavilo se je — 800 kandidatov m kan-didatinj ... Pri prvem izločitvenem predvajanju (vsi nastopi so se vršili pred publiko) je izpadlo 700 kandidatov. Od ostalih 100 jih je prestalo drugo predvajanje le 30. In ti so bili po ponovnem nastopu klasificiranj in odlikovani v dveh skupinah po petnajst.
»Filmskih dni« se je prav na tihem udeležila priljubljena članica naše opere gdč.
Vali Smerkolova. ki si je pridobila med našo publiko toliko iskrenih oboževalcev kot Izvrstna plesalka kakor kot operetna igralka (»Konjiček«, »-Ples v Savovu« itd-). Nastopila je kot edina Jugoslovenka (prijavljena je bila tudi Erika Druzovičeva, a ni prišla) in dosegla zares presenetljiv usj>eh: plasirala se je v hudi konkurenci, pred najstrožjim juryjem v rupo prvih petnajstih, torej najboljše, konkoT je bilo mogoče. Odlikovana je bila z veliko diplomo in srebrno medaljo. Naši priljubljeni umetnici iskreno čestitamo.
V	revirjih TPD vladata dobra volja in delo
Trbovlje, 13. julija
V	naših revirjih vlada ves teden neko oživljeno, \eselejše razpoloženje in v delavske vrste, med katere sta zanesla večno praznovanje in glad mnogo malodušja, sta se povrnila optimizem in vera. Ta teden imajo rudarji pet delovnih dni, tako da so takoj nadomestili tudi ona dva oziroma tri kvi. šihte. ki so jih bili izgubili z gladovno stav- k'.; ko. Spočetka je nad delavskimi kolonijami in obrati še zmerom obvisela neka črna negotovost. Vesti, ki so jih prinesli zaupniki z zadnjega pogajanja v Ljubljani, so se glasile v tem smislu, kakor da je preklic "redukcij od strani TPD samo začasen in se bo borba čez dva meseca spet obnovila. Zdaj pa se nam zagotavlja od odločujoče strani, da družba sploh ne namerava iznova poizkušati, da bi pri delavstvu dosegla kakršnokoli redukcijo prejemkov in položaja. Energičnemu in razumnemu nastopu ministra' dr. Ulmanskega gre v prvi vrsti zahvala, da lahko naš rudar spet brez mučne skrbi hodi na delo in z vero zre v svojo bodočnost.
dra. nakar je zagrmelo po dvorani: »2*vel
kralj!«	, . .
Mitropolit Dositej se je v zdravict spominjal blagopokojnega kralja Petra, blago-voreč njemu in kralju Aleksandru, da so lahko danes zbrani v eni državi vsi bratje Jugosloveni. Prota Ivanič, po vojni svečenik ljubljanski in začasni vodja tukajšnje cerkve v sezoni, je v temperamentnem govoru napil domačinom Slovencem in se za-, hvalil direktorju Ditrichu za podporo in naklonjenost, ki jo izkzuje tukajšnji cer-
Srbski gostje spet prihajajo v Rogaško Slatino
bJr
Rogaška Slatina, 13. julija
Komaj sta zapustila Rogaško Slatino za-«reb"ki nadškof dr. Bauer in novi pomožni zagrebški nadškof dr. Stepinac, že nam je naznanil zvonček na pravoslavni kapelici prihod zagrebškega mitropolita Dositeja V četrtek dopoldne, na pravoslavni Petrov dan ie celebriral sv. mašo v kapelici patro-nuv sv. Petra m Pavla. Opoldne je bil banket v sdraviliški restavraciji, ki so se ga poleg mnogih tukajšnjih pravoslavnih gostov udeležili: direktor zdravilišča mz Di-trich šef zdravnik dr. Kolterer in predsednik občine Šentjurc. Mitropolita m navzoče *oste je pozdravil predsednik pravoslavne občine, g. Pcra Odavič. pesnik in znani umetnostni'kritik. V imenu zdravilišča je nazdravil mitropolitu direktor Ditrich, spo-minjajoč se v svojem govoru nekdanjega visokega gosta Rogaške Slatine, tedanjega princa^ sedanjega našega kralja Aleksan-
Kakor čujemo. pride v kratkem semkaj na zdravljenje tudi Nj. Sv. patrijarh Var-nava, ki mu je bilo priporočeno naše zdravilišče. Zanimivo je dejstvo, da se spet vračajo v Rogaško Slatino Beograjčani, ki so se bili za nekaj let odtujili našemu zdravilišču, iskajoči zdravja po južnih zdraviliščih. Polagoma uvidevajo, da ga ni zdravilišča ne zdravilne vode v Jugoslaviji, ki bi se mogla le količkaj primerjati z lekovi-tostjo rogaške slatine.
Vsestranski posvet o delavskih vprašanjih
Ljubljana, 13. julija Seje osrednjega tajništva delavskih zbornic v Sarajevu so se zaradi aktualnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, udeležili tudi' številni delegati in eksperti^ izven osrednjega odibora, tako da se je seja razširila v pomembno konferenco predstavnikov naših vodilnih delavskih institucij. Za Ljubljano so prisostvovali konferenci gg. Uratnik, Juvan in Čelešnik.
Na dnevnem redu je bila pTedvsem razprava o obrtnem zakonu, glede na katerega skušajo delodajalski krogi izposlovati znatno poslabšanje za delavstvo. O strokovno nadaljevalnem šolstvu je konferenca sklenila, da se zakon prav tako ne sme poslabšati. Živahno se je razpravljalo o položaju železničarjev na malih zasebnih železnicah in pa o položaju mornarskih delavcev, ki še niso izvojevali urejenega delovnega časa. Najvažnejše vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, pa je bilo vprašanje minimalnih delavskih mezd, s katerim so v neposredni zvezi tudi vsa druga vprašanja: borze dela, brezposelnost, ureditev delovnega časa, zavarovanje za brezposelnost. Konferenca je naložila osrednje-
dašiki ulici. V sprevodu je bilo zlasti mnogo Krakovčanov in Trnovčanov, potem zastopniki in zastopnice številnih društev, tako CMiD in karitativnih organizacij in zastopstvo Sokola II. Položili so pokojnico v rodbinsko grobnico.
Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice se je vršil potem ob 17.30 pogreb g. Josipa Rebeka, zaslužnega organizatorja slovenskega obrtništva. Navzlic skrajno slabemu vremenu, se je razvil po Zaloški cesti in dalje proti Šmartinski cesti izredno dolg žalni sprevod. Pogreba zaslužnega moža so 6e v prav častnem številu udeležili naši obrtniki. Dalje so bili v žalnem'sprevodu zastopniki sokolstva in številnih narodnih in strokovnih društev.
Pokojnika so položili na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Velik uspeh gdč. Vali Smerkolove na Dunaju
Ljubljana, 13. julija
Pred kratkim so se vršili na Dunaju »filmski dnevi«. Pokroviteljstvo je prevze zvezni predsednik Miklas, predsedoval je direktor Beer, člani juryja pa so bih med
Plavalne tekme so se pričele
Ljubljana, 13. julija Snoči je imela Ilirija v go-steh madžarski klub »MI. okraj« iz Budimpešte, s katerim se je spoprijela v svoji prvi letošnji plavalni tekmi. Ce smemo soditi njene bodoče uspehe po začetku, potem nas včerajšnji nastop ilirijanskih plavačev le veseli. Saj so Madžare, ki so med najboljšimi plavači na svetu, pošteno vtaknili v ža-kelj. Razen * waterpolu so naši zmagali v vseh disciplinah. K tej zmagi pa moramo vzeti ▼ račun utrujenost gostov, ki so napravili do Ljubljane dolgo pot in so morali, kakor so sami pravili, ves čas po Madžarski v vagonih stati, ker so bili tako natrpani. Ta prva letošnja pomembna zmaga je naš klub navdala s samozavestjo, drugim pa prav toliko malodušja: državno seniorsko plavalno prvenstvo v Ljubljani je pred durmi. Med najlepšimi sinočnjimi zmagami pa je bila štafeta 5 X 50 m, s katero so naši plavalci prekosili za dese-tinko sekunde državni rekord. Na sliki so
tekmovalci štafete Lenart. Diebold. Fritsch in Lavrenčič brez Ziherla, ki je tudi plaval v zmagovalnem moštvu.
drugimi: Mary Kid, Marlena Dietrich. Fntz Griinbaum, Truda Berliner in drugi. Prireditve so imele namen poiskati med mno-
Zaradi slabega dimnika je zgorela domačija
Ptuj, 13. julija
Pred dnevi zjutraj je nastal ogenj v stanovanjskem poslopju posestnika Vega Leopolda v Sitežu. Ker je bila stavba delno lesena je bila na mah vsa v plamenih, tako da niti ni bilo misliti niti na rešitev pohištva, ki je postalo žrtev ognja. Prav tako je zgorel ves živež. Ogenj pa se je razširi tudi na gospodarsko poslopje ter uničil hleve, svinjake in vse gospodarsko orodje. Kakor se je dognalo, je ogenj nastal zaradi lesenega dimnika, kakršnih je v tukajšnji okolici še mnogo. Skozi razpokline dimnika so uhajale iskre, ki so padle na slamnato streho.
Zemunski most se dovršuje
Most bo dovršen v letošnjem septembru
Beograd, 13. julija
Francoska tvrdka Batignol, ki je iavzem-ši posts(vitve železne konstrukcije prevzela vsa ostala dela za zgradbo velikega savskega mostu, ki bo vezal Beograd z Zemunom, in tudi vsa cestna dela na zemunski strani, bo do konca letošnjega meseca septembra popolnoma dovršila svojo na ložo. Most sam m ravno tako tadi eesta s tramvajsko proso bosta tedaj popolnoma dovršena. Nikakor pa ne bo dotlej dovršen dohod k mostu na beograjski strani. Poslopje držaivne tiskarne, ki zapira dohod k mostu, je sicer že izpraznjeno in se začne podirati, to i a preden se tu svet izravna in zgradi široka dohodna ulica z dvotirno tramvajsko progo, po kateri so vozil tramvaj s Terazii do mosta in potem čez most do Zemuna. bo pa traialo še precej časa. zlasti ker je ob mostu treba mogočnih obzidav. pa menda tudi še nekaj sveta, ki je potreben za dohod k mostu, niti še ni razlaščenega. Tako se potem trdi. da ee most izroči splošnemu pro-mtffcJ šele jeseni prihodnjega leta. Dotlej pa bo menda tudi že rešeno vprašanje mostnih okraskov, kajti se dames se ne ve, ali pridejo na most Meštrovičevi konjeniki ali ne.
Most meri med obema davnima nosilcema 261 metrov. Širok je 18 m. visok pa 35. Mest je sedaj od obeh strani proti sredi nekoliko napet, kar se pa opazi samo. če ?e gleda most od strani. Pozneje bo teža prometa to naoetoftf pritisnila na vodoravnost. Barvanje železne m ost ovne konstrukcije se je že pričela V kratkem se prične tudi tlakovanje mostu s hrastovimi kockami in se položi dvojni tramvajski tir. Med tramvajskima tiroma je široka vozna pot, na obeh straneh pa pločnik za pešce. Vsa ta dela bodo dovršena tja do srede septembra.
Cesta od mosta do zemunske železniške •postaje je v ostalem že popolnoma izgotov-ljena v vsej svoji dolžini polčetrtega kilometra. Položen je po njej; tudi že dvojni tramvajski tir. Od Zemuna sem pa se tudi že asfaltirajo cestišče in obojestranski pločniki za pešce. Vse to bo dovršeno, še preden bodo dovršena vsa dela na mostj samem. tako da bo sredi ali najdalje ob koncu meseca septembra že mogoče iz Beograda peš v Zemun, odnosno v 17. beograjski »kvart«. kakor je sedaj uradna označba za Zemun. odkar prtoada Velikemu Beogradu če bodo oblasti dovolile, da se bo mogel uporabljati most za tak promet, ne da bi bil dograien dohod k mostu na b^grajski strani. Beograjčani so prepričani, da jim oblasti ne bodo delale težaiv io še tem manj, ko se na drugi strani dovoljuje prehod cez veliki pančevski dunavski most že zdavnaj, dasi ni niti pooolnoma dovršen most sam, še mani !>a oba dohoda.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa napetosti, žolčne motnje, zastaranje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice. ce jo izpijemo zjutraj in zvečer malo casi-co Zdravniki strokovne veličine izpričujejo. da učinkuje »Franz Josefova« gren-eiča celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah.
ULTURNI PREGLED
Razgled po slovanskih kulturah
Povojna bolgarska proza
V najnovejšem zvezku ruske revije »Cen-tralna/ja Evropa« je izšel pregled bolgarske povojne proze. Informativni člane* je eP'"sal Pavle Bogdanovič večidel na osnovi orisa bolgarske literature, ki ga je sesta>vil odlični kritik G. Konstantinov. Iz "ianka v »Centralni Evropi« posnemamo nekatere podatke in sodbe o stanju pripovedne umetnosti v deželi, ki vzbuja vedno večjo pozornost naše javnosti.
Razvoj povojnega bolganskega romana je v tesni z ve? i z dogodki in psihologijo bol-garskega naroda T>o katastrofi. Vojni poraz ?e uničil sen o narodovi veličini; te sanje Jo ee pojavile iznova, vendar pa na drugih tleh v daljni preteklosti. Pisatelji so pričeli iskati miru in utehe v "arfu J crovi preprostosti in primiti^osti. Narod je vsaj v literaturi zopet postal predmet kut ta. In prav kakor v dobi romani,zma «e
začenja tudi sedai uspešno d o vinski roman. Najboljši predstavitel] bolgarskega zgodovinskega romana je oi. Zamorci kov. ki je ustvaril e spisom »Legenda o sv. Sofiji« pravo umeta^ko mojstrovino z galerij mogočnih prstov iz daljne preteklosti. Kritik Konstantinov
sodi, da je to »najboljša in najlepša bolgarska ' zgodovinska povest«. Odlična je tudi s stilistične strani. Drugi roman Zagorčikova »Dan poslednji - dan Gospodov« Obdeluje črne dni pod vlado Ivana Aleksandra. Umetniško ne doseza pnvega. — Dobri Nemirov je spisal tri romane: »Bratje«, »Prve brazde« in >Skozi ogenj«. Roman »Bratje« opisuje dobo pred osvobojeniejn, ko so se že pojavljala močna revolucionarna gibanja, zlasti hajduštvo. V njem ee kaže kakor ugotavlja Konstantinov, stara bolgarska poteza: ljubezen do dela in mitična zveza z zemljo- Po kompoziciji m obdelavi pa močno zaostaja za spisi Zagorčikova _ K skjpini Zagorčikova m D. Nemi-rova eodii Stilion C i 1 i n g i r o v cigar roman »Kruh naš vsakdanji« obdelajte življenje rokodelcev in njihovih cehov. >Bratje< D. Nemirova. Ivana Vazova romam »Pod jarmom« in St. Cilingirova >Kruh naš vsakdanji« so nekaka trilogija, ki nudi čitate^u sliko bolgarskega življenja od petdesetih let preteklega stoletja do začetka tekočega stoletja. — Peter Karapetrov je pnvot-no pisal socialne povesti n mestnega življenja, pod vplivom splošne razpolozenoeti pa se je tudi on polotil zgodovinske proze. Največji uspeh je imel e spisom »Bogomi-
li«, ki opisuje dobo carja Borisa, ko je bo-gomilsko gibanje doseglo višek.
V povojni bolgarski literaturi ee je močno 'jveljavil tudi roman iz vaškega, kmečkega življenja. Štiri leta je imela vas odločilno vlogo v Bolgariji (doba A. Stambolitjakega). Nekateri pisateljfi opisujejo kmeta in vas tendenciozno. drugi — največji del pa slikajo -vaško življenje v gorah in dolinah v vsej njegovi surovi resničnosti, z dobrimi in slabimi stranmi m z vso njegovo poezijo- Najve3ji pisatelj rushfcu-nega tiipa je Elin-Pelin, ki je pripovednik evropskega formata. Najbolj znana je njegova povest »Zemlja«, ki je ena najpomembnejših stvaritev v bolgarski književnosti. Vsi bolgarski kritiki se striniajo v sodbi, da ee lahko ta spis Elina-Pelina po svoji umetniški obdelavi, po miselni globini in poznanju kmečke psihologije meri z najboljšimi deli evropske literature. Konstantinov pravi o Elinu-Pelmu, da je nai-veoji poet bolgarske vasi: njegovo srce pozna samo en čar — vaško prirodo in eno samo moralo — moralo nepokvarjenih kmetic, idiličnih pastirjev in pastiric. V »Zemlji« je nekaj Daudetja in nekaj Zola-jereega silnega realizma. In čeprav je ta povest čisto bolgarska, bi ee lahko uvrstila po svoji psihološki globini in žiyljenjSK;i resničnosti, kakor tudi po svoji iznajdljivi umetnosti, v antologijo najboljših evropskih spisov.
Izmed ostalih rustikalnib (kmečkih) prl-
Konstantina Petkanova in Sfciliona Cilingirova. Jovkov je eden najmočnejših talentov v sodobni bolgarski literaturi, kmeta ljubi kar strastno in ga opisuje vsem talentom in e polnim srcem. Najboljši njegov epis je »Zanjalec«. — Petkanov je globok poznavalec vasi. Pri niem ee opaža topel odnos do »starih, dobrih časov«, toda ne do časov gmotnega blagostanja, marveč do dobe. ko sta na prvem mestu stala čast in poštenje. Spisal je trilogijo iz vaškega življenja, čije prva dva dela »Hajduki« in »Stari časi« sta že izšla. Značilen je tudi njegov roman »Veter stoka«. Cilindrov opisuje v romanu »Otroci pekla« nacionalno politično revolucijo v bolgarski
vasi.	_ ,
V soeialnem romanu Bolgari niso
dali tako močnih spisov kakor v kmeScem. Njihova socialna proza je kajkrat psihološko slabo podprta, kompozicija je razb.ta, nedostaja ji prvenstvenih centralnih motivov.	.	,
Vladimir P olja no v je oznanjevalec novih idej, Evropec. ki svojih socialnih problemov ne polaga v tipično bolgarsko okolje. Njegov junak je predvsem človek, šele v drugi vTsti Bolgar. Poljaoovu je soroden G. P. S t a m a t o v, ki pa kaže originalne poglede in daje interesantne elike iz sodobnega družbenega in političnega živijeja v Bolgariji. Častno mesto zavzema tudi Georgii R a i 5 e v. Njegova 1. 1928- iz-iSa »Pesem planin« je bila v Bolgariji ve-
povednLTie omeniti še Jordana Jovkova, lika literarna senzacija, čavdar Mutafov
je izdal uspeli roman »Diletant. Svetislav Si in kov je pisatelj Hoffmannovskega stila. avtor fantastičnih povesti. Socialna doba se odraža tudi v obilni in zanimivi mladinski književnosti, zlasti v spisih Kaline - Maline.
Marksistična smer ni dala nič posebnega. V spisih njenega predstavitelja G. Kara-slova je mnogo zanimivih misli, umetniško pa so slabo obdelani. Sem sodita tudi Orlin V a e i 1 j e v in Eni. Karalo v. Slednji je nedvomno velik talent.
Kritik Konstantinov takole označuje sodobni bolgarski roman:
»Novi bolgarski loman je najbližji ruskemu. Kakor ruski, je tudi ta predivsen-, idejen. socialen. Samo ob sebi se ume. da bolgarski pisatelj ne more doseči duhovne globine in stilistične enotnosti ruskega romana. Naša beletristika opisuje življenje nekoliko površpo. naš roman šele nastaja,
v večini primerov lahko njdi samo veren in originalen ooie in odgovaria na nekatere sodobne p-ebleme. Stalni vsebinski predmeti bolgarskih pisateljev eo: odnosi m^ cbernn ei>oloma. politika in nov t pre osnova sveta Bolgarski roman si izbira po navali rac-onaine motive in ustreza pedagoškim in političnim potrebam. Le maij spisov ima večjo umetniško veljave tako n. pr. »ZaTijalec« Jovkova. »Zemlja« Elina-P?Iina in N. Rajnova »Med življenjem in puščavo«. Ostali romani so v večini primerov formalno slabi. Bolgarski pisatelj lahko le redkokdal daje objektivno karakteristl-
tjutri vsi k sokolskemu nastopu v Skofjo Xoko
Domače vesti
♦	Minister n. r. in generalni sekretar JNS g. dr. Albert Kramer je odšel do konca meseca na dopust in prosi zato, naj se v tem času ne naslavljajo nanj pisma v Beograd.
