Leto LXXIL, St* 254 Cena Din do » p««* vrst d Din 2, cpp »w *•>*» « *,«,. -—— .w~ „,« — — „ .....„, — ..-jU potrt vrsto Din 4/ Popust po dogovoru, msorotni doveli posebsi II ,£lovomlo Narod* voljo t? Jugoslaviji Dm IZ—> so inozemstvo Din 2fL— |f 3|o vsak dan popoldne fzvzemsl oodofts 1» do 100 vrst 6 Din 2-50, od »00 do 300 vrsf 6 Din 3. vedli feserati potrt vrsto Din UREDNIŠTVO IN UPtAVNttTVO LJUBLJANA. KiuJMio uftco s>ov. $ 31-22. 31-21 »-24 31-25 in 31-21 Podružnice • IsJofoo 9l 26 U podružnico uprovo; &OVENJ GkADCC ^ f trg k. 7 // NOVO MESTO, ljubljansko cesta, osAsko uroanStvoi Strossfnaverjevo ulico I. telefon h. 65; ni 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // trg S g Potno hranilnico v Ljubljani it 1035U Nov mirovni poziv: Za pravičen in žasten mir Belgijski kralj in holandska kraljica sta pomutila za mirovna pogajanja — Haaški apel so sprejeli v Ritmi z v v njegov uspeh — V Londonu samo za mir v London, 8. novembra, br. Dočim so v nevtralnih diplomatskih krogih Iz prvih vesti o nenadnem prihodu belgijskega kralja Leopolda v Haag sklepali o važnosti vojaškega sodelovanja med Belgijo in Holand-sko za primer skupne obrambe pred vsako kršitvijo nevtralnosti obeh držav, je bilo snoči nepričakovano objavljeno besedilo brzojavke, s katero obe zaveznici nudita poglavarjem vojskujočih se držav svoje posredovanje za mir. Akcija obeh suverenov je napravila povsod najboljši vtis. Haag, 8. nov. s. Zvečer je bil z uradnim komunikejem objavljen tekst brzojavk, ki sta jih holandska kraljica Viljemina in belgijski kralj Leopold poslala angleškemu kralju Juriju, francoskemu predsedniku L#e-brunu in nemškemu kancelarju Hitlerju. Tekst je bil objavljen v holandskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku ter se glasi: »V tem, za ves svet strahotnem časa sva prepričana, da je najina dolžnost, preden v zapadni Evropi v z plamti vojna z vso silo, da ponovno dvigneva svoj glas. Nedavno so bojujoče se države Izjavile, da bodo pripravljene proučiti obrazložene in osnovane predloge za pravičen mir. Zdi se nama, da je v sedanjih okoliščinah za nje tetko priti v stik, določiti stališča z največjo preciznostjo ter približati se druga drugi. Kot vladarja dveh nevtralnih držav, ki gojita dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi, sva pripravljena ponuditi svoje posredovanje. V kolikor bi to bilo sanje neprijetno, sva pripravljena z vsemi sredstvi, Id so nama na razpolago, v duhu prijateljskega sporazumevanja delati za določitev elementov sporazuma, ki naj se doseže. To svojo ponudbo postavljava za dobro najinih narodov ter v interesu vsega sveta. Upava, da bo ponudba sprejeta In da se na ta način napravi prvi korak k obnovi trajnega miru.« Amsterdam, 8. novembra. AA. (Reuter). Mirovni poziv je bil prisrčno sprejet v vsej Nizozemski in Belgiji. Vse prebivalstvo se zaveda, da je varnost in nevtralnost obeh držav stalno v nevarnosti. Obe državi sta mobilizirani. Nizozemska je poplavila gotove pokrajine, v drugih pa Je proglasila obsedno stanje. Belgija Je vznemirjena zaradi neprestanih letov tujih letal nad njenim ozemljem. Zaradi tega sta oba naroda z veseljem pozdravila iniciativo obeh suverenov. Globok vtis v Rimu H i m, 8. nov. AA. (Havas). Pobuda kraljice Viijemlne hi kralja Leopolda za mir je napravila zelo globok vtis v Rimu, kjer žele, da bi se dosegel kompromis med zavezniki ln Nemčijo. Gesto holandskega ln belgijskega vladarja komentirajo z velikimi simpatijami in izrekajo priznanje plemeniti ideji, ki je navdahnila njuno Intervencijo pri pariški, londonski ln berlinski vladi, vendar se v Runu ne vdajajo nobenim iluzijam glede uspeha te intervencije, čeprav mislijo, da je mirna ureditev spora še možna ln da bo možna vse dotlej, dokler se ne vname velika bitka na Renu. Odmev v Berlinu Berlin, 8. nov. e. Tukajšnji obveščeni krogi mislijo, da bo Nemčija ponujeno uslugo belgijskega kralja in holandske kraljice za zopetno vzpostavitev miru hvaležno sprejela. Hkrati pa mislijo, da je glede na neuspeh sedanjih posredniških akcij zelo dvomljivo, da bi ta nova iniciativa imela kakšen uspeh, pa naj Nemčija še tako želi mir. London, 8. nov. s. Kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrop sta imela snoči daljšo konferenco, na kateri sta. kakor" domnevajo, proučevala holandsko - belgijsko ponudbo za mirovno posredovanje. Angleški pogoji London, 8. nov s. K mirovni po-lanici holandske kraljice in belgijskega kralja izjavljajo v odločilnih francoskih politič- Posvetovanja v Berlinu Zopet prerokujejo »odločilne dogodke44 Obrambni ukrepi nevtralnih držav ob nemški meji Berlin, 8. nov. e. V kancelarski palači je bilo včeraj ves dan zelo živahno. Kakor se izve, je 'mel Hitler daljše konference z mnogimi vodilnimi vojaškimi osebnostmi, med drugim z maršalom Go ringom, z vrhovnim poveljnikom nemške vojske generalom Brauchitschem ln šefom generalnega štaba Keltiom. V dobro poučenih krog h mislijo, da bo ta konferenca v zvezi z odločilnimi dogodki, ki jih pričakujejo še ta teden. Od jutra do večera stoji množica ljudi pred vladno palačo in pričakuje prihoda visokih vojaških funkcionarjev ter izraža svoje zadovoljstvo glede položaja. Pariz, 8. novembra. AA. (Havas). Izšlo je uradno poročilo, da je dograjen utrdbeni pas ofo švicarski, luksemburški in belgijski meji in da je zdaj MaginOtova črta znatno podaljšana. Amsterdam, 8. novembra. A A. (Havas). Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da so holandska vojaška oblastva kljub mirovnemu apelu belgijskega kralja in holandske kraljice odredila da se razširi poplavljeno varnostno °bm°čje še na nov pomemben odsek. Bruscdj, 8. nov. mp. Belg" jska vlada je na podlagi prekega soda prepovedala rečno plovbo v provinci Limbu rg Letalske bitke Junaštvo francoskih ln angleških pilotov — • Včeraj novi boji med britanskimi in nemškimi letali Pariz, 8. nov. s. K veliki letalski bitki ki Je bila predvčerajšnjim nad zapadno fronto, poročajo, da se je vršila nad mestom Saargnemines. Francoska letala so se spustila nad nemška s hitrostjo 400 milj na uro (640 km). Eno francosko letalo je moralo sicer zasilno pristati, vendar se je pozneje lahko vrnilo na svoje letališče. Skupno so b-la lažje zadeta 4 francoska letala- Ranjen pa ni bil noben član posadk. Po tej veliki bitki sta se dve francoski letali iz iste skupine ponovno zapletli v borbo z devet mi nemškimi letali in jih pognali v bog. Enako so na to 4 francoska letala ameriške znamke >Cur-ttoc pognale v beg- drugo skupino 9 nem-akih letal. I/mdon, 8. nov. s. Angleška letala so se včeraj ponovno zapletla v borbo z nemškimi letali. Zjutraj se je neko nemško letaki pojavilo nad Shetlan takim otočjem, druga pa nad Severno Škotsko. Angleška VT* 90 P^s^da, Izve se. da je bilo neko nemško letalo težje poškodovano. Iz Kodanja poročajo, da so nad zapadno dansko obalo opažih skupino nemških bombnikov v borbi s skupino lovskih letaL Id je bombnike zasledovala, 1/MOn, 8. novembra, AA. (Havas). nanos so se zvedele podrobnosti o včerajšnjih bojih med britanskimi ln nemškimi letali pred angleško, škotsko in nemško obalo. Potrjuje se, da britaosica letala niso jnela izgub. V nekem boju sta se neko britansko in neko nemško letalo srečali tako blizu, da med njima ni bilo več I kakor en meter razdalje. Spopad se je vršil v glavnem med britanski ri pa trajnimi letali, ki so krizarila nad angleško in škotsko obalo, in nemškimi oglednimi letali. Britanska letala so pognala nemška letala v beg. Neko nemško letalo, ki so ga opazili, ko je letelo nad neko trgovinsko ladjo, je zbežalo, kakor hitro je opazilo, da se bi ia britansko patrulno letalo. Vojna na morju London, 8. nov. s. V Ameriki so ujeli klice na pomoč, ki jih je brezžično poslala angleška ladja »Mataroa« (12.000 ton), ko je bila 800 milj južnovzhodno od Bsrmud-skega otočja Ladja je javljala, da jo je napadla nemška podmornica. V zadnjem poročilu pa je ladja javila, da je podmornica Izginila. Nemška mornarica je v Baltiku zaplenila finsko ladjo »Ottawa« (1300 ton) Zaradi slabega vremena pa se je potem morala ladja zateči v švedske teritorialne vode v Botniškem zalivu. Nemška mornarica je tudi zaplenila j švedsko ladjo »Rita« ob južnozapadni t švedski obali Kodanl 8. nov. e. Na zapadni obali Jut-landa je prebivalstvo včeraj opazovalo srdito borbo dveh bombnikov z 12 lovci Borba je trajala četrt ure, naposled sta se pa bombnika ognila preteči katastrofi z j naglim spuščaniera in spretnim mane v- j ri ran jem Posrečilo se jima je pobegniti. Sodijo, da sta bila oba bombnika nemška, j ker sta odletela v južni smeri. i nih krogih, da bo francoska vlada enako kakor angleška proučila vsak resen pred« log za mir. London, 8. nov. AA- (Reuter) Izve se, da bo mirovni poziv belgijskega kralja in nizozemske kraljice po mednarodnem običaju dostavljen osebno kralju Juriju VI. Mirovni apel bo v vsakem primeru predmet proučevanja angleške vlade. London, 8. nov. e. Glede posredniške ponudbe belgijskega kralja Leopolda in holandske kraljice Viljemine izjavljajo tu, da je bila akcija obeh suverenov sprejeta v Londonu s simpatijami, toda smatrajo, da ni treba pričakovati, da bi ta ponudba lahko služila kot podlaga za mir. Zavezniki bodo po mišljenju tukajšnjih političnih krogov izrazili svojo zahvalo sa mirovno prizadevanje belgijskega kralja in holandske kraljice, toda hkiati bodo izjavili, da ne morejo ustaviti borbe, če ne bo to izključno na podlagi pogojev, ki bi bili pa Nemčijo nedvomno nesprejemljivi, namreč obnovitev neodvisnosti Poljske in Češkoslovaške ter zagotovitev trajnih in trdnih jamstev, da Nemčija sa dosego svojih ciljev ne bo več uporabila sile. Kot sigurno jamstvo za to bi se po mišljenju vodeči h zavezniških krogov zahtevalo znatno skrčenje nemške vojske ln letalstva. Tudi smatrajo, da kralj in kraljica najbrž sama dvomita o uspehu te akcije. Najbrž sta to akcijo pričela zato. da svoji državi osvobodita zmerom večjega pritiska. London, 8. nov. f. Ministrski predsednik Chamberlain jutri ne bo podal svojega rednega tedenskega jx>rcčila o položaju v parlamentu, ker bo govoril po kosilu, ki ga jutri priredi v Guildhad novi londonski župan. Mornariški minister Churchill pa bo najbrže podal svoj ekspoze v parlamentu jutri. Pričakujejo pa. da bo že