jSBSik PcSminn platana 0 octcutnS gg c*nn 0111 ! " jimshluoin Stco. 9 V fnibliani, d sredo, 13. |anuac|a 1937 leto 2 Izjava Hitlerja in franc, poslanika v Berlinu je pomirila razburjenje v Evropi < Vesti 13. januarja Konec marokanskega spora Pariz, 13. januarja, o. Zaradi vznemirljivih vesti o izkrcavanju nemških čel v Maroko o nemškem urejevanju marokanske obale in o gospodarskem širjenju Nemcev v tej pokrajini ter zaradi silovitega časopisnega boja med Nemčijo in Francijo ki je zaradi tega izbruhnil, je morala stopiti iz ozadja tudi francoska vlada. Francoski konzul v Tetuanu je dobil nalog, da zahteva pri španskem visokem komisarju pojasnilo o vesteh glede Nemcev. O uspehih tega koraka poroča francosko zunanje ministrstvo tole: »Po navodilih francoskega generalnega rezidenta v Maroku je imel francoski konzul v Tetuanu Serres razgovor s polkovnikom Beigbederjem, ki izvršuje službo visokega komisarja v španskem predelu Maroka. Francoski zastopnik v Tetuanu ga je opomnil un jasna določila francosko-.španskega sporazuma iz 1904. in 1912. Opozoril gn je tudi na govorice, ki naznanjajo prihod inozemskih oddelkov v službi generala Franca v Mellilo, v Ceuti pa izkrcavanje leh oddelkov. Polkovnik Beigbeder je odgovoril, da ni v Maroku nobene strnjene take vojaške edinice, ne nobenega oddelka tujske legije ler da lakih oddelkov tudi ne pričakujejo.* Pariz, 13. januarja, o. Uradna objava španskega odgovora na francosko vprašanje o Nemcih v Maroku je zadimiva v toliko, ker vsebuje jasen odgovor španskih oblasti in 6 tem nekako uradno zaključuje silovita prerekanja in odkritja francoskega in nemškega časopisja. Zaradi tega menijo, da je spor zaradi Maroka že dejansko rešen in da n' bilo na vsem skupaj veliko resnega. Ni dvoma, da je Francija skušala sprožiti to vprašanje v nekakem silobranu, katerega ji narekuje stališče sedanje vlade. Francoski vojaški ataše je z dovoljenjem španskega vojaškega komisarja prepotoval ves španski Maroko, pa ni nikjer opazil kakih razburljivih znakov. K razjasnjenju so veliko pripomogli tudi Angleži, ker so angleški konzularni zustopniki in opazovalci v Maroku morali natančno poročati svoji vladi o dejanskem položaju v tej pokrajini. Angleži so se prepričali, da se v Maroku ne izvršujejo nobena taka dela, ki bi lahko dala povod za kake mednarodne ukrepe, dasi Angleži skrbno opazujejo vse prodiranje Nemcev v Afriko in nemško agitacijo med Arabci. Tudi Nemci so odnehali Berlin, 13. jan. o. Nemčija je šele včeraj dopoldne izvedela za razgovor med Hitlerjem in francoskim poslanikom Poncetom ob novoletnem sprejemu pri nemškem kanclerju. Hitlerjeve odločne izjave, da Nemčija ne teži za razširjenjem svojih pravic na španskem ozemlju, razlagajo nemški Usti danes kot veliko mirovno dejanje in pozivajo francosko vlado, naj jih vzame resno. Pre- pričani 60, da je to prineslo popolno pomirjenje med Francijo in Nemčijo. »Berliner TagblatU piše med drugim, da je brez dvoma dokaz miroljubnosti voditelja in državnega kanclerja, ker se ta ni oziral na razburljivo pisanje pariških listov, V svojem odgovoru pred diplomatskim zborom je Hitler prav ja,sno izrazil, da j« nemški narod miroljuben. Francoski listi s svojim napačnim pisanjem niso koristili svoji vladi. Francoska vlada je s 6vojo izjavo dokazala, da se zaveda svoje odgovornosti. V zadnjih 20 letih ni bilo nobene podobne izjave, ki bi toliko koristila miru. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše med drugim: Z zunanjo pomiritvijo francoskih živcev še ni vse urejeno. Pričakovati smemo, da bo Francija poskrbela, da za vedno prepreči ponovitev tako vznemirljivega in evropskemu miru škodljivega pisanja. 2e v svojem miroljubnem govoru maja meseca 1935 je Adolf Hitler opozoril 6vet na pogubne posledice podpihovanja javnega mnenja. Francoska vlada razpolaga zdaj z novim tiskovnim zakonom, s katerim bo lahko zatrla vsako kleveto že v samem začetku. Cimprej se bo polegel vihar zaradi maroškega vprašanja, in bo izginilo to strašilo , iz zavesti evropske sedanjosti, tem bolje bo za svet. »Berliner Lokal Anzeiger« je mnenja, da v Parizu očividno niso poznali dovelj nemške mirovne politike. Sicer se ne bi bile tako hitro pojavile 6krbi zaradi Maroka. Ta kriza, o kateri upamo, da izginja, bo morda vendarle imela to dobro stran, da bodo v bodoče spoznavali nemška vprašanja nekoliko globlje. Krvavi boji v ameriških tovarnah Flind, 13. januarja, o. V tukajšnjih avtomobilskih tovarnah družbe General motors, v katerih stavka vse delavstvo, ki je zasedlo tovarne, je prišlo včeraj do silovitega spopada med policijo in med stavkujočiini. Podjetje ni hotelo pristati na pogajanja, dokler delavci ne zapuste tovarn. Delavci pa so zahtevali, da 6e pogajanja začno v tovarnah. J^er niso vsa posredovanja pomagala nič, je nastopila policija, ki je hotela izprazniti tovarne. Temu pa so se delavci uprli z vso silo, da je policija morala rabiti orožje. Prišlo je do prave bitke, ki je trajala dobrih 20 minut. Ta oboroženi spopad med stavkujočimi in policijo je vzbudil v V6ej zvezni državi Michigan strahovito razburjenje med delavstvom. Guverner michiganske pokrajine Murphy je prispel v Flid, da prevzame vodstvo operacij proti stavkujočim v podjetjih general Motorsa. Policija ie dobila povelje naj se odstrani. Stavkujoči delavci so nato prišli v tovarne, kjer je imel Murphy govor, in jih pozival, naj se pokore sklepu vlnde, ki ga bo vlada izdala v sporazumu z obema strankama. Po guvernerjevem govoru so delavci zapustili tovarniška poslopja. Med trinajstimi ranjenci, sta dve osebi hudo poškodovani. Izmed obeh je neka ženska v brezupnem stanju. Dva redarja 60 prenesli v bolnišnico. Guverner Murphy je iziavil, da bo za primer novih izgredov takoj poklical narodno gardo 1 rije delavski voditelji so odpotovali v Washington, da prosijo predsednika Roosevelta za takojšnje posredovanje. Trocki dolii Moskvo radi rdečih neuspehov v Španiji Mexico, 13. jan. o. Trocki je dal nieksikan-skemu dopisniku Havnsa izjavo glede španske revolucije in državljanske vojne. V tej izjavi pravi, da sovjetska vlada in birokracija z vsemi sredstvi onemogočata razvoj in zmago spanske revolucije. Sovjetski oblastniki uporabljajo špansko komunistično stranko, ki je brezpomembna, da ovirajo španski proletarijat. da bi se polastil >,ade v svoji zemlji. Moskva podpira valencijsko ' la do, ki je hrei moči in ne vodi državljanske vojne tako. kakor bi jo lahko. Trocki je prepričan, da vrši sovjetska vlada izdajstvo nad svetovnim proleta-rijatom s tem, da daje v Londonu in ' J zagotovila, da ne namerava osnovati komunistične države v Španiji. Vse svoje obdolžitve je Trocki z dokazi vred pripravljen predložiti posebni preiskovalni komisiji. Taka komisija bi tudi ugotovila, da je Hitlerjevega uspeha kriva moskovska vlada. Na koncu svojega razgovora s časnikarji jc Trocki naznanil, da bo v kratkem izdal knjigo, ki no osvetljevala zadnji moskovski proces proti njegovim pristašem. Na Kitajskem ni miru Šanghaj, 13. jan. o. Iz Siaufuja poročajo, da so tam skrajneži popolni gospodarji. Komunistična in protijaponska propaganda se žiri zlasti ined Študenti, ki nastopajo zelo bojevito. Glavni oddelki ekstremističnih čet, ki se bore proti nankinški vladi in ki jih tvorijo povečini mongolski komunisti, so prispeli že v okolico Sian-fuja. V mestu vlada velik strah in beže iz njega vsi inozetnci, katerim je to mogoče. (DNB) Dopisnik lista Takung Pao, ki se je pravkar vrnil iz Sianfuja, piše v svojem listu, da je položaj v pokrajini Sensi čedalje hujši. Prebivalstva se je polastilo veliko vznemirjenje, zlasti zaradi tega, ker so zveze z drugimi kraji popolnoma pretrgane. Množice so se začele izseljevati v vzhodne pokrajine. Ker je železniški Guverner michiganske pokrajine, je odredil, naj ena četa narodne garde nadomesti krajevno policijo in nadzoruje zadnjo tovarno ki je še v rokah 6tavkujočega delavstva. Guvernerjev sklep je odlok ter smatrajo za odgovor na brzojavko iz Toleda v pokrajini Ohio, ki pravi, da je v Flind odpotovalo pet tisoč članov delavske zveze, aa podpre svoje stavkujoče tovariše. Vodja delavske zveze John Levvis je brzojavil v washington: Storili bomo vse. da varujemo svoje delavce. Policija je davi ugotovila, da stavkujoči še niso zapustili vseh tovarn General Motorsa in da se v posameznih poslopjih še vedno nahaja precejšnje število delavcev. Dve to/aini sta še vedno zasedeni. Število snečnih ranjencev znaša 24. Detroit, 12. januarja. General Motors javlja, da je še pet tovaren zaprtih. Sedaj stavka 112.000 delavcev. Palestina hoče svobodo Jeruzalem. 13. januarja, o. Včeraj je v imenu Arabcev prišel pred angleško preiskovalno komisijo irski poglavar palestinskih muslimanov jeruzalemski veliki Mufti. Pred komisijo je ostro obsodil dosedanje angleško politično delo v Palestini ter povdarjal, da je palestinska zemlja bila stoletja last arabskega ljudstva. Ce prihaja zdaj do nemirov, je tu samo razumljiva posledica arabske zavesti, da so na svoji zemlji oni gospodarji. Ce hoče Anglija, da bo v Palestini vladal mir, potem mora izpolniti naslednje arabske zahteve: 1. Poizkusi za ustanovitev judovskega narodnega doma, naj se opuste, 2. priseljevanje judov in nakupi zemlje po njih, naj se takoj in popolnoma ustavi, 3. mandat, ki se naj nadomesti s pogodbo med Veliko Britanijo in Arabci, naj se takoj ukine. Veliki Muftija je pristavil, da nameravajo judje po njegovem mnenju porušiti slavno Omarjevo džamijo in tamkaj zgraditi judovsko svetišče. General Goring gre k Francu Rim, 13. jan. o. Radio Roma poroča danes iz Burgosn, da pojde general Giiring s svojo soprogo v začetku prihodnjega tedna v Španijo. Obiskal bo .Salanianco in Burgos ter bo tam gost nacionalistične vlade, če je ta vest resnična, potem je treba računati z novim velikim razburjenjem zaradi Španije. Havas: »Echo de Pariš« prinaša vest iz Londona, češ da so tam zelo nejevoljni, ker je general Franco začel plačevati nemško pomoč v rudah, ki jih je zaplenil po rudnikih, ki so last Angležev in Francozov. Franco bo dal posebno mnogo bakra. Španski nacionalisti so dosedaj zaplenili 370.000 ton te rude in najbrž je bila vsa ta izročena Nemcem. Dasi vsebina čistega bakra ne presega 7 do 8%, se vendarle pravi, da ima ta ruda obilo drugih snovi, ki so potrebne Nemčiji za njeno oboroževanje. Prvo bombardiranje Malage Gibraltar. 