Ljubljana, sobota 24. avgusta 1946
Poštnina plačana v gotovini
teto VIL, štev. 197 — Posamezna številka 2 d?n
cskdnibtvo ln UPRAVA; LJUBLJANA.
ISAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 31-22 do 31-2«
ROKOPISI se ne vračajo
IZHAJA VSAK DAN KAZEN PONEDELJKA

IN SEKATN1 ODDELEK
LJUBLJANA.
•KLENBURGOVA ULICA ST. I . TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «5 DIN
N E
N
S
N
Maršal Tito smatra angloamerišbo ultimativno
noto za brezpredmetno
Beograd, 23. avg. Po končani preiskali o priliki prisilnega pristanka ameriškega letala pri Kranju so pristojne oblasti na povelje vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije izpustile dne 21. avgusta ameriške letalce in potnike, ki so bili 22. avgusta ob 7.30 zjutraj sprejeti v Ljubljani pri ameriškemu konzulu.
V zvezi s tem je maršal Tito odklonil ameriško ultimativno noto o tem vprašanju kot brezpredmetno.
Mada FLRJ je tudi dovolila, da ameriške vojaške oblasti prevzamejo letalo, ki je moralo prisilno pristati pri Kranju 9. avgusta t. 1. Iz generalnega sekretariata vlade FLRJ.
Odgovori maršala Uta
na vprašanja an gloamer Iških na vinar je v o primerih kršitve suverenosti jugoslovanskega ozemlja
Bitd, 23. avg- Danes je predsednik vlade FLRJ maršal Tito oai na vprašanja angioameriških noviriar-jčv o primem kršitve suverenosti jugoslovanskega ozemlja po ame-.lAirib letalih naslednje odgovore:
Vprašanje: Ali smatrate, da so .kršitve suverenosti jugoslovanskega ozemlja, in če so, S kakšnim iamenom ?
Odgovor: Neprestane kršitve sn-vermosti jugoslovanskega ozemlja od konca vojne do danes kljub v >em protestom, najprej s strani ugoslovanskih vojnih oblasti- pozneje tudi protestom in notam za-r.zniškim vladam s strani vlade LRJ jasno kažejo, da so ta preletavanja namerna. Po našem gio-bokem prepričanju ima preletavanje našega ozemlja po zavezniških vojaških letalih, bombnikih in lovih raznih tipov do letečih trdnjav,
> prvi vrsti namen, demonstrirati n dokazovati vojno moč, zastraševati naše domoljubno prebivalstvo :*> eni strani in hrabriti protiljud--ke elemente v Jugoslaviji po drugi trani. Nadalje ima preletavanje vašega ozemlja ne samo po bojnih rialih, temveč tudi po vojnih tian-vortnih letalih, tudi namen opazovati tiste predele, kjer so razmeščene naše vojaške edinice ki so v oni B in ob ostali meji. šSstema-ično preletavanje našega ozemlja
severni Sloveniji po zavezniških
transportnih in izvidniških letalih ne pomeni nobenega slučajnega izgubljanja s poti ali pa zgrešitve poti zaradi slabega vremena, temveč namerno in svojevoljno ravnanje zavezniških pilotov, ki ne spoštujejo suverenosti naše države in preletavajo naše ozemlje brez dovoljenja, da bi si skrajšali pot, — kakor sami pravijo.
Vprašanje: Ali boste uporabili isti postopek kakor 9. in 10. avgusta v primeru, če bi ameriška letala še naprej preletavala jugoslovansko ozemlje brez dovoljenja?
Odgovor: Ne! Takoj po drugem slučaju, ki se je brez naše krivde nesrečno končal, je bil izdan strog ukaz, da se ne sme streljati na transportna letala, ki bi kršila suverenost našega ozemlja s preletavanjem brez dovoljenja ali potrebe, temveč se pozovejo, naj pristanejo, če pa ne bi ubogala, naj »e zapišeta številka in pripadnost, vlada pa bo v takih primerih pod-vzela korake, ki se ji bodo zdeli primerni.
Vprašanje: Kako bi se dosegel sporazum med Ameriko in Jugoslavijo, da bi ameriška letala, ki bi izgubila smer ali bi bila v sili, mogla uživati letalsko gostoljubje?
Odgovor: To se prav lahko doseže toliko prej, ker smo mi tudi v pretekli vojni dokazali zavezniškim letalcem, da smo tudi za ceno žrtev
pripravljeni pomagati letalcem, k» so v sili.
Mislim, da se da to urediti tako, da bodo letala, ki bi zašla ali bila v sili, dala znak za pomoč ali znak za pojasnilo, da so zašla, in bodite uverjeni, da bodo aaši vojaški ‘n drugi organi napravili vse, da jim pomagajo.
Vprašanje: Kakšen je mednarodno priznani signal za pristajanje in katere dežele se ga poslužujejo ?
Odgovor: Tega točno ne vem, zdi pa se mi, da je ta znak močnejše mahanje z enim krilom.
Vprašanje: Ker ste dali izjavo, da ste bili očividec dogodkov dne 9. avgusta, ali lahko zvemo vaš osebni opis tega, kar se je zgodilo?
Odgovor: Ta dogodek sem opazoval v zračni razdalji treh kilometrov. Mojo pozornost je zbndil šum letalskih motorjev. Najprej sem opazil našega lovca, ki je obletaval neko transportno letalo in takoj za tem kratek rafal, za katerim sem slišal samo močnejši šum kakor udarec ob zemljo. Takoj sem ukazal, naj se me obvesti o tem. Čez dve uri sem dobil poročilo, da je neko ameriško letalo krožilo nad Ljubljano; ko so se dvignili naši lovci in mu dali znak, naj se spusti, se je obrnilo proti jugovzhodu, toda bilo je zavrnjeno in je trdovratno nadaljevalo let proti avstrijski meji, ne da bi se pokorilo neprestanim znakom za pristanek, ki sta jih dajala dva naša lovca. Eden izmed teh lovcev je prišel celo tik ameriškega letala in je kazal letalcu, naj se spusti, kar pa ta ni poslušal.
To so resnična dejstva in je zelo žalostno, ker jih v inozemstvu potvarjajo in hočejo prikazati Jugoslavijo kot nekakega težkega krivca, ki kali zavezniške odnose, ki pa v resnici ne dela drugega-, kakor, da zahteva spoštovanje svoje suverenosti, pri čemer je doslej pokazala največje možno potrpljenje.
Slovansko gibanje naj služi utrjevanju bratstva med Slovani in delu za mir
ua svetu
Vseslovanski konnte v Moskvi se pridružuje upravičenim zahtevam po združitvi Julijske krajine z Jugoslavijo
Moskva, 22. avg. Vseslovanski komite je organiziral sestanek zastopnikov sovjetske javnosti, književnosti, znanosti in umetnosti z delegati slovanskih držav, ki so bili v Moskvi.
Prostori Vseslovanskega komiteja so doživeli ta večer velik obisk. Navzoči so bili sindikalni funkcionarji in fizkulturniki iz Jugoslavije, Poljske in Bolgarije. Sestanku so prisostvovali tudi veleposlanik FLRJ Vladimir Popovič, šef vojaške mis’-je generallajtnant Poijanac, vršilec dolžnosti Poljske republike v ZSSR Volpe, vršilec dolžnosti češkoslovaške republike v ZSSR Kasparek, vršilec dolžnosti Bolgarije v ZSSR Dačev in šef češkoslovaške vojaške misije polkovnik Mrazek.
Predsednik Vseslovanskega komiteja generallajtnant Gundorov je po pozdravu omenil, da je ta sestanek ravno za petletnico prvega vseslovanskega zborovanja, nakar je nadaljeval:
-Poziv za enotnost v borbi vseh slovanskih narodov, ki so ga poslali s prvega vseslovanskega zborovanja, je odjeknil kot bojni klic vsemu slovanskemu svetu, črni so ga Slovani na vzhodu in slišali so ga izseljenci slovanskih držav, razstre-seni po vsem svetu. Vsakdo, ki mu je v prsih bilo slovansko srce, je šel v boj proti sovražniku, ali pa pomagal svojim bratom, ki so se borih v Evropi. Prvo vseslovansko zborovanje je obnovilo vseslovansko gibanje in je vloga tega gibanja še danes velika. To gibanje mora služiti utrjevanju prijateljstva med slovanskimi narodi do popolnega izkoreninjenja vseh ostankov fašizma in zagotovitve varnosti in svobode slovanskih narodov, kakor tudi njiho vega demokratičnega razvoja, zajamčiti pa mora tudi mir na vsem svetu.
Potrebno je. da do prvi vseslovanski kongres, ki bo v decembru tega leta v Beogradu, naletel na enak odziv, kakor ga je imelo prvo vseslovansko zborovanje.
Srečni smo, da smo na dan pet' obletnice prvega vseslovanskega zborovanja v krogu zastopnikov bratskih slovanskih narodov, ki so bili še včeraj borci, danes pa so graditelji neodvisnosti demokratičnih ■tavanskih držav.
Predsednik Vseslovanskega komiteja general Gundorov je nato prijateljsko pozdravil navzočo sindikalno delegacijo Jugoslavije in dajal:
»Izročite naše pozdrave herojskim narodom Jugoslavije in vašemu zasluženemu političnemu delavcu podpredsedniku vlade Edvardu Kardelju. Pridružujemo se vašim upravičenim zahtevam starih slovanskih dežel za združenje z bratskimi narodi Jugoslavije, tistim zahtevam, ki jih Edvard Kardelj brani na mirovni konferenci v Parizu.«
Vsi navzoči so pozdravili te besede z navdušenim odobravanjem, ko pa je general Gundorov omenil ime narodnega heroja Jugoslavije maršala Josipa Broza Tita, je sledilo dolgotrajno ploskanje.
General Gundorov je govoril nadalje o navdušenju poljskega naroda, ki gradi novo državo, močno de-
mokratično Poljsko. Navzoči so toplo pozdravili voditelje nove demokratične Poljske — Osubko-Moraw-skega in Boleslava Bieruta.
Ko,je predsednik Vseslovanskega komiteja izrekel pozdrave češkoslovaškim narodom, je poudaril, kako stare so tradicije slovanskega prijateljstva, ki vežejo češkoslovaške narode z ostalimi Slovani.
V Moskvi so gostovali bolgarski in jugoslovanski nogometaši. Ti športniki so dali dokaze o visoki kulturi Slovanov, o velikem fizičnem razvoju in o zdravem slovanskem duhu. General Gundorov ja prosil bolgarske športnike, naj pozdravijo bolgarski narod in ustano vitelja Domovinske fronte Bolgarije Georgija Dimitrova.
Ko je Gundorov končava! svoj govor, je izrekel pozdrave narodom Sovjetske zveze in pobudniku slovanskega prijateljstva ter organizatorju zmag generalisimu Sovjetske zveze Josipu Visarionoviču Stalinu. V dvorani je zaorilo burno odobravanje, ki je trajalo več minut. S tem so zastopniki slovanskih narodov izrazili svoja čustva ljubezni in spoštovanja do voditelja Sovjetske zveze generalisima Stalina.
Sledil je velik koncert, ki so pri njem sodelovali najboljši moskovski umetniki.
Ljudstvu zvesti katoliški duhovniki Lavantinske škofije pozdravljajo
prizadevanje jugoslovanske delegacije na mirovni
konferenci
Ljubljana, 23. avg. Ljudstvu zvesti in zavedni slovenski katoliški duhovniki Lavantinske škofije so poslali tov. Edvardu Kardelju, šefu jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, naslednjo pozdravno resolucijo:
2Slovenski katoliški duhovniki Lavantinske škofije, zbrani na sestanku v Celju, se Vam, tovariš Kardelj, za vse dosedanje delo za priključitev Slovenskega Primorja s Trstom k FLRJ iskreno zahvaljujemo. Verujemo v končni uspeh Vašega prizadevanja, ker je primorsko ljudstvo za Jugoslavijo vedno neomajno v borbi in Vi sami z našo delegacijo stanovi tuo branite edino pravilno rešitev naših meja.
Zagotavljamo Vam, da bomo še naprej vztrajno med ljudstvom pojas-
njevali pravične zahteve jugoslovanskih narodov, da bo sleherni član naše skupnosti živo zavzet za naše ne-osvobojene brate, da bi tako vsi skupaj izpolnili še zadnjo nerešeno točko programa OF.
Trajni mir je mogoč le, če bodo jugoslovanski narodi prejeli, kar jim pripada po načelu »Tujega nočemo, svojega ne damo!«. Zato pozdravljamo vse prizadevanje naše delegacije, ki se v istem smislu zavzema za utrditev svetovnega miru.«
Resolucijo so podpisali naslednji duhovniki Lavantinske škofije: Videčnik Vinko, Uranjek Martin, Medvešek Matija, Rabič Anton, Prelog Ludvik, Drobina Stanko, Šmon Franc, Peternel Henrik, Camplin Ivan, Merc Viktor, Lampret Jože, Herman Ferdo in Lipičnik France.
Vsaka vas svojega mladinca na gradnjo mladinske proge! Ni delo na mladinski progi samo stvar mladine, ki jo gradi, to je stvar nas vsebi
Z MIROVNE KONFERENCE V PARIZU
Ostra zavrnitev grške zahteve po južni Albaniji
Ukrajinski delegat Mamutski o albanski, bolgarski in trakijski manjšini v Grčiji ter o hujskanju grških desničarskih listov proti šefom posameznih držav
Pariz, 22. avg. (Tanjug). Na dopoldanski plenarni seji mirovne konference so razpravljali o izjavah, ki so jih podali na plenarnih sejah 21. avgusta zastopniki 6 povabljenih držav.
Prvi govornik, zastopnik Brazilije, prav za prav ni govoril o izjavah, ki so jih podali včeraj zastopniki € držav. Dejal je, da bo opisal stališče svoje delegacije glede načrta mirovnih pogodb. Pri tem je zastopal tezo, ki stremi za tem, da Italiji ne bi bilo treba plačati zločinov in škode, kar je zagrešila s svojo napadalno vojno, da krivice, ki jo je Italija napravila drugim narodom, ne bo treba popraviti, ampak, da je z Italijo treba ravnati kot z državo, ki je »od določenega trenutka sredi borbe aktivno pomagala zavezniški stvari«. Ko je brazilski delegat predlagal, naj se z Italijo ravna »pravično«, je zahteval, naj Italiji pustijo vse njene kolonije ter ji puste vsa ozemlja, ki pripadajo drugim narodom in ki si jih je nasilno prisvojila v času svoje osvajalne politike.
Nato se je za zastopnikom Indije, ki je podpiral reparacijske in teritorialne zahteve, katere je včeraj predložil egiptski delegat, javil k besedi šef grške delegacije Caldaris.
Ta je v svojem današnjem govoru prekoračil vse svoje dosedanje klevete proti herojski in sobodoljubni Albaniji, kateri je odrekal pravico naziva zavezniške države in jjravico navzočnosti na mirovni konferenci. Caldaris ni še nikoli tako jasno kakor sedaj dokazal, da se za njegovimi napadi na Albanijo skriva samo pohlepna želja prisvojiti dele albanske države. Odkrito je zahteval južno Albanijo in izjavil, da bo to zahtevo predložil uradu mirovne konference. Izjavil je, da Grčija ne more podpisati mirovne pogodbe z Italijo, ker posamezni deli te pogodbe govore o pravicah in prednostih Albanije, s katero se Grčija še danes smatra v vojnem stanju, dokler »spor med Grčijo in Albanijo ne bo urejen«. Kot ureditev pa si Caldaris zamišlja odcepitev južne Albanije.
Takoj za Caldarisom je prosil za besedo šef ukrajinske delegacije Ma. nuilski. Predsedujoči Bevin je izjavil, da so se dosedanji govorniki oddaljevali od predmeta razpravljanja in naj se zato govorniki, ki bodo dobili besedo, držijo predmeta. Ukrajinski delegat Manuilski je izjavil, da obžaluje, da predsedujoči Bevin ni izrekel svoje opombe že ob pričetku, ampak šele, ko je ukrajinski delegat dobil besedo, dejal je, da ukrajinska delegacija prav dobro ve, kakšna vprašanja se nanašajo na mirovno pogodbo in katera ne spadajo v to področje.
Nato se je Manuilski dotaknil tega, kar je na današnj seji izjavil šef grške delegacije Caldaris in dejal med drugim:
čim večkrat nastopa grški de’egat na tej konferenci, tem bolj se kaže zaskrbljenost pri. znatnem delu konference, saj se v vseh napadih grškega delegata na Albanijo odraža veliko sovraštvo. Grški delegat govori o Albaniji, kj je bila že od 1943. leta in že prej v vojnem stanju z Nemčijo in Italijo ter se je borila z orožjem v roki, z večjim sovraštvom kakor o italijanskem fašizmu.
Manuilski se je nato dotaknil Cal-darisovih napadov proti zadržanju Albanije med vojno in dejal, da se Caldaris vsekakor zaveda, da so ljudje in politiki, ki so spremljali dogodke od leta 1939, pozabili ua veliko število dejstev. Nato je dejal:
»Ko je Italija napadla Albanijo, je vse svetovno časopisje pisalo o tem, kot o napadu Italije proti Albaniji. Za primer je mogoče vzeti francoske liste, ki so poročali, da je 170 fašističnih ladij zbranih v pristaniščih in da je 600 italijanskih bombnikov bombardiralo albanska mesta.«
Manuilski je nato dejal, da zbuja pri njem zaskrbljenost še neka druga zadeva. Caldaris je izrazil grško zahtevo po južni Albaniji in zahteve glede Rodopskega pogorja. Izredno značilno je, da so se istočasno, kakor so z govorniške tribune odjeknile te besede, povečali tudj obmejni incidenti na albansko-grški meji.
Manuilski je nato navedel nekaj primerov.
Manuilski je nato vprašal, kako je mogoče razlagati vse to glede na zlobne izjave šefa grške delegacije. Kaže se, kakor bi bilo nekomu potrebno, da na albansko-grški meji izziva spopade, da bi s tem potrdil tezo, ki jo sedaj tako uporno brani grški delegat, namreč, da je Grčija v vojnem stanju z Albanijo.
Manuilski je nadalje vprašal, kaj pomeni hujskanje v Grčiji proti posameznim državam. »Grško desničarsko časopisje,« — je dejal, objavlja članke proti maršalu Titu, b| ga vsi spoštujemo. Za take napade ni odgovorno samo časopisje, ampak država, na katere ozemlju se kaj takega dogaja. Kaj goanenij dp stopa Grčija
sedaj v dobo spopadov ne samo * Bolgarijo in Italijo, ampak tudi z Jugoslavijo? Kolikor mi je znano, je jugoslovanski poslanik odpotoval iz Aten. To so dejstva. V luči teh dejstev se mi zdi, da dobivajo nastopi grškega delegata popolnoma določeno barvo, ki je selo nevarna za mir.«
Manuilski je nadalje dejal:
Znano nam je, kako se pripravljajo vojne. Glede tega imamo težke izkušnje. Vemo, da so vojne, do katerih je prišlo, stalno priprav, ljali gotovi podvigi, ki so imeli notranji značaj. Po navadi je tako: Najprej reakcionarna vlada z vrsto strahovalnih ukrepov pokori svoj narod. Nato pošlje vojaške ekspedicije v mesta in vasi proti nezadovoljnemu prebivalstvu, zapira voditelje sindikatov, na njihova mesta pa postavlja ljudi, ki imajo pogosto sumljivo preteklost, in si prizadeva, da iz političnega življenja nc odstrani komunistične in socialistične partije, ampak tudi druge aemo-kratične stranke. Ko nastane tak položaj, tedaj vlada, ki je po navadi sama pripravila mednarodne za-pletljaje, razpiše nekak referendum, s katerim hoče potrditi vrsto ukre pov, ki ogražajo mir in varnost. Nočem se baviti z vprašanjem, kakšen bo izid referenduma v Grčiji. To je notranje vprašanje grškega naroda, toda konferenea je zainteresirana na tem, da se referendum izvede v soglasju z demokratičnimi načeli. Ustanovne listine Združenih narodov, kakor so izraženi v drugem členu točki 3., ki daje vsakemu narodu pravico do samoodločbe in vlade, katero si bo prostovoljno izbral.
Manuilski je nato navedel vrsto izjav angleških zastopnikov pri referendumu v Grčiji. Tako je laburistični poslanec Solay izjavii, da postaja Grčija popolnoma reakcionarna država. Nato je pripomnil, da je državljanska vojna zaonji izhod, ki jo želi grški narod, in da bodo demokrati prisiljeni braniti se, ako se sedanja politika ne bo iz-premenila. Na drugi strani je predsednik bivše grške vlade Sofulis dejal, da bo državljanska vojna v Grčiji neizbežna, če se bo po izvedbi plebiscita vrnil kralj. Harold Lasky, predsednik laburistične stranke, piše, da bi vrnitev kralja Jurija v Grčijo izpremenila državo v drugo Španijo in da sedanja vlada nima pri ljudstvu nobenega zaupanja.
Manuilski je nato dejal, da ne ve, če angleška delegacija soglaša « člani svojega parlamenta, meni pa, da so. to glasovi, ki imajo dovolj avtoritete, da bi prisilili konferenco k opreznosti, če posluša izjave šefa grške delegacije. Nato je Manuil-
ski prebral, kar je objavil »Times«, ki nikakor ni levičarski, o grškem referendumu:
»če opazujemo današnji položaj, je upanje, da bo sedanji plebiscit izrazil ljudsko voljo, manjše, kakor je bilo kdaj koli prej. Opazovalci menijo, da bo ta plebiscit spravil državo v še večje težave, ne pa rešil notranje probleme v Grčiji.«
Manuilski je nadalje pouaari:, da se mu zdi potrebno, naj se konferenca zanima za to vprašanje.
V čem je stvar, — je vprašal Manuilski, -— zakaj kritizirajo demokratične stranke način referenduma v Grčiji? Medtem, ko je v Franciji pri volitvah sodelovalo 80»/o volivcev, na Finskem 8(/>/o, v Avstriji 80«/o, v Bolgariji 93n'0l se je v Grčiji udeležilo zadnjih voiicev samo 50«/o volivcev. S katere točke ustave si more polovica volivcev prisvojiti pravico, da govori v imenu Grčije? Grški demokrati, ki bi se sedaj radi izognili mednarodnim zapljetljajem, zahtevajo revizijo volivnih imenikov. V vseh državah se je po vojni opazilo zmanjšanje števila prebivalstva in zato čudi zmanjšanje števila volivcev, na svetu pa je neka država, kjer je, kakor so pokazale marčne volitve, naraslo število prebivalstva. Oglejte si dejstva:	1936. leta je bho v
Grčiji vpisanih 1,753.000 volivcev. Nato je prišla vojna in strašna lakota, ki je imela težke posledica za prebivalstvo, vse to pa se grškega prebivalstva nekako »ni prijelo«. Pokazalo se je, da je bilo 1946. leta v volivnih imenikih vpisan:!»
2,200.000	oseb, 20o/„ več.
Manuilski je nato vprašal, čemu je potrebna takšna naglica pri izvedbi referenduma v Grčiji, ko £0 vendar znane izjave angleške, ameriške in francoske vlade, da bo referendum 1948. leta. Kaže. se, da je nekdo zainteresiran na tem, da fci se volitve izvedle čim hitreje in da M se s temi volitvami dosegli določeni rezultati. Morda je to nekomu potrebno, prav gotovo pa je, da to ni potrebno grškemu narodu in ne sosednim narodom, Id si prizadevajo, da bi se izognili konfliktom na Balkanu.
Ob koncu je dejal Manuilski: »To so pripombe, ki sem jih hotel napraviti glede govora šefa grške delegacije. Prepričan sem, da bo o posameznih konkretnih vprašanjih, če bo potrebno, odgovarjal zastopnik Albanije. Želel bi pripomniti, da ni nobenih razlogov, zaradi katerih konferenca ne bi izvajala primernih zaključkov, do ka cerih je mogoče priti v zvezi z nenormalnim položajem v Grčiji.
Po končanem govoru Manuiiske-ga je bila dopoldanska plenarna seja prekinjena.
Moskovska „Izvestlja“ o pletkah proti mirovni konferenci v Parizu
Moskva. 23. avg. (Tass). Zunanjepolitični komentator »Izvestij« piše:
Pariška mirovna konferenca zaseda že nad tri tedne. Temeljit študij dela posameznih komisij vedno bolj prepričljivo dokazuje, da postajajo na konferenci sami kakor tudi za njenim hrbtom vedno bolj aktivne sile, ki niso zainteresirane v plodnem delu konference. Nasprotniki harmoničnega in plodnega dela konferenca skušajo s tucati predlogov, ki odvračajo pozornost komisij od njihovih glavnih nalog, ustvariti jeklen obroč.
Izven konference zadnje čase mnogo-govore o potrebi prekinitve njenega dela v zvezi z bližajočim se zasedanjem generalne skupščine organizacije Združenih narodov. Nekateri listi pišejo, da je trenutno malo upanja, da bi konferenca ustvarila mir. Take prerokbe in srditi poskusi, da bi se konferenca zavlekla ali celo odložila, povzročajo nezadovoljstvo nasprotnikov resničnega miru in mednarodnega sodelovanja, ker so izpodleteli vsi njihovi napori, da bi izkoristili konferenco za vsiljevanje njihove volje ostalim velikim in malim narodom.
Te spletke ozkih politikov je onemogočilo trdno in jasno stališče, ki ga je zavzela sovjetska delegacija in ši-TOka demokratična javnost, ki ji je pri srcu mednarodno sodelovanje in smatra pariško konferenco kot važen činitelj pri vzpostavljanju mednarodnega miru in varnosti. Nasprotniki mednarodnega sodelovanja, ki zahtevajo spoštovanje pravic in interesov velikih in malih narodov v interesu miru in varnosti, bi rajši uporabili konferenco kot orodje za organizirano •vsiljevanje svoje volje drugim državam.
Ni bilo slučajno, da je »New York Times« v napadu odkritosrčnosti pozval, naj se konferenca smatra kot »prilika za mobilizacijo svetovnega javnega mnenja proti Sovjetski zvezi«, medtem ko je londonski radijski komentator Nicolson z obžalovanjem poudaril, da »bi bilo mnogo lažje ustvarjati mir brez Rusov.« Mnogo lažje bi Šim bito potem weeafiäü svoje na-
črte; tako je bilo v času versailleske konference, ko je cvetela tajna diplomacija v škodo interesov številnih narodov in držav.
List »Yorkshire Post« in še nekateri drugi že sanjajo o »umiku odkrite diplomacije« ter sanjajo o tajnih pogajanjih za kulisami. To ni samo mnenje reakcionarnega tiska, kajti nekateri oznanjevalci »zapadne demokracije« izven Luksemburške palače praktično izvajajo to, kar pFOga-gira »Yorkshire Post« v svojih kolonah. Svetovno demokratično mnenje pričakuje od pariške konference, da bo odločno izvedla postavljeno nalogo: Organizacijo miru in jamstvo varnosti. To prevažno nalogo je mogoče rešiti le na podlagi mednarodnega sodelovanja — edini trdni osnovi za normalno ureditev vseh povojnih problemov.
Predvolivno gibanje v Makedoniji
Skoplje 23. avgusta. Te dni je pričela v Makedoniji predvolivna kampanja. Organizacije Ljudske fronte prirejajo po mnogih krajih konference, na katerih ljudstvo spoznava pomen prvih volitev v ustavodajno sobranje Ljudske republike Makedonije in zakon o volitvah ljudskih poslancev.
V	Strugi je biia obča mestna konferenca, na kateri so bili Makedonci in Albanci.
V	Skoplju so bile mnoge predovo-livne konference po vseh rajonih. V četrtem rajonu v industrijskem okraju je bilo na konferenci nad 600 tovarniških delavcev. Delavci so v svojih govorih poudarili, da bo ustava, ki jo bo izdajo ustavodajno sobranje, jamstvo enakopravnosti makedonskega naroda z ostalimi narodi Jugoslavije in bratstva makedonskega ""roda z ostalimi narodi v Makedoniji.
Predvolivne konference so bile v Prilepu in Gostivaru, kjer se jih je udeležilo mnogo Albancev in Mak«> doncev. Manifestacije bratstva :n enot-nosti Makedoncev in Albancev v> bik tudi v Tetovu in drugih krajih
Bombni atentat na prostore predsedstva
PNOO v Trstu
Tretja plenarna seja Glavnega odbora Ljudske mladine Slovenije
»Primorski Dnevnike poroča: V presledku 7 tednov je bil v četrtek zvečer že tretjj vandalski napad no-vofašističnih elementov na poslopje v ulici Ruggero Marna št. 29, kjer imata svoj sedež predsedstvo PNOO in založništvo »Primorskega Dnevnika«.
Ob 22,05 se je eden ali več neznancev pretihotapilo po stopnišču, ki veže Čampo Belvedere in via Com-merciale. Ko so prišli do zidu, ki obdaja vrt za hišo, so vrgli proti zadaj; strani poslopja bembo. Eksplodirala je v kotu za poslopjem. K sireč'’ ni napravila večje škode Razbitih je bilo nekaj šip na oknih.
IPet minut kasneje se je v poslopju zglasila civilna policija. Bilo je osem policijskih organov, ki so ob vstopu v hišo najprej legitimirali ljudi, ki so bili v njej. Hkrati so jim zabranili, da bi zapustili stavbo. Ogledali so si dvorišče in kraj, k,er je bomba eksplodirala. Obšli so hišo' in se nato oddaljil:, ne da bi pogledali po okolic; za napadalci. Napovedali so še. da se bodo naslednjega dne vrnili in nadaljevali preiskavo. Ljudi v hiši so še povpraševali, alj so pred in v trenutku eksplozije kaj sumljivega opazili, česar zasliševancj niso mogli potrditi, ker jih je napad docela presenetil.
Velika eksplozija razstreliva v Pulja
Nad sto ljudi ranjenih, 43 ubitih
Pulj, 22. avg. Danes je nastala v Puhu v bližini kopališča »Vergarola« *■> 14.15 velika eksplozija vojaškega razstreliva. Nastal je ogromen dim. ki je visel dalj časa nad tem krajem. Ranjenih je bilo kakih 100 ljudi, med njimi 19 težko. Kolikor so doslej ugotovili, je bilo 43 ljudi ubitih. Ugotavljanje mrtvih in ranjenih pa je težko zaradi razmesarjenih trupel.
V mestu je zavladalo zaradi eksplozije veliko razburjenje. Ljudstvo je ogorčeno, ker okupacijska vojaška uprava ni ničesar storila, da bi prenesla razstrelivo na’drugo mesto, če-
prav je tisk večkrat opozoril na to nevarnost. Zato pripisuje ljudstvo odgovornost za to nesrečo okupacijski vojaški upravi.
Vsled eksplozije so popokale šipe na poslopjih po vsem mestu, zgradbe v bližini pa so bile poškodovane. Vsi javni lokali so zaprti v znak žalosti, razen lokalov za okupacijske vojake.
To je četrta eksplozija, odkar je Pulj pod upravo okupacijskih vojaških oblasti. Škoda, ki je nastala pri prejšnjih eksplozijah, še sedaj ni poravnana, čeprav je od tega minilo že precej časa.
Ameriški vojaki pretepajo ljudi, ker so Slovenci
Gorica, 22. a vgusta Dne 15. avgusta je šel 17 letni Albert Krašček iz vasi Plave po vasi. Ko sta ga pr-ed hišo družine Krašček srečala dva ameriška vojaka, ga je eden vprašal, ali je Slovenec. Na pritrdilni odgovor ga je vojak udaril s pestjo v obraz, da mu je prebil trstnico.