♦	Novi odpravnik poslov našega poslaništva v Buenos Airesu. G. dr. Avguštin Mi-šetič jc v četrtek zvečer s prekooceansitira parnikom »Neptunijo« odpotoval iz Splita na svoje novo mesto. Ob slovesu je deja! rovinarjem: »-Zadovoljen sem, da potujem t Južno Ameriko, kjer bom našel važen tlel našega naroda, ki v tujini ni pozabil na todni kraj in ni opustil zvez z domovino Vem, da bom našel ljudi, ki mi bodo v mo j<:m delu pomagali in se trudili z menoj, <la se naša domovna misel čim krepkej? ohrani m da se pred tamošnjimi tujimi narodi čim lepše postavimo. Vem pa tudi, da moj položaj ni lahak. Prišel bom tja ia ciomovine, kjer se, kaKor v vsej Evropv čutijo posledice hude gospodarske kriz« in mi zato sredstva ne bodo zadostovala za pomoč povsod tam, kjer ;'e potrebna Zagotovljeno pa ima podporo, kolikor Je 1*; možna, od strani našega -'.unanjega mi nistra kakor tudi od ministra za socialno politiko. Storil bom, kar se bo dalo, da se ohranijo dobre zveze z domovino. Vsak naš izseljenec bo našel v meni ne samo predstavnika Jugoslavije, temveč tudi Iskrenega prijatelja.«
♦	Poljaki na našem Jadranu. V Split je prispela skupina Poljakov, ki je nada'Je--vala potovanje v Kaštele. Druga siiup'-a Poljakov je potovala v Dubrovnik, in njegovo okolico. To skupino vodi PoljS"-ju-goslovenska liga iz Varšave, ki organizira številne ekskurzije v Jugoslavijo.
Zoper prekomerno debelost
uporabljajte samo neškodljive Slatinsbe tablete za shujšanje iz lekarne M. Ba-hovec v Ljubljani iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov.
Zahtevajte v svoji lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) Din 46.—, velika doza (200 tablet) Din 74.—.
+ Lepa zmaga Vasje Pirca v Splitu. V
sredo zvečer je naš šahovski mojster Vas." a Pire v restavraciji Bellevue v Splitu odigral simultanko na 22 šahovskih deskah Ob navzočnosti zelo številnega občinstva je mladi mojster igral lahkotno in živahno, tfa je celotna produkcija trajala le nekaj nad dve uri. Splitske novine poudarjajo, •da je to rekord hitrosti pri takih prireditvah. Mojster Pire je gladko dobil 13 partij, 6 jih je izgubil, pri treh pa remiziral. V četrtek zvečer je beograjski velemdu-strijalec g. Mita Mitič, ki je veiik prijatelj članov splitskega šahovskega kluba, priredil večerjo na čast kluibu in mojstru Vasji Pircu.
♦	Emigrantski sestanek v Grosupljem
bo v nedeljo 15. t. m. Dopoldne bodo govorili gg. dr. Ivan Marija Čok, dr. Lavo čermelj in prof. Ivan Rudolf. Popoldne kopanje in slično. Odhod ob 5.44 zjutraj, povratek v Ljubljano ob 22.8. Vozovnica za tja in nazaj 10.50 Din. Udeleženci se lahko poslužijo samo tega vlaka in ne tudi onega ob €.41, kakor je bilo pomotno javljeno. Pešci bodo odkorakali ob 5. zjutraj izpred ljubljanskega magistrata. Vabljeni vsi emigranti in prijatelji. Društvo ^Tabor«.
*	Novi grobovi. Na šmartlnski cesti v Ljubljani 6-1. je umrl g. Jaako Košca, kontrolor drž. železnice. Pogreb bo danes ob pol 18. — V bolnišnici v Postojni je umrl za zastrupi jen jem g. Leopold Slavec, star 57 let. Zapušča ženo, sestro g. Frana Hrovatina, in 10 delno nepereskrb-ljenih otrok. Pokopali so ga v sredo 11. t. m ob veliki udeležbi v Orehku pri Postojni Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Smrt beograjskega gledališkega umet nika. Po 5 mesečnem bolehanju je umrl v beograjski spošni bolnišnici g Nikola Go-šič, eden izmed najbolj nadarjenih članov (beograjske drame, najpopularnejši inter-pretator Molierovih in Shavovih komedij, kar jih je bilo po prevratu uprizorjenih v beograjskem narodnem gledališču. Rodil se Je 24. novembra 1S85. v Grooki in se jo nekaj časa šolal na gimnaziji, nemirna kr'. pa ga je gnala k cirkusu in slednjič k gledališču. Bil je izprva pri potujočih gleda iiških družinah, tik pred vojno je bi angažiran v Skoplju, po vojni pa je postal člau prestolnične drame in je s'alno rastel Po talentu in uspehih. Nad 120 mojstrskih
ko svojih juirakcv. Za to nima dav>ij tvorne fantazije. Sodobnemu bolgarskemu romanu redoetaja širokih obzorij, notranje perspektive in plastičnosti forme. Za-ari i teja ga človek kmalu pozabi in xn'j ne vz-buli zarunanjč da bi ga bil še kalerikrat vzel v rok« Vilic temu pa bolgarska literatura stalno rsprednje im njen jezik pust al prikladnejii za izražanje umetniških m ie'i.«	—
<e$ki prevodi iz jugoslov. literature. V
sLi'l. Xo\inah« z dne 11. L m. je izšel čla-priobčuje i-Slavjanski glass življenjepis VI. nek dr. Rajmunda Ha brine »Prevodi iz jugcslovanščine«. Pisec uvodoma ugotavlja, da se jugoslovanski pisatelji uvajajo med Čehe v majhnem številu in po bolj sličajni izbiri, »dasi bi nam n. pr. delo srbskega Borisava Stankoiviča in Miloša Crnjanskega. slovenskega Otona Župančiča in velikega hrvaškega analitika nove socialne stvarnosti Miroslava Krleže lahko mnogo povedalo«. Nato dr. Habrina citira iz razgovora nešega jrednika B. Borka s prevajalcem dr. B. V-vbiraloin ugotovitev, da ee ie pokazalo na Češkoslovaškem zna'uo zanimanje za jugoslov prevoda, izvzemši — za ču-,Jo — Cankarjeve spise. Nadalje češki kritik obravnava Bablerjjvo antologijo sibskih pesnic, in Vybi*nlov prevod Presrlie-vega »Plebanusa J.mineta«. 0 tem romanu poroča z nav JiH^njem in no pravici hvali njegove umetniške kvalitet*. — Prav tako sšmpa-Učno op-(zarja na Beringerjev
vlog je leglo z Nikoio Gošičem v preran: grob. Njegovo smrt iskreno obžalujejo vs* tovariši in nešteti spoštovalci njegove umetnosti. Vidno je to pokazal pogreb, ki se je vršil včeraj obz 10. •dopoldne na beograjskem novem pokopališču ob navzočnosti velikih množic.
„HČI ZMAJA"
Eksotika in misterija Orienta v srcu evropskega velemesta. Fatalna ljubezen mladega lorda in kitajske plesalke. Najlepši zvočni film velike kitajske umetnice Ane May Wong. Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50.
»ZVOČNI KINO DVOR«. Telefon 27-30.
♦	V št. Vidu nad Ljubljano se danes še z mrzlično naglico vrše zadnje priprave zs jutrišnjo otvoritev obrtne razstave. Narodna in meščanska šola se ti:)inita z obrtnimi izdelki zastave že vihrajo, mlaji se postavljajo, 'zunanje lice velike šole se krasi z venci, veliki napis čez cssto pa vabi vse mimoidoče k posetu razstave. Naj vam, dragi čitatelji, še enkrat podamo spored ju trišnje otvoritve razstave: Ob 11. bo otvoritev obrtne razstave pod pokroviteljstvom bana dr. Draga Marušiča. K ovoritvi je povabljenih več uglednih osebnosti, zlasti tiste, ki so na katerikoli način pripomogle, •da se razstava vrši. Po otvoritvi oglel razstave. Od pol 11. do 13. promenadni koncert železničarske godbe »Sloge« iz Lju.b ljane. Ves spored bo prenašal Radio-Ljub-Ijana od 11. do 13. ure. Razstava bo odprta ob nedeljah od 7. do 19. ure, ob delavnikih pa od S. do 19. ure Vstopnina znaša tri Din za osebo. Kdor obišče razstavo, toa znižano vožnjo za tramvaj od Ljubljane do Št Vida in obratno, tako kakor so časopis; včeraj poročali. Vstopnico naj vsak spravi, ker mu ona omogoča, da zadene moderno kuhinjsko opravo. Za okrepčilo je na razpolago bifet na razstavi ali naše ugledne gostilne v št. Vidu. Torej, posetaiki, vse je preskrbljeno, pridite in oglejte si!
♦	Propagandistična razstava fotografij našega Primorja ibo otvorjena v drugi polovici oktobra v Splitu. Poslednja taka razstava fotografij je bila v Splitu leta 19(26.; imela pa je tedaj bolj splošen značaj. Zdaj se želi pokazati naše Primorje v fotografiji. Razstavo priredi izvrševalni odbor Jadranske straže v Splitu, ki poziva vse strokovnjake in amaterje, da mu pošljejo svoje najboljše sline. Vse dobre slike bo Jadranska straža odlkiupila ter jih uporabila za posebno luksuzno izdajo o našem Primorju.
KIS
za
vlaganje sočivja, priznano dober, priporoča
DBOGERIJA KANC v Nebotičniku in židovski uliei
♦	žalostne posledice bele kuge v Slavoniji. Kakor kažejo nekateri podatki, ki jih
je pravkar objavilo sresko jačelstvo v žu paniji„ izumirajo bolj in DOlj dosedanji prebivalci Slavonije, na njihovo mesto pa prihajajo priseljenci iz Dalmacije in Hrvat-
skega Zagorja. V zadnjih treh mesecih je
umrlo 2>ol oseb, porodov pa ja bilo samo 196. V velikih vaseh Gradištu in Podgajcih zadnje tri mesece sploh ni bilo poroda. Važen vzrok, da tako strašilo nazadujejo porodi v Slavoniji, je tudi preveliko uživanje alkohola. Samo v županijskem srezu so
v poslednjih treh mesecih popili, kolikor to more povedati statistika 9715 litrov žganja, 39.899 litrov vina in 4000 Htrov piva, kar je za 35.140 prebivalcev sek» mnogo. V prvem letošnjem polletju pa so popili v županijskem srezu 92.046 litrov opojnih pijač.
♦	Cigani ukiadli štiriletno deklico. Policija je aretirala neEo cigansko beračioo, ki je beračila s štiriletno deklico, in dognala, da je deklica hčerka rodbine Ra-stovšakove iz Karlovca z imenom Micika Policijskim organom je deklica sama izjavila, da je iz Karlovca in da 'ma mater, -ti ni črna. Nesrečna deklica je mislila, da jo je mati prodala ciganom za kazen, ker ni hotela matere ubogati. Mater so takoj poklicali v Brčko.
♦	Najpopularnejši humorist, Fritz Griin-baum z Dunaja, nastopi danes zvečer v Kazini Park hotela, Bled.
♦	Zadah po znoju — znoj pod pazduho. Uporabljajte »Ni vos a«, ki je brez dvoma neškodljiva. Regulira izločevanje potu zdrave kože, odstranjuje neprijeten vonj in ostale zle posledice, kakor uničevanje perila in obleke. Dobiva se v lekarnah in •drogerijah. Velika steklenica 26 Din.
Naval krvi ▼ glavo, nespečnost, nervoza in si.
so največkrat samo posledica slabega delovanja črevesja, to je zaprtja.
Treba je zato skrbeti za redno čiščenje črevesja, kar dosežete na edinstven in prav prijeten način, ako spijete dnevno na tešče par čaš
Rogaške mineralne vode.
V slučaju izrecnega zaprtja vzemite »Do-nat«, drugače pa zadostuje »Tempel«, ki ga imejte sploh vedno na mizi!
♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah ln piisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Nova maša primorskega rojaka na Rakovniku. V nedeljo 15. t. m. ob 10. bo imel novo mašo g. Novak Ludjvik iz Vrem pri Divači. Poleg drugih se vabijo zlasti emigranti, da se te nove maše v čim večjem številu udeleže. Drevi t>o pelo podok-nic0 društvo »Tabor«.
u— Podoknica rojaku novomašniku g. Ludviku Novaku >bo drevi ob pol 9. na Rakovniku. Pridite! Društvo »Tabor«.
u— Pevsko društvo »Slavec« vabi vse svoje članstvo, da se udeleži rednega občnega zbora, 21. t. m. točno ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu Sv. Jakoba trg (gostilna Lozar) z običajnim dnevnim redom. — Odbor. <
u— Močni nalivi z neprftatanim grmenjem so vso minulo noč in današnji dan pozno v večer zavzemali obzorje. Podobno vreme imajo danes skoraj povsod v naši državi in ostali Evropi, nad katero prež" tri središča ciklonskega območja. V naše kraje posega nam najbližji sredozemski ciklon, ki je ves dan podil silne množine temnih oblakov po nebu. Vsa 'jubljanska kotlina do skrajnega obzorja je bila vea dan zastrta izmenično zdaj na zapadu in Jugu, zdaj severu in vzhodu, koder so se podili močno z vlago nasičeni oblaki, gnani z južnozapadne strani. Kako ogromne množine nasičene vlage mora biti v zraku, priča neprestano grmenje in modni nalivi. K sreči se ozračje nad Ljubljano ni tako naglo ohladilo, kar bi bilo povod hudi toč5. Hujše nevihte so zajele Notranjsko in dolenjsko stran ter podnožje Karavank in Kamniških planin. Nocojšnje vremensko stanje pa za jutri še ne obeta posebnega zboljšanja vremena.
u— V Levstikovi ln Nunski ulici opravljajo te dni manjša kanalizaC.jska dela. Enako tudi na Erjavčevi cesti in v šub: čevi nlicL Prestavljajo požiralnike, ker bodo preuredili hodnike. Hodniki na teh cestah so 'bili res že potrebni popravila, ker so bili jamasti in je voda vedno dolgo osta jala v teh jamah.
u— V Ljubljani se Se zmerom gradi. Kljub krizi ee gradbena dela v Ljubljani vendar še zadovoljivo gibljejo. O tem priča tudi seznam prošenj za stavbna dovoljenja, ki so se nabrale na gradbenem uradu za prihodnjo gremijalno sejo. Med drugimi namerava Valentin Tušek graditi leseno hišo ob Jurčkovi poti št. 56, Meta Megler, soproga dr. Meglerja, pa pritlično trgovsko •poslopje ob Miklošičevi cesti nasproti Kor-zikovega paviljona. Ta prošnja oo po vsej priliki naletela na pomisleke, ker spadajo ca Miklošičevo cesto predvsem velike, reprezentančne stavbe. Andrejko Golob pripravlja gradnjo visokopritlične hiše na Ljubljanskem (polju za artiljerijsko vojašnico, Anica Urh enonadstropno hišo ob Aljaževi ulici v šiški. Narodna banka bo nadzidala in adaptirala svoje poslopje v Knafljevi ulici, kjer je pravkar nadzidala in adaptirala svojo palačo njena soseda. Hranilnica in posojilnica dravske banovine. Trgovec Josip Rus bo adaptiral svojo hišo na Cankarjevem nabrežju 13, posestnik Janez Zrimec bo prizidal eno nadstropje svoji hiši na Hradeckega cesti 41, po-sestnica Frančiška Ldbe bo zgradila dvoriščno poslopje v Bolgarski u.ici 17, vele-trgovec Ivan Knez bo sezidal dvoje novih stanovanj na Celovški cesti 61 pod Eelle-vujem. Ljubljanska kreditna banka bo adaptirala svoje poslopje in prizidala lopo na Tyrševi cesti 67 na bivšem Pogačnlko-vem posestvu. Hiša se bo preu-edila za novo tovarno kuvert, železniški invalid Fran Mazi je prosil za dovoljenje, da postavi trafični paviljon pri Figovcu, žena vojnega invalida Julijana Brgles pa za postavitev enakega paviljona ob Dolenjski cesti. Ana Jesenovec namerava zgraditi stanovanjsko hišico v koloniji ob Cesti dveh cesarjev, posestnik Josip Novak pa visokopritlično hišo ob Gerbičevi ulici. Društvo sv. Vin-
Sobota ob 8.30, nedelja ob 6., 8.30, ponedeljek ob 8.30 glasb, komedija
LOV ZA SREČO
V glavnih vlogah: Dolly Haas ln
Maks Hansen. Pride! »Nezaželeni sinček« Pride!
»Vvbor z jihosl >vansk6 lidove «>p;ky«, ki ie izšel pri Laichterju v Pragi.
Iz slovanskih revij. Sofijski >S 1 a v 1 ] a n-e k i glas«, ki ga ureja sloveči slovano-ljr.b dr. Nikola Bobčev, priobčujr- v pravkar izišli številki »Pregled medslovanskib odnosajev v lanskem letu.« Pisec ugotaivija, da eo ee na nebu slovanske vzajemnosti pojavile nekatere svetle točke, vsaj tu m tam so se oblaki pretrgali, da ,je zasijala vedrina. Predvsem poudarja pomen bolgar-sko-jugoelovansikega zbližanje. Važen začetek in dober znak za bodočnost je bil že kongres slovanskih pravnikov v Bratislavi. Kakor znano, 6o na kongres dopotovali bolgarski in jugoslovanski udeleženci na skupnem parniku in v najlepšem prijateljstvu. Sledila mu je dokaj dolga vrsta vzajemnih obiskov. Pisec pravi, da bi bilo napek, če bi si ob teh mnogostranskih pojavih prijateljstva delali pretirane iluzije in zanemarjali nadaljnje praktično delo za čim tesnejše zbližanje obeh narodov. Verjetno je, sklepa pisec, da bo preteklo še mnogo kalne vode, preden ee bo popolnoma izčistilo in zvedrilo naše nebo. Opozarja tudi, dn bi celo najširši sporazum med slovanskimi državami zapustil še marsikakšno sporno točiko med slovanskimi narodi. Treba je tedaj odstranjevati motnje v državnih odnosih in obenem odpravljati vzroke globljih sporov, ki obstoje med slovanskimi narodi. V svojem nadaljnjem pregledu navaja pisec nekoliko takih odprtih ran na slo-vanstvj, n. pr. položaj Ukrajincev na Polj-
skem. Poleg tega in še nekaterih člankov priobčuje »Slavj,anski glasi življenjepis Vi. Korolenka, članek o Mendelejevu in vi sto nekrologov iz slovanskega 6veta. — Ruska »Central na.i a Evropa«:, ki izhaja v Pragi, je objavila med drugim daljši odlomek iz nove knjige Jana Hajšmana o bo-landskih doživetjih slikarja E. Fille. (O tej knjigi je priobčilo »Jutro« takoj po izidu izčrpnejše poročno.) Dalje ao izšle v obširnem zvezku stadije o dr. Banešu, o slikarju Joeefu Mamesu, o povomi bolgarski pio-zi, o udeležhi čeških žensk pri literarnem in kulturnem delu i. dr. Jjgoslaivica je v tej reviji dokaj skromna- Zastopa jo poročilo o beograjski glasbeni reviji »Zvuk m nekoliko drobnih beležk, med njimi tudi o o pripravljajoči se knjigi A. Melika »Slove-niia« v izdaji »Slov. Maticer.
poljsi spis o nemškem rasizmu. Docent poznanjske univerze Kari Stojanowski je izdal knjižico »Rasizem zoper 6lovansivo«. Stojanowski ee predvsem bavi z antropološko platjo Droblenia in dokazuje kot jče-nec poljskega antropologa Czekanowskega. da nordijska teorija o poreklu nad rednih tipov belega človeka in o njih ohranitvi v Nemčiji ne vzdrži kritike. Nasprotno, ta teorija b\ bila doka«, da rasno višji narod nego so Nemci živi vzhodno od Nemčije, na današnjem Poljskem, ker ie tam več ostankov nordijske rase nego v Nemčiji. Stoja-nowski pa sploh odklanja teorijo o rasni nadrejenosti in podrejenosti. Po njegovi sodbi je hitlerizem z vso tako zvano nem-
Samo Še danes in jutri ob 4., 7.15 ln 9.15 najlepši film prošle sezije
ELITNI KINO MATICA
TeL 21-24.