13. januarju. Zadnje obstreljevanje z zraka in z morja je bilo najhujše bombardiranje Malage od začetka državljanske vojne. Človeških žrtev je okoli 300. škoda je pa zelo velika. V pristanišču sta bili zasidrani norveška ladja »Saga« in danska ladja »Signa«, ko so uporniška letala vrgla več ko 100 gorljivih bomb na Malago. Obenem sta dve križarki izstrelili 200 topovskih strelov na mesto. I norveški i danski ladji se jo s težavo posrečilo zbežati v Gibraltar. Več mož njune posadke je laže ranjenih. _ Podrobnosti o bombardiranju ni mogoče izvedeti, ker so vse zveze pretrgane. Tudi ni znano natančno število žrtev,' ki pa je nekoliko večje, kakor so poročali prvotno. Meja med Gibraltarjem in med nacionalističnim španskim ozemljeni je docela zaprta, tako, da ne morejo priti vesti niti preko Gibraltarja. Ve se samo to, da so po bombardiranju v Malagi, ki doslej ni trpela zaradi državljanske vojne, izbruhnili veliki nemiri. Po poročilih iz Rima koraka nad Malago 12.000 Fran- promet ustavljen, so vozijo ljudje v sosedne kraje z avtobusi, ki pa vsega prevoza ne zmorejo. Dopisnik pravi dalje, da so čete Janghuesejinga zgradile tri obrambne črte. Obenem so porušile vse kainenite mostove čez reke in mesto njih postavile lesene mostove, ki jih lahko po potrebi takoj uničijo. 4. januarja so bili manjši sjiopadi med temi četami in oddelki nankinške vlade. Po poročilu tega dopisnika je v Sanhaunu v bližini Siaufuja 40.000 oboroženih komunistov. covih vojakov in članov španske falange in je treba računati z odločilnim naskokom na to oporišče rdečih. Nevtralnost se izvaja naprej Marseille, 13. jan. o. Včeraj je prišel iz Španije parnik jTramontanoc, ki je pripeljal 22 ton španskega zlata v Francijo. Mestna policija je odkrila zasebno trgovsko agencijo, ki je pošiljala vojni materijal in prostovoljce v Španijo. Agencijo je vzdrževala francoska komunistična stranka. Včeraj je odplul en parnik poln vojnega materijala iz Marseillea v Barcelono, v kratkem pa bosta naloženi še dve ladji. Omenjena agencija je plačevala materijal iz fonda mednarodnega komunističnega odbora. Pri Port Bouju je včeraj prišlo čez mejo en vagon španskega srebra za plačilo vojnih dobav. Nacionalistične ladje so včeraj v bližini Bilbaa ustavile dva ruska parnika, polna orožja in streliva. lin parnik so nacionalisti odvedli s seboj, drugi je odšel v Bilbao. 8. t. m. so španske nacionalistične ladje ustavile sovjetski parnik »Smidovič« in ga odpeljale v neko pristanišče, ki je v oblasti nacionalistov. »Smidovič« je vozil živež za neko špansko organizacijo. Prostovoljci dobe špansko državljanstvo Valencija, 13. jan. AA. Notranji, pravosodni in zunanji minister proučujejo zakon, ki naj da špansko državljanstvo tujcem. Ta zakonski načrt bo predložen prihodnji seji vlade. S tem hočejo po-zakoniti dotok rdečih prostovoljcev v Španijo. Angleška admiralska ladja »Arethusa« se je za nekaj ur ustavila pred luko. Admirala so obiskali angleški odpravnik poslov, zunanji minister del Vayo in minister mornarice in letalstva. Drž. smučarsko prvenstvo Državno smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji, ki bi moralo biti 16. in 17. 1. m. v Mr-koplju je radi slabih snežnih razmer odpovedano! Plačajte naročnino za telefon! Ljubljanska poštna uprava optozarja vse naročnike telefona, ki so dobili položnice za plačilo pristojbine za to leto, naj naročnino takoj vjx>šljejo, ker je čas samo še do 15. t. m. Kdor 15. t. m. ne bo plačal, mu uprava pošte 16. t. in. odklopi telefon. Za ponovno vklopljenje je treba plačati pristojbino 100 Din. Spominska slovesnost za niškega generala Taranovskega, ki je poveljeval med svetovno vojno ruski brigadi na solunski fronti, so imeli pred dvema dnevoma v Parizu. General je kljub svo-| jim odlikovanjem za junaštvo umrl kot berač. 16 novih torpednih rušilcev bodo spustili letos v morje Nemci. Prvega 60 že krstili v Kielu. Nemškega pisatelja Ottwalta so aretirale boliš, oblasti v Moskvi. Ottvvalt je bil boljševiško usmerjen nemški literarni emigrant. Sina amerikanskega milijonarja Mattsona so roparji kljub odkupnini, ki so jo dobili od staršev, v mukah ubili, zaradi česar vlada r Ameriki silovito razburjenje. Dr. Schacht odpotuje v Pariz še pred 30. januarjem in bo skušal dobiti od Francije podporo za ureditev nemškega gospodarstva. Misliio, da mu bo to uspelo, kakor mu je pred leti uspelo dobiti denar za nemško oboroževanje. 8 angleških bataljonov ostane t Palestini do meseca julija in bodo razpostavljeni po vseh stra-tegičnih točkah, odkoder bodo obvladale Palestino. Načrt za njihovo gibanje je naredil general | Dill. Švedski parlament je začel zasedati včeraj. | Odprl ga je kralj Gustav sam s prestolnim (fo- m 700.000 dolarjev dividend ne more izplačati I čikaška državna banka, ker ne ve za naslove delničarjev, ki 6e sami tudi ne zmenijo za te lepe ] denarje. Arabski cilj je narodna neodvisnost v Pale* | stini, tako je povedal včeraj angleški preiskovalni komisiji veliki Mufti, inski poglavar pale-| stiniskih Arabcev. Zaradi tatvine mornariških načrtov so odpustili osem uradnikov v londonskih ladjedelnicah angleške vojne mornarice. Preiskava je tekla več mesecev in so jo vodili mornariški častniki. Italijanski propagandni minister Alfieri jc prišel včeraj v Pariz. Kaj je namen njegove obiska ne poročajo ničesar. General Goring bo v Rimu imel nekaj važnih razgovorov z italijanskimi političnimi in vojaškltm krogi. Sprejel ga bo tudi Mussolini, italijanska vlada mu bo priredila banket. 3000 km novih cest v Abesiniji bo zgrajenih do konca junija. Ceste bodo najmočnejša opora italijanskemu urejevanju abesinskega ozemlja. Nemški paviljon na pariški svetovni razstavi bo dobil svoj temeljni kamen prihodnji teden. Položil ga bo gospodarski minister dr. Schacht. Odškodnino za umorjenega belgijskega diplomata zahteva od španske rdeče vlade belgijska vlada in sicer zelo odločno. Predsednik češkoslovaške republike je sprejel novega romunskega poslanika v Pragi in po-vdaril prijateljske stike med Romunijo in ČSR, ki jih je rodila zavest o skupni nevarnosti. Snežni metež v Bolgariji je zahteval veliko žrtev in je v krajih, ki so odrezani od zaledja že izbruhnila lakota. Poljsko radikalno kmečko organizacijo je vlada razpustila, češ da je pripravljaia prevrat. Redno letalsko službo čez Atlantsko morje r Ameriko pripravlja Nemčija in se že vrše poskusni poleti velikih potniških letal, ki bodo opravljala to službo. Skupina angleških letalcev obišče Nemčijo in sicer bodo to sami višji letalski častniki s svojim podmar šalom. Seja direktorija fašistovske stranke je bila včeraj dopoldne v Rimu pod predsedstvom glavnega tajnika stranke ministra Staracea. Angleška kraljevska dvojica se je vrnila s božičnih počitnic v London. Stavka amerikanskih mornarjev se je končala, paToplovne družbe 60 deloma sprejele zahteve delavcev. Pol milijona ton premoga je naročilo angleško mornariško poveljstvo pri angleških rudnikih. Lansko leto ga je potrebovala mornarica samo 300.000 ton kljub pripravljenosti angleškega bro-dovja na Sredozemlju. Letalski sporazum med Grčijo in Nemčijo bo kmalu podpisan. Letalsko službo bo v Grčiji vršila nemška družba Luft Hansa. Advokatski poklic je spet dovoljen v Sovjetski Rusiji. Ta odredba sovjetske vlade bo pomagala ustvariti novo panogo boljševiškega meščanstva, ki so ga do zdaj tvorili uradništvo, policija in vojska. Tako Rusija spet ustvarja razredno družbo samo na drugi podlagi, kakor je v kapitalističnih državah. Zdravilo proti gripi eo iznašli v Ameriki na harvvardski univerzi in sicer je to zdravilo v ultravioletnih žarkih. Iznašli so ga vprav, ko je začela gripa v Ameriki ponehavati. Vezuv je pokril sneg, ker je po vsej južni Italiji začela padati temperatura, pričakujejo hudega zimskega vala. Holandska kraljica Vilhelmina je dospela r Avstrijo na zimski oddih. Gripa v Londonn je zahteva pretekli teden 768 smrtnih žrtev. Angleške oblasti še zmeraj izvajajo najsbrožje varnostne odredbe. II Pri kokainskih poslih se ne predstavljamo Zanimivosti iz sodne razprave proti kokafnistom in samozvanim ugrabiteljem IB ff Hovanščfna" v ljubljanski operi Ljubljan, 13. jan. Velika razpravna dvorana je včeraj kazala prav spremenjeno lice. Za branilce-odvetnike je bila postavljena široka miza ol> strani državnega tožilca dr, Julija Fellaberja. Za devet obtožencev pa 3 klopi. Razprava se je pričela že mnogo prej, pred določeno uro, ker je prva razprava odpadla. Pazniki 60 v dvorano pripeljali 4 glavne obtožence. Pozneje, šele ob 10, so prišli ostali, ker so bili na svobodi. Med poslušalci so bili popolnoma novi in nepoznani obrazi. Več dam in gospodičen se je živahno zanimalo za ta nenavaden proces, ki je podal jasno sliko, kako bohotno je pri nas razvito tihotapstvo kokaina odnosno njega tajno razpečavanje. Obtožence je branilo 6 odvetnikov: dr. Murko, dr. Brence, dr. Ražem, dr. Maček, dr. Peršin in dr. Smodej. Prvi obtoženec Širok zanika Glavni organizator kokainskih sleparij, Pavel Širok, Je mož krepko energije. Je darovit govornik. Bil je v svojem zagovoru dobesedno >širok«. Njegovo zasliševanje je trajalo dobri 2 uri. Zanikal je vsako kazensko krivdo. Predsednik g. Lederhas: »Vse odkrito pri- znajte! Stvar je prišla na dan. Ste krivi?« Obtoženi Širok: »V zadevi sami popolnoma nič. Le v toliko, v kolikor je, da bi to blago kupil v trgovini.« — Prodali ste 1 kg kokaina Ceferinu. Kakšen je bil?« — »Čeferinu sem prodal kokain znamke »rouge«, ki je polovico manj vreden, ko znamka »merk«. »Rouge« ne gre tako v promet Gre samo v tihotapske svrhe.« — Širok je bil kot dober strokovnjak in poznavalec tega mamila obširno razlagal sodnikom, koliko se lahko pri takem poslu zasluži, kako prihaja v našo državo kokain itd. Predsednik: »Izvedenec je izjavil, da je bila v zavoju sama soda, v vzorcu pa pravi kokain.« — Širok odločno: »V zavoju je bil pravi. Potem je bilo vse zamenjano.« — »Koliko let ee ukvarjate « kokainom?