Ene 18. avgusta okrog 22. je Gabrijelčič Alojz v isti vasi srečal tri ameriške vojake. Eden izmed njih ga je vprašal, ali je Slovenec. Gabrijelčič je pritrdil, nakar ga je vojak jel
klofutat,; tako da je mladenič moral zbežati
Istega dne je šel iz gostilne proti damu tajnik SIAU za Plave Žnidarčič Franc. Na mostu čez Sočo sta ga srečala ob 22.10 dva ameriška vojaka. Eden je vprašal tovariša,_ ali je Slovenec. Na njegov pritrdilni odgovor ga. je vojak udaril s pestjo pod brado. Öd udarca se mu ja poznala oteklina dva dni.
To so bili vojaki iz posadke Plave ob Soči.
Nasilje Saštstov v Slovenski Benečiji se nadaljuje v povečani meri
Gorica, 22. avgusta
Pod naslovom »LTtalia agli Italian:» je začel izhajati v Benečiji nov fašistični vojnohujskaški ilegalni list, napada v prvi vrsti, beneške borce in garibaldince- ki so se borili v IX. korpusu NOV in pristaše narodno osvobodilnega gibanja. Iz vsebine lista se vidi, da ga pišejo istriki begunci in fašisti, ki so zbežali iz cone B v strahu pred ljudsko sodbo za svoje zločine nad istrskim ljudstvom v letih fašizma.
Vsled fašističnega gibanja, ki ga podpirajo ilegalni listi kakor »II tri-colore« in novopečeni list »LTtalia agli Itaiiani«, je položai vedno bolj napet in je podoben vojnemu stanju. Množijo se izzivanja in divji izpadi proti bivšim borcem JA ter naprednim demokratičnim Benečanom.
Dne 11- avgusta so štirje teroristi, oboroženi z ročnimi bombami, na
padli v Gornjem Brdu bivšega borca JA Franca Kjabaja- Grozili so mu. da ga bodo ubili V vasi Strmica je znani fašist Peter iz iste vasi napadel bivšega člana Narodne zaščite Alfonza Gorjupa, ga pehal po cesti, mu razparal obleko in grozil, da ga bo nagradil z batinami, ko bodo vzpostavljene meje, češ, da je med nemško okupacijo z jugoslovanskim delovanjem pokvaril beneško ljudstvo. — Tovariša Emila Prodana z Obli-ških Ravni so karabinerji in' vojaki v zavezniških uniformah, ko je bil aretiran, grozno pretepli.
Vojni hujskači, ki hočejo zavesti javno mnenje Benečanov, so se poslužili tudi podle provokacije. Dne 14. t. m. je skupina 5 zakrinkanih in z avtomatskim orožjem oboroženih elementov vdrla v hišo trgovca Obala v Jeronišču pri Sovodnjah ter izvedla namišljeno preiskavo. Kmalu zatem
je prispela s postojanke Strmica več. ja skupina ozopovcev, ki je pričela besno streljati s puškami in mitraljezi, da bi pregnala namišljene bandite in tako utemeljila njihovo oborožitev, ki je postala že preveč javna-Benečani, ki so bili priča prizoru-pravijo, da je imela provokacija določene namene, da pa jih niso mogli preslepiti Zato so tudi poslali vodji jugoslovanske delegacije v .Parizu tov. Kardelju protestno pismi-
Orožniki s postojanke Podutane in ozopovci so prve dni avgusta aretirale tov. Zanutta Avgusta, ga izročili zavezniški policiji, ki ga je odpeljala v čedadske zapore. Dolžili so ga. da je širil jugoslovansko propagando, zato ker je prodajal »Primorski dnevnik«. Tudi na njegovem domu so napravili preiskavo, in našli nekaj izvodov omenjenega lista, ki so jih odnesli s seboj. Ko jim je mati aretiranega tovariša dejala- da upra. va hoče imeti časopise plačane, so ji orožniki odgovorili, naj pride uprava »Primorskega dnevnika« k njim, da bodo že z njo vse uredili- Tuđi na poštnem uradu so si pridržali večkrat liste, ker so imeli tak halog orožnikov-
Povečanje
proizvodnje v labinsfcetn premogovniku
Labin, 22. avg. Z uvedbo cikličnega sistema v rudniku Pod lata ina povečujejo proizvodnjo. Rudarji so u-vedli po zgledu sovjetskih rudnikov
c.klični sistem dela, ki je v tem, da je delo sistematično razdeljeno na vsakega delavca in tudi po količini njegovega dela.
Ciklično delo so pričeli v tem rudniku v marcu t. L Sodeč po dosedanjih uspehih bo ta način dela povečal zmogljivost r-udnika.
Ciklični sistem dela mora zajeti ves rudniški bazen Rašo, da bi se povečal delovni učinek in povišala proizvodnja.
V nadaljnjem, tekmovanju so rudarji tega rudnika dosegli precejšnje uspehe na vseh poljih dela. Proizvodnja je bila zvišana na 25,7 %, proizvodni stroški pa zmanjšani. Prosti čas so rudarji posvetili povečanju varnosti pred raznimi nezgodami. Z uspehem je bila končana zbirka starega materiala, bakra, gumija itd. Delavci so delali tudi po vaseh 201 uro. Najaktivnejši delavci tega rudnika so bili proglašeni za udarnike, ki so dvignili učinkovitost dela od 50 na 100 %.
Rdeči križ za kolonije na Primorskem
PNOO za Slovensko Primorje je organiziral v coni B letovanja za 5000 otrok iz cone A. Poročali smo že, da zbira Rdeči križ v Jugoslaviji živila sa te kolonije. Zbirka je presegla pričakovane količine. Pokrajinski odbor RK Vojvodine je poslal 2500 kg letne salame 3000 kg masti in 300 kg ocvirkov. Glavni odbor RK Srbije pa je zbral 4387 kg moke, 1674 kg fižola, 43 kg zdroba. 52 kg soli, 145 kg pšenice. 75 kg makaronov, 114 kg mleka v prahu, 28 kg sira, 27 kg razne hrane, 280 kg masti, 20 kg slanine, 900 kg raznih konzerv. Hrana je že razdeljena med kolonije.
Zičetek tekem za državno prvenstvo v plavanju, skokih in waterpoolu
Split, 23. avgusta. I
V kopališču FG Jadrana pod Marjanom so se danes pričele tekme za I prvenstvo Jugoslavije v plavanju, skokih in waterpolu. Udeležuje se jih 16 društev z okoli 180 tekmovalci, ki bodo nastopili v 30 disciplinah. Najbolj številno je zastopana Hrvaška s šestimi društvi. Za prvenstvo se borijo: FD Mladost iz Zagreba, FD Udarnik iz Karlovca, FD Primorac s Sušaka, FD Crikvenica iz Crikvenice, FD Jadran iz Splita, FD Jug iz Dubrovnika. Močno plavalno ekipo je poslal FD Udarnik iz Ljubljane. Med Slovenci sta zasiopana pri tekmovanju še FD Maribor in FD Partizan iz Ljubljane z eno skakalko. Iz Beograda so poslali svoje tekmovalce: CD JA, Partizan. Crvena zvezda in Železničar. Vojvodino zastopa za prvenstvo FD Obilic iz Petrovgrada, Bosno in Hercegovino FD Sloboda iz Sarajeva, Črno goro FD Jadran iz Ercegnovega.
Prireditev se je pričela ob 9. do-koldne s parado tekmovalcev. V imenu FISA-ja je Vlado Lučič pozdravil tekmovalce, funkcionarje in občinstvo. V kratkih besedah je poudaril, da tako številen nastop naših društev zagotavlja popoln uspeh našega plavalnega športa in je porok njegovega razvoja tako v številčnem kakor v kakovostnem pogledu. Vidi se, da so društva pravilno razumela moč množičnega dela tako v plavanja kakor v drugih panogah fizkulture. Ob koncu svojih izvajanj se je pieletno spomnil v narodno osvobodilni borbi padlih plavalcev, med katerimi so: Ziherl. Sever, Vrankar, Mados, Škapin, Banda, Kerševan, Lavrič, Primožič. Močnik, Mitel, Polič, Niko in Ivo Katmar. Jurkovič. Muhover, Sablič. Paijič, Bijelič. Pavliček. Filipovič. Ba-rač. Adonja, Simoni, Tošovič in Mar-šič. Navzoči so s parminutnim molkom počastili njihov spomin.
Godba štaba mornariške komande je nato zaigrala himno, nakar *e je pričelo tekmovanje.
Prva točka je bila 1500 m prosto moški finale:
Zaradi številne udeležbe tekmovalcev so startali v dveh skupinah. V orvi so hip vsi na;boliši dolgoprogaši -«- ts'.tvn	;7 .trüge sku-
.	'	* a šr,sU -nesrro
S	precejšni m naskokom je v tej disciplin: zmagal Vidovič, vendar ima v svojih družbenih tovariših resne konkurente.
Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1.	Vidovič 21,07, 2. Stipetič (Marjan) 21.37, 3. Kvinc 21,47, 4. in 5. Stipetič Mislav (vsi Mladost )ln Balla (Obilic) v mrtvem teku 22,04.2, 6. Puhar (Sloboda 22,16.
Izmed Slovencev je prišel Dular osmi na cilj v času 23,01.4 (v svoji skupini je bil drugi). Rotar je preplaval progo v času 23,37.8 (četrti v svoji skupini), Černe pa v času
24,14.1	(šesti v svoji skupini). Zanimivost te točke je bila popolna premoč sladkovodnih plavalcev nad morskimi
Po prvi točki ima Mladost 20 in pol točke. Obilic 2 in pol točke. Sloboda iz Sarajeva 1 točko.
Po lej točki so plavale v predtekmovanju na 100 m prsno ženske v treh skupinah:
V	prvi skupini so dosegle naslednje čase: 1. Borkovič (Jadran) 1.38.9,
2.	Peharda (Mladost) 1,39.7, 3. Mihelčič (Primorac) 1.40.8.
V	drug: skupini je bil vrstni red naslednji: 1. Bogunovič (Jug) 1,35.8,
2.	Ivkovič (Obilic) 1,39.9, 3. Koželj (Urlarnik-Ljubljana) 1,40.9.
V	tretji skupini so se zvrstile: 1. Korpes (Mladost) 1,28.8, 2. Jamnik (Udarnik-Ljubljana) 1.39.8. 3. Paš-kvan (Mladost) 1,40.6. Modiceva je v tej skupini prišla četrta in Mihorkova iz Maribora pa peta na cilj.
V	finale na 100 m prsno ženske so se plasirale: Korpes, Bogunovič, Borkovič, Peharda, Jamnik, Ivkovič, Paš-kvait, Mihelčič.
Sledila je predtekma 100 prsno moški: v prvi skupini je bil prvi Bijelič (Crvena zvezda) 1,16.5, 2. Maraševič (Jadran) 1,21.3, 3. Barbieri (Jug)
1,23.9.
V	drugi skupini je imel najboljši čas kot prvi Cerer (Udarnik) 1,13.4,
2.	Kovačevič 1,17.1, 3. Pandur (oba Primorac) 1,23. V te skupini je Prešeren (Udarnik) prišel četrti v času
1.23.3.	Sovre peti v času 1,25.1, Plive-rič pa šesti v času 1,28.2.
V	tretji skupini je bil prvi Stigler (Mladost) 1.22.3. 2. Rabič (Udarnik) 1,24.8. 3. Marinkovič (Obilic) 1,25.2.
V	četrti skupini je bil prvi Laška-rin 1,20.3. 2. Laszlo (Mladost) 1,21.8,
3.	Kralj (Udarnik-Karlovac) 1,22.2: Ferjančič ie prišel v tej skupini osmi v času 1.26.1.
V	finale na 100 m prsno so se plasirali: Cerer. Bijelič. Kovačič, Laška-rin, Maratovič, Laszlo, Kralj, Stigler.
Po končanih plavalnih tekmah so bile tekme v waterpolu, k: se jih udeležuje 10 društev.
Današnja srečanja so dala naslednje rezultate: Primorac:Udarnik-Kar-lovac 7:0 (5:0), Partizan:0bilič 7:1 (4:0), Sloboda: Jadran 0:14	(0:7),
Udarnik (Ljubljana:Jug 0:11	(0:7),
Mladost:Crvena zvezda 3:1 (2:0).
Nocoj ob pol 20. so bile naslednje tekme: 200 m prsno moški predtekma, 4 skupine in 28 plavalcev; 100 m prsno moški finale, in 200 m prsno moški finale.
Jutri ob 9. dopoldne bodo plavali na 400 m prosto moški, predtekma v treh skupinah s 24 plavalci; nadalje 200 m prsno ženske predtekma, 3 skupine in 19 tekmovalk; 100 m hrbtno moški, 2 skupini, 17 plavalcev 100 m prsno ženske, predtekma, 3 skupine, 25 plavalk; 3X100 m mešano moški, 2 skupini, 15 štafet.
Šahovski turnir v Groningenu
Groningen, 23. avgusta
Včeraj je bilo v mednarodnem turnirju igrano 8. kolo. Najvažnejša partija kola Smislov—Dr. Euwe se je v 49. potezi končala z zmago sovjetskega velemojstra Smislova. Botvinnik je povešal svoj naskok v vodstvu z zmago nad O’Kellyjem. Sovjetski velemojster Boleslavski je dosegel pomembno zmago nad ameriškim prvakom Denkerjem. Kotov je premagal Guimarda. Remi So končale partije: dr. Vidmar—Kottnauer, Christoffel— Janovsky,	Najdorf—dr. Tartakower.
Szabo—Flobr in Lundin—Stolz. Partija Steiner—dr. Bernstein je prekinjena v boljši poziciji za slednjega.
Stanje v vodstvu po 8. kolu je: Botvinnik 7V2, dr. Euwe. Smislov 6. dr. Tartakower 5‘/i, Flohr, Denker. Stolz 5.
Aretacija
duhovnika Ivana Jeriča v Prekmurju
Preiskava v zvezi z odkritjem radijske postaje v okolici Ptuja, o čemer smo pred dnevi poročali, je odkrile soudeležbo znanega duhovnika, generalnega vikarja za Prekmurje Ivana Jeriča iz Turnišča, ki je bil na podlagi tega apetipan.
V torek 20 in v sredo 21. L m. je bila v se.ni dvorani magistrata v Ljubljani III. plenarna seja Giavneg“ odbora LM5, ki so se je udeležila člani glavnega odbora In nad sto delegatov okrožnih in okrajnih mladinskih odborov ter delovnih brigad. Navzoči so bili tudj; minister-za pro--sveto pri vladi LRS tov. Ferdo Kozak, organizacijski sekretar CK KPS tov. Stane Kavčič, članica Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije tov. Stana Tcmaševič, zastopnik JA In zastopniki mladinske organizacije Julijske krajine jin Trsta. Slovensko mladino so pozdravili tudi člani indijske mladinske delegacije, ki se je na poti v Brčko mudila v Ljubljani.
Na dnevnem redu so bile točke: Politična in kulturna vzgoja ljudske mladine Jugoslavije, organizacijska vprašanja LMS ter obveze im tekmovanja.
Politična in kulturna vzgoja mladine
Tov. Jernej Polajnar je referira! o politični in kulturni vzgoji mladine, nakar so v živahni diskusiji delegati iznesli vprašanja, težave in uspehe, ki jih imajo pri delu na kulturnem in političnem polju. Tov. Kozak Domen, referent za kulturno prosvetno delo na ljubljanski univerzi je po-vdanl, da so študijski in strokovni krožki zajel,- premalo mladine in da je med študenUk^ mladine» in množičnimi organizacijami še mnogo premalo skupnega delg.
Tovariš iz Murske Sobote je poročal, da hoče klerikalna reakcija, v Prekmurju prav s kulturnim delem pritegniti mladino. Zato je dolžnost mladinske organizacije nuditi tej mladini čim več pestrega in vsebinsko dobrega kulturnega dela. Tudi pevsk; zbori in izlet; vplivajo dobro na prekmursko mladino.
Tov. Veselko iz Novega mesta je poročal o uspehu mladinskega izleta v Belo knaj.no. V splošnem se je mladima novomeškega okrožja vse preveč ustavila ob uspehih predkongresnega tekmovanja.
Poročila- vseh delegatov so predvidevala predvsem potrebo po vsebinskem izboljšanju kulturnega dela in po tesnejši povezav; s strokovnjaki, ki bi naj ’ mladini nudili svojo pomoč. Ni se pa izkazalo (primer mariborsko okrožje) pretouščanje vodstva krajevnim odborem LMS učiteljem, ki v počitnicah zapustijo svoja mesta- Prav to in odhod najboljše mladine v delovne brigade je vzrok, da med podeželsko mladino mariborskega okrožja ni tiste delavnosti, iki bi morala biti.
Minister pri vladi LRS tov. Ferdo Kozak je govoril nato o problemu priključitve Primorja in Trsta, o -sa-movzgoji mladine in o potrebi po vsebin stro boljšem' in načrtnejšim kulturnem dedu. Tov. Stane Kavčič, org. sekretar CK KPS je govoril o poskusih mednarodne in domače reakcije, ki hoče razbiti našo enotnost in v vlogi mladine v boju proti nedemokratičnim silam.
Tov. Vipotnik Janez, predsednik GO LMS je reiferiral o organizacijskih vprašanjih in problemih LMS, prikazal je uspehe in napake naših mladinskih brigad. Zastopnik JA je govoril o nalogah in častni dolžnosti mladine, ki jo ima pri naborih, tov-Dougan Janez, org. sekretar pr; GO LMS je v referatu o tekmovanju povdaril naj mladina vse bolj gleda na vrednost storjenega dela in. ne na število delovnih dni ali ur.
Sklepi za zboljšanje kulturno prosvetnega dela in vzgoje mladine
Politična šola pr; glavnem odboru LMS se bo reorganizirala po navodilih Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije. Dne 1. oktobra se bo začel četrti tečaj, ki bo delal'po novem učnem načrtu, izdelanem po GO LMS. Dne 1. septembra se bo pri glavnem odboru osnovala dopisna šola, ki bo pcmoč aktivistom dm mladinski organizaciji pri reševanju političnih in organizacijskih nalog. V dopisno šolo se bodo vpisal' vsi člani okrožnih in okrajnih mladinskih odborov ter mladinci, ki jih bo okrožni odbor določil za naslednji tečaj v politični šoli, ter absolventi te šole, ki si bodo s pomočjo dopisne šole utrjevali dn poglabljali prdobljeno znanje. Vpisali pa se bodo lahko v dopisno šolo tudi vsi ostali mladinski aktivisti. Letos bodo v Ljubljani trije enomesečni tečaji za pionirske funkcionarje, kj bodo pozneje v svojih okrožjih in okrajih vodili krajše pionirske tečaje. Za zboljšanje splošne izobrazbe okrajnih funkcionarjev bodo skrbeli splošno izobraževalni tečaji. Pri Glavnem odboru bodo rpdna tedenska predavanja o važnejših tekočih vprašanjih z različnih področij. Predavali bodo predstavniki naše o-blastd, množičnih organizacij, kulturni delavci in dragi strokovnjaki'. Podobna predavanja bodo uvedli tudi okrožni odbori skupno z okrožnir k aktivisti množičnih organizacij. Za vodstvo krajevnih mladinskih odborov bodo v okrajih seminarji, kjer se bo mladina praktično izobraževala. Pri vzgoji mladine se bosta vse bolj upošteval; tud; starost in stopnja izgradnje. Večja važnost kakor doslej se ho oosvečala vzgoji kmečke in delavske mladine.
Pospešila se bo ustanovitev še večjega števila študijskih, debatnih, či-talnih, literarnih, znanstvenih in strokovnih krožkov, mladini pa se bo pustila pri vpisu svobodna izbira knožka. Pri Glavnem odboru se bo do 12. septembra organiziral lekcijsk; biro. ki bo zbiral predavanja 'n jih razpošiljal mladini.
Prosvetno delo se bo poživilo predvsem v krajih, kjer je mladina obiskovala okupatorske italijanske, nemške ali madžarske šole. Odpravil; se bodo primeri delne nepismenosti, ki se najdejo na primer ponekod v Prekmurju, in podpirala se bo kampanja proti nepismenosti v drugih federalnih enotah. Vsi obratni odbori
bodo poskrbeli za ureditev dobrih knjižnic vsaj v treh krajevnih mladinskih odborih. V vseh knjižnicah bodo ustanovljen-; odseki za mlsdn-ski in odseki za pionirski tisk. Mladini se mora posredovati pravilnejši odnos do knjige in mladinski funk-conarji so ji dolžni pcmagatj pri 'izbiri primernega branja. V »Mlađim« bo uvedena posebna rubrika »Mladinska knjiga«, ki bo obveščala o novih brošurah in knjigah.
Ministrstvo za prosveto ima v načrtu zimske šole za kmečko mladino, za delavsko mladino pa se bo priredilo čim več večernih tečajev in strokovnih predavanj.
Kulturna delavnost mladine se bo razvijala po vsebini in umetniški kakovosti ob tesni povezavi z množičnimi organizacijami- prosvetnimi ob. lastmj in ob pomoči strokovnjakov-Vse mladinske organizacije bodo sodelovale v pripravah za jesensko tekmovanje ijudske prosvete. Skrbelo se bo predvsem za vsebino in zboljšanje kulturnega dela- Glavni odbor bo organiziral in nudil mladini vso pomoč, prav tako tudi okrožni in okrajni mladinski odbori. Pospeševala se bo ustanovitev lutkovnih gledališč. strokovnih nadaljevalnih šol za vajence, sploh za politično, ideološko in kulturno vzgojo mladine. Do jeseni bosta izdelana dva filmska »Obzornika«, film o delovnih mladinskih akcijah in o počitniških kolonijah. Vse boli se bo izkoriščal mladinski tisk jn druge literarne ter strokovne revije. Sole, tovarne in mladinski domovi si bodo nabavili radio, vsa mladina pa bo skrbela za izboljšanje dopisov. Poleg drugega dela ne bo pozabila na zbiranje za histariat mladinskega gibanja.
Organizacijska vprašanja in JA
Vsi mladinski funkcionarji morajo vedno skrbeti za svojo lastno vzgojo (er izobrazijo in za vzgojo vsega mladinskega kadra- Gledalo se bo v «bodoče vse bolj na vsebino dela- Tudi pri organizacijskem in kulturnem delu ne bo prihajalo v poštev v toliko število storjenega, temveč vrednost. Jesenske volitve funkcionarjev mladinske organizacije morajo postaviti na vodilna mesta najboljše^ predane in sposobne mladince- Uredila se bo evidenca in kartoteka članstva LMS. ustvarila dobra in sistematična kadrovska politika ter se rešilo tudi finančno vprašanje. Dohodki mladinske organizacije so prispevki iz kulturnih prireditev in članarina, ki se bodo stekali za režijske stroške in sklad za nakup knjig in kulturnih dobrin v prid mladine in njene organizacije.
Ker je naša l&udska vojska. Jugoslovanska armada najdragocenejsa in največja tvorba narodov Jugoslavije, nepremagljivi čuvar naših pridobitev in jamstvo naše bodočnosti, goji do nje naša mladina toplo in iskreno. ljubezen. Se bolj se bo v bodoče vsak mladinec poglobil v študij literature o naši vojski, posebno v boršuro tov. Kidriča »Dve vojski, dva namena, dva značaja«- Služba v JA je vsakemu mladincu častna dolžnost in bodo zato odhodi vojnih obveznikov v njeno službo manifesta-
cija zaupanja in ljubezni do naše armade
Fizkultura.
Vsi doslej na plenumih GO LMS ia CO LMJ sprejeti sklepi v pogledu fizkulture se morajo izvajati. Vsi mladinski aktivisti se bodo prijavili za tekmovanje za fizkulturno značko; fizkulturno delo mora dobiti značaj stalnosti in neprekinjenosti. Mladinska organizacija mora dajati tudi večji poudarek fizkuiturnenm delu kot stvarnemu prizadevanju za razvijanje veselja in sposobnost; za službo v JA. Vse večji pomen v tej smeri dobiva z vključitvijo športno tehničnih panog (jadralstvo, moto. ristika, radiotelegrafija). Tekmovanje in delovne obveznosti
Delovne obveznosti so višja oblika organiziranega dela, ki ustreza političnim in družbenim ekonomska; izpremembam v naši republiki. Tekmovanje in delovne obveznosti so jamstvo za neprestano rast, plodovi tost in učinkovitost mladinskega dela. Mladinske organizacije na vasi, v tovarni, šoli in podjetjih so osnova za sprejemanje delovnih obveznosti trajnega značaja. Mladinska vodstva morajo usmerit; po. zornost in pomoč tja, kjer mladina dela in kjer delovne obveznosti niso samo trenutnega značaja, temveč so trajna in trdna osnova za rast produktivnosti dela. Poleg obveznost; trajnega značaja bodo mladinske organizacije še nadalje prevzemale obveznosti periodičnega značaja v pomoč delu za zboljšanje našega gospodarstva.
Tekmovalna komisija pri Glavnem odboru bo zbirala poročila in gradiva ter predlagala podelietv prehodne zastave mladini najboljšega okraja. Okrožni odbor; bodo uvedb prehodne zastavice, ki jih bodo vsake tri mesece podelili trem najboljšim mladinskim organizacijam v okrožju, vsa okrožja pa bodo razvila tekmovanje za prehodno zastavo, ki jo je uvedel tretji kongres in jo nosi sedaj beograjska mladina. Mladinska vodstva bodo izvajala pravilno nadzorstvo nad de'ovnimi obveznostmi in izvajanju nalog po delovnih obveznostih.
S III. plen srne seje je mladina poslala resolucije maršalu Titu, vlad: LRS, kulturnim in .prosvetnim delavcem Slovenije» kengresu delovna mladine v Pragi. Centralnemu svetu LMJ ter svetovni federaciji dem> kratične mladine v Parizu.
IV.	tržaško brigado, k; dela ra cesti Podsmreka — Vrhnika in I. prekmursko brigado Stefna Kovač -je GO LMS na treti plenarni se proglasil za udarni brigadi. Posebnost I. prekmurske brigade je, da >? sestavljena 75 % Iz tovarišic, ki pri delu celo prekašajo fante.
Tov. Stana Tcmaševič. članica CS LMJ je v zaključnem govoru povda rila, da gre vodilni teder organizacije LMS pra-vo pot. Sklepi III. plenarne seje GO LMS so pravilna o:nova za delo mladinskih organizacij v tekočem letu 1946.
Načrtna vzgoja geodetskega kadra na naših tehničnih šolah
Pri izvrševanju tehničnih del se čuti pri nas veliko pomanjkanje geodetskega kadra. Temu je v glavnem vzrok nenačrtna ureditev tega študija v bivši Jugoslaviji, kjer se je organizaciji študija in rednemu dotoku naraščaja posvečalo premalo pažnje. V zvezi s splošnim načrtnim delom v naši novi republiki je bilo treba tudi na tem polju uvesti načrtni sistem ter zasigurati redni dotok potrebnih strokovnih kadrov. Po novem učnem načrtu je predvidena vzgoja novega geodetskega naraščaja v treh stopnjah, nižji, srednji in višji stopnji.
Nižja stopnja geodetsko tehnične vzgoje je skupna z gradbeno in arhitektonsko stroko ter sestoji iz 6 mesečnega strokovnega tečaja. V ta tečaj se sprejemajo učenci z nižjo srednješolsko ali njej enakovredno izobrazbo. V teku študija se priuče učenci risanju in izdelavi onih tehničnih del, katera se često ponavljajo. Obisk tečaja je primeren za fante in dekleta, ker obsega bodoča zaposlitev v glavnem pisarniška dela (risanje, strojno računanje itd.). Po opravljenem izpitu na zaključku tečaja bodo absolventi nameščeni kot pomožne pisarniške moči im, risarji v različnih tehničnih strokah. Po dobljenih informacijah bo takšen tečaj odprt v septembru tekočega leta, tako da se bodo spomladi absolventi lahko vključili v dela za obnovo in izgradnjo.
Vzgoja srednjega kadra geometrov se vrši v dvoletnem geodetskem odseku na srednji tehnični šoli. V ta odsek «e po objavljenem razpisu sprejmejo učenci, ki imajo dovršenih 6 razredov srednje šole ali temu enakovredno izobrazbo. V dvoletni študijski dobi se učenci usnosobijo za strokovne tehnične moči geodetske stroke, ■študij je predvsem primeren za moške, ker je bodoča zaposlitev združena z večjimi terenskimi napori ter je delo podvrženo različnim vremenskim ne-prilikam. Po končanem študiju se bodo absolventi zaposlili pri izvrševanju različnih izmer ali v katastrski službi, poleg tega pa jim je omogočeno tudi nadaljevanje strokovne izobrazbe na univezl
Višji geodetski študij traja na tehnični fakulteti univerze 4 in pol leta (devet semestrov), vključno z izpiti m diplomskim delom. V teku študija se slušatelji temeljil» specializirajo v geodetski sjroki vključno z izmerami na osnovi fotografskih posnetkov iz zemlje in zraka, izvedbo regulacijskih zasnov in geodetskih del v cestograd-
nji, hidrotehniki in rudarstvu. Po končanem študiju se absolventi zaposlijo kot geodetski inženjerji v različnih tehničnih strokah.
Gornje vrstice naj bodo nekak kažipot vsem onim. ki se mislijo posvetiti tehničnim študijam in so si izbrali geodetsko stroko. Pri izbiri geodetskega poklica pa bodi povedano, da zahteva ta stroka točno, čisto in vestno delo ter veselje do geometrije in geomet» ričnega risanja. Samo tisti, ki imajo takšne predpogoje, bodo našli pri izvrševanju stroke notranje zadovoljstvo z izbranim poklicem ter v njem tudi uspešno delovali.
Koordinacijski odbor za geodetsko službo pri načrtni komisii predsedstva vlade LRS.
Socialno zavarovanje v dobi, kc je zavarovanec pri prostovoljnem delu za obnovo
Pr; mladinskih delovnih brigadah sodelujejo tudi zavarovanci socialnega zavarovanja- Ker so za gotovo obdobje prekinili z delocn, pri katerem so bili redno zaposleni in so na podlagi tega delovnega razmerja zavezan; socialnemu zavarovanju, so se delodajalci branili, da bi za. čas prehodne prekinitve dela plačeval; prispevke ustanovam socialnega zavarovanja. Pojavilo se je torej vprašanje, kdo naj za te zavarovance, ki se s prostvovljnini delem žrtvujejo pri obnovi domovine, plača zavarovalne prispevke, oziroma na kakšen' način na se jih zaščiti, da ne bi izgubili pridobljenih pravic v socijalnem zavarovanju. Da- se to vprašanje reši v korist zavarovancem, je predsedstvo začasne uprave Osrednjega zavoda za socia]n0 zavarovanje sprejelo naslednji predlog, katerega le odobrilo ministrstvo za delo FLRJ:
1.	V obdobju, dokler le zavarovanec pr; prostovoljnem delu za obnovo države, članstvo počiva. Delodajalec ne sme delavca odjav:ti iz zavarovanja, dolžan pa je, da pristojni podružnici federalnega zavoda sporoči odhod in povratek člana. Za čas odsotnosti zavarovanca se zavarovalni prispevki ne predpisujejo. Podružnica federalnega zavoda lahko zahteva od zavarovanca, da predloži dokaze o trajanju prostvovljnega dela za obnovo države.
2.	V dobi počivanja člsnstva ima zavarovanec pravico do dajatev za družinske člane.
3.	Obaobje zaposlitve pri prostovoljnem de u za obnovo države se računa v članstvo, kj je potrebi o za dajatve, ki so vezane na trajanja članstva.