na današ»j| seji parlamenta opozic'ja s*av;la v*ad; vprašanje o holandsko - belgijskem mirovnem posredovanju in da bo v odgovoru mini- la Nemčiji svoje posredovanje sa simpatijami, v Berlinu pa dvomijo vojnimi cilji strski predsednik Chamberlain podal izjavo o stališču angleške vlade do tega posredovalnega poizkusa, Kaj pravijo današnji angleški listi London, 8. nov. a Današnje angleško časopisje komentira holandsko-belgi j ski poizkus za mirovno posredovanje ter soglasno daje priznanje plemeniti gesti, izraža pa le malo upanja, da bi poizkus uspel. »Times« pravijo, da pogajanja niso možna, če Nemčija ne da takega odgovora, ki bi ga bilo mogoče spraviti v sklad s stališčem zaveznikov. »Dailv Telegraph« pravi, da trenutno niso dani pogoji za častni mir. »Dailv Mail« misli, da Nemčija ne bi smela obdržati ozemlja, ki ga je z vojno pridobila in da bi bile za mir potrebne garancije. Delavski »Dailv Herald« pravi, da bi bila pogajanja za mir možna šele tedaj, če Nemčija najpreje umakne svoje čete iz Poljske in Češkoslovaške. »News Chronicle« pravi, da so edini možni odgovor na oosredovanie že znani zavezniški vojni cilji, na katerih morajo zavezniki trdno vztrajati Skepsa v Ameriki Washington, 8. novembra. AA- (Reuter) Predlog kraljice Viljemine in kralja Leopolda je bil sprejet v ameriških parlamentarnih krogih z odobravanjem, dasi se skeptično gleda na njegov uspeh. Nekateri senatorji so izjavili, da želijo predlogu uspeh, medtem ko so drugi dejali, da ni mnogo izgledov, da bi prišlo v kratkem do miru na svetu Senator Clerk je dejal: Ni moglo biti srečnejšega mjesta odkoder je bil poslan ta m'rovni apel. Želim, da se Belgiji in Nizozemski nr:družiio tudi »Van-dinavske države in Švica Olajšanje za izvoz ameriškega orožja Vprašanje prenosa ameriških ladij Washington, 8 nov. mp. Na podlagi uveljavljenja spremenjenega zakona o ameriški nevtralnosti je Roosevelt objavil nove predpise, ki olajšujejo izvoz orožja iz Zedi njenih držav. Po dosedanjih predpisih je izdajala vlada dovoljenje ie po preteku nekega časa, ker je imela prvenstveno pravico pri nakupu letal novih tipov. Po novi uredbi je izvoz dovoljen takoj s predhodnim odobrilom vlade. Washington, 8. nov. s. Predsednik Roosevelt je izjavil včeraj na konferenci tiska, da je mornariška komisija na njegovo željo odložila za dan ali dva sklepanje o predlogu paroplovnih družb, da bi smele svoje ladje registrirati v Panamski republiki. Roosevelt je dejal, da v tej zadevi nima vloge vprašanje nevtralnosti, ker lahko vsakdo prodaja ladje v nevtralne države ali prenese tja naslov. Toda če se enkrat prenos izvrši, ne smejo po Roosevel-tovem mnenju na teh ladjah več biti zaposleni državljani Zedinjenih držav in ne morejo zahtevati pa ropi ovne družbe nobene intervencije vlade Zedinjenih držav, če bi bile ladje potem poropljene. Ameriške delavske organizacije so objavile protest proti prenosu ladij v Panamo. Nemci ne bodo mogli ovirati transportov New Tork, 8. nov. AA (Havas) Za vezni ške spremljevalne ladje bodo mogle prevažati material, kupljen v USA, kljub nemškim podmornicam in letalom, piše »Newyork Sun«. Clankar razmišlja o sredstvih, ki jih utegnejo Nemci uporabiti, da bi ovirali transport blaga čez Atlantik, in misli, da so edina možna sredstva podmornice in letala. Ker bodo ladje, Id bodo prevažale v USA kupljeno blago, nedvomno imele spremstvo in jih bodo varovale vojne ladje, bo nemškim podmornicam težko zapreti prekmorske proge. Okoliščine, v katerih bodo morale podmornice nastopati, bodo taksne, da bodo povzročile velik riziko in da bo škoda, ki jo bodo prizadejale zavezn škim ladjam, manjša od lastnih izgub, zato bodo za dalj časa in za daljšo akcijo tako rekoč neuporabljive. Po sodbi člankarja je nevarnost pred nemškimi letali še mnogo manjša, ker bo njihova akcija otežkočena. ko ne bodo imela ugodnih oporišč za svoje operacije na Atlantiku. Nova navodila finski delegaciji Pogajanja v Moskvi se bodo najbrže še zavlekla Zanimiv glas švedskega lista Helsinki, 8. nov. s. Finska vlada je imela včeraj dve seji, na katerih je odobrila nove instrukcije svoji delegaciji v Moskvi. Helsinki, S. nov. e. Včeraj opoldne je imela finska vlada skupno sejo s predstavniki vseh parlamentarnih skupin zaradi proučevanja poročila delegatov iz Moskve glede sestave novih navodil. Zatrjujejo, da gre samo za podrobnosti, ker so osnov -ne stvari žc rešene. Ker se bodo pogajanja nanašala na zelo važne gospodarske probleme, mislijo, da bo delo delegacije trajalo dalj časa. V finski javnosti se že čuti mnogo umirjene j ši ton. Samo listi finskih Švedov niso opuščali prilike, da v svojih listih prinašajo, kar v drugih državah pišejo neugodnega o Rusiji. Resni ljudje smatrajo to sa neumestno in netaktno. V zadnjih treh dneh pa je opažati da pišejo tudi švedski listi bolj zmerno. Zlasti je zbudil pozornost Članek lista "Goteborg Posten«, ki pile: Obstoji jo razne možnosti za sodelovanje med Rusijo in skandinavskimi državami ter Baltikom. Ker je Nemčija prostovoljno odstopila od svojih pretenzij na Baltskem morju, ni nobenega povoda več za spore med Norveško. Švedsko in Finsko s Sovjetsko Rusijo ter baltskimi državami, temveč je nasprotno mnogo podanega sa vzajemno delo. Rusija lahko doseže mnogo večja koristi v prijateljskem sodelovanja* mnogo manj pa «/i celo nič t vojno. Tako pitanje se ie dolgo ni pojavilo v švedskem tisku in sa to mu posvečajo posebno pozornost. ■ I I Iz notranje politike VOLITVE V SENAT Volitve v senat se bodo vršile, kakor je znano, prihodnjo nedeljo 12. t. m. Vložena je samo ena kandidatna lista to je vladina lista JRZ v vsej državi razen v banovini Hrvatski, ki ima takisto samo eno kandidatsko listo — listo snlja.ko-demokrat&ke koalicije. O teh volitvah, kakor tudi o volitvah v občine, hrvatski bor in narodno skupščino ie objavil grebški »Obzor« članek, ki ga zaključuje tako-le: »Ko bodo izvedene volitve v hrvatski sabor, občine in narodno skupščino, se bo, kakor se zdi, samo ob sebi pjjavilo vprašanje, je U oportuno, da ostane j a na svojih položajih senatorji, ki bodo izvoljeni v nedeljo 12. t. m- Bilo bi zares paradoksno, ako bi ae izvedle volitve v hrvatski sabor, občine in narodno skupščino po demokratskem volilnem redu. a senatorji bi bili Izvoljeni po nazadnjaškem volilnem zakonu, ki so ga uveljavili prejšnji režimi. Zato je mogoče, da bo no Končanih volitvah v hrvatski sabor, v občine in narodno skupščino uveljavljen nov volilni zakon tudi za senat, pri čemer bi se seveda u važe vale tudi pred pravice krone« DR. BUDISAVLJEVIČ V BEOGRADU Is Zagreba se je včeraj vrnil v Beograd minister za socialno politiko dr. Srd an Budisavljevič, ki je takoj po svojem prihodu obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka. Dr. Budisavljevič je kot predsednik SDS vstopil v odbor ministrov, ki ima nalogo, da izdela zakon za volitve narodnih poslancev. O SAMOUPRAVAH IN SVOBODNIH VOLITVAH Minister pravde dr. Laza Mar*oi ić je imel v šabcu govor, v katerem je med drugim izjavil: »Vlada želi, da bi prišlo čim preje do obnove strankarskega življenja, ki je bilo ukinjeno leta 1929. Vprašanje sporazuma se ni obravnavalo kot strankarsko vprašanje, nego kot vsenarodao in v&edrsavno vprašanje.« Ko je obširno razpravljal o vseh pert-petijah nagih ustavnih bojev od zedinjo-nja do sklenitve sporazuma Cvetković -dr. Maček, se je zadržal na financiranju samouprav ter Je rekel: »Hrvati se bodo morali sa to že sami brigati. Srbi imamo s financiranjem samouprav že svoje izkušnje in vemo kako težko je kriti vse potrebe samoupravnih teles, ki mnogo stanejo. Srbi bomo samo zadovoljni in srečni, os bodo Hrvati bolje uredili svoje šole, odi-, sca, ceste, šume ln drugo s pomočjo svoje samouprave, kakor pa je to storila doslej država* Dr. Markovič je nato priznal napore združene opozicije ln Jugosiovenske nacionalne stranke pri delu sa sporazum. Dejal je: »Zadnjo besedo o sporazumu bo imela svobodno in s tajnimi volitvami Is-voUena narodna skupščina.« O volitvah samih pa je Izjavil, da so docela nepotrebne in samo nesmiselna maškarada. ako rhtm) svobodne. ZA SKUPNO DEMOKRATSKO SOCIALISTIČNA STRANKA FRONTO Beograjski Usti poročajo, da bo glavni i bor socialistične stranKe v Jugoslaviji začel spet s strankinim delovanjem med narodom. Glavno strankino delo bo borba za ustavni parlamentarni in demokratski sistem vladanja, Volitve naj ne bodo samo tajne, temveč naj imajo enako volilno pravico enako moški kakor ženske. V posebni resoluciji ugotavlja glavni odbor, da je podpiral akcijo združene opozicije za sklenitev splošnega narodnega sporazuma in sa obnovo demokracije ter političnih svoboščin. Sporazum, ki sta ga sklenila dr. Maček in predsednik vlade Cvetković naj bo izhodna točka za nadaljnji razvoj političnega življenja v državi. Ker pa je bil ta sporazum sklenjen brez sodelovanja zakonitih in svobodno izvoljenih predstavnikov Srbov in Slovencev, ga je treba predložiti svobodno izvoljenemu narodnemu predstavništvu v potrditev, da bo tako zares narodni sporazum. Resolueija izvaja končno prepričanje, da je v današnjih časih potrebno zbiranje ln sodelovanje vseh resnično demokratskih strank in političnih skupin. Slednjič je Izražena v resoluciji trdna volja glavnega odbora socialistične stranke, da bo povsod odločno nastopal proti vsem poskn ' om zavesti ln zapeljati delavstvo v kake tajne organizacije. Za predsednika stranke je bfl izvoljen dr. Zlvko Topalovič. ra tajnlka pa ti srh ni uradnik P. Rajkovic. SAMO OSEBNO MNENJE MINISTRA DR. KULEN O VIČA Iz Beograda poročajo: Pred dvema dno-i ma so listi objavili izjavo podpredsednika JRZ, ministra sa šume ln iddnike dr. Kulenovica, o potrebi avtonomije Bosne in Hercegovine. Njegova izjava Je Izzvala mnogo zanimanja ter je bila predmet komentarjev vseh političnih krogov, po*ebno zato, kar je dr. Kulenović podpredsednik JRZ. SnoH so v vladnih krogih izjavljali, da predstavlja ta Izjava samo ministra dr. Kulenovica. Corfh, 8. novembra. Pariz 10.—, London 17.63. New Tork 44«.