« — »V 4 letih sem napravil 4 dobre in večje kupčije. Prodajal sem 100% pristno blago. Ta kupčija ni meni nesla reden dohodek. Vedno sem prodajal pristno in pravo blago.« — »Iz česa ste riaredili kokain?« — »Nisem bil čarodej« — Kdo vam je dobavljal pravo blago?« — »Gospod Jochinger.« — »Ali ni to fingirano ime?« — »Ne. Drugače sem dobival tudi oferte od sina šolskega upravitelji v Limbušu.« — Obtoženec je izjavil, da nikoli v svojem življenju ni videl Martina Sveteja, priznal pa je, da je bil znan z Mau-eerjem in Hladnikom. Povedal je, kako je prišlo do kupčije s Čeferinom. Jochinger je nosil kokain v gostilno pri »Elzi« ▼ Tavčarjevi ulici. — Sodnik: »Se dobro poznate na kokain? Vas ne more nikdo nafarbati?« — »Da. Dobro sem poznal blago. S Čeferinom so bila dolga pogajanja. Bila je dogovorjena kupčija za 1 kg 80.000 Din. Dal Je 15.000 dinarjev gotovine, pa menico za 15.000 Din. Če-ferinu je izročil pravo blago. Kaj se je potem zgodilo, ne ve. Odpelfan na Sangrad in vkovan Na prijaznem gradiču Sangradu pri Cerkljah na Gorenjskem, ki je bil nekdaj last ljubljanskega župana in senatorja Ivana Hribarja, kamor ie gospod zahajal dolga leta na letni oddih, se Je odigrala v kriminalnem pogledu čudna pustolovščina in strašna zgodba, da se človeku kar lasje zaježe. Predsednik: »Povejte, kako ste ee odpeljali na Sangrad?« Obtoženi Širok: »Mauser me je seznanil z Bizjakom. Povedal mi je, da bom zakonitim potom lahko vnovčil menico. Nisem mu zaupal. Maks Rizjak me je izvabil, da sva se peljala tja gori. Pravil tni je, da tam živi neka »grofica«, ki želi kokain. Dal sem mu 100 Din in kupil še 10 litrov bencina. Od Kranja me je vozil okoli 2 uri in še ponoči, da sem izgubil vsako orientacijo. Ko som vstopil v grad, so za menoj zaprli vrata. Nekdo me je lepo pozdravil in vzkliknil: Milostljiva grofica že čakal V sobo so me zaklenili. Dva maskirana mov'ka sta zavpila: Stoj! Roke v vis! Mislil sem takoj, da sem prišel v kako gangstersko družbo.« — »Koliko časa ste bili gori?« — »Mogoče 6 dni. Ne morem reči.« Neki moški, ki Je dejal, da je grof in brat grofice, mu je pripomnil, da je grofica zapravila že Grof mi je grozil: »Če stvari ne uredite, gorje vam. Samo jaz Tn Bog bova vedela. Strohneli boste tu v kleti. Hočemo vse dobiti, kar je zapravila. Po hodniku je drsala grofica in vpila: Ali ima pravo blago? Če ne, kar po njem. Hu, hu! Ubijte ga! Moška sta imela v rokah gorjače in velikega psa s seboj. Slekli so me. Pustili me v hlačah. Zvezali so me na nogah z vrvjo, na roke so mi dali okove.« Predsednik: »So vam dali jesti?« — »Širok: »So mi. To je res!« — »Ste vse smatrali za nasilje?« — »Seveda. Za milijon ne bi več tega prestal. Mislil sem, da sem zašel med razbojnike. Spoznal sem slugo Janeza, grofa (Burgarja) in Bizjaka. Grozili so mi s smrtjo in natezalnico. Sluga Janez mi je nosil žganje, ki da ga je grofici ukradel. Grof je govoril, da je brat grofice. Prišel je Čeferin k meni. Vzkliknil sem: »Gospod Čeferin! Sam Bog vas je prinesel.« Čeferin: »Gavnerji ste bili! Veste, da je bila sani soda?« ;>Širok: »Šest dni nisem mogel iti na potrebo!« Puščena na svobodo Obtoženi Pave) Širok je nadaljeval: »Čeferinu sem moral podpisati posebno izjavo, da sem mu prodal 1 kg sode. Pustili so me nato na svobodo. Zavezali so mi oči in zvezali roke na hrbtu. Okoli polnoči so mene z Hladnikom odpeljali iz gradu. Vsi so bili maskirani. Vozili so 2 uri. Zložili so naju v gozdu, enega v eno, drugega v drugo smer.« Širok je svojo dogodivščino končal: »Razjokal sem se, ko sem zopet videl zvezde!« Predsednik: »Zakaj niste zadeve javili policiji?«' Širok se Je izmotaval in ni botel priti s pravo barvo na dan, kajti sledila so Čeferinu izsilje-valna pisma. Državni tožilec obtožencu: »Povejte tihotapce kokaina, vsaj eno oeebol Takoj umaknem proti vam obtožbo.« »Kokainisti« so našli še drugo žrtev. Je bil to Lado Vučnik. Širok je zanikal, da bi mu bil prodal pol kg sljude, ker ni lahka trgovina s kokainom. Vse se je dolgo pletlo. Izročil je oškodovancu pristen kokain. Predsednik: »Čistega kokaina med tihotapci ne boste dobili!« Drug; Josip Mauser je sodeloval pri kupčijah s Čeferinom in v enem primeru z Vučnikom. Poznal je po poslovnih zvezah Čeferina že kakih 5 let. Opisal je, kako je prišlo pri Čeferinu do kupčije. Blago je bilo pro- dano za 30.000 Din. Med seboj so govorili nemški, širok je prinesel kokain. Vedel je samo to, da je bilo blago pristno. Mauser je sodeloval tudi pri eni kupčiji z Ladom Vučnikom. Pravi, da je naredil »pošten kšeft«. Popoldanska razprava Ob 13.30 prekinjeno zagllševanje obtožencev se je ob 16 nadaljevalo. Izpovedbe obtožencev so osvetlile v žarki luči, a kakšnimi metodami skušajo izvrševati sleparji posle z laži-kokainom. Običajno nastopajo kol posredovalci in trgovci iz Avstrije in Italije. Tretji obtoženec Martin Svete je priznal, da je posredoval za Vučnika pri 2 kupčijah. Za tega je iskal blago. Delal je čisto samostojno. Dobro se zasluži. Računal je sam na 8000 Din nagrade. Hladnik se je Vučniku predstavil kot Comini, trgovec iz Trsta. Bila Ee soda .. . Svete ee je, kakor ostali, močno zapletel v protislovja. Po prvi sklenjeni kupčiji mu je Vučnik pripomnil: »Kaj mislite? Mene hočete oslepariti? Slal>o blago! Ce bi bilo pravo, bi ga oddal.« Naposled je pripomnil: »Bila je samo navadna soda. Kaj hočem napraviti?« Svetč: »Proč vrzite!« Po prvi kupčiji je sledila druga. Vzorec je bil pravi, kaj je bilo v zavoju, Svetč ne ve. Vučnik je bil opeharjen za 10.500 Din. V zavoju je bila sljuda. Gfavno je bfago in denar Hladnik Franc kot četrti obtoženec kratko: »Bavim se že 30 let s kokainom, ker sem bil zaposlen v kemični tovarni. S kupčijami kokaina ee pečam že več let Širok me je naprosil, da bi nastopal kot fungiran trgovec iz Trsta. Po tihotapskih pravilih je kokain »rouge« za polovico cenejši. Glavno pa je blago in denar. Pri takih poslih se človek ne predstavlja. Čeferina nisem Imel namena oslepariti. Hladnik je nato naslikal v glavnih potezah svoj zapor na Sangradu. Zaprli so ga v eno sobo. Privezan je bjl 2 dni in jx>1. Dali so mu okove na roke. Straža se je ponoči menjavala. Opravka je imel s 3 maskiranci. Bil je v silnem strahu. »Mislil sem, da je vsega konec,« je končal. Kai pripoveduje Čeferin V podrobnostih je pripovedoval, kako je prišlo do kupčije. Poprej ni imel opravka s kokainom. Niti trenotka ni dvomil v pristnost blaga. Prinesli so mu 1 kg kokaina. Hladnik, ki ie dejal, da jo strokovnjak, je kokain analiziral. Peljal se je z zavojem v Logatec, da ga izroči trgovcu Cominiju. Dolgo je čakal. Cominija ni bilo. Vrnil se je. Ženi je poeneje potožil: »Izgleda, da ni pravi kokain in da smo nasedli.« Prišla je preiskava, ki je ugotovila, da je notri soda. Širok je Čeferinu zatrjeval, da je kupil pristen kokain, znamke »merk«. Hladnik mu je pokazal šop jugoslov. bankovcev. Mesto, kjer so paket načeli in vzeli vzorec, so zaprli in parafirali. Čeferin je odločno izjavil: »Tu je moja parata! Tu Hladnikova.« Predsednik: »Hladnik! Priznate, da so tu vaše parafe?« Hladnik nejevoljen: »Ne-e-e! Absolutno ne!« Zadeva Sangrad V zadevi kokaina je bil Drago Čeferin kot prvi 4 obtoženci obremenjujoča priča. Senatni predsednik je nato prešel k zaslišanju Draga Čeferina kot obtoženca, obdolženega prestopka zoper osebno prostost in varnost po g-u 243 k. p. Predsednik: »Kdo je skuhal stvar s Sangra-dom?« Čeferin: »Moja žena, ki je dala denar. Širok je prišel menico prezentirat. Bili smo vsi razburjeni, da bomo še ob 15.000 Din zaradi sode.« Predsednik: »Ste se dogovorili, da boste načrt izpeljali, kako boste igrali straže in grofa?« — »Nisem bil zraven. Žena mi je samo dejala, da se odpeljejo z Bizjakom in Burgarjem na Sangrad. Več se je stvar pletla.« Na razpolago za načrt sta bili izbrani 2 sobi. Pozneje je izvedel, da imajo oba zvezana. Čeferin jc še pripomnil: »Denar je bil po večini last moje žene in nisem imel toliko vpliva na njo.« Pozneje je Drago Čeferin dobival od neko strani izsiljevalna pisma, ki so mu grozila: >Gospodl Vse vemo. Pošljite 10)00 Din, drugače pride afera v javnost in boste v pol ure ovadeni.« Črna roka! Druga žrtev Vučnik Senatni predsednik g. Lederhas je uato prekinil zasliševanje obtožencev in odredil zaslišanje druge žrtve Lada Vučnika kot priče. Po obtožencu Martinu Svetč je bil uveden v tajinstven krog tihotapcev, prodajalcev in kupcev kokaina. V določenih in razdeljnih vlogah so vsi glavni obtoženci nastopali tudi pri Vučiiiku, ki je bil oškodovan za okoli 32.000 Din. Govorili so nemški. Pozneje je izvedel, da je avstrijski trgovec Goldstein v resnici obtoženi Mauser. Rekel mu je, ko sta se začela pogajati za kokain: »Bei Bolehen geschfiften stellt man sich nicht vor.t Priča jc odločno zatrjevala, da poprej ni imel nikdar posla s kokainom. Ni bil strokovnjaško izobražen za kokain. Za prvo dobavo je plačal 15.000 Din. Priča resignirano: »Ko 6iem zavoj odprl, sein bil zelo prestrašen in iznenaden. Notri je bila soda!« — Predsednik: »Sodo poznate?« — Priča: »Dobro. Meni je bilo nerodno, da sem dal častno besedo trgovcu Cominiju za pristen kokain. Svetč je bil sam iznenaden!« Jok za tisočaki Branilec Sveteta dr. Peršin je vpadel: »Važno je, da sta oba (Svete in priča) jokala za tisočaki.« »Priča: »Jasno 1 Zadovoljen bi bil, če bi zaslužil vsaj 9 jurjev.« Priča je v vseh podrobnostih opisal tudi drugi primer, kako je pri kokainu opeharjen za 10.500 dinarjev. V paketu je bila sljuda ali »federbajs« po domače. Kupčije so se vršile lani avgusta. $e druge žrtve Drž. tožilec priči; >Ali veste, da bo nekega gospoda v Kranju opeharili za 888.000 din?« Priča: »Ni bil edini. Širok in Mauser »ta jih osleparila že več, prav ua isti način, ko mene. Imena Irgovca v Kranju ne veni. Sam je prišel k meni in mi vse povedal. Obtoženi Bizjak: »Tudi meni je nekdo pred pol ure na hodniku pravil, da jo bil ogoljufan. Drž. tožilec: :>Neka žrtev je tudi v Bohinjski Bistrici, druga v Črnučah « Ta slednja je bila oškodovana za okoli 60.000 din. Predsednik: »Policija bo storila svojo dolžnost in stvar razčistila.