Neznatna izdajalska peščica Rupnikovih domobrancev, Rozmanovih gestapovskih ovaduhov, Mihajiovičevih četnikov in drugih sovražnikovih agentov je postala slepo orodje okupatorja, da bi sodelujoč s fašizmom rešila svoje notranje pozicije in nadaljevala s svojim
protiljudskim delovanjem
Vojaško sodišče IV« armije je včeraj zaslišalo vojnega zločinca Erwina Rösenerja in narodnega izdajalca
Milka Vizjaka
Ljubljana. 22. avgusta Ob kcncu današnjega zasliševanja obteženega Leona Rupnika pred vo-jaadm sodiščem IV. armije je po-ir.očn.k tožilca kapetan Damjan predložil koledar z dnevnimi beležkami Kapnika v času napada na Jugoslavs. Prebral je med drugimi tudi beležko Od ,23. marca 1941: »Dcma, radost sa vestima o predstojećem ugovoru sa Njemačkom.«
Rupnik je vprašal: 13. marca?
Pom. tožilca: 23. marca. 23. marca je bil puč Simovičev. To je nekako
paralelno s tistim vašim govorom v Kragujevcu, kjer ste hvalili Hitlerja; ki je izšel v brošuri med vojno: »Bolj-ševizem, orodje mednarodnega židovstva«, govor, ki ste ga imeli leta 1938. oficirjem, kjer hvalite Hitlerja in nacizem. Ali je tako?
Rupnik: Da.
Pom. tožilca: Ta izjava se sklada s tem, ko pravite: »Radost sa vestima o predstojećem ugovoru sa Nemač-kom.c Ste bili oboževalec Hitlerja?
Rupnik: Da, bil sem.
Ribnikarjev! nasveti Rupniku za sodelovanje z okupatorjem
Pom. tožilca: Jaz bi imel še eno vprašanje: Poznate Adolfa Ribnikarja, lastnika »Večerilika< v Mariboru?
Rupnik: Da. Prišel je enkrat v Pokrajinsko upravo in se predstavil kot pbec članka, ko sem postal župan. Pom. tožilca: Kateri mesec?
Rupnik: Mislim, junija 1942.
Pom. tožilca: da bi bilo jasneje, bom prečital pismo Adolfa Ribnikarju bivšega lastnika mariborskega Večerni kar. Ribnikar piše dosledno takole:
»Vas oklic, ki ste ga izdali Ljubljančanom kot novoimenovani župan.«
-	Obtoženi Rupnik, vi ste tedaj bili ž. postavljeni ža župana?
Rupnik: Da.
Pom. tožilca: ... »je za nas, ki gledamo nazaj, vidimo sedanjost in zrečo v bodočnost, historičen akt v zgo-ivini slovenskega naroda. V taki = rašni krizi slovenski narod sploh šs bil. Tako splošne ueorienfacije in ‘ izkroja še ni doživel. Razvoj dogodkov pri nas z vso naglico žene naivnost v pogubo. Kakor se je pri nas načela vojna, ste vi, gospod general in župan, prvi, ki je imel toliko poguma. da je pozval javnost, čeprav niste •'šli vi med števlinimi voditelji sioven-»ega naroda, ki so se zdaj poskrili po mišjih luknjah.
Kot sin slovenske matere ste prevreli nehvaležno vlogo, da s pozabljenjem vsega, kar vas je doletelo od .'atoiiiorne strani, širokogrudno apelirate na vse Slovence brez razlike, naj v-aj enkrat borio zares Slovenci, ki raj imajo v mislih samo svoj obstoj
■	n svojo bodočnost in naj zato puste narodni skupnosti škodljive stvari,
er jim gre za biti ali ne biti, in jim s cer grozi popolen propad. De kdaj,
■	sedaj nastopil trenutek, da bi se orali slaviti Vam v pomoč zlasti vsi
:»zni in pametni ljudje, da vam s si-ematieno akcijo pomagajo odvrniti cer neizbežno katastrofo slovenskega naroda. V te svrhe je najprej potrebna • nieljita preorientacija javnega umerja. da bi moglo ljudstvo jasno ločiti
-	miuuizem od slovenstva. Vsaj je biia pri nas le mala peščica resničnih ko-
unistov, vse drugo pa je zapeljano v zmoto. Veliko bi vam storilo časnikarstvo, ki pa se* je tudi skrilo iz strahu pred partizani pod klop. Potrebni bi bili na ciklosty] tiskani letaki, ki naj bi slikali pogubnost partizanstva ž vseh strani. Potrebna bi bila agitacija od osebe do osebe, ki bi pa morala izhajati iz kroga, ki je sposoben dajati direktive za tako propagando. — Okupacijska oblast bi morala vsaj dobrohotno tolerirati. Ona bi tudi morala gledati, da bi se ne metali vsi Slovenci v en koš s komunisti, če vsakogar preganjajo kot k^m mista, se napeljuje voda na partizanski mlin. Najti bi se morale tudi poti, da se od partizanov zapeljani ljudje zopet lahko vrnejo v vrste lojalnih Slovencev. Najprej je seveda treba lojalne in pametne Slovence ojunačiti, na kakršenkoli način organizirati, saj je prav zato OF tako uspevala, ker so bile razpuščene vse narodne organizacije, čeprav so bile in bi bile lojalne, masa pa prepuščena sama sebi in to verziranim elementom. Prej ali slej bi bila potrebna objava prominentnih Slovencev naših najvidnejših kulturnih, socialnih in gospodarskih delavcev — starih politikov bi ne smelo biti vmes — kateri bi Slovence kot rodoljubi pozivali na solidarnost, mir in red in v katerih bi se označilo vsako kaljenje solidarnosti za slovenski narod grobokopstvo in izdajstvo. Taka objava bi morala imeti čim več podpisov, ker samo tako je mogoče zlomiti partizansko strahovanje ter prekucniti javno mnenje. Še polno drugih stvari bi bilo potrebno. Vse te akcije bi se morale vršiti strogo zaupno v manjšem krogu, vendar le kolegijalno reševati po zelo spretnih . ljudeh. Izdelan bi moral biti podroben
načrt akcije, preden bi se začela izvajati. Čim bi bil na ta način teren za duhovno prerojenje Ljubljančanov pripravljen, bi se lahko pristopilo, če bi bila potreba, k formiranju kake »meščanske garde«, seveda v sporazumu z okupacijsko oblastjo. Koliko bivših oficirjev bi se dalo plodonosno uporabiti tu, kakor pa da polegajo po taboriščih brez dela. Nevpadljiva bi se taka akcija morda najlažje pričela pri gasileih: za izvrševanje javnega reda in miru, za kontrolo komunistov bi morda bila kot pomožna sila okupacijske oblasti na mestu tudi kaka mestna policija, kakor je Ljubljana že v Avstriji imeia svojo mestno policijo. Slovenci, ki poznajo lokalne razmere in ljudi, naj bi imeli vsaj nasveto-valno pravico za preganjanje ljudi, da bi ne moglo biti krivice in da bi se normalizjranie razmer čimprej doseglo-
Iz vaše objave Ljubljančanom sklepam, da Vam je okupacijska oblast velikodušno pustila svobodo, da se potegnete za interese slovenske - narodne skupnosti, česar v Nemčiji še nismo doživeli in zato mislim, da o Vaših inteucijah nisem šel predaleč, ako sem se dotaknil vprašanj, ki ne spadajo toliko v uradni krog Ljubljanskega župana kot pa v delokrog odrešitelja slovenskega naroda, čigar položaj ste vi v današnjih desolatnib razmerah dejansko prevzeli.
Tožilec: Vi ste to pismo prejeli?
Rupnik:	Nisem prejel originala,
marveč samo italijanski prevod.
Tožilec: Kaj nam pravi to pismo? To pismo nam pravi dvoje: Imeli smo dve vrsti izdajalcev. Eno vrsto, ki je odkrito povedala, da sodeluje s fašisti, to so bili klerofašisti Ehr-lihovega in Natlačenovega tipa. Druga skupina pa se je skriJa pod zastavo Draže Mihajloviča in se v Sloveniji povezala pod ideološkimi frazami z Ehrlihom in Natlačenom, ki so direktno sodelovali z okupatorjem. Tudi ta druga skupina do. kazuje, da se je hotela strniti okoli odrešenika, kakor je nazvala gene. rala Rupnika. Na ta način ni dovolj, da je vladal v Jugoslaviji Draža Mi. hajlović, on je hotel, da hi v Sloveniji stal na čelu te klike kakor Nedič v Srbiji, general Rupnik na oblasti. Hotel je, da bi skupno z Rupnikom, Nedičem in Pavel'čem strl hrbtenico slovenskemu narodu, dahi zlomil odpor slovenskega na-roda in mu strgal iz rok orožje. Se nekaj drugega pove to pismo. To, da je hotela proitljudska klika pri nas zanetiti državljansko vojno, zanetiti bratomorsko klanje, toda po zaslugi Narodno osvobodilne vojske se to ni posrečilo in zato ste obtoženec Rupnik danes na zatožni klopi, prav tako kakor je Draža Mi-hajlovič prišel pred ljudsko sodišče. (Viharno odobravanje v dvorani.)
Predsednik senata je nato pozval obrambo, naj postavi svoja vprašanja v zvezi z obtožnico. Po nekaterih vprašanjih, ali je tudi Rupnik osebno prisegel kot ostali domobranci, je obtoženi Rupnik izjavil, da prisege osebno ni podal, ker se nj smatral za aktivnega domobranca. Povedal je tudi, da je bil obtoženi škof Rožman navzoč pri vseh važnejših slavnostih med okupacijo. Pred zaključkom razprave, ko je obramba postavila vsa vprašanja, je obtoženi Rupnik še izpovedal, da so bili po njegovem mnenju Italijani zelo siabi borci in se nikakor niso znašli na naši zemlji. Navajal je, da so skoraj pri vsaki akciji na terenu domobranci reševali Italijane.
Ob 14.30 je predsednik senata zaključil današnjo razpravo in napovedal nadaljevanje za jutri ob 7. zjutraj.
Tret}! dan sadne razprave prot! Rupniku in soobtožencem
Ljubljana. 23. avgusta.
Pred vojaškim sodiščem IV. armije se jp danes tretji dan nadaljevala razprava proti vojnemu zločincu in narodnemu izdajalcu Leonu Rupniku in soobtoženim. Na včerajšnji razpravi je sodišče zasliševalo obtoženega Rupnika, ki je priznal svojo krivdo in izdajstvo. Tudi danes je vladalo za razpravo veliko zanimanje. Precej pred sedmo uro so se na Taboru zbrale velike množice ljudi. Občinstvo je do zadnjega prostora napolnilo veliko dvorano na Taboru. Mnogi so ▼ skupinah stali ob zvočnikih na ee-
stab in z veliko pozornostjo zasledovali potek razprave.
Nekaj minut po sedmi uri je vstopil v dvorano senat. Predsednik senata je objavil, da se nadaljuje razprava proti obtoženemu Leonu Rupniku in soobtoženim. Takoj nato se je dvignil vojaški tožilec in izrazil željo, da bi postavil obtoženemu Rupniku še nekoliko vprašanj.
Ko so pripeljali obtoženca, ga je predsednik pozval, naj pristopi k sodišču, tožilca pa naprosil, naj obtožencu prične postavljati vprašanja.
Obtoženi Rupnik je bd kakor prej-
šnja dva dneva izredno vznemirjen: z drhtečimi rokami si je neprestano segal v lase in nemirno gledal v tla. Ko mu je tožilec zastavil prvo vprašanje, se je razburjen obrnil proti tožilcu, se nervozno prestopical in čakal vprašanja.
Parala borbe za vero je bila parola Izdajalskih klik
Tožilec: Obtoženi Rupnik, pojasnite, pod kakšnimi parolami se je borila tako imenovana Bela garda in pozneje domobranstvo proti svojemu lastnemu ljudstvu in proti osvobodilnemu gibanju.
Obtoženi Rupnik komaj glasno izjeclja: Parola je bila — borba proti komnmzmu.
Tožilec: Zakaj sle postavili tako parolo?
Rupnik: Ta parola ie prišla iz krogov politikov, ki so že ustanovili vaške straže.
Tožilec: Obtoženi Rupnik, ali veste, kakšni so bili nameni okupatorja s slovenskim narodom? Že včeraj ste povedali glede tega, kakšen je bil namen nemškega okupatorja. Ko ste bili v Celju, ste videli, da je nemški okupator namenil slovenskemu narodu pogin. Isto velja glede italijanskega okupatorja, zlasti, ko ste vedeli za to, kaj so napravili Italijani s slovenskim ljudstvom v Slovenskem Primorju. Ali ne menite glede, na to. d» sta bila odpor in borba slovenskega naroda za svoj obstoj pravična?
Rupnik (nekaj časa premišlja, nato pa pritrdilno odgovori): Pravična.
Tožilec: Pravična! Kaj ima potem ODraviti tukaj borba proti komunizmu?
Rupnik: Parola je bila
Tožilec: To je bila parola, ki je izvirala iz teženj reakcionarnih klik. ki so hotele pod parolo borbe proti komunizmu razbiti enotnost zavezniškega bloka. Ali je tako?
Rupnik: Tako je!
Tožilec: Pod kakšnimi pogoji so še vodili borbo proti osvobodilnemu gibanju?
Rupnik: Za vero.
Tožilec: Oni so se borili za vero in Kristusa Kralja. Ali se je osvobodilno gibanje borilo proti veri in cerkvi?
Rupnik: Stvarno ni bilo proti veri in eerkvi, ampak propaganda se je tako vodila, kakor da bi bilo.
Tožilec: Ali vam je znano, da so bili nekateri duhovniki obsojeni zaradi svojega protinarodnega in izdajalskega delovanja?
Rupnik: Da.
Tožilec: Zakaj mislite, da s« bili obsojeni, ali zato, ker so bili duhovniki, ali zato, ker so bili izdajalci?
Rupnik: Ker so bili izdajalci.
Tožilec: Ali veste, da so bili v belogardističnih formacijah na čelu nekateri oficirji, k: niso bili katoliške vere, ki so bili pravoslavne vere?
Krekova izdajalska
Rupnik: Da.
Tožilec: Suvajčič na primer je bil pravoslavne vere. Ali so se borili oni za katoliško cerkev oziroma vero?
Rupnik: Ne.
Tožilec: Obtoženi Rupnik, zakaj so belogardisti razširjali laži, da imajo partizani zveze s tako zvanimi ba-doglianci?
Rupnik: To sem že pojasnil — da bi zakrili svojo nesposobnost v vodstvu .in svoj poraz ob prevratu 1943
Tožilee: S kakšnim namenom?
Rupnik: Namen je bil ta, da b: zopet zadržali svoje tajne komandne položaje in delovali naprej. Zato so na druge zvračali krivdo.
Tožilec: Za kaj so se prav za prav ti ljudje borili?
Rupnik: Za oblast.
Tožilec: Za svojo oblast. Torej za to. da bi obdržali v svojih rokah pozicije. da bi potem, ko bi bili okupatorji pregnani, nadaljevali svoje pro tiljudsko delovanje. Ali ni tako?
Rupnik: Verjetno.
Tožilec: Ali so se oni borili proti okupatorju?
Rupnik: Niso se borili
Tožilec: Ali so kdaj pravili, da se bodo borili?
Rupnik: Jaz ne vem.
Tožilec: Ali niso rekli, da bodo na koncu planili po okupatorju.
Rupnik: Tako namigovanje je bilo.
Tožilec: Ali so to tudi storili?
Rupnik: Ne.
propaganda v Italiji
Zaslišani Rösener izpoveduje
Ob tej izjavi največjega krvnika slovenskega naroda je zašumelo po dvorani med ljudmi, ki niso prišli k sodni razpravi iz Ljubljane, ampak iz vseh krajev Slovenije, tudi s štajerskega in Gorenjskega, kjer je obtoženec od vsega začetka izvajal naj-večje zločine nad civilnim prebivalstvom. Mnogi med navzočimi, ki so bili žrtve Rösenerjevega zločinstva,, mnogi objokujejo ustreljene talce in izseljene svojce, ki so poginili v taboriščih v tujini, niso mogli verjeti obtoženčevi zakrknjenosti in drznosti.
Predsednik: Ali se čutite vsaj delno krivega ?
Rösener: V nobenem pogledu se ne čutim zavestno krivega. Mogoče je, da sem bil deloma nezavestno kriv.
Ta izjava je še bolj vznemirila ljudi v dvorani.
V nadaljevanju zasliševanja je obtoženi Rösener izpovedal, kako je bilo razdeljeno vse področje nemške države in kdo je na teh področjih izvajal oblast, dajal navodila in ukaze.
Predsednik: Ali veste, kakšen priimek so vam dali vaši vojaki?
Rösener: Mislim, da so mi vojaki deloma rekli »car«.
Predsednik:	Niste slišali, da so
vam rekli »mali Himmler ?«
Obtoženi Rösener je nadalje izpovedal, kako jb bil sestavljen njegov armadni korpus in v katero armadno
skupino je bil vključen. Ob zasliševanju glede množičnega izseljevanja Slovencev s Spodnjega štajerskega in Gorenjskega in'streljanja talcev je sodišče predložilo kot dokazno gradivo različne letake z navedbami in ukazi, podpisanimi od Rösmerja.
Potem ko je tožilec kapetar Dam. .pan postavil obtoženemu Rösenerju vrsto vprašanj o delovanju Pöll-akcije na Slovenskem- je začel pred. sednik senata zasliševati obtoženega Rösenerja o »Slovenskem domobranstvu, o vlogi, ki mu je bila namenjena s strani Nemcev in o njegovih voditeljih.
Predsednik: Zakaj je Rainer izdal ukaz o formiranju domobranstva?
Obtoženi Rösener: Točnih razlogov ne morem navesti, zakaj je Rainer to storil, lahko pa izrazim svojo domnevo. Vsekakor je na formiranje vplivalo veliko pomanjkanje ljudi v nemški vojski sploh. Rainer pa ia govoril tudi o tem, naj bi se Slovencem dala prilika, da organizirajo lastno vojsko, s katero naj bi si sami priborili svojo samostojnost Slovensko domobranstvo na j bi končno nadomestilo nemške sile na področju Ljubljane-
Predsednik: Proti komu naj bi se uporabile sile Slovenskega domobranstva?
Obtoženi Rösener:	Proti partiza-
nom-
Rožmanov odposlanec kaplan Križman je od Rösenerja zahteval skupne operacije
Tožilec: Obtoženi Rupnik, iz kakšnih nagibov ste pisali razne prošnje in spomenice za intervencije proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji? Včeraj smo prebral: dve vaši pismi, ki ste jih pisali nekim delom tako imenovane jugoslovanske vojske v Eboliju in kjer razlagate svoj načrt, da je treba ustanoviti vojsko, ki bo v zvezi z reakcionarnimi zavezniškimi klikami vkorakala v Jugoslavijo in uničila federativni demokratični red v Jugoslaviji.
Ob tem vprašanju se je obtoženec dalje časa zamislil, nato pa v presekanih stavkih jecljajoče odgovoril:
Jaz sem v taborišču v Italiji podlegel sugestiji reakcionarne propagande, ki» je propagirala in širila vesti o obupnem stanju v Jugoslaviji.
Tožilec: In vi ste to verjeli?
Rupnik: Da, jaz sem bil pod sugestijo.
V nadaljevanju svoje izpovedi je Rupnik navajal različne razloge za svoje početje v Italiji in je med drugim tudi omenil gesla, ki jih je med emigranti razširjal soobtoženi dr. Miha Krek, ki je obljubljal emigrantom, da bo kmalu nastopil tak položaj, da se bodo mogli vrniti v Jugoslavijo.
Tožilec: Ob kakšni priliki je doktor Krek dajal tako upanje?
Rupnik: Krek je najprej šilil vesti o povratku v domovino že meseca junija 1945. Potem je zopet prišla parola, da bo vse to trajalo še dve ali tri leta, zadnja parola pa je bila, da je bil Krekov prvotni pesimizem neupravičen in da so sedaj najboljše okoliščine, da bi se emigranti vrnili pozimi 1945.
Tožilec: Med dokaznim gradivom
imamo dve pismi obtoženega dr. Kreka, ki ju je pisal nekim srbskim politikom. V teh pismih jasno pove, da za emigrante ni nikakega upanja in celo, da jih čaka usoda »belih Kusov«. Na kak način je mogel varati one, ki so bežali pred svojim lastnim ljudstvom?
Rupnik: Da bi ostali na svojih pozicijah, ker so zelo avtoritativno ravnali z emigranti. Pobirali so tudi od siromašnega emigriranega ljudstva prispevke za Narodni odbor.
Tožilec: V kakšne namene so uporabljali ta denarna sredstva?
Rupnik: Tega ne vem. Ne vem, od., ljudi samih pa vem, da so kritizirali takšen postopek in dejali: »Gospodje-v Rimu dobro živijo.«
Tožilec: Dr. Krek je pisal bivšemu ministru Dragiši Cvetkoviču iz emigracije: »Mi v emigraciji pomenimo zelo malo. Jaz sem porabil mnogo* časa in sil za to neplodno deJo. Sedaj je nastopila popolnoma jalova do-
ba.	Gmotni položaj sili vsakogar, da si išče kakršno koti zaposlitev, da bi se mogel preživeti, čez par mesecev bom moral tudi jaz skrbeti, da si nekaj poiščem: — Nadaljnja pisma bomo čitali v dokaznem postopku. Zakaj so vas zavezniške oblasti izročile oblastem Federativne ljudske republike Jugoslavije?
Rupnik: Zato, ker ste me iskali
Tožilec: Samo zato, ker smo vas iskali, ali ne zato, ker ste izdajalec?
Rupnik: No, da, iskali ste me kot izdajalca.
Tožilec: Hvala lepa!
S tem* je tožilec zaenkrat zaključil svoja vprašanja. Obtoženi Rupnik je na poziv predsednika senata stopil z odra in sedel na zatožno klop.
ZASLIŠEVANJE VOJNEGA ZLOČINCA ERWINA RÖSENERJA
predsednik senata je nato objavil, da se prične zasliševanje vojnega zločince Erwina Rösenerja, in naročil, naj privedejo obtoženca. Ko je straža privedla obtoženca, ki je oblečen v črn vojaški jopič z generalskimi našitki na ramah, je stopil na oder pred sodišče.
Nato je predsednik pozval tolmača za nemški jezik in zastavil Rösener-ju gwo vprašanje:
Obtoženi Rösener, slišali ste obtožbo, ki vam je bila prečrtana pred dvema dnevoma.
Obtoženi Rösener se je trdo zganil in dejal: Slišal sem obtožnico in sem jo dobil tudi pismeno.
Predsednik: Ali se po obtožnici čutite krivega?
Ne. da bi se obotavljal, je obtoženec rezko in v drznem tonu odgovoril: čutim ge krivega.
kvlzlinšklh in nemških čet
Predsednik: Ali ste dobivali po. bude za ustvaritev domobranstva tudi od slovenskih izdajalcev?
Obtoženi Rösener: Temeljna misel za formiranje domobranstva je prav za prav izhajala od kaplana Križmana. V tej zadevi se je zglasil pri meni tudi dr* Šmajd ,ki pa se je prijavil pod drugim imenom. Razen tega so se takoj po vkorakanju polka Admont prijavljale formacije in po-edinci -da bi nastopili službovanje v okviru tega polka ali pa v skupini divizije Rapke. Ne izključujem, da so tudi druge osebnosti, n. pr. Rupnik. pomagale, da so se razbite čete zbrale in uredile.
Predsednik:	Kakšne ponudbe sta
vam dala Križman in Šmajd?
Obtoženi Rösener: Nekoč je prišel k meni v hotel Miklič s posredovanjem kriminalnega komisarja Krüger ja Križman z zahtevo, naj se vse skupine na področju Ljubljane združijo v enoto, da bi se z vsemi silami borile . skupno z nemškimi četami proti partizanom* Tedaj so zahtegaH. od nas pomoč v orožju, municiji in drugih malenkostih.
Na predsednikovo vprašanje, kakšen poklic je imel Križman je Rösener odgovoril: Ne morem vam do-
ločno povedati- Predstavil se mi je kot vodja te hskunin. Vanj nisem imel nobenega zaupanja, ker je po načinu svojega nastopa in vedenja napravljal vtis popa oziroma duhovnika.
Predsednik: Ali ste na obisku nri Rainerju oktobra ali novembra 1943, ki ga omenjate v preiskavi, govorili tudi o domobranstvu?
Obtoženi Rösener:	Ni izključeno.
Rainer je namreč stalno silil, naj bi se čimprej ustanovila neka domača vojska iz domačih sil.
Predsednik: V preiskavi ste trdili, da je na obisku Rainer osebno govoril tudi z obtoženim Rožmanom.
Obtoženi Rösener: To je bilo takrat, ko je bil Rainer prvič v Ljubljani. Tedaj je imel razgovor z Rupnikom in ' je prosil, da bi pritegnili tudi škofa Rožmana* Rainer in Rož. man sta se razgo-varjaJa 15 do 20 minut, morda tudi pol ure. Kaj sta v tem razgovoru obravnavala, nisem mogel nikdar odkriti* čeprav sem po tem povpraševal-
Predsednik: Kdaj ie obtoženi Rožman zahteval od vas več kuratov za domobranstvo?
Obtoženi Rösener:	Škof Rožman
me je ob neki priliki obiskal in me
Protilfudske klike okrog begunske vlade v tujini so se pri svojem izdajalskem delu opirale na krvave teroristične zločine okupatorjev in njihovih pomagačev
vprašal, oziroma zahteval, naj bi se povečalo število kuratov v domo. braust Vu. Ker je šlo pri tem za pro. račun odnosno za denar, sem mu odgovoril, da se moram glede tega najprej posvetovati s Trstom.
Na predsednikovo vprašanje, kdo je odredil zaprisego slovenskega do-momobranstva ,je obtoženi Rösener izjavil, da je dal povelje za to on earn, pobudo pa so dale čete same odnosno štab domobranstva.
Predsednik: Kdo se te udeležil pr. ve in druge zaprisege Slovenskega domobranstva'1
Obtoženi Rösener: Pri prvi zapri-
segi je bral vojaško mašo škof Rožman. Prisostvovali so tudi Rupnik-zastopnik Rainerja, vrsta častnkov, nemški generalni konzul in hrvaški konzul. Nekako iste osebe so prisostvovale tudi drugi zaprisegi, le da je bilo škofu Rožmanu zaradi nekakšne bolezni v vratu nemogoče brati mašo-Pojavil pa se je potem pri paradi in je izjavil, da je sedaj namenoma prišel zato. da bi ga slovenski narod videl in da bi s tem pokazal, da se str nia z nemško politiko-
Nato je predsednik senata postavljal obtožencu Rösenerju vprašanja glede ustanovitve gorenjskega domobranstva!
Četniki so dobivali od Rösenerja vso pomoč in podporo
Na predsednikovo vprašanje je Rösener nato priznal, da je vodil celo vrsto akcij proti partizanom, da pa se trenutno ne spominja vseh. Priznal je, da je vsekakor vodil akcije na Pohorju, akcijo proti Kočevju in akcije proti IX. korpusu spomladi 1945. ter neke akcije na Gorenjskem. Pri teh akcijah so sodelovale tudi domobranske enote.
Glede četniškega odreda črtomira Mama je izjavil Rösener, da je Mam sodeloval z njegovim I. C., da je Marnov odred dplal v sporazumu z njim In da je od I. C. ob različnih prilikah dobival denarna sredstva. Ker so se vodje te čete pritoževali. da so bile od neke skupine obstreljevane, je bilo odrejeno, da se ho nemškim četam sporočilo ozemlje, na katerem bo Marn deloval. Rösenerju je znano, da je delal največ na področju št Vida na
Dolenjskem in okrog Cerkniškega jezera.
Na predsednikovo vprašanje, kdo mu je sporočil zahteve tako imenovanega »narodnega odbora« maja 1945., je Rösener odgovoril, da se je pri njem zglasila neka delegacija po posredovanju in priporočilu Rupnika. Ker je Rösener izjavil, da teh ljudi ni poznal, da pa jih lahko opiše, je sodišče pozvalo obtoženega Rupniaa, naj po Rösenerjevem opisu imenuje osebe. Obtožen; Rupnik je priznal, da je posredoval pri Rösenerju za sprejem deputacije, v kateri sta bila tudi Škulj in Mar-kun, Rösener je potrdil, da se obeh spominja, poleg tega pa se spominja še Basaja. Po Rösenerjevl izjavi se je tako zvani »narodni odbor« dvakrat oglasil pri njem m obakrat je bil z njimi tudi škof dr. Rožman.
Obiski Gestapovskega SS vodje, ki je imel tudi tesna zveze z Vatikanom, pri škofu Rožmanu
Ker je hotel obtoženi Rösener prepričati sodišče, da policijska sodišča niso spadala v njegovo področje. temveč so bila le nekako pridružena. mu je pomočnik tožilca kapetan Damjan na primeru dr. Vladimirja Kanteta in Franca Savca ’dokazal, da je osebno potrjeval smrtne obsodbe
‘ Zatem ga je pomočnik tožilca vprašal: Razložite nam, zakaj so Nemci ostro nastopali proti duhovščini na Gorenjskem in zakaj so zavzeli drugačno stališče v Ljubljanski pokrajini?
Obtoženi Rösener: Kahor sem že reke!, se je smatralo področje Gorenjske in Spodnje štajerske že kc-t ozemlje nemške države. Kakor v Nemčiji se je rtudi na teh področjih izvajalo neke vrste predelovanje v odnosu do cerkve. Ne spominjam se, ali je bilo pred ali po razgovoru med škofom Rožmanom in Rainerjem v Ljubljani, ko mi je Rainer povedal, da bo do cerkve začel iz-— drugo politiko.
Na vprašanje o politični delavnosti katoliške cerkve na Slovenskem z Nemci, je Rösener odgovoril:
Glede tega sodelovanja lahko izjavim. da je škof Rožman podpisal zadevo glede zaprisege in postavil tisto zahtevo glede kuratov, škof je po paradi o priliki druge zaprisege ne le menil, temveč pred vsem občinstvom izjavil, da soglaša s politiko Nemcev.
Na vprašanje, ali je imel Rožman zveze z varnostno policijo, je obtoženi Rösener odgovoril:
K meni je prišel nekoč neki SS vodja glavnega varnostnega urade, da oi se predstavil. Kolikor se spominjam, je prišel v civilni ob'eki. Na
vprašanje, kaj dela v Ljubljani, je izjavil, da bo obiskal škofa Rožmana. Po razgovoru z njim se je zopet oglasil pri meni. Na vprašanje, o čem so se tam razgovar,jali, pa mi je rekel, da se v nobenem pogledu ne more izjaviti. Ob te; priliki mi je dal neke vrste karakteristiko škofa Rožmana z besedami: »S tem možem se bo lahko delalo, je pa zelo velik lisjak«. Vem, da je bil ta višji SS vodja dvakrat pri Rožmanu, dopuščam pa možnost, da je bil večkrat.
Na vprašanje pomočnika tožilca kapetana Damjana, kako ve, da je bil ta SS vodja duhovnik ali menih, je Rösener izjavil:
On je prej zavzemal precej visok položaj v katoliški cerkvi.
Pomočnik tožilca ga je še vpra. šal, kako ve, da ie bil ta duhovnik član Gestapa. Obtoženi Rösener je odgovoril, da je bilo v varnostnem državnem uradu splošno znano, da so bili v njem kot člani ne le ta edini, temveč več ljudi to vrste. Omenjeni je izdal tudi več del pod imenom »Lachmann«. Po njegovem pripovedovanju v nekem predavanju sklepa Rösener, da je imel zelo tes. ne zveze z Vaikanom.
Na vprašanje tožilca, če je imel ta duhovnik še kako drugo ime, je Rösener odgovoril:
Ta duhovščina operira s tolikimi imeni, da jih točno ne vem.
Tožilec se je še enkrat vrnil k domobranski zaprisegi v januarju 1945. Rösener je še dodal Izjavo: V besedilu prisege je bilo izrecno rečeno, da se slovenski domobranci borijo proti zaveznikom. S tem izrazom, je izjavil Rösener. so bili mišljeni Angleži in Američani.