HREPENENJE
»Pesem mojih nad ...«
MARTA EGGERTH — HANS JARAY
Pride: Frančiška Gaal.	Pride: »Csibi«.
cencija Pavlanskega bo nadzidalo drugo nadstropje v Josefinumu ob Zrinjskega ulici. Ta gradnja bo največja izmed vseh prijavljenih in je preračunana na znesek 200.000 Din. Razen tega je vloženih tudi več prošenj za uporabna dovoljenja.
u— Realltetni trg v juniju. V zemljišk' knjigi za Ljubljano in okolico je bilo ja-ajija zapisanih 59 kupnih pogodb ta celotno kupnino 4,208.519 Din, od tega 41 v okolici za kupnino 967.384 Din, a v .nestn 18 za kupnino 3.241.135 Din. Cene zunljiščem so bile v mestu na primer v Gradišču po 2SS in v Spodnji šiški po 270 Din. V okolic: so cene zelo različne. Hiše, ki so bile prodane v mestu, so dosegle na primer naslednje cene: v Pleteršnikovi ulici hiša št. 9. 200.000 Din, na Tyrševi cesti hiša št. 90 390.000 Din, Za Bežigradom št. 9, 425.000 Din, v Gubčevi ulici (Spodnja šišKa) hiša št. 10 384.000 Din, na Gosposvetski c. hiša št. 12. 395.000 Din. Zgradba Jadransko-po-dunavske b.anke nasproti glavni K>šti (nekdanja Maličeva hiša) še ni prodana Bat'L dasi se je sicer že govorilo, -Ia se je kupčija sklenila za 4 in pol milijona dinarjev Vrše pa se pogajanja.
u— Srednji frančiškanski rrost bodo tlakovali z lesenimi kockami ter preuredi" tramvajski tir. Promet preko mestu bo zaprt od 16. t. m. dalje tri do " tiri tedne. Tramvajski promet se bo vršil s prestopanjem.
u— Kaznovani kolesarji. Pri obeh davčnih upravah, tako za mesto kakor za o*o lico, so bili prijavljeni številni kolesarj'., ki niso v določenem roku plačali takse po 20 Din. Obiastva so jih kaznovala z 10 Din denarne kazni in poleg tega so morali plačati še po 30 Din za sodlbo, tako da so plačali namesto 20 Din 60 Din. V okolici je okoli 13.800 kolesarjev, a 4500 izmed njih je bilo kaznovanih. Pri mestni davčni upravi je bilo kaznovamih nad 1000 kolesarjev.
u— Varujte se žeparjev! Včeraj in predvčerajšnjim je bilo na trgu »pet izvrSenin več žepnih tatvin denarnic in torbic. Najbrže sta na delu dva, morda tudi trije že-parji, ki nastopajo vzajemno. Kjer ni gneče jo hitro napravijo sami na umeten način.
u— Pijanost jih je izdala. V Mostah sta spoznala dva mlada brezposelneža dva starejša tovariša, Janeza Š. in Jožeta R-, ki sta brezposelnosti že tako navajena, da sploh ne marata več delati. Rajši se preživljata s prosjačenjem in pa s tatvinam':. Starejša sta navdušila za tatinsko delo tudi mlajša dva, ki sta po njninih navodilih vlomila predslnočnjim v neko kiet na Vojvode Mišiča cesti. Našli sta tam poleg živeža tudi sodček ribizljevega vna, ki sta si ga že v kleti pošteno privoščila. Sodček sta pozneje spravila iz kleti in so vsi štirje priredili zunaj nekje pirovanje. Posledice -niso izostale. Zaradi pijanosti so se med seboj sprli in nazadnje celo stepli. Tedaj pa je prišel stražnik, ki je v.w druščino aretiral. Na policiji so dognali, kako in zakaj je prišlo do pretepa.
a— Izleti z odprtim avtobusom. Dne 15. t m v Logarsko dolino 90 Din, na Jezersko 70 Din, Dne 22. in 23. t. m. krožna vožnja po Sloveniji. Dolenjsko, Bizeljsko, Haloze, Maribor, Dravograd, Logarska dolina 250 Din. Avgusta izleti v Kraljevico, Plitvička Jezera, Veliki Klek, Benetke. Trafika Praprotnik, nasproti pošte. Na razpolago izletniški avtobusi najceneje.
Iz Celja
e— Iz Društva jugoslovenskih akademikov v Celju. Šahovski turnir za prvenstvo Društva jugoslovenskih akademikov se bo pričel okrog 20. t. m. Za otvoritev bo prvi dan brzotumir v Celjskem domu. 1 ocen datum pričetka bo še objavljen. Prijavita se je treba v lokalu akademskega dnnrtva. Društvo snuje tudi lasten pevski zbor. Prijave sprejema pevovodja Julij SaveJli, cand. iur. Vabljeni so tudi akademiki, ki so že v poklicih. Društvo je organiziralo poseben oddelek vodnikov, ki bodo po temeljitem študiju celjskih zanimivosti in celjske zgodovine na razpolago ekskurzijam in tujcem. Učenci, ki imajo popravne izpite v jesenskem roku in ki potrebujejo instrukci-je, naj se javijo v lokalu DJA (mestna narodna šola) ob uradnik urah (vsak dan od 10. do 12. ure). V najkrajšem času bo ogled obratov cinkarne v Gaberju, izlet na Mrzlico in ekskurzija v velenjski rudnik
e— »Nova doba — tednik. Z včerajlšnjim dnem je pričela celjska »Nova doba«, ki jc doslej izhajala dvakrat na teden, začasno izhajati kot informativen tednik z izpopolnjeno in pestro vsebino. »Nova doba« bo izhajala vsak petek popoldne.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Sledovi v snegu« in zvočni tednik.
e— Strela zanetila požar. V četrtek o2 ro£ 21.30, ko je divjala v Celju in okolici huda nevihta z viharjem, je treščilo v kozoiec posestnika Gračnerja v Medlogu. Na kraj požara so takoj odbrzeli gasilci z Lop ate, Bobnega m iz Žalca, ki jim je uspelo rešiti sosednja poslopja posestnika g. Josipa Piska. dočim je Graonerjev kozolec pog >rel do tal.
Preselitev mesarije
Antona Drofenika
v Gaber ju.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam. d3 sem 14. julija preselil svojo mesarijo v na novo preurejeni lokal v sosedni hiši, 7!a-riborska cesta št. 23. v Gaberju (nasp oti vojašnice).
Postregel bom svoje odjemalce kakor do-sedaj s svežim in prvovrstnim mesom. Cenjenemu občinstvu se priporočam za nadaljnjo naklonjenost.	G391
e— Dve nesreči. V sredo je padel 35 1 .-tni čevljar Viktor Cestn;k iz Hude jame pri Laškem na cesti pri Marijagradcu tako nesrečno. da si je zlomil levo roko. V čefr-Ksk dopoldne je padel 55 letni rudar Ma tin Žagar rz Hude jame, ko je šel na delo v rudnik, več metrov globoko in se poškccJo-val po vsem telesu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Tatvina. V četrtek ob 22. je neznan storilec ukrade! trgovskemu potniku £osm. Antonu Dorniku iz Celja iz avtomobiVt pred neko gostilno v Petrovčah pletenir m galanterijskega blaga v vrednosti 2000 Din.
Iz Maribora
a— Kraljeva zahvala. Naba/ljalna zatlro-ga državnih uslužbencev v Mariboru je prejela od ministra dvora zahvalo Nj. Vel. kralja za vdanostno brzojavko, odposlalo« proslave mednarodnega zadružnega dneva v Mariboru. Za pozdravno brzojavko pa se je zahvalil tudi predsedni« ministrskega sveta
a— Poziv meščanstvu. Mestno župan< tw-> je izdalo naslednji poziv: Someščani! O i 14. do 16. t. m. ,bo v Mariboru kongres izvozu ikov in producentov sadja iz vse države. Kongres bo velikega pomena za nase gospodarstvo. Posetiii ga bodo odličoi predstavniki gospodarskega življenja in gostje iz tujine. V pozdrav udeležencem kongresa bo mestna občina -a svojih poslopjih izobesila zastave in vabi somešča ne, naj tudi svoje hiše okrase z državnim: zastavami.
a— Mestni svet in upravni odbor BiefV ne občine sta imela v sredo zvečer seji. Mestni svet te ugodno rešil prošnjo mo5k> podružnice CMD. ki bo priredila 16. septembra veliko tombolo na Trgu svobode, nadalje prošnjo društva za podporo revni i učencev v Mariboru, kateremu .ie odobri! plačilo subvencije 5000 Din. Gradbeno <2o-voljenje je podelil: Jaroslavu Hyneku za enonadstrono stanovanjsko hišo v Majffcf-lenski ulici, Alojziju Benetu za visokopritlično hišo v Koseškega ulici, Mariji in Maksu Pfeiferju za enonadstropno stamorari> eko hišo v Turnerjevi ulici in Zofki te? Ivanu Letniku za adaptacijo in nadzidavo nadstropja v Taborski ulici. Mariborski veslaški kiub bo dobil lOOf) Din, ^Jadram pa 500 Din iz fonda za nepredvidene izdatke. Tudi je odobril akontacijo 4000 Din za kleparska dela pri stavbi Delavskega azila v Gregorčičevi ulici. Ker se ,je naprava centralne kurjave v carinski oošti zaradi do bave parnih kotlov zavlekla, se je za-deva odstopila kolavdacijiski komisiji, ki bo z odobrenjem banske uprave podaljšala ro't dobave. Upravna odbor je nadalje odobri kategorizacijo mestnih ulic in asfaltiran 3 pločnikov na Aleksandrovi oeeti od Cu!*-karjeve ulice do mestne meje v Košaki!*, Razpravlj]al je slednjič tudi o predlogu zs gradnjo srbske pravoslavne cerkve. Gr.i !-beni urad predlaga, naj bi pe zemljišče ni Jugoslovanskem trgu. v kolikor ga je p otrebnega za zidavo cerkve, odstopilo brezplačno, vendar pa bi ee ta prostor, ki bi približno 900 m1 velik, ne smel ne odtuji: i in ne ograditi. Nadalje je predlagal gradbeni urad odobritev situacijskega in gra•<)>■ benega načrta. Upravni odbor jie omenjo::i uradni predlog soglasno sprejel z do laikom, da bo ostal omejeni prostor na -Ji>-goslovanskem trgu toliko časa last mssine občine, dokler ne bo cerkev zgrajena.
a— Podružnica UJNŽB poziva vse svej^ č'anstvo, naj se v čim večjem številu leži obmejnega narodnega tabora, ki bo r nedeljo 15. t. m. pri Sv. Križu.
a— V skavtsk^m taboru v Mstrici pr Limfbiušu bo danes in jutri taborna zabava, če se bo prijavilo tajniku Zoranu Mu eju, Razlagova ulica 11, telef. 2766 pravočasno
ško narodno revolucijo samo nova oblika zbiranja nemških ofenzivnih sil. Njih ekspanzija je obrnjena proti vzhodu, kjer Nemci že več ko tisoč let iščejo svoj >Le-bensrauuK. Danes pa iim ležjta na poti Poljska in Češkoslovaška-
Ruska knjiga o srbski epiki. V založbi Academia (Moekva-Leninerad) je izšla kot nov zvezek zbirke >FoIklor« 660 strani obsegajoča knjiga »Serbskij epoe. Prevody N. Berga, N. Gatjkovskoco i N. Kravcova. Redakcija, izsledovanie i komentarii N. Kravcova«. Zbornik obsega 72 srbskih narodnih Desmi in sicer Kosovske motive, pesmi o Kraljeviču Marku, o Brankovičih. Jakšičih in Crnojevičih. ter izbor hajdjških in usko-ških motivov. Slednji eo bili, kakor ugotavlja v ruskem dvomesečniku »Centralnaja Evropa* poročevalec P. B., sploh prvič prevedeni v ruščino, med tem ko so ostali prevodi starejši in jih je N. Kraivcov samo pregledal in delno predelal. Posebno pomemben del knjige je uvod, ki zavzema 200 strani in predstavlja eno najzanimivejših študij o srbski junaški emki. Razdeljen ie v tale poglavja: ep kot genra, srbski fevdalizem, klasifikacija junaških Desmi. socialni izvor in pogon srbske epike. razvoj srbskega epa. čudežno in fantastično v srbskem epu. interpretacija zgodovine v pesmih, sujeti srbskega epa. etricna poetika in proučevanje srbskega epičnega pesnišUva. Poročevalec zgoraj imenovane rerrije sodi o tem uvodu: Kakor je videti ?-e j iz naslovov poglavij, je N Kravoov mnogo- *
stransko prikazal srbsko epsko poezijo. Tri svojem proučevanju je uporabljal obsežni literatjro in sicer nc le rusko, marveč trdi inozemsko, delno tudi jugoslovansko. Ga koncu knjige so opombe (komentarji) % z-'-lo podrobno bibliografijo spisov o srbski epični poeziji in note z naipevi raznih junaških pesmi. Knjiga je tudi opremljen* * številnimi ilustracijami.
O reorganizaciji varšavskih gledališč. V najnovejšem zvezku »Slavische RundschaaJ poroča I- B. o najnovejši reorganizaciji praških gledališč. Splošne razmere, v nemali meri tudi gospodarska kriza, so pripomogle k takemu osredotočenju gledališkega dela v poljski prestolnici, kakor ga dosKj ne pozna njegova zgodovina. Lani se je ustanovilo ob sodelovanju državnih cintf i-ljev »Dmštvo za pospeševanje od nsu 3
umetnosti«, ki je najprej, prevzelo kontrolo obeh vodilnih zasebnih gledališč, »Teatra Polskega« in »Teatra Malega«. Sedaj, ko je mestna uprava v Varšavi prešla pod vladni komiearijat. so bila izročena temu društvu tudi tri mestna gledališča in sicer »Teatr Naro-dowy«, »Teatr Nowy« in »Teatr Letni«. Vrhovno vodstvo vseh petih gledališč je prevzel znani in izkušeni gledališki ravnatelj Arnold Szvfman. »Društvo za pospeševanje odrske umetnosti« pa bo zastopal v tem koncenri petih gledališč znani pisatelj in tainik Državne akademije za literaturo Juiljusz Kaden-Bandrowski. Vsa navedena gledališča so bila prevzeta v dobrem
dovolj interesentov, bo vozil obakrat ob 22. uri iz Bisrrice mestni avcoous Včeraj so nameravali skavti na mejo, a zaradi slabega vremena ialeta ni bilo. Te dni imajo vodje Ln roveri konference, v nedeljo po poldne pa bodo nastopi v skavtskih veščinah. pion.rsMh vajah in vajali v sig-ralizaciji in orientaciji. V splošnem jo v taboru zelo živo in veselo.
a— Slovensko obrtno društvo vabi svoje članstvo, da se jutri udeleži velikega narodnega obmejnega tabora pri Sv. Križu nad Mariborom. Odhod poljuben, vendar tako, da odidejo člani ob S. skupno od Sv Urbana k Sv. Križu.
a— Letcs je veliko zanimanje za vajen-sko in pomočniško razstavo, ker je to nekaka predrazstava za veliko obrtniško ia industrijsko razstavo, ki se bo vršila leta 1933. v Mariboru. Zaradi mnog.h prijav js razstavni prostor kmalu izpolnjen in va-Ibim-o vse tiste, ki še želijo se letos udele žiti vajenske in pomočniške razstave, da se nemudno javijo pri Slovenskem obrtnem društvu v Mariboru, Vetrinjska ulica st.
V	čstrtek najavljenega koncerta v
mestnem parku zaradi slabega vremena ni bilo. Pač Pa bo drevi ob 20.30 in bo igrala vojaška godba. Jutri dopoldne ne b0 običajnega promenadnega koncerta.
V	juniiu ic d »potovalo v našo državo preko severne meje 12.862 oseb, odpotovalo pa je skunno 10.252 oseb. Največji te bil
promet preko Maribora, kjer je dopotovalo v našo državo 7728 oseb. V transitnem prometu jjs potovalo v juniju skozi Maribor 2994 oseb. Transitni promet je bil naijvecji v Italijo, obmejni promet pa je bil najvocji z Avetriio in Češkoslovaško.
a— Dohodki carinarnice. V juniju so znašali dohodki mariborske carinarnice 5170.9?5 Din, in sicer dohodki uvoza Dm 5', 152.256, izvoza pa Din. Depoziti pa
so znašali nekaj nad 2 milijona Din
a— Trg za ribe. Na petkovem trgu so
prodajali velike sardele po 16, male po 12, škombre pa po 18 Din za kg.
a- E-tonska dela pred asfaltiranjem pločnikov na Aleksandrovi ee*ti naglo napredujejo. Doslej je že beteniran del Aleksandrove ceste od Cafoive do Kolodvorske ulice. Med Cafovo in Cankarjevo pa polagajo pred betonirainjem še plinski vod. teleti bi bilo, da bi bil tudi ta del Aleksandrove ceete betoniran vsaji do otvoritve letošnjega mariborskega tedna. Prav tako bi bil nujne ureditve potreben t.idi del Aleksandrove ceste na obeh straneh med Cankarjevo in Prešernovo ulico.
a— Nočni napad. Ko se je v četrtek zvečer vračal p0 Ptujski cesti proti domu 24 letni čevljarski pomočnik Rudolf Ledinek, so ga napadli neznani fantje in ga tako hudo obklali z noži, da je mora! iskati zdravniške pomoči v tukajšnji bolnišnici.
SPODAMSTVO
Hmeijsko leto 1933-34
Svetovna produkcija
Znana nurnberška hmeljska tvrdka Joh. Barth & Sonn je izdala svoje običajno letno poročilo za hmeljsko leto 19^3/34., ki vsebuje skrbno zbrane podatke o svetovnem pridelku in o porabi hmelja. Poročilo najprej ugotavlja, da se je v koledarskem letu 1933. predvsem zaradi uk-.njenja pro-hibiciie v Zc din jenih državah svetovna produkcija piva zopet dvignila; znašala je 170.6 milijona hI nasproti 136.7 milijona hI v prejšnjem letu in 173 milijonov hI v 1. '1932. V številnih deželah (tako tudi v Jugoslaviji) je lani produkcija piva še nazadovala. v glavnih dveh evropskih konsum-deželah, to je Angliji in Nemčiji, pa je bila lani na nespremenjeni višini kakor pred enim letom. Povišanje svetovne pTO-dukcije je zaznamovati predvsem zaradi rove produkcije piva v Zedinjenih državah, kjer je znašala v prvem letu po ukinje-n 1 u prohibicije produkcija piva nič mam kakor 39.1 milijona hI (skoro ena četrtina vye svetovne produkcije).