--, Bruselj 74.25, MIlan M.50, Amsterdam 236 75. Berlin 178.56, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenha-•6.10. Strem 9 »SLOVENSKI NAROD«. »•v. 2*4 Za ustvaritev novega sveta Suoči je govoril anglettd ztuuutji _-__ o angleških vojnih eUjUt, Id aa| popravijo ikođo, povzročeno iibkejiim London, 8. nov. d. Snoči je imel zunanji minister lord Halifax daljši govor v radiu o angleških vojnih ciljih, katere je utesnil v tri točke: 1. ustvarjenje novega sveta, s katerega bi se izkoreninili oboroženi spopadi. 2. sodelovanje vseh narodov na podlagi enakopravnosti, samospoštovanja in medsebojne strpnosti. 3. poiskanje sredstev, s pomočjo katerih bi se spravile v sklad potrebe, ki so jih povzročile spremembe, ob prepričanju, da splošni mir ne more biti vzpostavljen s grobo silo. Halifax je omenjal tudi namen Velike Britanije, da kolikor mogoče popravi škodo, ki jo je Nemčija prizadejala svojim šibkejšim sosedom Izjavil je, da bodo vsi narodi morali od svoje strani prispevati k novemu redu na svetu, ki ga ima on pred očmi. Nato le lord Halifax omenil Chamber-lainovo izjavo, da se Velika Britanija bori proti nasilju, verolomstvu. krivici, zatiranju in nre^anjanm. ter dejal- Ml se borimo za svobodo, borimo se za mir. Branimo pravice vseb narodov, da žive svoje lastno življenje. Borimo se proti temu. da bi se uporabljala groba sila. Borimo se proti kršitvi pogodb in dane besede. Prepričali smo se. da v Evropi ne more biti mini, dokler Nemčija ne preneha s svojimi na- padi V skladu g tam mora biti nal sklep ne samo. da se v bodočnosti ne smejo več ponoviti iste kršitve, ki jih je Nemčija zagrešila nad Evropo v zadnjih nekaj le tih, temveč tudi, da kolikor je to mogoče, popravimo škoda, Id Je je Nemčije »galop-no povzročila svojim šibkejšim inandain. K uresničenju tega eilja moramo težiti tem odločneje, ker vemo sa surovo »i nasilno preganjanje ljudi, ki so v rokah brezsrčnežev v Nemčiji Zato se ml borimo, da bi vladali zakoni in Človekoljubje v odnosajita človeka do človeka in v od-nošajih velike skupnosti civiliziranih držav. Nemci odklanjajo Berlin, 8. nov mp. Nemški tisk odločno odločno zavrača snocnji Halifaxov govor in pravi, da je bil to samo prozoren manever, ki naj bi pridobil nekatere nevtralne države. V Berlinu prav.jo, da je Ha-lifax v svojem govoru uporabljal propagandne fraze, ki Uh Angleži uporabljajo o vsaki priliki in ki imajo namen, da bi vso odgovornost za sedanjo vojno naprtili Nemčiji. Anglija se postavlja za svetovnega razsodnika in zaščitnika pravice, na drugi strani na govori o Nemčiji, da je izhodišče vsega zla na svetu. Halifaxovo slikanje nove Evrope po sklenitvi miru je bilo zelo megleno. Pričakuje se koiiSerenca balkanskih držav Zmerom več j 5 vpliv italijanske diplomacije Soglasnost grške in turSke politike Budimpešta, 8. nov. p Važna diplomat- . ska akcija za osnovanje nevtralnega bio- I ka balkanskih držav se spremlja v tukajšnjih političnih krogih s čim dalje večjo pozornostjo, ker obstoja upravičeno upanje, da bo dobila konkretno obliko s sklicanjem konference prizadetih držav Vsi madžarski listi pripisujejo tej akciji velik pomen in naglasa j o zlasti stališče Italije, ki ne želi samo ostati nevtralna, temveč dela tudi za zagotovitev nevtralnosti balkanskih držav, da se zavaruje mir na vsem Pcdunavju. Italija je v zadnjem času podvojila ta svoja prizadevanja zaradi gotovu* okoliščin, po katerih bi se moglo dt-mnevati, da bi se Rusija rada preko Bolgarije vmešala v reševanje teh vprašanj in tako povečala svoj vpliv na Balkanu. Atene, 8. nov. mp. Atenski list »Nea Elas« objavlja razgovor svojega ankarske- ga poročevalca s turSTdm nroanV'm nvn;-nistrom Saradzo^lom Minister ie med drugim izjavil, da sta zunanji politiki Gr Čije in Turčije v veliki meri skladni Obe državi sta interesi rani na status quo v Sredozemnu in se bosta z vsem; sredstvi uprli vsakemu poskusu, ki bi hotel spremeniti obstoječe stanje Ratifikacija ankarskega pakta Ankara, 8 nov. mp Anatolska agencija poroča, da je včeraj mešana komisija parlamenta soglasno odobrila vsebino trojnega sporazuma med Turčijo, Anglijo in Francijo. Pogodba bo danes predložena v ratifikacijo parlamentu Ob tej priliki bo podal zunanji minister Saradzoglu izjave o mednarodnem položaju s stališča Turčije. GCalisg o ve~,»lh aktualnostih Maršal Goring se je v razgovoru z novinarji označil za velikega človekoljuba Berlin, 8. nov. e. V neslužbenem pogo- f voru s tujimi novinarji je o priliki sprejema na ruskem poslaništvu v Berlinu maršal G6ring med drugim izjavil: Ce bi bila naša letalska industrija samo tako močna, kakor je močna letalska industrija Zedinje-*nih držav, potem bi bila zelo slaba. To mislim popolnoma resno. Maršal Gdring je to Izjavil v zvezi s pripombo nekega novinarja, da USA gradi 8000 letal. Nato je nekdo vpraša.! GSrlnga, če bo Nemčija izvršila velik napad, preden bodo ta letala zgrajena. Goring je odgovoril: Mi gradimo svoje, oni pa svoje, pa bomo videli, kdo je uspešnejši. Neki novinar je izjavil, da grade Zedinjene drŽave celo 10.000 letal. Goring: Dobro, potem jih bodo toliko težje prepeljali preko Oceana, kajti nedvomno je težje prepeljati 10.000 letal nego 8000. Nato so GSringa vprašali, če želi kaj povedati o splošnem položaju. Goring: Splošni položaj je izredno zadovoljiv za Nemčijo, će bi 1. 1933 nekdo napovedal vse to, kar smo storili, bi ga vsakdo proglasil za blazneža. že samo dejstvo, da sem tu, govori dovolj in da sem tako dobre volje, vam pove več, kakor vam morem reči. Neki novinar je nato pripomnil, da Nemčija napada samo vojne ladje. Goring: Vojne ladje so zelo važne. Nato je nekdo vpra šal, zakaj Nemčija noče napadati večjih pristanišč iz zraka. Goring je dejal: Ja>. sem človekoljub. Smeh pri novinarjih Go-ring: NI treba da se smejete, mislim . esno jaz sem resen človekoljub. Na besede nekega novinarja, da Francozi trdijo, da ar zrušili celo množico nemških letal, je Goring izjavil: Razume se, da tu pa tam tud. izgubimo kako letalo. Ako pa so v resnici sestrelili toliko letal, kakor pravijo, potem gotovo niso bila naša. Goring je imel nato daljši razgovor z novim ruskim veleposlanikom, potem se je razgovarjal z belgijskim veleposlanikom in njegovo soprogo, z Italijanskim veleposlanikom, s člani ruske delegacije v Berlinu in drugimi. Navzoči so bili tudi zunanji minister Ribbentrob. člani ruskega poslaništva, predstavniki nemške vojske, letalstva in policije. Prav tako so bili navzoči vsi člani diplomatskega zbora, med njimi tudi ameriški veleposlanik. 3KJ P?ecef krompirja po nespremenjenih cenah Kako je bilo danes na ljubljanskem živilskem trgu Ljubljana. 8. novembra Gospodinje ne čitajo več z veseljem tržnih poročil, ker se boje, da se je zopet kaj podražilo. V resnici je zdaj podražitev skopaj edina sprememba na trgu. Ob tej priliki pa se vsaj lahko tolažimo da se živila niso znatno podražila od zadnjega tržnega dne. Zadnje čase ne tožijo le gospodinje nad draginjo, temveč tudi stalne prodajalke sadja in zelenjave na Pogačarjevem trgu nad zelo slabim prometom. Tožijo, da še ni bilo tako slabe kupčije odkar pomnijo. Niti med gospodarsko knzo prejšnja leta ni Šlo blago tako slabo v denar kakor zdaj. To je treba pripisovati izredno močni konkurenci Številnih kmečkih prodajalcev sadja. Ker je bila sadna letina dobra, kmetje zalagajo dan za dnem trg z velikimi količinami sadja. Stalni prodajalci žive predvsem od prodaje sadja, a zdaj meščani kupujejo po veČini sadje od kmečkih prodajalcev. V tej jeseni pa tud5 meščani varčujejo, kjer se da, zato tudi ne kupujejo dražjega sadja, zlasti ne južnega. Mnogi stalni prodajalci so že v hudi stiski in ne morejo več plačevati davščin. Pri sadju še ni nobenih posebnih sprememb. Edino grozdje je nekoliko dražje, v splošnem je po 8 do 10 din kg. Kmetje prodajajo jabolka, hruške in kostanj, grozd ja pa nimajo več Že nekaj tednov. Le od časa do čssa se primeri, da kdo prinese naprodaj Še izabelo. Kostanj je povprečno po 2 do 3 din liter. Nek' liko lepša jabolka so po 2.50 din navzgor. Hrušk, vsaj ne lepših, nI več izpod 4 din kg. Slabo vreme, deževje, pa tudi sneg. n! posebno vplivalo na zelenjavo; blaga je so vedno na izbiro v splošnem po nespremenjenih cedah Pm*fca jajc se je jaatno skr-# Čila kar je razumljivo, saj po vojni jajca a& našem trgu niso bila Se nikdar tako draga Nekoliko lepša so pc 1.50 din komad Kljub temu se še dogaja, da ta ali ona gospodinja kupi pokvarjeno blago Prodajalke skušajo pač prodati vse. ne glede na kvaliteto, saj gospodinje ne morejo mnogo izbirati Tudi perutnine nihče mnogo ne kupuje. Letos najbrž ne bomo praznovali Martinove nedelja Bitka za krompir se še nadaljuje... Danes je bilo sicer mnogo krompirja naprodaj na debelo, čeprav so prejšnje tedne kmetje sami napovedovali, da ga ne bo več, a skušali so ga prodajati še vedno dražje V splošnem se je cena gibala od 1.25 do 1.50. Vendar so ga le redki prodajali po 1.25 din. Prišlo je tudi do razburljivih prizorov Neka kmetica je hodila od prodajalca do prodajalca ter jih nagovarjala naj ne prodajajo krompirja po 1.25 din, češ da je prepoceni in saj ga bodo lahko prodali celo po 130 din. Ko so kupci to slišal! — bili so po večini revnejši ljudje, ki so kupovali krompir le v manjših količinah — bi skoraj pretepli Žensko. Sploh vlada med kmeti in meščani zdaj na trgu precej napeto razmerje. Nekateri meščani očitajo kmetom, da jih odirajo ter da so postali ošabni, česar se bodo še kesali, ko bodo pridelki zopet izgubiti ceno. kmetje pa pravijo, da bi meščani radi živeli na račun njihovih žuljev ter da so doslej morali prodajati dolgi leta pridelke izpod cene. trdo delati, ne da bi se mogli pošteno obleči in plačati davke. Tako razpravljajo po cele ure na trgu in nekateri kmetje v sveti jezi zavezujejo vreče krompirja ter gro* ce, da bodo peljali blago nazaj domov. Češ da ga ne dajo niti pare ceneje kakor po 1.50 dm kg. Uradniki jim nakazujejo, da niso njihovi sovražniki, ter priznavajo, da kmetje ros zaslutijo za svoj trud primerne cene pridelkov, a kako naj uradnik kupuje dražje blago, ko so ostale plače ne spremenjene? Toda kmetje ne morajo razumeti mecenov, meščani pa ne kmetov. Prizadeti so pa vendar predvsem meščani, ker kmet ki ima blago, ga bo lahko prodal, medtem ko ga bo marsikateri meščan zelo težko vupiL Seveda pa so prizadeti tudi nekateri kmetje, ki morajo kupovati semenski ■crompir Pravijo da so pridelki dragi sa mo tedaj, ko jih mora kupovati tudi kmet Ko se bodo kmetje. saloiili s semenskim krompirjem, se bo