Zasliševanje obtoženca Milka Vizjaka
Po zaslišanju obloženega Rösenerja je vojaško sodišče zaslišalo obtoženega Vizjaka Milka, ki je s šopom papirjev stopil pred sodišče. Pri zasliševanju je često prihajal v zadrego, ki jo je skušal prikriti s obširnim govoričenjem, hoteč s tem speljati zasliševanje na drug tir. Zaradi tega izmikanja ga je moral predsednik senata večkrat opozoriti, naj bo v svojih izjavah kratek in stvaren.
Predsednik: Obtoženi Vizjak Milko, ste slišali obtožnico?
Vizjak: Sem.
Predsednik: Ali se čutite krivega?
Vizjak: Čutim se krivega, ampak ne popolnoma v duhu obtožnice.
Predsednik: Ste izjave v preiskavi dali prostovoljno?
Vizjak: Prostovoljno.
Predsednik: In se je točno beležilo po vaših izpovedbah?
Vizjak: Da.
Predsednik: Kakšno funkcijo ste zavzemali v Slovenskem domobranstvu?
Vizjak je naštel več vidnih položajev, ki jih ie zavzemal v Slovenskem domobranstvu. Bil je namestnik poveljnika. šef personalnega odseka, predsednik super arhitricijske komisije in predsednik domobranskega doma. Pred osnovanjem »Slovenskega domobranstva« se je vojaško udejstvoval kot komandant okrožja šiška. Takrat je aačeljeval trem četam, katerih je prva pripadala »slovenski«, druga »so-
kolski« in tretja »narodni legiji«. Po ustanovitvi domobranstva je bil namestnik poveljnika član organizacijskega štaba.
Vizjak je sodeloval tudi na sejah »Narodnega odbora«, kamor ga je povabil Krenner.
Predsednik: Ali ste vi prejeli od »Narodnega odbora« kakšne položaj?
Vizjak:	Od »Narodnega odbora«
sem bil na kraju odrejen, da v primeru okupaciie s strani zaveznikov postanem komandant mesta Ljubljane.
Potem, ko je priznal, da je izdal povelje za umik na Koroško, je obtoženi izpovedal, da ga je v Kellerbergu obiskal četniški major Glušič, ki je kot zvezni oficir potoval h generalu Brašiču v Salzburg.
Predsednik: Povejte obtoženi Vizjak, kakšno funkcijo ste vi od majorja Glušiča sprejeli?
Vizjak: Sporočil mi je takrat, da me je jugoslovanski komandant general Prezelj v Italiji postavil za nekakšnega komandanta slovenskih obveznikov na Koroškem in Štajerskem, ki so svoj čas pobegnili iz Jugoslavije na Koroško in štaiersko.
Pozneje je obtoženi Vizjak, kakor pravi, dobil sporočilo, da »jugoslovanska vojska v emigraciji« pripravlja v Jugoslaviji spomladi neke akcije in da naj nabere na Koroškem in Štajerskem obveznike, ki bi prišli v poštev.
Cerkve in samostani shrambe orožja
Nato je pomoćnik javnega tožilca zastavil obtoženemu Vizjaku nekaj vprašanj o delovanju »sokolske«, »narodne« in »slovenske legije«.
Vizjak je priznal, da ie bil komandant okrožja v Šiški. V Ljubljani so bile tedaj »slovenska*, »narodna« in »sokolska legija«, v Šiški so bile tri čete, ki so po izjav; obtoženega Vizjaka štele največ 200 mož.
Pom tož • To ravno pomeni, da te iegije niso bile zasid ene v slovenskem ljudstvu. — Obtožen; Vizjak, s k kšnimi gmotami sredstv,; je razpolagala »Slovenska legija«?
Vizjak: Z legijami nisem imel nobene zveze.
Pcm. tož.: Vi ste v preiskavi drugače izpovedali. Alj je to točno?
Vizjak: Se ne spominjam.
Pom. tož.: Dobro, vam bom prebral.
Nato je pomočnik tožilca preč ital iz zapisnika: »Člani Slovendce legije v Šiški so imeli svoje orožje spravljeno v novi cerkvi v Šiški pod prižnico.«
Vizjak: To je točno.
Pcm. tož.: Nadalje ste izpovedali, da je bilo orožje tufft v samostanih, v drugih cerkvah itd.
Emigrantska vlada v London« je popolnoma odobravala Izdajalsko borbo na strani okupatorja
Pom. tož.: Kdo ie imel v vaški straž; glavno besedo?
Vizjak: Po mojem mnen,u podpolkovnik Peterlin in dekan Škrbec.
Pom. tož.: Ali vam je podpolkovnik Peterlin kdaj pravil, da je imel zveze z Londonom odnosno s štabom jugoslovanske vojske?
Obtoženi Vizjak se je nerodno izmotal.
Pom. tož.: Poslušajte, kaj Je izpovedal (bere ;z zapisnika): »2e na Reki mj je bilo na armiji rečeno, da morajo biti ljudje v milici vseh strank in ne samo klerikalci. Ker zaradi mojega nepoznanja ljudi v Ljubljani — bil sem 16 let odsoten — nisem imel zvez, je Novak obve-
stil »Sokolsko« in »Narodno legijo«, a jaz sem stopil v stik s šsfem Slovenske ljudske stranke dr. Natlačenem, ker sem edino njega poznal-Glede na Mihajlovičevo privolitev je takoj pristal, da bo obvestil »Slovensko legijo« ter akademski klub »Stražo«. Takrat sem prvič slišaj za ta klub in da so to mladi klerikalci. Vprašal sem tudi za oddelke na dežel: in kaj pravi naša vlada v Londonu na to. Rekel mi je, da ima zvezo z ministrom Krekom ter da vlada poponloma odobrava to borbo jn tako obliko, da se na koncu napadejo Italijani, ki naj tudi sami dajo orožje. Zveza gre sedaj pismeno preko Italije in Švice.«
škof Rožman je dajal vaškim stražam vojaška
navodila
Tožilec: Kdo je na deželi delal
kmečkih pisarn v-zvezi z domobranstvo?
Vizjak: Predvsem klerikalni veljaki, župniki, kaplani, župani itd.
Tožilec:	Povejte mi kaj o vlogi
čkih pisarn v zvezi z domobranstvom.
Vizjak: Znano mi je samo to, da je dekan Škulj vodil kmečko pisarno v Ljubljani. On je vršil neko mobilizacijo ljudi za slovensko domobranstvo, a popo'noma na svojo reko. To so bili ljudje, ki so izvajali mobilizacijo pod plaščem domobranstva. Tožilec: Pod plaščem?
Vizjak: Za domobranstvo.
Tožilec: Zakaj so ljudje imenovali Mečaninov bataljon razbojniški? Vizjak: To ni*o bili vojaki, ampak
razbojniška drhal.
Tožilec:	Tukaj imam dokumente,
podpisane od vas, v katerih prav tem četam dajete določena povelja-Dekan Škulj je zahteval »domobranske bataljone za Slovensko primorje Po obtoženčevi izpoved; o grozodejstvih, kj so jih izvrševali domobranski bataljoni, v katerih so bili tudi Rožmanov: kurati, je pemečrik vojnega tožilca prešel na izdajalsko početje kvislingovcev v Slovenskem Primorju.
Pom. tož.: Kdo je vodil »Slovensko narodno zaščito« na Primorskem?
Vizjak: Polkovnik Kokalj.
Pom. tož.: Kako je bila formirana? V čigavem interesu je delala, ali v interesu primorskega ljudstva ali okupatorja?
Vizjak: Po mojem mnenju v interesu okupatorja.
Nato je obtoženi Vizjak povedal, da so tudi pr; tako imenovanih Jadranskih stražah delali kurati. Sam je poznaj Toneta Dutovnika.
Pom. tož.: Ali je Škulj kdaj zahteval pri poveljstvu »Slovenskega domobranstva«, naj se pošljejo bataljoni?
Vizjak: Da, bil je pri Krenerju. Pom. tož.: Ali spada to v njegovo dušnopastirsko poslovanje, da je zahteval bataljone za Primorsko? Vizjak: Ne.
Pom. tož-:	Kako so pozdravljale
Jadranske straže?
Vizjak: Z nemškim pozdravom.
Obtoženi Vizjak, kako veste, da je obtoženi Rožman dajal navodila za vaške straže?
Vizjak: Iz poedinjh razgovorov, kj sem jih imel s podrejenimi častniki. Zaupali so mi, da se shajajo v škofijskem dvorcu, da imajo tam razne sestanke in da je škof Rožman glavni, ki podpira te akcije.
Tožilec: Al; je bilo to delo konkretno vojaško delo?
Vizjak: Popolnoma vojaško delo.
Tožilec: To je politika, kaj ne?
Vizjak: To je politika!
Tožilec: To ni politika, temveč navadno izdajstvo, to je izdajstvo lastnega ljudstva.
Vizjak je prejemal za svoje delo pri Nemcih visoke nagrade in podpisoval povelja za aretacijo aktivistov. Pri nadaljnjem zaslišanju Je tožilec vprašal obtoženega Vizjaka, ali je prejemal za svoje sodelovanje kake nagrade.
Vizjak; Materialno podporo. Enkrat sem dobil 26.000 Ijr. Zakaj sem to dobil, ne vem.
Tožilec: Za svoje delo pri Nemcih.
Na tožilčevo vprašanje, kdo je bil idejni vodja Vukove skupne v Novem mestu, je Vizjak povedal, .da sta bila dr. -Blatnik in kaplan Vol-bank, ki je bil tudi adjutant Vuka.
Na tožilčevo vprašanje, kdo je dajal povelja za akcije Vukove skupine. se je Vizjak izgovarjal, da Je povelja podpisoval poveljnik ali načelnik štaba.
Tožilec: V preiskav,; ste priznali, da ste podpisali dva ali tri akte.
Vizjak: Ker je bil poveljnik odsoten.
Tožilec (bere): Poveljstvu I. bataljona Slovenskega domobranstva. Takoj po prejemu tega povelja aretirajte in privedite na poveljstvo v Ljubljani Trojner Majdo, Šumen Milo iz Radohove vasi, Preglič Vero in Koren Mimo iz Radohove vasi. — Ö tem je 112. četa Slovenskega domobranstva izstavila potrdilo, da je imenovane štri žene prevzela-
Kdo je dal povelje za aretacijo teh štirih žen?
Vizjak: Organizacijski štab in povelje sem jaz samo podpisal.
Tožilec: Kakšna je bila usoda teh žensk? Kernu je pozneje predajal aretirance odsele kapetana Ilovarja?
Vizjak:	Pliciji ali »sicherheits«
policiji
Emigrantska vlada je denarno podpirala okupatorjeve pomagače
Pom. tož.: Kdo je vodil gorenjske
»domobrance«?
Vizjak: Na Gorenjskem je organiziral domobrance neki Krek,
Pom. tož.: Ali veste, če je v sorodstvu z obtoženim Krekom?
Vizjak: To je njegov nečak.
Pon- tož.: Ali je razpolagal ta Krek s tujim: valutami?
Vizjak: Slišali smo o tem, menda je imel švicarske franke.
Pom. tož.: To točno dokazuje ono, kar je že ugotovljeno, da je bivša jugoslovanska vlada v Londonu pošiljala po 50.000 frankov na mesec za organiziranje teh tolp.
V nadaljevanju zaslišanja je Vizjak zanikal, da bi domobranci prisegli Hitlerju, češ da je bila to samo zaobljuba. Tožilec je nato zaprosil predsednika sodišča, da bi glede tega zaslišal obtoženega Rösenerja. Ob soočenju je obtoženi Rösener izjavil:
To je bila prav tako prisega, kakor je bila prva. Ker je bila to zapr sega, je bila zaradi tega prej tudi vojaška maša.
Zatem je predsednik sodišča vprašal obtoženega Vizjaka:
Obtoženi Vizjak, prej ste rekli, da ■je imel Krek, organizator gorenjskega domobranstva, večje vsote inozemskih valut, predvsem švicarskih frankov. Odkod, mislite, je ta denar prihajal?
Vizjak: Tega ne vem.
Tožilec: Sodišče ima v rokah originalne zapiske o seji ministrskega sveta v Londcnu. V tretjem zvesku stoji na strani 67 naslednje: Zapis seje, ki je bila 8. 9. 1942 leta v prisotnosti Jovanoviča, Krnjeviča, Kreka, Ninčiča. Trifunoviča, Grola, Šu-teja, Budisavljeviča, Gavriloviča, Banjanina in Markoviča. Zapisnik je zapisan po dr. Kreku in zapisnikarju Jovanoviču. Na strani 67 je napi-
sano: Za Slovenačku zavezu v Ljubljani ima se doznačivati počel od 1-8. 1942 godine stalna mesečna pemeč u iznosu od 50.000 švicarskih franaka. Ova pcmoč ima da služi samo za borbene akcije, za one, koji su izloženi v akcije, te enima koji se proganjaju i stradaju od tih akcija. U tu svrhu ima doanač.ti putem poslaništvu u Brnu . 150.000 švic. franaka, to je za tri mesece unapred, a onda svaki dalji mesec po 50.000 švic. franaka-
Iz tega sklepa emigrantske londonske vlade, zakaj je imel nečak o’-toženega Kreka švicarske franke. In Krek je bil v službi nemškega okupatorja kot organizator slovenskega domobranstva.
Na vprašanje tožilca, ali obtoženi Vizjak pozna bivšega seminiščnika podporočnika Fraklja, je izjavil: On je bil eden izmed naših najslabših oficirjev.
Tožilec: V čem se je to pokazalo?
Vizjak: Moralno, mislim.
Nato je Vizjak izjavil, da je Frakcij na Barju postreljal nekaj ljudi in jih nato tako zakopal, da je nekaj delov telesa gledalo iz zemlje. Ko je bila na to glede tega uvedena preiskava._ je prejel zločinec Frakelj mesec dni zapora.
Tožilec: To je bila disciplinska kazen?
Vizjak: Disciplinska kazen je bila izrečena, ker jih je s'abo pokopal.
Tožilec:	V nadaljejem dokaznem
postopku bomo imeli priliko .slišati priče, na kakšen način se je izvrš'1 pekolj. Kl:ub temu. da 3e podm-oč-nik Frakelj umoril 10 ljudi, je bil cd domobranstva kaznovan samo zaradi napravi’nega pokopa.
Vizjak: To je izvršil sodni ods k. To je bil dr. Cepuder. Sodni odsek je bil direktno podrejen štabu domobranstva.
četniki na Primorskem so divjali skupno z Nemci in domobranci
Tožilec: Katere četnike je podpiralo »Slovensko domobranstvo«?
Vizjak: Kolikor jaz vem. samo ne-kolikokrat Marnove četnike.
Tožilec: In Prezljeve?
Vizjak: Za Prezljeve se absolutno ne spomnim.
Tožilec: Prečital vam bom vaš za: govor na strani 43: Domobianstvo je podpiralo slpdeče četnike: Maroovo grupo, dokler n.i dobivala zadostne pomoči na policiji, in drugič — Prez-
ljeve četnike. Prezlja so podpirali z orožjem in municijo. — Ali ste to izpovedali?
Vizjak: Bogme, verjetno sem izpovedal, ampak sedaj se nisem spomnil na t<>
Tožilec: Poglejte tukaj, ali ste to
podpisali?
Ko je Vizjak pogledal podpis, je potrdil, da ie njegov.
Pri zasliševanju o delu obveščevalnega odseka, ki je izročal zavedne
Slovence nemški policiji, je tožilec vprašal obtoženega Vizjaka:
Ali veste, da je bil Ilovar istočasno tudi agent Inteligence Servicea?
Vizjak se je nekoliko časa izmikal, nakar je priznal, da je Ilovar pošiljal poročila preko radia.
Tožilec: Dajal jih je preko radia. Torej človek, ki je izročal stotine za-,vednih Slovencev Gestapu, je bil istočasno angleški agent. Ali je to točno?
Vizjak: Točuo.
Tožilec: Hvala.
Tožilec: Ali je imelo slovensko domobranstvo korenine v slovenskem ljudstvu?
Vizjak: Po mojem mišljenju ne.
Pri nadaljnjem zaslišanju, v katerem je obtoženec Vizjak priznal, da je bilo slovensko domobranstvo samo majhna peščica, ki se je odtujila slovenskemu ljudstvu in se je vdinjala okupatorju, je obtoženi Vizjak povedal, da se je »Narodni odbor« sestajal tudi z Rösenerjem. Ob kapitulaciji Nemčije je duhovščina stopnjevala svojo propagando proti osvobodilni vojski, hoteč prisiliti čim več slovenskega ljudstva k begu.
Tožilec: Torej je lokalna duhovščina direktno odgovorna za to. da so mnogi civilni ljudje zbežali v ino-
zemstvo, kjer jih je čakalo samo trpljenje?
Vizjak: Jaz smatram samo duhovščino za odgovorno.
Po izpovedi obtoženega Vizjaka naj bi bili domobranci nekakšna predhodnica »jugoslovanske vojske«, ki bi se ji priključili tudi četniški odredi, ki so tedaj že bili v Italiji. Ista vloga je bila prisojena tudi slovenskemu domobranstvu.
Tožilec: Obtoženi Vizjak, kakšen odnos je imela duhovščina do okupatorja v času, ko ste vi živeli v Ljubljani?
Vizjak: Jaz takrat z njimi nisem imel nobene zveze.
Tožilec: Vi ste pri zasliševanju izpovedali: Klerikalna stranka z duhovništvom na čelu je že od nekdaj f svoji politiki gravitirala na Vatikan.
Vizjak: Da.
Tožilec: Preko Vatikana so najbrže prihajala navodila v škofijski ordinariat in odtod dalje duhovništvu in klerikalnemu vodstvu, kako naj sc zadrži nasproti Italijanom. Vsekakor so odnosi med klerom in Italijani med okupacijo bili jako dobri in se ie klerikalna stranka čutila gospodarja nad ljudstvom.
Vizjak: Da.
Gestapovec škofov zaupnik
Tožilec: Zakaj mislite, da so Nemci podpirali duhovščino in tako imenovano klerikalno stranko?
Vizjak: Ker so se morali nasloniti na nekoga tu doma.
Tožilec: V borbi proti slovenskemu narodu so se morali nasloniti...?
Vizjak: Na tistega, ki sa ga smatrali za najjačjega.
Tožilec: Kakšne so bile zveze obtoženega Rožmana z domobranstvom?
Vizjak: Mi smo imeli z njim samo zvezo preko dr. Lenčka, ki je bil njegov kurat.
Tožilec: Ali je imel obtoženi dr.
Rožman svoje zaupnike v pokrajinski upravi?
Vizjak: V pokrajinski upravi, mislim. da je bil Kregar.
Tožilec: Kakšen človek je bil to?
Vizjak: Človek brez značaj*.
Tožilec: Kakšne so bile zveze Kregarja z Gestapom in Nemci?
Vizjak: To sem vedel, da je tja prihajal. Kakšno zvezo je imel. pa mi ni znano. To pa vem, da je bil kuhan in pečpn tam.
Tožilec: Tore.j Kregar — škofov zaupnik — Rupnikov tajnik — nemški agent. Ali je to točno?
Vizjak: Tako se lahko tolmači.
Pobegli izdajalci In vojni zločinci nadaljujejo svoje izdajalsko delo
Tož.: Kakšno vlogo je imela du. hovščina v taboriščih, kolikor veste?
Vizjak: Kolikor vem, je že od vse ga začetka organizirala krožke, fantovske in dekliške, kjer so prirejali verska predavanja in so imeli tudi politična predavanja. Foleg tega so imeli kurirsko službo med Italijo in taborišči. Tako so igrali kurirsko vlogo med r.ašim delegatom v Celovcu dr. Birsajem in dr. Krekom v Rimu.
Tož.: Kdo jim je omogoči! ta potovanja? Ali so Angleži vedeli „a njihovo kurirsko pot?
Vizjak: To, da so potovali od taborišča do taborišča so Angleži morali vedeti, ker so vedno prihajale te njihove osebe notri.
Tož.: Ali so spadala ta potevama in ta kurirska služba med dušobrižništvo ?
Vizjak: Ne.
Tož.: Kje je sedaj obtoženi Rož. man?
Vizjak: Po mojem mnenju v O’ lovcu.
Tož.: Pri kom?
Vizjak: Menda je interniran.
Pri nadaljnjem zaslišanju je obtoženi Vizjak povedal, da skušata du. hovščina in »narodni odbor« tuni ameriškim izseljencem prikazati, da je v Jugoslaviji vse drugačen položaj, kakor je v resnici. Zato naročajo beguncem, naj čim već piše .o
v Ameriko sorodnikom in se sklicujejo na nečloveško ravnanje v S!» veniji ter navedejo vzroke, zakaj so zbežali. S to lažno propagando skušajo pridobiti izseljence na svojo stran.
Potem, ko sta predsednik sodišča in javni tožilec končala z zaslišev*. njem obtoženca, so jima postavni nekaj vprašanj še branilec dr. Gross, man, dr. Mojzer in dr. cobal.
Na vprašanje, ali so domobranci izročali nemškim oblastem ameriške in angleške letalce, ki so b.ii prisiljeni pristati na slovenskem ozemlju, je Rösener odgovoril- Fe-udarjal sem svojo naredbo, po kate. ri je treba vse ujetnike in tudi v.-e padalce spraviti v taborišče in se je to povelje tudi s strani domobrancev izvrševal».
Obtoženi Vizjak se je na vprašanja branilcev skušal zagovarjati, da ga je Rupnik prisilil, naj vstopi v domobranstvo. Ko pa je dr. cobal vprašal obtožen3ga Rupnika ali je to res, je Rupnik , to zanikal, češ da ni Vizjaku nikdar grozil, d» ga, bo poslal v nemško taborišče, če ne bi vstopil v domobranstvo.
. Ko je obramba izčrpala svoja vprašanja, je predsednik vojaškega sodišča zaključil razpravo in napovedal, da se bc nadaljevala jutri ob 7.
V začetku meseca septembra bo ođšlo 1000 slovenskih mladincev in mladink na gradnjo mladinske proge.
Pogozdovanje na področju državne gozdne uprave v Radečah oh Savi
Velika je bila škoda, ki jo je zadal okupator našemu gozdnemu gospodarstvu s sekanjem in uničevanjem naših gozdov v vojnih letih. Zlasti proti koncu je napravil veliko škodo s sečnjo vsakovrstnega lesa, ki ga je uporabljal za gradnjo bunkerjev in lesenih mostov.
Tak primer roparskega gospodarstva je viden v idilični okolici mesteca Radeč ob Savi, kjer so bili lepi gozdovi iglavcev in listavcev že od nekdaj paša tuji gosposki. Ta kraj je bil kakor vsi ostali kraji v Posavju skoro ves izseljen v Nemčijo, vsa imovina pa je bila zaplenjena od preseljevalnega urada v Mariboru, tako tudi gozdovi.
Ko nas vodi pot po cesti iz Radeč proti vasi Hotemež, se nam kmalu odpre na desni strani slika takšnega »vzornega« gospodarstva, kakršnega smo imeli priliko opazovati po vseh ostalih krajih lepe Spodnje štajerske. Drevje je padlo pod nemškimi sekirami, namesto svetlih dreves nam zija nasproti goličava. Take rane se vrstijo v teh naših gozdovih. Poleg sečnje pa so napravili škodo v gozdovih tudi števiin; nr-->n_ ri, ki so nastali ob umiku tujih čet, ki so zadnje dni Rajha tu taborile.
Da bi vsaj nekoliko zacelilo te rane in popravilo škodo, ki je nastala, je oskrbništvo državnih gozdov v Radečah izdelalo načrt za pegozditev golosek v vseh prizadetih revirjih in ga tudi izvedlo. Sadike je dobilo iz državne gozdne drevesnice v Radečah, organiziralo je delavstvo in mladino, ki sta se takoj odzvala. Določilo je termin pogozdovanja za mesec april, ki je za taka dela najprimernejši, in takoj pričelo z delom. Pogozdovanje je vodilo oskrbništvo gozdov, öeprav je hü čas pogozdovanja najprimernejši, je bila vročina že velika. Ob pazljivosti vodstva, delavstva in mladine so se skoro vse sadike prijele.
V	revirju »Hotemež« je bila pogozdena površina 9.5 ha. Ta kraj je bil najbolj potreben pogozdovanja. Posajenih je bilo 72.950 sadik, od teh 65.000 smrekovih sadik, 400 sadik črnega bora, 600 sadik gladkega bora, 800 sadik domačega kostanja, 1800 sadik amerikanskega jesena, 4100 sadik navadnega jesena ter 250 sadik hrasta.
V	revirju »Jatna« je bila pogozdena površina od 2.5 ha. Posejanih je bilo 7400 sadik, od teh 5000 smrekovih sadik, 400 sadik gladkega bora ter 2000 sadik jesena. V revirju »Loka« je bila pogozdena površina 0.80 ha. Posejanih je bilo 4100 sadik.
V	revirju »Hotemež« so pri pogozdovanju sodelovali delavci, ijud-skošolska mladina: iz Radeč in dijaki nižje gimnazije iz Radeč, dočim so v revirju »Jatna« in »Loka« iz. vršili pogozdovanje delavci.
Ljudskošolska mladina je od zgoraj imenovane količine zasadila v revirju »Hotemež« v kratkih treh dneh v aprilu 4480 smrekovih sadik, nižja gimnazija pa v pičlih dveh dneh 1700 smrekovih sadik. Mladina je skupaj zasadila 61S0 smrekovih sadik ter tako veliko doprinesla k naglemu uspehu po-gozditve.
Delavstvo in - mladina sta skupno na površini 12.8 ha zasadila 84.450 sadik. Stroški pogozdovanja pa so znašali 30.700 din.
V	poškodovanih vaseh okraja Gru. hišno polje bodo letos popravili in že popravljajo več kot 100 hiš in gospodarskih poslopij. Prebivalci so se obvezali, da bodo mesečno delali prostovoljno 10 dni pri gradnji hiš.
Sindikalni svet v Nikšiču je proglasil 19 udarnikov delavcev :n nameščencev iz raznih podjetij ter ustanov, ki dajejo vse Iz sebe za obnovo in za dvig produkcije.
Rösener krvnik slovenskega naroda
KinUii Objava
Vom Feldgericht wurden nachstehende Banditen, Bandenhelfer und Funktionäre der OF wegen begangener Mord* und Raub-nbertälle an Untersteirem, bei welchen a a. ein Familienvater von acht Kindern ums Leben gekommen ist, sowie wegen Unter-stutjung der kommunistischen Banden
zum Tode verurteilt:
Po prekem sodišču so büi sleđeS banditi, pomagači in voditelji OF, radi izvršenih umorov ter roparskih napadov, ob kateri priliki je izgubil med drugimi življenje tudi oče osmih otrok, kakor tudi radi podpiranja komunističnih tolp
obsojeni na smrt:
i Bartitsch Wilhelm. 6 Dezember 1914: Hamborn. Bergmanu. Topfit? t. Gmd. Ecflingen. Kreis Trifail; s Reberschek Anton. »5. Oktober 1915. Motnik. Bergmana Töpli§ 1. Gmd Edlingea Kreis Trifail; g. Danko Josef, ig. Januar 1924. Agram. Bäcker. Gutendorf 126. Kreis Marburg Land:
4-	Schkarja Johann. 26 März 1925. Zirknit?. Tischlergehilfe, unsteten Aufenthaltes;
V Jakschitsch Milan. 2 Oktober 1921. Srbska Moravica. Fabriksarbeiter, unsteten Aufenthaltes;
6.	Meieritscb August. 7 September 1905. Marburg, Reichsbahnen Marburg, Boelkegasse 34;
7	Einsiedler Martin. 31 Oktober igtl. Cilli. Chauffeur, unsteten Aufenthaltes;
5-	Pintaritsch Stanislaus. 22 Juli 1899. Thomasberg, Landarbeiter. Kleinsonntag 67. Kreis Oberradkersbuig;
9.	Abrecht Franz, 15. August 1920. Oberlaibach, Hilfsarbeiter, unsteten Aufenthaltes:
■o- Bregar Max. 17 Oktober 1925. Watsch. Landarbeiter. Trojana 2, Gmd. St Gotthard. Krs. Trifail; u Pajenk Karl. 16 September 1912. Raßwald. Landwirtssohn. Unterraßwald 39. Gmd Widerdrieß. Kreis Marburg Land.
n.	Kotnik Johana g hm» 1904- Oberraßwald. Land vdrt, Unterraßwald 38. Gmd Widerdneß. Kreis Marburg Land.
>3, Gaischt August, t Jufi 1906, Maxau, Hilfsarbeiter. Gutendorf tu Gmd Sachsenfeld Kreis Cilli;
14 Klitschek Anton. 22 Februar 1907. Freibach. Tischlergehilfe. Cilli. Landwehrstraße 11;
? V Turel Bruna 24. April 192a Görz, HandelsangesteDter. Marburg, Gerichtshofgasse 30: tfi Marinschek Alois. 23. April 1922. Obrea Sägeleiter, unsteten Aufenthaltes;
17.	Koroschetj Gottfried, u September 1909. Laibach. Handelsangestellter, unsteten Aufenthaltes.
18.	Beit} Antoa 27 August 1927. Predjama, Hilfsarbeiter, unsteten Aufenthaltes;
19.	Marolt Swetosar. 16 Oktober 1910. Laibach. Musiker, unsteten Aufenthaltes.
NASE GOSPODARSTVO
Ponovno znižanje cen premogu bo izzvalo novo pocenitev industruskih izdelkov
Že v marcu letošnjega leta je zvezni urad za cene določil 5 odstotno znižanje cen premogu, in sicer z veljavnostjo od 23. marca L 1. V dobi tekmovanja pa so se v zvezi z zvišanjem proizvodnje, z racionalizacijo obratov, z zboljšanjem kakovosti premoga, z manjšo potrošnjo materiala in z dobrim gospodarstvom v premogovnikih ponovno znižali proizvajalni stroški. V prejšnjih časih bi takratni gospodarji naših rudnikov ob znižanju proizvajalnih stroškov spravili povečane dobičke v svoje žepe in cen prav gotovo ne bi znižati, prav tako ne bi povišali plač rudarjem in nameščencem. V dobi ljudske oblasti, ko ie vsa državna imovina last ljudske skupnosti in ko je tudi vse naravno bogastvo. ki ga v naši zemlji ni malo, last vseh državljanov, pa ie sa-,110 po sebi umevno, da naša ljudska oblast ob znižanju proizvajalnih stroškov v naših rudnikih postopa drugače. kakor so postopale prejšnje kapitalistične družbe, ki so izkoriščale naše rudno bogastvo. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS je zveznemu ministrstvu za rudarstvo predlagalo naj Zveznemu uradu za cene predlaga znižanje cen premogu. Zvezni urad je odobri! znižanje cen. ki velim od 1. avgusta t. 1. Tako smo že drugič letošnjem letu znižali cene premogu pri rudnikih. V tei zvezi pa ie treba omeniti, da so bde v začetku julija pri takrat še nespremeenjenih rudniških cenah, znižane cene premogu v nadrobni prodaji za 3 do 4 /o. in to zeoli na račun zmanišania gro-sistovskega kosmatega prebitka, znižanja prevoznine za premog na železnici in nove kalkulacije stroškov7 za prevoz premoga od rudnikov do nakladalnih postaj.
V Sloveniji kopljemo črni premog, rjavi nremog in lignit. Po kakovosti in kalorični vrednosti so premogovniki razdeljeni v naslednje kategorije. A. Črni premog: Orle, Stranice; B Rjavi premog: a) Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Rajhenburg; b) Laško, Zabukovca: c) Pečovnik; d) Liboje; e) Kanižarica, Ljutomer- Ptuj; f) Kočevje, Št. Janž. Mirna:	C. Ligniti:
a) Velenje, b) Globoko. Otočec.