Razvoj svetovne produkcije m porabe hmelja js bil zadnja leta naslednji (v stotih po 50 kg):
svet. r>roduk. svet poraba
L 1930./31.	1,224.300	—
L 1931 / 32	°69.700	1,081.100
1 1932./33.	839.200	968 700
1. 1933./34.	1,023.000	998 600
piva se je lani dvignila
Svetovni pridelek hmelja je bil torej lani precej večji nego predlanskim, pa je navzlic temu približno ustrezal nekol-ko povečani svetovni porabi hmelja (prvotno se je pričakovalo, da bo pridelek manjši nego pričakovana poraba hmelja). Povečanje svetovnega pridelka hmelja pa gre predvsem na račun Zedinjenih držav ameriskiti, kjer se je lani povečal pridelek bmelia od 245.600 stotov (1. 1932.) na 345.000 stotov. Tudi pridelek Nemčije se je precej dvignil, in sicer od 118.100 na 166.340 stotov.
Zaloge hmelja so izven Nemčije v prostem prometu zelo majhne, pa tudi v Nemčiji so se v zadnjem času precej skrči e. v prekomorskih državah in tudi v nekaterih evropskih državah, kjer se produkcna piva ugodneje razvija, bodo imele pivovarne večjo potrebo, ker so svoje zaloge v zadnjem času deloma porabile. Tudi v Zedinjenih državah se pričakuje večja poraba. V Nemčiji pa so pivovarne dobro založene in se ceni, da bodo imele na dan 1. oktobra t. 1. v zalogi 140.000 stotov hmelja pri letni potrošnji, ki se bo gibala na višini, ki ni mnogo večja od imenovanih zalog. Po stanju na dan 10. aprila 1934. so' imele nemške pivovarne 166.000 stotov hmelja na zalogi, od tega pa je odpadla le polovica na hmelj iz 1. 1933., druga polovica pa je odpalda na hmelj starejših letnikov.
Gospodarske vesti
— Vprašanje minimalnih mezd. Te dni se
je vršilo v Sarajevu zasedanje odbora centralnega sekretariata delavskih zbornic, ki je poleg rednih administrativnih poslov sklepal tudi o nekaterih važnih načelnih vprašanjih, ki se tičejo delavcev in nameščencev. Odbor je načelno sklenil uvesti akcijo za uvedbo minimalnih mezd na pod-iagi posabnega zakona, in sicer zaradi tega, ker so mezde v nekaterih strokah tako padle, da to predstavlja javno nevarnost To nevarnost uvldevajo tudi nekateri industrij-ci, ki vidijo v predpisu minimalnih mezd edino sredstvo, da se prepreči desorganiza-cija posameznih panog industrije. Urad sekretariata bo vse zbrane podatke o delavskih mezdah v naši državi zbral in objavil skupno z informacijami o inozemski zakonodaji in praksi na tem polju. Nadalje se je odbor centralnega sekretarijata delavskih zbornic postavil proti težnji, da se revidira zakon obrti. Izrazil je tudi željo, da bi se pokojninsko zavarovanje nameščencev raz-šir.lo na vse kategorije nameščencev v vsej državi. Nosflec zavarovanja naj bo za enkrat Pokojninski zavod za nameščence v Liubliani, organi za izvedibo pa naj bi bik organi SUZOR-ja. Končno je odibor sprejel daljšo resolucijo glede zaščite rudarjev, glede delovnega časa prometnega osobia ln glede mednarodne ureditve delovnega te-dna.
— Naša rudarska ln topilniška produKcija,
Po najnovejših podatkih je znašata v naši državi produkcija premoga v prvih štirih mesecih tekočega leta 1,417.000 ton nasproti 1,401.500 ton v istem razdobju lanskega leta in 1,555.500 ton v istem razdobju leta 1932. Jugoslove-nska produkcija premoga je bila torej letos za malenkost višja nego lani. — Produkdia bakrene rude se je ponov-
no precej dvignila in je znašala v prvih petih mesecih 203.600 ton nasproti 176.800 in 57.700 tonam v istem razdobju zadnjih dveh let produkcija svinčeno-cinkove rude pa je znašala 234.000 tou nasproti 201.100 in 142.800 tonam v istem razdobju v zadnjih dveh letih. Tudi produkcija železne rude se je dvignila na 31.400 ton nasproti 12.000 in 13.100 tonam, produkcija kromove rude pa na 9300 ton nasproti 7800 in 9100 tonam v prvih petih mesecih zadnjih dveh let
— Dviganje svetovne industrijske produkcije se je ustavilo. Berlinski zavod za proučevanje konjunkture piše v svojem zadnjem tedenskem poročilu naslednje: Po .razmeroma nagiem dvigu v letošnjem prvem četrtletju se svetovna industrijska produkcija v zadnjem času ni več dvignila. Indeks svetovne industrijske produkcije (1928 — 100) se od marca naprej drži na višini 93. Vsekakor pa je svetovna industrijska produkcija dosegla zopet višino, ki jo je zavzemala lani sredi leta v času največjega produkcijskega dviga v Zedinjenih državah. V primeri z nainižiim stanjem depresije se je svetovna industrijska produkcija (po količini proizvodov, ne po vrednosti) že toliko zboljšala, da ie eliminirano 58 odst padca zaradi krize. Če se vzamejo za podlago cene iz L 1928, tedaj ibi znašala vrednost svetovne Industrijske produkcije pri sedanji višini okrog 360 milijard mark na leto nasproti 250 miiijardam v 1. 1932 in 375 milijardam v koniunkturnem lefeu 1929. Ce torej cene ne bi bile znatno nižje, bi vrednost svetovne industrijske produkcije danes le malo zaostajala za konjunkturnim letom 1929.
— Največje delniške družbe v Zedinjenih državah. Navzlic zmanjšanju vseh gospodarskih številk ie danes v Zedinjenih državah še 24 delniških družb, pri katerih ima vsaka posamezna več nego 1 milijar-
do dolarjev ali 50 milijard dinarjev bilančnih aktiv. Od teh 24 »milijardnih« družb je 6 javnih oskrbovalnih obratov (javni promet, elektrarne, plinarne), 6 železniških družb, 5 zavarovalnih družb, 5 banke in 3 industrijska podjetja Na celu liste stoji družba -4mencan Telephone & Telegraph Company. ki ima skoro 5 milijard bilančnih aktiv, to je 2j0 milijard dinarjev upravnega premoženja. Skoro 4 milijarde dolarjev ali 20 milijard Dm bilančnih aktiv pa ima največja ameriška zavarovalna delniška družba Metropolitan Life Insurance. V listi je tudi znana družba Standart Oil Co. of New Jersej, ki ima 1910 milijonov dolarjev ali 96 milijard dinarjev bilančnih aktiv. Nekaj vec ne«o 1 milijardo dolarjev bilančnih aktiv ima družba General Motors Corp. Skupna vsota aktiv vseh teh 24 družb znaša 43 milijard dolarjev, to je 21o0 milijard dinarjev.
_ Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 500 metrov lanenih cevi, do 1. avgusta pa glede dobave 80 m žičnega traku. — Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 100 m jeklenih rebrastih cevi, 2500 m gumijastega kabla, 10 komadov ventilatorjev. 20 plošč črne železne pločevine, 6500 m'bakrene žice, 200 komadov izolatorjev, 20 plošč kotlovne pločevine. 500 m plinskih cevi in delov ter glede dobave 15 ročnih črpalk. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg tovotne masti in 3 ampermetrov. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 6. avgusta ponudbe glede dobave 330 kg usnja. Dne 20. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave pisar, materijala, 23. t. m. pa pri glav. sanitet. skladišču v Zemunu glede dobave sanitetne opreme. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave kabelskega dvigala. Komanda pomorskega zrakoplov-stva v Divuljah sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg ricinovega olja, do 25. t. m. pa glede dobave 1 agregata za gašenje požara. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do dne 20. julija ponudbe glede dobave 5160 kg železne pločevine, 385 kg železa, 30 kg železnih plinskih cevi, 120 kg železnih zakovic, 370 kg vijakov, 23 kg podložnih ploščic, 1 m3 teak-Iesa, 1 m3 mahagonijevega lesa in 50 m2 vezanega lesa, do 22. m. glede dobave 5 kom. porcelanastih zidnih umivalnikov, 5 kom. porcelanastih kloze-tov, 10 kom. navadnih ogledal, 2000 kg bele kovine, 5500 kg svinčenega minija, 416 kg smole. 136 kg katrana, 200 kg katrani-ranega motvoza, do 27. t. m. pa glede dobave 300 m jeklenih vrvi, 320 m jadrenine in 10.200 m katraniranega motvoza.
Borze
13. julija
Na ljubljanski borzi sta devizi London in Newyork danes za malenkost popustili, v ostalem pa ni bilo večjih sprememb. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 9.08 — 9.18 (v Zagrebu promet po 9.04, v Beogradu tečaj 8.97 — 9.07). Angleški funti notirajo v zagrebškem privatnem kliringu 248.45 — 750. V grških bonih je bil promet po 29.55, za španske pe-zete pa je bilo povpraševanje po 6.28.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda danes nekoliko popustila in je bil zabeležen promet za kaso po 318 (v Beogradu po 316.50 in 315). za julij pa po 319 in 330. V 7 odst. Blairovem posojilu pa so bili zabeleženi zaključki po 59 in 59.50.
Device.
Ljubljana: Amsterdam 2304.85—2316.21, Berlin 1302.36 — 1313.46, Bruseij 7&5.3S — 799.16, Curih 1108.35 — 1113.85, London 170.97 — 172.57, Newyork 3373 65—3401.81, Pariz 224.38—-225.50, Praga >4123—1*209 Trst 291.35 — 293.75 .(premtia S3.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu «.8 —9.18.
Blair 64 den., 7% Drž. hip. tanka 68—70, Q% begluške 55- 56; delnice: PAB 216 den., šečerana Osijek 145 bi., Trbovlje 90 blaigo.
Beograd. Vojna fkoda 315—316 (316&0, 315 za ki j.), za sept. 318 bi. (317). za nov. 317—319.50 (318), za dec. 318.50 do 319 (318.50, 318), 7% irvesticijsko 71 den. (71), 4% agTarne 38—39 ( 38.50), 6% begluške 55.75—56 (56), 8% Blair 67 bi., 7% Blair 58—59 ( 58.50), Narodna banka 4000 do 4030, PAB 216—218.
Dunaj: Dunav - Sava -Jndran 9.30. Ruše 7, Alpina - Mont. 9.30, šečerana 14.50.
Blagovna tržišča
ZIT"
+ Ljubljanska borza (13. t. m.) — Tendenca za žito mirna. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plači:ivo v 3o dneh): pšeniea (po mlevski tarifi): baška 79-80ks po 162.50-165. baška, 80 kg po 16o-167.o0; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha 9 kakovostno garanciio za julij 147.50- -1a0: moka: baška >0g« po 255—260, banatska 260—265.
4- Novosacfsfca blagovna borza (13. t. m.) Tendenca omahujoča. Promet srednii. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, srednjebaska. <»ornjebaška, slavonska, stara. 78 kg 107-->0 — 110, nova, 79 kg 102 — 105; baška okol. Sombor, stara, 78 kg 105 — 107.50, nova, 79 kg 100 — 102.50; baška potiska, stara. 77 kg 110 — 11230. nova. 79 kg 110 — 112.50; ladja Tisa. stara, n kg 112.50 — 115, nova, 79 kg 112.50 — 115; baška, ladja Begej, stara. 77 kg 112.50 — 115 nova 79 kg 110 — 112.50; sremska. stara, 78 kg 207.50 — 110, nova, 79 kg 100 — 102.50; gornjebanatska. stara, 76 kg 102.50 — l<b; nova, 79 kg 100 — 102.50; baška. banatska, ladja Dunav, nova, 79 kg 110 — 112.O0. Ječmen: baški. sremski. novi. 65/66 kg 84 _ 86. Koruza: baška 97 — 99: okol. Sombor 98 — 100; banatska 95 — 97: ladja Dunav, Tisa 106 — 10S. Moka: baška, banatska'^O«« in »Ogg« 180—200 (sremska. slavonska 180-190); »2« 160-180 (160-170); »5'( 140—160 (140-150); »6« 120—140 (120 —130)- »7« 105—110 (105—110); »8« 107.50 —112.50 (107-50—1123v>>. Otrobi: baški, sremski 77.50—80; banatski SO—S2.50
-f Somborska blagovna b«rza (13. t. m.). Tendenca omahujoča, promet srednji. Pšenica: baška, okol. Sombor, 76 kg' 107 do 109, nova, 79 kg 100—102.50; gornje-baška 76kg 110—112, nova, 79 kg 102.50 do 105; sremska, slavonska, 76 kg 110 do 112, nova, 79 kg 100—102; gornjebanatska 76 kg 105—107.50, nova, 79. kg 100 do 105; potiska, 76kg 115—117.50, nova, 79 kg 110—112.50. Oves: baški, sremski, novi 92.50—95- Ječmen: baški, sremski, 63-64 kg 84—85. Koruza: baška 95—97.50; za. avgust 97.50—100; ladja Dunav, Tisa
104_106. Moka: baška ;>0g« in »Ogg« 175
do 195; >2« 155—175; »5« 135—155; »6« 120—135; »7« 100—105; »8« 105—110. Otrobi: baški 82.50—87.50.
-f BudimepštenaSka terminSka borza (13. t. m.). Tendenca čvrstejša, promet živahen. Pšenica: za oktober 16.19—16.20. za marc 17.10—17.20; koruza za avgust 10.78—10.80, za september 10.80—10.82.
SotrfocL isto fvcmrvcvgcb
Prhljaj izgine! _ Lasje prenehaic izpadati! Lasje spet rastejo t
ŽIVINA.
4- Svinjski sejem v Mariboru. Na včerajšnji svinjski sejem jc bilo pripelianih 156 svinj. Kupčija je bila precej živahna in je bilo prodanih 114 svinj. Člene so bile naslednje: 5 do 6 tednov <*) do 100 Dm, 6 do" tednov 120 do 150 Dm, 3 do 4 mesece 2^0 do 300 Din. 5 do 7 mesecev 329 do 3^0 Din 8 do 10 mesecev 400 do 450 Din, leto stari 500 do 550 Dir kg žive teže 5 do 6, mrtve teže 8-5 do 10 Din.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, Z. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, S. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
13. julija
Ljubljana 7, 7CC.9, 18.8, 87. 0, 10, 7.4, dež; Ljubljana 13. 7&6.0, 24.4, 69, 0. 6, —, —. Maribor 7, 756.1, 19.0, 80, W2, 10, 6.0, dež; Zagreb 7. 7i57-2. 20.0, 90, SE1, 10, 5.0, dež; Beograd 7, 756.8. 23.0. 60, WSW1, 9, —, —; Sarajevo 7. 758.7, 17.0, 80, .0 0, —, —; Skoplje 7, 759.3. 21.0', 60, 0, 0, — —; Split 7, 757.2, 20.0, 60, ESE2, 1, —, —; Kumbor 7. 755.7.' 24.0. 70, NE3, 0. —, —; Rab 7, 756 5 22.0, 80, SSE4, 10, —, —.
Temperatura: Ljubljana ?5.0, 18.0: Ma rilior 28.3, 17.0; Zagreb 32.0, 17.0; Beograd 31.0, 21.0; Sarajevo ?, 13.0; Skoplje 33.G, 14.0; Split. 2-9.0, 22.0; Kumbor 28.0, 21.0, Rab — 21.0.
Pregled vremenskega stanja 13. t m.: Ciklonsko stanje se d.rži nad vs0 Evropo 1 minimuma nad Skandinavijo in Sredozemskim morjem. Prevladuje oblačno vreme s padavinami v vsej Evropi. Tsmpcratura js upadla na -zaipadu in jugu. a porasla na severu in jugovzhodu. — V Jug->slaviji prevladuje oblačno na severnem, a vedro vreme na južnem delu države. V poslednjih 24 urah je deževalo na severnem delu države. Temperatura je upadla 'Ja severnem in zapadnem delu, a porasla v ostalih delin države. Najnižja temperatura je bila v Vranjem 11, najvišja v Mostr.rju 32 stopinj C.
Zagreb. Amsterdam 2304.85—2316.21, Berlin 1302.36—1313.16, Bruselj 795.52 do 799.46, London 170.97—172.57, Milan 291.35 do 293.75, Newyonk kabel 3395.55—3423.81 ček 3373.55—3401 81, Pariz 224.38—225.50, Praga 140-23—140.37, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.2450, London 15.4550, Newyork 306.875, Bruselj 71.6750, Milan 26.33, Madrid 41.95, Amsterdam 207.95, Berlin 117.70, Dunaj 57.45, Stockholm 79.70, Oslo 77.65, Kobenhavn 69, Praga 12.75, Varšava 58.0250, Bukarešta 3.06.
Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu): Beograd 11, London 27.19, Milan 46.14, New-york 537.83, Pariz 35.57, Praga 21.74, Curih 175.31, 100 S v zlatu 128.
EfekH.
LJubljana, Vojna Skoda 317—320, 7%
Investicijsko 70—71, 8% Blair 66—67, 7% Blair 59—60, 7% Drž. hip. banka 68 do 69, 4% agrarne 38—39, 6% begluške 55 do 56.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 318—319, za julij 319—321, za avgusrt-dec. 320 bi., 7% investicijsko 71 den., 4% agrarne 38 den., 7% Blair 58—59.50, 8%
V bolgarskem Jeruzalemu - rilskem
monastiru
Jugoslovenski pravniki so se poklonili bolgarskemu čudotvorcu sv. Ivanu Rilskemu
stanju in vsako uživa lep sloves. Doslej eo tekmovala med seboj, poslej bo treba pn-merno razdeliti delo, da bo sleherno izmed njih ohranilo tudi nadalie svojo mikavnost. Ravnatelj S?,yfman si zamišlja njih nadal,i-nje delo tako-le: ,Teatr Narodowy« in »Te-atr Polski« bosta rezervirana za igre višjega umetniškega nivoja. »Teatr Novy« podane Gledališče za posebno izbirčno občinstvo. >Teatr Letnic in >Teaitr Mali« pa sta namenjena za lažje zabavne komade in njun dobiček pojde za podporo ostalih gledališč. >Drjštvo za pospeševanje odrske umetnosti« sprejme državno subvencijo v znesku pol mrilijona zlotih na leto, in Sa de-naT se bo porabil samo za višje stremeča o-l.-dališča. Razen koncema petih gledališč ima Varšava še tri važnejša dramska gledališča i>Nowa Komedjat goji eodobnejse komade, ki >ih oripraviija nalašč za njo majhen pisateljski konzorcij (Slominski, Tuwim, Hemar). V »Teatru kameralnean« iVrajo večidel klasične komade m ^oje intimno igralsko umetnost predvojnega stila. Ljudsko gledališče »Ateneumc uprizarja pretežno tendenciozno literaturo m 1« namenjeno predvsem delavstvu, ki Pa ga ne posera zadovoljil. Ob stran se ^ SUtna Opera, rije usoda mi se od ocena. _ Iz citiranega poročila navajamo tudi zanimivo ugotovitev, da danes ze vsakboi^i poljski dramatik hoče videh svoje delo na varšavskem odru, ker je to postalo merilo priznanja in 'jspeba. Tak kulturni »centralizem« je za Poijsfeo novost. Krakov ee je
vse do zadnjega časa zavedal svoi|e superi-omosti nad Varšavo in tudi nekatera druga mesta so se trdovratno oklepala regionalizma.