baje krompir pocenil ter bo spomladi cenejši kakor je zdaj, saj ga imajo še mnogi precej v zalogi. Zaposlenost delavcev v septembra Ljubljana, 8. novembra V septembru je imel OUZD v Ljubljani zavarovanih povprečno 101.687 delavcev Letni padec je znašal —2.285 delavcev. Nazadovale so zlasti sledeče industrije: gradnje nad zemljo (stavbarstvo) —1506 delavcev, gozdno-žagarska industrija —979 delavcev, hišna sluzinčad —434 delavcev, industriji: gradnje železnic, cest in vodnih itd. Večje konjukturno napredovanje zaposlenosti sta v tem mesecu zabeležili le Indutsriji: gradnje železnic, cest ln vodnih zgradb (javna dela) -1-1194 delavcev in lavni promet +488 delavcev. Itd. Itd. V sezijskem pogledu je znašal celokupni mesečni padec —6714 zavarovancev. Razen malenkostnega prirasta v treh industrijah, je nazadovala zaposlenost v vseh industrijah, zlasti pa pri gradniah nad zemljo z mesečnim padcem —1389 delavcev, v go-zdno-žagarskl Industriji —1185 delavcev, v industriji kamenja ln zemlje —1063 delavcev, v gostilnah, kavarnah in krčmah (tui skl promet) - 76% delavrev. pri gra^n^h železnic cest in vodnih zgrad —479 delavcev itd. Troslava f-franskes-dne Rsjunfk 7 novembra Krajevni odbor Jp Iransk st«aže v Kam niku je v soboto zvečer proslavil svoj vsakoletni jadranski dan, ki naj v našem narodu vzbudi zanimanje za morje in prikaže njega važnost in pomen. Letos je imela proslava še prav poseben namen, da namreč dostojno obhajamo 201etnico odkar so na Jadranu prvič za vihra le ju neslovenske zastave. Proslava je bila v dvorani Narodne čitalnice. Uvodoma je predsednik Jadranske straže, g. Stergar Tone pozdravil vse navzoče, pozivajoč jih, da izrazijo svojo vdanost Nj. Vel. kralju Petru H. In kraljevskemu domu, na kar je v kratkem govoru obudil spomine na čas, ko smo s pesmijo «Buči, buči, morje Adri-jansko* dajali duška svojemu hrepenenju po morju ki je bilo tedaj Se v tujih rokah Nato je cLira> z občutkom in ubrano zapela tri priložnostne pesmi. Sledile so deklamacije podmladkarjev. vse prav lepo izvedene, ter prizor cMornar Tomo*, ki je zapustil v občinstvu globok vtis. V odmoru je tajnik Jadranske straže, g. Rus. v Izčrpnem poročilu predočil ogromen pomen ln važnost, ki ga ima morje tako v gospodarskem kakor v političnem pogledu za nas narod. Ta prireditev je b*i~ ^o^tojna man*festa- ija našega hotenja, da bo morje, ki ga imamo, res naše, ter bi zaslutila da bi olla že tako majhna čitainiška dvorana oolj napolnjena. Pogrešali smo z majhno izjemo vse predstavnike oblasti in uradov, pa tudi društev in organizacij, ki bi glede na nacionalni pomen prireditve bile dolžne, da proslavi prisostvuiejo. Ni se to zgodilo prvič Imeli smo priliko, to že ponovno videti, celo pri proslavi rojstnega dne Nj Vel. kralia Petra n. Upajmo, da bo to v hod oče boljše. Po oficlelnl proslavi se je v restavra ci jakih prostorih razvil prijeten družabni večer. Kidanje snega LJubljana, 8. novembra Mestno poglavarstvo opozarja na pred pise mestnega cestnega reda in na dolžnosti, M Jih morajo opraviti hišni lastniki ali najemniki ter posestniki sta vbite" in zemljišč pri spravljanju snega s hodnikov In peipotov. Mestni cestni red namreč v f 75 določa naslednje: Kadarkoli zapade sneg. je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Ce radi snega polzi ali kadar se napravi poledica, morajo posestniki takoj posuti hodnik s paskom, pepelom ali žaganjem. Kadar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snaženje In posipanje hodnikov m peipotov vsaj do T. zjutraj. Pri neprestanem snegu se mora hodnik aH pešpot osnažiti večkrat na dan In posipati tako, da nI nevarnosti za pešce. Sneg in led Je prepovedano odmetavati v odtočne ka-dunje aH tik ob robnik, na rešetke požiralnikov ln na tramvajsko progo, Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odkladati na cestah, ampak zvoziti ga v vodo ali na odkazan kraj. Sneg, ki sam zdrči ali ga pomečejo s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg ln led tajata, je treba hodnike ln pešpoti po potreb! večkrat na dan osnažiti luž m blata. Posestnik! naj posebno upoštevajo Izrecno opozorilo, da mesten cestno nadzorstvo s svojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov ln na posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih, m sicer bres Izjeme nikjer, torej niti pri Javnih posestvih, niti pri cerkvenih posestvih, niti prt občinskih posestvih. Ljubljanski posestniki si naj torej o pravem času priskrbe hišnike ali dru tre najete delavce, Id jim bodo po prednisih in o pravem času do 7. zjutraj oanadsM sneg s hodnikov p*, rine hodnika, ki mora hiti očiščen, velja naslednje pravilo: Tam, kjer so položeni robniki, je treba hodnike očistiti snega do robnika razen onega peščenega pasu, ki je namenjen na nasade. Pri tem pa vendar mora biti vselej osnažena tudi odtočna ka-dunja ob robniku na cestišče. Hodnike brez robnikov je treba očistiti v širini najmanj S m, vselej pa do odtočne kadim je. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej očistiti odtočno kadunjo aH jarek. Odvatanje ni odmetavanje —ign v vodo Je dovoljeno le sat onfli prostorih sa bregovih oh vodi, ki bodo Sa odlaganje snega pripravljeni ta nsna coni s r~Mirnimi znankam! Pošastnih! naj se zavedajo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanja snega s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici. Mestna policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti hišnih posestnikov glede spravljanja snega s hodnikov najstrožje kaznovala. Tečaj ZKD v Kamniku Kamnik, 7. novembra Zveza kulturnih društev is Ljubljane bo priredila v Kamniku kot centru vsega gospodarskega, kulturnega ln političnega življenja našega sreza tečaj za prosvetne delavce. Tečaj bo obsegal 7 Izbranih predavanj naših najboljših javnih hi prosvetnih delavcev. Tečaj se prične v sredo 15. t. m zvečer. Po vsakem predavanju bo sledila debata. Podrobnejša pojasnila in naslove predavanj bomo še pravočasno javili, opozarjamo pa na ta tečaj še danes vso javnost, posebno še delavce in kmete, ker bo marsikaj takega, kar bo gotovo tudi nje zanimalo, oziroma bo zanje v teh časih važno. Kot nekak uvod v ta tečaj pa bo že prihodnjo nedeljo zanimivo predavanje g. dr. Stojana Bajiča pod naslovom: Aktualni problemi socialne politike. Predavanje bo za Kamnik gotovo veliko doživetje, saj bomo Imeli priliko poslušati našega najboljšega strokovnlaka na pollu socialnih problemov, g. dr. Baiiča sodnika in privatnega docenta na vseučilišču v Ljubljani. Vsako njegovo predavanje 1e važen doprinos k reševanju problemov soclame politike Priznanje ln odlikovan ie. ki pa le pred kratkim prejel od n«1vl*He«rft foruma, namreč od Mednarodnega urada dela v Ženevi, ki ga je povabil k sodelovanju, je dokaz o njegovem Izrednem znanju ln snosobnostih Ker odide g. dr. Bajič kot ataše v Ženevo že v začetku decembra, bo v Kamniku prihodnjo nedeljo ter še potem na tečaju edina priložnost slišati njegova predavanja. G dr BajiČu k zaslužnemu pričanju iskreno čestitamo vso našo napredno lavnost pa vabimo, da ga nagradi z veliko udeležbo moštev SSZ Slovensk šahovska zv^za priredi v ne leijo 12 t. m. v kletni d.orani hotel; olon* III pokalni brzotumir za prvenstve moštev šahovskih klubov svojega področja Za to prireditev, ki je nedvomno ena naj-impozantnejših, vlada v šahovskem svetu veliko zanimanje in ni čudno, da so pri javili svojo udeležbo skoro vsi ljubljanski klubi, kakor LšK. novoustanovljeni Cen tralni šahovski klub, SK Železničar, SK Šiška i. dr., z veliko verjetnostjo pa se pričakuje tudi udeležba Celjskega šaho\skega Kluba, sedanjega prvaka dravske banovine. Obeta se prav zanimiva in ostra borba kajti LŠK, ki si je že dvakrat zaporedoma priboril pokal, bo nedvomno tudi letos na pel vse sile, da si ga osvoji končno v trajno posest. Brzoturnir se bo pričel ob pol 10. url dopoldne in bo odigran po enokiožnem sistemu tako. da se prireditev ne bo preveč zavlekla Pravico udeležbe imajo vsi v Zvezi včlanjeni klubi, ki morajo prijaviti liste svojih moštev najkasneje pol ure pred pričetkom prireditve pri vodstvu turnirja Vsak klub naj prinese s seboj vse raz položi ji ve šahe in naj da vodstvu na rnz-po'ago po dva reditelja. Slovenska šahovska zveza apelira n<& vse prijatelje lepe kraljevske igre, da se te prireditve polnoštevilno udeleže, kajti lepa dvorana zanesljivo ha dobro vodstvo turmrja ter udeležba najmočnejših i^ial-cev slovenskega Saha jamči, da bo piire-ditev uspela v vsakem pogledu m -Ja bodo številni kibici gotovo prišli na svoj raCm Vstopnine ne bo. Odbor slovenske šahovske »veze. Iz Stisne — Prošnja železniški direkciji železni ka direkcija je z opustitvijo osebnega vlaka it. 9217. ki odhaja iz Ljuh'iane ob 19 10 napravila na Dolenjcem fkodo, ker ni znala upoštevati naših upiavičenih zahtev po večjem številu osebnih vlakov Na dolenjsko vozeča zadnja vlaka sta bila vedno polno zaseHena In sedaj je direkcija ukinila se enega. S tem se je železniška uprava posta- i'a na stsT;'ee, da ji zahteve gospodarskih krogov z Dolenjske, kakor tudi mnogobrojnoga de'avstvs niso nrav nič mar, temveč da smo potniki radi železnic tu, ne pa narobe, da morajo železnice* služiti v dobrobit pokrajine, skozi katero tečejo. Ako pa je železniška uprava mnenja, da kakšen vlak ni rentabilen, tedaj naj pa dobro pregleda množice, k' vstopajo v dolenjske vlake na glavnem kolodvoru v Ljubljani. — Prosimo železniško upravo, da nam zopet uvede ukinjeni osebni vlak ob 16.55 Ako je bil ukinjen iz razloga varčevanja, tedaj naj žel. uprava ukinja brzovlake s 1. razredom, v katerih se v< zijo itak sami pr;vilegiranci. Na$! gospodarski interesi na Dolenjskem so selo oškodovani z opuščenim vlakom Vse hvale je vredno dejstvo, da so pričeli pri Višnji gori izmenjavati tračnice iz leta 1895 in kakor smo prepričani, bo po novih dolgih tirnicah z novim voznim redom menda tudi hitreje vozil vlak mimo »polževega kraljestva«. Iz Radeč Zatiranje šmarnlce. Kraljevska banska uprava v Ljubljani bo v okviru svoje proračunske možnosti podpirala zatiranje sa-morodnice. V ta namen bo dovoljevala za vsaka dva v vinorodnih legah jeseni in pozimi izkrčena trsa samorodnic po en cepljen trs plemenitih sort iz banovinskih trsnlc in to izključno pod temi pogoji: 1. da je vinograd samorodnic starejši od šest let; 2. da je samorodni ca še izkrčena; S. da prosilec naroČi pri banovinski trsnicl toliko cepljenk, kolikor je izkrčil samorodnic Za naročene cepljenks plača polovično ceno. Da bi prosilec dobil le polovico cepljenk, ne da bi plačal ostalo polovico, je izključeno. Podpora se bo dovoljevala le do največ 600 izkrčenlh trsov samorodnic. Natančnejša navodila se dobe pri upravi tukajšnje mestne občine. — Prošnja poštni direkciji v LJubljani. 