. Novo znižanje cen upošteva dejan--sko stanje naših rudnikov pa tudi težave, s katerimi se bodo morali ti rudniki še boriti v bližnji bodočnosti. Znžanje cen ni linearno, čeprav so znižane tudi cene debelim vrstam premoga za 8 do 10% in velja znižanje predvsem za drobne vrste premoga, to je za grahovec, zdbor in prah. kjer ie predpisano znižanje za 10 do 30%. Grahovec, zdrob in prah rabi predvsem naša industrija, ki je glavni potrošnik drobnih vrst premoga. Zato bo znižanje cen ugodno vplivalo na vso industriisko proizvodnjo in bo izzvalo pocenitev vseh industrijskih iz-delkOT. Zdrob in prah sta zlasti pripravna za kurivo pod parnhni kotli v kaloričnih centralah, ki porabijo do 90% celotne množine zdroba in prahu. V seziji trošijo tudi opekarne mnogo premogovnega zdroba in prahu v sušilnih in žgalnih pečeh. V Velenju potroši tamošnja kalorična centrala vse drobnejše vrste premoga. Tako se slabše vrste kuriva potrošijo na mestu samem in se izkoristijo na najbolj ekonomičen način.
Cena premogovnega zdroba iz rudnikov črnega premoga (Orle in Stranice) je znižana za 10% od 790 na 710 din za tono. Preme« iz rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Rajhenburg se poceni pri kosovcu in koc-
kovcu za 10%, pri Orehovcu in grahovcu za 11%, pri zdrobu za 12% in pri prahu z« 30%. Cena kosovcu je znižana od 690 na 620 din, cena feoc-.kovcu od 655 na 590 din, cena Orehovcu od 530 na 470 din, cena grahovcu od 450 na 400 din, cena zdrobu od 380 na 333 din in cena prahu od 230 n« 160 din.
Znižanje cen za kosovec. koo.kovee, Orehovec in grahovec iz rudnika Laško znaša 8%, za zdrob 10% in za prah 30%. Tako se zniža cena kosovcu od 845 na 7S0 din, kockovcu od 805 na 740 din. Orehovcu od 650 na 600 din. grahovcu od 550 na 506 din, zdrobu od 400 na 360 din in prahu od 230 na 160 din. Enako se znižajo tudi cene premogu iz rudnika Zabukovca. Cene p/remogu iz ostalih rudnikov pa se znižajo povprečno za okrog 10%.
Ker se pocenijo predvsem one vrste premoga, ki jih uporabljajo naša industrijska podjetja, bo znižanje cen povzročilo pocenitev proizvodnje v naši industriji in nadaljnje znižanje proizvajalnih stroškov, kar bo v kratkem privedlo do znižanja cen industrijskih izdelkov. Nadaljnje znižanje cen potrošnemu blagu pa pomeni, da se bo povečala vrednost mezd, nagrad in plač naših delavcev in nameščencev. Naša ljudska oblast, ki čvrsto drži v siojih rokah krmilo naše držaje in ki dobro gospodari v državnem sektorju, je tako z znižanjem cen v veliki meri ustvarila možnost za nadaljnjo pocenitev življenja, za zboljšanje življenjskih pogojev in za nadaljnji dvig življenjske ravni. Med tem ko se v drugih državah živlenje draži in se morajo boriti proti inflaciji, postaja pri nas življenje vsak dan cenejše, s tem pa je tudi naš dinar vsak dan več vreden.
Das Urteil wurde am 7. Mai 1944 in Sodba je bila izvršena dne 7. maja 1944 cdlingen, Kreis Trilail, am Tatort der v Edlingen-u, Kreis Trifail, na licu mesta legten Verbrechen, vollstreckt	zadnjih zločinov.
Marburg a d Drau, am 7. Mai 1944.
Der Höhere HS* and PoEzeifuhrer im Wehrkreis XVIII
gez. Rösener
SS- Gruppenführer und Generalleutnant der Polizei
Važne spremembe in dopolnitve davčnega zakona
(Konec)
Davek po prijavi
Določbe zakona, ki se nanašajo na
\ralohe negibno vzravnan stoji obto-
Ifc; vojni zločinec SS vodja in policij-hi general Ervin Rösener pred voja-- rn senatom. Na ramah se mu na r vem suknjiču svetijo ostanki nekda-r - moči in oblasti: srebrni generalski n?-,tki. V levici tišči obtožnico in svoje zapiske. Komaj da se gane. Zakrk r- no preži z očmi, kakor da bi tudi tokrat hotel planiti pravici za vrat in - " nacističnim pruskim udarcem po-b;: na tla.
Toda, sedaj je vse zaman. Ta pra-V a, ki je zopet vstala iz krvi in t-? jenja, nepopustljivo drži. Pet let ? tonila Evropa v krvavi grozi naci-b-iitičnega škornja. Pet let je krvavel z obodoljubni svet za človeško pravico, r * let so ga barbarsko uničevali in n? vili Hitlerji, Mussoliniji, Himierji in >belsi, Robottiji in Grazioliji, R5-'-nerji in Rainerji ter vsi njihovi k'apci in izdajalski valpti. Svobodo-bni narodi vsega sveta so v poto-k h krvi in z milijoni žrtev strli naci-iasistične tanke in letala, topove in rritraljeze, podrli vrata grozotnih ječ taborišč in postavili človfeško pravico na njeno pravo mesto.
Sedaj stoji tudi policijski general Rösener pred to pravico. V dvorani ra Taboru je zbrano ljudstvo iz vse - ovenije To zemljo je hotel narediti Rösener na Fiibrerjevo povelje nemško. slovenski narod do zadnjega iztrebiti in uničiti. Ta rabeljska pot, 'osuta s tisočerimi in tisočerimi slovanskimi življenji, ga je pripeljala rrpd današnjo sodbo pravice, ki jo bo izrekel svobodni slovenski narod.
Prav nič ne more pomagati generalu Rosenerju toga zakrknjenost, s katero se je oborožil pred pravico, ki ga jr slednjič stisnila v svojo nepopust-vo roko. Zanikati, molčati, ničesar Priznati — s to devizo tudi Rösener ne more odkupiti svojih strahotnih zločinov, ki jih je kot najvišji nacistični oblastnik zagrešil nad slovenskim narodom. Od vsepovsod vpije strašna resnica in obtožuje; Begunje, mariborska in celjska kaznilnica, ljubljanska prisilna delavnica in Hacinovi zapori, tisočeri talci, tisočeri interniranci v nacističnih taboriščih smrti, porušene in požgane slovenske vasi in naselja, posekani gozdovi in uničene kulture, potoki slovenske krvi in solza.
Ko stoji sedai general Rösener pred sodiščem, se za čudo ničesar več ne spominja. Nič mu ni znanega o izseljevanju družin in se, kakor pravi, kratkomalo v to ni vmešaval.
Doli v dvorani pa sedijo iz štajerske in Gorenjske družine, ki jih je nacizem vsega oropal ter jih nagnal iz Lastne hiše in z lastne zemlje, kamor je potlej naselil svojo raso, da tako izpolni Hitlerjevo naročilo: »Na-nravite mi to deželo nemško!« Tako je ukazal »Führer« svojim pajdašem. Ip ta ukaz ie bil znan tudi gpneralu RÖ-spnerju, kar sam priznava na razpravi. Ničpsar pa noče vedeti o 60.000 Slovencih ,ki so morali na Štajerskem in Gorenjskem z beraško culico v roki zapustiti svoje domove, njive in polja in živino ter oropani sleherne človečanske pravice ob nacističnih brzostrelkah in bajonetih oditi v tniino.
Tožile ga vpraša; »Ali ste bil član NSDAP (nacistična stranka)?
»Da !« kratko, skoraj osorno se odreže obtoženi Rösener in se še bolj
sloko zravna. Podoba je, da je v tem
policijskem generalu še živ poraženi nacistični ponos.
Predsednik senata: »Ste vi podpisovali objave o streljanju talcev?«
V	dvorani so ta hip v srcih prisotnega slovenskega ljudstva bridko oživeli tisočeri talci. Ob radioaparatih po vsej Sloveniji so ta hip vztrepetala desettisočera srca. Oči so spet v grozi videle pred seboj vse one rdeče, rumene. bele neštete letake, ki so z Rösenerjevim podpisom objavljali dolge vrste onih Slovencev, ki so bili ustreljeni kot talci.
Z zakrknjenim obrazom je stisnil iz sebe policijski general Rösener: »Izdajal sem naznanila in objave o usmrtitvi talcev.« Odločno pa je zanikal, da bi bil kot tak odgovoren za streljanje talcev, kar je bilo eno izmed najbolj podlih zločinov, ki jih je zagrešil nacifašizem nad Evropo.
Tajnik senata je poiskal z velikega kupa dokaznega gradiva rdeč dolg letak z objavo o ustrelitvi 143 talcev.
2.	oktobra 1942. Počasi ga je razgrnil pred Röseneriem. Na letaku je na koncu objave razločno videti podpis — Rösener. Kakor velika krvava dlan s 143 imeni Slovencev je obtoževal Rö-senerja.
Predsednik:	»Kakšen pomen ima
podpis na listini?«
Rösener togo strmi v krvavo rdeči letak Zdrzne se, pa spet strmi v letak. Po vsej dvorani je videti ta letak. ki kriči in obtožuje.
»Moglo bi se reči. da sem jaz sporazumen,« se izjavi Rösener in v svoji togi drži mežika v letak.
Predsednik: »Ali pomeni to tudi odgovornost?«
Rösener se mrko zamisli. Predsednik senata ga je že nekajkrat opozoril. naj kratko in jasno odgovarja.
Slednjič se Rösener zdrzne in izjavi: »Pri kaki listini, mislim, da.«
Ob vseh naslednjih letakih o usmrtitvi talcev, o rušenju naselij in požigih. ki se drug za drugim vrstiio pred obtožencem, izpove Rösener. da ie ime na letakih njegovo.
V	svetlem snopu obločnice razgrinja pomočnik tožilca letak za letakom. Dne 7 maja usmrčenih 19 oseb. Pod-nis: Rösener. Maribor ob Dravi 21. maja 1942. Velik rdeč letak z desetinami imen ustreljenih Slovencev. — Rodpis: Rösener. Pa spet nov letak Tolmač čila ime za imenom. V električni luči ie videti, kako trepetajo Rosenerju mišice v obrazu.
Tožilec: »Nadaljnji letak z dne 8. iunija 1942. Ali vidite, koliko talcev «te ustrelili?«
Rösener se nekam užaljeno zdrzne: ‘•laz nisem ustrelil nobenega.« Osam-’ien stoii pred vsemi temi letaki.
Tožilec: »Ali nosi letak vaše ime?«
Rösener: »Plakat nosi moje ime.«
Pomočnik tožilca: »V okraju Celje ie bilo 16. VT. 1942 na begu ustreljenih 5 oboroženih komunistov. Ali nosi ta letak vaše ime?«
»Tudi tukaj je moje ime.«
In že mu pomočnik tožilca razgrne ored oči nov letak. »Dne 4. novembra 1942 so bili v Mariboru ustreljeni dr.
Franc Mojzer, Evalt Grgič, Ivan Ivanuš ...« Nad 40 imen pade v tišino, ki vlada v dvorani. — »Imenovani so bili ustreljeni 4. novembra v Mariboru. Sorodniki ustreljenih so bili prijeti, njihovo imetje pa zaplenjeno.«
Pomočnik tožilca: »Kakšne narodnosti so bili ti ljudje?«
Rösener: »Misiim, da slovenske.«
Tožilec: »Nemci gotovo niso bili.«
Rösener osramočeno molči. Komaj vidno skloni glavo in strmi v tla, ko da ne bi mogel več prenesti pogleda v vse te strahotne letake, ki jih je vedno več in več in ki vsi nosijo podpis »Rösener«.
Za štajerskimi letaki pridejo na vrsto gorenjski. Tudi teh je cela vrsta. Tožilec jih razgrinja in drugega za drugim kaže obtoženemu policijskemu generalu, ki dviga pogled v te krvave listine in. ga spet pobeša. Ob vsakem letaku vpraša tožilec, čigavo ime ie navedeno kot podpis na letaku. — Rösener včasih komaj slišno, drugič spet skoraj ogorčeno izjavlja: »Moje ime. Tudi to je moje ime. Moglo bi biti moje ime .. .<
Tožilec: Letak 24 januarja 1944. (Bere letak): »...je vojno sodišče obsodilo sledeče bandite in njih pomagače, kt so bili 24. jan. 1944 usmrčeni.« Letak navaja 40 imen.
»Je to vaše ime?«
Rösener: »To je moje ime.«
Tožilec: »Poleg teh letakov imamo še brez števila letakov, ki vsi nosijo ime Rösencrjcvo. Poglejte si jih tam na mizi. Vsi letaki nosijo vaše ime. V preiskavi ste se zagovarjali, ■la si je Gestapo prisvojil parolo »Napravite ni to deželo nemško« in da ie on to izvrševal.
Rösener: Da.
Tožilec: Dokazal vam pa bom, da ste vi dajali ukaze Gestapu! Tukaj imam povelje: »Bled 27. 7. 1942. Povelje nosi naslov Rösenerjevaga urada. Naslovljeno je takole — prečital bom naslov v nemščini — An den Befehlshaber der OrdnungspolizPi, Befehlshaber des. Sicherheitsdienstes Veldes. Villa Nella. an den Befehlshaber der Sicherheitspolizei Veldes Park-Hotel.
V sredini lepaka je napisano: Ich befehle daher in tako dalje.
Ali je to nalog Gestapa, ali nalog
Gestapu?
Rösener: Ne poznam celotne vsebine tega dopisa. Ako pa je to identično z dopisom, ki se mi je prej pokazal..
Tožilec: Je identičen. Pristopite, obtoženi Rösener, in poglejte si lepak. >Ich befehle daher.... an den Befehlshaber der Sicherheitspolizei in an den Befehlshaber des Sicherheitsdienstes.«
Ta »Ich befehle .. .< (jaz ukazujem) ie odmeval po dvorani in se družil z imenom »Rösener«, ki ga nosijo nešteti letaki o streljanju talcev, o rušenju slovenskih domov, o zaplembi slovenske imovine in neštetih zločinih, ki jih je nacifašizem v svojem barhar-stvu zagrešil nad slovenskim narodom, ki ga je hotel iztrebiti, njegovo zemljo in domovino pa napraviti za germansko deželo.
davek po prijav; (IV. skupina — trgovina, obrt, industrija, hišna posest, svobodni peklici, ostalo pridobitno delo) so le malo spremenjeni. V davčno osnovo se po novem besedilu 22. člena ne štejejo poleg dohodkov od hranilnih vlog	tudi ne
dohod<«i od prodaje srečk državne razredne loterije in od odobitkov na srečke, v loterijah, na tomboli itd.
Za ustanove, ki opravljajo javno službo, je v novem besedilu predvidena ne samo popolna temveč tud; delna oprostitev od davka- Zvezna vlada predpiše na predlog zveznega finančnega ministra, katere ustanove veljajo za ustanove. . ki opravljajo javno službo, in v katerih mejah so oproščene davka.
Ugodnostj pri davku na dediščine za dediče Tojnih žrtev.
V večjem obsegu so spremenjene določbe zakona, kj ■ se nanašajo na oprostitev davka na dediščine in darila. V dosedanjih predpisih je bila predvidena le ugodnost 50 odstotnega znižanja davka na dediščine za žene in otroke borcev, padlih v narodno-osvobodilni borbi. Po novem besedilu čl. 25 pa so oprostitve in olajšave mnogo bolj obsežne.
Davka na dedišine (volila) so docela oproščen!: žena, mož, otroci, oče •n mati oseb, padlih v vojni od 6. aprila naprej v borbi z Okupatorjem, nadalje oseb, ki so postale žrtve sodelovanja v narodno - osvobodilni borbi, in oseb. ki so postale žrtve sovražnika dema ali v sovražnikovih taboriščih, pa niso bile nasprotne narodno-osvobodilni borbi — če v vseh teh primerih vrednost dediščine (volila) ne presega 30.000 din za vsako osebo, če pa vrednost presega
30.000	din je od presežka plačati 50% davka po tabeli. Ta oprostitev velja tudi za dediče jn uživalce premoženja tistih oseb, ki v dveh letih [X) končani vojni umr.iejo zaradi bolezni ali poškodb, dobljenih v narodno osvobodilni borhj ali v sovražnikovih taboriščih..
Ostale oprostitve davka na dediščine
Prav tako so davka na dediščine oproščeni kmetje, ki so s kmetom zapustnikom živeli skupaj in so se bavili s kmetijstvom na podedovanem kmetijskem posestvu ali na posestvu, ki je predmet uživanja — če vrednost posestva ne p-esega
30.000	din; pri vrednosti posestva do 50.000 se davek zniža za 40 %, pri vrednost; do 75 000 din za 30 %, pr; vrednosti do 100.000 d:n za 20 %> :n pri vrednosti do 150.000 din za 10 °/o.
Vsak zfkonec je za uživsnie posestva oproščen davka na dediščine, če vrednost posestva, obremenjenega s to pravico, ne presega 50.000 din.
Davka na dediščine kakor tudi davka na darila oproščeni:	država,
domače ustanove, ustanovljene v znanstvene, umetniške, prosvetne, zdravstvene Vi socialne namene, enotni sindikati delavcev in nameščencev, Osrednj svet Ljudske mladine Jugoslavije. Antifašistična fronta žen :n Ljudska fmnta Jugoslavije ter njihove organizacije.'
Davek na dar’lo pa se ne nlsča ob:ča:na darila med sorodrvbi in prijatelji (ob rojstvu, poroki, praznikih). če posamezno darilo ne pre-sega_ vrdnosti 10.000 din: pri darilih v višj; vrednosti na se davek plač» s=>mo od presežka vrednostf nad mono din.
Nova ie tudi določba, da se rneskf iz življenjskega zavarovanja v korist drugih oseb rte pr ište jejo vred-
]a, temveč 9e obdavčijo ločeno, pri čemer je plačati 50 % davka po tabeli.
Davščine obremenjene s pravico uživanja
Spremenjeni so tudi predpisi 27. člena zakona. Ce je predmet dediščine, volila hli darila obremenjen s pravico uživanja, se davek odmeri-od celotne vrednosti dediščine, volila ali darila, vendar se za obremenjeni de! odloži plačilo davka do prenehanja uživanja. Vrednost užitka se pri dosmrtnem uživanju ravna po starosti uživalca in se vzame pri starosti do 15 let 20 kratno vrednost enoletnega užitka, pri starosti do 25 let 18 kratno, do 35 let 15 kratno, do 45 let 13 kratno, do 55 let 10 kratno, do 65 let sedemkratno, do 75 let štirikratno, do 80 let dvakr'atno in nad 80 !et enkratno vrednost enoletnega užitka. Ce je trajanje uživanja nedoločeno, se »-zame desetkratna vrednost enoletnega užitka (pri društvih in ustanovah 20 kratno); če pa je trajanje določeno, se vzame vsota vseh užitkov za določeni čas. Če vrednost užitka ni ugotovljena z zneskom, se kot letna vrednost vzame dvajseti del vrednosti stvari, ki je obremenjena z uživanjem
Kdo mora Toditi poslovne knjige
V zvezi z dolžnostjo predložitve bilance in računa izgube in dobička, določa razširjeni 34. člen, da morajo voditi poslovne knjige a) vse pravne osebe, razen kmečkih delovnih zadrug, b) fizične osebe, ki so lastniki industrijskih, rudniških, bančnih, pa-roplovnih in mednarodnih transportnih ali menjalnih podjetij, c) fizične osebe, ki jim je davčna osnova ugotovljena v isti ljudski republiki na
200.000	din. V tem primeru nastopi dolžnost vodenja knjig s prihodnjim mesecem po sporočilu o ugotovljeni davčni osnovi
Kaj se ne sme zarubiti za davke
Člen 55. zakona, ki se nanaša na prisilno izterjanje davkov, vsebuje nove določbe o tem, kaj se ne 6me zarubiti za davke. Ne smejo se zarubiti: predmeti gospodinjstva, ki so neogibno potrebni za življenje davčnega zavezanca in njegove družine (obleka, perilo, obutev, pohištvo, posoda), hrana in kurjava za štiri mesece. 50% čistega dohodka iz službenega razmerja, 70% čistega dohodka pokojninskih prejemkov, dodatek za otroke, nagrade za izreden uspeh pri delu. enomesečni prejemki umrlega aktivnega ali upokojenega uslužbenca in posmrtnina, prejemki iz socialnega zavarovanja za primer nezgode, nesposobnosti in brezposelnosti, invalidske podpore, hranilne vloge do 2000 din, orodje in druga sredstva, neogibno potrebna za osebno delo ali za opravljanje poklica( razen če je s sodno odločbo trajno odvzeta pravica, opravljati poklic), pri kmetih pa še ohišja do 20 arov zemljišča z zgradbami ter mrtvim in živim inventarjem, ki je potreben za vzdrževanje majhnega kmečkega gospodarstva brez uporabe tuje delovn süe.
Kazenske določbe
Po razširjenih kazenskih določbah se kaznuje s kaznijo od 50 do 5.000 dinarjev davčni zavezanec, ki ne prijavi pravočasno začetka ali prenehanja davčne obveznosti, kakor tudi davčni zavezanci iz 2. in 3. točke'19. člena zakona ' (postreščki, žagarji, krošnjarji, ulični prodajalci, potujoči agenti in trgovski potniki), če ne pla-
Davčni zavezanci, ki morajo voditi poslovne knjige, pa ’ih ne vodiio ali ne dovolijo pregleda, se kaznujejo e denarno kaznijo od 1000 do 20.000 dinarjev.
V poglavju o jamstvu je nova določba, da ljudsko sodišče ne sme prenesti nepremičnin na dediče ali obdarovane e, preden ni v celoti plačan davek na dediščine oziroma na darila.
Davčna oprostitev zadrug za 1945.
Z uveljavljenjem zakona so prenehale vse davčne oprostitve, kar velja tudi za odmero davka za leto 1945. za davčne zavezance II. in IV. skupine, ki se jim davek za 1. 1945. odmeri po tem zakonu. Gospodarskim zadrugam pa se davek za leto 1945 ne bo predpisal, če za to izpolnjujejo pogoje po prejšnjih predpisih.
Končne določbe
Zvezna vlada je v razširjenem 71. členu pooblaščena, da na predlog zveznega finančnega ministra spremeni davčne stopnje neposrednih davkov.
Če je bil po dosedanjih določbah že plačan davek, po določbah tega zakona pa je predvidena davčna oprostitev ali je predviden davek v drugačnih zneskih, se plačani davek ne vrne, plačati pa tudi ni treba naknadno morebitne razlike.
Prepoved Izvoza krompirja
Ministrstvo za trgovino in preskrbo vlade LRS prepoveduje v dogovoru z zveznim ministrstvom za trgovino in preskrbo s takojšnjo veljavo izvoz krompirja iz Ljudske republike Slovenije brez posebnega izvoznega dovoljenja tega ministrstva. Ta ukrep je potreben, da se pridelek krompirja pravilno porazdeli v one ljudske republike, ki ga za prehrano in seme nimajo dovolj na razpolago iz lastnega pridelka. Železnica bo odklonila nakladanje in prevoz krompirja v druge ljudske republike brez predpisanega izvoznega dovoljenja. Ta prepoved ne velja za manjše prevoze krompirja, namenjenega za potrebe posameznega gospodinjstva.
Tz pisarne ministrstva
za trgovino in preskrbo vlade LRS
Takse za potrdila o kakovosti sadja za izvoz
Po uredbi o kontroB sadja in sadnih proizvodov, namenjenih za izvoz, je zvezni minister za zunanjo trgovino izdal odločbo o posebnih taksah za potrdila o kakovosti sadja in sadnih proizvodov, namenjenih za izvoa (zvezni Uradni list 20. t. m.).
Na potrdila, ki jih izdaja ministrstvo za zunanjo trgovino zaradi zagotovitve predpisane kakovosti izvoznih proizvodov, je dovoljeno pobiranje takse za naslednje izdelke: sveže sadje (razen grozdja) 20 din za tono, sveže grozdje 25 din, suhe slive 30 din, suha jabolka in suhe hruške 20 din, sadna pulpa 20 din, orehi v lupinah 30 din, češpljeva mezga (pekmez) 80 din za tono. Pri kosovnih pošiljkah (do ene tone) «e nlač« za vsako potrdilo po kakovosti takih pošiljk taksa 100 din. Takse pobira ministrstvo za zunanjo trgovino neposredno od izvoznikov. Ta odločba velja od ‘20, t. m.
*
— Cena čokolade. Ker so se pri
prodaji čokolade dogajale zlorabe s tem, da so zaračunavali pretirane cene, obvešča Državno trgovinsko podjetje Na-Ma našo javnost da znaša cena v maloprodaji 250 din za kg; temu ustreza za tablico po 100 g cena 25 din, za tablico* po 200 g pa 50 din. Ob vsaki višji ceni javfta prodajajta javnemu tožilcu.
Vsaka vas svojega mladinca na mladinsko progo, da bo zgrajena pred jesenskim deževjem, da bodo po njeni celotni dolžan zabobneli vlaki s premogom in žitom.
agsti ostale dedigope, odnosno dači»
čajd pravočasno davka.
STRAN
POROČEVALEC
ST. 197 / SOBOTA- 24. AVGUSTA 1948
Ljudski odbori že rešujejo gospodarska vprašanja v svojem okraju
Zasedanje okrajnega ljudskega odbora v Ljutomeru
SLOVENSKI
Kmetijske nadaljevalne šole
Kot v drugih delih Slovenije zasedajo te dni tudi v mariborskem okrožju okrajni ljudski odbori, od katerih nekateri že petič po izvolitvi polagajo obračun o svojem delu. Dosedaj so zasedali okrajni ljudski odbori v Dolnji Lendavi, Gornji Radgoni, Slovenski Bistrici in v Ljutomeru. Ob razpravljanju in sklepih teh zasedanj moremo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da se kaže med prejšnjimi in sedanjimi zasedanji značilna razlika, ki pomeni korak naprej v izgradnji ljudske oblasti.
Velika napaka prejšnjih zasedanj je bila v tem, da se ljudski odborniki niso zavedali, da je njihova poglavitna naloga predvsem v vodenju vsega gospodarstva v okraju. Zato so se večkrat izgubljali v neživljenjskih razpravljanjih, ki niso mogla roditi ni-kakržnih koristnih sklepov. Prav tako se ljudski odborniki zaradi nepoznavanja svojih nalog niso dovolj poglabljali v vprašanja svojega okraja in niso dovolj iskali možnosti, kako bi sami premagali različne težave. Namesto, da bi vprašanja okrajnega značaja sami reševali, so se često obračali na višje organe s prošnjami, naj jim pomagajo. Vse to je izviralo iz napačnega pojmovanja, da so le izvrševalci navodil in ukrepov višjih organov oblasti. Jasno je, da se pri takem pojmovanju ni mogla sprostiti lastna pobuda.
Pod oljne napake se sicer še vedno ponavljajo, vendar se je po izidu Splošnega zakona o ljudskih odborih in drugih zakonov iz gospodarskega področja pokazalo vidno izboljšanje, ki prehaja na sedanjih zasedanjih do izraza zlasti v tem, da ljudski odbornik: vedno močneje razvijajo lastno gospodarsko podjetnost. Ljudski odborniki živahno razpravljajo o poslovanju zadrug in o ustanavljanju novih podjetij v režiji bodisi okrajnih, bodisi krajevnih ljudskih odborov. Diskusije niso več suhoparne, kot so bile včasih na prejšnjih zasedanjih. Predstavniki ljudstva utemeljujejo potrebnost in koristnost ljudskih gospodarskih podjetij, kar podpirajo z že doseženimi uspehi tistih okrajnih in krajevnih ljudskih podjetij, k: že obstojajo. Dogaja se, da posamezniki zaradi nepoučenosti ali celo zaradi zlonamernosti izražajo pomisleke in se ustanavljanju ljudskih podjetij protivijo. A pred dokazanimi gospodarskimi uspehi ljudskih odbo-nov morajo nergači utihniti, nepoučeni pa spregledajo svojo zmoto in navdušeno glasujejo za nov način gospodarjenja. ki bo omogočil splošno blaginjo ljudstva.
Nov odnos do gospodarskih vprašanj se kaže tudi v novem odnosu do najemanja posojil. Medtem ko so se prej ljudski odbori v pričakovanju podpor višjih organov oblasti izogibali kreditov, sedaj soglasno sprejemajo sklepe, naj se najame za ustanovitev podjetja ali za druga dela potrebno posojilo. Ljudski odbori se namreč zavedajo, da bodo z dohodki lastnih podjetij brez posebnih težav mogli odplačati po nizkih obrestih najeto posojilo.
Vse to dokazuje, da ljudski odbori vedno bolj razumevajo svoje naloge in da se v njih kljub ponavljanju nekaterih napak vedno bolj utrjuje zavest, da si moremo- ustvariti lepšo bodočnost ne s čakanjem na podpore, temveč le z vedno večjim razvijanjem lastne gospodarske podjetnosti. Ta zavest je prišla do izraza tako na zasedanju v Radgoni kot v Dolnji Lendavi in v Slovenski Bistrici. (O teh zasedanjih smo že poročali.)
Isto velja za zasedanje okrajnega ljudskega odbora v Ljutomeru (20. avgusta), ki sta se ga udeležila tudi poslanca Ljudske skupščine FLRJ tov. Matevž Hace in tov. Ribič. Iz poročil članov izvršilnega odbora in iz diskusije ljudskih odbornikov je bilo jasno razvidno, da se ljudski odbori vedno bolj dramijo iz mrtvila in pristopajo k reševanju vseh gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj v svojem kraju. Tako je krajevni ljudski odbor v Dobroslavcih z lastnimi sredstvi zgradil porušeni most. V Kogu so vaščani sezidali šolo, pri sv. Miklavžu pa so ustanovili zadrugo za elektrifikacijo vasi. Številni krajevni ljudski odbori so že postavili lastne 6adne sušilnice. V Stari vasi so po-
leg sadne sušilnice ustanovili tudi trgovino, ki jo vodi krajevni ljudski odbor. Poleg tega pripravljajo v tisti vasi že svoj gospodarski načrt V Stročji vas; bo krajevni ljudski odbor nabavil lastno stiskalnico. V Ljutomeru deluje v splošno korist mestno gradbeno podjetje Ljutograd, poleg tega pa poslujeta dve mestni trgovini. Vse to so seveda šele pričetki. Uspehi in izkušnje teh podjetij dajejo pobudo tudi drugim ljudskim odborom.
Poleg teh uspehov pa so zastopniki ljudstva ugotovili tudi nekaj napak. So primeri, da se v ljudskem odboru, še vedno nahajajo posamezniki, ki rovarijo proti koristim ljudstva. Tako so se pri Sv. Tomažu odborniki, ki so se utiliotapili v ljudsko oblast, pregrešil; zoper ljudsko imovino, misleč, da bodo tudi v ljudski državi mogli živeti na račun ljudstva. Sovražniki ljudstva pa so se ušteli v svojih računih. Ljudstvo jim je prišlo na sled ia jih izročilo javnemu tožilcu. Ob tem primeru so predstavniki ljudstva še posebej opozorili na budnost zborov volivcev, k; so jim ljudski odborniki odgovorni za svoje poslovanje.