Za slovansko misel r glasbi. Tudi v Ljubljani znani Cirilo Metodov kor v Zagrebu izdaja že drugo leto časopis >C-irilometod-ekd vjesnik«. Ta mesečnik se v vrsti člankov in študij zavzema za obnovo slovanskih tradicij v cerkveni glasbi. Okoli čaeo-oiea se zibirajo večidel unija ti, vendar je ta dobro urejevani glasbeni liist zaradi svoje slovanotilake usmerjenoti tudi splošno zanimiv pojav. >Čirilometodski vjesnik t se predvsem zavzema za staroslovanski litur-gični jezik in petje, propagira mojstre ruskega cerkvenega petja in zagovarja prizadevanje, da jugoslovenski melos obogati m razširi slovansko cerkveno glasba Iz zadnjih zvezkov navajamo zlasti prispevek francoskega muzikologa prof. A. Gastonea >Petije v slovanskih cerkvah«, razpravo dr. V. Homadovskega »Crkvenoslovensk« j!e-zfke z reprodukcijami nekaterih starih tekstov in razpravo prof. Borisa Komarov-skega »Anatomija i fiziologija rezonatora«. Zanimiv je tudi članek dr. V. Homadovskega »Najstarije greko erkveno pojanjet. Vse-kako predstavlja >Čiri'lometodski vjesnik« značilen organ slovanske vzajemnostne misli na posebnem področju cerkvene glasbe. Obenem skuša — prvi na slovanskem jugu in menda sploh edini v slovanskem svetu — obvarovati in sistematično propagirati 1 tradicije ruskega cerfavenega pe*»a, ki ie
še slabotno živi med emigranti, na vsem širokem ozemlju Rusije pa je po nasilni zmagi državnega atenzma iasnibilo pogoo© za obstoj in razvoj.
Nov organ je dobila slovanska vzaj°!m-nostna miee! z zbornikom »Slovanski spoln-pracec, ki je pričel izhajati v redakciji R-Kudrne v Mladi Boleslavi. Vprašanje je, ali bo časopis v sedanji kriai, ko se čedalje bolj zmanjšujejo abonentske vrste periodik, lahko izhajal, zlasti še v provinci. V poročilu, ki aa ie o prvem zvezka priobčil >Slovanr>Ry prehledc, graja pisec terminologijo, s katero se označujejo slovanski kulturni stiki. V «em pogledu vlada tudi pri nas precejšnja zmeda. Dr. A. Frirrta .ie v letošnjem »Slov. prehledu« pravilno odklonil rabo pojma ^slovanska vzajemnost« .je zoper to, da bi se že dolgo vpeljani, realistično pravilni in dejanskim potrebam ustrezajoči izraz slovanska vzajemnost« nadomeščal s slovanskim sodelovanjema. Sodelovanje je mogooe tjdi z neelovcnfki-mi narodi, vzajemnost pa je mogoča -čarno med Slovani. — V Pragi je pričel izhajati zbornik >Cesko6lovensko-bulharska vzajemnost«. Podoben obzornik se ie leto6 pojavil v Beogradu. Tako se še vedno in vsem časovnim težikočam navkljub širi mreža glasil slovanske vzajemnostne misli.
Rilski monastir, 10. julija.
Včeraj zjutraj ob 6. smo se odpeljali jugoslovenski pravniki v spremstvu sofijskih tovarišev v 16 avtomobilih in avtobusih iz Sofije v 135 km oddaljeni Rilski samostan. Med potjo smo se ustavili v premogovniku Perni-ku, kjer smo si ogledali vse res najmodernejše naprave na zemlji in v rovih Po ogledu nas je gostoljubna uprava Tudnika povabila na južino, ki nas je zmu-čene od hude vročine spet okrepila. Zanimivo naključje je, da smo prav pri tem premogovniku izvedeli iz sofijskih listov kratko vest, da so naši rojaki, trpini rudarji trboveljskih revirjev prenehali z obupno stavko baje na intevencijo ministra za gozdove in rudnike. V kakih okolnostih m s kakimi pogoji, seveda še ne vemo. Želimo pa, da u&pešno!
V Dupnici nas je čakalo novo presenečenje Pripravljen nam je bil obed ter so nas izredno prisrčno pozdravili zastopniki mestne občine in domačih pravnikov. Za jugoslovenske juriste se je med drugimi
je na zunaj podobno pravi trdnjavi in ima štiri nadstropja. Sedanja cerkev na dvorišču samostana je bila zgrajena pred st) leti in počivajo v njej zemski ostanki s\. Ivana Rilskega. Pred cerkvijo so nas pričakali vsi menihi z arhimandritom o. rlavi-janom, ki je v krasnem pozdravnem govoru blagoslavljal delo za zbližanje juzmh Slovanov. Potem ko smo prisostvovali prekrasnim molitvam s petjem v cerkvi, smo si v več skupinah ogledali samostanske zanimivosti in bližnjo okolico. Nam Slovencem ni šlo v račun, da zaradi pomanjkanja časa nismo utegnili še više gor k Sedmerim jezerom. Pa se zato prej ali slej povrnemo sem kot planinci! Menihi so nam pripravili skupno večerjo, pri kateri je bilo vec govorov. Spat smo šli kmalu, ker se. hvala bogu, ob 21. samostanska vrata zapro in •'ineje ni mogoče več ne ven ne noter.
Davi ob 6. smo že bili spet pripravljeni ter se po enournem pešačenju dvignili še za nekaj sto metrov v bukove gozdove d i ma'e pečine, v kateri je živel sv Ivan Ril-
Naročite — litafte »LJUBLJANSKI ZVON"
zahvalil tudi apelacijski sodnik g. Janša iz Ljubljane. Naša vozila so se komaj prenla skozi množice občinstva, ki nas je pozdravljalo enako kakor ob prihodu: »Živela Jugoslavija! Živelo bolgarsko-jugoslovensko prijateljstvo!« Ob vsej dolgi poti nam je staro in mlado mahalo v pozdrav in nam klicalo: »Ura!« Prav v teh krajih nam je bilo to še posebno milo: resnično je ves bolgarski narod prežet s trdno voljo za zbli/anje z Jugoslavijo. Nepregledna žitna polja so nevidno kje in kdaj prešla v manjše dasi še vedno obširne nasade tjutjuna — tobaka. Pokrajina z gozdovi in soteskami med vedno večjimi hribi je postala cisto podobna Sloveniji Kakor po dolini Kamniške Bistrice, samo več 100 m višje, smo se pripeljali ob 16. v Rilski mona-stir. ki je bil marsikateremu udeležencu glavni smoter bolgarskega potovanja. Ta samosten je največji na slovanskem Balkanu. Sezidan je bil v X. stoletju za carja Petra. Večkrat je pogorel a bolgarsko ljudstvo ga je vedno obnovilo. Rilski monastir je bil dolga stoletja središče duhovne kulture in so njegovi menihi v turških časih v podzemskih | pečinah vzgajali narodne junake. Poslopje
ski pred tisoč leti in kjer je bil kasneje jic-kaj časa njegov grob. Zdaj je tej pečini prizidana cerkvica. Sam arhimandrit Je _šel z nami in nam na tem mestu predočil življenje svetega Cudotvorca Rilskega in pomen njegovega red.i in samostana od časa pred 1000 leti do danes.
Po povratku v samostan so nekaj časa prasketali fotografski aparati, nato pa smo se vpisali v zlato knjigo. Po prelepih poslovilnih govorih arhimandrita in naših zastopnikov se zdajle ob 11. odpeljemo iz te divne romantične pokrajine — iz bolgarskega Jeruzalema ob še lepšem vremenu, kakor je bilo včeraj, nazaj proti Sofiji, kamor prispemo, če ne bo večjih avtomobilskih nesreč, nekako proti večeru.
japonski
Novinarji v novi vladi
Nova japonska vlada admirala Okade ja tako sestavljena, da imajo novi ministri za tajnike izključno novinarje. Doslej ja zasedlo tajniška mesta že sedem poklicnih novinarjev;
Zemlja se suši
Nerazveseljiva vest pariške Akademije znanosti Nova bolezen se širi po Evropi
Teslovi smrtni žarki
Najnovejši in največji izum našega jugoslovenskega rojaka Nikole Tesle: dalekostrelni električni top, ki naj bi po izumiteljevem namenu onemogočil nove vojne
Včeraj smo zabeležili med brzojavnimi vestmi, da je slavni ameriški Jugosloven, izumitelj Nikola Tesla, publiciral iznajdbo smrtnih žarkov, ki so tako učinkoviti, da lahko uničijo cele armade vojakov in deset-tisoče letal na daljavo 250 milj. Proti tem žarkom ni pomoči, upirati se jim ne morejo niti jekleni oklepi Smrtni žarki učinkujejo pri električni napetosti 50 milijonov voltov.
NUkola Tešila spada med majfvpčje izumitelje Amerike in je že za Edisonove-ga življenja veljal za njegovega resnejšega tekmeca. Zlasti se je proslavil z izmeničnimi tofei. Evropa ga je seveda slabo poznala, ker je bil prvič Slovan in ker je imel italijanski fizik Marconi, čeprav je manj pomemben od Tesle, večjo in spret-nejšo reklamo, še danes mnogi ne vedo, da je Nikola Tesla odkritelj diatermije, postopka, ki igra v sodobnem zdravilstvu zelo važno vlogo. Teslovo najnovejše odkritje smrtnih žarkov pa pomeni izum naj-dalekosežnejše važnosti, ker prinaša rešitev problema brezžičnega prenosa elektrike, poleg tega pa realizacijo problema smrtnih žarkov.
Z vprašanjem smrtnih žarkov so si že dolgo belili glave mnogi fiziki. Tudi Marconi je poskušal svojo srečo v tem področju. Ko je delal poskuse s svojo jabto »Elektro«, je ves svet čakal, ka j bo sledilo. Toda uspeli teh poskusov je bil tako pičel, da se ni obistinfla niti najmanjša nada, ki bo jo polagali v Italijana.
Prenos električne energije na velike daljave, ki odpira pionirske možnosti tehniki. je rešil Tesla zaenkrat samo za special-
Rastline duhajo
že večkrat so razni raziskovalci domnevali, da imajo tudi rastline neko vrsto voha, toda te domneve doslej niso mogli dokazati. To je storil sedaj vsaj za neke rastline neki ameriški botanik. Uporabil je za svoje eksperimente znano »mesojedo« rastlino rosiko. Nekoliko oddaljeno od nje je obesil košček svežega mesa. Rastlina je potem pokazala razločno obračanje proti mesu, dokler ga ni dosegla. Seveda pa je bilo to obračanje silno počasno in se ni ded o ugotoviti s prostim očesom, temveč na ta. način, da je filmski aparat v presledkih po 40 minut napravil po en posnetek. Pri projekciji se je potem vsa procedura skrajšala na nekoliko sekund.
Ker rastlina z mesom ni bfla v nobeni dotiki, ga je mogla doznati edino na ta na-Čin, kakor mi duhamo kakšne snovi.
Bodočnost podmornic
z letali je mogoče videti globoko pod vodno gladino. Prav to je povzročilo, da bo podmornica problematično napadalno sredstvo v bodoči vojni. Letalci imajo namreč zelo lahko nalogo, če hočejo obmetavati podmornice z bombami, ki se vžgejo šele v globini. Ce ne zadenejo podmornice v trup. lahko povzroči razpoče-nje takšne bombe tako silen pritisk v vodi. da razžene ladjo na vse strani.
Prav iz tega razloga se tehnični strokovnjaki trudijo, da bi izgotovili tip podmornic, ki bi se pegreznile še globlje pod vodo. Doslej so skonstruirali podmornice, ki dosežejo do 100 m globine. Globlje pa skoro ni mogoče iti, ker postane konstrukcija podmornic potem silno draga. Ker se potapljači pogreznejo lahko do globine 150 metrov, pa upajo, da bodo sčasoma a gradili tudi podmornice za vsaj takšno globino. Seveda, če se že pred tem ne bo pokazalo, da je morebitna uničevalna tekma pod vodo brez pomena.
Sovražnica moških
Amerika ima sipet novo senzacijo. Te dni je umrla igralka in pisateljica Vivie Tesh-manova, ki je bila znana vsej ameriški javnosti kot strastna sovražnica moških. Napisala je mnogo duhovitih kramljanj, ki so "«iia naperjena vsa proti zakonu. In kaj se je izkazalo šele sedaj? Da je bila Teshma-aova že petnajst let poročena in da je bi! nie zakon vzoren. Vse svoje imetje je osta-vila možu in obema svojima otrokoma. V oporoki je zapisala^ da so bili ti trije sreča njenega življenja, ne pa njeni umetniški uspehi. Teshmanova je javnost nalašč vodila za nos, ker je vedela, da prebirajo ljudje s slastjo stvari, ki govore pesimistično t> zakonu, in ker ni hotela izpustiti te prilike za dober zaslužek.
Ločena in spet poročena
Vsa Anglija se od srca smeje stvari, o kateri poroča »Daily Express«.
Neki znan angleški lovec in hči nekega visokega častnika sta se poročila in sta pc> jedva dvomesečnem zakonu šla narazen. Dala sta se ločiti, štiri leta se je vlekla pravda za ločitev, ki je požrla skoro 2 milijona Din. Slednjič je prišla zadeva na obravnavo pred lordsko zbornico, ki se je izTekla za ločitev.
Ločenec in ločenka pa sta se v tej dobi Šesto srečavala in ločenka je tudi rodila otroka. Oba, ločenec in ločenka pa sta tudi spoznala, da ne moreta izhajati drug brez dragega. Zdaj sta sklenila, da se ponovno poročita in 12. julija se je njuno zakonske življenje tudi formalno obnovilo.
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ:
da so že v starem Rimu poznali zdravnice;
da so pod vlado faraonov v Egiptu izdelovali umetne žlahtne kamne;
da so našli pod razvalinami mesta Her-kulanum naprave za izdelovanje sveč;
da prejme 3>Micky miška« v Hollywoo-du vsak mesec nai 30.000 pisem in da n ora imeti zaradi tega posebno tajnico, ki rešuje njeno pošto kakor tajnice estalih priljubljenih filmskih zvezdnikov v ameriški filmski metropoli.
Nikola Tesla
no področje smrtnih žarkov. Hudičevi ali smrtni žarki so električni žarki izredno visoke napetosti, ki lahko uničijo v gotovem področju vsa živa bitja. Teslov izum gre tako daleč, da določa to distanco na 250 milj. Smrtni žarki imajo moč, da
Panika
Te dni so prejeli v newyorškem pristanišču radiogram ladje »Carinthia« ki je poročal o nenavadnih dogodkih med potn:ki na krovu. »Carinthia« je pred nekaj dnevi nastopila v New Yorku vožnjo proti Sout-harnptonu. Potniki so šele med vožnjo odkrili, da imajo v svoji sredini mrs. Me Leanovo, lastnico Hopeovega demanta, ki prinaša, kakor menijo babjeverni ljudje, nesrečo. Potniki so začeli oblegati Me Leanovo in jo izpraševati, če ima demant pri sebi. Ko je vprašanju pritrdila, je izbruhnila na ladji panika. Potniki so zahtevali od kapitana, da takoj obrne ladjo, češ, da je življenje potnikov v nevarnosti. Šele po več ur trajajočih pogajanjih se je kanitanu posrečilo pomiriti potnike. Mrs Mc Leanovo pa je takoj intervjuval neki na ladji prisotni novinar, in dama mu je izjavila, da ne veruje v nesrečo, ki jo prinaša d<=mant ter da ga prepusti novemu lastniku samo proti milijonu dolarjev.
Cement Hope je bil svojčas last nesreč-
ustavijo letala, avtomobile in vtse drage mehanične priprave.
Oblika, v kateri je Tesla ponazoril svoj izum, se da primerjati z dalekostrelnim električnim topom, ki uničuje desettisoče letal in cele armade na distanco 250 milj. Ker seže ta dalekostrelni top zelo daleč, stoji sedaj tudi optika pred novimi problemi. Skonstruirati bo treba posebne daljnoglede, ki bodo naravnali smrtne žarke. Ker se pa zrak upira oddajanju elektrike, je izumil Tesla še posebno pripravo, ki preskoči tudi te ovire.
S svojim najnovejšim, najbrže tudi največjim izumom je Tesla dokazal tudi, da fizika nikakor še ni voljna prepustiti prvenstva v področju vojevanja svoji pose-strimi kemiji. Izumitelj pa je napravil še korak dalje: namenil je svoj izum Društvu narodov, ki dobi s tem v roke eikse-kutivno oblast nad možnostmi vojne. V tem je prav za prav največji pomen Teslo-vejga odkritja.
Ni treba dvomiti, da se bodo že v najkrajših dneh gnetli pred vrati Teslovega stanovanja voja&ki odposlanci vseh mogočih svetovnih držav, ki bodo ponujali izumitelju ogromne vsote, če jim izda tajno svojega izuma. Tesla pa je že rekel svojo odločilno besedo. S tem, da se je namenil izročiti svoje odkritje ženevski ustanovi, je mešetarje zapodil iz hiše, še preden so potrkali na njegova vrata. Na poti nedolžnim soljudem, v zaščito njihovega življenja naj služijo smrtni žarki, to je vodilna misel, s katero izroča Tesla svoje odkritje svetovni javnosti.
ne kraljice Marije Antoinette, potem ga je imel vojvoda Beaulieu, ki je umrl od gladu, zatem je bil njegov lastnik ruski knez Karutovski, slednjič turški sultan Abdul Hamid in prav na koncu neki perzijski kan, ki se je potopil med neko vožnjo z ladjo
Smrt zaradi sončarice
V Duhcovu na češkem je umrla neka mlada športnica, ki se je sama uničila z neprevidnim sončenjem. 16-letna Ana Hil-lerjeva je bila zdravo in lepo dekle. Tako si je želela sonca, da je svojo kožo kar preveč izpostavljala njegovim žarkom. Nobena svarila staršev in znancev niso zalegla. Te dni se je vrnila Hillerjeva s sončne kopeli domov trudna in omotična. Imela je ožgano kožo in bila je tako žejna, da ni mogla ugasiti žeie. Ker dekletu ni odleglo, so jo morali oddati v bolnišnico. Zdravniki ji niso mogli dati pomoči. Hillerjeva je umrla v strašnih bolečinah.
Največja doba vročine in najbolj suho leto tridesetih let sta dala francoski Akademiji znanosti v Parizu pobudo za teorijo, da se naš planet suši.
Ta proces, ki uničuje življenje, nima izvora v pomanjkanju vode. IzJkušnje namreč uče, da se zaloge vode na zemlji niso zmanjšale. Pač pa so spremenile svojo smer tople zračne struje, ki ovirajo nastajanje megel in oblakov. Ta sprememba je pokazala posebno na groenlandski obali značilne učinke. Pristanišča na vzhodnem delu Groenlanda so odprta za plovbo, dočim so bila proj zamrznjena.
Medicinska izkustva in moda sta mnoge ženske privedla do tega. da so začele živeti po novih pravilih prehrane. Mnoge so se na ljubo liniji odpovedale mesu, jajcem in ribam. Toda kdor je vse življenje živel »d teh živil, ne more posebno dolgo vzdržati brez te hrane.
V	poletju, ko je trg bogato založen z zelenjavo, je vegetarijska hrana vsekako priporočljiva, saj hladi organizem. Sadeže, ki so nam v tej dobi dostopni, lahko razdelimo v tri kategorije:
Najbolj redilni so: fižol, gTah in leča. Ta živila vsebujejo celo če jih posušimo, več dušika nego mesnina in jo lahko popolnoma nadomestijo.
V	drugi vrsti zelenjave: kronrnirju. arti-čokih in pesi je mnogo škroba. Ti pridelki so manj redilni od prvih. Slednjič pridejo v poštev sadeži, ki so brez dušika ter dajo
Emigrantska usoda
V Madridu je umrl ruski emigrant Pav d Tonesk. Živel je v španski prestolnici od 1. 1920 in je učakal starost 72 let.