« Nastop živahne Albine Čeferinove Zatem je nastopila pred sodniki šesta obtoženka Albina Čeferinova, dama simpatične zunanjosti in krepke volje. Ni bila navzoča pri kupčiji lani ves čas, le nekaj trenutkov. Moj mož je vprašal Hladnika — Cominija: »Kdo ste vi?c — Govorili so nemški. Hladnik hladno: »Meine Legitimation ist Geld.-f. Pokazal je denarnico, polno bankovcev. Očrtala je nato v podrobnostih, kako je Širok oktobra prezentiral menico. Govorila sem z Bizjakom, ki mi je dejal: »Nasedli ste veliki bandit Celo Mater Božjo prekucnejo, ko gre za denar.« Predsednik: >Kdo je skuhal načrt?« Obtožen: ka: »Jaz in Bizjak. Ideja Sangrad in dve sobi na razpolago. Vse je bilo kar hitro! Glavno je bilo rešiti menico iz rok Široka. Šli smo na Sangrad: Jaz, Bizjak in Burgar.« Predsednik: »Se niste domenili, da boste Vi grofica, eden grof in drugi sluga?« Obtoženka odločno: »Ne. Vse je prišlo samo po sebi. Kaj se je vse potem godilo, me ni zanimalo. Delali so po svoje.« Predsednik: »Kdo je napravil maske?« — »Sama jaz iz črnega klota!« Prav temperamentno je obtoženka pripovedovala o vseh nadaljnih dogodkih na Sangradu. Bila je aretirana 17. oktobra lani. Tri dni je bila zaprta. Nobene nagrade ni obljubila. Bizjak ji je idealno pomagal. Razprava se nadaljuje v četrtek Senatni predsednik je ob 23, po zaslišanju Čeferinove prekinil razpravo In odredi! nje nadaljevanje za četrtek, 14. t. m. ob fi.90 dopoldne. Sledilo bo najprej zaslišanje zadnjih treh obtožencev. Med Ljubljančani je vladalo veliko zanimanje za razpravo. K večerni razpravi je prišel senjor slovenskih igralcev g. Danilo in pazno poslušal do konca. i:v Soseda skoro ubil Celje, 12. januarja 1937. Pri celjskem okrožnem sodišču se je danes dopoldne zagovarjal 54 letni posestnik Jožef Nunčič iz Sodne vasi pri Pristavi v šmarskem okraju. Nunčiča je obtožilo državno tožilstvo, da je 24. septembra lani z nožem sunil Otorepca Franca, da bi ta skoraj podlegel. Nunčič priznava dejanje, izgovarja pa se, da je prišlo med njim in Otorepcem na Otorepčevem travniku do prepira, v katerem je Otorepec potegnil svoj žepni nož in dejansko napadel obdolženca ter ga neznatno ranit nad levim kolenom, obdolženec pa je v silobranu zamahnil s svojim nožem proti Otorepcu, ga zadel v leva prsa, nato pa zbežal domov. Tako se zagovarja obdolženec. Priče pa so povedale, da je Otorepec delal na svojem travniku, ko ga je pa zagledal njegov mejaš, ga je začel pozivati na »auf biks«. Otorepec se pa na njegove klice ni odzval, zaradi česar jo je ubral Nunčič naravnost proti njemu, ga naskočil z odprtim nožem in zabodel takoj v srce, nato pa odšel domov. Otorepec je začel takoj klicati na pomoč, nato se je pa nezavesten zgrudil. Poklicani zdravnik ga je za silo obvezal. Poškodba je bila smrtnonevarna, vendar se je Otorepec vseeno obdržal pri življenju. Nunčič je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. Moža bo spravil iz zapora... Celje, 12. januarja. Na zatožni klopi je sedel danes tudi 49 letni posestnik Plevnik Jurij iz Verače v šmarskem okraju. Plevnik je lani v Javorju pri Slivnici premamil KladniK Marijo, da je pod lažnimi pretvezami dobival od nje posojila, vsega skupaj 8000 Din. Kladnik Andrej, mož Marije, je bil leta 1934 obsojen na 14 let robije. Plevnik je ženi pripovedoval, da ima v Belgradu dobre zveze iu da tam vse doseže ter da bo njen mož zopet kmalu na svobodi oziroma, da mu bo dolgoletna kazen vsaj znatno skrajšana. Zato pa je treba denarja. Kladnikova uiu ga je posojala. Pozneje pa je baje pravil, da je že bil v Belgradu in da je v ministrstvu pravde njeno prošnjo osebno tolmačil, da pa ne ve, ali bo popolnoma uspel. Sodišče je izreklo oprostilno sodbo, ker se je prepričalo, da ni imel Plevnik namena prevarati Kladnikove in da je tudi v stanu vrniti izposojeni denar. Po nedolžnem ob življenje Maribor, 12. januarja. Iz Dravograda nam poročajo o tragičnem dogodku, ki se je odigral preteklo nedeljo v Otiškem vrhu, V taroošaji gostilni se je vršila zabava, ki je trajala čez polnočno uto. Okrog 2 po polnoči se je izcimil med gosti prepir, ki je razdvojil vinjene ljudi na dva tabora. Prvi se |e zbral okrog gostilničarja, drugi pa okrog njegovih nasprotnikov. Gostilničarjevi pristaši so obdržali položaj r gostilni, nasprotniki pa so se umaknili na cesto, kjer »o vpili in razgrajali. Na prag gostilne pa ®e je postavil gostilničarjev prijatelj 26-letni delavec Rajmund Verovnik, ki je kakor nor metal na nasprotnike steklenice, katere ®o mu prišle pod roko. V tem trenutku je prišel mimo gostilne 17-letni delavec Roman Levinger, ki se prepira »ploh ni udeleževal ter je opazoval metež le od daleč. Na cesti ga je čakal njegov brat in k njemu se je Levinger napotil, da bi odšla iz nevarne okolice. Nesreča pa je hotela, da ga je zadela steklenica, ki je priletela iz gostilne, v glavo s tako silo, da se je na mestu zgrudil. Udarec mu je prebil lobanjo in ranil možgane. Ko je priskočil brat in drugi nesrečnemu fantu na pomoč, so z grozo opazili, da je ie mrtev. Verovnika so orožniki aretirali. Odločno zanika, da bi bil on vrgel steklenico v Levingerja in pravi, da se je v kritičnem trenutku nahajal na cesti ter se v temi pretepal z nekimi nasprotniki. Steklenico da je moral vreči v Levingerja nekdo drugi. Oblasti vrše sedaj preiskavo, da •• zagoneten »lučaj pojasni. »Hovanščinac: Dositej (Betetto), Marta (Golobova), knez Hovanski (Primožič). Ljubljana, 13. januarja. Pravih, umetniško nadpovprečnih novitet nismo še imel j v dosedanji operni sezoni. »Matije Gubca in >Botre Smrti« se je držalo v marsi-kakem oziru preveč slabosti in napak, tako da ne moremo trditi o njih. da bi pomenila bogvekakšen dogodek na našem odru. Bila pa je že res potrebna nekakšna protiutež vsem operam, ki smo jih imeli letos priliko videti na novo naštudirane v našem opernem gledišču, In ki so bile po večini italijanskega izvora. Težko b to nalogo izpolnilo bolje kako drugo delo kot Musorgskega »Hovan-ščina* in to po lepoti svoje slovanske glasbe in mogočni literarni zasnovi libreta samega. Posebno v tem poslednjem pogledu je >Ho-vanščina« edinstven pojav v operni literaturi. Mu-sorgskemu, ki si je sam pisal libreto, ni ilo za tiste običajne operne ljubavne zapletljaje, iz katerih odseva na splošno pogledano že kar banalna tipičnost; v »Hovanščini« je hotel ustvariti mnogo več, nekaj, kar je s pojmom opere skoraj nezdružljivo, sliko cele dobe, sliko Rusije s konca 17. stoletja. Že sama na sebi skromna ljubavna zgodba je potisnjena skoraj čisto v ozadje, tudi razplet zarote starega kneza Hovanskega ne zavzema tako centralnega položaja, da se ne bi mogla ta opera še kako drugače imenovati; sprevod razkolnikov, ki se stvori v 1. dejanju pod vodstvom svečenika Dositeja in njihova pesem sta nevidno ozadje sledečih dejanj in se zopet pojavita v sredini odra šele v zadnjem dejanju, ko jih objamejo krvavi plameni grmade. Ta kaotičnost dogodkov je za režiserja precej težak problem. Ciril Debevec se je zavedal, da dajo tej navidezni kaotičnosti šele prekrasna glasba Musorgskega, ki se preliva iz otožne ruske narodne motivike v mogočne tn svečane cerkvene zbor o Razkolnikov, pravo monumentalnost. Zato se ni trudil dajati poudarka kakemu posameznemu dogodku, ampak je pustil širokim potezam Musorgskega polnega zamaha; vendar se je v vsem poznala njegova fina roka (da omenim le lepo izdelane zaključke dejanj, spričo katerih neteatral-nosti bi bržkone marsikakega režiserja bolelo srce). Glasbeno stran je spravil lepo Izdelano do veljave ravnatelj M. Polič. Zasedba vlog je bila skoraj ista kot pred dvema letoma, le mladega Hovanskega je pel namesto Gostiča Franci, staremu Hovanskemu je dal Primožič mogočen odrski Uk. Pevsko sta se posebno odlikovala Betetto kot svečenik Dositej in Golobova v vlogi Marie. Čudno je le to, da pri sobotni premijeri gledališče ni bilo tako napolnjeno kot pri marsikaki drugi; ali naše občinstvo res ne ve, da »Hovan-Sčina« visoko presega po lepoti, monumentalnosti in originalnosti dela samega in tudi po izvedhi na našem odru marsikatero neslovansko delo? W. Pred pričetkom pogajanj med JRZ in dr. Mačkom Belgrad, 13. januarja, m. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, bo v najkrajšem času prišlo do pogajanj med JRZ in dr. Mačkom kot predstavnikom KDK. Skorajšnji pričetek teh pogajanj potrjuje tudi voditelj slovenske izvenparlamentarne opozicije dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora. Današnja »Politika« objavlja razgovor svojega dopisnika z dr. Kukovcem, r kateri pravi, da sta dr. Kukovca obvestila že dr. Odič iz Čakovca in Koren iz Črnomlja, da bo v resnici prišlo do pogajanja med JRZ in dr Mačkom. Kukovec pravi v svoji izjavi nadalje, da je JRZ pripravljena izvesti za uvod v končno ureditev naših notranje političnih vprašanj občinske volitve v mestih. Te volitve bodo docela svobodne. Po informacijah dr. Kukovca bo vlada izvršila tudi še nekaj del, preden se bo lotila dokončnega reševanja vseh ostalih vprašanj, ki jih običajno označujemo z nazivom »hrvatsko vprašanje«. Nogometne tekme z Inozemstvom Belgrad, 13. januarja, m. Na sinočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je tajnik za stike z inozemstvom Svetislav Popovič objavil program mednarodnih tekem, ki jih bo reprezentanca Jugoslavije odigrala z reprezentancami drugih držav. 9. maja bo tekma med Madžarsko in Jugoslavijo v Budim nesti. 19. septembra pa revanžna tekma v Belgradu. 16. maja bo tekma med Romunijo in Jugoslavijo v Belgradu, 6. junija med Belgijo in Jugoslavijo v Belgradu, julija tekma med Francijo in našo državo v Belgradu, avgusta tekma med Turčijo in Jugoslavijo, 3. septembra med ČSR in Jugoslavijo v Pragi, 10. septembra pa tekma med Poljsko in Jugoslavijo na Poljskem, ianuarja, m. Dunajski nogometni klub »Admira« bo 24. t. m. igral prijateljsko tekmo z belgrajsko »Jugoslavijo«. Tekmo bo sodil sodnik Jordan iz Ljubljane. Tudi njegov namestnik je izbran iz vrst ljubljanskih sodnikov. Proračun belg. občine • j Be,«rad- 13* januarja, m Belgrajska občina je izdelala proračunski predlog za prihodnje leto. Proračun izkazuje 329,727.221 dinarjev dohodkov in prav toliko tudi izdatkov. Med izdatki so naj-| višje postavke za redne materialne izdatke v znesku 132 milijonov dinarjev, za izredne 26 milijonov in za osebne izdatke 92 milijonov. Pozor pred lažnimi akviziterji! Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani (Putnik) nam sporoča, da zbirajo že dalj časa po Ljubljani in okolici naročila za oglase in uvrstitve v nekak vodnik po Ljubljani pod firmo Metropola Slovenije razni akviziterji, ki pri strankah navajajo, da izda tak vodnik Zveza za tujski Eromet oz. Putnik v Ljubljani. Svarimo pred temi tžnirni akviziterji, ker niti Zveza za tujski promet, niti Putnik ne izdajata sedaj kakršnekoli slične edicije. Svarimo tudi pred vsakim telefonskim potrdilom naročila ali telefonično terjatvijo, ker upada tudi ta metoda med navadne trike teh akviziterjev. Kulturni koledar Dobrila Jurap IS. jan. 1882. je umrl v Trstu poreško-puljski in tržaško-koprski škof Juraj Dobrila. Kodil se je 16. aprila 1812 v Ježuju pri Tinjanu v Istri. — Gimnazijo je Študiral v Karlovcu. Filozofijo in teologijo pa v Gorici. Svoje študije je nadaljeval v AvguStineju na Dunaju, kjer je dosegel tudi dok-torat. — 1849. je bil imenovan za ravnatelja novega tržaškega semenišča kjer je predaval tudi pastoralno teologijo. 1854 je postal stolni župnik v Trstu, 1857 pa je bil imenovan za poreško puljskega škofa. — Med Slovenci je deloval nad 20 let in se je živahno zanimal za njihovo kulturo in narodno življenje, Tako je pozdravil ustanovitev Slovenske Matice in bil tudi njen ustanovni član. — Predvsem pa se je posvetil povzdigi narodne zavesti, verskega in kulturnega življenja med zaostalimi Istrani. — Za njihove pravice se je povsod vneto potegoval. Pa naj je to bilo v deželnem zboru ali pa v državnem na Dunaju, na p Hišnici ali v pastirskih pismih. - Napisal je poučno in molitveno knjigo: Oče tudi tvoja volja. „Vdova je prosila za podporo" Ljubljana danes koledar Danes, 13. jan., sreda: Veronika. .1 utri, 14. jan., sreda: Feliks, muč. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 In mr. G a rtu s, Moste. • Drama: »Atentat.« Red B. Opera: »Cavalleria rusticana.« Red sreda. Kino Union: »Moskva—Slianghai.« Kino Matica: »Ciganska postava.« Kino Sloga: »Upornikova hči.« Ljubljana, 13. jan. Pod tem naslovom je »Slovenski narod* z dne 11. t. ni. prinesel nekako kritiko na naslov mestnega socialnega urada, ki da se ni usmilil uboge vdove, katere mož se je ponesrečil pri regulaciji Malega grabna, torej pri mestnem javnem delu. D# je vdova po ponesrečenem možu-delavcu v resnici uboga, je gotovo in v to tudi na mestnem socialnem uradu prav gotovo ne dvomijo. Toda resnici na ljubo jo treba povedati, da imenovana vdova za podpora na mestnem socialnem uradu sploh ni prosila, temveč je le prosila, da bi ji zvišali nezgodno rento iz 5. v 8. razred. Mestni socialni urad pa nima nikake pravice predpisovati Okrožnemu uradu zvišanje zavarovalnine, za-j to so ji tu svetovali, naj se obrne v la namen na Okrožni urad, ki je za to pristojen. Za kako podporo sploh ni prosila, gotovo pa hi jo bila dobila, ce bi bila zanjo prosila. Mestni socialni urad ima dan za dnem toliko potrebnih prosilcev, da ne more podpor ponujati, saj še prosečim ne more vedno ustreči. Socialni urad z veseljem pomaga, če ima le zadosti sredstev na razpolago, saj je pomagal že neštetim prosilcem, tudi če niso bili pristojni v ljubljansko občino, a so bili tu dalje časa zaposleni. Trajno pa ljudem, ki niso ljubljanski občini, po pravilniku ne more pomagati in tudi nima toliko sredstev na razpolago, saj i mora v prvi vrsti podpirati revne ljubljanske ob-, čane in šele v drugi vrsti ostale. Čudno je, da je ravno socialni urad mestne občine nekaterim listom stalen trn v peti, saj socialno skrbstvo v Ljubljani S* nikoli ni bilo na takšni višini, kol je danes. Mnogi nepristranski opazovalci to odkrito priznavajo. Izmed vseh jugoslovanskih mest ima mesto Ljubljana relativno najvišji proračun za socialno skrbstvo in mestni socialni urad objektivno vsakomur pomaga v mejah možnosti, bodisi s podporo, bodisi z delom. Čudežev pa socialni urad no more delati, saj je v polni meri odvisen od podpore javnosti. Da mestna občina danes v resnici skrbi za uboge in brezposelne, dokazujejo mnoge dobrodelne akcije, razna javna dola, kot kanalizacije, in druge gradnje, v bodoče pa bo skušala odpreti še več javnih del. Delo v Malem grabnu izvršuje Terenska tehnična siekcija za regulacijo Ljubljanice, ki vodi delo v svojem obračunu. — Mestni socialni urad pošilja tja brezposelne delavce, kolikor jih je potrebno in plačuje iz fonda prostovoljne socialne davščine. Pošilja jih pa tudi na delo pri regulaciji GradašSice in tu jih plačuje banovinski bednostni fond. Mestna občina je vse svoje ljudi, ki jih je dalj časa zaposlila, bolniško zavarovala in plačuje zanje polni bolniški zavarovalni znesek, tako, da prejemajo zaposleni delavci cele mezde. Poleg tega jc plačala polne mezde delavcem za božič in za novo leto ter za božič celo tistim delavcem, ki so zaposleni v Gra-daščiei in so plačani iz banovinskega fonda. Danes je socialna politika na mestni občini povsem objektivna in usmerjena v to, da pridejo do pomoči zares potrebni in da se socialno zlo talen pri korenini. Javnost in prav tako časopisje pa je poklicana, da občini pri njenem prizadevanju za socialno pomoč ubogim pomaga, ne pa da ji zato namerno meče pod noge — polena! Stroški mestnega obligacijskega posojila nekdaj in danes ^MSESnEM Prekrasen, pretreaHivem tlim o zlomu malcega carstva, o Krvavi ruski revoluciji Moskva - Shanghai Pola Negrl Gustav Oieul — sjusi Lanner — W. Keppler Mala, popularna llubllenka »veta SHIRLEV TEMPLE Upornikova hži mmzfmmm tnr/tiiv premiera Izvirnega msko-sovtetakegn fllma Soif nf ■*ltl \ Ciganska postava Lela Černaja 3iP-^cUtoM' 66 16.,121 A? iuhi: Pogrebno društvo Marijine bratovščine t Ljubljani vljudno vabi svoje članstvo, da se udeleži rednega občnega zbora, kateri se vrši v nedeljo, dne 'M. januarja 1937 ob pol 3. uri popoldan v dvorani Križevniškega samostana v Ljubljani. Ker je na dnevnem redu med ostalimi običajnimi točkami tudi sprememba društvenih pravil, pričakuje odbor, da se čim več članov udeleži obč. zbora. Lep dar. Pri županu gospodu dr. Adlešiču se je zglasil gospod Hajko Ranzinger in mu izročil din 1000 kot prispevek Rotarj-kluba v Ljubljani za zimsko pomožno akcijo mesta Ljubljane. Za lep dar iskrena hvala! Nameščenci in nameščenke! Nocoj ob pol 20 je v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti veliko zborovanje, na katerem bomo obravnavali vse svoje najvažnejše stanovske zadeve. Zato: polnoštevilno! Ustanova dr. Franceta Košmcrlja, odvetnika in univerzitetnega profesorja v Chicagu za dijake Tehniške srednje šole v Ljubljani, ki obiskujejo arhitektonsko-gradbeni, strojni ali elektrotehniški oddelek, v znesku 3000 Din letno, je razpisana, — Natančni pogoji so razvidni iz »Razpisa« na mestni občinski aeski in v veži Tehnične srednje šole v Ljubljani, • Ljubljana, 13. januarja. Pod komisariatom vladnega komisarja, gospod Antona Mencingerja, je mestna občina ljubljanska izdala in razpisala posebno 6% obligacijsko posojilo v nominalnem iznosu 30 milijonov Din, namenjeno gradnji stanovanjskih hiš. Subskripcija tega posojila iz leta 1927 in 1928 ni uspela. Vsega skupaj je bilo podpisanega komaj 11 milijonov 995 tisoč Din posojila. Pri tem podpisovanju pa so'bila v pretežni večini udeležena mestna podjetja, oziroma mestne ustanove in nekateri važnejši in večji penzijski fondi in večji denarni zavodi, Prav malo je torej odpadlo na manjše ljudi, t- j, na obrtnike, trgovce in uradnike. V zvezi z razpisom navedenega posojila je morala mestna občina ljubljanska misliti na tisk v ta namen potrebnih obveznic MOL. S tozadevnim naročilom je tedaj mestna občina ljubljanska zelo hitela in še preden je bil zaključen rok za sub-skripcijo, je bilo že oddano tiskarni naročilo za natisk 30.000 kosov obligacij v kombiniranem knji-i°- >n bakrotisku. Računalo «e te iedaj, da ho subskripcija 30 milijonskega posojila 100 odstotno uspela in da bo zato treba čim prej razdeliti med podpisnike vseh 30 tisoč obveznic. Tiskarnar je v dogovorjenem roku dobavil vseh 30.000 izvodov obligacij s 30.kuponskimi polami ter še 490 izvodov rezervnih obligacij, skupno za ceno 150.999 Din. Ker pa jc subskripcija izpadla zeld slabo in je bilo podpisanega komaj eno tretjino posojila, je bil tako tisk 30.000 izvodov obveznic popolnoma odveč in je ležalo skoraj dve tretjini obveznic prav do zadnjega časa v Irezoru mestne blagajne. Ti zaboji neporabnih so bili mestni blagajni ves čas v veliko napotje. Zato je mestna blagajna sedaj na odredbo gospoda župana ves ta papir prodala najboljšemu ponudniku po 60 par za kg j in s tem napravila prepotreben prostor drugim papirjem. Iz tega je razvidno, da je bil tisk ob-vsak način preuranjen in je tako ljubljanski mestni veznic pred znanim rezultatom o subskripcvii na občini tudi gmotno mnogo škodoval. V tej zvezi bi bilo pripomniti, da so znašali vsi stroški tedanje subskripcije s tiskom obveznic vred skupno 271.342.97. Preteklo leto, ko je mestna občina ljubljanska zopet izdala razglas na prebivalstvo in ga povabila, naj se v čim večii meri udeleži podpisovanja novega 6"i obligacijskega posojila v nominalnem znesku 20 milijonov Din, to pot za Od tu in tam Sinočni hokej , Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Začetek ob 20. uri: Sreda. 13. januarja: Atentat. Red B. Četrtek. 14. januarja: Na ledeni plošči. Red Četrtek. V drami pripravljajo premiero Hodgeove igre »Dež in vihar*, ki jo je prevedel rilip Kalan, po oderski priredbi Detlela Siereka. Oelo so igrali najrazličnejši svetovni odri z velikim uspehom. OPERA Začetek ob 20 uri Sreda. 13. januarja: Cavalleria rusticana GlutnaCi. Red Sreda Četrtek, 14. januarja: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Popust za abonente. Petek, 15. januarja: Zaprto. 50% popust na dnevne cene dobe ;si abo-nenti, ki se izkažejo z abonentsko izkaznico pri blagajni in sicer za četrtkovo predstavo operete »Pri treh mladenkah«. Mariborsko gledališče 'reda, 3. januarja: Zaprto. ('elrtek, 4. jan. ob 20: »Kadar se utrga oblak.« Hod A. »Kadar se utrga oblak*, učinkovito in ob premieri popolnoma uspelo dramo Joke Žigona, po-nove prvič ta četrtek, za red A. Delo zavzema med sodobnimi slovenskimi eno prvih mest in zgrabi s pretresljivo dramatiko. Nušiceva najnovejša komedija »Dr« (doktor) preseneča po svoji svežini, izredno duhoviti satiri in obilju ironičnega humorja. Delo je gotovo eno izmed največjih uspehov tega našega najboljšega komediografa ter je pravkar — dasi je zelo malo časa od njegove krstne predstave — doseglo naravnost fenomenalen uspeh v češkem prevodu v Brnu. Poslovenil je. Dr« ‘Ir. I. Dornik. Osrednjo osebo Živuta Cvijoviča igra D. Gorinšek. Ljubljana, 13. januarja. Sinoči smo imeli priliko gledati na Ilirijinem drsališču hokej tekmo med domačimi igralci. Ilirija je svojo sekcijo tudi številčno tako pomnožila, da ima že dve moštvi, ki sta obe že dokaj dobro izvežbami. Tudi sinočna tekma ie bila prirejena predvsem za trening, dalje pa tudi za pro-pogondne »vrhe. Reči moramo, da je v obeh točkah svoj namen popolnoma dosegla. Saj ao se igralci vidno potrudili, da bi nudili lepo igro; k temu pa je pripomogel še sodnik g. Vodišek, ki je igralce ob vsaki potrebni priliki vzpodbujal k pravilni in lepi igri. Ker je bila tekma le za trening, bi bilo odveč prinašati njeno podrobno oceno. Tudi drugi — propagandni — namen tekme je bil v celoti dosežen. Okrog drsališča je bilo zbrano izredno mnogo občinstva, ki ie z napeto pozornostjo sledilo igri. Prostor ob drsališču samem je bil skoraj premajhen in so ljudje stali še za mrežami in za plotom na Celovški ce®ti, Ilirija bi storila Ljubljančanom, ki radi gledajo Hokej, gotovo uslugo, če bi take tekme prirejala večkrat; pri tem pa bi morda tudi lahko pobirala prostovoljno vstopnino, da vsaj nekaj pade tudi za blagajno, ki spričo dragih dresov pač ne zmore prehudih krčov. Kamnik Kamnik, 12. jan. V sniodnišnici v Kamniku je zopet umrl eden član starih veteranov Škrjanc Jakob iz Radomelj, ki je nad 40 let bodil vsak dan 7 km daleč od svojega doma v Radomljah do smodnišnice in nazaj. Tako, je v ‘10 letili prehodil 108.000 km za ljubi kruhek, še v Avstriji je plačeval polnih 23 let v pokojninski sklad — pokojnine pa siromak ni dočakal. Po kratkem bolehanju je umrl, danes pa so ga položili k večnemu počitku. Na zadnji poti so^ ga spremili zastopnik upravnika smodnišnice inž. por. Pavel Trost ter tovariši delavci. — Tudi pokojnik je bil sovrstnik tistih, ki še danes čakajo na ureditev svojih pokojnin. Apeliramo na merodajne činitelje, da to vprašanje rešijo v prilog siromakov starčkov, ki so vsa svoja mlada leta jfrtvovali in delali v prid države in da jim ne bo weba trpeti in delati prav do zadnjega diha. Maročajte Slovenski dom! vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice, se je moral postopek ponoviti. Pri tem pa se je polagala največja skrb na to, da bi občini ne na-rastli stroški v takšni višini, kol se je to zgodilo leta 1927. Ne samo. da so se stroški reklame kolikor mogoče omejili, dalje stroški pri tisku lepakov in sličnih neobhodr.ih. s to akcijo zvezanih izdatkih, glavna skrb se je polagala prav na kolikor mogoče cenen natisk novih obligacij. V tem pogledu je bil merodajen v prvi vrsti rezultat subskripcijc, kajti šele potem, ko je bilo točno znano, koLiko obveznic in kakšne želijo imeti podpisniki, se je mastna občina pričela pogajati o natisku obveznic. S tem se je seveda vsa stvar silno pocenila. S tiskarno ie mestna občina napravila pogodbo za natisk obligacij v 6000 izvodih, torej le toliko, kolikor iih bo mestna občina potrebovala, ko bo v prvi polovici februarja 1937 razdelila nove obveznice med podpisnike. Razumljivo je torej, da je vsled tega tudi račun tiska mnogo nižji in da bo mestna blagajna plačala za dobavo teh obveznic brutto 24.000 Din. Torej ie tisk obveznic leta 1927, ko je bilo podpisanega komaj 40",, razpisanega posojila, stal mestno občino 150.999 Din. l«ta 1936 pa, ko je bil uspeh subskripcije skoraj 200%, pa samo 24.000 Din. Razlika je torej okrog 127.000 Din. Ne smemo pri lem pozabiti, da «o bili za napravo osnutka novih obligacij naprošeni nekateri naši znani umetniki, ki so tudi predložili svoie načrte. Od teh je bil izbran osnutek, ki bo na vsak način delal čast ne le projektantu, temveč tudi mestni občini ljubljanski, ki je poskrbela, da bodo nove obligacije kolikor mogoče podobne pravemu vrednostnemu papirju. Ostali stroški pa tudi daleč ne bodo dosegli izdatkov za razpis obligacijskega posojila l. 1927. Kolikor je sedaj mogoče ugotoviti, ne bodo vsi stroški skupaj, nastali pri razpisu in realizaciji obligacijskega posojila, presegli zneska 100000 dinarjev. — Torej so otroški tega obligacijskega posojila pri dvakrat večjem uspehu za 171.342 Din manjši kot leta 1927 pri tedanjem dvakrat manjšem uspehu. Kakor povsod in v vseh vrstah občinskega gospodarstva, tako je tudi v tem primeru mestna občinska uprava gledala na to, da se ni trošil občinski dena po nepotrebnem, temveč da se z javnim denarjem gospodari kar najbolj varčno in previdno. Nepreviden avtomobilist pred sodniki Maribor, 12. januarja. Dne 25. aprila se je dogodila na Tržaški cesti na leznu avtomobilska nesreča. Mariborski trgovec Josip Moravec je vozil na svojem osebnem avtomobilu znamke >Opel« tovarniški delavki Julijano Senčar in Alojzijo Rek. Ob priliki prehitevanja pa je na Tržaški cesrti zavozil v levi cestni jarek ter se zaletel v brzojavni drog. Obe sopotnici je vrglo iz avtomobila, pri čemer se je Senčar Julijana potolkla na desni roki, na levem stegnu in na desnem gležnju. Rek Alojzija pa si je prelomila lobanjsko kost, pretresla možgane, zaradi česar jo je zadel živčni šok ter je bilo njeno življenje resno ogroženo. Danes se je Josip Moravec zaradi te svoje vožnje zagovarjal pred maribonsikim okrožnim sodiščem. V obtožnici mu očita državni pravdnik, da je vozil skrajno neprevidno. V bližini vodovoda je hotel prehiteti kmečki voz in pa nekega kolesarja, ki se je peljal za vozom. Ooa, voznik in kolesar sta vozila po pravilni desni strani ceste. Da bi ju prehitel, j« krenil Moravec z vozilom na levo stran ceste, pri tem pa je zdrknil v jarek ter treščil ob brzojavni drog. Obtoženec je vozil s hitrostjo 40—50 kilometrov. Obtoženec dejanie priznava, zagovarja pa se, da je prav za prav povzročitelj nesreče omenjeni kolesar, ki je hotel tik pred avtomobilom prehiteti voznika pred seboj. Zavil je zaradi tega v sredino cestišča, morebiti je hotel celo zapeljati čez cesto na pešpot, ki se pri vodovodu odcepi od ceste. Pravi, da je dajal znake s hupo, na katere pa se kolesar ni oziral. Da ne bi podrl kolesarja, je bil v zadnjem hipu prisiljen zavoziti čisto v levo stran ceste, pri čemer pa je zapeljal v jarek. Obtožnica pa zatrjuje, da je Moravec vozil prav objestno z zelo veliko hitrostjo, kakor je to že neštetokrat storil ter je bil zaradi tega že večkrat kaznovan. Priči Senčar Julijana in Rek Alojzija sta celo izpovedali, da je v največjem diru sukal avto zdaj na levo zdaj na desno stran ceste, hoteč se v svojem objestnem razpoloženju pošaliti s sopotnicami in ju ostražiti. Iz ovadbe je tudi razvidno, da zavore sploh ni uporabljal, dasi ga je Alojzija Rek opozariala, naj zavre, ker je slutila nesrečo. Josip Moravec je bil obsojen zaradi lega na 10 dni zapora, pogojno za dobo 2 lel. Obe poškodovani delavki Julijana Senčar in Alojzija Rek pa sta bili « svojimi odškodninskimi zahtevami napoteni aa civilno pravno pot. Advokaturi se je odpovedal g. Anton Mejač ter je bil za prevzemnika njegove pisarne postavljen g. dr. Josip Krapež, odvetnik v Ljubljani. Zamrznjeno Blejsko jezero sedaj vsaj kolikor toliko nudi Blejčanom in gostom zameno /a sneg, ki ga ni in ni. Na Bledu se zadržuje precej gostov, ki mesto smučanja drsajo po jezeru ter s kegljajoč. Od časa do časa pa delajo smučarske izlete na Pokljuko in v liohinj. Dekle, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečilo pod kamniškim vlakom, je sedaj identificirano. Je to šele 17 letna Slava, hčerka mestnega uslužbenca Košička. Niti materi, niti očetu ali ostali družini ni ničesar znanega, da bi pokojno Slavo kaj težilo, marveč je bila nasprotno zelo živahna ter prikupna. Na |>odlagi vseh okolnosti se more sklepati, da je Slava storila svoje dejanje v hipni »medenoati. Droben sneg je danes aa vse zgodaj — ©krog štirih — komaj znatno naletaval tudi v Ljubljani. Hud mraz pa j« tudi to skromno snežno blagodejnost — saj za Slovenijo bi v tujskoprometnem pogledu pomenil res blagodejnost — kmalu prekinil in doživeli smo jutro, kakor vsa zadnja, le da je bilo danes še za spoznanje bolj mrzlo, ka-kt>r sicer V poštnem ministrstvu pripravljajo načrt za izboljšanje brzojavne in telefonske službe. V ta namen Im ministrstvo nakupilo mnogo materiala, najbrze v Madjarski. Vendar pa pristavljajo, da dobava materiala ne lx> oddana Madjarski brez nadaljnega, temveč bo razpisana licitacija, ki se jc bodo udeležile lahko vse tuje tovarne. Če bo pa Madjarska postavila najnižje cene, se bo material naročil tam. Na ta način bi se znižal klirinški saldo naše države napram Madjarski. Bližajoča se pogajanja med dr. Vladkom Mačkom odnosno b. KDK ter JR Z vzbujajo v vseui časopisju veliko zanimanje. Zlasti v Zagrebu in Be gradu. Na splošno prevladuje optimizem, so pa nekateri, ki pravijo, da bo treba na izid teh pogajanj počakati prav tako dolgo, kakor na pogajanja delov združene opozicije, ki so trajale do danes, pa niso rodila nobenih pozitivnih rezultatov. Avtomobil je porozil do smrti v Zagreba živečega Slovenca Antona Žmavca. Žmavc je šel z nekim svojim znancem iz Klanjca v Zagreb. Ko sta prišla v Kraljevac, je za njima nenadno privozil neki osebni avtomobil. Žmavc in njegov spremljevalec nistn čula nobenega signala ter se je Znmvc nenadno začel umikati šele takrat ko je avtomobil zaropotal tik za njima. Umaknil pa se JO tako zmedeno, da je padel pod kolesa a v-tomobila. boter je avtomobil takoj ustavil in težko ranjenega Žmavca odpeljal v bolnišnico. Toda že med potjo je ranjeni izdihnil. Pokojni Žmavc je bil star t>8 let in je bil oče lastnice znane zagrebške restavracije »Janje« Jožefine Resnik. Sarajevsko sodišče je obsodilo na 7 mcsccev zapora maturanta sarajevskega učiteljišča, ki je hotel z revolverjem ubiti svojega razrednika, ko mu je ta sporočil, da ni bil zaradi slabih ocen pri-pusčen k pismeni maturi. Razprava se je vlekla zelo dolgo, ker je maturant trdil, da ni 'imel namena svojega razrednika ubiti, temveč le prestrašiti. Profesor in druge priče pa so trdile da so imele vi is, da se dijak ni šalil. Sodišče je osvojilo mnenje drugih in ga obsodilo. Pogajanja »a sklenitev nove kolektivne p»-godbe se vrše v prostorih Zbornice za T0l med Kil) in njenim delavstvom. Pogajanjem, ki so se začela včeraj ob 10 dopoldne ter' so trajala z vmesnim opoldanskim odmorom do zvečer ter se danes od devetih nadaljujejo, prisostvujejo: inž. Petrovčič, inž. Rekar in Bernhard od K ID. dr. Golja kol zastopnik Zveze industrijcev, Stanko Jurij kot zastopnik Delavske zbornice, Arnež Peter, član banskega svetu za mesto Jesenice ter zastopniki delavskih organizacij (Jugoslov. strok, zveza, Narodne strok, zveza, Savez metal radnika in pa Zveza združenih delavcev). Na Sušaku so še vedno inude zastopniki angleške tvrdke, ki bo gradila železnice v Perziji Zastopniki najemajo naše delavce. Naše oblasti so zahtevale od njih garancije, ki so jih Angleži tudi položili. Pogoji so sledeči: delavci morajo delati dnevno po deset ur, zn kar dobe plače v znesku 60 rialov. To da okrog 180 dinarjev (l rial velja 3 din). Naše oblasti pa zahtevajo še, da mora vsak delavec, ki gre v Perzijo, biti zavarovan za 20-lisoč din. Delavec mora družbi plačevati po 2 odstotka od svojo plače v bolniški fond, da ima |>o-teni zdravljenje in zdravila zastonj. Angleži obetajo delavcem lepe prihranke, ker stane dnevno vzdrževanje le 10 rialov. Koliko delavcev se je ze javilo, pa še ni znano. Banski svet primorske banovine ie zaseda in obravnava novi proračun. Proračun znaša 57 mili-lijonov dinarjev in je za 20 milijonov večji kakor lani. Povečani izdatki se bodo prili z novimi davki. Tako bodo naložili takso na bencin, na vpis dijakov v srednje šole. na izvoz boksita itd. Vendar pa kljub teinu ostane nepokrita vsota 10 milijonov din,_ za kar bo banovina zahtevala |h> kritje od države, prav za prav povečanje državne dotacije iz skupnega davka na poslovni promet. S filmsko brzino se je v Sremski Mitroviči odigrala zgodba * »grabljenjem otroka. V mesto je pridirjal avtomobil, na katerem je bilo polno ljudi. Vodil pa ga je neki učitelj. Avtomobil se je ustavil pred hišo, kjer je stanovala ločena učiteljeva žena. Učiteljive spremljevalci so n it trlo za-stražili oba izhoda i/. hiše, učitelj pa je skočil v stanovanje in izlrgal otroka svoji ločeni ženi iz naročja. Takoj nato je skočil na avtomobil in oddirjal. Ozadje ugrabljenja so družinske razprtije v družini učitelja. Mož je preveč zapravljal, spravil je tudi ženo v dolgove, pijan čeval, da sc je žena končno od njega ločila. Za otroka pa sta se prepirala. Učitelj pa je hotel z ugrabitvijo zadevo enostavno rešiti. Kakor se zdi. se Ih> t. zndevo bavilo se sodišče. Skoraj ves boksit, kar se nakoplje v naši državi, gre v Nemčijo. V Drnišu v Dalmaciji koplje boksit družba »Continentals in ga vsak dan odpošlje po dvajset do tridesot vagonov v Nemčijo, 'se doslej so ga izvažali po morju, ker pa jim je zmanjkalo tovornih Indij, »o morali začeti porab- ljati suhozemno pot. V Dubrovniku b« prihodnji jugoslovanski evharistični kongres. Škofijski odbor že dela in so pive priprave že izvršene. Priprave vodi sam škof ilr. Carevič. 104 milijone dinarjev so dale vse carine na ozemlju savske banovine. Zagreb sam pa kar 300 milijonov. Za Zagrebom prihaja na vrsto Sušak, ■ ki je pobral na carinah več kakor 100 miliionov 1937-leto znanstvenih jubilejev Leto 1937 je polno obletnic in jubilejev, raznih znanstvenih izumov Ce pregledujemo tablico izumov, naravnost zasti muno kako &e je človeški razum razvijal in kako se še vedno razvija. Čeravno si današnji rod domišlja, da je dosegel največje in najbolj pomembne uspehe na polju teh-nihe, vendar te domišljije ne smerno vzeti resno, ker so bili tudi naši pradedje veliki izumitelji. Vsako stoletje rodi svoje genije. Tako je bilo nekdaj in tako bo ostalo tudi v bodoče So bili v preteklosti celo taki učenjaki, ki jih tudi današnji še niso nadkrilili in ki so udarili temelje vsej današnji tehniki in vsemu onemu, od česar živi današnji rod in na čemer se ustvarjajo novi izumi. 250-letnica zakona o privlačnosti Pred 250. leti je angleški astronom Newton postavil zakon o privlačnosti mase. Newton, ki se je posebno bavil z astronomijo, je bil prav za prav matematik in sin navadnega angleškega k mota. Oče mu je umrl že prej, predrto sve je slavni matematik rodil in dete je bilo vzgojeno na deželi. Negovala sta ga babica in maiti. Pozneje je obiskoval šole v Cambridgeju, kjer je pokazal velik smisel za znanost. Stekel si je največjo slavo s svojimi senzacionalnimi odkritji in dokazi. Umrl je v visoki sitarosti 84 let v Kensingtonu. On je leta 10S7 postavil zakon o splošni privlačnosti mase. Pred tedanje učenjake ie postavil neverjetno drzno trditev, da je zemeljska teža sila, s katero masa zemlje pravlači maso kateregaikoli telesa. Radi teiga — je dejal Newton — pade kamen na zemljo, mesec kroži okoli zemlje itd. Radi sončne privlačnosti krožijo planeti okrog sonca itd. Njegovi zakoni so v temelju spremenili dotedanje astronomske in lizikalne zakone. 250-letnica bolniškega stola Prav istega leta, ko je Nevvton iznenadil svet s svojim zakonom o gravitaciji, je Nemec Weigel prišel kot izumitelj neke vrste pomožnega etola, ki je služil za prevažanje bolnikov. Ta izum ni bil izum samo za nekaj let, kajti še danes se ga na tisoče in tisoče ljudi poslužuje. To je izum, ki znatno olajšuje težko stanje onih, ki so težko bolni tako, da ne morejo na izprehod, pa bi si vendar radi privoščili toliko potrebnega svežega zraka. 150-letnica , planetnega reda' Simon Laplace, znameniti matematik in astronom, je rodom Francoz. Bil je nekaj časa učitelj matematike na vojni šoli, pozneje pa je postal radi velikih zaslug, ki si jih je stekel na znanstvenem polju senator in tajnik senata. Dasi je' že do njegovega časa bilo marsikaj razkritega na nebu, je vendar Laplac uvedel popolnoma nov planetni sistem, ki je mnogo koristil nadaljnemu razvoju zvezdoslovja. Tako zvano »Kant-Laplacovo teorijo« je postavil prav za prav že 40 let pred Lapla-corn Kant, venaar pa je Laplac 40 let pozneje po-polnoma samostojno in nezavisno od Kanta .postavil na teorijo sam. Ta teorija dokazuje, da je foil prostor, ki ga zavzema 6once, prvotno žareča megla, ki se je vrtela. Radi rotacijske 6ile so odpadali posamezni deli, to so samostojni planeti. 125.1etn;ca tadrskega viiaka Pred 125 leti je Avstrijec Joseph Ressel iznašel ladijski vijak. Ressel je bil najprej gozdar, a se je dolgo časa bavil z idejo, kako bi pripravil za ladje kako praktičnejše sredstvo, s katerim bi se premikale ladje. Po dolgem delu se mu je posrečilo iznajti vijak, ki je kmalu našel p>ot do vseh najmodernejših parnikov ter je pri ladjah še danes v rabi ta način pogona. 125-^etnica rudarske svetilke V isto leto, kakor izum ladijskega vijaka, spada tudi izum tako zvane »Davyjeve rudarske svetilke«. Kakor že ime pove, je svetilko sestavil Davy. Bil je to angleški kemik, rojen v Cornvvaldu. Nje- gov oče je bil umetnik, on sam pa je bil najprej v službi pri nekem kirurgu. Kot talentiran lant se je kmalu seznanil z medicinsko znanostjo ter je že kot 20 letni kirurgov uslužbenec odkril celo vrsto do tedaj nepoznanih pojavov na kemijskem področju. Izvršil je mnogo senzacijonalnih poizkusov, tako da je kmalu dobil naslov profesorja. Med največje njegove izume spada gori omenjena rudarska svetilka. Ta svetilka je sestavljena tako, da ima okrog plamena posebno konstruirano mrežico. S to svetilko so se lahko rudarji pravočasno rešili pred rudarskimi katastrofami. Kadar so se namreč rudarji bližali nevarnim mestom oziroma kadar se je v jamskih bližinah zgodila jxid zemljo kaka nesreča, je začelo v omenjenih mrežicah nekako čudno prasketati. To je bil za rudarje opomin, da so blizu nevarnosti. 125-letmca ,Vakuum-aparata' Pred 125 leti je svef doživel neverjetno mnogo izumov. To leto spada med najplodnejši čas v velikih odkritjih. Sem spada tudi znani »Vaikuuin-aparat«. Skonstruiral ga je Charles Edward Ho-ward, angleški kemik, rojen v Sheffieldu. On je leta 1812 uvedel ta aparat v sladkorni industriji. Odtod pa se je potem aparat tekom časa uveljavil v vseh ostalih industrijskih panogah, kjer igra še danes velevažno vlogo. 110«letnica alurmnira Pred 110 so prvič uporabljali eno najlažjih kovin, aluminij. Odkril ga je Nemec Friderik Wohler, rojen v Eschersheimu pri Frankfurtu, študiral je kemijo in medicino ter je postal učitelj in profesor na obrtni šoli v Berlinu. Odkril je celo vrsto izumov na kemijskem področju. Med njegova najvažnejša odkritja pa spada vsekakor aluminij. Radi svoje lahkote, obenem pa tudi radi svoje svetle barve se uporablja aluminij zlasti pri zrakoplovstvu. p: 105-letnica kinematografa Prvi kinematograf, ki ga je leta 1832, torej red 105 leti, izumil sloviti belgijski fizik Joseph Ferdinand Plateau. sicer ni bil tako popoln, kakor so n. pr. današnji, vendar je bil to že prvi kinematograf, ki je bil podlaga nadaljnemu izpopolnjevanju te priprave. Omenjeni fizik se je zelo mnogo pečal z optiko. Rojen je bil v Bruxellesu. Bil je profesor v Gentu, a ga je pred smrtjo zadela hud^ usoda, je oslepel. To ga je doletelo pri nekem •••vvv Slika iz grozotnega potresa v San Salvadorju v Srednji Ameriki Berlinsko avtomobilsko cesto »Avus« pripravljajo za spomladanske ilirke epsperimentu in je bil tako rekoč žrtev znanosti, za katero se je žrtvoval. 95-9etnfca l#Doppler£evega sistema Pred 95 leti je postavil Nemec Christian Doppler sledeči zakon: kadar se izvir valov (n. pr. zvoka ali svetlobe) in opazovalec (uho, oko) drug drugemu približujeta, postaja frekvenca večja (zvok višji, barva pomaknjena proti vijolčasti), kadar pa se medsebojno oddaljujeta, postaja frekvenca manjša (zvok nižji, barva pomaknjena proti rdeči). Ta sisitem omogoča določanje hitrosti, s katero se kaka zvezda približuje k zemlji ali se od' nje oddaljuje. Doppler je sicer Nemec, vendar rojen v Varšavi. Ta njegov zakon je odprl pot v popolnoma novo znanost, ki se je začela baviti s hitrostjo gibanja posameznih teles na nebu, v kolikor se ta hitrost nanaša na približevanje k zemlji oziroma oddaljevanje od nje. Obvestila Med umetniki, virtuozi na čelu, jn dobro znan v evropskem koncertnem življenju čelist S 1 a v k o Popov. V njem hvalijo umetnika, ki ko zna vživeti v vsako skladbo hi poda delo tako, kakor si tfa jo zamislil avtor sam. Ideja, tehnika, stil, skratka vso, kar je značilno za posamezna umetniška dela, vse najde v njem kot izvrstnem mojstru, idealnega interpreta. Pri velikih delih ima umetnik najraje stil komorne glasbe, v manjših komadih pa prevladujeta fiuvstvo in srce tako, da lahko rečemo, da je Slavko Popov poet žalosti, nežnih čustev pa tudi neugaslih plamen strasti. Tako piše o njem kritik lista 00. — Ponedeljek, 1. februar, z evidenčno številko od SKIOI— »730. — Sreda, It. februar, z evidenčno številko od 89.500. — Četrtek, 4. februar, z evi- denčno številko od 89.501—OO.UUfl. — Petek, 5. februar, z evidenčno številko od 90.001—90.500. — Soboto, 6. februar, z evidenčno Številko od 90.301—91.000. — Ponedeljek, 8. februar, z evidenčno številko od 91."01 do 95.000. — Torek, 9. februar, z evidenčno številko od 95 091—95.300. — Sreda, 10. februar, z evidenčno številko od M.401—-100.000. — Četrtek, 11. februar, z evidenčno številko od 111.001—111.500. — Petek, 12. februar, z evidenčno številko od 111.501—112.000. — Sobota, 13. februar, z evidenčno številko od 1.13.001—113.300. — Ponedeljek, 13. februar, ž evidenčno Številko od 113.501 do 114.000. - Torek, 16. februar, z evidenčno številko od 110.1101—1,16.300. — Sredu, 17. februar, z evidenčno številko od 110.501—1,17.000. — Četrtek, 17. februar, /. evidenčno številko od 117.091—117.500. — Petek, 19. re-bruar, z evidenčno številko od 117 3D1—118.000. Sobota. 20. februur, z evidenčno Številko od 1118.001 do 118.390. — Ponedeljek, 22. februar, z evidenčno številko od 118.301—lrlD.OOO. — Torek, 23. februar, z evidenčno številko od 138.001—1,18.500. — Sreda, 24. februar, z evi-dončno številko od 138.501—139.000. Za prijavo biciklov je uporabiti izključno lo tiskovine, ki se dobe brezplačno na posameznih policijskih stražnicah v Ljubljani. Prijavo je izpolniti s črnilom in kolkovnno s kolkom od 5 Din, oddati skupaj s prometno knjižico v sobi št. 2, Šubičeva ulica St. 5, T. nadstropje, med 8 in 14. Istotam se dobo tudi evidenčno tablico in prometne knjižice za one bi-cikle, ki jih še nimajo. Zamudnike, ki ne bodo prijavil) biciklov v 'zgoraj označenem predpisanem roku, bo po tarifnih postavkah 100 in 229 zakona o taksah zadela kazen ki znaša za vsak bicikcl 32.50 Din. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din. Sreda, 13 januarja: /2 Odmevi iz Balkana (plošče) — 12.43 Vreme, poročila — 1.1 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Iz opernega sveta (Radijski orkester) 14 Vreme, inirzn — 18 Mladinska ura: Dijak v narobni pesmi (k. dr. Joža Lovrenčič) — 18.20 PMarji na plan (K. Zdravko Omerza) — 18.40 Minimalna delavska mezda (sr. Filip Uratudk, tajnik Delavske zbornice — 19 Cuk, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Umetna obrt Bosne (Hamza Humo Iz Heigradaj 19.50 Šahovski kotiček — 20 Koncert pevskega zbora 'Cankar« — 20.45 Podoknice (plošče) — 21.15 Koncert. K ud lj »k ega orkestra — 22 Ca«, vreme, poroč-in', spored 22.15 Koncert Itadijskega orkestra. f 1 f.UA »• Drugi programi ?r ianu"rtJ.ax- , Belgradi 19.50 Vokalni kon- cert - 2(1.,10 Humoristični časopis - 21.30 Plesno plo- — 22.20 Narodna glasba — 'iagreb: 20.00 Ljublja-nn — a-..15 1 lesna glasba — Dunaj: Sodobna avstrijska glasba — I rut-Milan: 17.15 Komorni koncert — 20.40 Piotrijeva opereta «Primarosa« — ttim-Bari: 20.40 Orkestralni koncert — 22.00 Igra — 22.40 Plesna glasba — Praga: l»,jfl Uverture — 20.00 Duhovne pesmi — an.30 Jf-ru Orkestralna glasba — Vratislava19^50 Itnnsko-Korzakovega opera »Zlati peteli.K — Varšava: 21.00 Chopinova klavirska glasba — 21.30 Debussvjcv godalni kvartet — 22.00 Plesna glasba — Berlin: 20.45 lli/.etova romantična opera «Djamileh2ena mi je naročila, naj oddam pismo.« »No, zdaj si ga pa pozabil, kaj ne?« One, pač pa mi ga je ona pozabila izročiti.« • Progresija: >Koliko stane ta veliki pes?« >100 dinarjev.« »Pa ta manjši?« >150 dinarjev.« Koliko pa to malo ščene?« .?200 dinarjev.« »Moj hog, koliko pa bom moral plačati, če ne kupim nobenega psa?« Sven Elvestad: 46 Zlodef se dolgočasi Vsepa je prostorno in mogočno, govorilo je o preteklem razkošju. Ristu je bilo, kakor da potuje po palači, ki se je že davno pogreznila v ljudsko nižino in ležala pokopana pod mnogimi človeškimi rodovi. Rist je stopil par korakov po desnem stopnišču navzgor, obotavljajoče, ker ga pravzaprav ni nadaljevala zavestna volja. Naenkrat je slišal, kako nekdo prihaja po stopnicah navzdol. Videl ga je v temi za železnim omrežjem, bil je človek v dolgem, sivem plašču. Človek je obstal na stopničnem presledku, kjer ga je obsijala medla luč odprtih vežnih vrat. Bil je Haselhuhn. Rist ni bil nič presenečen, kajti podobno srečanje je bil pričakoval. Haselhuhn mu je ponudil roko. »O, prijatelj, ste prišli?« je vprašal. Tudi Haselhuhn ni pokazal nobenega presenečenja. Ravnotako bi bil lahko dejal: No, ste pa le prišli! Vse je torej kazalo, da so Rista na ta ali oni način pričakovali. Kako vendar? si je mislil, ali je po sredi kakšno obvestilo, ki ga nisem sprejel? Ali so vedeli, da bom sledil pouličnjakovim stopinjam? Na koga bom še neki naletel? Rist je nadaljeval s hojo po stopnicah. Haselhuhn ga je vzel s prijateljsko razdraženostjo pod roko. Rist je opazil, da je bil bolj bled kakor navadno, žalostna resnost je bila zarisana v njegovih potezah. »Hodite z menoj«, je dejal, »da vam pokažem svoje stvari.« Odšla sta skupaj po stopnicah navzgor. Skromna luč je silila skozi zaprašena okna. Storil se je že pozen popoldan, dnevna luč je pojemala. Rist je le še s težavo razločeval okolico. V vsakem nadstropju so bila visoka, široka vrata, nekatera zaprta, druga spet odprta, ponekod pa so docela manjkala; iz hodnikov je prihajala mrakota, povsod je vel vonj kakor iz vlažnih skalnatih sten. Naenkrat je videl, kako na eni med stopnicami sedi seugnizzo, negiben, s povešeno glavo Rist se je zdrznil, kako je fant prišel sem gori? Ali je s čudovitimi mačjimi skoki liušknil mimo njega ali se je po kaki drugi poti priplazil? Ristu se je zazdelo, da ga je videl, kako se je splazil skozi strešni žleb in kakor brezglasna senca padel skozi odprto okensko lino. Njegova cunjasta obleka se je spojila s prahom stopnic, pogreznil se je vanje, kakor da je del kamna samega. »Kdo pa si ti?«, mu je zaklical Rist, »kako se oišeš?« Pouličnjak ga je pogledal, njegove oči so se dobesedno zaobrnile in postale bele v temini, prašno bele Njegov odgovor je bilo le sikajoče godrnjanje. Rist je razbral v njem le par besed o nebesih in peKlu, nekaj navadnih kletvic, ki jim je dodal nekaj živalskih izrazov ter mu jih vrgel v obraz. Tudi Haselhuhn ga je vprašal, toda on je dobil že malo tišje renčanje za odgovor. »Pojdiva raje dalje,« je dejal Haselhuhn ter se tresel od nevšečnosti »pravi, da se piše ,Žebelj Antonijeve krste* in stanuje na stopnicah cerkvice Santa Catarina. Antonio je njegov oče.« Haselhuhn ga pelje po dolbem hodniku. Čudno je bilo, da ves čas svoje hoje niste naletela na nobeno drugo človeško bitje razen na dečka sredi stopnic, pa tudi slišala nista človeškega glasu. Veliko poslopje je odmevalo od pustobe in zapuščenosti. Okrog njiju je bilo čudno, drhteče, prežanje tišine, drhtenje, ki je Rista mrzlo rezalo v srce. Vedel je, da se ne boji, vendar se ga je polaščala neka izredna nevšečnost, tudi iz človeka, ki je šel ob njegovi strani, je izhajalo nenavadno žalostno razpoloženje. Nazadnje je Haselhuhn obstal ob nekih vratih in jih odprl. Bila je majhna sobica, ki sta vanjo stopila, in skoraj nezmiselno visoka, kakor povsod po velikih palačah. Strop je plaval nekje zgoraj, kakor sivo ozadje v mraku. To ni bila sobica, da bi človek prebival v njej, preje shramba ali prodajalnica, ob stenah je bila nakopičena množina pohištva, pa tudi drugi predmeti, zrcala, podobe, okviri, razpela, steklene posode. Pojasnilo, ki ga je Haselhuhn podal, je bilo prav za prav odveč: »Trgujem med drugim tudi s starinami,« je dejal. Soba je imela le eno samo okno, ki pa je bilo tako zaprašeno, da je bila podoba, kakor da so šipe iz pergamenta. Haselhuhn ga je hotel odpreti, ali so kavlji prei®rsto držali. Zato je zaobrnil stikalo, nekje visoko je za- gorela električna žarnica, zasvetilo je motno kakor rumena mastna pega. Zdaj je Rist določno zaslišal hrup z ulice, okno je gledalo na cesto, slišal je riganje oslov in drdranje koles, predvsem pa brbotajočo godljo človeških glasov. Haselhuhn mu je ponudil stol, bil je pozlačen in je imel svileno prevleko, sam pa je sedel za majhno mahagonijevo mizo. Z dlanjo pod brado se je oprl ob mizo, ves čas pogovora je obdržal svoj dolgi površnik tesno zapet. »Zanimate se za mnoge stare predmete,« je dejal. »Kar se tega tiče, vam lahko pokažem mnoge prav posebne stvari.« In je dodal, ne da bi čakal na odgovor: »Vendar se ini zdi, da je pretemno.« Rist'se je brez posebnega zanimanja ogledal. Bilo je zares pretemno, vse skupaj je bil en sam nered, nemiren, ki so ga svetlobni odsevi številnih stenskih zrcal čudno presvet-ljevali. Prisluhnil je trušču na cesti. »V popotniških poučnikih se bere, da ima Napoli milijon prebivalcev.« S to vsakdanjo pripombo je hotel povedati, da enostavno čaka na to, kaj bo dru-i prinesel. Na kazal nobene naglice, imel časa, da je lahko čakal, sedel je tiho, skoi ga ni bilo videti v napol temi, gledal je v Haselhuhna z monokljem, ki se je bleščal kakor srebrn tolar v odsevu stropne svetlobe. Haselhuhn je prikimal in ponovil: »Milijon.« »Kako pa to vedo.« »Saj ne vedo.« »Slovenski dom* uhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 29 Din OredniStvo Kopitarjeva olica 6/TIL Telefon 2904 in 2996. Uprava; iLouitariev* h. Telefon 295)2. Za Jugoslovansko tiskarno s Ljubljani; K Ce& Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiče k.