V zvezi z razpravljanjem o delu izvršilnega odbora so odborniki ugotovili, da je izvršilni odbor posvečal posebno skrb poslovanju številnih zadrug, med katerimi so tudi 4 vinogradniške in ena živinorejska, ki šteje 300 članov. Pohvaliti je treba tudi delo mestne Naproze, ki je brez vsakršnih denarnih sredstev začela poslovati z dvema vrečama soli, danes pa oskrbuje že vse mesto. Veliko uspehov je bilo doseženih tudi v obnovi. V tednu cest se je ljutomerski okraj od vseh okrajev mariborskega okrožja najbolj izkazal. Isto velja za socialno-skrbstveno delo. Komisija za Likvidacijo kmečkih dolgov je izdala 135 odločb o izbrisu kmečkih dolgov, s čemer se je zlasti položaj malih kmetov znatno izboljšal. Veliki uspehi so bili nadalje doseženi tudi v preskrbi. Stanje se je tako izboljšalo, da je okraj lahko prostovoljno odstopil vojski 2% svojega kontingenta. Zaradi pravilnega razdeljevanja živil je izginila tudi črna borza
Pri razpravljanju o bodočih nalogah so odposlanci ugotovili, da bo treba načrtno gospodarstvo opreti na poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo, ki predstavljajo poglavitne panoge gospodarskega udejstvovanja v ljutomerskem okraju. Trenutno je treba posvetiti vso pažnjo sadjarstvu, ki je zaradi kaparja San Jose močno prizadeto. Ker s kaparjem okuženega sadja ni mogoče izvažati v inozemstvo, bo treba misliti na to, da se sadje doma s pridom uporabi. Kakih 65 vagonov bo lahko sprejel sadni mlin Pulba v Ljutomeru, s čimer je omogočeno konservi-ranje sadja za izdelavo sadnih sokov. Kjer pa so možnosti izvoza suhega sadja, bo treba pospešiti gradnjo sad nih sušilnic, ki jih bodo zgradile bodisi zadruge, bodisi krajevni ljudski odbori. Že sedaj bo treba pripraviti škropivo za škropljenje sadnega drevja proti kaparju San Jose. Naloga ljudskih odborov je, da Ifodo drevje škropili vsi sadjerejci in da onemogočijo starokopitneže. M so letos z zaviranjem škropljenja povzročili veliko škodo ne samo na svojih, temveč tudi ua vrtovih svojih sosedov.
Živinoreja bo letos zaradi suše močno prizadeta. Zato bodo preko živinorejskih zadrug organizirali nakup krme, kolikor pa to ne bo možno, bodo zadruge organizirale prodajo živine in s tem preprečile klanje na črno.
Veliko težav ima ljudstvo z nekaterimi obrtniki, ki pretirano navijajo cene. Poleg tega se dogaja, da se razni pomočniki zatekajo k šušmarstvu. Zato je okrajni ljudski odbor sklenil, naj' se pri krajevnih ljudskih odborih organizirajo obrtniške delavnice, ki bodo s svojim delom znižale cene za obrtniške izdelke. Dobra stran teh delavnic bo nadalje v tem, da bodo zaposlile številne pomočnike, k; se danes pod silo razmer ukvarjajo s šušmarstvom.
Ljudski odborniki so razpravljali tudi o ustanovitvi oljarne, ki bo predelovala oljna semena. Oljarne bo upravljal okrajni ljudski odbor.
Veliko škodo povzročajo poplave
V	Ljubljani se je vršil od 1. do 15. t. m. gospodarsko politični tečaj, katerega je obiskovalo 230 učiteljev in učiteljic. Predavanja so bila skrbno sestavljena ter so obravnavala naše gospodarsko politično problematiko, aakor zadružništvo, izgradnjo ljudske oblasti, načrtno gospodarstvo, higieno, izvenšolsko delo. učiteljstva itd. Tečaj se je zaključil s poučuim izletom na Gorenjsko.
Dosedaj je imel naš kmet kaj malo možnosti za svojo širšo splošno in strokovno izobrazbo. Navadno je bila ta izobrazba končana že z ljudsko šolo. Brez take izobrazbe pa ni mogoč napredek v kmetijstvu, ki je ena naj-• važnejših panog našega narodnega go-sjjodarstva. Da bo v bodoče ta pomanjkljivost odpravljena, namerava ministrstvo prosvete ustanoviti kmetijsko nadaljevalne šole, ki naj nudijo naši kmetski mladini širšo občo in primerno strokovno izobrazbo, ij tako splošno izobrazbo bo postal naš kmet bolj razgledan, nacionalno in politično trdneje izgrajen, ter bo veliko laže sodeloval v vsakdanjem političnem, družbenem in gospodarskem življenju.
V	načrtu je dveletna kmečko-nada-ljevalna šola, ki se bo ustanovila na. sedežih ljudskih šoL Trajala bo dve leti in to štiri zimske mesece; od novembra do februarja. Pouk bo trajal dnevno šitri ure. Kjer se vsakodnevni pouk še ne bo dal realizirati, se bo vršil, dva do petkrat tedensko. Obravnavali se bodo predmeti, ki spadajo v splošno izobrazbo in predmeti stro-Kovnega značaja. Med prve spadajo: nacionalna ekonomija, kmečka zakonodaja, zadružništvo, zdravstvo, zgodovina, zemljepis, sloveski jezik, računstvo; od strokovnih predmetov so v načrtu poljedelstvo, sadjarstvo, trav-uištvo, gozdarstvo, vinogradništvo, živinoreja s čebelarstvom, kemija itd Pri predmetih strokovnega značaja se bodo prvenstveno obravnavali oni, ki so za dotični okoliš najvažnejši, na primer na Pohorju bo važno gozdarstvo, v Slovenskih goricah vinogradništvo i. t d. Kmečko nadaljevalna šola bo morala delati v skladu z gospodarskimi, kulturnimi in socialnimi prilikami okoliša, v katerem bo delovala. Samo tako bo ta šola zares življenjska in bo dosegla svoj namen. Na drugi strani pa bo morala ta šola vse probleme razlagati v luči širših republiških in vsedržavnih gospodarskih, političnih in kulturnih potreb.
Za razvoj kmečko - nadaljevalnega šolstva je potreben prvič dobeT strokovni kader. Načrt predvideva, da bodo poučevali na teh šolah ljudsko-šolski učitelji in kmetijski strokovnjaki. Učitelji bodo morali obiskovati dva tečaja, uvodni oziroma gospodarsko politični in strokovni. Prvi bo trajal dva do tri tedne in bo uvedel
Mure in njenih pritokov. Samo pri Razkrižju odnaša Mura dnevno stotine kubičnih metrov zemlje. Zato bo treba reko čimprej regulirati. Prav tako bo treba regulirati Ščavnico, za kar bo okrajni odbor organiziral vodne zadruge. Pri delu bo pomagala tudi mladina.
Na zasedanju so odposlanci nadalje sprejeli sklep, da se najame posojilo 3 milijonov za gradnjo upravnega poslopja okrajnega in mestnega ljudskega odbora ter sodišča. Ker okrajni in mestni ljudski odbor in sodišče uradujejo sedaj v privatnih stanovanjih, se bo z izgradnjo teh poslopij tudi znatno zmanjšala stanovanjska kriza. Končno so odborniki sprejeli sklep, da se pripravi zemljišče za gradnjo zdravstvenega doma in kurilnice, ter izglasovali predlog, naj se z zakonom prepreči razkosavanje malih kmečkih posestev
Pri nadomestnih volitvah članov izvršilnega odbora se je odbor izpolnil tudi s predstavnikom viničarjev, ki doslej v odboru niso imeli nobenega zastopnika.
Ob zaključku so okrajni ljudski odborniki odposlali vojaškemu sodišču
IV.	Armije resolucijo, v kateri zahtevajo najostrejšo kazen za izdajalce in vojne zločince Rupnika, Rösenerja, Rožmana, Kreka, Vizjaka in Hacina.
učiteljstvo v naše splošno politične družbene in gospodarske probleme. Drugi, ki se bo moral vršiti na kaki kmetijski šoli, bo trajal tri mesece. Tu se bodo obdelovali vsi strokovni predmeti teoretično in praktično.
Drugi, nič manj važen problem je obisk teh šol. Načelno 6e je treba odločiti za obvezen obisk. Res je, da zaenkrat niso podani za to še potrebni pogoji, manjka kadrov. Zato bo treba najti načine, da se bo kader, ki je na razpolago, čim bolj smotrno uporabil.
Pri tem je treba opozoriti še na eno vprašanje. Ljudska mladina Slovenije ima veliko lepih zamisli, ki jih je treba prenesti med slovensko mladino. Žal je kmečka mladina, posebno moška, politično marsikje še premalo aktivna. Tudi tu čaka našo kmečko nadaljevalno šolo veliko delo. Tudi ona bo morala doprinesti svoje k izpolnjevanju programa Ljudske mladine Slovenije ter z načrtnim in rednim poukom pripraviti našo kmečko mladino na naloge, ki jih ji nalaga današnji čas, predvsem pa dvigniti višino izobrazbe in z njo zanimanje za vsa ostala vprašanja. Tako bodo naše kmečko nadaljevalne šole opravljale veliko poslanstvo med našo kmečko mladino.	—j
VESTI IZ OBNOVE
Začeli so obnavljati vas Gradac pri Našicah, ki so jo Hitlerjeve tolpe porušile do tal, ker je dajala vas zatočišče partizanom. Obnovitvena dela izvajajo po načrtu. Pri delih sodeluje ljudstvo iz vse okolice.
V	Senti obnavljajo tekstilno tovarno, ki že več kot 10 let ni bila v obratu, med vojno pa je bila čisto razrušena. Velik del strojev je že popravljen. V kratkem bo začela obratovati in bo zaposlila okrog 600 delavcev..
Tovarna ribjih konzerv na otoku Lastovu bo začela kmalu z delom. V vojni je bila precej poškodovana.
V	Zadru so odprli prvi delavski počitniški dom. V njem je že na oddihu 26 udarnikov' iz Slavonskega Broda in iz Zagreba.
Nad 10 milijard dinarjev se ceni škoda, ki jo je okupator prizadejal junaškemu ljudstvu Kozare.
V	Slavonskih vaseh se kmetje v vse večji meri odločajo za skupno obdelovanje zemlje. V vasi Oprisov-ci pri Osijeku so si ustanovili zadrugo »Naprej«. V njej je 10 družin s 70 družinskimi člani, pristopajo pa še novi. Zadružniki so si za svojo osebno uporabo pustili hišo, vrt, krave in svinje, vse ostalo, poljedelsko orodje m vprežno živino pa so predali v zadružno last, skupno z zemljišči. Zadruga ima okrog 100 katastrskih juter zemlja,
Gradnja hiš v požganih vaseh go-stivarskega okraja se bliža h koncu. Od 65 porušenih hiš so jih zgradili že 45. Določili so tudi 1000 m2 zemljišča, na katerem bodo postavili gospodarska poslopja.
Hrvaško ministrstvo prosvete je določilo za gradnjo in obnovo osnovnih in srednjih šol v karlovškem okrožja 5 milijonov 695 tisoč din. Pri gradnji novih šolskih poslopij pomagajo tudi člani sindikalne podružnice pravosodnih ustanov iz Karlovca.
Mestnemu odboru v Zadra je bilo odobreno novo posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev za obnovo stanovanjskih poslopij in za ureditev kopališča, 5 milijonov pa za ustanovitev mestnega nabavljalnega podjetja.
Na množičnem sestanka delavcev v osiješki tkalnici svile je tovarniška uprava razdelila udarniške diplome in pohvale. V osiješki tkalnici svile se je odlikovalo veliko število delavcev In delavk, med katerimi so bili nekateri proglašeni za udarnike.
Gradbeni oddelek okrožnega ljudskega odbora Banije je zgradil v lanskem letu 4778 začasnih stavb v svojem okrožju. S prostovoljnim delom ljudstva je bil gradben: načrt' prekoračen za 140°/o- Ljudstvo ne-požganih hrvaških vasi je dalo delovno silo in material za gradnjo hiš srbskih bratov.
3. skupina mladincev iz Slovenije za čehoedovaško
Po nalogu zveznega ministrstva za delo morajo bit; mladinci, ki so določeni za 3. skupino, 30. avgusta v zbirni bazi v Subotici. Mladinci iz Slovenije odpotujejo 29. avgusta zjutraj. Ministrstvo za delo LRS je odločilo, da morajo biti mladinci iz Slov. Primorja 24., mladinci iz novomeškega okrožja 26. in mladinci iz ljubljanskega okrožja 27. avg. v Ljubljani, v Vajeniškem domu, Kersnikova uFca 4. Mladinci iz okrožnega mesta Ljubljana bodo posebej obveščeni o datumu prihoda v Vajeniški dom. Mladinci Jz
celjskega okrožja se zbererjo v Celja in mladinci iz mariborskega okrožij v Mariboru. Dan določita okrožna Lo. Mladinci iz teh dveh okrožij se pri. ključijo v Zidanem mostu mladincem, ki odhajajo iz Ljubljane. Okrož-ja imajo nalog, da pozovejo vsakega mladinca v določene zbirne baze r Sloveniji.
Ako kateri izmed določenih mla. dincev ne namerava od'ti na Češko, mora to takoj javiti ministrstvu za (jelo LRS, Ljubljana, Gajeva 3-1.
Iz pisarne ministrstva za delo LRS.
Most pri Otočah—Brezje čaka obnove
V vsaki številki naših dnevnih časopisov beremo, da so vaščani te ali one vasi s prostovoljnim delom postavili ali pa popravili svoje mostove. Velika je požrtvovalnost, še večja zavednost ljudstva, da se v obnovi domovine ne naslanja le na državno blagajno, temveč priskoči na pomoč s svojimi marljivim: rokami. Na žalost okolica mostu pri Otočah-Brezje ne kaže prave vneme za obnovo. Dokler je bil most v privatnih rokah in so tako zvani »akcionarji« mostu vsako leto delili lepe dohodke od mostu, so ta most držali v dobrem stanju. Če pa greš danes po mpstu, si v nevarnosti, da padeš v vodo, ali pa se lahko zgodi še hujša nesreča. Še večja nevarnost je za vprežno živino. Res je,
da je okolica dala brezplačno skorij ves les, potreben za popravilo mosta, toda ta les stoji že par mesecev m čaka nadaljnje usode. Če vprašaš, zakaj se ne začne delati, so različni odgovori, najčešće: ni denarja, zastonj ne moremo delati. Razumlijvo je. da poklicni delavci, ki so odvisni od svojega dnevnega zaslužka ne morejo v?e ure prostovoljno delati, kot bi pa lahko mnogi drugi. Da je ta most zelo važen, o tem ni potrebno posebej poudarjati. Sklepamo že celo leto, kako bomo popravili ta most, pa most še vedno stoji tak, kakor je bil po vojni in bo še tak, dokler ne pljunemo v roke in začnemo delati. Zima se bliža s hitrimi koraki, kdo bo pa -potem odgovoren za eventuelne n», sreče?	Joža.
Otro« Iz Primorske so med nami
V gradu Zovneku pri Braslovčah je zelo živahno. 8. t. m. je prišlo na oddih 150 circb iz Primorske, jz cone A (iz Mirna, Prvačne, Bilj, OpatjesaLa, Cormcnsa in drugod). To so otroci staršev delavcev, ki še niso imeli prilike, da bj preživeli dneve poč Ani c v Jugoslaviji.
Ko sem prišel v nedeljo 11. t. m-pred grad, zaslišim petje mladih glasov in veselo rajanje. Upravnica počitniške kolonije eni prijazno pripoveduje:
»Otroci se počutijo prav dobro, hrano imajo petkrat na dan v obalni meri, da jim še ostaja. Ravno danes so si zaželel; za kosilo »mineštro«, kar smo j:m rade volje ustregli. Poleg tega dobavijo tudi sadje. Vsabo jutro imajo pred zajtrkom četrt ure fiakulture, vsako popoldne pa gredo sbupno na kopanje.
Razdeljeni so v štiri skupine, v četrti skupini so oSrooj iz Caitninsa; to so mladi Italijani, igrajo se skupno z ostalimi ter nj med njimi opa-ziti nobene razlike. V začetku so imel; štiri dni počitka, zdaj pa imajo vsaki dan predavanja, berejo iz knjige »Priroda in ljudje«.
Vsaka četa ima svoj Sten-čas. kamor pridno pišejo. Tu lahko opaz i, ‘kako velika ljubezen gori v srcih mladih otrok, mladih Primorcev do našega maršala Tita in do nove Jugoslavije. Obiskali so jih že pionirji iz Braslovč, nato so prišli še pionirji iz Ljubljane in tako je naša naj-mlajša generacija pokazala bratsko ljubezen.
Ta mladina, ki je sedaj pr; nas na oddihu, je preživela vse gorje volne in zatiranja že preje: ti otrori so sinovi staršev, ki so prelivali kri za novo Jugoslavijo. Mladi so, a vedo kaj je fašizem, saj so ga mora.; sami bridko okusiti.
Tem otrokom delovnega ljudstva posvetimo vso skrb in ljubezen, da se bodo počutili bolje, kakor doma. kjer razsajajo, »Čerini«, kakor sami pravijo. Pokažimo jim, da znamo ceniti žrtve, katere so dali njihovi očetje, bi so se boril; :n se še bore, sajj hočejo vsemu svetu dokazati, ća so "njih zahteve pravične. N; jih uničil fašizem, ne Hitlerjevo nasilje, rs bo jih strl teror preoblečenih f as -siov.	Bojan
Koncert tržaških harmonikarjev na Jesenicah
V ponedeljek zvečer je gostoval v dvorani Titovega doma na Jesenicah zbor mladih harmonikarjev iz Trsta, ki je bil na Jesenicah zelo prisrčno sprejet. Dvorana Titovega doma je bila kljub delovnemu dnevu polna do zadnjega kotička. V imenu KMS je drage goste pozdravil predsednik Vinko Rs-guš, ki je opisal težko življenje Slovencev v Trstu. Poudaril je, da se bomo Jugoslovani toliko časa boril1 za svoje pravice, da bodo vsi primorski Slovenci vključeni v Titovi Jugoslaviju Govornik je žel veliko odobravanje občinstva. Za tople pozdrave se je zahvalil zastopnik Primorcev, ki je
orisal težke borbe slovenskega delovnega ljudstva v Trstu, kjer pod varstvom civilne policije fašisti in njihovi pomagači strahujejo Slovence.
Sledil je koncert zbora mladih harmonikarjev, ki je v vsakem pogled i| odlično uspel. Nastopili so tudi v sok točkah, duetu in tercetu. Mlada pev&a je ob spremljavam ju zboira občuteno z -pela 2 pesmi, istotako tudi bar:tani.-Oba sta bila deležna priznanja hvaležnega občinstva. Nastop zbora mladih harmonikarjev iz Trsta je pokazal tesno povezanost našega delavnega ljudstva, ki hoče v miru živeli v svobodni Titovi Jugoslaviji.
Ameriški Slovenci so zbrali cele knjige podpisov za pravične meje
'1 't *7’*- •-+*«*«>*{•	. ■	Jugoslavije
Franc Levec:	.
Ne same do Ujele, de Banovleev!
Osem dni pri naših brigadah na Mladinski progi
H.
Drveč po prašni cesti, se vračamo preti jugu. Na naši desni se pne v daljave že dogotovljen in v soncu raz-paljen nasip. Drugod še vidimo brigade pri delu. Buldožerji hrešče. Čuti je eksplozije min, s katerimi brigadirji poganjajo v zrak trdovratne skale. Vozamo se skozi Orlovsko sotesko, v kateri se zaječarska brigada obenem z drugimi brigadami uporni bori s skalami. Na tam mestu je tudi prvi predor.
Kmalu se dolina ponovno razširi in ee slednjič konča ob pobočju Maje-vice planine, pod katero minerji yrtajo 398 metrov dolg predor.
Delo v predoru v glavnem vrši že večkrat pohvaljena udarna minerska brigada. Pri miniranju in prebijanju sodelujejo rudarji iz Zenice in Iz Kaknja ter ena četa naših rojakov iz Francije.
Iz gozdnatega hriba zija v nas žrelo predora »Majevica«. Kompresorji neprestano hrešče. Velike osi se vrtijo. Vagonček za vagončkom, preobložen s prstjo, hiti iz črnega žrela. Mladi graditelji se pote in poveljujejo hreščečim strojem. V megli prahu, kj se -dviga nad neumirljivim
vrvežem, se blesti nad vhodom v predor veliki rdeči napis: »Nema prepreke, koje nećemo svladati!«
V predoru delajo noč in dan. Inženirji nam razlagajo terenske prilike. Zemeljsko gmoto, skozi katero prebijajo tunel, sestavlja največ glinasti lapor. Pri proboju se glina in ilovica na zraku osušita, razpokata in odpadata. Zaradi nevarnosti stalnih zruškov je treba delati zelo oprezno. V začetku je bilo v predoru zadušljivo, sedaj je urejena ventilacija. Miniranje in prebijanje vrše mladinci sami. V glavnem je njihovo delo že končano. Tunel je predrt. Preostanejo le še razširjevalna in zidarska dela, katera opravljajo brigadirji pod vodstvom strokovnjakov.
Na povratku proti jugu se ustavimo še pri brigadi naših izseljencev iz Francije. Njihova brigada šteje 107 brigadirjev, med katerimi je 80 odstotkov Slovencev. Večina teh se ne vrne več v Francijo; Posebno si žele vrnitve v Slovenijo, čeprav je mnogi med njimi niso še nikdar videli. Po delu se vadijo v slovenskem pravoplsju. Materinščino obvladajo kar dobro. Med sabo se sicer še razgovarjgjo v francoščini. So ga
zelo hudi, če jih kdo malomarno imenuje Francoze:	»Francozi nam
pravijo, da smo »boches« (Švabi), vi pa nas imate za Francoze!«
Svoje prepričanje • naši rojaki iz Francije najbolje izražajo s svojim delom. V svetlih primerih nadčloveške predanosti delu ne zaostajajo za stoterimi drugimi brigadami V svoji brigadi imajo nekaj tovarišev, ki jim je od vročine postalo slabo, a niso hoteli zapustiti dela. Delali so še dalje skoraj do onemoglosti in so jih morali odnesti z nasipa. V novi ljudski Jugoslaviji so naši rojaki z zapada našli svojo drago domovino Na njihovem stenskem časopisu beremo besede: »Tisti, kj ostane v Jugoslaviji, je našel srečo za vse svoje življenje.«
Prisrčno je slovo od naših rojakov iz Francije. Pot proti jugu nadaljujemo peš. Povzpeli smo se preko predgorskega brda Majevice in gredoč po nasipih se semtertja nekaj minut pomudimo prj skupin} pridnih graditeljev. Sedemnajstletnemu tovarišu iz Tuzlanske brigade omenjam Ljubljano. Komaj da je fantič vedel za to mesto. Dejal je, da je s kmetov in da je bil doslej vedno doma. Očetu je pomagal postoriti najnujnejša dela na njivah, potem je šel z drugimi gradit Mladinsko progo. V njegovi brigadi je veliko Kmečke mjađine m tudj v drugih bri.
gadah južnejših predelov Jugosla vije je je precej.
Dospeli smo do I. ljubljanske mladinske delovne brigade »Toneta Tomšiča«. Komandant nam pripoveduje, da delovna vnema pri mladini raste iz dneva v dan. Delat; so pričeli z dnevno normo 0.60 kub. metrov izkopane prsti na posameznika. Po petih tednih dela so dosegli več ko še enkrat višji dnevni rezultat 1.50 kub. metrov prsti na posameznika. Brigada gradi velikanski, skoraj 15 metrov visoki nasip. Z dveh strani po odrih v vagončkih vozijo prst in jo sesipajo v globoko dolinsko vrzel. V vrzeli mrgoli mladine, ki s tolkači tlači široki nasip. Niti enega ni videti, ki bi stal brez dela. Vse se giblje, teka in udarja s krampi in z lopatami. Mladinec vzpodbuja tovariša: »Hitreje, za vsako samokolnico se pozna!« Mimo hiti s samokolnico tovariš z obvezanimi rokami. Vprašam ga, kaj mu je. »Nič, samo žulji,« — in že hiti dalje.
Zavzet jih utegnem vprašati le še, če vedno tako delajo.
»Vedno!«
Vem, tu ni potrebno nikako prigovarjanje. Mladina brez tega stori več kakor bi pričakoval kdor koli. Mahoma se mi je zazdelo ko da krampov ne vihte mlade, ožuljene roke. Ne, teh ljudi ne drže pokonci njih zagorele noge. Vođi in žene jih
orjaška volja, ki je silnejša od telesnih sposobnosti in je neizmerna. Kako izraziti njihov delovni zanos 7 Brezmočen iščem izraza in našel sem le Nazorjeve besede: »Mladina ima zlate roke in zlata srca.«
Zvečer' je hud naliv z viharjem presenetil mladino L ljubljanske brigade. V najhujšem dežju se vračajo mladi graditelji v taborišče in pojo. Pojö! V taborišču morajo premočeni držati šotore, da jim jih vihar ne raznese. Vendarle je naliv minil brez posebnih posledic, šotore je pred viharjem ščitila predvsem globoka kotlina, v kateri je taborišče. Podnevi je v tej globeli sredi mogočnih dreves prijetna senca.
V H. ljubljanski mladinski brigadi, v kateri Se oglasimo naslednje jutro, se je večerni naliv bolj razbesnel. Razdiral jim je šotore. Nekaj mladincev je zaradi rahlega prehlada obolelo in najdemo jih, ko leže v senci pod polno, šibečo se lesniko. Sprašujejo nas, kako je z mirovne konferenco in s Trstom ...
Naše brigade so se prav v teh dneh znašle pred novo nalogo: Dobile so odlok Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, da se morajo vsi, ki imajo popravne izpite, takoj vrniti na svoje domove. Prizadeti pa nočejo vzeti tega odloka na znanje. Drug za drugim podpisujejo izjave ia rotijo štabe, naj jim dovolijo, da
še ostanejo v brigadah. Podpisujejo zaobljube, da hočejo na vsak delati še naprej in ge istočasno pripravljati za izpite.
Skozi m. ljubljansko brigado gTe. mo peš v Bistarac k četrti. Zopet hodimo mimo nasipov, kjer neutrudno delajo mladinske brigade iz najrazličnejših predelov Jugoslavije: makedonske, beograjske vojvodinske in zagrebške. Ko eni končajo svoje šesturno delo, odhajajo in že prihajajo druge brigade, da zgrabijo v svoje roke krampe in lopate, še vroče in znojne od žuljavih, potnih rok graditeljev, ki so pred njimi končali svoje dnevno delo. Orodje nikdar ne počiva. Nekatere brigade delajo tudi ponoči ob žaru kresov, karbidnih svetilk in ponekod tudi že ob električni razsvetljavi. Od vsepovsod nam zveni na uho pesem, ki jo pojejo, na delo ali z dela odhajajoči, mladinci:
»Beograd je središte radnog
kolektiva,
a Brčko je poprište radnih
ofaaziva.
Brčko-Banoviči to je naša meta: izgraditi prugu još ovoga ljeta. Jedan, dva, jedan, dva!
Omladina Titova
kreće u borbu protiv nerada!«
(meta = cilj, nerad = nedelo).
(ĐaJje-l
POROČEVALEC
strah <r
gr. 197 / SOBOTA. 24. AVGUSTA 1946
■notna fronta delavskega razreda je podlaga enotnosti poljskega ljudstva
podpredsednik poljske vlade Gomulka o potrebi enotnosti delavskega razreda in sodelovanja med strankami na skupni politični podlagi
SLOVENSKI
DNEVNE VESTI
Varšava, 22- avg, (PAP) Z naslo-nr;i .Naš položaj« je priobčil »Glos ■jdu - članek podpredsednika vlade ^rnulke, ki razpravlja o vprašanju delovanja med poljsko delavsko ' m poljsko socialistično stran-
iO-
poudarjajoč, da je skupna fronta p;ov.nega razreda podlaga narodne .'vn.vsti, je podpredsednik vlade
vc.udka razložil stališče poljske de-avske stranke do enotne delavske ';r.r.:e in med drugim dejal:	»Po
nju poljske delavske stranke je fronta v prvi vrsti skupno upravljeni in uresničeni program jei oranja.«
Govoreč o pomenu narodne enot-■ v in potrebi ostre borbe proti re-v pravi podpredsednik vlade Go-
n.ufo3*
N:rodna enotnost, demokratični n enotna fronta delavskega raz-morajo sloneti na odločni borbi ;;.v; reakciji. Na enotnosti delavske. :\ /.reda ne sloni samo enotnost ,-iva, demokratični blok- zveza ie.a -cev in kmetov, ampak tudi nerv vnost novorojene poljske države.
io reakcija v zadnjem času po-vvia borbo proti organom javne ■ >sti in funkcionarjem poljske de-
I iriz, 22. avg. (AFP.J Francoska i <xlajna skupščina je pričela raz-ijati o novem načrtu francoske .e. Poročevalec Floret (nar. rep. je razložil načela novega na-nstave. Po novem načrtu bi ob-poleg narodne skupščine še :	iikanski svet, ki ne bi imel pra-
veta, lahko pa bi vračal zakone ini v ponovno glasovanje. Ra-t-ga bi imel predsednik republi-
■	>volj moči, da bj uveljavil svojo -iteto, da bi kot razsodnik uve-
V vil spoštovanje političnih pravil i bi on imenoval predsednika
govoru Floreta je predsednik vščtne Vincent Auriol otvoril raz-V imenu parlamentarne sku-Komunistične Partije Francije udaril Fajon Etienne, da predict republikanski svet kot politič-kupščma cepljenje parlamenta in
■	v samo po načinu volitev, ampak
:	po pooblastilih, ki mu pripadajo
ičrt-u ustave. Republikanski svet dstavljal zavoro in onemogočal pščini, da bi izglasovala določene ne. To ne bi bil republikanski se-— je vzkliknil Fajon — ampak . larhistični senat!
‘oje prešel na določbe novega na-r~-- ki se nanašajo na pooblastila, caw predsedniku republike, je Etien. r Fajon dejal: »Komunistična Far-Francije ne more sprejeti načeti da volita predsednika oba Doma, t s tem tvegamo, da ne bi upošte-volje skupščine, ki je izvoljena r\ podlagi splošne volilne pravice. F' .vica predsednika, da lahko razpu-f kupščino, kakor tudi druga širo-
lavske stranke in ker je že mnogo poljskih vojakov in miličnikov padlo kot žrtev fašističnih banditov, moramo mobilizirati vse zdrave sile za borbo proti njim. To je za nas glavna naloga, ki je od nje odvisna bodočnost delovnega ljudstva in naše države- Enotnost delavskega razreda in sodelovanje med strankami, ki temelje na skupni politični osnovi, sta nam glede na bližnje parlamentarne volitve nujno potrebna-«
Podpredsednik vlade Gomulka ob koncu članka razkrinkuje protUjud-sko delovanje Mikolajczykove kmečke stranke in piše, da se moti, ako misli -da bo razbila enotnost delavske fronte.
Poljska stranka dela prenehala poslovati
Varšava, 22. avg- • (Tass) Kot je znano ,je stranka dela uradno prenehala s poslovanjem- Do sklepa o ustavitvi dela je prišlo na nedavni seji glavnega sveta stranke zaradi ostrih nasprotstev med desnim reakcionarnim krilom in napredno skupino. ki jo vodi poznanjski vojvoda Vide Virski. Ker ni bilo mogoče med obema skupinama doseči soglasja, je predsednik stranke Popiel predlagal.
ka pooblastila, bi ugladila pot zlorabam in vladi ene osebe. Parlamentarna skupina Komunistične Partije se je trdno odločila, da sodeluje pri idelavi nove ustave, istočasno pa ne bo dopustila, da bi bila ogrožena osnovna načela demokracije, zlasti še suverenost narodne skupščine, izvoljene na osnovi splošnega glasovanja. Vi zahtevate cd nas, da sprejmemo v ustavo znova odredbe bivšega cesarstva, ki so bile formulirane pred 71 leti in ki so istočasno skrajno reakcionarne. Glasovali bomo proti temu in upamo, da bomo na ta način dosegli pomembne spremembo v tem načrtu ustave.«
»Humanite« piše: »Poročilo Costa Floreta je pomenilo obrambo načrta ustave, ki jo je težko braniti. Komunistični poslanec Fajon je brez težav pokazal na slabosti in nedostatke obrambe novega načrta ustave pred demokratično kritiko. «
Ob pripombi komunistične skupine, da je republikanski svet običajna kopija nekdanjega senata, je Cogniot vprašal: Zakaj se izogibate besede »senat«? Vse, kar je Floret mogel odgovoriti na to, je bila pripomba, da vlada nj odgovorna republikanskemu svetu. Cogniot je nato opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja oblast predsednika, da more razpustiti skupščino, ki jo je izvolilo ljudstvo samo. Kako more ostati skupščina, je končal Cogniot .zvesta duhu odpornega gibanja, ako bi sprejela načrt ustave, ki ne uživa zaupanja širokih demokratičnih množic, brez katerih Francija ne bi bila svobodna in ne bi uživala ugleda.