Tonesk, ki je imel v Rusiji ogromna posestva, je živel zadnja leta v zelo bednih razmerah. Imel je še srečo, da se je brigala zanj neka Španka, kar ga je obvarovalo gladovne smrti. Ta ženska je tudi objavila osmrtnico za pokojnikom. Dva dneva potem, ko je izšla osmrtnica, je vzela v Parizu španski list v roke žena znanega francoskega konstrukterja Leuxa. Lahko si mislimo, kako ji je bilo pri srcu, ko je čitala v listu smrtno oznanilo, da je umrl njen oče. ki ga je iskala odkar je zapustil Rusijo — in ga ni mogla najti.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Tudi v pogledu medicine se že čutijo vplivi suše. Na Angleškem se pojavlja bolezen podobna angini. Na wimbledonskiem tenišču so pri zadnjih športnih tekmah prvič ugotovili, da so mnogi igralci tenisa nenadoma zboleli. Ta bolezen se zdaj že širi čez vso Evropo. Njen izvor moramo iskati v zaprašen ju zraka. Bolezen se začenja s kratko, toda visoko vročino.
-V južni Franciji je dosegla letos toplota rekordno stopnjo 42 C. Iz Chamonixa poročajo, da so se začeli ledniki v Alpah tajati mnogo prej kakor običajno. Hudourniki so na mnogih mestih prestopiii strug* in preplavili pokrajine.
malo kalorij. To so v tej dobi pred vse>m: špinača, stročji fižol, paradižniki, beluši, salata. Pač pa obilujejo vsa ta živila mnogo železa.
Nasprotnikom mesa še lahko priporočimo: orehe in mandlje, ki so zelo redilni, a težko prebavljivi. Dalje: hruške, jabolka, grozdje, jagode, maline, borovnice, breskve, slive in smokve. Ti sadeži imajo v se>-bi dosti celuloze, vode in vitaminov, so pe borni na kalorijah.
V poletni vročini je zjutraj na tesče najboljša čaiša oranžade, hladnega čaja aH zdravilne kave.
Afera Lidije Stahlove
Kakor poročajo iz Pariza, je nanovo oživela vohunska afera idije Stahlove. ki je zadnje mesece počivala. Oblasti so aretirale nekega delavca, ki je imel nadzorstvo nad dobavami strojev za vojno mini>-stnstvo. S to aretacijo so dobile oblasti v roke novo gradivo, ki močno obremenjujte vohuniko. Interesantno je tudi, da je igrata v tej vohunski aferi veliko vlogo neka gospa Schul-Martinova, ki so jo na Finskem še pred časom zaprli zaradi špionaže, Ta ženska je bila z Lidijo StaMovo v zvezi, pri njej se je koncentriral material, katerega so zbirali in ga ji pošiljali vohuni. Dokazano je, da so ti vohuni prejemali redne mesečne plače. Trije vohuni so takoj, ko se je začela preiskava proti StahlovL, pobeigurili. Neka krojačica in neka prodajalka sta oskrbovali zvezo med mrežo vohunov, Američanka Jacobsonova pa je rferbela za zvezo z glavnim agentom Ber-kovičem. Po odkritju vohunske afere je pobegnila. Zadnje dni je izvršila samomor mati Stahlove soobtožene sotrudnice, uči-telfice Mermetove.
Tudi ženske pojdejo na fronto!
Preko Heteinkvnv prihaja iz Rusije vc-st, da je rasfka vlada začela uvajati ženske v vojaško službo.
Doslej so tudi v Rusiji rabili ženske samo za izvrševanje pomožnih in bohiičar-skih del pri vojski. Zaposlovali so jih večinoma pri Rdečem križu, v bolnišnicah in v pisarnah. Posihmal r>a bodo moTale »vihteti tudi krvavi meč«. Ruska vlada je v ta namen že osnovala posebno žensko akademijo, kjer se bodo ženske šolale in vežbale za častniški poklic. Govori se celo o tem, da bodo ženske uvrstili tudi v generalni štab.
Zaenkrat se vežbajo ženski bataljoni v ostrem streljanju in v metanju ročnih granat. Seveda jih instruirajo tudi v ravnamu s strojnicami. V Habarovsku nosi neki oddelek vojačic jeklene čelade.
KAJ PIŠEJO ŽENSKE
Neki hotel v Biarritsu hrani knjigo, k! ima na eni in isti strani naslednje zapiske:
»Lep glas je dar božji. Marija Ivogiln.-r
Zraven stoji zapisano:
»Tudi slab glas ni takšen, da bi ga človek zaničeval. Ivetta Guilbert.«
Spodaj pa dodatek:
»Najlepši dar božji je molčanje. Sekna Lagerlof.«
ANEKDOTA
Na predvečer 2. decembra 1851, ko je izvršil Louis Napoleon državni udar v Franciji, je dejal sarkastični monsieur Morny princu: »Naj se izteče tako ali drugače — jutri bo stala straža pred vašimi vrati.«
VSAK DAN ENA
ho, in vi se še smejete k temu!?«
Krčmarica: »Oprostite gospod, aimjpak jaz sem. zmerom vesela, kadar vidim, Je napravila ta žival takšen konec.«
Barthou in Pietri v Londonu
Obisk francoskega zunanjega in mornariškega ministra je potrdil in učvrstil
Srancosko-angleško prijateljstvo
Nesrečni diamant
zaradi babjevernosti na prekomorski ladji
Poletna hrana
Tako zvano vegetacijsko hrano je treba uživati
razumno in previdno
>JUTRO« št. 159
ŠPORT
Zagrebški Hašk in Primorje
otvorita jutri z veliko borbo na igrišču Primorja zanimive tekme za drž. prvenstvo
Nekam nervozno je te dni razgibana vsa športna Ljubljana, ki z bližnjo okolico vred nestrpno pričakuje pričetka velikih borb sa državno prvenstvo v nogometu, katero oo po končanem izbirnem kolu izločilo najboljšo ligi no osmerico klubov. Prav letos, ko so bili v Ljubljani veliki športni dogodki na zelenem polju tako redki, je prijateljem lepega nogometa silno podžgalo radovednost in željo, da si v 90 minutah gigantske prvenstvene borbe naberejo užitka polnili trenutkov, zato ni dvoma, da bo jutri
Igrišče Primorja prizorišče tjsočev zbranih navdušenih športnikov
ki bodo z vnemo sledili lepi, tehnično dovršeni, a pred vsem po njeni važnosti in pomenu do zadnjega trenutka izredno napeti tekmi našega ligaša z zagrebškim Ha-škom.
Vsakdo, ki je v teku lanskega leta prisostvoval velikim tekmam našega ligaša
in je marsikdaj izredno zadovoljen z lepo, s srcem voljo izvojevano zmago primorjan-ske enajstorice zapuščal igrišče, prav gotovo tudi letos ne bo zamudil prilike, da s svojo navzočnostjo pripomore našim fantom do čim lepšega uspena
Borba med Primorjem in Haškom prav gotovo tudi letos ne bo zaostajala za srečanji nedeljskih nasprotnikov iz prejšnjih let. Zato bo prva tekma za državno prvenstvo v Ljubljani imela svečan okvir zbrane navdušene športne množice krog zelene trate, enajstorici Primorja pa velevata srce ln volja, da ponovno pokaže tisočem sim-patizerjem, da v srcu slehernega igrača še vedno tičita stara, tradicionalna volja in neupogljiv elan, priboriti svojim barvam in športni Ljubljani čim častnejši uspeh.
Pred glavno tekmo ob 18. bo ob 16.15 pričela predtekma primorjanske rezerve z vojaškim timom.
Tekmo bo sodil beograjski sodnik g". D. Petkovič.
Medmestna tekma Varšava proti Ljubljani preložena
Vrši se danes ob 18. uri na igrišču Atene Zaradi, silnih nalivov je medmestna reprezentančna tekma Varšava : Ljubljana preložena na danes. Vrši se ob 18. na igrišču Atene. Poljakinje so v tekmi proti Gorenjcu ponovno dokazale svojo veliko formo. Porazile so v krasni igri, ki je navdušila tisočglavo množico, Jeseničanke z visokim rezultatom 14 : 1, kljub temu, da je bik družina Gorenjca zlasti v drugem polčasu izredno dobro razpoložena in Je nudila gostom silen odpor. Stališče naše družine bo vsekakor težavno, ker zaostajajo naše igralke v kondiciji in v hitrosti znatno za' Poljakinjami. Časten uspeh more prinesti Ljubljančankam samo skrajno požrtvovalna, kombinatorno do podrobnosti izdelana in tehnično dovršena igra. Vsem prijateljem lepega športa priporočamo, da si ogledajo današnjo tekmo, ker je sigurno, da prireditve takega stila dolgo ne bomo več imeli v Ljubljani. Vstopnice, kupljene za včeraj, veljajo za danes.
Žensko lahkoatletsko prvenstvo
Preko 70 atletinj starta na jutrišnjem
lahkoatletskem državnem prvenstvu.
Jutrišnji program je tale:
Tek 60 m: Računa se na zmago Berniko-ve (At), ki se po svoječa sni blesuri nahaja spet v odlični formi. Nevarne konkurenti-rje so še Dolenc, Puterle, Sket (vse At.) ter Kavčič. Oman, Palčič (vse II.).
Skok v višino: Po daljšem presledku starta zopet Tratnikova (II.), ki se bo pa morala boriti za prvo mesto s Sketovo, Ža.garje-vo, Podpacovo in Vrezčevo (vse At.) ter Fustiškovo in Delakordo (obe II.).
Tek 200 m: Najboljši letošnji rezultat je postavila Bizjakov a (At.), ki bo na današnjem tekmovanju naletela na izredno močno konkurenco v sestrah LTlaga in Dolenčevi (vse At.) ter na Omanovi, Kavčičevi ter Pribovškovi (vse II.).
Met krogle: Med najmočnejše metalke sc še vedno prišteva Bernikova (At.) ter jo 7na ogrožati edino še Papeževa Darinka
(in.
Tek 800 m: To bo brez dvoma najlepša
točka dneva. Na tej progi se prvič srečajo /e znani 800 metrašici Slapar (II.) in Jurko-vič (At.) s sestrama Ulaga (At.), prvo in drugo plasiranima na drž. cross-countrv prvenstvu. Upravičeno se pričakuje rušenje dr/, rekorda.
Met diska: Bernikova si tu ni tako sigurna zmage ter naleti na močne nasprotnice v Biz'akovi, Sketovi in Sirkovi (vse At.) ter v Papeževi. Kavčičevi in Ruplovi (vse TI.).
Tekmovanje se bo vršilo na igrišču Primorja ob vsakem vremenu s pričetkom ob 17. ter se nadaljuje v nedeljo ob 9.30.
Vstopnina je minimalna, in sicer tribuna Din 5.—, stojišča pa Din 3.—. Občinstvo vljudno vabimo, da se v vel'kem številu odzove vabilu in s tem prireditev podpre.
Tekmovariie se ie moralo zaradi bazenske tekme Vaiišava : Ljubljana cdgcditi na nedeljo.
Iliriiani porazili Madžare
Brez kričave reklame, kar nekako mi mogrede je Ilirija v četrtek zvečer izvedla prvo letošnjo veliko plavalno prireditev. To je bila v vsakem oziru najboljša priredi tev,..kar smo jih doslej videli v Ljubljani.
Madžari so bili, kar se menda doslej ni pripetilo še nobenemu madžarskemu moštvu v inozemstvu, na vseh točkah plavanja poraženi. Uspelo jim je edino, odločiti weter-polo tekmo v svojo korist z rezulta tom, ki je za moštvo, stoječe na čelu madžarske prvenstvene tabele, dokaj skra-men.
Birijani so prekosili sami sebe. Bogate sadove smotrenega treninga smo videli ni njih. rezultate, ki se jih ni nadejal nihče. Najdragocenejše, kar nam je četrtkovo tekmovanje pokazalo, pa je samozavest, zaupanje v samega sebe, česar smo pri naših plavačih doslej tako pogrešali.
Rezultati -vseh prvoplasiranih so najboljši, kar so v ljubljanskem bazenu doklej dosegli in to je za prvo polovico julija, torej v početku sezone nekaj vredno ln celo skromnemu, vase zaprtemu trenerju Ili-rijanov Dieboldu ni uspelo, prikriti zadovoljnega nasmeha, ko je igledal sadove svojega dela!
Mesto napovedanih 400 m prosto se je kot prva točka plavalo 200 m prosto — na željo gostov. Nihče ni niti slutil, da bo to najlepša točka tekmovanja, saj je stal našemu Mihaleku nasproti Kanassy, pla-vač velikega formata, madžarski reprezen-tativec, ki so mu vsi pripisovali zmago z najmanj 10 metri naskoka. Pa se ga je Mihalek držal kot klop in na tretji progi ter ori zadnjem obratu mu je uspelo, pridobiti 1 m naskoka, ki je zadostoval, da ga Madžar v končnem spurtu kljub svojim odličnim sprinterskim sposobnostim ni mogel več dohiteti. Publika se je razvnela, ob velikem navdušenju smo izvojevali prvo zmago: 1. Mihalek (D) 2:31.6, 2. Kanassv
(n. okraj) 2:32.
50 m erawl juniorke. Naša državna
prvakinja je prekosila vsa pričakovanja — brez vsake konkurence in kar z lahkoto
je preplavala progo — ure pa so pokazale izenačen j.ug ©slovenski rekord! 1. Groschel 33.8, 2. Bradač 38, 3. Lavrenčič L. 39, 4. Tavčar, 5. škerlj, 6. Stegna r (vse Ilirija).
100 m hrbtno. Junior Schell je obračunal z ilirijansko tradicijo sgermania«-stila in zmagal v prav dobrem času in z lepim crawl-stilom. Morda smo z njim vendarle dobili tako težko pričakovanega hrbtnega plavača? — 1. Schell 1:26.4, 2. Otruba 1:33.4, 3. Polajnar 1:41.2.
200 m prsno. Naš prvak je šel na start s krepko voljo do naj ogorčenejše borbe z Madžarom, ki je že plaval čase, kakršni so za jugoslovenske plavače še bajka z devete dežele. In je ta volja, skupno z njegovim znanjem zadostovala za uspeh. Madžara je odpravil neoporečno! 1. Hribar (B) 3:08.4. 2. Giulay (UL okraj) 3:11, 3.. Kramar (B) 3:21.8.
100 m prosto je bilo od obrata dalje za Fritscha sigurna zadeva. Presenetil pa }e njegov čas, njegov najboljši v tem bazenu in to kljub ponesrečenemu obratu, kjer je šlo najmanj pol sekunde v izgubo! Lavrenčič pa je razočaral! 1. Fritsch 1:04.2, 2. Holba (III. okraj) 1:08.4, 3. Lavrenčič 1:09.
50 m prosto junior ji: 1. 2iža 31.8, 2. Močnik 32.4, 3. šega 34.8, 4. Watzke, 5. Banko, 6. Friedrich. —r žiža se stalno Izboljšuje. Prav dobro se je med sprinterji uveljavil skakač šega!
100 m prsno juniorji: 1. Binder 1:32.5, 2. Pance 1:37.9, 3. Skapin Boris 1:38, 4. Miklič, 5. Turner, 6. čuden Dušan. Isto kot za žižo, velja za Binderja!
50 m hrbtno juniorke: 1. Bradač 44, 2. Groschel 47.5, 3. Ozimič 51, 4. Vidmar, 5. Banko, 6. Strasser. — Bradačeva se je od lani znatno izboljšala in je za državno prvenstvo resen kandidat.
5X50 m prosto je bila dostojen zaključek, borba za centimetre vse od starta ao cilja. Izvrstni Madžari naši rekordno razpoloženi štafeti,- kljub najsilnejškn prizadevanjem niso bili kos in zmaga v času, boljšem od državnega rekorda, je najlepše zaključila tekmovanje. V tej štafeti se Je naši publiki tudi predstavil ilirijanski trener Diebold, ki je svoj sloves odličnega sprinterja v polni meri opravičil. Ne smemo pa tudi prezreti obeh najboljših v štafeti, juniorjev Lenarda in Ziherla, ki sta, zlasti prvi, kateremu je šele 15 let, k zmagi pripomogla prav toliko, kot ostali trije renomirani kanoni. — 1. Ilirija (Lavrenčič - Ziherl - Fritsch - Lenard - Diebold) 2:25, 2. HI. okraj (Musitz, Holba Giulay, Kisleohy, Kanassy) 2:25.1.
Waterpolo m. okraj : Ilirija 4:1 (1:1)
Moštvo (gostov, ki je trenutno na prvem mestu v madžarskem prvenstvu in je nedavno porazilo dolgotrajnega prvaka UTE z 2:1, je nastopilo brez reprezentativcev vratarja Brodyja in baeka Sžrkanyja. Ilirija pa v postavi: čadež - Salzer, Diebold - Mihalek - Otruba, Fritsch, čuden Dr., torej z dvema gostoma v obrambi mesto Jamnika in Vrankarja in brez svojega reprezentančnega halfa Fuxa. — Moštvi sta zaigrali ostro, toda lepo tekmo, ki jo je le neverjetna Kanassyjeva brzina, katera je gostom pripomogla do 3 zgoditkov, odločila v korist Madžarov.
Gol za Ilirijo je zabil Fritsch zaradi taktične pogTeške nasprotnikovega vratarja, sigurnih šans pa so domači zavozlli vsak najmanj po eno. Za goste so seortali Ka-nassy trikrat in Kisleghy enkrat. V splošno zadovoljstvo je sodil Kramaršič.
Občinstvo, ki je kljub dežju vztrajalo prav do konca, je odhajalo zadovoljno. Vsi, ki so bili v četrtek na Hirifi, bodo prišli zopet, takih prireditev, kot je bila s HI. okrajem, pa si želimo še in še!
SK Ilirija (Nogometna sekcij*). B moštvo ki igra v Domžalah z Disfltom, naj se zbere v nedeljo ob 13.15 na glavnem kolodvoru s popolno opremo: Jandl, Franzot, žitnik, Cvirn. černač, Lah n., Kveder, Kos Svetic V., Hortner, Primožič, Glušič. Vabimo prijatelje našega kluba, da se v čimvečjem številu udeleže izleta v Domžale, ker priredi tamošnji Disk športni dan s prav pestrim in zabavnim sporedom, ki ga bo zaključila domača veselica, če hočete preživeti dan v prijetni družbi športnikov, tedaj v nedeljo z nami. Vlak odhaja ob 13.43 iz Ljubljane in ob 20.01, oz. 21.22 iz Domžal. Vožnja sem in tja 10 Dm.
Sparta : Ilirija odpovedano! Ilirija nas obvešča, da je zagrebška Sparta odklonila ponudbo za gostovanje v Ljubljani, ker ne more dobiti dopustov za igralce. Zaradi tega je Ilirija pridobila moštvo ljubljanskega Slovana, ki je prošlo nedeljo prav uspešno igralo proti Primorju, da odigra trening tekmo z njenim prvim moštvom. Tekma se vrši na Stadionu in se prične ob 18. Kakor smo že javili nastopi Ilirija s kompletnim moštvom, ki bo igralo nedeljo kasneje z Gradianskim prvo tekmo v predtekmo-vanju za nacionalno ligo. Vabimo prijatelje kluba, ki žele videti kako naši fantje igrajo in v kakšni kondiciji so. da si tekmo ogledajo.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen sestanek ligine skupine Zbirališče ob 20-30 pred Emono.
Pokalna tekma SK C^lje : SK Olimp. V nedeljo ob 18. se bo pričela na Glaziji v Celju finalna tekma za letošnji pokal OO I^NP v Celju med SK Celjem in SK Olimpom. Ker sta SK Atletik in SK Jugoslavija odstopili od tekmovanja za pokal, bo v nedeljo že finalna tekma, ki bo gotovo zelo zanimiva m napeta, saj je SK Olimpu nedavno uspelo občutno poraziti enajsto-rico SK Celja. Sodil bo g. Ochs.
SK Grafika poziva mogtvo, ki potuje v Zagreb, da se zbere danes ob 17.30 v društvenih prostorih, in sicer: Gasparič, Ka-tavič, Mekina, Usnik, Žagar, Potrato, Stu-pica, Verčnik, Strohmajer, Trobevšek, Be-žan I in II. Vso obutev naj prinese vsak s seboj. Odhod ob 18.20.
tjato sodišče, se v Trbovljah mnogo govori in različno komentka postopanje krajevnega šolskega odbora, ki bi lahko počakal, da se zadeva razčisti pred sodiščem, ki bo <rotovo prineslo jasnost v vso zadevo.