8 1. septembrom preteklega leta ss je jela dostavljati pošta z Zidanega mosta po prevozniku dvakrat dnevno. Prvo pošto dobimo po osmi. drugo pa po pol četrti url. Tukajšnja pristojna oblast je poslala prošnjo na poštno direkcijo, da bi se pošiljke dostavljale dvakrat dnevno po mestu, kar sa — hvala bogu — tudi vrat. Poštni urad v Radečah ima samo eno poštnouradniško dostavljača, kl nikakor ne more spričo svoje prezaposlenosti dostavljati pošte tudi v Zabrus, t. j. kraj ob desnem bregu Save, Id spada pod mesto. Semkaj se pošta ne dostavlja nikoli. Enako je tudi s kraji, ki spadajo pod radeško občino: dmerno. Jagnjenlco, Rudno vasjo ln Podkrajem. Prebivalci teh krajev morajo sami po pošto. Vsi prizadeti upravičeno prosimo poštno direkcijo v LJubljani, da nam pošlje še enega dostavljača, da nam bo dostavljal pošto na dom. j$e( e}nica KOLEDAR Danes: Sreda, 8. novembra katoličani: Bogomir DANASNJE PRIREDITVI: Kino Matica: Velika ljubezen Kino Sloga: Roža lz Rio Grande Kino Union: Upornica Razstava likovnih umetnic v Jakopičevem pavHJonn, odprta od 9. do 18. Sadjarska ln vrtnarska podružnica predavanje nadzornika fttreklja »O vzlmljenju povrtnine« ob 19. v kemijski dvorani na I. drZ. realni gimnaziji v Vegovi ulici Ljudska univerza: predavanje univ. prof. dr. Samca »Nadomestki ln umetna tvoriva« ob 20. v mali Filharmoničnl dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv Petra cesta 78. ćtped sta Kaj pravite? Kako mestno poglavarstvo Ljubljane objavlja pasji kontumac? Po zakonu mora mestno poglavarstvo pasji kontumac po lepakih p<> mestu razg/a siti To se je do sedaj tudi ■ rši/o A z ud nji kontumac je bil razglašen samo v časopisih »Slov S'arodm e ptititset to vest v petek popoldne, a z juti a; v soboto te kon/ač že na vse zgodaj pobirat uboge pse. ko se njihovim astnikom o kontuma cu še sanjalo ni Časopise -n »jo le neka tert in berejo fih tudi It nekateri in tako nmogi ne morejo vedeti ra uredbo mestne ga pogla\arst\a Dane* it it četrti ian h lepakov Še vednr m nik ,er To fe ne d. omno nezakonito pobuan fe p*o\ kri\ ič no in takse in kazni neupravičene Tudi z ogorčen tem zavraČnrno postopa nje koniaČa, ki ubogim žnaltcam z žico preveže gobček tn tih vlači za zadntt noge kakor mrhde Se ni**o upadle. Ko so v nedeljo ponoči n Čez dan pričele naraščati vode so se ljudje bali še hujših povodnji. Zlasti grozeče je naraščala Ljubljanica, ki se je že v nedeljo zjutraj razlila čez polje takoj pod Veraom in skoro v vsem nadaljnjem toku čez Barje do Orne vasa Voda je jela po spremembi vremena v ponedeljek naglo odtekati, vendar pa je bia Ljubljanica Se včeraj tako visoka, da je od Blatne Brezovice in dalje proti Notranjim goricam komaj ostala v strugi. Pod Notranjimi goricami je polje Še vedno eno samo veliko jezero. Velika jezera stoje tudi na polju od Notranjih goric dal c proti Bevkom in na polju ob vaseh pod Krimom pri Pcvpefii, Bistri in pod Vei-dom. Zemlja je tudi tam, kjer je voda že odtekla, silno razmočena in razmehča-na tako da morajo .goniti živino na pašo na višje ležeče travnike. Barjanl so s'cer vsakoletnih poplav že vajeni, pravijo pada so zadnji pot pričele vode naraščati naravnost s presenetljivo naglico in b" prišlo, če bi deževalo še nekaj časa. do prave katastrofe, ker Je voda ponekod segala že do hiš. — Jug«slo* ensKo.nimunska trgovinska pogajanja. V Bukarešti se mudi naša trgovinska delegracja, ki vodi z namunsko pogajanja za novo trgovinsko pogodbo, po kateri naj bi se poglobili gospodarski stiki med obema državama. Merodajni rumu nski krogi smatrajo, da je v sedanjem mednarodnem položaju neobhodno potrebno omogočil medsebojno povečanje izmenjave blaga. Jugoslavija Ima selo vrsto arrovin zlasti rude, ki jih nujno potrebuje m m unska industrija in ki jih zdaj težko dobavlja zaradi blokade. Pogajanja obetalo velike uspehe. — Poštni paketi namenjeni v ZeOfnjene drža\e. Zaradi ovir v mednarodnem pomorskem prometu parniki parobrodne družbe »Ital a«, ki so prevažali postne pakete iz Dubrovnika v New York ne odhajajo več iz Trsta temveč iz Genove ln se ne ustavljajo več v naših pristaniščih. Zato je bila naša poštna uprava prisiljena dovoliti na račun tranzita preko Italije za vsak paket po 1, 5, 10, 15 in 20 kg zneske po 30 50, 100. 150 in 200 zlatih oentimov v smislu čl. 3. uredbe o poštnih paketih. Ker je ta parobrod ni vozni red začasen, se ne bo znižala poštna tarifa, temveč bodo plačevale poŠte za vsak paket poslan v Zedinjene države določeno tar.fo s po-viškom in sicer za pakete od 1 do 5 kg 7.50, nad 5 do 10 ker 15 din, od 10 do 15 kg 22.50 din in od 15 do 20 kg 30 din. — Boljši Izgledi za izvoz nagega lesa Minister za gozdove in nrhiike dr. Kule-novlč je izjavil novinarjem, da se je izvoz našega lesa v primeri z letom 1937. lani zmnnjšal po teži za 16 po vrednosti pa za 21% Izvozili smo 1,015.390 ton lesa v vrednosti 831.106.000 din. Največ našega lesa je šlo v Italijo in sicer 27.5"/0. V Dubrovnl-ku sklenjeni sporazum z dne 29. septembra 1937. določa ustanovitev nemško-Ju -goslovenskega gozdarsko lesnega odbora pri nemško-jugoslovenakem gospodarskem stalnem odboru. Ta odbor je imel lani več sej, na katerih so bili storjeni važni sklepi glede izvoza našega lesa v Nemčijo. Lani je tudi dvakrat zasedal stalni italijansko jugoslovenski odbor. Na teh sejah so bili kontingenti za izvoz našega lesa v Italijo povečani, tako da so dosegli največjo višino iz leta 1936. — 50,000.000 p°soJ!ia za regulacijo hudournikov. Minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič Je podal novinarjem daljšo izjavo o hudournikih ln njihovi regulaciji. Itejal je med drugim, da bo ministrstvo po možnosti najelo do 50,000.000 din posojila »a regulacijo vseh hudournikov v državi, »i ogražaio prometne objekte. .r.^1 krediti za Javna dela v Dalmaciji. Izpostava banske oblasti v Splitu, oddelek za tehnična dela, je odobrila nove RS%J?**javna dela v skupnem znesku 5,183.000 din. Od tega se bo porabilo zs dograditev poslopja Oceanografskega instituta 2.409.000, za zgraditev kleti uprav-nesra poslopja državne bolnice pa 1 548 000 din. — Hrvatski planinci na fohorjn. v soboto na Martinovo priredi Hrvatsko planinsko društvo Sljeme svoj tradicionalni zle t na Pohorje :n s"eer v dveh skupinah. Prva stttfpInJ W - pelje do Hoč, druga po do Maribora. — Izredna podražitev Jajc in perutnine v Medjimurju. V Med j murju, kjer Je pe-rutrdnarstvo zelo razvito in oJ koder prihaja tudd mnogo jajc in perutnine v Slovenijo, se je zadnje čase blago tako podražilo kakor de ne pomnijo. Zato moramo pričakovati še nadaljnjo podražitev jajc .n perutnine v Ljubljani. Jajca so zdaj v Medjimurju že po 1.5 do 1.70 din komad. Purani so po 75 do 120 din komad, kar Je tudi doslej najvišja cena perutnine v Medjimurju. — Sevnica je dobila 5 novih iHrtaskih, konjskih in svinjskih sejmov, tako da se bo od sedaj naprej vršil vsak mesec en sejem. Prvi novi živinski sejem se bo vršil dne 30. novembra t. L Ker se Že sedaj obeta veliki dogon živine in zvin j, se vabijo kupci, da ga v čim večjem itevilu poselijo. — Občinski odbor Rdečega Kriza v Medvodah sporoča svoj m članom in prijateljem društva, da se bo vršilo v nedeljo 12 t. m ob 10.30 (po službi božji) v ljudski Soli v Preski predavanje »O strupenih plinih in kako se ščitimo pred njimi«, ki ga bo imel g. dr. Justin sanitet, polkovnik v pokoju. • Uvedba brzojavne In teJefOnshe služb pri pošti Libelice. Dne 29 oktobra je bil: pri pošti LibellČe uvedena brzojavna ln tf lefonsk^ služba. — Nov grob. V ponedeljek Je umrl v Kamniku upokojeni davčni upravitelj Viktor pl. Andrloli. K večnemu počitku ga polože danes popoldne ob 16. na pokopališče na zalah. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naSe Iskreno sožalje — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj in ponoči megla, čez dan večinoma jasno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Kum-boru 20. v Splitu 19 v Mariboru 16 3. v Zaerrebu. Beogradu in Rabu 15. v Sarajevu 13. na Vlsu 12, v Ljubljani 10.7 Davi Je kazal barometer v Ljubljani 769.6, temperatura je znašala 4.2. — Rodbinska tragedija. V Ceglih pri Karlovcu se je odigrala krvava rodbinska tragedija. 23-letni kmet Dragotin Lončar je na prigovarjanje svoje matere ubil svojega 60 let starega očeta Ivana. Pri LonČar-ievih so bili zadnje čase prepiri pogosti Stari Lončar je bil baje vdan pijači in je večkrat zagrozil Ženi. da jo bo zapodil Iz hiše. Zadnje dni je zavladalo v hiši pravo peklo, žena je grozila možu, da ga bo ubila, Češ da noče več prenaSatl neznosnih razmer v hiši. Ko se je stari v ponedeljek zopet začel prepirati z ženo, Je odšla mati k svojemu sinu ln mu Jela prigovarjati naj očeta ubije, sicer bo to storila ona Sin je pograbil koAln navalil na očeta Udaril ga je večkrat po glavi to ko Je že ležal na tleh. Je te udrihal po nJem. Stari Lončar je kmalu Izdihnil. Iz Ljubljane —Ij Kdaj dom LJubljana primerno tržnico? vprašanje odgovarjajoče tržnico postaja v Ljubljani pereče. Svoj čas so je govorilo sploh o premestitvi tržnico s Vodnikovega trga in šolskega drevoreda, nato se Je razmišljalo o razširitvi trga dea Ljubljanico na šempe trsko nabrežje, ko bi popre je dobila Ljubljanica betonski pokrov itd. Nameravali so tudi postaviti betonske stojnico sa mesarje, ki naj bi že vnaprej prispevali svoj delež k stroškom, toda ie vsega tega ni bilo nič in Js vse ostalo pri starem. Da se razbremeni glavni živilski trg, je bil obnovljen trg pri sv. Jakobu .razmišljalo pa se Je tudi o razširitvi trga v Šiški m na Viču. Vseeno pa ostaja vprašanje glavnega živilskega trga nerešeno. Tam je ob glavnih tržnih dnevih vedno gneča. Na trgu vidimo naravnost neznosno prenatrpan ost mešanice blaga, ljudi, stojnic, malih vozčkov in voz, kjer odpoveduje vsaka dobro volja napraviti red. Mestna občina je v zadnjem času žrtvovala mnogo za ureditev gradu, grajskih sprehajališč in potov, a največ za oporne zidove, ki se sproti podirajo, pa naj bi žrtvovala še kaj to slednjič uredila tudi se mnogo važnejše vprašanje tržnice. —Ij Divje svinje ▼ Mestnem logu? Mod našimi lovci se Js naenkrat raznesla vest, da bo ljudje opazili v Mestnem logu sledove divjih svinj. Nekateri celo trdijo dm so na lastne oči videli divjo svinjo s petimi mladici, ki so se sprehajali po travnikih ter ob živih mejah partov, zlasti pod hraetjem, kjer so hruataii želod. Ljudje ugibajo, odkod bi prišla taka redka divjad, če pa je ros kaj na stvari, so ne divje svinje gotovo prlteple čez barje iz krimskih gozdov in prebredle Ljubljanico. Nad divje svinje v Mestnem logu se pripravlja baje velik lov. —IJ Ljudska univerza v LJubljani. Ganjeno občinstvo opozarjamo na izredno aktualno prodavanje, s katerim otvori Ljudska univerza letošnjo sezono. G. irniv. prof. dr. Maks Samec bo predaval o »Nadomestkih (surogatih) in umetnih tvortrihc. Predavanje se no vršilo danes 8. novembra ob 20. uri v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu. Brez vstopnino. 