Republikancem je onemogočena voliv-na agitacija za plebiscit, ker v Grčiji ni svobode govora in je onemogočeno vsako razširjanje republikanskega časopisja. Pod sedanjim režimom nasilja plebiscit ne bo izraz ljudske volje, ampak tragikomedija, ker je širom Grčije demokratičnim množicam onemogočena ne samo udeležba pri plebiscitu, če bi hoteli glasovati proti, ampak je nemogoč tudi bojkot. Zato bodo rezultati napačni in ne bodo izraz resnične volje večine grškega naroda. Ob koncu je Cartelis pozval vse demokrate, naj se borijo za republiko, ki ho zmagata, ne glede na to. kakšne rezultate bo dal prvosepleru-brski plebiscit.
jim točno odredi, kdaj lahko obiščejo poslaništvo svoje lastne države. Domnevamo lahko, da je običaj v tej državi, da pozovejo goste pod naslednjimi pogoji: »Pridite, bodite malo pri nas in molčite!« Končno lahko domnevamo, da je Quebeck, čeprav ni videl vojnega opustošenja, najbolj zgovoren primer stanovanjske krize.
Naj bo. živel bom tudi brez obiska v Quebecku. Toda ni primerno, da ljudje, ki se tako obnašajo, dajejo drugim moralne nauke. Istočasno pe mine v Kanadi skoraj dan, da ne bi v časopisih opazili članka »o preganjanju tujih novinarjev v Sovjetski zvezi«. Spominjam se, da sem nekoč v Moskvi srečal kanadskega novinarja Davisa. Nihče mu ni dejal, kdaj mora obiskati trgovine, kdaj kanadsko veleposlaništvo, in zanj so celo našli sobo. Toda mi smo bili »gosti kanadske vlade!« Mislil sem, da je tam nekoliko čudna gostoljubnost v zvezi z neke vrste zavistjo: organizatorji protisovjetske gonje v Kanadi so bili ozlovo-ljeni vs!ed sprejema, ki so nam ga priredili Kanadčani. Videli smo običajne ljudi, ki iskreno žele, da bi bili naši prijatelji, dočim ljudje, ki zavzemajo razne uradne položaje, vsak dan nebrzdano klevetajo Sovjetsko zvezo. Tako imenovani »vohunski proces« je služil kot poskus, da se ponovno ožive načrti niirnberških zlikovcev.
Procesi in amtisovjetska gonja naj hi odvrnili pozornost povprečnega Kanadčana od stvarnih nesreč — dviganja cen, stalnih stavk, brezposelnosti, ki se stalno širi itd. Vse to bodo
naj se delovanje stranke začasno ustava. Istočasno je objavil svoj sklep, da se bo umaknil iz političnega življenja.
La Guardia v Varšavi
Varšava, 22 .avg- (Tass) Včeraj je prispel v Varšavo generalni direktor Unre Fiorello L,a Guardia. V imenu vlade ga je pozdravil minister za zunanjo trgovino in plovbo Jendrikow-ski, ne samo kot direktorja ustanove, ki nudi znatno pomoč republiki Poljski. ampak tudi kot velikega prijatelja poljskega ljudstva-Po ogledu Varšave je La Guardia obiskal predsednika vlade Osubko Morawskega, nakar je imel konferenco s člani vlade, ki so mu poročali o gospodarskem, socialnem in zdravstvenem s tap ju na Poljskem.
Poljsko-italijanska trgovinska pogajanja
. Varšava, 22. avg. Radio Varšava poroča o pogajanjih med poljsko trgovinsko delegacijo in italijansko vlado. Ob koncu tega tedna bo poljska delegacija obiskala največja industrijska podjetja v Italiji, da pred sklepom trgovinskega sporazuma spozna italijansko proizvodnjo.
brez dvoma spravili v pozabo članki v »Globe and mailu« in procesi. Edina škoda je to, da je mnogo poštenih in dobrih ljudi zapeljanih. Govoril sem z ljudmi, ki so globoko prepričani, da je vojna neposredno na vidiku in da bo Kanada ogromno bojišče. Rešitev Kanade je izključno, in edino v resnični duhovni neodvisnosti in v okrepitvi mlade kanadske kulture. Kanadčanu ne bi bilo treba biti sluga reakcije, odnosno ne bi smel dajati naukov sovjetskemu ljudstvu, ampak bi moral nasprotno graditi sam svojo kulturo. To je naloga življenja, ki je stvarna, a ne lažna.
Komite Varnostnega sveta za sprejem novih članov zaključil delo
New York, 22. avg. (USIS) Komite Varnostnega sveta za sprejem novih članov v organizacijo Združenih narodov je zaključil poročile o prošnjah 9 držav za sprejem v organizacijo Združenih narodov- Poročilo ne vsebuje niti odobravanja niti grajanja katere koli prošnje, ampak izraža samo stališče 11 članov komiteja in izjave, ki so jih prejeli od prosilcev-
Poročilo je bilo včeraj predloženo Varnostnemu svetu, ki ga bo proučil in dal na podlagi tega priporočilo generalni skupščini Združenih narodov, kjer bo glasovanje glede sprejema novih članov.
Moskva. 22. avg. Radio Moskva poroča: Član predstavništva doma Združenih ameriških držav Sailer je poslal pismo generalnemu sekretarju Združenih naTOdov Trygve Lieu, ki v njem protestira proti morebitnemu sprejemu Transjordanije v organizacijo Združenih narodov- Smatra se, da Transjordanija ni država, ampak samo privesek britanskega imperija, ki bi glasoval v organizaciji Združe, nih narodov tako, kakor bi hotela Anglija.
Češkoslovaška priznala Giralovo vlado
Praga. 23. avg- (Tanjug) Češkoslovaški poslanik v Parizu je izročil včeraj predsedniku španske begunske vlade Giralu noto, s katero Češkoslovaška priznava njegovo Vlado kot edinega predstavnika španske republike in njenega ljudstva.
Boj proti črni borzi na Češkoslovaškem
Praga, 23 -avg. (ČTK) Po vsej Češkoslovaški je bila izvedena racija proti črni borzi. Varnöstpi organi so aretirali 153 oseb, ki so se na debelo bavile s črno borzo. Pri aretirancih so našli in zaplenili najrazličnejše. blago: od življenjskih potrebščin in cigaret do penicilina, krogličnih ležajev in avtomobilov v skupni vrednosti več sto milijonov kron-
Ugotovljeno je bita, da so bila glavna središča črne borze po večjih mestih, zlasti v Pragi, Brnu- Moravski Ostravi in Plznu. S črno borzo so se bavili v glavnem brezposelni, med njimi mnogo kriminalcev.
Švicarski poslanik v Moskvi
Bern, 22. avg. Polkovnik Herman Filkenger, nov,j švicarski diplomatski predstavnik v Sovjetski zvezi, je odpotoval v Moskvo , da bo prevzel svoje dolžnosti.
Ameriško-angleška pomoč Francovi Španiji
San Sebastian, 22- avg- Agenda France Presse poroča- da bo Španija dobila kredit v funtih in dolarjih. Na eni strani gre za portugalsko posojilo, kar bo v kratkem ugodno rešeno. Portugalska naj bi v zameno za nekatere prednosti dala Francovi vladi na razpolago kredit v funtih, k; razpolaga z njim pri različnih britanskih bankah- Na drugi strani so nekatere ameriške tvrdke pripravljene dati Španiji znaten kredit. Te finančne tranksakcije bi se izvedle v okviru privatnih poslov izven okvira ameriškega ministrstva financ.
Degrelhi omogočen beg iz Španije
Madrid, 22. avg. (Reuter). Španska policija je sporočila vodji belgijskih reksistov Leonu Degrellu. da mora zapustiti Španijo v 8 dneh. Po istih vesteh so Degrella odpustili iz vo(a-ške bolnice v San Sefoastianu. da bi lahko izvedel ukaz.
Kot je znano, je Belgija zahtevala
izročitev vojnega zločinca Degrella.
KOLEDAR
Sobota, 24. avgusta: Jernej, Borivoj. Nedelja, 25. avgusta: Ludo vik.
SPOMINSKI DNEVI
24.	avg. 1943. — Boji pri Krvavi peči. Padlo 200 Italijanov.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Prva državna lekarna, Marijin trg 5; lekarna Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
•
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Igličar Vinko, Tržaška cesta 14, tel. št. 22-89.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju vrši od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Lah
F., Ipavčeva 10 (bolnica).
*
KINEMATOGRAFI
Ljubljana: Union: Zaprto. — Matica: Ameriški film »Gospodična mamica«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. — Sloga: Ameriški Ulm »Moderni gusarji«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. — Kodeljevo: Ameriški film »Tarzan«, tednik. Ob 20. uri. — Letni kino Tivoli:	Sovjetski film »Viborski
okraj«, tednik. Ob 20., in 21.30. — Maribor: Esplanade: Francoski film »Mala markiza«, tednik. — Grajski: Sovjetski film »Neuklonljivi«, tednik. — Letni kino: Sovjetski film »Pomladna pesem«, tednik.
Celje: Metropol: Zaprto. — Dom: Sovjetski Ulm »Kutuzov«, tednik. — Kranj: Ameriški film »Kapetan Fury«, tednik.
Ptuj: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. •
Rektorat Akademije ea igralsko umetnost obvešča vse slušatelje, ki bivajo v Ljubljani, da bo v ponedeljek
26.	L m. ob 11. uri dopoldne sestanek v glavni predavalnici.
Slušatelje gospodarske fakultete in tiste, ki se nameravajo vpisati, opozarjamo, da je rok za vlaganje prošenj za štipendije le do 1- sept.
1946.	Formular za prošnjo se dobi pri vratarju na Univerzi. Točno iz-polnjeo formular s prilogami treba poslati čimprej na sekretarijat LŠM, gospodarske fakultete. Bleiwetaova 3.
Mladinske delovne brigade s Pesnice vabijo na fizkulturno in kulturno-prosvetno prireditev, ki bo to nedeljo
25.	t. m. v dornavskem gradu. Ta prireditev je zaključna slavnost na regulaciji Pesnice. Vabimo vas, da nas obiščete in si ogledate naše delovne uspehe. Zveza z vlaki je dobra. Izstopili boste na postaji Moškanjcih pri Ptuju, od koder je 15 minut hoda v Dornavo. Za prehrano in prosto zabavo je poskrbljeno.
Zbor bivših internirancev v Mokronogu. Dne 25. avgusta bo v Mokronogu zbor vseh bivših internirancev. Prijave sprejema PUTNIK. V primeru zadostnega števila prijavljencev bo peljal posebni vlak. Prijave do sobote
24.	avgusta.
Prekmurci prvič na Jesenicah. V
nedeljo 25. t. m. ob 17. uri se srečata na Jesenicah v prvi prvenstveni nogometni tekmi federalne lige Slovenije FD »Murska Sobota« in FD »Jože Gregorčič«. Jeseničani bodo gotovo napolnili prostrano igrišče, ter z radovednostjo prišli pogledat domačo Gregorčičevo četo, ki se bo prvič pomerila s Prekmurci, katerim je to prvi obisk kovinarskih Jesenic. Gostje so na glasu dobrih nogometašev, ki jih vodi znani Kukanja. Posebno se odlikujejo z borbenostjo in živahnim temperamentom. Domači bodo morali napeti vse sile, ako hočejo v tem dvoboju doseči cel izkupiček. Prepričani smo, da bosta nasprotnika pomerila svoje sile v lepi in plemeniti igri, ki bo navdušila številno jeseniško občinstvo. Zato v nedeljo vsi na igrišče fizkulturnega društva!
Skupinsko potovanje na velesejem v Prago. PUTNIK bo organiziral skupinsko potovanje v Prago na velesejem, ki bo med 15. in 22. septembrom. Informacije pri PUTNIKU v Ljubljani, Dunajska 2 (hotel Slon).
Uradne ure za stranke pri PUT-NIK-u. Od ponedeljka 26. avgusta dalje bodo uradne ure za stranke pri PUTNIK-u v Ljubljani od 8. ure do
12.30	in od 15.30 do 18.30 in se bo prodaja voznih kart vršila samo v tem času. Ob nedeljah in praznikih ves dan zaprto.	1746-n
Uprava Dijaškega doma v Celju sporoča vsem dijakom celjskega okrožja, da sprejema prošnje za sprejem dijakov v konvikt do vključno
4.	septembra 1946. Informacije in prijave dobite v pisarni doma: Celje, Šlandrov trg št. 1.
Evangeljska služba božja to nedeljo ob 9. uri. Pridiga g. Hari iz Domanj-ševcev; na koncu obhajilo. 1755-n Planince obveščamo, da bo Triglavski dom na Kredarici zasilno oskrbovan do 10. septembra, Aljažev dom v Vratih pa do 22. septembra 1946. — Odeje prinesite s seboj-1 PDS Ljubljana.	1756-n
Obveščam vse šivilje in krojače, da pričnem z damskim prikrojevalnim tečajem 29. avgusta 1946 v Celju, Razlagova 13, Kušar.	1757-n
Občni zbor zadrugo državnih nameščencev v Kranju bo dne 8. septembra 1946 ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružnega doma (Jelen). Če bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, bo ob 10. uri isti dan v istem prostoru drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu članstva. Dnevni red:
1.	sklepanje o likvidaciji in pristopu k Naprozi, 2. volitev likvidacijskega odbora. Vabi Upravni in nadzorni odbor.	*	1751-n
Strojepisni pouk po specialni najuspešnejši metodi s spisovanjem pisarniških del. Zajamčen uspeh! Ure dopoldne, popolne ali zvečer po želji. Praktično znanje potrebno za vsako javno ali zasebno službo. Informacije, prijave: Zasebni individualni pouk, Domobranska 15 (vodi ravnatelj Christof Drago).	1754-n
Strojepisni pouk za posameznike v dopoldanskih, popoldanskih .in večer-nhi urah nudijo »Instrukcije«, Kongresni trg 2-IL, teL 23-91.	1756-n
Komarjevo veselico prirede jutri popoldan šišenski gasilci na vrtu Celovške 81 (kjer je pošta). 1759-n
šolstvo
Strokovna nadaljevalna šola za oblačilne obrti Sv. Jakob - Ljubljana.
Popravni razredni in završni izpiti se bodo pričeli na šoli pri Sv. Jakobu dne 29. in 30. t. m. ob 14. uri. Dne
29.	t. m. ob 14. uri bodo delali izpite tudi učenci, ki so bili v preteklem šolskem letu neocenjeni iz posameznih predmetov in učenci, ki žele napraviti posebni razredni izpit. — Uprava šole.
Drž. nižja gimnazija v St. Vidu nad Ljubljano. Popravni izpiti za vse razrede bodo 2. septembra, nižji tečajni izpit in privatni izpiti 3., 4. jn 5. septembra in sprejemni izpiti za prvi razred 6- in 7. septembra. Vpisovanje v I. razred bo 9., za vse ostale razrede pa 10. septembra. Prošnje razen onih za privatne izpite je treba oddat, ravnateljstvu do 31. a-vgusta. Ostalo na deski.
Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo v Št. Vidu.nad Ljubljano bo v nedeljo 25. t. m. od 8. do 12. ure in v ponedeljek 26. t. m. od 14. do 18. ure y šoli. K vpisovanju morajo priti vsi vajenci vseh strok, kateri še niso dovršili strokovne nadaljevalne šole in še niso pomočniki. K vpisu je prinesti zadnje šolsko spričevalo in vpisnino v znesku 60 din za učila in tiskovine. Zglase naj se pa tudi oni vajenci, ki bodo obiskovali strokovne nadaljevalno šolo v Ljubljani.
Na drž. nižji gimnaziji v Krškem bodo popravni, privatni in nižji tečajni izpiti od 2. do 5. sept., sprejemni
6.	sept., vpisovanje pa 8. in 9. sept. Podrobnosti na šolski deski.
Državna srednja in nižja gospodarska šola v Celju. V prvi razred srednje gospodarske šole se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom in uspešno položili sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. V nižjo gospodarsko šolo pa se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom. Prošnje za sprejemni izpit v prvi razred srednje gospodarske šole, kolekovane z 10 din in oprem-ljene s krstnim listom, zadnjim spričevalom in karakteristiko pri onih učencih, ki lani njJo obiskovali šole, sprejema ravnateljstvo 2. in 3. septembra 1946. od 8. do 11. ure. Sprejemni izpiti bodo 4. in 5. septembra ob 8. Popravni in razredni izpiti za vse razrede bodo 2. in 3. septembra ob 8. Prošnje najpozneje do 31. avgusta. Vpisovanje bo za vse razrede srednje in za nižjo gospodarsko šolo
9.,	10. in 11. septembra.
Industrijska kovinarska šola v
Celju bo sprejela s šolskim letom 1946/47 dvajset učencev za kovinarsko stroko. Pogoj je telesna sposobnost in šolska predizobrazba štirih razredov gimnazije ali bivše meščanske šole z malo maturo. Vsak kan-didat mora ah prijavi izpolniti prijavnico in jo kolkovatLz 10 din. Prijavi je treba priložiti: rojstni list, zadnje šolske spričevalo, karakteristiko KLO. S prilogami pomanjkljivo opremljene prijave se ne bedo upoštevale pri vpisovanju. Bolehni in telesno nesposobni se ne bodo sprejemali. Prijave se morajo izvršiti do 6. septembra pr) personalnem referentu Tovarne posode (Westen). Sprejemni izpiti bodo 9. septembra ob 9. uri v šolskem poslopju. Redni pouk se prične
16.	septembra.
Državna gospodarska šola za vajence trg. podjetij v Mariboru, Zrinjskega trg 1. Popravljalni izpiti za vse razrede bodo 4. in 5. septembra ob
8.	uri. Popravljalni zaključni izpiti bodo 10. in 11. septembra ob 8. uri. Vpisovanje za vse razrede bo JL2. in
13.	septembra popoldne. Redni pouk se bo pričel 16. septembra.
Državna srednja gospodarska šola v Murski Soboti. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 2. in 3. sept. ob 8. Popravni izpiti bodo 4. in 5. sept. ob 8. Prošnje od 26. do 31. avg. Sprejemni izpit za I. razred morejo polagati učenci, ki so končali 4 razrede gimnazije ali meščanske šole z nižjim tečajnim izpitom. Izpit se opravlja iz slo-venščme in matematike čez snov nižjega tečaja. Vpis v vse razrede bo 9. in 10. septembra. — Vpisovanje v drž. nižjo gospodarsko šolo bo 4. in
5.	septembra. Vpisati se morejo učenci, ki so končali 4 razrede gimnaz:je ali meščanske šole z nižjim tečajnim izpitom.
Na nižji gimnaziji r Tolminu bodo
3.	in 4. septembra popravni izpiti za vse razrede, (tudi za nižji tečajni iz» pit); 5., 6. in 7. septembra bodo privatni izpiti za vse razrede; 10. in 11. septembra sprejemni izpiti za I. razr.;
12.	in 13. sept. bo vpisovanje za I.,
11.,	III., IV. in V. razred. (Dovoljena je otvoritev V. razreda.) Prošnje vložite v'ravnateljevi pisarni do 28. avgusta t. 1. Zaradi počitniške kolonije se bo redni pouk pričel 23. septembra. Vse podrobnosti so na deski.
PRESKRBA
SVEŽE MESO ZA VSE POTROŠNIKE
V soboto 24. avgusta prejmejo vsi potrošniki, tudi oni, ki so klali prašiče, od 7. do 11. ure pri svojih stalnih mesarjih po 15 dkg govejega ali telečjega mesa na odrezke »I-lld avgust«. »III-31d avgust« in na pql glave »II« in »IV« osnovne živilske nakaznice, izdane od MLO, Ljubljana. Prodajna cena telečjemu oziroma govejemu mesu je 32 din za kg.
PREKAJENA SLANINA ZA POTROŠNIKE
Vsi oni potrošniki, ki imajo pravico do odrezkov za maščobe (živilske nakaznice I. in III.) prejmejo na desno polovico glave osnovne živilske nakaznice od 23. L m. do vključno
10.	-septembra 11. po 100 gramov prekajene slanine. Z delitvijo se začne takoj.
JAJCA
Danes in naslednje dni bo Navod na svojih stojnicah prodajal popolnoma sveža, po strokovnjaku pregledana jajca po 2JjO din komiad,
F1ZKULTURA
Popust na železnici za Sizkulturaike
Vse lahkoatlete, ki nameravajo tekmovati na lahkoatleteskem prvenstvu FLRJ v Ljubljani, obveščamo, da je ministrstvo za promet FLRJ s svojo rešitvijo št. 555464/46 odobrilo vsem članom fizkuturne zveze Jugoslavije, če potujejo v skupini najmanj 4 oseb na tekmovanje, zlet.e in ostale fizkul-turne prireditve, popust, ki znaša do 50 km 25‘Vo, za daljše vožnje pa 500/» od redne vozne cene.
Vsi lahkoatleti naj se poslužijo te ugodnosti pri potovanju v Ljubljano. Lahkoatletsko poverjeništvo pri FZS.
Fizkuiturni zlet mladinske proge v Tuzli
Nad 400 tekmovalcev
V	nedeljo 18. t. m. se je v Tuzli vršil fizkuiturni zlet mladinske proge. 2e zgodaj zjutraj so z vseli strani prihajali Kamioni s tekmovalci. S celotne proge, od. Brčkega pa tja do Banovičev, se je zbirala mladina vseh naših narodov, da se pomeri med seboj. S tem zletom je mladina dokazala, da poleg dela na progi, najde tudi dovolj časa za gojitev fizkuiture in da se drži svojega gesla: >Dober graditelj proge — dober fizkulturnik.«
Tekmpvanje je bilo množično. Preko 400 mladincev in mladink se ga je udeležilo. Tekmovali so vsi, od komandantov brigad do brigadirjev. Zlet se je vršil pod vodstvom fizkultumih referentov in inštruktorjev brigad.
Tekmovanje vsled velikega števila tek. movalcev ni bilo izvršeno v vseh panogah. Rezultati so naslednji:
MOŠKI:
Tek 100 m: 1. Sram (IV. zagreb. 12 sek,
2.	Pavlovič (XIII. beograd.) 12.1. 3. Pilar (VII. beograd.)
Tek 400 m: 1. živonov (Juž. banatska)
1.01.4.	2. Rapoc (II. mariborska) 1.01,8,
3.	Mučič (XIV. beograd. stud.) 1.02.
Tek 1500 nr: 1. Verhovnik (II. marib.)
4.45.4,	2. Carić (II. beogradska) 4.46,1, 3. Igrizov (I. makedonska) 4.49,4.
Krogla:	1. Kumovič (II. karlovačka)
11,08.	2. Kleiner (VII. zagreb.) 10,93,
3. Sram (TV. zagreb.) 10.62.
Kopje: 1. Vučenovič (II. bitolj.) 38.30, 2. ‘Volk (IV. zagreb.) 37,70.	3. Skledar
(H. zagreb.) 36.75.
Disk: 1. Lazič (I. sombor.) 32.60. 2. Kos (VH. zagreb.) 32,20, 3. Rapec (II. mariborska) 32,00.
Višina:	l. šram (IV. zagrebačka) 1.65,
2. Stojkovič (IV. beograd.) 1,65, 3. Z!a-tibor (Južna banatska) 1,65. Pavlovič (II. beogradska) je izven konkurence preskočil višino 1,75.
ženske:
Tek 60 m: 1. Vincek (V. zagreb. 9.04 s., 2. Račič (II. ljubljanska) 9.06, 3. MekeL džija (II. beogradska) 9.06,
Krogla: 1. Dragosavec (II. lička) 8.75, 2. Cilenšek (II. ljublj. okrož.) 8.04, 3. Tintar (II. lička) 7,99,
Daljina: 1. Stojkovič (XIV. beogradska) 4,10 m, 2. Čelan Mara (II. mariborska) 3,97, 3. Mekeldžija (II. beograd.) 3,96.
Minimumi na drž. lahkoatletskem prvenstvu
Na letošnjem državnem lahkoatletskem prvenstvu, ki bo čez en teden v Ljubljani, »odo smeli nastopiti samo tisti tekmovalci, ki so letos dosegli določene minimalne uspehe, ker bi sicer siabi tekmovalci, ki nimajo prav nobenih izgledov morda niti dvajseto mesto, ovirale ostale.
Za osnovo so vzete norme prvega razreda tekmovalcev, razen nekaj izjem: Te norme so sledeče:
Moški. 100 m 11,7; 200 m 24,0; 400 m 54,4; 800 m 2:08- 1500 m 4:26; 5000 m. 17:00; 10.000 m 38:00; 110 m čez ovire 18,8: 400 ni čez ovire 65.5; krogla 12,00; disk 37,00; kopje 46,00; kladivo 34,00- vi. šina 168 cm, daljina 6.30 m; troskok 12,80; palica 3,20. (Norme za ženske so bile že objavljene v razpisu tekmovanja.)
PRIČETEK NOGOMETNEGA PRVENSTVA »SLOVENSKE LIGE« DNE 25. AVGUSTA 1946.
V	nedeljo se prične novo tekmovanje v Slovenski ligi. Prva nastopita v Ljubljani že dobro znana moštva iz Celja FD OLmv proti FD Borcu in FD Maribor proti FD Svobodi*
V	Slovenski ligi sodeluje 12 društev, ki se bodo potegovale za naslov prvaka v nogometu LR Slovenije, ki bo prihodnje leto zastopalo v borbi za državno prvenstvo. Moštva so dovolj izenačena in borbena in to nam jamči za lepe in zanimive trenutke pri tekmovanju.
Vsa društva so se do sedaj marljivo pripravljala, z raznimi tekmami Mariborski in celjski nogomet sta na dostojni vi. šini in resna tekmeca Ljubljanskim društvom. Tekme bodo na igrišču -^Svobodec in sicer v sledečem vrstnem redu: ob 14. uri FD Olimp Celje : FD Borec. Ljubljana, ob 15.45 uri FD Maribor : FD Svoboda. Ljubljana.
Prepričanj smo, da nam že prvo kolo ne bo prineslo razočaranja, domačim moštvom. vendar je žoga okrogla in presenečenja niso izključena.
PRIJAVE
Za državno prvenstvo v lahki atletiki, ki bo 30.. 31. avgusta in 1. septembra t. 1. na Stadionu FD »Partizan* v Ljubljani, morajo fizkulturna društva in aktivi prijaviti tekmovalce najkasneje do ponedeljka 26. t. m. do 18. ure na naslov: Fiz. kulturna Zveza Slovenije, Ljubljana — Tabor. Kasnejših prijav pod nobenim pogojem ne bomo vpoštevali.
Pravico tekmovanja na prvenstvu imajo pravilno registrirani pripadniki fizkul turnih društev in JA, ki so v teku tega leta dosegli naslednje rezultate pri redno razpisanih tekmovanjih in ped okoliščinami, ki odgovarjajo pravilom:
Norme za moške: Tek na 100 m 11.7; 200 m 24.0;	400 m 54.5;	80-7 m 2.08.0-
1500 m 4.28.0; 5000 m 17.00; 10.000 38 min.; 110 m zapreke 18.8; 400 m zapreke 65.5; met krogle 12 m- diska 37 m- kopja 46 m; kladiva ,34 m; skok v višino 1,68 m; daljino 6.30; troskok 12.80 m; ob palici 3.20 m. Za partizanski marš norma ni postavljena.
Norme za ženske: Tek na 100 m 14.2, 200 m 31 sek.- 800 m 2:50.0; 80 m zapre, ke 16 sek.; met krogle 9 m; diska 26 m; kopja 24 m; skok v višino 1,30 m; daljino 4,40 m.
štartno žrebanje bo v ponedeljek, 26. t. m. po 18. uri v prostoru FZS. V prijavo je treba vpisati ime in priimek tekmovalca, društvo, aktiv, za katerega nastopa, disciplino, za katero se prijavlja, in datum izpolnjenega minimuma.
Strokovni odbor za lahko atletiko pri FZS. •
FD »Krim« poziva vse svoje strelce, da se udeležijo strelskih vaj, ki bodo v soboto od 15. ure dalje in v nedeljo od 8, do 12. na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Polnoštevilni!
Radio Ljubljana
SPORED ZA SOBOTO
6 Koračnice in polke (plošče). 6.14 Na. poved časa. vesti in pregled sporeda. 6.30 Vesele pesmi slovanskih naro'dov (plošče). 6.50 Sovjetske in partizanske koračnica (plošče). 7 Prenos razprave proti vojnim, zločincem m narodnim Izdajalcem Rupniku in ostalim. 13 Slovanski zbori na ploščah. 13.15 Napoved časa. vesti in objave. 13.30 Diabellijevo sonato v A duru izvaja kitarist Stanko Prek. 13.50 Vedra orkestralna glasba s plošč. 14.15—14.30 Napoved čas^. In poročila. 19 Oddaja za predšolske otroke: Kratke živalske zgodbice pripoveduje Alenka Svetelova. 19.20 Križem po SZ. vmes ob 19.30 Mugerletova Marica pripoveduje o delu na mladinski progi. 20 Napoved časa ln poročila. 20.10 Prenos koncerta JA > Srečka Kosovela« iz Ajdovščine. 21 Reportaža o procesu. 21 30 30 veselih minut. Izvajajo član! Radijske igralske družine. 22 Napoved časa, vesti, objave ln pregled sporeda. 22.15 Koroške narodne pesmi poje sekstet »Braca« (plošče). 22 30—23 Modem* plesna glasba na ploščah.	,
Grška vlada se pripravlja na plebiscit z nasilstvi proti demokratom
\iene, 22. avg. (Tass). Voditelji r - e liberalne stranke so izročili vla-
-	spomenico, ki v njej z obžalova-
*	- ii ugotavljajo, da se je izvajanje ' ''inih ukrepov, ki jih je izdala vla-
da bi »vzpostavila red«, izpreme-' o v odkrito preganjanje vseh demo-
-	aiičnih elementov. Poleg 4 velikih ’ narhističnih tolp, ki vodijo pravo ' ino proti republikancem, so oborožili tudi drugi neodgovorni elementi Liberalna stranka protestira proti vegan janju svojih pristašev in proti '■ime ra m v pokrajini, kjer monarhi-; bna tolpa Surlasa nadzira vse ceste
•	1 predorom Braoseiu in mestom I-ariso.
Bivši minister Cartelis je izjavil:
Ehrsfiburgovi vtisi s potovanja po Kanadi
Moskva. 22. avg. (Tass). V članku ’■ naslovom »V Kanadi« piše lija lEhrenburg v »Izvestjih«!
»Dospeli smo v Kanado v trenutku, ko je dosegla sovjetska kampanja svoj V Vek. Nas tri sovjetske pisatelje je pozvalo »Društvo za kanadsko-sovjet-' O prijateljstvo«. Prebivalstvo Toron-■a in Montreala nas je resnično prisrčno pozdravilo kot prijatelj«. Ne r orem pa tega reči glede številnih novinarjev, ki so kopirali Hearstova ' anke in protestirali proti našemu nrihodu. Predstavniki tiska so nas vprašali, kaj mislimo o »vohunskem trocesu«, s katerim skuša vlada odvr “ n pozornost ljudstva pred težavami Dejali smo. da ne moremo razumeti. Lakšne koristi ima Kanada od protisovjetskega izzivanja. Nato smo bili obtoženi, da se »vtikamo« v kanadske zadeve. Ako nismo odgovorili na vprašanja novinarjev, so vpili na nas, da si »ne upamo izraziti svojega miljenja in da smo sužnji.