Iz Novega mesta
... , „ Kino »Dom« v Sokolskem doma bo SK Grafika. Danes ob 17.30 morajo biti	£n	( soboto) ob 20.30 in jutri
na glavnem kolodvoru: Mekina, Katavič, | P"^1.^ V 18.30 in 20.30 zvočni Usenik, Žagar, Potrato, Stupica Leo, Verčnik, Stromajev, Bežan I., Trobevšek, Be-žan II. Garderobo ima vsak sam. zato naj Isto pravočasno dvigne pri gospodarju. — Drese predmete na kolodvoru.
SK Mar«. V nedeljo raj bodo ob 11.30 na glavnem kolodvoru: Ive, Viki, Dolinar, Korle, Rudi, Milče, Janez, žigi, Strnad, Tr-Ček L. Maks, Trček n. Kdor ima še opremo naj jo nemudoma prinese. Imenovani igralci naj dvignejo opremo v nedeljo od 8. do 10. pri gospodarju.
SK Reka. Za revanžno tekmo 15. t. m. t Korotanom v Kranju, bodo vozili avtobusi. Cena 15 Din za osebo tja in nazaj. Odhod ob 13 z igrišča. Prijave se sprejemajo vee dan na igrišču ali pa pri Lojku Doretu, R/oena dolina VC-9, tel. 3206 do sobote
d°zi4 nacionalno dirko 5. avgusta treningi motoristov vseh klubov vsako sredo od 18. soboto od 15. dalje na dirkališču ŽSK
ss&ssae*
zvočni tednik.
Iz Ptuja
po,Wvilni *efer t oficirski *tal^.
Preteklo soboto ie priredila oficirska fctai-
• Iwiini večer gg- orozniskemu ma-nica poslovilni večer sk-
jorju Cvetkoviču in podporm^na Toma
Sto in Sentiču. Izrečenih je bilo vecj£
skmlnih govorov, predvsem pase je
vil od oficirjev komandant medla g. major
Manojlovič.

nede-
Hermes. Trenira se z zaščitno čelado, ki so na razpolago pri službujočemu odborniku Pričetek danes. Sobotne treninge nadzira g. Starič. Moto-sekcija 2SK Hermes.
ŽSK Herme* (moto-sekcija). Drevi ob 20. sestanek članstva in odbora pri Kočar-
'"tkd Atena. Obveščamo vse Slanice, ki startajo na državnem lahkoatletskem pr- Rihar. medt« venstvu, da se isto vrši v nedeljo, dne la. zadržan. \ t
, O -	__A CV" PrlmivrM. I /vAVio urinčin
Vio ob pol 21. veiefUm »Pesem hrepenenja« Marto Eggerthovo. Sodelovanje orkestra majske fflharmonije. zbora dunajske držaje opere in dunajskega deSkega pevskega zbora. Dodatek Foxov tednik.
j_ Davica se je pojavila v ptujski okorel V ptujski bolnišnici je umrla za letna Kranjčeva Frančiška z B-ega pri Ptuju.
Iz Gornje Radgone
rtr_ Lep poslovilni večer je priredil Sokol štirim odhajajočim ^^ m sestram k, so premeščeni. Od odhajajoč* so se udeležili poslovilnega večera s. Mullerjeva
Sr*. Splava Natalija in br. Miiller Rihar. medtem ko je bil br. Krule leaeijo, one .j. i zadržan. V rmenu Sokola se je t. m. ob 8. zjutraj na igrišču ASK Primorja. | odhajajočih starosta^ br Kare^
Pridite vse sigurno.
V nekaj vrstah. Kakor smo že poročali, so poljske hazenašice v sredo zvečer odpotovale na Jesenice, kjer jim je prebivalstvo priredilo izredno svečan in prisrčen sprejem. Na kolodvoru je bilo okoli 3000 ljudi. Govorila sta župan g. žabkar in predsednik SK Gorenjca dr. Kržan. Navdušene manifestacije so se vršile tudi pri sprevodu, ki se je vil po prihodu Poljakinj po Jeseniških ulicah. V četrtek zvečer pa so Poljakinje kot varšavska reprezntanca iPTale proti jeseniški reprezentanci, ki so jo tvorile igralke SK Gorenjca. Poljakinje so sigurno zmagale s 14:1 (10:1). Pred tekmo je bil močan naliv, ki je poplavil igrišče, med tekmo pa je dež ponehal. Dobro je sodil g. Zupan. — v nedeljo se pričnejo v posameznih skupinah nogometne tekm za državno prvenstvo, za katere so bili delegirani naslednji sodniki: v Ljubljani Primorje : Hašk D. Petkovic. v Beogradu BSK • Tri zvezde G joka Živkovič (namestnik Kajzer), v Novem Sadu Vojvodina • prvak Benčkereka Kujundžič (Sege-dinski), v Sarajevu Slavija : Sašk M. Po-povič v Osijeku Slavija : prvak Osijeka šefčič (Andre). — Palestinsko moštvo Ha-poel, ki je gostovalo tudi v nasi državi, sicer ne s prevelikim uspehom, je porazilo Moravsko Ostrovo z 2:1. — V sredo zvečer je beograjski BaSk v nočni pokalni tekmi v Zagrebu porazil Haška s 3:0 (1:0. Hašk je nastopil z nekaterimi rezervami.
Iz OZDS. Službeno.) Ker odpade v nedeljo 15. t. m. na Jesenicah tekma Edinost. : Mars in igrata namesto tega Bratstvo : Edinost, se delegira za to tekmo g. Jordan. Tajnik: Pevalek, 1. r.
TK Skala prosi svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži pogreba pok. tovariši Za-neta Kosce, ki bo danes ob 17.30 s Šmar: tinske ceste 6.
okolitvo
Otvoritev Sokolskega doma v Radomljah
Jutri popoldne bo radomeljski Sokol ob svoji 13 letnici otvoril svoj dom z veliko prireditvijo, nad katero je prevzel pokroviteljstvo minister dr. Novak. Dom je zgrajen na krasnem prostoru ob kamniški cesti. Načrte je napravil inž. Herman Hus. ki je zamislil gradnjo tako, da bi stavbo lahko ob pomanjkanju potrebnih kreditov zgradili v treh etapah. Radomeljski Sokol pa je ob požrtvovalnem delu članov in prijateljev ter ob velikodušnih podporah dobrotnikov že takoj prvo leto lahko dogradil veliko stavbo. Za otvoritev je dom lepo prepleskan in poslikan, v telovadnici so položena parketna tla.
Novi dom napravlja z monumentalnim pročeljem vtis resnobe, obenem pa je lep m mogočen s krasnim ozadjem, ki ga tvorijo Kamniške planine. Vse prebivalstvo je ponosno na praktično urejeno in lepo stavbo, ki bo žarišče prosvete in omike za vso okolico, Radomljam pa v velik kras. Kako potreben je bil ta dom, dokazuje živahno prosvetno delovanje, ki se je razvilo v njem
že to zimo. Ob veliki udeležbi so Sokoh uprizorili 4 igre, katere so morali večinoma ponavljati- Tudi gasilci so se postavili v njem z »Mlado Bredo«, šolska mladina pa je pripravila uspelo vidovdansko proslavo.
Ob ponosni stavbi je urejeno lepo telovadbe ki bo ob straneh zasajeno z lipami in topoli. Na njem bo lahko hkrati nastopilo s prostimi vajami 117 članov. Vsa okna novega doma so obrnjena na telova-dišče proti jugu, tako da so prostori zračni in svetli. Tu se bo zdaj krepko razmahnilo sokolsko delo za vzgojo mladine m izobrazbo naroda. Seveda bo otvoritev velik praznik za Radomlje in okolico Vsa sokol-ska društva kamniškega sreza bodo prihitela na slovesnost Otvoritev bo po sprevodu po vasi, ki bo krenil ob 1j. izpred doma Ob 16.30 bo telovadni nastop okrožja, nato pa veselica. Ob tej slovesnosti zasluzi radomeljski Sokol za svojo veliko delavnost javno pohvalo z željo, da bi ajegovo delo rodilo obilo uspehov!
Sokol Ljubljana IV ponovno vabi vsa bratska društva in občinstvo na jutrišnji letni javni nastop. Pričetek ob pol 17. na letnem telovadiSču na Dolenjski cesti. Sodeluje godba 40. pešpolka. Pokažimo z obilno udeležbo, da cenimo delovanje So ko a IV za vzgojo mladine na južni strani bele Ljubljane. Nastopili bodo vsi društveni oddelki s prostimi vajami in na orodju. Ker je to edini javni nastop v Ljubljani, pričakuje uprava, da bodo vsa ljubljanska so-kolska društva polnoštevilno prihitela v goste k mlademu Sokolu IV ter ga moralno in gmotno podprla.
Novomeška sokolska župa priredi danes in jutri svoj župni zlet v prijetnem trgu Mokronogu, kjer slavi bratsko sokolsko društvo svojo 25letnico in razvije članski prapor. Danes ob 17. bo seja sodnikov Nato zvečer pozdrav kumicam in baklada po tr«u. Po 20. uri v Sokolskem domu svečani občni zbor in slavnostna društvena akademija. Jutri ob 6. zjutraj župne tekme, nato skušnje za nastop. Ob 14. razvitje prapora na trgu, nato povorka, ki se ustavi na pokopališču. kjer izkaže društvo čast svojim umrlim članom. Ob pol 16. javen nastop. Zaupna uprava ponovno poziva vse edmice, da se polnoštevilno udeleže zleta in z njimi združenih jubilejnih svečanosti bratskega sokolskega društva v Mokronogu. Nož-nja je polovična.
Sckol na Jesenicah poziva vse članstvo,
da se zaradi slikanja zbere v nedeljo 15. t m. ob 13.30 na letnem telovadišču pri Sokolskem domu. PosneHki se bodo napravili za spomenico k letošnji tridesetletnici. Člani naj pridejo v slavnostnih krojih.
Sokolsko društvo Dobova proslavi jutri razvitje prapora, združeno z letno javno telovadbo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika in starešine Sokola kraljevine Jugoslavije br. Petra in pod kumovanjem s. Mile Lapuhove in bana br. dr. Marušiča. Spored: Na predvečer podoknica se9tri kumici Lapuhovi. V nedeljo sprejem gostov pri popoldanskih vlakih. Povorka s kolodvora na zletni prostor. Pozdravni govori. Razvitje novega prapora, ki nosi geslo: »Za veličino Sokolstva!« Zahvala darovateljem spominskih žebljev. —
Himna, petje, mimohod, javne vezbe. — Ljudska zabava z godbo na pihala. Vstopnina je prostovoljna. Prijave za spominske žeblje se zbirajo do dne razvitja prapora. K obilni udeležbi vabi odbor.	_
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
Izredni občni zbor Meščanske kor-poracije je obravnaval nekatera pereča vpntvmja. Zanimanje zanj je bilo veliko in člani so živahno debatirali, do posebnih zaključkov pa tudi ta zbor ni privedel.
ka— V kinu Kamnika bo v soboto in ponedeljek razveseljevala občinstvo priljubljena Annv Ondrova v filmu »Ce ba-bv Iju-
3z Trbovelj
t— Razburljiv prizor. V petek dopoldne okrog 9 je privabilo močno vpitje velike množice ljudi, ki se jim je nudila v blizmi tržnega prostora razburljiva slika. Iz neke hiše so nosili več ko skromno pohištvo brezposelne družine, ki je kncaje in joka je protestirala proti deložaciii. Je to družina brezposelnega dekvca Debeljaka. ki se je vrnil pred leti iz Nemčije. Po povratku iz tujine ie bil Debeliak nekaj časa zaposlen pri rudniku, pozneje pa odpuščen in se je preživljal s tem, da je od časa do časa dobil kako delo. Občina ga je podpirala s tem. da je plačevala zani stanovanje, otroke pa je vzela v občinsko hiralnico. Debe-ljak je zahteval, da mu otroke vrnejo, zaradi česar mu je občina ukinila tudi plačevanje stanovania. Ker stanarine ni mogel plačevati, mu je hišni lastmk odpovedal stanovanje. Izvršena je bila deložaciia. občina pa mu je nakazala stanovanje v baraki na ♦ržnem prostoru. Debelaku očitajo delo-mržnost in da je vzel otroke samo zaradi tesa iz hiralnice, da jih uporablja za beračenje
t_ Čudna stvar. Kraievni šolski odbor je
odpovedal nekemu učitelju stanovanje z namenom, da ga dob' druti mlaiši. Ker se je prvi u£'Mi temu unrl bo najbrž tu izvršena deložaciia V tej zadevi, ki je v zvezi z neko drugo, o kateri bo razprav-
odhajajočih so bili br Krulej Pavel podsta-rosta, br. Miider Rihard prosvertar m s. Skuhalova Natalija podnacelnica. S. Mul-lerjevo pa bomo pogrešali predvsem vteh-ničnem odseku. Za našo obmejno sok^sko postojanko bo izguba štirih marljivih delavcev precejšen udarec. \se>m štirim žalimo na novih službenih mestih obilo srevc.
ar— Za gasilsko slavje 4. in J. avgusta vlada veliko zanimanje. Doslej je prijavljenih nad 720 uniformiranih gasilcev. 1udi oblastni odbor Narodne odbrane v Maribora je razpravljal o udeležbi na tej prireditvi. ki naj bi bila obenem tudi mogočna narodna manifestacija. Na prireditev je razen ostalih odličnih gostov povaMjen tudi predsednik oblastnega odbora NO general g. Rudolf Maister iz Maribora, ki je ob prevratu poveljeval svojim četam pri zasedbi avstrijske Radgone. Prireditveni odbor je razposlal te dni slavnostne trake tu-(fi raznim zunanjim dobrotnikom, ki sc naprošajo, da jih ne vračajo, temveč blagohotno prispevajo za nujne potrebe obme-i-noga gasilstva.
BLED. Zvočni kmo Bled predvaja danes in jutri v nedeljo velefilm »Kralj arene«:. V glavni vlogi popularni komik Eddie Cantor. Predigra koloriran (barvast) Sill*-fikn ter nov tednik.
JESENICE. Kino Radio predvaja v soboto m nedeljo ob pol 21. (v nedeljo, ce bo slabo vreme, tudi ob 15.) zanimiv zvočni film »Brod brez pristanišča« s Harryje<m Pielom v glavni vlogi. Dodatki: kulturni film in najnovejši Paramountov žurnal. — Pride zvočni film »Pod tropskim soncem« z Lupe Velezovo v gkvni vlogi.
LUCE PRI LJUBNEM. Gasilska četa r Lučah ei je nabavila motorno briizgalno, ki je bila v nedeljo 8. t. m. slovesno blagoslovljena. Ceremonijo blagoslovitve je «'»b asistenci dveh duhovnikov opravil domači župnik g. Mibolič, ki je imel tudi slavno«?! i primeren nagovor. Naivzočen je bil tudi narodni poslanec g. Kasto Puetopjemšek, ki je v svojem govoru očrtal važnost gasil-eltva, fpovdarjajoč njegovo jx>žrtvovalno in človekoljubno delovanje za obči blagor. Kot ervoj prispevek za brizgalno je izročil načelniku gasilnega društva Vinki Jeeerni-ku 500 Din. Številne goste od blizu in daleč je v imenu društva jjozdravil šoteki upravitelji g. Mašat. ki se je v svojem govoru zlasti spominjal vrhovnega pokrovitelja gasilstva Nj. Vel. k radia. Nato je godba zaigrala državno biumo. V velikem številu so 6e udeležili elavnoeti gasilci z Ljjbnega, Rečice, iz Gornjega grada, Solčaivc in Rad-mirja. Po svečanosti ee je razvila na prostranem Kočevarjevem vrtu živahna zabava, ki je v veselem razpoloženju ob petju in godbi trajala pozno v noč in donesla do-kai" lepih stota kov društveni blagajlni.
RIBNICA PRI KOČEVJU. Še nekaj be-fsed k gasilskemu slaivju v Ribnici. Poleg že navedenih je prišlo na prireditev tudi precej lepo število naših sosedov e Kočevskega. ki -so z obilno udeležbo pokazali, da čutijo tudi oni z nami. Po končanem popoldanskem nastopu, ko je popustila vročina, ie zavladalo veselo razpoloženje. <>b zvokih godbe domačega Sokola eo stopali na plešišče stari in mladi. Mnogo je bilo med njimi dijakov maturantov, ki eo pravkar zapustili šolske klopi po srečno prestali ■matjri. Naša študirajoča mladina se vedno dobro izkaže in je dala Ribnica že precej znamenitih mož. V središču ribniške doline v idilični vasi Hrovači ee je rodil 1. 1944. p. Staisieiarv Škrabec, veliki jezikoslovec, ki je znan tudi izven meji naše domovine. Drugi je dr. Janez Evangelist Krek, ki je po rodu od Sv. Gregorja. No, da preidemo spet na našo prireditev, moramo reči, da smo bili res vsi z njo zadovolji. Med petjem domačih pesmi se je kazalec jiadrno pomaknil na polnoč in gostije so se začeli razhajati. Mnogri eo oSlaii še nadalje, tako da so v polni meri proslavili jubilej 40 letnega gasilnega društva.
SUIJNCI. V t«*kajšnji osnovni šoli so nas šolski otroci pod vodstvom" priljubljene učiteljice gdč. Biiziakove in šolske inpra-vi^eljice ge. Kavčičeve počastili z prav lepo uspelo vidorvdansko proslavo. Ponovno smo občudovali krasen nastop učencev in učenk s prostimi redovnimi vajami, poseJmo pa deške vaje e puškami, soremljane 6 šolsko tambjrasko eodbo Prav lepe eo bole razne deklamacije, med njimi »Kosovo«, in mična ie bila predstavica »Darežljivi otroci«. Po-jaebno pa nas je iznenadil nastop malih Šolskih tamburaških godbenikov. To je delo naše požrtvovalne gdč. uorteljice, ki svoje proste urice žrtvuje za godbo. Sama izvrstna igralka, vadi tudi evojie male učence v tem. Želimo v prihodnjem šolskem letu še več takšnih prireditvic, ker ee starši veselimo z otroci vred in tudi ne pozabimo hvaležnosti do šolskega vodstva nad tolikšno vztrainoetno in gmotno požrtvovalnostjo v teh slabih časih.
Čitajte tedensko revijo f,ŽIVLJENJE IN SVET"
L. VVoIH:	46
Ciarragfan
Roman
»Morda bi se dalo vendarle omogočiti, grof Henikstein. £•? vam miren koristiti pri premaganju kakih težav, izvolite razpolaga:i z menoj.<•<
»Hvala. Mr. Macpherson, ver dar je nemogoče.«
»S svojim spremstvom bi napravili Gloriii, ki je zelo navezana na vas, silno veselje, meni bi pa štorih veliko uslugo. Najino življenje v Newyorku js zelo samotno, grof Henikstein.«
Paže je osta' neomajen. »Nemogoče je, Mr. Macpherson.« To rekši je vstal.
»Aii b: hoteli še nirauto potrpeti, grof Hemksteiisn? Preden odidete, bi rad sporočil Gloriji vaš sklep.«
Henikstein je vljudno potoma! in počakal. Tako ne morem več živeti in ne morem, si je ponavljal, ko je stopal po terasi sem ter tja.
Macpherson se je vrnil in povedal, da bi Glorija rada govorila z njrni.
Henikstein je vztrepetal. Vedel je, da se bliža poslednji, odločilni boj.
Macpherson ga je odvedel v francosko veselo sobo, kjer je ležala Glorija na otoma/ni, odeta z lahko ruto. Njen obraz je bil truden in
onemogel.
»Pozdravljeni, Klemen Henikstein. Slišim, da naju hočete zapustiti Ta novica me je zelo užalostila.«
Macpherson je odšel iz sobe.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi «n ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__,
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Henikstein je stal in se ni ganil.