048—n —IJ Predavanje SFD bo v torek 14. t-tn. ob 20. v dvorani Delavske Zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. dr. ing. A vem France o letošnji zimsko alptnskl ekskurziji Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije hi to pod nmatvom: B smučmi preko sar Planine do Korana. Prodavanje bodo spremljale storimo akiopil-Čne slike: posnetke so napravili udeleženci Uvodne sodnik SPD in tajnik Zveze planinskih društev g. dr. Pretnar. Vstopnice so ie na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-L Planinci udeležite se zanimive prired-tve; slovenski planino! nam bodo poročali o uspelem zimsko al-pinskem pohodu preko planin Južno Srbije. —Ij Za mestne reveže je darovalo Nemško pomožno društvo v Ljubljani 2.500 din kot božično darilo. Ta dobrodelna organizacija uživa v našem mestu posebno spoštovanje, ker Že dolga leta podpira reveže ne glede na narodnost in prepričanje ter daje dober zgled tudi vsem občanom s svojimi vsakoletnml posebnimi prispevki za socialne akcije mestne občine. Pri tem pa ne smemo pozabiti zastopstev tujih držav, saj so se osebja konzulatov odkupila od razkošja na grobovih s hvalevredno darežlj v ostjo in je Italijanski generalni konzulat v Vseh svetih razsvetlil tudi grobove vojnih žrtev na svojem pokopališču z belozelenimi svečami vsesvetske akcije. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podplra-nih. —Ij Za vasSvetsko akcijo prihajajo Še vedno manjša ta večja darila, a največji prispevek po praznikih umrlih je poslala splošna zavarovalna družba »Jugoslavija« v znesku 1.000 din, ko se je tudi že pred Vsemi svet, odkupila od razkošja na grobovih. S prošnjo, da se pismenemu povabilu vsesvetske akcije odzovejo tudi še nekateri zapozneli uradi zavodi in podjetja, da bo mogoče zaključiti račune, izreka vrhovnu socialni svet najtoplejšo zahvalo tudi v imenu mestnih revežev. Počastite rajne z dobrimi deli! —lj Kaj Je z razsvetljavo Šolske ul'ccv Sp. Šiški? že nekaj časa je ta ulica v temi, to sicer tudi še, če gore vse luči, ki so na tako veliki razdalji. Sedaj je pa taka tema. da je nevarno, da te povozjo kolesarji, ki meni nič tebi nič vozijo po temni ulici brez luči. Zato prosimo me-rodajno oblast, da poskrb . da dobi v najkrajšem času ta temna ulica potrebno razsvetljavo. —lj Martinov večer priredi Sokol Ljubljana slSka v svojem domu v soboto 11. t. m. ob 20. uri. Vse prijatelje Sokola vljudno vabimo. Lov za gosko, ples i. t. d. Vstopnina din 6.—. Zdravo! 544—n —lj V Stritarjevi ulici št. 6 % Ljubljani ;>rl frančiškanskem mostu *e sedaj nahaja optik ln urar FR p. L A i E C, torej ne več na Starem trgu — samo kvalitetna •ptlka. u— Mestna podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva priredi prihodnje predavanje v sredo 8. t. m ob 19 v kemijski dvorani na I državni realni gimnaziji v Vegovi ulici Predaval bo nadzornik g Josip Strekelj o v z i m H e -nju povrtnlne tore} o delu na vrtu. ki ga je treba zdaj nemudno Izvršiti Vstop prost. Člani in gostje vabljeni. —lj Društvo absolventov drl. trgovskih *oi v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje društva na predavanje, ki ga bo imel g. prof. Ivan Rudolf o tenii: >Vojnp in gospodarstvo«. Predavanje bo v četrtek ob 20. v restavraciji pri »Šestici«. V Ljubljani živi za silo več sto revnih ljudi od — starega železa. Neksj jih je pa, ki Žive razmeroma dobro od nakupovanja starega Železa Ljudje nabirajo staro železo na smetiščih, v jamah za odpadke in tudi v bližini delavnic. V stiski nabiralci starega železa seveda dostikrat najdejo staro železo, ki ga Se ni nihče izgubil in razlaščajo lastnike starega železa na svojo pest. Ker je staro železo prav za prav dober artikel, kajti povpraševanje po njem je stalno živahno, starega železa prodaš nakupovalcem, kolikor ga imaš, ni čudno, da še tako poštene nabiralce zapelje konjunktura za staro železo, da se pregrešijo proti paragrafom, ki ščitijo lastnino. Prodajna cena sicer ni visoka, za kilogram starega železa dobiš 1 din. toda železo je težko in če najdeš nekaj dobrih kosov, ps imaš nekaj kovačev v žepu Neksj kovačev pa je za ljudi, ki nabirajo staro Železo, že premoŽenje. S konjunkturo za staro železo v tesni zvezi so razprave proti tatovom starega železa. Včasih so take razprave prav žalostne. Na zatožne klop sede otrok, ki je sunil kos starega Železa in ga prodal za nekaj dinarjev. Mati ga je poslala zjutraj is barake beračit in mu je tudi naročila, naj se ozre naokoli po starem železu. Otroci imajo bistre oči ne uide jim noben kos starega železa, ki rjavi kje zs plotom. Otroci tudi ne utegnejo razmišljati o tem, ali ima staro železo lastnika ali je zavrženo Tsko pridejo otroci na zatožno klop zaradi tatvine starega železa. Se nam je v spominu pustolovščina skupine otrok, ki so v preveliki vnemi pri iskanju starega železa vdrli v mrtvašnico na pokopališču in odnesli stare svetilnike in celo otroško ko-vinasto krsto ter se mimogrede lotili Železne ograje okoli grobov. Konjunktura za staro železo pa je čedalje bolj čvrsta Nedavno smo Čitali, koliko milijonov leži tako rekoč na cesti v obliki starega železa. S skromnimi procenti tega rjavečegs premoženja s ceste se že dolgo okoriščajo podjetni brezposelni ljudje, ki jim poteka življenje izmenoma s poštenim delom in vlomi ter tatvinami. Zdaj se družijo že v večje skupine in po načrtu razlaščajo lastnike starega železa ter imajo posebno srečo pri Iskanju starega železa, katerega še ni nihče izgubil. Včeraj je bil msli kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Kana Breliha obračunal s skupino sedmih mladih fantov, ki so zaradi brezposelnosti zašli na kriva pota. Preživljali so se več mesecev t izkupičkom za ukradeno staro železo. Odkrili so celo zalogo starega železa nekje v 55 sic i in ga pridno odnašali k nnkvpo\a'en Mimogrede so se tatov prijeli tud* kosi novega železa \? bližnje delavnice Fantje niso ta jili. Maks je bil obsojen na mesec dni zapora. Milan, Zlatko in Karel vsak na 3 mesece strogega zapora Bogo in Stanko vsak na 20 dn: zapora pogojno za dve leti, naj mlajši Ladislav ps je bil odpuščen na preizkušnjo za leto dni če v tem Času ne bo spet našel starega Že'eza, ki ga še ni nihče izgubil, bo veljal za nekaznovanega. BREZDOMhC Ko so kopalci poleti prijavljali policiji da jim je neznani tat izmaknil iz zaklenjene kabine denar, uro ali obleko, je policija bila prepričana, da je na delu star, premeten tat In vlomilec, ki je izvežban v rabi vetrihov. Prav presenečeni so bili vsi, ko se je izkazalo, da je v kabine v kopališčih vlamljal komaj 201etnl Slavko, sin nekega višjega uradnika iz Ljubljane. Pred sodniki je Slavko priznal vse svoje grehe, zanikal je samo tatvino športne jopice, ki je izginila nekemu kopalcu v kopališču Koleziji. Priznal je vlome v ksbine in bi bilo res čudno, da nc bi priznal tudi tatvine v Koleziji. Če bi bil kriv. Glede te tatvine gs je senat oprostil, zaradi vlomov v kopalne ksbine na Savi pa mu je prisodil 2 mesecs in 10 dni strogega zapora. Slsvko je brezdomec. Lep fant je, tudi malo maturo ima, toda družinske razmere in slaba družba so ga pognale v kriminal. Matere nima, oče pa je pijance. Nekdaj je bil ugleden človek, a se je zapil ln zanemaril svojo družino. Sodniki so Slavka vprašali, sli oče ve, da je v zaporu. Slavko je odgovoril, da najbrž ne ker gs oče ni prišel obiskat v kaznilnico. Motivom iz Ulcinja št. 2«. Nič manj zrela Je slikarica Božena Vllhar-Ružič s Sušaka, ki je razstavila 7 olj in brez sledu izginil. Meyerjeva je ostala sama, siromašna in zapuščena. Njeno edino premoženje so bila bančna potrdila na razne vloge, ki jih je bil mot zaspekuliraL Energično in smotrno je jela zadevo preiskovati, toda vodilni uradniki v raznih bankah se niso dosti zmenili za njeno nesrečo. To jo je jezilo in sklenila je ustanoviti lastno banko samo sa Ni nam treba klanjati se moškim in prenašati njihovo domišljavost, nikjer ni rečeno, da bi morale samo moškim zaupati svoje prihranke, svoje edino premoženje. Javnost v Amsterdamu se je najprej smejala ženski banki, potem jo je pa imela za posebnost, a končno so val predsodki odpadli in vse ovire so bile premagane. Prihajale so ženske s svojimi prihranki, Meverjevi so zaupale svoj denar in kmalu so spoznale, da energična bančna ravnateljica najbolje zastopa njihove interese, ženska banka je sčasoma razširila svoje poslovanje, prvotna peščica uradnic se je pomnožila in is skromne pisarne svoje ravnateljice se je banka končno preselila v lastno poslopje v glavni amsterdamski ulici. Izkazalo se je, da je bila posrečena misel, naj ženske zaupajo svoje prihranke ženskam in naj se z ženskami posvetujejo o svojih zadevah. Večina samostojnih žensk na Holandakem nosi zdaj svoje prihranke v žensko banko. Ravnateljica Meyerjeva se zelo dobro spozna na denarne posle m v desetih letih obstoja ženske banke si je znala vzgojiti velik kader odličnih sotrudnic. Sama jih je učila ln sama vzgajala. Tri vodilne prokuristke v ravnateljstvu opravljajo svoje delo že več let in vživajo velik ugled v bančnih krogih. 2 akvarela. Njeno »Cvetje« je mojstrsko delo, dobra so olja »Primorska vas«, »Motiv iz Splita«, »Tihožitje«, »Ribe« in akvarel »Motiv iz Trogira«. In tudi tretji gost Stefa Pažič je zrela, talentirana umetnica, ki ji je uspela večina razstavljenih del, zlasti pa olja »Studija«, »Tihožitje«, obe »Dalmatinski pokrajini«. Pri vseh treh slikaricah, ki so se pridružile Slovenkam, ugotovimo obvladanje tehnike, dognanost v kompoziciji in precejšnjo kulturo v barvah. Tem trem pa lahko postavimo glede na kvalitete ob stran zlasti Henriko Santel, Anico Zupanec-Sodnik in Baro Remec. Treba je pa takoj pripomniti, da se tudi ostale resno prizadevajo in imajo nekaj uspelih slik na razstavi. Mara Kralj je dobra portretlstka ln ima tudi mnogo smisla za barvo, kakor je videti po olju »Podoba hčerke«. Avgusta santel, ki je razstavila 2 olja in S akvarele, ima odlične »Petunje«. Henrika Santel je razstavila najboljše tihožitje, ki ga je videti na tej razstavi, to je »Tihožitje št. 1«, solidno komponirano in izdelano pa je tudi njeno »Tihožitje št. 2«. Henrika Santel ima samo dve deli, a z obema se je popolnoma uveljavila. Anica Zupanec-Sodnik je brez dvoma najmočnejša in najbolj dognana kot umetnica. O tem pričajo vsa njena razstavljena olja, ki jih je pet. Njen »Interieur« je mojstrovina. Elda Piščanec je razstavila največ oljnatih slik. Ni jI mogoče odrekati talenta, toda je težka in mračna, obvlada sicer tehniko, toda ni se Še izčistila v barvah. Mira Pregelj ima 11 del, olja in slike na steklu, in sicer »Križeva pota«, ki so dokaj originalna, a tudi dokaj primitivna slikarska dela, presenetijo pa po drznosti v barvni kompoziciji. Jela Humek-Trnko-czy kaže precejšen talent za portret in za barvo. Njene »Potonke«, nadalje »Podoba g. A. Z.« ter »Lastna podoba št. 1« kažejo, da bo v slikarstvu še nekaj dosegla. Bara Remec je vzbudila pozornost že na več razstavah, to pot je razstavila samo 4 olja, Najbolj uspeli sta pokrajini »Dovje pri Mojstrani« in »Pod Golovcem«. Dana Pajnlč je najbolj uspela z majhno keramiko in plastiko (Otrok, Zamorka z otrokom), solidno delo dekorativnega značaja pa so tudi »žene pod drevesom«, »Petelinji boj« in »Krava s teličkom«. Posvetila naj bi se izključno mali dekorativni plastiki. POZNA JIH — Ali si opazil, da ženska vedno poniža glas, kadar kaj prosi. — Da, opazil sem pa tudi, da ga vedno poviša, kadar njena prošnja ni uslišana. Nekaj posebnega je ta ženska banka, Od vratarice do služkinje ln ravnateljice, vam dela opravljajo samo ženske. Moški lahko hodijo v banko samo kot zastopniki žensk, vlagateljic, ali pa če hočejo opraviti večje denarne posle v korist banke. Za moške so v banki posebni sprejemni ss lončki. Banka se razvija tako uspešno, da je že ustanovila podružnico v Haagu, glavnem mestu Holandske, kjer ima svoj sedež vlada. K otvoritvi podružnice je prišla nenapovedana tudi holandska kraljica, Stopila je k okencu in vložila na hranilno knjižico nekaj denarja, Dejala je, da je tudi ona ženska in da je njena dolžnost, da sama skrbi za svoje denarne zadeve. Lahko al mislimo, kako hitro se je razširila vest o kraljičini vlogi v ženski banki po vsem mestu. To je bila najboljša reklama za banko. Naval vlagateljev je zdaj mnogo večji, kakor je bil prej. Meyerjeva je delala deset tet nepretrgoma in šele letos poleti si je privoščila prvi počitek. Potovala je v London in v Ameriko, kjer je sklenila ustanoviti žensko banko tudi onstran morja, Ko so jo novinarji vprašali, kakšne slabe strani ima njena banka, jim je odgovorila smeje, ženske banke imajo eno veliko napako, ki se ne da odstraniti z nobenimi predpisi aH zakoni. Naše uradnice vživajo namreč med moškimi posebno spoštovanje in tako se zgodi, da se večina mladih uradnic omoži. Ne vem zakaj, toda moški menda mislijo, da bodo bančne uradnice dobre zakonske žene, ker se spoznajo na denarne zadeve. Zato imam velike težave z vzgojo in izvežbanjem novih moči. Iz Slovenjgradca — Odhodnlca PUka Maksa, V nedeljo se je zbrala športna družina, da se poslovi od soustanovitelja nogometne sekcije SK Mišim je tovariša Pilka. V imenu odbora se je poslovil tajnik g. Bradač Drago, ki se je zahvalil odhajajočemu za njegovo nesebično in požrtvovalno delo na zelenem polju. V imenu aktivnih igralcev se je poslovil g. Bizjak Herman, želeč tovarišu Maksu mnogo uspehov na zelenem polju in skorajšnje svidenje pa če je treba tudi v vojaški suknji. Spregovoril je še slavljenčev najboljši drug g. Bašič, ki se je spomnil skupnega dela za napredek nogometa na severni meji. Nato se je g. Pilko zahvalil vsem svojim tovarišem za poslovilni večer in za lepe besede. S Plikom Izgublja tudi svojeera dobrega člana sokolsko društvo, OJNS pa svolega najboUšega odbornika ln soustanovitelja. Pilko Maks je pred 3 ln pol leti prispel z juera v naše mesto. Takoj je začel delati pri Sokolu in ostalih nacionalnih organizacijah. Pri opravljanju poverjenih mu poslov ni iskal izgovorov, storil je vse. kar mu je bilo naročeno. Vsi. ki smo ga poznali, mu želimo na novem službenem mestu čim več uspehov. — Vsem prijatni |em saoesaai meje. Težke hi žalostne čase doživlja v zadnjem času sport na naši severni meji. Na eni strani je temu krivda nerazumevanje me-rodajnih člnlteljev za sport, na drugI strani pa politična zaerizenost nekaterih, ki bi radi tudi v sport uvajali politiko. Naš klub je Imel dosedai mal travnik, na katerem si je uredil igrišče. Seveda pa je najemnina za igrišče nrecei velika, zato se je odločilo vodstvo kluba, da se potom časopisja obrne na vse športne kroere v banovini s prošnjo, naj mu pomaeaio. da bi tu na severni meji uredilo Isrrišče. na katerem se bo vzgajala mladina. Vsak še tako malenkosten dar nam je dobrodošel. Imena darovalcev bomo ob i a vil i v dnevnem Časopisju. Uverjenl smo. da boste v odeovor na naš obupni klic odgovorili z darovi ln da ne bo nikogar, ki ne bi po svoji moči prispeval za našo severno mejo. Vsem darovalcem se vodstvo kluba že vnaprej nahskrenele zahval iu je. Darove lahko pošliete uredništvu »Slovenskega Naroda« v LhibUanl ali njegovim podružnicam ali pa direktno na naslov: SK Mi si inja, Sloven i gradeč. — Davfea. V zadnjem Času se je pojavila v našem sresni d*vica. ki je zahtevala že tudi mlado žrtev. Za davico je umrl v soboto 4. novembra v bolnici Kranušek Mirko, sin preglednika finančne kontrole. Sedal v Času. ko se ie ta bolezen začela zelo širiti, bi priporočali staršem, da pravočasno pokličejo zdravnika, ne na da nožne je. ko Je Že prepozno, iščeio zdravniške %pomoči, ker takrat tudi nafboljši zdravnik ne more otroku več pomagati. — Sokolsko društvo Slovenjgradec vpri-zori v nedeljo 12. t. m. popoldne lutkovo igro, katere čisti dobiček je namenjen revni sokolski ded za Miklavža. Napoleonov klobuk in spretna novinarja Slavna slika Leonarda da Vincia Mona Lisa je bila leta 1911. ukradena iz pariškega Louvra. To je seveda povzročilo silno razburjenje v vsej francoski javnosti. Dva novinarja sta hotela dokazati, kako slabo je v muzejih preskrbljeno za varnost razstavljenih umetnin in dragocenosti. To sta hotela dokazati na drugem primeru. Odšla sta v muzej invalidov in poskusila ukrasti tam razstavljeni klobuk Napoleona Bonaparta. Ko bi se bila javnost razburjala zaradi te tatvine, bi objavila v svojem listu Članek, v katerem bi priznala kako sta ukradla Napoleonov klobuk, po- Ljubljana, 8. novembra Tretjič so prišli na naš oder A. Cehova »prizori iz vaškega življenja« 8 skupnim naslovom »Siriček Vanja« m tretjič smo si rekli: da, bilo bi lepo, če bi nam tele prizore zaigrali v ruščini ruski umetniki — hudožestveniki — Dr. Ivan Prijatelj je prvi predstavil na-Si literarni publiki Antona Cehova s celo knjigo »Momenti« L 1901; v nji je zbral lep venec po originalu odlično prevedenih črtic, novelet, povestic in kot glavni del komedijo v štirih dejanjih »Utva«. Svoj zbornik je uvedel s stilistično elegantnim in vsebinsko tehtnim predgovorom o Ce-hovu in njegovem dotedanjem delu. Čeprav je zaključil svoj predgovor z zadnjim prizorom »Strička Vanje«, je Prijatelj zapisal, da se med Cehova dramatičnimi proizvodi »odlikujeta zlasti Ivanov m Utva«. Pa saj je vseeno, kaj gledamo: Utvo, Strička Vanjo. Tri sestre ali Cešnjev vrt — v vseh čutimo isti mehki, laskavi dih poezije Cehova, njegove melanholije in žalosti! Sklonjen nad strašno vsakdanjostjo, topo enoličnostjo životarjenja po ruskih vaseh in mestecih je ustvarjal dela posebne, tihe lepote in obupnega iskanja sreče, resničnega oddahnjenja. Tudi dr. Prijatelj je slišal iz njegovih humoresk, povesti in dram »glas zgrešenega življenja«, ki se je vlegel s tako silo na vse. kar jc Cehov napisal. »Življenja iščemo. Do smrti se ubijamo, da bi našli sebi primerno življenje. Ali samo gotovi momenti so, ko nam je razodetje blizu. Vse drugo zagrinja strašna vsakdanjost s svojim enoličnim plaščem«. Glas zgrešenega življenja, obupno vzdihanje: kaj smo hoteli doseči, kaj hočemo biti, a kaj smo dosegli in kaj smo! zveni rahle jc ali močneje iz vseh spisov Cehova Kakor v vseh njegovih igrah tudi v Strič-ku Vanji ni vnanjih pretresljivih, posebno razburljivih prizorov. Kakor v Utvi in drugje teče dejanje v puščobi in malenkostih, saj dramo nosijo osebe v svojih dušah in žive dolgočasno, zaprto razdrto življenje. V Utvi pravi Nina: »Glavno je znati — trpeti Znaj nositi svoj križ in veruj!« — Stričkn Vanji pa pravi Sonja: »Tam za grobom po rečeva, da sva trpela, in Bog se bo naju usmilit In na nsjino tukajšnjo nesrečo bova gledala z usmiljenjem in — oddehnila se bova Jaz verujem, stric, jaz verujem iskreno...« Tako doni vseskozi ista melodijs: znaj trpeti, odpuščati in verovati na srečo onstran groba! V »Stričku Vanji« se zgodi vse dejanje na podeželskem dvorcu v teku dveh dni. Petindvsjset let je upravljal Vanjs Vojnički ogromno posestvo,, doto svoje pokojne sestre, zdaj dediščino njene hčere Sonje. S to resno in neutrudno marljivo nečakinjo Sonjo garata noč in dan. pridelujeta m prodajata pridelke, da pošiljata njih izkupiček v mesto profesorju Scrcbrjskovu, svaku in očetu. Pa se upokojeni profesor, pravcat pišoč perpetuum mobile, preseli s svojo drugo, mlado, lepo ženo na dvorec. Lepa Jelene razruši ves red in mir: Vanja lenari in hrepeni po Jeleni, Sonja poseda ob nji in ji preganja dolgčas, zdravnik Astrov prihaja vedno iznova, ker si želi Jelenine ljubezni. Kakor bi bila skočiis ščuka v ribnik lenih ksrpov, razburja Jelena ves dvorec. Profesor pa večno sitnari, javka nad svojo revmo sli podagro ali migreno ter sekira vse okoli sebe podnevi in ponoči. Pa piše, piše. Vse življenje je predaval ln pisal o umetnosti in prežvekoval realizem, naturalizem, in še zmerom piše, dasi umetnosti sploh ne razume. Profesorju meščanu je seveda dolgčas na deželi. Jeleni je dolgčas še huje ob starcu in si želi mladega moža, s krepostna je in ima načela. Dolgočasita se tudi Vanja, na- tem bi ga pa vrnila ter priborila tako sobi in svojemu listu popularnost in priznanje. Poskus se je bil posrečil, klobuk sta srečno ukradla, potem sta pa čakala, kdaj bo tatvina odkrita. Čakala sta več dni, toda vse je bilo tiho. Potem sta pa odšla zopet v muzej, da bi sama * pogrešila« dragoceni klobuk Lahko si pa mislimo njuno presenečenje, ko sta zagledala Napoleonov klobuk na njegovem mestu. Zadeva se je kaj lahko pojasnila Muzej je imel najbrž več Napoleonovih klobukov in ko so tatvino opazili, so brž nadomestili ukradeni klobuk z drugim, da bi javnost upravi zopet ne očitala malomarnosti. Dovolj je bilo enega škandala z zagonetno tatvino Mone Lise. veličan garanja in samstva, Astrov, takisto naveličan zdravniške živčno in telesno iz-črpajoče službe. Dolgočasi pa se končno tudi Sonja, saj že šest let tiho ljubi Astro-va. Tako se dolgočasi vse, čeprav imajo vsi preko glave dela, skrbi in dolžnosti. Razumeti moremo ta njih dolgčas le z ruskega vidika, le v veri, da so zgrešili življenje, le iz hrepenenja po nečem nejasnem, novem, lepšem. Enoličnost ruskega podeželja jih ubija, s nimajo v sebi moči, da bi se z ljubeznijo oklenili deleža svoje usode sli jo premagalL Poletna nevihta završi nad dvorcem za nekaj minut m nato zopet posije solnce. Med te razočarance takisto nenadoma pla ne prepir razkola, a hitro se pomerijo, m odpuste žalivke, profesor z ženo odpotuje, plahi Vanja se vrne s Sonjo na delo, zdravnik Astrov je ujel vsaj en poljub Jelene, a poslej bo spet zdravil, sadil drevje in pridigal o pogubnosti iztreb jevanja ruskih gozdov. Vse ostane kakor je bilo in du-hamorni dolgčas zagospodari v vseh teh dušah nad zgrešenimi življenji Kakor tiha, otožna melodija, kakor slad ks pastelna slika nežnih, bledih barv je ta drama duš. In tako si jo mislimo tudi uprizorjeno. In zato sem zapisa* v uvodu, da smo si tudi to pot. tretjič, želeli videti hu-dožestvenike in slišati Strička v ruščini. Nič očitka! Ad impossibile nemo tene-tur. Skrbinskov profesor je bil slovenski, odličen sam zase, le včasih prehrupen in bab je jokav; igralski in zunanje jc zagrenjeno nesTečnico krepostnico Jeleno podajala Mira Danilova izvrstno, a mestoma — v prepiru — preveč osorno. Ostra razsvetljava tik okna je bila neusmiljeno indiskretna! Prav dobra Sonja je Vida Juva-nova, dasi včasih šibka in nejasna. Iz sta re Vojničke, emancipiranke, ki čita večno le brošure, ni mogla Gabrijelčičeva ustvariti količkaj zanimive epizodistke. Lcvar kot Vanja je kajpak ostal zvesto dosleden v svojem slogu romantičnih, nekoliko patetičnih in v pozah učinkujocih junakov, a realistične potrrosti ni mogel dovolj izražati. Kralj kot Astrov jc kakor Levar igralski prcmoJan, rezek, ko govore o njegovem mehkem, toplem glasu, dasi je takisto prav simpatičen Danes kot Tcljegin in R-karjeva kot Marina sta primer dveh prikupnih žanrov. 2elel bi pa. da Rakarirva svojega organa ne posiljuje. Brezigar kot delavec je bil na mestu. Drama s svojimi monologi in pripovedo vanji bi prenesla dobro nekaj krajšav, v ostalem pa je predstava žrla razumevanje in priznanje. Toda naši umetniki, rasni sorodniki Rusov, so ustvarili predstavo, ki je vendarle bližja ruskemu originalu, kakor bi jo zmogli germanski ali romanski igralci. Scenograf Franz je postavil prvo dejanje zelo lepo, v ostalem smo gledali prav dobro označene ruske sobe z zastori v ozadju. Reiiral je dramaturg Jo*. Vidmar Fr G Byrd odpotoval na južni tečaj Bvrdova ekspedicija za južni tečaj je vzbudila precejšnjo pozornost v Bostonu Ljudje so zlasti občudovali poseben avtomobil za vožnjo po snežnih pokrajinah. Avtomobil so Izdelali posebej za ekspedicijo v Detroitu. strok je 6 m in ima deset masivnih koles, na strehi pa za start pripravljeno letalo. Ekspedicija je 4. novembra odpotovala iz Bostona na trljam borni k u goeletl »North Star«. Osvojila bo za Ameriko okoli 2500 kv. km zemlje na Južnem tečaju. Kontraadmirala Bvrda spremlja 125 mož ln 160 psov. Vlada mu je dala 350.000 dolarjev podpore, hrane za 150.000 porcij, tri tanke, pet letal in več sestavljivih hlA Likovne umetnice v Jakopičevem paviljonu Dvanajst likovnic, med temi ena Srbklnja In dve Hrvatici, je razstavilo 87 Slik in plastike Antona cehova »Striček Vanja« Drama tihega vsakdanjega iivetarjenja na ruskem podeželju l>v VTadvka: 21 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN In vendar mora biti nekdo prvi. Mora, čeprav pade. Odkrijte se v počastitev tistih, ki so stopali po prvih stopinjah. * Čez eno uro sta so pojavila v Zdenkini sobi Paulus in Heran. Nista govorila mnogo, zlasti Heran ne. Čutil se je krivega, da ni bil pravočasno nastopil službe. Vedel je, da se da opravičiti njegova zaspanost s plinom, s katerim je bil zahrbtno napaden ves grad. Toda to mu ni vrnilo dovolj samozavesti. Zdenka ju je sprejela že povsem odločena. Bilo je malo sledov, pa tudi malo načinov, ki bi bili mogli priti v poštev. Nekdo je bil zamoril okolico z neznanim plinom, potem je pa kratkom al o odnesel spečega Havla v avto in ga odpeljal Gotovo ga je odpeljal v Konzorcij. Prepozno je za zasledovanje, prepozno za vsak napad. Ničesar ne more storiti, edino na to se lahko zanaša, da bodo hoteli Havla pridržati kot jetnika, da bi ga porabili za vojno tehniko. In vendar bi morda bila pot k pomoči, — je dejala Zdenka naglo. — Kaj, če bi ugasnili svetlobo in je ne prižgali, dokler ga nam ne izroče? Heran se je ozrl na Paulusa, Paulus pa na Herana. Njune oči so se razočarano povesile. — Izključeno. Tega ne znava, aparat sam. je skrit v tretjem bloku. Ključe je imel Havel sam. Z apara- tom zna ravnati samo on. Ni hotel, da bi utegnil kdo zlorabiti njegov grozni izum. — In meni tudi nI ničesar povedal, — je pripomnila tiho in njene misli so zaplavale nekam v neznano. — Nekaj bi lahko storili, — se je oglasil Paulus. — V blok že pridemo kako in ko ga bomo preiskovali, bomo že kaj odkrili. Obračali bomo vsa kolesca in upam, da bomo končno vendarle kako ugasnili svetlobo. — Toda kako jo bomo potem prižgali? — Tp nam ne bo potrebno. — Če ne pojde drugače, pa poženemo vse skupaj v zrak. Ko ne bo več stroja, bo znova svetlo, a Konzorciju ne sporočimo, da stroja nimamo več. — To bi Slo, — je dejal Heran radostno, potem je pa takoj umolknil. — O čem razmišljate? — je vprašala Zdenka. — Da... da ... — Preden pridete na to, da utegne Uti še pozno, — je izgovorila Zdenka sama njegovo misel, še preden si je mogel izmisliti svoj razlog. To js bilo presenetljivo dejstvo, ki jim je postavilo naravnost pred oči resno in skrivnostno krinko smrti. •. Kakor v zasmeh je jela ura počasi btti poldva-najstih, da hi jasno pokazala, kako hitro teče čas življenja. Kar je pa švignila senca v njihovo tesnobno grozo. in piš teme . je težko legel na zemljo liki sluzasta prikazen m sopihajoč v blazni grozi je obležal mrtev in nepremičen • •• ★ To se je dalo pojasniti. Urni mehanizem, navit na poldvanajsto, je Havel vsak dan pomaknil četrt ure pred funkcijo za nadalnjih štiriindvajset ur naprej. Danes tega ni mogel storiti. Zato je jel oscilator sam delovati. ★ V naslednjem trenutku je skočila tema za vrat Vojnemu konzorciju, pripravljenemu izvršiti smrtno obsodbo nad Havlom. Bilo je pa že nekoliko prepozno, kajti minili sta bili že dve minuti, odkar je bila poslala Luisa Laverova z električnim ubi jačem krvnika Rvhafa za reko Letno. Pa tudi eden izmed paznikov je bil plačal svojo naglico z življenjem. Havel tega ni bo dobro izračunal. Toda zdaj je diktirala Luisa. Drogi paznik je z drhtečimi rokami razvezo val Havlu roke. Konzorcij se ni mogel Luisi upirati. Na to ni hO pripravljen. Toda Rvbafevi uslužbenci, ki so bili za vrati spoznali položaj, so ta čas že poklicali policijo. Luiain odpor ne bo dolgo trajal. Ta čas jih je pa presenetila tema. In v tišino, ki je zavladala takoj, je mirno izpre-govorfl Havel: — Hvala vam, gospodična Laverova. Sam nisem delal težav, ker sem vedel, kaj se bo zgodilo. Zdaj sem pa zopet na vrsti jaz, da izpregovorim. — Vidite gospodje, zlasti gospoda Svmplom in Erwein, da je tema. Opozarjam vas na to neznatno dejstvo zato, ker nihče na sveta ne zna prižgati svetlobe. Ce torej sklenemo zdaj roke na hrbtu, lahko umremo vsi skupaj kakor zaljubljenci Meni ni do življenja. Danes je padlo ta že preveč besed o smrti, da sem je vajen. Vam je to novost. Ce se hočete izogniti smrti, me morate prepeljati ali pa mi vsaj pomagati, da prirlesa v svoj gradič, čim bolj se bo zavlekla tema, tem bolj bodo padle vase delnice. Obmolknil je. V najboljšem primeru si je lahko mislil, da si Svmplom grize ustnice in da se bodo kmalu vsi na tihem strahopetno otresali vsake odgovornosti. In Svmplom je bfl tudi prvi, ki je izpregovoni. — Udam se, — je zamrmral. — Predlagam, da pokličemo dvainpetdeseto četo, ki je najbližja, ter vam zagotovim^ in omogočimo povratek v vaš grad. Ugovorov ni bila Telefon. Poveljstvo dvainpetdesete čete. Da... takoj bo storjeno. 18. Petnajst let je služil vsak vojak. V tolažbo bodi rečeno, da služijo vsi prostovoljno in da niso najslabše plačani Vojakov je pa manj kakor jih je bilo v dvajsetem stoletju. Kar js bilo prej polk, je zdaj približno četa. Vsak vojak ima svojo sobico v vojašnicah (nekateri pa tudi v mestu), vsak ima svojo udobnost ln mnogi tudi žene. Pravkar obedujejo v skupni jedilnici. Sto mož oVain petdesete čete, Obed je danes prej — ob četrt na dvanajst. Popoldne in ponoči bodo plinske vaje. — Sakramenako delo! — godrnja Vruboun, sicer še nedonošen vojak, toda Čez pol leta mu poteče rok in že zdaj se lahko veseli na dokaj znatno odpravnino. — Juha je vroča kot žerjavica in kar vlival naj bi jo vase. Urejuje Josip Zupan« 0 Za JNarodno tiskarno* Fran Jeran U Za upravo mlmrnoM daiista Oton Chrisroi U Vsi v UubljanJ