Državni urad za informacije nas je Pozval, naj obiščemo Otta wo. Rekli so nam, da imamo lahko javne govore, ker smo gosti vlade. Dobili smo probam našega bivanja v Ottawi: dopoldne kupovanje po mestu, popoldne obisk sovjetskega veleposlaništva. Ko sem dejal, da bi rad obiskal Quebeck, so mi rekli, da ni v mestu na razpolago nobene prazne sobe.
Ne želim se zadrževati ob teh nepri-I kah. Lahko domnevam, da je v tej državi običaj, da pozovejo na obisk tuje pisatelje zato, da si morejo ogledati. galanterijske trgovine in da se
KP Francije ne bo dopustila da bi bila ogrožena osnovna načela demokracije
Vprašanja tn odgovori
Seal mizar zn imam sina, ki se uči svoje obrti pri meni. Ali mora biti tudi on socialno zavarovan? In čq mora biti, kako je s prispevanjem za starostno zavarovanje, ko bo kasneje mcrda samostojen obrtnik? (Stem-pelj Feliks, Mengeš).
Odgovor; Med vojno se niso delovni ljudje bojevali samo za vojaško zmago, ampak tudi, da si bodo lahko življenje boljše uredili. Zdaj si ga urejamo. Vsakdo, ki dela, je preskrbljen za primer bolezni, nesreče, za starost itd. Da se bo ta pridobitev res izvajala, imamo uzakonjeno socialno zavarovanje.
O vajencih, ki se uče obrti pri svojih starših, je Zvezno ministrstvo za delo na podlagi čl. 30 zakona o vajencih izdalo razpis z dne 5. julija 1946, k- pravi v svoji točki b) naslednje: »Ako starši sploh po svoj: zakoniti dolžnosti vzdržujejo osebo, ki se želi zaposlit', pri njih kot vajenec, niso starši obvezni, da dajejo vajencu za dobo učenja mezdo, oziroma plačo- Toda tudi v tem primeru, t. j. ako mu ne izplačujejo mezde oz. plače, so obvezni, da ga zavarujejo pri socialnem zavarovanju.«
Ako bo kak vajenec pozneje samostojen obrtnik, bo nadaljeval s plačevanjem prispevkov za starostno zavarovanje splošnemu ljudskemu za-zavarovanju, za katerega se že pripravlja načrt.
V kratkem bo izšel Prjročnik za izvajanje odredb zakona o vajencih z vsemi razpisi, navodili itd. izdanimi do 1. septembra t- 1. Knjiga je važna Za vse, ki imajo posla z vajeniškim vprašanjem, zlasti tudj zato, ker bo v njej objavljen pravilnik za stroke, za katere se bo zahtevala učna. doba, z določili, kako dolgo bo učna doba trajala, kakor tudi pravi’nik za zdravju škodljive strdke. Naročniki naj si jo naročijo preko okrajnih in okrožnih ljudskih odborov in strokovnih organizacij.
MESTO HIŠNICE iščem v Cedju. Naslf>v V podr. »Slov. por.« Celje.	19.025-1
KNJIGOVODJA, verziran, prevzame tudi poslovodske posle trgovske stroke, išče namestitve v septembru. Ponudbe poslati na podružnico »Slov. poročevalca * Maribor pod :Aktivist.<	19.031-1
SKLADIŠČNI DELAVEC, ki tudi popravlja zavoje, išče službe. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.057-1
STAREJŠE DEKLE, šivilja, prosim službe na deželi. Grem tudi na dom. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »šivilja«.	19.072-1
SLUŽBO DOBE
SLUŽBO IŠČEJO
PRIDNA IN POŠTENA kuhinjska pmoč-nica išče službo v gostilni v Celju ali okolici. Naslov v podr. Celje. 19.024.1 GOSPODINJA, zelo skrbna, vešča tudi šivanja, čista, išče mesta pri eni osebi Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 19.018-1 DEKLE SREDNJIH LET. pošteno z dobro gostilniško prakso, bi rada sprejela službo v gostilni. Fonudbe na ogl. cdd. »Slov. por.« ped »Marljiva.« 19.016-1 IZKUŠEN ŠOFER išče službo za osebni in tovorni avto. Naslov se izve pri prodaji časopisov v Sevnici ob Savi. 18.965-1 TRGOVSKA POMOČNICA. z večletno prakso v manufakturi, zmožna samostojno voditi išče primerno mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« pod »Govori več jezikov.«	18.395-1
NAGRADO 1000 din dam tistemu, ki mi najde službo šoferja. Imam večletno prakso, sem vešč vseh popravil, trezen in pošten. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.009-1
BIVŠA MODI STIN J A — prodajalka išče primerne zaposlitve. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca«. Maribor pod »Bivša.«	19.033-1
Vsemogočni Bog je dopustil, Ja nas je nena-doma zapustil naš dragi in ljubljeni
Jože Uršič
dijak učiteljišča
K večnemu počitku ga položimo v soboto 24. t. m. ob ji 16. z Žal, kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, 24. avgusta 1946.
žalujoče rodbine: URŠIČ,
ŽVAN, MAYER in ostalo sorodstvo
POMOČNIKA. veščega v izdelovsln ju irhovine in kožuhovine, sprejmem. Mali. Radovljica.	18.799-2
SAMOSTOJNA GOSPODINJA, ki bi vzgajala 8 in 11 letnega otroka ter se nekoliko razume na kmetijo, dobi takoj službo. Aljančič Franc, lesna industrija. Celje. Kersnikova 35.	18 917.2
KUHARICA SAMOSTOJNA k veččlanski družini se sprejme takoj v stalno službo. Vprašati:	Ljubljana. Dvorakova
ulica št. 12. Majdič.	19.000.2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za kmečka dela sprejmem takoj. Plača po dogovo. ru.Erbežnik Franc. Domžale 18.986-2 NAPROZA PODVELKA RABI za svojo poslovalnico v Ribnici na Pohorju, zmožnega, poštenega trg. pomočnika z daljšo prakso in za takojšen nastop. Ponudbe z priloženo karakteristiko je treba nasloviti na upravo» Na-proze Podvelka.«	18.964-2
FRIZERKO, dobro delavko sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Stalna služba.«	19.062-2
OPEKARNA LUKOVCI išče knjigovodjo bilancista za enotno knjigovodstvo, prakso v opekamiški stroki Ponudbe na: Opekarno Lukavci Križevci pri Ljutomeru.	19.063-2
ŠOFERJA TRAKTORISTA iščem za takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Pogoj: neoženjen. Vinko Habjan,-Domžale. Industrijska 12.	19.0S8-2
DVA HLAPCA, ki sta vajena konj, iščem za takoj. Plača po dogovoru. Pogoj: neoženjen. Vinko Habjan, Domžale. Indu strijska 12.	19.067-2
ZASLUŽEK
PERILO SPREJMEM V POPRAVILO. Grem tudi n-a dom. Naslov pustite v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Natančna.«	13.930-4
PRODAM
JUTASTE VREČE 85 in 100 kg, večjo množino, prodaja tvrdka Nahbar Artur. Radeče.	18.756-5
VISOKE OMARE za obleko, perilo in razni predmeti ugodno naprodaj v trgovini »Ogled« Mestni trg št. 3. pri Magistratu.	18.368-5
FISALNO MIZO. veliko omaro za zdravniške instrumente in pisalni stroj portabel prodam. Voves. Radovljica. Gorenjska št. 21.	18.894.5
MOŠKO KOLO. popolnoma novo. predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.055-5
ZGODOVINSKE SLIKF iz časa Napoleona in razne druge slike, omare za obleke, mreže, postelje, otroške vozičke in šte dilnike prodam. Alojz Grebenc. Gallusovo nabrežje št. 39	18.897-5
UGODNO PRODAM ali zamenjam popolnoma novo nerabljeno spalnico in kuhinjo ter žimnice za motor BMV ali Zündapp 500 ccm. Poizve se Javornik Wolfova ulica št. 12.	18.398-5
VENTILATOR ZA GOSTILNO ali dvorano 0.075 ks. prodam. Ponudbe na ogl odd. »Slov. poročevalca« pod »Venti lator.«	18.996-5
OREHOVO POSTELJO, lepo z vloškom ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca.«	18.997-5
5 LETNO KRAVO S TELETOM prodam.
Helar. Zg. Breg — Ptuj.	18.980 5
RADIO ZNAMKE »PHILIPS«, velik rezervni zvočnik in kozo mlekarico pro. dam Kogoj Jože. kovač. Slap pri Tržiču.	18.979-5
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, z dobro pneumatiko prodam za 2500 din. Naslov v podr. »Slo-v. por.« Kranj. 18.978-5 DVE ELEKTRIČNI URI 24 V/, novo žensko kolo, vodosesalec. 3 cm5 elektro-šte. vec 5 Am. naprodaj. Kranj, Savski breg št. 16/HI.	18.977-5
ELEKTROMOTOR VA ks. prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v podr. »Slov. por.« Kranj.	•	18.976-5
HLEVSKI GNOJ, košnjo, kravjo otavo prodam. Poljanska št. 44.	18.970-5
KLAVIRSKO HARMONIKO »HOHNER« stodvajsetbasno, štiriglasno, dva registra prodam cena 12.000 in enakoveliKo dvoglasno cena 8000 din. Eventuelno zamenjam za prvovrsten, melosi ikövni fotoaparat. Lah, Vrhovčeva 1.	18.957.5
KNJIGE: Handbuch für Eisenbetonbau. 10 knjig, 2 izdaje. Revija Innen Dekoration, vsi letniki 1917 do 1941. Todt. Anatomski atlas. Böhler, Technik der Knochenbruchbehandlung, 4 knjige, Valvasor. 4 knjige, proda knjigama žužek. prehod nebotičnika.	19.014-5
LEP ŽENSKI PLAŠČ iz balonske svile prodam. Ogled vsako dopoldne. Roš. Krakovski nasip 10.	19.012-5
RADIO 4cevni prodam za 3000 din. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč,« 19.010.5 PRODAM: Der grosse Herder izdaja 1931 do 1935. 12 knjig polusnje. Knjigama Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva ulica št. 6.	19.008-5
Zbor je nemški izum in je bil najhujša neprijetnost v taborišču. Ujetniki so se morali postaviti v ilesetcrostope, v drugih taboriščih spet v peterostope, in tako dolgo so jih preštevali, dokler ni bilo točno ugotovljeno, da se njihovo število ujema z zapiski pisarja v bloku. Potem je prišel esesovec, vodja bloka so ga imenovali, ter vse ponovno preštel in podpisal pisarjeve zapiske. Pisar je zapisnik odnesel v glavno pisarno, kjer so vse zapiske sešteli in končno število se je moralo ujemati z zapisnikom glavne taborske pisarne in z dejanskim številom jetnikov, ki so bili zbrani na zbornem prostoru. Dokler se vse ni ujemalo, ujetniki niso smeli k večerji. Bili so zbori, ki so trajali pol ure, drugi so se vlekli tudi dve, tri in več ur, toda pripetilo se je tudi, da so bili brez konca. V Nordhausenu sem nekoč stal na zboru deset ur in pol. Toda stari ujetniki so doživeli še daljše in v vsakem taborišču so pripovedovali bajke o dvodnevnih in še daljših zborih.
Zbor je bila posvečena zadeva. Med zborom ni smel nihče iz vrste in med vsakim zborom se je par ujetnikov podelalo, posebno v času, ko je v taborišču razsajala epidemija krvave griže. Mi, ki smo bili v karanteni, nismo smeli priti v stik z ostalimi ujetniki, zato smo stali v zboru na dvorišču karantenskega bloka.
Danes smo se šele učili in smo sc pri tem seznanili še z drugimi funkcionarji v bloku. To so bili posebni pomočniki sobnih starešin. Bili so to samo mladi fantje okrog dvajsetih let, dobesedno tako prenasičeni, da so se razlezali na vseh straneh. Po predpisih je moral za red v sobi skrbeti sobni starešina sam in prideljenih mu je bilo par pomočnikov. Toda v karanteni je bil sobni starešina previsok gospod in njegovi pomočniki tudi niso hoteli delati. Zato so si izbrali spet nekaj novih ujetnikov, ki so vse opravili zanje.
ir
POZOR!
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi(iiiiiiiitiiini!iiiiiiiiiiiitiiuiufitiiiiiiitimiiiiimmi
Danes je oglasni oddelek odprt z<j sJro4*ke samo do 12. ure Mali oglasi se sprejemajo do pol 12. ure
ČOLN »SANDOLIN« naprodaj. Poizve se: gostilna Indihar. Rakovca pri Kranju
18.973-5
NOVO ŽENSKO KOLO prodam po ugodni ceni. Fošnerič Iva, Domobranska ulica št. 5.	19.004-5
OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK, skoraj nov, naprodaj. Celovška 94.	-	19.011.5
SPALNICO. dobro ohranjeno prodam. Maribor. Kettejeva ulica št. 2 /I. desno.	19.003-5
DOBRO OHRANJENO JEDILNICO poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.002-5
PES. lep španjel. ptičar, eno leto star je naprodaj. Ljubljana. Celovška cesta št. 90T.	19.058-5
VRTALNI IN POLIRNI STROJ z gibljivo osjo 250 cm dolgo za obdelovanje železa je ugodno naprodaj. Ogled, pojasnila Elhoma — J. Slejko. Podlimbarska ulica št. 35/1. Telefon 48-27.	19.085-5
ELEKTROMOTORJI 3 ks. AEG. 4 ks. Elin z dvema jermenicama. 5 ks. Marelll kompletni z zaganjači se ugodno prodajo ogled pri Elhoma — J. Slejko, Podlimbarska št. 35/1. Telefon 48-27. DVE POPOLNI -aparaturi za zvočni film Western Elektrik sta zelo ugodno naprodaj. Samo resne ponudbe na Oglasni Zavod. Hrvatske. Zagreb, Trg Republike štev. 5. pod broj 4280.	19.039.0
RADIO AEG 5eevni skoraj novi z vsemi valovi. poceni naprodaj. Reber št. 7.	19.056-5
RADIO »Lorenz« 3 cevni. 2 rezervni žarnici. za 4500 din. in havajsko kitaro prodam. Stari dvor št. 13. — Škofja Loka.
19.054-5
TEKAČ — 6X0.82 — nov. stensko uro na baterijo, radio s priključkom gramofona in plošče prodam. Ogled okoli 13. ure. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.« 19.053-5 KREDENCO predam zelo ugodno. Gosposka št. 14. Dolenc.	19.052.5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. ugodno prodam. Milčinskega ulica št. 7.	19.050-5
r
..aas .
L
OPOZORILO!
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo
4.— din
za o dgovor.
(lahko v znamkah).
Obveščamo vse, da bo T«ak odgovor izostal, ako znamka ae bo priložena.
OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, SELENBURGOVA UL. 3
1
J
ŠTEDILNIK, železen, mizna oblika prodam. Vošnjakova št. 18.	19.044.0
LEPEGA MLADEGA PSA oddam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	19.043-5
PRODAM RADIO v najboljšem stanju, 6 cevni Phillips, po zelo ugodni ceni. Go-rupova 22/1. Dolenc.	19.042-5
ŠTEDILNIK, nov desni, ,2*A plošči, 21 col, popolno železje za vzidanj‘e. nova vrata za kmečko peč. ključavničarski primož, paralelni. 35 kg težak, prodam. Kopališka ulica 12. (Tmovo-Kolezija). 19.040-5 3 OKNA popolna, s šipami, dve navadni, eno trodelno, prodam. Naslov v podr. »Slov. por.«. Kranj.	19.037-5
TROBENTO za godbo na pihala in moško kolo prodam. Pokorn Pavel, Kranj, Primskovo št. 52.	19.035-5
GOSTILNO SREDI MARIBORA, trgovino z mešanim blagem blizu Maribora, dnevni promet 6000 din.z vsem inventarjem. prodamo zaradi družinskih razmer. Reali te tna pisarna Maribor. Meljska ulica št. 3.	19.028-5
SKORAJ NOVA hrastova stiskalnica za sadje m grozdje poceni naprodaj. Dvigne polovnjak mošta. Franc Mastnak. Sv. Jurij št. 2.	19060-5
MOŠKO KOLO malo rabljeno, damski kostum za srednjo postavo in. 2 halji, črni. svileni, prodam. Oglasite se v nedeljo od 8. do 12. Vidmajer, Breg št. 14. IH.	19.081-5
KOLO »ADLER«, predvojno, prvovrstno, nerabljeno, prodam. »Roža«. Frančiškan-
cVfl	IQ (V7fi 6
OTROŠKI VOZIČEK, globok zelo lep moderne oblike prodam za 2500 din. Novi trg št. 1. pritličje.	19.077.5
NOV ZEISSOV daljnogled 6X30. Bezard, kompas in šestilo prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.074-5
SPALNICE, orehova imitacija, kuhinje, kremasto pleskane in tudi še napleskane dobite pri Kurniku Jožetu, mizarstvo. Zg. šiška. Pod hribom 28.	19.075-5
POPOLNOMA NOVO MOŠKO KOLO znamke »D. K. C.« z novimi kontinentalkam i in skoraj novo športno prodam. Na ogled: Gradaška št. 8. pritličje levo 3. vrata.	19.070.5
DVE VOLNENI ODEJI in linolej 2X3 prodam. Bleiweisova 16. pritličje desno.
19.069-5
SODABJI. prodam tri obliče Kim štev. 2, 3 in 8. nove Elhoma. J. Slejko, Podlim-barskega ulica 351. tel. 48-27.	19.083-5
PISALNI STROJ Adler mod. 7. stare tipe. povsem uporaben, z mizico, prodam za 7000 din. Vprašati v Slomškovi ulici št. 27/a.	19.079-5
BAZNO
KUPIM
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »športni I.a«.	18.843.6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila Josip Rojina Ljubljana Aleksandrova št. 3.	S. P. 90,6
KUPIM DVA ŽIČNA PLAŠČA za kolo. enega 26X1.75—A. drugega 26X1U—F. Kocjan. Gosposka. 5.	18.993-6
KUPIM: Avionsko serijo R. Com. Civ. izdaja 10. maja 1941. Knjigama Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva. 19.019.6 KNJIGE: Tavčar, Spisi 6 knjig. Finžgar, Spisi 12 knjig. Celotna Dobra knjiga, vse vezano, kupi knjigama žužek. pre. hod nebotičnika.	19.013-6
BLAGO ZA OBLEKO, temnomodro črtasto ali rjavo s podlogo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Blago.«	t	19.001-6
FILATELISTI! SSSR. USA. Veliko Britanijo in dominione in vse druge države kupujem posamič, serije in cele zbirke. Ponudbe s prilogo 10 din v poštnih znamkah na Filatelistično poslovnico Dr. Simiča (Ust. 1937.), Zagreb Ilica št. 25. telefon 97.24.	18.988-6
PSIČKO, foksterijersko. mlado resasto, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca.« pod »Foksterijerka.« 19.041-6 KUPIMO STOJEČO ŽELEZNO blagajno Wertheim. Točen opis s ponudbo pod »Wertheim blagajna« na. ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.027-6
MOTORNO KOLO kupim 200 do 300 ccm v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« pod »Motor.«	19.076-6
ZAMENJAM
ZAMENJA SE: nitro-celuloza. lak temno zelen za kučen lak ali brusilni lak. Ponudbe na podružnico »Slov. poročevalca« Novo mesto.	19.020-7
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo v Ljubljani za enako v Mariboru. Ponudbe na »Slov. poročevalec« pod »Zamenjava 15«.	19.015.7
AVTO ŠKODA dvosedežni športni voz z dobro pneumatiko v brezhibnem stanju zamenjam za avto Opell Kadett ali Olimpio eventuelno tudi prodam. Devica Marija v Polju št. 29.	18.937-7
UGODNA PRILIKA.! zamenjam dober lep radijski aparat »Minerva« z magičnim očesom 4-rl za dobro klavirsko harmoniko z registrom. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca.«	19.055.7
POSEST
KUPIM HIŠO z prostim lokalom na prometni točki ali vilo v lepi legi. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »V dobrem stanju«.	18.796-8
HIŠO Z BUFFETOM v Ljubljani prodam. Pripravna tudi za drugo obrt. Naslov v ogl. oüd. »Slov. poroč.«	18.994-8
ZAMENJAM ŠT IR 1ST AN OVANJSKO HIŠO v Stražišču. Kranj, za eno ali dvostano. vanjsko v okolici Kranja ali Ljubljane. Eventuelno jo tudi prodam. Naslov v podr. »Slov. por.« Kranj.	18.974-8
POSESTVO JELOVEC 12 oralov 180.000 din, posestvo 120.000 din, posestvo Fram 6 oralov 130.000 din. posestvo 70.000 din, posestvo Maribor 18. oralov in 27 oralov, hiše sredi Maribora prodamo. Realitetna pisarna. Maribor, Meljska 3.	19.029-8
HIŠO z vrtom na periferiji Ljubljane ali v okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« pod »200.000.«	19.066.8
V NAJEM
IŠČEM LOKAL v sredini mesta na prometni točki po možnosti z stanovanjem ali garsoniero, eventuelno kupim hišo ali del hiše (etažno). Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Takojšno plačilo«.	18.79719
UPOKOJENA ZAKONCA ali starejša ženska dobi prosto stanovanje proti oskrbi perutnine in kuncev, poljsko delo se posebej plača. Ponudbe na podružnico »Slov. poročevalca« pod »Savinjska dolina.«	18.743-14
ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO s sedežem v Ljubljani je potreben državnemu podjetju »Granap«. Sarajevo. Zastopnik mora biti dobro verziran v vseh trgovskih poslih in mora pomati delo v državnih gospodarskih podjetjih.. Plača stalna. Pismene ponudbe pošljite na: »Granap«. Sarajevo.	18.896-14
ODSTOPIM POL TOVORNEGA VAGONA za Split. Podrobnejše informacije Pred. jamska št. 25.	18.998-14
VZETO MI JE BILO veliko dvigalo v noči od 19. na 20. avgusta s tovornega avtomobila na Tyrsevi cesti 35. (štev. avtomobila 1460). Oseba je bila opazovana, če se hoče izogniti posledicam, naj vrne dvigalo v delavnici Tyrševa cest» št. 35.	18.999-14
IZGUBIL SEM LISTNICO z 8000 din in vsemi dokumenti na ime Mrak Vincenc. Najditelja naprošam, da mi najdeno vrne proti nagradi v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	18.995-14
V SOBOTO 17, t. m. je bilo pred pekarijo Fučar, Kranj, zamenjano moško kolo št. 426. Dotični naj se javi v podr. »Slov. por.« Kranj.	18.975-14
ZARADI INTERNACIJE in preganjanja osamljen starejši uradniški upokojenec prosi proti plačilu dosmrtne oskrbe pri dobrih ljudeh. Ponudbe pod »Tudi na deželi« na podružnico »Slov. poročeval ca« v Ptuju.	19.017-14
STENICE vam uničimo s plinom. Stanovanje takoj uporabno. Razkužujemo tudi izven Ljubljane. Interesenti pustite naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod šifro >Plin.«	19.047-14
PROSIM TOVARIŠICO, ki je zamenjala kovčeg 20. avgusta 1946 v jutra jem vlaku Ljubljana—Zidani most. kjer je izstopila, naj se zglasi pri Rozi Lačen, Maribor—Tezno, Majstrova št. 4, kjer dobi kovčeg.	19.032-14
ULIČNIM SEKRETARJEM IN TERENSKIM ODBOROM V SLOVENIJI. V torek mi je bilo v Ljubljani izpred opere ukradeno na novo črno pleskano motorno kolo BMW 350 ccm. Ima e vid. štev. S— 0652. Nudim lepo nagrado za potrebe ulice ali terena. Vsako najmanjšo sled javite najbližnji postaji Narodne milice.	19.082-14
NAŠLA SE JE manjša vsota denarja v torek v Pokopališki ulici. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	19.080-14
POIZVEDBE
POGAČNIK JAKOB. industrij al ec je umrl v Dachau. Komur je znano, kje se nahaja njegova oporoka, naj sporoči proti nagradi na naslov: Dr. Ilc Jože. Dalmatinova št. 3, Ljubljana. 18.992-15 KDO KAJ VE o Antonu Sentočniku, borcu X. SNOUB I. bat. 2 četa? Pogrešan novembra 1944 v Semiču. Javite ženi Anici Sentočnik, krojačici. Celje. Škofja vas.	19.023-15
PROSIM VSE TOVARIŠE VOJKOVE BRIGADE, če kateri kaj ve o usodi in grobu mojega moža Jerneja Nunarja, roj. 24. avgusta 1906. Služil je v n. bat. 3. četa na Primorskem. Prosim, da mi sporočite proti povrnitvi stroškov na naslov: Frančiško Nunar, Zg. Bela 32 p. Preddvor..	19.036-15
Strojnega tehnika
sprejme
STROJNO SODARSTVO
G U M Z E J V CELJU
Originalen
VINSKI KIS
10% nudi
SIRENA d. d. tvornica octa Zagreb, Buianova 22
ZAHVALA
Prisrčna zahvala vsem, K ste našega ljubega in nepozabnega sina
Draga Bučmana
spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje v slovo ter vsem, ki ste sočustvovali z nami ob težki izgubi.
Posebna zahvala vsem tovarišem delavcem, a zlasti obra-tovodji Berlisku za pomoč na njegovi zadnji poti.
Zidani most, 21. avgusta 1946.
Žalujoča družina BUČMAN in sorodniki
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili in sočustvovali z nami ob smrti nepozabnega
Ivana Mlinarja
se najiskreneje zahvaljujemo. Toplo zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in cvetja, Glavnemu odboru ESZDN, nameščencem filijale FZSZ, rodbini Malovrh, njegovim prijateljem, delavski godbi »Zarja« za ganljive žalostinke, tov. Francu Svetku in pisatelju Ivanu Albrehtu za lepe poslovilne govore, nadalje upravi in nameščencem federalnega Jugoavta.
Posebno zahvalo pa izrekamo tov. Vrhovcu in ge. Severjevi, ker sta nam v najtežjih urah požrtvovalno stala ob strank
Ljubljana, 23. avgusta 1946.
RODBINA MLINAR
Dotrpel je moj dobri mož
Drago Klemenc
brivec
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 24. t. m. ob 16. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, 23. avgusta 1946. Žalujoča žena ANI KLEMENC in sorodstvo
7'.
«
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, ata, brat in stric
JOSIP MULEJ
TRGOVEC V MENGŠU
Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo 25. avgusta ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mengšu.
Mengeš, 22. avgusta 1946.
žalujoča žena MINKA in otroci MIMI, JOŽA in FRANCE ter ostalo sorodstvo
Sedaj so nas ti pomočniki urejali po deset. To ni bilo tako lahko. Pomočniki so bili zvečine Poljaki; Nemci (seveda Židje), Holandci, Belgijci in drugi jih seveda niso razumeli. Bilo pa je med nami tudi precej na pol nepismenih ljudi, ciganov in klatežev in zanje je bila pretežka umetnost, da bi se postavili v vrsto. Toda kriti vrsto brez napake in na las natančno, je presegalo človeške moči. Pomočniki, napaseni in krepki kakor mladi biki, so suvali s pestmi v želodec in v obraz in če kdaj niso mogli doseči pravega razmaka med vrstami, so se s sklonjenimi glavami, kakor mladi biki, z vso močjo zaleteli med vrste. Od dolgega zapora oslabeli ljudje se pri tem seveda niso mogli obdržati na nogah, padati so, teptali drug drugega in se pretepavali med seboj. Fante je to zelo veselilo. Pri tem pa je neprestano bril veter, mi pa že tako dolgo nismo jedli in smo povsod okrog sebe videli samo nasilje in nič drugega kakor nasilje in smo se zraven učili spoznavati, da je v taborišču škatljica žveplenk vredna petdesetkrat več kakor človeško življenje.
Nekoč je bilo nekemu Poljaku dovolj in ko ga je pomočnik sobnega starešine brez vzroka sunil^v zobe, mu je vrnil udarec. V trenutku so se vsi sobni starešine vrgli nanj z vsemi svojimi pomočniki. Zbili so ga do nezavesti in ga zbrcali k steni, da ne bi bil v napoto.
Tistega dne smo popoldne dobili prvikrat jesti!
Po dva in dva ujetnika sta na dveh palicah prinašala par sodčkov z vodo, v kateri je plavala narezana pesa. Drugi so iz bloka prinesli polkrožne skledice in jih pridelili za vsako sobo približno, dvajset. Postavili smo se v deseterostope, se zasukali desno v bok in prva vrsta je dobila skledice, kolikor jih je pač bilo. Mož za možem je pristopal k sodčku in nalili so mu pol litra juhe. Seveda ni nihče, premogel žlice. Kar iz skodelic so srkali vročo juho ter z umazanimi prsti tlačili peso v usta. Kdor je bil gotov, je skodelico še polizal kakor pes. In njegovo skodelico je nepomito dobil drugi. Končno sem prišel tudi jaz na vrsto. Dali so
mi obtolčeno skodelico, iz katere jih je jedlo že najmanj osem pred menoj in malokdo med njimi je bil čist. Toda lakota je lakota m za menoj so čakale še stotine.
Tudi jed ni minila brez nasilja. Ujetniki so se vedli kakor čreda, drenjali so se drug čez drugega in pretepali so jih, da bi napravili red. Začenjalo se je stanje, kakršnega sem lahko opazoval v vseh taboriščih: brez pretepanja se ni dalo nič opraviti, kadar so bili ljudje sestradani in še s tepežem zelo malo. V Dori so ujetniki na primer kradli zeljnate glave. Paznik je mlatil po takšnem tatu z vso močjo s kolom iz plota, toda ta se ni niti zmenil za udarce in kri in je silil naprej k zelju. Vsak dan so koga zbili pri tem, pa vendar se ni nihče zmenil za nevarnost Ali pa so pri nas v Oswieczymu grški Židje dobili sodček, da ga poližejo. Trije ali štirje so z zgornjimi polovicami teles zlezli v sod in z umazanimi rokami strgali ostanke juhe po stenah in si jih mašili v usta. Zunaj so jih pretepali, mlatili po njih z gorjačami, jih brcali in suvali njihovi tovariši in sobni starešine, pa ne bi bil nihče zlezel iz soda, niti če bi ga raztrgali. Ko so esesovci in esesovke pred prihodom Rusov plenili ujetnikom namenjene pakete mednarodnega Rdečega križa, so se tudi židovske ujetnice hotele prištuliti in so jun kradle konzerve izpod rok. Esesovci in esesovke so potegnili revolverje in začeli streljati. Eno Židinjo so ustrelili v noge, drugo v vrat, tretjo v trebuh ali v prsi, toda nove in nove so se drenjale tja, ne da bi se zmenile za strele, za mrtve in ranjene, le da bi se jim posrečilo zgrabiti konzervo. Komaj pa je katera ušla s konzervo, je planilo po njej deset ali dvajset novih, jo vrglo po tleh, jo trgalo in teptalo po trebuhu in po glavi, ji izpulilo cele pramene las, toda ona je vse prenesla in se trudila, da bi z zobmi pregriznila pločevino in pojedla, kar je bilo notri, preden bi ji ostale konzervo iztrgale iz rok. Lakota je strašna stvar in sestradana množica je pobesnela zver. Ko so flžttft dve leti kasneje pripovedovali o ljudožreih v taborišču Ellrich pri Nordhausenu, smo samo pripomnili: »Hm, ti ljudje so pa res strašni!« In s tem je bila za nas in za vse druge stvar opravljena.
gflfrnpjgA sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/H. Telefon uredništva ln uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. Glavni urednik Ley Modieu
'