»Zakaj ne marate iti z nama?«
»Ne morem, gospa Glorija,« je tiho odvrnil. »Rad se pa vrnem v Berlin, če hočete, in nadzorujem barona Garragana do konca njegovega življenja.«
»Tega ni treba. Hočem, da me spremite v New York. Menda me ne mislite zapustiti, Klemen Henikstein?«
»Ne morem,« je zašepetal, in solze so mu zadrgnile grlo. »Imejte usmiljenje z menoj!«
Pogledala ga je. Stopil je k njej, padel na kolena, skril obraz v ruto, s katero je bila Glorija odeta, in zajecljal: »Preveč vas ljubim, Giorija. Zato ne morem z vami.«
Z rahlimi prsti ga je pobožala po laseh n obetajoče dejala: »Potrpeti morate, Klemen Henikstein«.
Po bliskovito je okrenil glavo in zastrmel vanjo.
»Ali pojdete z menoj, Klemen Henikstetfi?«
»Na konec sveta!« je vzkliiknil paže in obsul njene roke s plame-nečimi poljubi.
20.
Nikolina je bila še v postelji, ko je Ana Oueissova stopila v sobo.
»Dobro jutro, Nikolina,« je rekla s svojim lepim, mirnim altom.
»Ana!« je zavriisnila in j;i iztegnila roke naproti.
Ana je stopila k postelji, objela Nikolmo in prisrčno vprašala: »Kako ti gre? Dobro?«
>;Izvrstno, Ana. Kako si pa ti prišla v Berlin?«
»Po železnici, saj veš.«
»Čenče. Po kaj si prišla, hočem vedeti.«
»Nakupovat. Naše stare gospe so mi naprtile polno zapisnico naročil«
Ponudb?m na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« h:M <% _	^...irril.
odgovor. priložite 1*111 j« v znamKan.
»Mar je zadel Heiligenburški zavod glavni dobftek?«
»Na žalost ne. A takole — v deseti-h letih — se nabere marsikatera potreba.«
»Koliko časa ostaneš v Berlinu, Ana?«
» Do jutri, najdelj do pojutrišnjem.«
»Ce hočeš, lahko spiš pri meni.«
»Hvala, Nikolina. Saj veš, da moram obiskati očeta; prenočila bom pri njem.«
Pokojno je sedela ob postelji, vsa ženska s svojim okroglim, gladkim obrazom, in gledala Nikolino.
»Nekam zalša si postala, Nikolinica. Taka si kakor človek, ki sa nečesa veseli.«
»Res čudo, kadar ti prideš, Ana! je odvrnila Nikolina, zavzeta nad svojo zadrego. »Sicer ti pa lahko vrnem poklon za poklon.«
»Da, debela sem in zdrava, in barvo imam imenitno, sama vem; a tudi če bi bila nesrečna, nihče mi ne bi verjel, da sem. Okroglim hudem je hudo.«
»Ali Ti kaj teži srce, Ana?«
»Komu pa nič ne teži srca? Takega človeka še nisem srečala. In stara dekleta pa težko srce— to dvoje je menda sploh neločljivo.«
Zakaj je Ana tako zagrenjena? se je vprašala Nikolina in pomol-čala.
»Nu, pripoveduj, Nikolinica. Kaj je novega?«
»Ne dosti.« Obotavljala se je. »Da se ie Garragan vrntf, menda že veš?«
»Da, oče mi je pisal.«
Sestri sta se pogledali druga drugi v oči.
»Kakšen je na pogled?« je Ana ravnodušno vprašala čez nefca} časa.
»Nekoliko siv m suh, a drugače mu ni kaj reči.«
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
oristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
1	Samo
— ilustrirana slovenska revija
tžMfenfe in svet"
9 V
vam nudi
tedensko pouka in zabave
v besedi in sliki
>111
Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5
Peseda 1 Din. davek 2 Din sa islfro ali dajanje na Elova 5 Din. Najmaji.isa znesek n Din
Trg. vajenca
e primerno šotko oaobraz-bo, sprejmem y trgovino želennine. Naelov v ogia.s. oddelka »Jutra*. 18:89-44
Vajenca
poštenega in pridnega, 6 primemo šolsko kobra z bo, sprejme ta-koj Rudolf Mlakar, špecerija im deliikate-m. L jirb! :<s n a VII, J°rneje-tj oesta.	1344S-44
Beseda 1 Din. davek 2 Din z& šifro ali dajanje na 6lovn 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pletilje
raurjene, sprejme ra etal-ao K. Sosc, Mistni :r~ 18 l&iil-l
Prodajalca
sladoleda
»ee Goleš, Laik«. 18302-1
Posredovalnica Ogrinc
se je preselil« h Mi&loši-čere na Aleksandrovo cesto št. 7/1T. Bat« več kuharic, natakaric in služkinj 18433-1
2 mizar, pomočnika
7.3. pohištvo, sprejme miza rsuvo Ličen, Linharte™ ulica 1«.	18460-1
Dekle
st3ro 24—30 iet, ki je služilo v boljših hišah, z dobrimi spričevali — ki zna rantoevojno kuhati in tudi opravlja druga domača dela. dobi službo pri manjši boljši družini na deželi, proti dobni plači. Ponudbe 6 prepisi spričeval na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Cista in ooštena*.
18464-1
Dve pletilji
dolbro •izničeni, sprejmem takoj v Mostah. Predoviče-va ulica 14.	18469-1
Službe išče
3eseds SO para. davek i Din za Miro aU da-:anje naslova 3 Din Najmanjši znesek 18 Din.
Gozdar
absolvent 3. letnika meščanske in dveletne gozdarske šole v Mariboru, z enoletno prakso, vojaščine prost, želi služibo v gozdarski ali lesni stroki. Sprejme vsako primerno zaposlenje. — Ponudb,e na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv«.	18264-2
Natakar
z znanjem jezikom, reprezentativen. išče na.mešče-nje. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kavcija«.
18475-2
Brivski pomočnik
mlad. dober štucer, išče službo za ta.koj aiii po dogovoru. Cenjene ponudbe na naslov: Hajna! Štefan, brivski pomočnik, Murska Sobota. Slovenska uliea 7 18413-2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta ekoli sveta
14
»Daj, da potipljem,« je rekel Janko, »ali dobro vleče?« S temi besedami je vtaknil kazalec pod trak in potegnil. »Nikar!« ga je nahrulil Peter, a Janko je bil poredne volje in je nategnil gumasti trak, kolikor ga je le mogel, med tem ko je Peter krčevito držal za črnilnik in se mu je od strahu kar temnilo pred očmi.
Natakarica
poštena in zaupna — želi mesto na Gorenjskem aili v bližini Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 184118-2
Trg. pomočnica
zmožna tudi poslovodstva, išče službo — najraje ne Štajerskem ali Gorenjskem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18462-2
Sem pridna in varčna gospodinja
ter sprejmem takoj primerno mest-o. Nas! o-v v oglas, oddelku »Jutra«. 18244-2
Izvežbana šivilja
v izde'e-vi finih oblek, gre po 20 Din oa dom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Šivilja«.	18484-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta
133
Rabljeno avtomobil, pnevmatiko
proda A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana, Tvrševa cesta 1 1S38S-6
Novo opravo za de-likateso in špecerijo
vz trdega lesa. ugodno proda a. Terčon v Kranju.
18240-6
frcint/IHfl
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Limuzino
peteedežno, Ohe-vrolet novejše titpe, kakor nov, z Bosc-h razsvetljavo, 4 vrata, poceni proda Mrovni.k, Ljubljana, Tavčarjeva 6.
18435-10
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din
Trgovsko hišo
v najprometnejši ulici Maribora ter
gostilno in kavarno
najbolj idočo, proda Posredovalnice, Maribor, Slovenska ulica 26. 18415-20
Hišo
z lepim vrtom in vsem komfortom, v najlepši legi na Mirjii prodam. Naslov pove oglasni oddelek Juitra 18364-20
Dvostanovani. hišo
enonadstropno. taikoj poceni prodam. Prevzem hipoteke. š:ška, Černetova 32. blizu ši&ensie no-ve cerkve.
18446-20
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din Najmanjši znesek 17 Din
Iščem lokal
ali eno ali d.ve sobi za pisarno. na prometni točki. Ponudbe s ceno na og'as. oddelek »Jutra* pod šifro »Poceni«.	18467-19
033220
Besed8 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 17 H1n
Bančne vloge
akcije, vrednostne papirje
kupuje to prodaje Praznik St., Zagreb, Samostanska-Varša-vska 6, telefon 38-33 18304-16
Vlogo
Zadr. gosp. banke
92.000 Din prodam za 65 procentov gotovine takoj. D. Oder, Zagreb, Vlaška 125.	1'7843-16
Kmečko posestvo
krasno, v Beli krajini prodam za vlogo Mestne hranilnice v Novem mestu. Hadl, Novo mesto.
18359-16
Hranilno knjižico
Mariborske mestne, z vlogo 220.000 Din prodam proti gotovimi najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 280.000«.
18365-16
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek * Din
Dobavko 60 m' drv
razpisuje uprava O. D. D. Pogojd so na vpogled pri hišnilkn v Wolfovi ul. 12.
18394-15
Suhih cepanic
100 vagonov bukovih, 50 vag. hrastovih, 10 vagonov
bukovega oglja
10 vagon, z žico povezanih
jelovih odpadkov
kupi tvrdka Venturi, Mila-»o, via M a«, M&kon 40.
18381-15
Stanovanje
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova t> Din. Najmanjši snesek 17 nin
V Beogradu
oddam manjše eno- al-i d-vo-sobno stanovanje, event. tudi mesto upravitelja hiše. — Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Beograd«.	18434-21
oddeiek »Jutra«. 17883-21
Stanovanje
sobe, kuhinj« iin pri tik lin, | v I. nadstropju oddam z avgustom. Vprašati n« Celovški c-esti 56, dvorišče.
18455-21
Na križišču centra Ljubljane
oddamo za 1. avgust v i. nadstropja komfortno sta novanje, obstoječe iz 5 velikih sob h) 2 kabinetov. Primerno tudi za poslovne lokale. Naslov pore oglas.
Sobe išče
Besed? 50 para. davek V Din za šifro ali da-lanje naslova 3 Din. Najmanlši znesek 1? Din
Skromno sobico
čisto, 6 posebnim vhodom, v Kolodvorski ali bližnji ulici išče gospodična. Na-slor pove cg'asm.i oddelek »Jutra«.	18393-23/a
i]iHWiTi¥trr
Besedti SC para davet 'e Din ea šifro ali dajanje naslova 3 Din Naj nanlft* znesek 19 oin
Lepo pisarn, sobo
s posebnim vbodom, v neposredni bližini ga.vne pošte oddam takoj v najem. Električna razsvetljavi Im uporaba telefona vštet« v nizki najemnini. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra« 18322-23
Kabinet
le>po urejen, z elektriko in postrežbo, v centru mesta ta.koj oddam za 300 Din. Knefliev« ulica 13/11 17589-23
Štirisob. stanovanje
lepo, solnčno in brezhibno, z vsemi pritiklinami, v I. na dstropju vile v centru, z uporabo vrta takoj oddam v Knafljevi ul. št. 13/11.	17590-21
Majhno sobico
s posebnim vhodo-m, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«..	J 8122-33
Sobo
e seipariranim vhodom, oddam na Friškovcu št. 6.
184Č8-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v pritličju vTtne vile taikoj oddam v Bohoričevi ul. 24/a 18434-33
Dve sobi
parketiraini, eno veliko in eno manjšo, obe s separ. vbodom, s skrbno postrežbo ugodno odd3m takoj ali s 1. avgustom v Kolezij-ski ulici 31/1. 18421-23
Sobo
ve'iiko ta zračno, z 2 posteljam«, jvosebnlm vhodom in elektriko takoj oddam. Poljanski nasip štev. 32.
18425-23
Opremljeno sobo
separirano. oddam solidnemu gospodu 6 1. avgustom na Domobranski cesti 15/if 18423-23
Opremljeno sobo
solnčno in zračno, z vhodom e stopnji«, v centru oddam s 1. avgustom. na-slo"v pove oglasni oddelek »Jutra«.	18427-23
Opremljeno sobo
solnčno in čisto — zraven obrtne šole oddam. Mur-nikova 18.	18430-23
Solnčno sobo
opremljeno — e posebnim vhodom, na mirnem kraju ob vodi takoj oddam. Event. s hr«.rw>. Gruberjevo nabrežje 16. 18161-23
Lepo sobo
r centru, separirano, evemt. 6 klavirjem oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
18451-33
Dve sobi
veliko in manjšo, e posebnim vhodom, elektriko in parketi, takoj oddam na Mešanem trgu štev. 811.
18465-23
Opremljeno sobo
za 2 osebi, čisto ta pri-jaizno. poceni oddam v Florijanski ulici štev. 10. pritličje.	18470-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom — z oskrbo ali brez takoj oddam. Naslov pove oarasni oddelek »Jutra«. 18471^23
Pri sv. Krištofu
oddam prazno, ali za 1—2 osebi opremljeno sobo z uporabo kopalnice. — Bežigrad 3, visoko pritličje.
18472-23
TOVARNO BLAGA IZ JEKLA
nahajajočo se v obratu, ki produeira v glavnem vsakdanje brezkonkurenčne predmete, ki uživajo carinsko zaščito in ki se zaradi ugodnega položaja, cenene delovne moči in dobre opreme lahko tudi da razširiti,
damo 1. januarja 1935 v zakup ali jo deloma ali v celoti prodamo.
Potrebna glavnica za zakup Din 500.000 do 800.000. Resni reflektanti naj naslovijo svoje ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Br. 37800«.	6384
Meetni t>ogrebn.i zavod Občina Ljubljana
't
Brez posebnega obvestila
Potrti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
Janko Kosca
kontrolor državne železnice
dne 12. t. m., previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 14. julija 1934., ob >/2 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Smar-tinska cesta štev. 6/1., na pokopališče k Sv. Križu.
V Lj u b 1 j a n i, dne 13. julija 1934.
ANGELA roj. SUŠNIK, soproga; MARIJA SUŠNIK, mati; FRANC, brat; ANICA, sestra, in vse ostalo sorodstvo.
6386
Kam pa,kam 7
Beseda t Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. NajmanjS' znesek 17 Din.
Cel ocvrt piščanec
za 16 Din midi vsak dan gostilna mevželj, prej« Plamkar. Dolenjska cesta. Lep senčnat vrt, izbrana vina,	18398-18
Opozorilo vsemu občinstvu
Poznani b u f e t »Dalmatinski biser«, tyrš*»va ee-efo št. 34, kjer dobite m-borna dalmatinska, štajerska, dolenjska vina ta destilatna vin«. — Vse ceni; čez ulioo se ceneje. Postrežba solidna. Priporoča ee mlada Slovenka.
18429-18
Dva Francoza
dfVbro vzgojen«, po 24 let stara, bi rada prebila mesec avgust pri boljši obite-lji, ki govori fra.ncosko ah MUgleško. Ponudbe s pla-čtoiimi pogoji poslati na naslov: R. Domenge — 8 Rue Da.ngeau — pariš 16e.	18449-38
Dopisi
Beseda 2 Din davek 2 Din za Mfro alt daianle na slova S Din Naiman|ši 8DP**k M ffla
Šmarnica
Prihod danes v petek, z vlakom, kakor zadnjič oso-rej. Iskrene.	18412-24
Informacije
Beseda I Din davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova S Din. NajmantSi znesek 17 Din
Naznanilo
Todpisani naznanjam, da g. Ivan Košir od 12. julija t. L ni več moj zastopnik, ter nobenih i*> njem sklenjenih kupčijskih poslov ne priznam. — Franjo Zrnec, steklarstvo, Ljubljana — Cankarjevo nabrežje št. 5.
18468-31
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
3 obveznice
ratne štete
ln 1 srečko Crvenog krsta
sem izgubila preteklo soboto od frančiškanov do šenklavža. Pošten najditelj naj odda na policiji.
18407-28
Beseda > Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek l? Din
Telefon 2059
Premog mTJ^ Rarbopakete jt drva ln koks
* « nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
RODITELJEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energln« za ijače-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35.
Reg. S. br. 4787-32.
Dobro vam hoče
lekarnar ali drogerist, ako vam priporoča
OLLA TROPIC
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepfta živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leostek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Iz Kranja
r— Rdeči križ in prostovoljna gasilske
četa v Kranju proslavita gasilski dan v nedeljo 15. t. m. ob 11. v telovadnici v Narodnem domu s predavanji o smernicah Rdečega križa in o pomenu gasilstva, s petjem, z deklamacijami podmladkarjcv Rdečega križa in z razdelitvijo listin absolventom vfšjega samaritanskega tečaja. Prostovoljna vstopnina je namenjena v korist Rdečemu križu in gasilstvu. Pred sveoano.stnim zborovanjem bodo razpečavali podmladkarji Rdečega križa osnovne šole cvetje v isti namen. Popoldne ob pol 14. bo velika gasilska vaja z vsem orodjem.
Radiu
Sobota, 14. julija,
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Valčki in polke na ploščah. — 18:30: Zabavno predavanje (Reš Franjo). — 19: Koroška, ura (g. Megendorfer). — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20: Vesela jra: Slovenske narodne z orkestrom (gdč. županova, gg. Dennota. Jug). — Magistrov tercet. — Kratke veseloigre. — 22:. C as, poročila, lalika elasba.
BEOGRAD 18.30: Komorna glasba. — 19.39: Mešan program iz Kovina. — 21: Francoski večer. — 23.30: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio.— 20.15: Orkester. — 21.45: Narodne pesmi.
—	22.45: Ples. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 20: Orkestralen koncert. — 20.50:
Francoska glasba. 22.30: Prenos iz Brna--
BRNO 19.10: Godba na pih»la. _ 20: Program kakor v Pragi. — 22.30: Orkester. VARŠAVA 20: Chopinove skladbe — 20.40: Orgle. — 21: Vojaška godba. _ 21.12: Francoski večer. — 22.10: Iz zvočnih filmov. _ DUNAJ 12: Plošče. — 16.05: Mandoline. — 17.10: Operni orkester. _ 19.20: Klavirski koncert. — 20: Operetni večer.
_ 22.30: Ples. — 24: Dunajski filharmoni-
ki. _ BERLIN 20.15: Zabaven program. — K6NIGSBERG 20.10: Mešan program. — 21.10: Operetna glasba. — 22.30: Godba za ples. _ MCHLACKER 20.15: Večer vedre glasbe. _ 22: Plesni komadi na ploščah.
—	23: Lahka godba orkestra. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Komom:t "•lasba. — 18.20: Godba na pihala. — 19.30: Arije in pesmi. — 22: Ples. — 23: Orkester.
Prt izmučenosti
uporabljajo fizijoJoški ekswakt iiz življenje tvorne žleze mlad.h in zdra-vih živali (»Kalefluid-s). On >»či sistem i® krepi organizem. Ojačuje izločevalno delovanje vseh ži«z. — Brezplačno detagUna literatur«; zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Ma-rkovič.— »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in dnogerrjaJi. Reg. S- ar. 5300/32.	5730
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH!
In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja,
»Magna« prašek se dobiva v lekarnah.
Zavojček Din 4.-. ^ br_ 47g8.32
Da postanejo Vali zobje bolj beli za tri
stopnje
z enim Izredno naglim postopkom
Kolynos na mah ugonobi mikrobe in klice.
Očistite svoje zobe s KoIynosom. V treh dneh bodo zobje postali za tri stopnje bolj beli. KoIynos ostvarja, česar ne more doseči nobeno drugo sredstvo za nego zob. On odpravi rumenkaste madeže in lise, on se peni v malih razpoklinah, čisti vso ustno duplino in Kolynos da rezultate: zobje postanejo beli, zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Navadite se na uporabo Kolynosa — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan. Kupite tubo Kolynosa še danes.
Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani