teto VI., štev. 245
Ljubljana, četrtek 22. oktobra 1925
Poštnina pavšal Irana.	Cena 2 Din
sa Uhaja ob 4. »jrtnj. =»
Stane mesečno Din 15—; za ino-icmstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Urednižtvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
itev. 16/I. — Telefon itev. jt. Nočna redakcija: od ig. ure naprej ▼ Knailovi ul. St 5/L — Telefon it. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravniStvo: LJubljana, Prešernovi ulica it. 54. — Telefon it. 36.
foseratni oddelek t Ljubljana, Prete* nova ulica it. 4. — Telefon št. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček.zavodu: Ljub-ljana it. 11.84* • Praha čisla 78.180. Wien,Nr. 105.141.
LJubljana. 21, oktobra.
Gospodu Puclju ne gre posreči. Nje-ijovi računi, ki jih je delal pred meseci, se niso obnesli. Trije meseci so že menda minuli, odkar je Pucljeva stranka postala vladna; ako pa pogledaš, kje so v lem času politični uspehi gosp. Puc-Ija. se kmalu vidi, da so podobni luknji v vodo. Nezadovoljni postajajo pristaši 20sp. Puclia. vsaj oni. ki prevdarno vedo. da ie nekaj drugega sedeti za viadno inizo. nekaj drugega pa ždeti pod njo in ponižno čakati na oznanjene ;drobtine».
Nezadovoljen in nestrpen pa postaja tudi sam gosp. Pucelj. Glasoval je za proračun in za finančni zakon; direktna odgovornost za politiko RR leži v Sloveniji izključno na njegovih ramah. Davčna praksa, ki se ie pod njegovim režimom neznansko poostrila ter vse drugo, kar tlači in tere Slovence, so sedaj njegove zasluge. Navzlic vsemu temu pa gosp. Pucelj ni niti minister, niti državni podtainik. a njegova okolica. ki si ie že v naprej napivala na medvedovo kožo, tudi še ni dosegla visokih časti.
V eZvezi stovenskega kmetskega® ljudstva so pucljevci vse storili, da bi odrinili na stran gosp. Prepeluha in druge pristne eksponente radičevskega sibania v Slovenijj. Angažirali so celo del radikalov na Štajerskem, da bi si ojačili svojo šibko moč. Gospod Pucel;. sam se ie hvalil, da ima za seboi tudi W župnikov ter da pripravlja formacijo — radikale. Vse to v času, ko je >RS. ki ie po številu neprimerno močnejša kakor SKS. morala ponižno gledati. kako bi gosp Pucelj z njeno pomočjo in z zaslombo gosp. Radiča rad v Sloveniji zavladal nele na papirju marveč tudi deiansko.
Dočim ie dnevno glasilo pucljevcev dan za dnem gonilo SLS v vlado ter ■rudi sicer podpiralo klerikalno politiko, e bruhalo neprestani gnjev na SDS ter rorilo vse, da bi onemogočilo v Sloveniji napredno fronto. Vse to zato. ker je .;>. Pucelj špekuliral, da bo vse sam johrustal. Prišlo na je že dosedaj vse Jrrgače, kakor ie bila želja in namera Hiclievcev. In o dr. Žerjavu, ki je stal -o objekt osebnega sovraštva te gospo-c. so zadnii čas krožile vesti, ki po-:iovno dokazu.ieio njegovo politično pretnost in agilnost. Gospoda Puclja ■:: njegove okolice se je lotil strah in bes. V kako veliki meri. priča današnii ivnetski list». ki je izbruhal proti dr. rjavu in SDS vse. kar se mu je zad v tri mesece kuhalo v želodcu. Ob uveljavljenju novega tiskovnega zafcona ie Pucljevo glasilo vsekakor zavzelo naiboli samozavestno stališče. - da novi tiskovni zakon z vsemi vojimi strogimi odredbami more škodovati samo tistemu časopisju, ki je caleko prekoračilo me.ie dostojnosti, iočim poštenemu, za kakršnega se naravno «Kmetski iist» šteje sam, ne more in ne bo mogel do živega. Z zadoščenjem smo posebno mi to stališče zeli na znanje, v dobri nadi, da bo Kmetski list* vsaj pod novim tiskovnim zakonom znal brzdati svoja nevajena razpoloženja, bruhajoča na :ian nele ob volitvah, marveč ob vsaki Politični gesti dr. Žerjava in slovenske SDS. Odkrito smo želeli, da bi se ^Kmetski list® uveljavil kot dostojno srlasilo napredne kmečke skupine, katero hoče zastopati, in se v publicističnem tonu dvignil nad nivo navadne psovke.
Varali sito se. a varal se je nedvomno tudi krog onih dostojnost ljubečih čitateliev. kolikor jih <;Kmetski list» še ima. Od uveljavljenja novega tiskovnega zakona «Kmetski list» nikakor ni opustil osebnih neokusnosti. dokler ni v današnii številki popolnoma zamidel v recidivo. Posamezni citati, ki iih ob-avl.iamo na drugem mestu, dišijo naivnost 00 histeriji, ki nikoli ne more hiti v škodo napadenemu, marveč samo v sramoto napadalcu.
Jedva ie Pucljeva družba zavohata, da bi dr. Žerjav utegnil nad njeno lučko še bolj povezniti mernik, je planila ookonci s staro psovko, starim pridu-^arrjem in staro «sviniariio», kakor to ned drugim čitamo v današniem «Kmet vkem listu».
Res nam ne pade na kraj pameti, da Hi se spuščali v polemiko z niegovimi političnimi vestmi®, ker polemiki niso nameniene. marveč hočejo za vsako ceno le s strupenim besom hnjskati slovenskega kmeta. Obračunali pa bomo nrostaštva na drugačen način, kakor še vedno doslej: potrudili se bomo. da s stvarnimi navedbami razkrinkamo vso nesposobnost, plitkost in bnhavost. ki smo io doslei tndi motrili s tihim porni-lovanlem. pričakuioč. da od bobnečih režimskih plev morda le obrodi vsaj Dar zrn v prid slovenskega kmeta. Varali smo se tudi v tem — a iznad: Kmetskega lista« nam ravno nudijo naiboliši povod, da v bodoče opustimo sleherno pardoniranje.
Afera s sklicanjem skupščinske seje
Razburjenje med opozicijo, ki očita vladi, dr je hotela odstraniti del opozicijskih poslancev. — Otvoritveni ukaz Nj. Veličanstva.
val je prvi podpredsednik dr. Subotič. Ko so se prečitale razne objave, je dobil besedo ministrski predsednik Pašič, ki je prečital nastopni kraljev ukaz: «Mi Aleksander I. po milosti božji in narodni volji kralj SHS smo na predlog predsednika našega ministrskega sveta na temelju čl. 62 ustave in po zaslišanju našega ministrskega sveta skle nili ln' odločamo, da se seje Narodne skupščine, sklicane k rednemu zasedanju dne 20. oktofcra t. I., otverijo 21. oktobra s čitanjem tega ukaza. Predsednik našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. — Aleksander L s. r.» — Slede podpisi ministrov.
Pred prehodom na dnevni red je podpredsednik Narodne skupščine dr. Subotič sporočil, da mu je narodni poslanec Vilder poslal pismeno vprašanje, zakaj ie na včeraišnji seji Narodne skup ščine iziavil, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno ter s tem dal poslancem povod, da so odšli domov, zlasti ker je dr. Subotič privatno izjavil, da bo prihodnja seja šele začetkom prihodnjega tedna.
Na pismo je dr. Subotič izjavil, da je postopa! točno po členu 25 skupščinskega poslovnika, ki pravi, da ima po izvolitvi predsedništva Narodne skupščine predsednik ministrskega sveta obvestiti predsedništvo Narodne skupščine. kdaj se ima sklicati sledeča seja Narodne skupščine. Poslanec Vilder s tem odgovorom ni bil zadovoljen ter je posebno protestiral proti temu, da pri jutrišnjih volitvah najvažnejšega, finanč nega odbora, ne bo prisotnih mnogo poslancev.
Dr Subotič je nato zaključil današnji sestanek in določil prihodnjo seio za iutri dopoldne ob 10. z dnevnim redom: 1.) Volitev finančnega odbora: 2.) pretres popačila odbora za proučavanje in-
Beograd, 21. oktobra, r. Kakor se je že poročalo, so bile včeraj seje Narodne skupščine odgodene na nedoločen čas z napovedjo, da se bo prihodnja seja sklicala pismeno. Sinoči pa je do-šlo do nagle in nepričakovane izpre-membe. Na seji ministrskega sveta, ki .ie trajala od 6. do 8. zvečer, se je razpravljalo o delu parlamenta ter ie bilo končno sklenjeno, da se še za danes skliče seja Narodne skupščine kljub včerajšnjemu sklepu, ki ga ie skupščina sprejela. Ta nagla izprememba je povzročila v političnih krogih pravo senzacijo, zlasti zaradi tega. ker je podpredsednik skupščine dr. Subotič v razgovoru s poslanci trdil, da se seje odlagajo, ker hoče krali otvoriti novo zasedanje s prestolnim govorom. Isto utemeljevanje se ie čulo tudj sicer v vladnih krogih, ki so se poskušali danes izviti z izgovorom, da ie iz Topole došla vest, da kraljevo zdravje ni toliko trdno, da bi se mogel osebno ucle'ežiti otvoritve novega zasedanja. Da to utemeljevanje ne drži. se vidi iz tega. da je kralj že zopet popolnoma zdrav in da ie odpotoval v Kraguievac, kamor je danes dospel v spremstvu svojega adjutanta generala Hadžiča. Naknadno sklicanje današnje seje Narodne skupščine, ki se ie izvršilo sinoči v poznih urah. ko ie že večji de! opozicijskih poslancev zapustil Beograd, ie izzvalo pri opoziciji veliko ogorčenost. Opozicija meni. da bi vlada rada na ta način pri volitvah članov finančnega odbora dobila čim več članov zase. Na današnji sejj Narodne skupščine je poslanec Ve-česlav Vilder radi te?a poslal podpredsedniku Narodne skupščine dr. Suboii-ču protestno pismo.
Beograd. 21. oktobra, p. Ob 17.15 popoldne je bila sklicana seja Narodne skupščine. Prisotni so bili vsi ministri, ki se nahajajo v Beogradu. Predsedo-
validskega zakona.
Naraščajoče komplikacije radi ^Gospodarskega
društva"
Radičevci groze z vladno krizo, ako ne pride do mirne likvidacije. — Vedno večje medsebojno nezaupanje. — Radičevi nasadi v «Domu».
Beograd, 21. oktobra, p. Stvar Hrvatsko* slavonskega gospodarskega društva je za« dela na večje komplikacije. Nevarnost jc, da nastane resen spor med radikali in radi« čevci. Nekateri krog: govore celo o mož« nost vladne krize. Po naknadnih informa* cijah je na včerajšnji seji kluba HSS dr. Basariček predlagal, da se zahteva tiha !i» kvidacija Gospodarskega društva, od česar naj bo odvisno nadaljnje zaupanje kluba HSS vladi, kar je večina kluba sprejela.
0	tem je bi! obveščen tudi ministrski svet, ki je pri takem resolutnem nastopu radi« čcvcev bil prisiljen, "1 stvar ponovno vza« me v pretrjs, dasi je ministrski svet že na sobotni seji sklenil, da se otvori nad Go« spodarskim društvom konkurz. Odnošaji * ed radikali in adičevci sc se nenadoma poslabšali, ne samo v zadevi Gospodarske* gi društva, temveč tudi z ozirom na nove nastope Stjepana Radiča.
Današnii beograjski listi namreč objav« ljajo P.sd^eve članke v današnjem «Do« mu». v katerih govori med drugim o «go« sposki pesti tudi v današnii naši vladi». Radie pravi v tem članku, da je do raznih strahot in s-amot prišlo samo radi tega, ker sedanja narodno seljaška vlrda prav« zpprav niti še ni pričela d :V>vati, ker pred« sednik sel jaške stranke stoji zunaj vlade. V radikalnih l;rogih se je radi tega pojavi«
1	nezadovoljstvo, ker v tem postopanju Radičevem vidijo, da je Radič zopet načel
vprašanje svojega vstopa v vlado, dasi so mu radikalni prvaki in tudi Pašič sam jasno povedali, da r O' najprej priti v parlament in šele potem v vlado. Razen tega je izzval rezado' olistvo radikalov tudi Rndičcv po« ziv / dničarjem, kjer preti celo z mož« nost no ih volitev. Radikal' sodijo po tem, da Radiču ni bilo resno na tem. da se ustvari spo-azum, marveč da mu je glav no, da čimp-ei izzove nove volitve.
Zaht?va radieevcev za tiho likvidacijo Gospo 'arskega društva pomeni desavuira« nje finan nega mi-istra S jjadinoviča, ki je zahteval k< .kurz nad tem društvom. Ker pa se radikali boje radičevskih pretenj, se je že danes govorilo v političnih krogih, da bodo radikali zahtevo radieevcev sprejeli in pristali na tiho likvidacijo in s tem orno« gočili. da radičevci to likvidacijo izvedejo, s tem pa pridejo tudi v posest nad 260 go* spodarskih zadrug.
RADIČ ZOPET V BEOGRADU.
Zasreb, 21. oktobra, r. Z današnjim opoldanskim brzovlakom ie Stjepan Radič odpotoval v Beograd v spremstvu svojega zeta inž. Avgusta Košntiča. Zagrebški radičevski kros' napovedu'e'o, da bo Stjepan Radič Jubrf najprej imel konferenco z ministri svoie stranke, nato Pa da bo skušal z rarfikalrTni vodite!'; razpravljati, kako nai se čimprej likvidiralo znana aktualna gospodarska in politična vprašanja.
Radičevski podtainik Sestava finančnega odbora
p1
Gti Frekmurcem
Beograd. 2!. oktobra, r. V sekciji o ca« rinski tarifi so poslanci SDS predlagali, naj se ukine uvozna carina za ow pšenico, ki jo Prekmurci in Mediimurci zaslužijo kot plačo za svoje poljedelsko delo v Madžar* ski. Dos'ej se ie ta pšenica puščala preko meje brez carine, ker so jo naši siromnšni poljedelski delavc' rabili za lastno prehra* no. Radičevski drž. podtainik. Neudorfer pa je nastopi! proti oprostitvi od carine, tako da moraio ti poljedelski d?Iavci za prenos zaslužene pšenice preko m"ie pla« čati carino. Drž. podtainik No-dfirfer je utemeljeval svoio zahtevo s trditvijo, da našim policdelsk;m delavcem nI treba ho« diti na Madžarsko.
IntetVf S1":'? ^ v	JSS
Beofrsd. 21. oktobra, p. Danes so po« slanci dr. Pivko, Stevo Kob?.s:ca m dr. Gr« ga An<»tM;novič posetili finančnega mini« stra dr. Stojad;noviča in pri niem interve* n'-ali. da se Izpis (a Jfgpslovcns^emu So* kolskemu Savez- že odobreni kmd't 100 t!« soč Dir.. Dr. Stojadšnovič jc obljubil, da bo odredi! izplačilo te vsote.
Beoerad, 21. oktobra, p. Zvečer po seji Narodne skupščin?* se je v ministrski sobi Narodne skupščine vršila konferenca mini« strskega predsednika Pašiča in Pavla Ra« diea. Razpravljala sta o postopanju vladne večine pri volitvah finančnega odbora od« nosno radi sk>-pne kand datne liste. Radi« kalni pps'anski Hub in klub HSS bosta ju« tr: dopoldne radi tega imela svoje seje. V vladnih krogih se računa, da bo vladnt ve* čina v finančnem odboru od vseh 31 članov dob:1s 21 posisn"ev, in sicer 14 radikalov ter 7 radičevcev. opozicija pa 10 članov, in sicer 3 davidovieevce. 2 samostojna demo* krata, 2 klerikalca, 2 muslimana in enega zastopnika m .lih skupin.
Nemško-madžarski volilai sporazum v Češkoslovaški
Praga. 21. oktobra, s. Nemška in madžar ska socijalnodemokratska stranka v Češko*
slovaški sta sklenili, da bosta pri parlamen* tarnih volitvah nastopili skupno. Tudi ma* džarske in nemške meščanske stranke bodo nastop:!e deloma skupno, dočim sc je pr« votno projektirana enotna nemška fronta razbila.
Resen obmejni konflikt med Grčijo in Bolgarijo
Bolgarski komitaši so na grškem ozemlju ubili grške vojake« nakar se je pričela prava bitka. — Grška zahteva zadoščenje in kaznovanje krivcev. — Grške čete so prekoračile bolgarsko
mejo.
Atene, 21. oktobra, e. Oborožene bolgarske tolpe so napadle v bližini planine Beleš grške obmejne oddelke. Po polurnem boju, v katerem so bili ubiti en grški oficir in dva vojaka, so Bolgari zavzeli Beleš.
Danes je grška vlada izročila v Sofiji noto. v kateri protestira proti prekoračenju grške meje od strani bolgarskih tolp. Obenem zahteva polno zadoščenje in odškodnino za družine ubitih grških vojakov ter kaznovanje krivcev. Grški listi ostro napadajo Bolgarsko in pozivajo vlado, naj napravi konec izzivanjem bolgarsko - makedonskih tolp. Atenska brzojavna agenciia pravi, da bo Grška zahtevala od Bolgarske kot odškodnino za padle Grke 2 milijona francoskih frankov, ki se imajo izplačati tekom 48 ur.
Vojno ministrstvo je odredilo, da ena divizija čet takoj vkoraka na bolgarsko ozemlje. V vojaških krogih prevladuje vtis, da so bili napadalci bolgarske redne čete in ne komitaši. Vsled bitke pri
planini Beleš so začele grške čete ko. rakaK v Bolgarijo. Grška vlada je odredila. naj njene obmejne čete zasedejo 10 km severno meje na Strumici ležeče mesto Petrič. ki ie znano kot središče komitašev.
BOLGARSKO POROČILO.
Sofija. 21. oktobra, s. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Dne 19. t. m. se je na grški meji pri Demir Kapu dogodil incident, ker je neki grški voiak prestopil na bolgarsko ozemlje. Ta vojak je streljal na bolgarsko stražo, nakar je bolgarska straža v obrambi ustrelila grškega vojaka, čigar truolo je ostalo na bolgarskem ozemlju. Takoj po incidenta se je vnela bitka, ki je trajala več ur, dokler se ni častniku bolgarskega odseka posrečilo stoniti v stik z grškim komandantom v Demir Hisarju. Bolgarska vlada ie predlagala grški, nai se uvede preiskava za ugotovitev krivcev.
Nemčija in zavezniki po locarnskem sporazumu
Svečan sprejem Chamberlaina v Londonu. — Avstrijske in madžarske zahteve. — Realen pričetek nemške razorožitve. —
Vprašanje Porenja.
London, 21. oktobra !. Chamberlainov povratek ie bilo pravo zmagoslavje. Podoben sprejem ie doživel le še Llo.vd George ko se je vrnil s pariške mirovne konference. Ministra je pričakovala ogromna množica, kj mu je prirejala navdušene ovacije, katerim so se pridružili tudi zastopniki kral;a lord Cromer, ministrski predsednik Baldvvin in celokupna vlada.
Chamberlain je iziavil angleškim ir. ameriškim novinarjem: Moje «rce je ponosno pri povratku v domovino. Ponosen sem na vlogo, ki jo je igrala Anglija na konferenci povsem na zaupanje, ki so ga vse druge države izkazale angleškemu delu. Zelo sem hvaležen, da sem mogel v zgodovinskem trenotku zastopati kralja. Locarnske pogodbe ne ogrožajo nikogar in ščitijo vse. Veselim se, ko morem potrditi naše nerazrušljf-vo prijateljstvo s Francijo. Locarnske pogodbe so zapečatile našo skupno spravo z Nemčijo. Veseli me, ker so temelji zapadneg" miru izpopolnjeni z vzhodnim! pogodbami.
Na dopoldanski se;i kabineta je zunanji minister Chamberlain poročal o locarnski konferenci in o tam sklenjenih pogodbah. Pred sejo je imel razgovor z ministrskim predsednikom Ba!dwinom.
Kakor doznava diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« iz krogov Zveze narodov bosta Avstrija in Madžarska, v prvi vrsti pa Avstrija, zahtevali z ozirom na to, da sta že članici Zveze narodov in ker sta glede razorožitve v istem položaju kot Nem
čija, da se z njima glede čl 16. pakta Zveze naiodov enako postopa, kakor je predvideno v locarnski pogodbi za Nemčijo.
London, 21. oktobra, s. Iz Kolna poročajo, da se je pričelo uničevane strojev za Izdelovanje topov v Kruppovi tovarni v Essenu. kar je zavezniška kontrolna komisija 5 let zaman zahtevala. To znači velik korak k izpolnitvi razorožitvenih zahtev, k! so iih stavili zavezniki.
Berlin 21. oktobra, e. Državni kance!ar dr. Luther in zunanji minister Stresemann st? sprejela zastopnike okupiranih krajev ter jim pojasnila načrt locarnskih dogovorov. Zastopniki okupiranih krajev so izjavili, ds porenjske pokrajine ne iščejo nikaklh koristi, ki bi utegnile biti v kvar splošnim Interesom Nemči e pač pa zahtevajo, naj vse zasedbene velesile v vseh okupiranih conah Izpremene v dejanje besede zavezniških zunanjih ministrov. Tekom razgovora se je raz pravFalo vprašanje aH je varnostni pakt sprejemljiv, pri čemer so poreniski zastopniki izrazili svoje globoko razočaranje, da ni bil v Locarnu sklenjen dogovor, fcš bi olajšal okupacijski režim.
Zunanji minister dr. Stresemano je sporočil, da bi moglo bJti Porenje do srede novembra izpraznjeno. Izpraznitev zavisi od končnoveljavne rešitve razorožttventjga vprašanja. V Locarnu so zavezniki pristali na to, da se števiio zasedbenih čet v Pore-nju reducira na število, kakor so ga imele nemške garniztje v mirnem času.
Odstop grškega zunanjega ministra
Atene, 21. oktobra, s. Grški zunanji minister Rendis je danes demisijoniral. Kot vzrok demisije se navaja, da Rendis ni zadovoljen z razpisom novih volitev v grški parlament, ki jih ie za 7. marca p. 1. odredil general Pangalos. — V drugih krogih pa se izjavlja, da je hotel Rendis kot pristaš Papana-stasia že davno izstopiti iz vlade in je čakal samo na povod.
Beograd, 21. oktobra, p. Iz Aten poročajo: Minister za zunanje stvari Rendis je danes podal ostavko, ki pa doslej še ni bila sprejeta. Misli se. da je ostavko podal zato, ker Je prišel v spor s predsednikom vlade Pangalosom. Dne 20. oktobra je namreč izšel ukaz, s katerim so se razpisale volitve za grški parlament. Ker je Rendis bil v tem času v Solunu je smatral, da je bil ukaz objavljen brez njegove vednosti in radi tega je podal ostavko.
Atene, 21. oktobra, p. Uradni listi objavljajo ukaz, s katerim se volitve v grški parlament razpisujejo na 7. marca 1926., nakar se bo parlament sestal dne 24. marca 1926. Prihodnji teden se bodo v vsej Grčiji vršile občinske vo-litve.
čičerinov sestanek
z Briandom
Prihod sovjetskega komisarja na Dnnaj Pariz, 21. oktobra, e. Včeraj je sovjetski poslanik v Parizu demantiral vest o Čičerinovem prihodu v Pariz in o njegovem sestanku z Briandom. Po zanesljivih informacijah pa se doznava, da je Cičerin res prosil Brianda za sestanek. Briand mu je odgovoril, da ie Francija priznala sovjetsko vl3do in da ne obstojajo nikake ovire za Čičeri-novo potovanje v Pariz in za event. raz govor z njim. Čičerinov obisk v Parizu in njegov razgovor z Briandom ne bo imel značaja pogajanj, temveč bo. ka-
kor se zatrjuje v poJuradnih krogih, omejen le na vzpostavitev stikov med obema državnikoma in na izmenjavo mnenj glede splošnih vprašanj.
Cičerin, ki je dospel na Dunaj, hoče dobiti stike z zastopniki avstrijske vlade radi konsolidiranja že obstoječih odnošajev med sovjetsko vlado in avstrijsko republiko.
Splošna vojna obveznost v Ameriki?
London. 21. oktobra, s. »Morning-post» poroča iz Washingtona, da bo v prihodnjem zasedanju predložen kongresu zakonski osnutek, po katerem bodo v vojnem času avtomatično mobilizirani vsi moški od 18. do 4S. leta. Izjeme se ne dovoljujejo. Moški, ki tz verskih in zdravstvenih ozirov ne bi bili sposobni za boj. bodo dodeljeni industriji in poljedelstvu.
Abd el Krim pripravlja novo ofenzivo
Rim, 21. oktobra, e. Iz verodostojnega vira se doznava, da namerava Abd el Krim pričeti novo ofenzivo v pokrajini Benider-ntal. Na nekem zborovanju glavarjev Je Abd el Krim izjavil da ie sedaj sporazum s Francijo in Španijo nemogoč ic da je najboljše, da se borha nadaljuje.
Oproščeni fašisti
Rim, 21. oktobra, s. Listi poročajo i* Retft gia Emilia, da so bili vsi faiisti, ki so biB obtoženi umora socialističnega kandidate Picinina, oproščeni.
Nesreča na morju
London, 21. oktobra, e. Reuterjev urad poroča iz Newyorka, da se je italijanski parnik «Ignazio Flori o* potopil sredi oee> ana. Na pomoč tru je prišel ameriški par» nik <-Harding» ravno v trenutku, ko se je pričel potapljati. 37 mož posadke se je reši« lo na krov parnika «Hardinga», nakar se Je itaiiianski parnik potopil.
/
Sestanek dr. Ninčiča in dr. Beneša na Bledu
Včeraj popoldne se je vršil na Bledn povodom povratka češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša z varnostne konference v Locarnu na povedani sestanek z našim zunanjim ministrom dr. Momčilom Ninčičem, na katerem je dr. Beneš poročal o razvoju in rezultatih locarnske konference, ki je nedvomno najvažnejša izmed vseh dosedanjih zavezniških konferenc po svetovni vojni.
Dr. Beneš je prispel včeraj zjutraj s simplonskim ekspresom s svojo soprogo v spremstvu profesorja dr. Krčma-ra, juridičnega eksperta češkoslovaške repnblike na varnostni konferenci v Locarnu ter šefa kabineta češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Bab-ke. na Rakek. Tamkaj sta ga pričakala češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jan Šeba ter šef kabineta našega zunanjega ministrstva dr. Vukčevič, ki sta se mu odpeljala po prihodu na Bled nasproti. Ob 6.20 so se visoki gosti pripeljali s posebnim vlakom v Ljubljano, kjer so jih pozdravili veliki župan doktor Baltič. češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani dr. Otokar Beneš in zastopnik direkcije državnih železnic v Ljubljani. Vlak je po presledku 10. minut nadaljeval vožnjo na Bled, kamor je prispel ob 8. zjutraj. Dr. Beneš je izstopil s svojim spremstvom na Lescah, kjer ga je pričakoval dr. Ninčič s svojo soprogo, ki se je pripeljal na Bled že v torek in se nastanil v hotelu Toplice.
Sestanek obeh državnikov je bil zelo prisrčen. V nad eno uro trajajočem intimnem razgovoru je nato češkoslovaški zunanji minister dr. Ninčiča podrobno informiral o vseh dalekosežnih problemih, ki jih je rešila pravkar končana varnostna konferenca v Locarnu.
O sestanku dr. Beneša in dr. Ninč;ča je bil izdan sledeči komunike: »Na povratku v Prago skozi ozemlje kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev se je češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš sestal z zunanjim ministrom dr. Ninčičem na Bledu. Minister ur. Beneš je podrobno obvestil ministra dr. Ninčiča o poteku in rezultatu konference v Locarnu. Ocenjujoč novo situacijo, sta izrazila oba ministra popolno soglasje nazorov, o čemer bosta istočasno obvestila tudi rumunskega zunanjega ministra Duco.»
Po sestanku sta se oba državnika s svojima soprogama vozila pol ure po Blejskem jezeru in ob krasnem vremenu občudovala lepoto okolice, nakar sta se ob 10.30 odpeljala z avtomobili proti Ljubljani, kjer ju je že pričakoval vlak. Ostalo osobje, ki je spremljalo oba ministra, se je povrnilo v Ljubljano z gorenjskim vlakom. Na glavnem kolodvoru so pozdravili cba državnika veliki župan dr. Baltič, češkoslovaški generalni konzul dr. Otokar Beneš in zastopnik direkcije državnih železnic inž. Schneller. Na kolodvoru je bilo zbrano tudi precejšnjo število občinstva. Do odhoda vlaka so bili odlični gosti ves čas v živahnem razgovoru. Oba državnika sta pri tej priliki z izredno ljubeznivostjo dovolila, da ju je sotrudnik našega lista fotografiral z vsem spremstvom. Kmalu po 12. uri se je dr. Beneš poslovil od dr. Ninčiča in odpotoval z brzovlakom s svojim spremstvom preko Maribora v češkoslovaško republiko. Do Maribora sta ga spremljala poslanik Jan Šeba in šef kabineta našega zunanjega ministrstva dr. Vukče-vič. Minister dr. Ninčič pa se je nato odpeljal z avtomobilom v Zagreb, da nadaljuje potovanje z brzovlakom v Beograd.
Z Bleda sta poslala oba državnika brzojavne pozdrave tudi ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču in rumun-skemu zunanjemu ministru Duci.
Položaj v Grčiji
Na Grškem .ie ostal položaj kljub alarmantnim vestem, ki so šle v svet v preteklem tednu, stabilen; obvlada ga Pangalos. ki je ostal v polnem obsegu besede diktator v državi.
Da ni prišlo do večjih nerednosti. temu je morda vzrok dejstvo, da je Pangalos izpustil iz zapora gospoda Papa-nastaziia. šefa republikanske unije, ki so ga vladni organi zaprli, ker se je drznil publicirati energičen protest zoper postopanje Pangalosovo v zadevi razpusta parlamenta in osobito v zadevi oktroiranja samovoljno predruga-čene nove ustave. Pangalos se je vendarle premislil: ni postavil Papanasta-zija med vojaško sodišče, kakor je zapreti!. marveč ga je izpustil.
Po izpustu Papanastazija je bilo sprva videti, da preide težišče situacije na polkovnika Plastirasa. v najnovejši grški zgodovini velezaslužnega moža. katerega delo je bil vojaški prevrat po porazu grške vojske na maloazijskem bojišču in naposled odstranitev dinastije v Grčiji. Pangalos se ie zbal. da bi mogel Plastiras pričeti odločilno akcijo zoper njegovo samovlado, zato ie izdal drakonične odredbe zoper oopular-nega polkovnika. Tudi opoziciia je pričakovala rešitve od Plastirasovega nastopa. Toda uštela se je; Plastiras se skriva še vedno in danes je toliko kot gotovo. da Plastiras ne bo priče! revolucije zoper Pangalosa. še manj, da bi se moglo upati na odločilen uspeh take revolucije. Kakor je danes položaj v Grčiji, bi bila zmagovita revolucija inožna le. ako bi se ji pridružila večina vojske, toda organizirana, po enotni volji dirigirana večina. Take možnosti očividno danes v Grčiji ni; kar je politično agilne vojske, je pod Pangaioso-vim vodstvom, ostalo očividno v poli-
tičnem oziru ne pomeni nič. Civilna Grčija se, kakor je podoba, boji vojaške in ni sposobna, da bi pričela kaj zoper njo.
Razrešitev zamotane grške notranje situacije je tedaj iskati drugje, ne v revolucionarnih aktih in krvavih bojih. Tako razrešitev mora orinesti samo volilni boj. Zato so politične stranke, v svesti si svoje nemoči, pričele agitacijo, da je treba v volitve. Pangalos je pristal na to. da se vršijo volitve v novi parlament čim preje, toda kljub temu doslej še ni določil datuma volilnemu dnevu. Imenujeta se" doslej marc in april prihodnjega leta
Toda problem niso samo volitve, marveč način kako naj se vršijo. Paoa-nastaziu, šef najmočnejše politične skupine v Grčiji, je koncentriral zadnji čas svojo politično borbo na boj za to, da doseže proporc za volitve. Pangalos je namreč svojevoljno odpravil proporc ter dekretiral volilni sistem, ki favorizira relativno večino, s čemer se ie izkazal vrednega svojih diktatorskih tovarišev v drugih državah, ki si znajo na prav tak način pridobiti večino v volilnem aktu. Papanastaziu govori vedno in povsod v prvi vrsti o volilnem redu. ki mora biti s proporcionalnim zastopstvom.
Okrog tega se sučejo politične polemike v sedanji Grčiji. Drugo je povečini zabranjeno; cenzura je nad vsako mero diktatorska Ali eno je ostalo tudi v Pangalosovi Grčiji nespremenjeno, to je nasprotstvo do Jugoslavije. Baš te dni se je izredno slovesno otvorila v Solunu svobodna grška cona. ki je urejena okrog in okrog naše cone, in sicer kakor se trdi z očitnim namenom, da vduši našo. Grčija hoče za vsako ceno, da izpodkoplje naš ugled in vpliv v Solunu in v tem pogledu Pangalosova vlada niti naimani ne zaostaja za svojimi prednicami. Zato se tudi pogajanja za obnovo zveze kljub tolikim ugodnim poročilom nočejo premakniti z mrtve točke.	_
Nekaj poglavja o narod-njaštvu SLS
Vtis, ki ga je napravilo na vso našo javnost škofovo pismo, ki grozi duhovnikom s cerkvenimi kaznimi, ako bi ne hoteli podpirati politike SLS in njenih gospodarskih zavodov, je zbudil tudi v klerikalnih vrstah mnogo ogorčenja. Da bi ga ublažil, napada »Slovenec® sedai naprednjake s psovkami ter iih ime nuje polizobražence. ki so pri nas uvedli duševni teror, kakršnega naša zgodovina izza marčnih časov še ni poznala, človek bi mislil, da govori »Slovenec« tako na naslov škofove kamarile. No, s svojim psovanjem ne bo zabrisal dejstva. da se ravno v klerikalnem taboru izvršuje najhujši duševni teror.
Odgovoriti hočemo predvsem na «S!ovenčevo« zmerjanje, v katerem očita slovenskim naprednjakom proti-narodnost! «Slovenec» piše: «Človek bi težko našel večjo karikaturo, nego je slovensko svobodomiselstvo. Vzgojen v puhlem in plehkem ozračju dunajske židovske žumalistike je v drugi polovici preteklega stoletja začel udarjati tudi pri nas del inteligence na tako zvani «napredni» boben, toda dočim so ga vodila n. pr. v Stritarjevih časih res še dokaj napredna stremljenja, se je pa izmaličil že v začetku devetdesetih let v skrajno nedemokratično kliko, zvezano z nemško aristokracijo, ki je bila nositeljica vse reakcijonarnosti.»
»Slovenčev« člankar potvarja zgodovino namenoma, ker računa z nevednostjo svojih pristašev. Zgodovinsko dokazana resnica oa je. da je v Sloveniji visoki katoliški kier vedno hodil roko v roki z nemško aristokracijo in ji priznaval koncesije v narodnostnem oziru celo v toliki meri. da je v začetku devetdesetih let bil v ljubljanski škofiji službeni jezik se vedno nemški jezik. Tedaj je bil ljubljanski škof dr. Mis-sia. pod čigar protektoratoin se je osnovala tedanja katoliško-narodna stranka in ki je kot škof prvi zanesel v večjem obsegu politiko v cerkev.
Škof dr. Missia je igral slično vlogo v naši javnosti, kakor jo igra sedanji ljubljanski škof dr. Jeglič. V cerkvah se je izpostavljala monštranca za srečen izid volitev in v njegovi dobi so idejni voditelji klerikalne stranke proglašali v svojih listih narodnost za poganstvo. L. 1892. se je vršil prvi slovenski katoliški shod in ravno istega leta je bil službeni jezik v ljubljanski škofiji še vedno nemški. Štiri mesece po prvem slovenskem katoliškem shodu je ljubljanski prošt Klofutar na Silvestrov dan na čelu šenklavških kanonikov samo v nemškem jeziku čestital škofu v imenu kranjske duhovščine k novemu letu in v svojem govoru označil tiste duhovnike, ki so svojemu cerkvenemu predstojniku popolnoma pokorni ter si žele le v strogo političnih stvareh prostosti. kot «verdorbene Priester« in »Judas« ter jim očita! «Bosheit«. Od tistega časa se v ljubljanski škofiji ni mnogo izpremenilo: sledili so po stopinjah dr. Missie, edin uspeh je ta. da smo šele s preobratom 1. 1918. dobili v ljubljanski škofiji samoslovensko ura-dovanje.
Boj slovenskih naorednjakov je bil v začetku devetdesetih let, kakor tudi prej in pozneje, naoerjen proti protina-rodnemu početju višje slovenske duhovščine, in da je bil ta boj upravičen, dokazuje naibolje navedeno dejstvo. Zato ima »Slovenec«, ki je že takrat vršil z vnemo službo avstri.isko-nem-škega prigamača. najmanj pravice očitati karkoli slovenskim naprednjakom v narodnem oziru. Od 1. 1914.. ko je objavljal pesmice «Srbe na vrbe« in ko je
uh sreča
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z iestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejsa pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
jj&ieca &zot>ha
ljubljanski škof pozival slovenske vojake v vojno proti Srbom, pa sploh nima nobene kvalifikacije za kakršnekoli očitke napram slovenskim naprednjakom. ki so jih med vojno klerikalci tudi denuncirali avstrijskim oblastem kot srbofile in Jugoslovene.
Važno opozorilo
Prijave za II, serijo jubilejnih «Jutrovih» nagrad se sprejemajo samo še do sobote, 24. oktobra opoldne. Pozneje došle prijave se ne bodo upoštevale. Cenjeni naročniki, ki bi se tekmovanja radi udeležili, naj se podvizajo, časa imajo samo še 3 dni Vsakdo naj tudi točno izpolni pogoje, ki so bili objavljeni, ker je sicer prijava neveljavna.
Uprava «Jutra».
Radičevo sporočilo zajedničarjem
Zagreb. 21. oktobra.
Stjepan Radič kategorično zahteva od zajedničarjev. da odložijo mandate. V današnjem «Domu» namreč objavlja odprto pismo dr. Lorkoviču in tovarišem. kjer sporoča:
«Gospodje! Vi ste se deloma sami, deloma preko dr. Lorkoviča obvezali, da boste člani beograjske skupščine edino preko hrvatskega narodnega zastopstva, odnosno preko hrv. seljaškega par lamentarnega kluba. Poleg tega se je vsak izmed vas pismeno obvezal, da bo v vseh političnih vprašanjih sledil vodstvu, odnosno predsedniku HSS, v nasprotnem primeru pa da odloži mandat. Na osnovi te vaše dvojne formalne obveze kakor tudi na tem, da ste samo no moji volji prišli na kandidatne liste HSS ter bili izvoljeni z glasovi njenih organiziranih pristašev, vas rozivam. da odložite mandate, ki ste jih dobili samo od HSS in od mene ter se zdaj z vsemi, večji del nečastnimi sredstvi borite i proti HSS i proti meni. Ako tega ne storite dobrovoljno. boste imeli priliko, prej kakor si mislite, da stopite pred hrvatski narod brez mandlatov, in tedaj bomo videli, koliko mandatov boste dobili od tega naroda v svojem imenu in na temelju svoje nečastne in raz-orane politike.«
Radič torej preti zajedničarjem tudi z novimi volitvami v posameznih okrož-;ih. Nastaja zanimiva situacija: ali bodvi za.iedničarji ubogali — odnosno ali bi si Radič upal doseči ponovne volitve v dotičnih okrožjih, kjer so za;edničari; bili izvoljeni in kjer so se zadnje čase kolikor toliko skušali postaviti na la stne noge. Kakor beleži «Riječ». se radičevci v varaždinskem okrožju že polagoma pripravliaio za naknadne volitve, s čemer pa še vedno ne postaia jasno, kako namerava Radič provest: svojo pretnjo napram zajedničarjem.
Kakor je iz ostalega Radičevega pisanja v današnjem «Domu» razvidno, ga bombardirajo razni prosilci za službe in intervencije. Resolutno jim sporoča. da njihovih prošenj ne more uva-ževati, ker je kot predsednik HSS v prvi vrsti branitelj seljaške sirotinje ter nikakor noče svojega časa tratiti za osebne potrebe in znhteve. ker ga mora vsegn posvetiti osvcbojeniu. obrambi in zaščiti seljaškega Hudstva. Poleg tega se jezi na «bitiraške« uradnike, tudi na rad-alske. in iim daje v vednost, da narodni sporazum ni leteča pajčevina.
da bi jo mogli raztrgati batinaši s po-	£ « ®ore izvršit, v p« urah. Velikim tur
močjo tako imenovanih radikalov. Svo-	*kim ®«evrom v Sinji, ki so se vršili
jim volilcem ponovno zatTjuje, da Je	navzočnosti predsednika repubhke kemai sporazum čvrst in da vse gre gladko. pripisujejo londonski list, i2redDo
važnost.
Daničičeva proslava v Beogradu
Beograd, 19. oktobra.
Včeraj so se tukaj začele svečanosti ob stoletnici Daničičevega rojstva. Ziu. traj se je vršila zadušnica za pokojnim filologom v Saborni cerkvi, še pred službo božjo Pa so položili posebni odposlanci na Daničičev spomenik na Ka-lemegdanu dva preprosta, a okusna lo-vorjeva venca: prvega je poslal Arheološki muzej iz Splita, drugega pa Sta-rinarsko društvo iz Knina.
Cerkvene spominske proslave so s; udeležili vsi redni in, dopisni člani akademije iz Zagreba in Beograda, zasPjp-niki državnih in cerkvenih oblasti, politiki, književniki, znanstveniki, akademiki in srednješolci. Navzoči so bili med drugimi patrijarh Dimitrije, prosvetni minister Velia Vukičevič. rektor beograjske univerze Pavle Popovič. Pa trijarh, ki je bil sam Daničičev učenec, se je v toplih besedah spominjal velikega filologa kot znanstvenika, a tudi kot svoiega učitelja.
Opoldne sta priredili »Srpska Akademija« in »Jugoslav. Akademija« za povabljene goste obed v kavarni poleg Akademije. Navzoče učenjake je pozdravil gosp. Aleksander Belič v imenu obeh Akademij. Zahvalil se je posebno zastopnikom slovanskih kulturnih zavodov. delegatu varšavske univerze in Poljske akademije znanosti, zassopni-kom krakovske univerze in Znanstvenega društva v Lvovu. predstavniku rumunskih slavistov, delegatu Češke akademije znanosti ter zastopnikom praške in brnske univerze, reprezen-tantom univerz in fakultet iz Ljubljane. Zagreba Subotice. zastopniku Arheološkega muzeja v Splitu. Znanstvenega društva v Ljubljani. Hrvatske Matice. Višje pedagoške šole v Zagrebu ter ostalih kulturnih in prosvetnih ustanov v naši državi.
Popoldne ob štirih se ie vršila na uni-verzi svečana Akademija v nabito polni dvorani. Bili so prisotni trije ministri (gg. Velja Vukičevič. Miša Trifuno-vič in Pavle Radič), profesorski zbor beograjske univerze, slavist dr. Murko iz Prage, dr. Kazimir Nič iz Krakova, dr. Viktor Poržeminski iz Varšave, dr. Ilija Barlescu iz Jaša, dr. Francev in dr. Hujer iz Prage in dr. Horak iz Brna. Sejo je otvoril predsednik »Srpske Akademije« gosp. Jovan Cvijič Nato ie predaval o Daničiču dr. Aleks. Belič, za njim pa so kratko govorili univ. proi. Toma Maretič. Barlescu. Stipetič. Bosa-nac, Francev. Murko, Hujer. Vrbovac. Nič, Hauptman. Pitamic. Poržeminski. Zobkov, Ivič. Bogdanovič, Miloševič. Popovič. Kostrenčič in Horak ter gg. dr. Domjanič, Rud. Magjer. dr. Abra-mič, Ivan Tomašič. Jeremija Zivanovič in Sveta Stojkovič. Lahko se reče. da ie bila v njihovih govorih zastopana razen ruske vsa slovanska znanost, iz Jugoslavije pa vse važne in resne kulturne in prosvetne ustanove. Niz govorov je zaključil gosp Gavra Manojlo-vič, predsednik Jugoslav. Akademije. Zvečer se ie vršil koncert v prostorih Kola srbskih sester, danes popoldne P3 je bila skupna seja Akademije za filozofijo in socijologijo. Srpske Akademiie in zastopnikov drugih slovanskih znanstvenih institucij, tako da se je seja spremenila v pravcati slovanski znanstveni kongres, ki je sprožil celo vrsto izredno važnih vprašanj.
Politične beležke
+ Izjava Svetozarja Priblčevlča. V
»Politiki objavlja g. Pribičevič daljšo izjavo kot odgovor na Pašičeva izvajanja v radikalskem klubu. Dobro je, pravi, da je z izvajanji g. Pašiča razbita iluzija, da on ni za sporazum z radičevci. Glasovi, da g. Pašič ni za sporazum, so zadrževali Droces opredeljevanja v onih radikalskih množicah, ki so proti sporazumu RR. Zdaj, ko se je g. Pašič deklariral, se bodo te mase lahko opredelile in zavzele fronto proti «sporazumu». Kakor tudi je avtoriteta g. Pašiča velika, ne bo oji nikogar prepričal. da .ie politika narodnega in državnega edinstva v koaliciji z radičevci sigurneiša kakor v koaliciji s samostojnimi demokrati. Zanimivo je, da ie g. Pašič pričakoval, da ostanemo mi nekaka njegova rezerva Toda mi nismo razpoloženi voditi radikalsko strankarsko politiko, marveč imamo pred očmi samo državne interese, ki so sedaj ogroženi in zato vodimo odločno opozicijo proti sedanji vladi. Odbijam in-sinuacijo. da vodim opozicijo zgolj zato, ker nisem prišel v vlado. Moji prijatelji vedo prav dobro, da vodim samo načelno politiko.
+ Večno veljavne resnice. »Slovenec« piše. da nima k svojemu članku, v katerem. brani znano teroristično škofovo pismo, ničesar dodati. Kljub temu pa se zraven zlaže, da je samo pojasnil razmerie med duhovščino in škofi »s cerkveno-pravnega vidika«, ter nagla-ša. da so duhovniki pred p>svečeniem prostovoljno zaobljubili pokorščino cerkvenim predstojnikom, zato Pa da so propovedniki večno veliavnih resnic, ki ne poznajo niti najmanjšega popuščania in nobenih kompromisov. Kakor se vidi. bi »Slovenec« rad zavil celo afero na stranpot. Ne gre za »večnovel.iavne verske resnice«, pač pa Kre za to. ali je večno veljavna resnica, da .ie politika dr. Korošca in tovarišev edino prava m da klerikalni denarni zavodi ne morejo falirati. Škof ne grozi duhovnikom s cerkvenimi kaznimi zaradi tega. ker nočejo morebiti prepovedovati »več novel.iavnih verskih resnic«, ampak zato. ker nočejo ž njim vred podpirati dr. Koroščeve politike ter sodelovati v klerikalnih gospodarskih zavodih, o katerih krožijo razne slabe vesti.
+ «Obešenci». O duhovnikih, ki ne morejo več prenaša,ti absolutizma šen-klavške kamarile, pravi »Slovenec«: «Kakega posameznega eksemplaria seveda nasprotnikom ne moremo odrekati. Par duhovnikov je bilo vedno, ki so svobodomiselcem delali veselje. Saj poznate zgodbo o dvanajsterih in o obe-šencu med njimi!« ... In vsak obeše-nec mora vedeti, da ima rablja nad seboj. To strašno zgodbo zares spoznava vsa javnost bolj in boli.
Po svetu
—	Ustanovitev nove delavske zveze v Angliji. Kakor poročajo angleški listi, se sestanejo 15. novembra v Londonu zastop« niki ladjedelniških delavcev, železničarjev in strojnikov, ki bodo skupno z drugimi de lavskimi delegati ustanovili močno delav« sko zvezo.
—	«Velika Nemčija pod habsburškim le* zlornn. Zadnji sekcijski načelnik cesarja Karla dr. Schager, sedanji vodja avstrij* ske monarhistične stranke piše v N. W. Journalu, da se bo njegova stranka orijen« tirala na nemškonacijonalnem programu in da bo kot taka delovala za priključitev Av» stri je k Nemčiji toda le pod pogojem, če bodo v «Veliki Nemčiji vladali Habsbur* žani!«
—	Skrzynskega potovanje v Moskvo od; godeno. Iz Varšave poročajo, da je zunas nji minister Skrzvnski odgodil svoje poto= vanje v Moskvo in da bo obiskal Čičerina najbrže še le prihodnjo spomlad. Kljub te« mu pa se bodo poljskosruska trgovinska pogajanja obnovila v najkrajšem času.
—	Nemčija in Zveza narodov. «Times» poročajo iz Ženeve, da se bo vršilo izreds no zasedanje Sveta Zveze narodov najbrže šele v januarju in da se bo v smislu dolo» čil pakta Zveze šele ob tej priliki razprav; ljalo o vstopu Nemčije v Zvezo narodov.
—	Vrnitev nemške lastnine v Ameriki. Iz Berlina poročajo, da bo ameriški kon* greš v začetku decembra sklepal o povr> nitvi nemške lastnine v Ameriki. V nem« ških uradnih krogih pričakujejo z gotovosti jo, da bo kongres z večino glasov sprejel tozadevni predlog, in da tudi predsednik Coolidge ne bo vložil svojega veta.
= Pred povišanjem železniških tarif v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo: Ravnateljstvo rumunskih državnih železnic pripravlja povišanje vseh železniških tarif. Nove tarife bodo stopile v veljavo 1. januarja 1926.
—	Macdonald v Budimpešti. Bivši angleški premier Macdonald je prispel v nedeljo v Budimpešto, kier ga je sprejelo vodstvo rradžarske socijaMstične stranke. Macdonald ostane v Budimpešti par dni.
—	Evropska konferenca za vozne rede se ie sestala 19. t. m. v Haagu. Prvič se je letos udeležujejo tudi zastopniki zračnega prometa, ki na! stopi v bodoče v tesnejše stike z železniškim prometom, kakor je bilo to doslej. Vsi na konferenci spre:eii sklepi bodo uveljavi eni s poletnim voznim redom ma;a 192*).
—	Napetost med Anglijo in Turčijo. Iz Londona jwročajo, da je vrhovno povelj« stvo turške vojske od--d:!o močno poječe* nje t*:ršV'h čet ob meji fn da j« p-ip-.-.vi!-} vse potrebno za takojšno zaprtje DardaneJ,
Iz Trbovelj
t— V smislu okrožnice akcijskega odbo> ra za imenovanje novega gerenta domači« na, ki bi izvedel po desetih letih gerento--vanja občinske volitve, se je vršila 20. t. m. odborova seja krajevne organizacije SDS. Na tej seji se je soglasno ugotovilo, da je mišljenje kraj. org. SDS. isto kot vseh tu» kajšnjih političnih strank, ki stremijo z* istim ciljem.
t— Skupni sestanek akcijskega odbora se bo vršil danes 22. t. m. ob 6. zvečer v Dimnikovi gostilni, ker so sc izvršili že pri vseh političnih organizacijah zaupni sestan« ki, na katerih so podali svoja poročila gc-rentski sosvetniki, pripadajoči dotičnim pos sameznim organizacijam. Na sestanek bo poslala vsaka stranka po dva svoja zastop* nika, ki bosta imela polnomočno poobla* stilo.
t— <rProtekci_:i v Bittnerjevi hiši*. Na očitke v «S!ovcncu», da se splošno opaža, da dobivajo stanovanje v Bittnerjevi hiši oni delavci»samci, ki se zapišejo v orjuna-> ško organizacijo, nam sporoča hišnik Pur* kart, da ni niti najmanj govora o kakšni protekciji ter da so dobili stanovanje v tej hiši le oni, ki niso mogli živeti v miru v prejšnjih stanovanjih in se je bilo zato bati tragičnih slučajev. Na podoben način ds urejuje rudnik vse prepire, zaradi česar st delavstvo prav nič ne razburja, pač pa do« pisnik »Slovenca«, ki išče šele sedaj doka< zov za svoje t-ditve.
t— Zaprisega vojaških obreznikov. Naš protest v «Jutru» pred več mesec' proti te> mu, da bi morali vsi vojaški obvezniki v Celje k zaprisegi, je dosegel svoi namen, ker je pristojna oblast odredile da. se bo vrš'la zaprisega vseh tistih, ki šc niso pri' segli, jutri v petek pri Fortcju na Vodi, in sicer ob 8. zjutraj za tiste, ki so d-poldrc prosti in imajo popoldne d?Io. ob 2. pop"b dne pa za tiste, ki imajo dopoldne dc!o in so prpo'dne prosti, ter za obveznike iz občine Do! pri Hrastniku. Zaprisege sc moraio rd '??:ti vsi šc nozanrscž^ni ob* vezniki letnikov 1875. do vštetesa 1904.
- A
Manevri
nase rečne mornarice
Naša rečna mornarica, ki štacijo.iira v Novem Sadu. ima že nekaj dni velike manevre, katerih se udeležuiejo ladje: Vardar. Sava. Drava. Morava in Lov-
Manevri se vrše pod poveljstvom ■likovnika Evgena Malinariča, kaoeta--2 bojnega broda. zastavo komandanta ir>si monitor Lovčen. poveljniki ostalih 'Vi? Pa so korvetni kapitani: Mažura-rlč. Marjaševič, Kaftič in Pavlic. V ondeljek rano zjutrai so odnluli vsi "arniki na našo mejo proti Madžarski ->ri Bezdanu. kier se vrše manevri. Naša -cčna mornarica se nahaia v zelo odličnem stanju, čeprav so na razpolago samo skromna sredstva Monitori se na-va*o sedai že tri dni pod petrovara-iinsko trdniavo. Povsod vlada naj--■ečji red. čistoča in disciplina, kar ie napravilo na prebivalstvo zelo usod in -tis. Ceneč važnost .naše rečne morna-rice, ie Dosetil razen zastopnikov obla--ti monitorje tudi predsednik novosad-i.ega odbora Jadranske Straže v •retnstvn več članov odbora, katerim komandant Malinarič razkazal ladje
•	iih prosil, nai razvijejo tudi v naprej
uspešnejšo propagando za razvoj ■..še rečne mornarice.
Mezdno gibanje lesnih delavcev na Dolenjskem
V	bližini Starega trga pri Ložu se na- | iuja lesno delavstvo že deli časa v ••■czdnem gibamu. ki dobiva vedno i
-treiši značaj. Podietja: Fra.i Žagar v • ':>rkovcu. Karel Kovač v Starem trgu j i Schonberg - Waldenberg pri Snežni-. ki zaposlujejo okolu 150 lesnih dedcev. so nedavno proglasila doseda- ■ io kolektivno pogodbo za razveliav- i ..nn ter so reducirala delavcem plače > za 10 odstotkov j Delavci so se temu ukrepu uprli in so .; '-•".sili za intervencijo oblasti. Na poziv : . 'la.iske Inšpekcije dela se je vršil ■pen sestanek obeh prizadetih strank. ; Podajalcev in delojemalcev. Pogaja-: pa so bila brez uspeha. Delavci so j .itii i^Z" iziaviii. da so odločno priprav- i oni nadaljevati mezdni boi in ga po- ; »stritl. Predno pa se to zgodi, pa so pri- j ravljeni še enkrat pokazati svojo do-fft voljo. Prosili so za ponovni razpis lezd.ie razprave, ki se bo vršila naj rže še koncem tega tedna v Ljubljani. \k0 ne pride na tem sestanku do spo-uma. bo lesno delavstvo stopilo v <;raik.	_
■kŠe ljudsko šolstvo
V	Beogradu je izšla statistika, ki nas
•	.nro ponči o stanju ljudskega šolstva naši državi. V šolskem letu 192-4.-25.
i:io imeli skupno 7368 ljudskih šol. Na je poučevalo 9044 učiteljev in 8172 Jiceljic. skupaj 17.216 učnih moči. V j tku šolskega leta I924.-25. je bilo v '••h 894.136 otrok, 543.563 dečkov in v>.v deklic. Iz tega števila izhaja, da trinajsti prebivalec v Jugos'a-i l.i;:_'skošoIski učencc. Razmerie med or.ci iti učenkami sicer ni ponolnoma ..'»:?!. toda, relativno vzeto, je dobro.
koncu šolskega leta 1924.-25. se je . iio šolsk;h otrok nekoliko skrčilo.
-a'o ;e 814.721 učcncev. Ce premotrimo naše šolske razmere nokrajinah. najdemo, da imamo v -•ih nrecei malo liudsk-h šol. zato na ljudske šole tembolj gosto seiane na •jiiti. V mestih imamo 5.1 Hudskošol-','.[ zavodov, na kmetih na 766. Zani-:;vo je. da ie število učiteljic v S!o-mnogo večie, kakor število u"i-•'cv. Učiteljic je 1726. učiteliev r>a ' .šolski notik obisknie 77.390 otrok ■ .koča in 77.730 otrok ženskega spola.
V	Srbiji so imeli lani 159 šol v mestih m 1448 šol na kmetih. Učiteljev je bilo v službi 1933, učiteljic 1444. Šolo je pohajalo 120.358 dečkov ter 49.047 deklic. Te številke veljajo za Srbijo v obsegu 1. 1912. V Južni Srbiji navaja statistika posebej 131 šol, v mestih in 600 šol na kmetih. Tu je delovalo 1121 učiteljev in 430 učiteljic. Med njimi je tudi 150 mohamedanskih učiteljev, ki so poučevali večinoma verouk. Učencev je bilo tu 44.234. učenk pa 18.446.
Hrvatska in Slavonija izkazuje v mestih 105, na kmetih pa 163S šol. Število učiteliev znaša v njenem področju 2002, število učiteliic na 1S37. V šolo ie hodilo 130.196 dečkov in 100 221 deklic.
V	Bosni imajo v mestih 137 ljudskih šol. na kmetih pa 440. Na teh šolah je poučevalo prešjo leto 558 učitel;ev in 619 učiteljic. Šolo je pohaialo 5^.150 dečkov in 15.933 deklic. Pripomniti moramo, da je število ženske šolske dece
v Bosni tako maihno radi tesra, ker muslimani iz verskih ozirov redkokdaj
šolajo svoje hčere.
V Dalmaciji je bilo 60 šol v mestih in 440 šol na kmetih. Poučevalo je 393 uči. teljev in 555 učiteljic, v šolo pa je hodilo 2S.592 učencev in 21.746 učenk.
Vojvodina beleži v lanskem letu 220 šol v mestih, ostale so na kmetih. 517 šol je bilo lani srbohrvatskih, 273 madžarskih. 182 nemških, 31 rumunskih ter 3S slovaških. Na šolah je poučevalo 2555 učnih moči, šolo pa je obiskovalo 62.641 dečkov in 58.247 deklic.
Ostane še Črna gora. kier je v mestih 34 ljudskih šok na kmetih pa 303. Učiteliev ie bilo 603, učiteliic 123, v šolo je hodilo 22 007 dečkov in 18.220 deklic. To je kratek pregled ljudskega šolstva v r-^ši državi, ki ie v malenkostih morda še pomar;kljiv, v glavnem pa je točen in pravilen.
F sestanku Beneša in dr,. Nmčica
Visoki gostje včeraj opoldne na ljubljanskem kolodvoru: levo gospa niimstra dr. Beneša, v sredini češkoslovaški zunanji ir"nisfer dr. Edvard Beneš, na desni naš zunanji minister dr. Momčilo Ninčič.
Dalmacija se seli
Kljub velikim selitvenim stroškom se ljudstvo iz Dalmacije še vedno izseljuje trumoma. Poročali smo letos poleti, koliko prebivalcev je zapustilo otok Kor-čulo ter šlo s trebuhom za kruhom v tuji svet. Dalmatinci so se izseljevali v Sev. Ameriko, ker pa je sedai kvota za izseljence iz naše države ze'o maih-na. so se začeli Dalmatinci izseljevati v Južno Ameriko ter v Avstralijo. V Južno Ameriko, zlasti v državo Argentinijo in Cliile se seliio prebivalci z otokov Brača, Hvara in Visa. S Korčule odhajajo navadno v Brazilijo. Korčulani gredo Čez morie skupno, t. j. v celih družinah. V Braziliji so živl.ienski poroji zelo težki, toda vendarle boljši, kakor na Korčuli. Zaposleni so naši roiaki tamkaj večinoma v plantažah za kavo. kjer so popolnoma odrezani od sveta.
Primorci, zlasti Makarčani notu.ie;o navadno v Avstralijo in Novo Ze'andi-jo. Tam pridobivajo kavčuk. Tudi njihovo življenie je težko in polno nevarnosti. Izmed vseh dalmatinskih nascPen-cev se imajo še najbolje v tujini Brača-ni. ki imaio precej sorodnikov v republiki Chile.
Prošlo soboto je odpotova'o iz Solita v Trst in od tam naprej v Argentinijo
| v>,-T>r> še danes! Nepozabni Hagen v. Tronje ;z ve!eti!ma itibelungt. Slatn: -em- j
b	' igralec Hans A. v. Sch!-tov, temnetameiiuia in srčkana Lya de Putt, sp! .-no priljublfeni
.	-:-. n Kaiser-Titz. Vsi samo prvovrstni umetniki igrajo lavne vloge v prekra ni igri ljubezni,
i	ponosa, jeze in ljubosumnosti:
>.	Prekrasni so narani posnetki bosinskih planin v katerih je ta film deloma
^	posnet. Vsebina ni vsakdanja in zuadi tega še rosebno zanimiva.
;	. dstave se vrše ob: 4.. '/26. »/iS., 9. — Kot prihodnja senzacija namovejši Harry Piel-1
'i	iilm ,Gigano", na kar se cenj. obiskovalci že sedat opo,-a jajo.
trična centrala v Kamniški Bistrici
V našem članku pod tem naslovom
je včeraj izostal del gradiva, katerega danes dopolnjujemo, da si bo: do čitafelji lahko ustvarili nazorno sliko celotnega projekta.
Na kilometru 2k.71 je projektirana v so* teski med skalami zapora, ki bo dvignila normalni nivo vede s kote 16.00 na maksi* malno višino 31.00 m. Tlačni cevovod pojde 60 metrov skozi živo skalo na levem bre» gj Bistrice ter bo vodil k centrali, ki bo oddaljena H00 m. Izrabljena voda se bo odvajala v odprtem, 100 metrov dolgom koritu nazaj v strugo Bistrice tik nad je« zom Korporacijske žage.
Hidroelektrična centrala bo služila v pn vi vrsti Kamniku in okoličanskim krajem v Kamniški Bistrici. Preskrbovala jih bo z električno silo za pogon industrijskih in drugih strojev ter bo dajala tudi električno razsvetljavo za javne in zasebne potrebe. Prve dni meseca dcembra bo na licu mesta komisijski ogled cele proge od Strajn do izvira Bistrice. Če komisija odobri projekt je upati, da dobi mesto Kamnik z okolico ter cela bistriška dolina, ki spada med naj» bolj industrijsko razvite kraje v Sloveniji, ceneno pogonsko silo, ki Ji bo zelo kori> stila v gospodarskem življenju.
27 oseb. Ma'o prej pa je ostavilo svojo ožjo domovino Dalmacijo 146 ljudi, 103 moški in 43 žensk. Tako se izseljuje ljudstvo iz naše države, kakor da ni zanj doy.olj kruha v domovini.
Olga Čehova
znamenita raska filmska igralka v vdefilmu
«Mesto izkušnjav«
__Danes »Kino Dvor*.
Za narodovo zdravje
2e sedem let smo Slovenci v lastni državi. Sedeti let smo torej že imeli časa in priložnosti, da neovirano nadomestimo vse zaostanke naravnega kuiturnesa razvoja -našega naroda, ki ie povzročila bojazen naših dunajskih gospodarjev pred veliko ustvariajočo silo našega ljudstva Po eni strani, ekspanzijska težnja nangermanizma pa po drugi strani. Kljub raznim oviram 'n pritiskom smo že v času naše narodne odvisnosti. bodisi rad; svoje odporne sile ali prilagodile lastnosti — kakor je P - zahteval trenutni potožaj — dosegli "rinemo stopnjo izobraženosti. Naš knjiiev:. trg ie za en milijonski naroti izredno bc^-i n.: izvirnih delih. Slrokopotezae močne t.rgaoi-zacije gospodarskega, stanovskega, ua učnega in političnega značaja nam pričajo, da duh časa ni šel mimo nas. Svobodno življenje v iastni državi je še izdatno pripomoglo k spopolnitvi naše kulturne stavbe. Danes se gradi z veliko vnemo in razumevanjem na vseh poijih. Zlasti mnogo je izvršenega v zadnjih letih na polju narodovega zdravja. Koliko prekoristnih ustanov je postavljenih, koliko pouka v besedi in črki gre cian za dnem med naš narod! >lan ka pa nam še orjtan zacie, ki 5>j prevzela delo za očuvanje narodovega zdravja v svoj program, ki bj se razpletla Pe vseh naših krajih. ter bi razširjala smisel za pravilno in zdravo živijeajs. Pri vseli narodih vidimo močne ir, obsežne organizacije, ki imajo v svojem programu skrb za narodovo zdravje v tej ali oni obliki. Srbi imajo že nad dvajset let svoja -Društva za čuvanje narodovega zdravja«, zelo razšir ena p> mestih in vaseh. Poleg teh ima o tudi svoje »Zdravstvene zadruge«, ki izkazujejo vsako leto velik denarni promet. Ne zato. ker imajo drugi in tndi ne zato. da imamo zopet novo društvo več, marveč ?z dejanske potrebe snujemo tudi v Ljubljani podobno društvo.
Društvo bo nudilo svojim članom poleg mnogih rnateriialnih koristi tudi pravo zdravstveno vzgojo in izobrazbo. Društvo se hoče brigati za zdravniško pornoč svojim članom, za dobavo cenenih zdravil, ra2-kuževalnih sredstev in vseh ostalih potrebščin za preprečenje bolezni ter oiiramiev zdravja. Oblastem hoče naznanjati vse slučaje zanemarjanja čistoče v javnih obratih in prostorih ter heče posredovati za odpravo nezdravih razmer po obstoječih predpisih in zakonih.
Ustanovni občni zbor ^Društva za narodovo zdravje« v Ljubljani se bo vršil letos o Božiču. Dotedaj pa je potreba, da se priglasi čim večje število članov in članic tako iz Ljubljane kakor tudi iz drugih krajev Slovenije. Priglase sprejema »Pripravljalni odbor Društva za narodovo zdravje« v Ljubl ani, Higijenski zavod, Zaloška cesta štev. 2.
Kongres stavbenikov v Beogradu
Prva razstava stavbenišklfi de L.
Dne 18. in 19. t. m. se je vršil v Beogradu kongres stavbenikov (graditeljev) v naši državi, na katerem so se razpravljala razna važna stanovska vprašanja in so bili izvršeni sklepi glede ureditve neurejenega stanja, ki vlada v stavbe.iištvu naše domovine. Sprejeta ie bila tudi resolucija, ki zahteva ureditev obrtnega zakona, ker obstoja sedaj kar pet zakonov, ki so medsebojno deloma celo protislovni. Na kongresu ie bilo sklenjeno, da ostane sedež Udru-ženja v Zagrebu in da se bo vršil prihodnji kongres v Splitu. Za predsednika odbora ie bi! izvoljen stavbenik Kune iz Novega Sada. za podpredsednika Munder iz Zagreba in Kraus iz Zemuna. za tajnika Freudenreich, za blagajnika Rabas iz Zagreba. Izvršena je bila tudi finančna podlasca za izdajanje stanovske ga lista.
Ob priliki kongresa stavbenikov ie bila otvor.iena v Beogradu, kakor smo že poročali, tudi prva razstava stav-
Damske plašče
elegantne v cenah Din 400—630, najlinejši češki velour, pod oženi z vateltnom in fino podlogo Din 700- 900 nudi 441« t
F. In J. GORIČAR, L ubliana. Sv. Petra cesta 29
Danes:
»Carigrad mesto izkusnjav"
Velika ruska tragedi>a iz krogov begun cev v 6 velikih dejanjih. v glavnih vlogah lepi Juliane Johnston in Olga Čehova ter prelepi mladenič Malcolm Todd in Herman Picfaa.
Krasni nsravir. posnetki iz Carigrada, iz mesta izkušnjav!
Kino «LJUBLJANSKI DVOR».
telefon 730
Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop in ob 3, te 5., 6., H 8 in 9 uri zvečer, ob delavnikih ob 4, h 6., h 8 in 9.
beniških del v naš! državi, ki je izzvala veliko zanimanje. Razstavo je otvoril delegat ministra za grad.ievine in so jo uradno posetili inšpektorji ministrstev za prosveto. trgovino in industrijo. Poset razstave je izredno velik ia prinašajo vsi beograjski listi obširna poročila o njej. Posebno naglašaio monu-menfalno noto. izraženo v večini razstavljenih del. Razstava je bila otvor};-na v Beogradu v prvi vrsti radi tega ker ie bila tamkaj šele pred dvema letoma ustanovljena prva stavbe.iišk; šola in stavbeniški stan. ki je pri rta: že dclgo razvit, v Beogradu sploh n poznan. Razstava bo v kratkem prire iena tudi v Zagrebu.
Udruženje graditeljev je ob prilik, svojega kong'esa darovalo kralju Aleksandru kot zgrad teiju največje, najlepše i.i najmočnejše stavbe v zgodovini našega troimenega naroda, krast:., vezan eksenrolar tehničnega jjriročn' ka »Graditelj 1925».
Dva tragična dogodka
14 letni deček ustrelil 3 letuasa otroka. Demon alkohol.
V	Podgorici pri ŠL Rupertu na Gorenjskem .ie v nedeljo 14 letni oecx.. Džovaneti s staro lovsko puško. nabk. z razsekanimi žeblji, ustrelil triletno'... Karičevega sina. Džovaneti je dar. : dan brezdelno zahajal k sosednim sta.-šern in večkrat grozil Kari če ven; u oc ku. da ga ustreli, ako bo prst se.-ai nedelio, ko so bili starši pri nrv. m.ii-. je Džovaneti zopet prišel h Kar.. t_\ i. Dva domača, tri in štiri leta stara
ka, sta ležala na postelji. Džovaneti . zopet zagrozil majhnemu, da ga ustroi . Ker je začel otrok jokati, je prišla ivc-gova teta, da ga pomiri tn pokara mladega nasilneža. Ko pa je nič hudega sluteča teta odšla v kuhinjo, je Džovaneti skrivoma snel s stene nabito puško in iz neposredne bližine ustrelil na peči sedečega otroka. Strel ie razmesarii otročiču ramo in vrat, da je bil takoj mrtev. Zraven njega sedeči stare<š bratec je ostal sicer nepoškodovan, vendar pa se je silno prestrašil. Dogodek je vzbudil v vasi in okolici veliko senzacijo in sočutje s Karičevo družino ter nedolžnim otročičem.
To je v zadnjih letih v tej občini že tretji slučaj nesreče z lovsko puško. Je pač posledica posesti prevelike* števila orožja, s katerimi se nevešče in
lahkomiselno ravna.
•
V	Lešnici pri Novem mestu je bil
prošlo nedeljo izvršen krvav zločin. Ko so se vaščani vračali zvečer s trgatve domov, ie znani alkoholik Jane začei delati zdražbo. Med prepirom je nenadoma potegnil nož ter smrtno poškodoval dijaka Riflja iz Lešnice. Nesrečni dijak je kmalu nato izdihnil. Jane se ic sam prijavil orožnikom.
Zopet se Vam nudi prilika videti kriiic. film izza časa francoske revolucijo
„Scaramoi2che"
Ker je ta film velika sprememba od ob. čajnih filmskih dram, in je dejanje vseskozi napeto zanimivo, posnetki revoluci je najbolje uspeli in privlačna dramatic na vsebina — smo prepričani — da bo tu
film gotovo vsakogar zadovoljil. V glavnih vlogah lepi Ramon Kovar.j
Elicc Terry in Lewia Stone. Predvaja se samo še danes in jutri v petek.
Predstave v nedeljo: ob pol 11 dopoidi^ popoldne ob 3. pol 5. 6.. pol 8 in 9 u: Predstave v delavnikih: popoldne ob 3. Yz 5., 6., H 8. in 9 uri
«Kino IdeaL .
Kulturni
r ?rcino gledališče v Ljubljani
Drama:
trtek 22 • Pegica motega srca D ' "ek 23: Za narodov blagor f ^ »iicita 24 • Periferija a -cdelia 25.: Pegica mojega srca Izven deljek 26.: Za narodov blagor b
Opera;
tritk 22.: Nabor»Povratek (premijeri) e .tek 23 : zaprto -obota 24.: a:da D •-delja 25.: NaSor^Povratck Izven 'icdcljek 26.: zaprto.
•Smlonični koncert ▼ Maribora.
Sti>T0 K. Mltrovlča in njegove soproge.
Maribor, 20. oktobra. s sobotnim koncertom Beethovnovih ladb je g. ravnatelj Mitrovič dostojno -ključi! svoje triletno umetniško delovat jt v .Mariboru. Znan doslej le z gledali* -.ega dirigentskega pulta, se nam je pred svojim odhodom razkril kot odličen kon« : črtni dirigent in umevajoč interpret sin* nične glasbe. Sobotni konccrt znači 2a i^riboTsko glasbeno življenje dogodek, ki
dela čast svojemu inspiratorju ter vsem, ki so pri njem sodelovali.
Orkester, sestavljen iz članov tukajšnje vojaške godbe ter pomnožen s člani Glas= bene Matice ln drugimi poklicnimi godbe* niki, je spremlja! po veličastni overturi •"Prometcj* obe solistki s toliko preciznost* jo, da so se zlivali zvoki vsakokrat v lepo in prikupljivo harmonično celoto. v «Lars ghettu* in ®Rondu» je ga. Brsndlova iz* nova pokazala svoio mojstrsko igro na go* slih. Njen krepak lok in njena virtuozna igra sta vzbudila občo pozornost ter iz* zvala splošno odobravanje. Nagrajena je bila s cvetjem.
Težka koncertna arija «Ah perfidon je našla v gospej Mitrovičevi odlično inter* pretinjo. Še enkrat smo občutili vso dra* matsko silo njenega lcp?ga, zdravega, še nadaljnega razvoja zmožnega soprana in se divili načinu njenega umevanja in pred* nasanja. Težko ji bo najti v naši operi vredno naslednico.
Po tej točki sta bila oba odhajajoča umetnika obdarovana z neštetimi venci in šopki in pozdravljena od občinstva s fre« netičnim odobravanjem, ki je utihn;lo še* Ie, ko je stopil pred g. Mitroviča prosvet*
ni šef dr. Poljanec in mu v lepih vznesenih besedah v imenu velikega župana maribor* ske oolasti izročil red Sv. Save iv. stopnje. v svojem prisrčnem nagovoru je v mar» kantnih potezah podal pregled tn poincn slavljenčcvcga delovanja na glasbenem po* Iju in zlasti pri našem gledališču, spomnil se njegovega prvega odlikovanja, ki ga je prejei pred 20 leti za slavnostno kantato, izvajano pri kronanju blagopokojnega kra* lja Petra ter želel njemu in njegovi soproe gi nadaljnih uspehov. Ginjen se je zahva* lil g. Mitrovič Nj. Vel. kralju, kraljevi vla* di in velikemu županu za visoko priznanje, vsem članom gledališča, predvsem pa in* tendantu g. dr. Brenčiču za požrtvovalno sodelovanje in se poslovil od mariborske' ga občinstva z vzklikom: Na svidenje! Po« novni gromki aplavz je zaključil to lepo svečanost.
Po odmoru je orkester pod taktirko g. Mitroviča Izvajal peto Beethovnovo sinfo* nijo. Ta silna, veličastna skladba, ki je bi« la v vseh detajlih skrbno naštudirana in za naše razmere nepričakovano dobro iz* vajana, je zanustila pri publiki najgloblji utis. Šele po dolgotrajnem burnem aplavzu sc jc jela prazniti dobro obiskana prostor« na Gctzova dvorana.
Tako sta se Mitrovič in njegova soproga poslovila od mariborskega občinstva. Nju« no bivanje med Dami je bila ena sama do«
ba triletnega neumornega, vestnega umet* niškega dela, njun triumfalen odhod pa vi* den dokaz razumevanja in spoštovanja, ki sta ga zasluženo uživala pri naši publiki.
v. s.
Noflčev »Nahod« v beograjski drami.
Branlslav Nušič, pisatelj lahkega repertoarja, je segel naposled v resen svet in napisal dramo ^Nahod«, s katero je dosegel lani, ko se je stvar igrala prvič zelo lep uspeh. Te dni so dramo zopet predstavljali
v	Beogradu. Občinstvo je pokazalo zanjo zelo veliko zanimanje in stvar je vnovič uspela.
Javaa diskusija o gledališču v Splitu.
v splitskem tisku se je razvila dolgotrajna diskusija o upravičenosti splitske drame. Gledališče je imelo pred leti tudi ooero, a jo ie moralo radi premajhne državne subvencije opustiti. Do tu b; bilo vse dobro in prav, toda splitsko gledališče so pomagali zidati tudi zasebniki, ki so obdržali pravico do lož, katere so si izgovorili. In te lože delajo seda; silno preglavico gledališki upra
vi	ter utegnejo postati njena nsoda. Lastniki lož se fanatično bijejo za ooero. dramo pa zavračajo ter ji odrekajo eksistenčno pravico Tako sta nastala v Spiitj dva tabora — eden za opero, drugi za dramo in debata med pristaši tega in onega nazirainja se vleče nap-ei ter oostaia z.e!o kočlitva.
Dejstvo pa je, da ima Split jed v a 30 tiseč duš, ki ne moreo vzdržati opere, drama pr. ne more zadovoljiti njihov; a.nbiciji. k;r j.m južni temperament ne da. da b, poslušali v gledališčn lepo besedo brez godbe it petja.
Nov klavirski koncert Leoša Jar.ačka,
Češki skladatelj Leoš Janaiček ie napisal nov klavirski koncert, ki se bo še v letošnji koncertni sezoni izvajal v Pragi in Brnu.
Arhitekt Plečnik — član češke Akademije Arhitekt j. Plečnik, univerzni profesor v Ljubljani, je bil imenovan za člana češke Akademi e znanost! In umetnost! v Pragi.
Skorajšnje koncertne prireditve v Beograda. v Beogradu bo koncertiral dne 7. novembra pianist Borowskij, ki je lani nastopi! tudi v Ljubi ani. 19. novembra gostuje v prestolici Zikov kvartet, dne 5. decembra pa bo pel vnovič dunajski junaški tenor Oestwig. ki je dosege! pred kratkim sijajne uspehe ter je postal ljubljenec koncertot publike.
Letošnja skupščina Matice Srpske v
Novem Sadu se bo vršita dne 1. novembra.
Letošnja Nobiova literarna nasrada se ba
je podeli švedski pisateljici Sigridi Undse-tovi za roman iz srednjega veka »Kristine Lawransdotter. Pisateljica je izdala več stvari, ki obravnavajo v prvi vrsti psihologijo otroka.
{
Domače vesti
^Svinjarij do vrha dovolj!« ,,.
(Mokrocvetoče rož'ce iz glasila gosp.
Puclja.)
Ljubljana, 21. oktobra. Današnji »Kmetski list* je polovico svojega prostora posvetil dr. 2erjavu in samostojnim demokratom. Da si olajša mo polemično deto s takšno, baš tak šno žurnalsko robo, kakršne so polni notranji predali današnjega «Kmetske ga lista®, ponatiskujemo citate, slovenskemu čitateljstvu v poljubno gutiranje in presodbo:
•Spomini na boljše čase prihajajo gosp. dr. 2erjavu živo pred oči, zato se je zagledal v premoženje Kmetijske družbe. Šume in rude so ušle, no. in sedaj bi ne bilo napačno. Če bi se mogla dobiti vsaj «gra>zlarija» Kmetijske družbe! Kaj hočemo! Je stvar čisto naravna. da vsako živo bitje zvijajo srce pretresujoči krči, predno izdihne. Ste kel pes grize in kolje, da si zobe polomi, predno ga je konec. Zakotji prašiča, pa predno bo pd njegovem življenju, vpije in kriči, da kar skozi ušesa leti, vendar pa ne reši psa. če grize, ne prašiča, če kriči zapisana sta smrti in pogineta. Mislim, da Žerjavu ne bo prav nič pomagalo. če se po svojih glasilih še tako oglaša.®
Nadaljnja beležka govori o «demo-kratarski lažnivosti«, ker da je Hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo bilo «popolnoma v rokah samostojnih demokratarjev. kakor svoj čas Agro-merkur.®
»Predrznost in nrdutost® je oni dan zagrešilo «Jutro», ker ie iz zadnjega »Kmetskega lista» mimogrede citiralo besedico: «mi® . . . Bodi «Jutru® povedano. pravi «Kmetski list®. da mi smo res mi. ker smo nekaj in za nami stoji toliko tisoč volilcev. kakor za »Jutrom® posameznih pristašev. Kdo se pa še briga danes n. pr. za dr. Žerjava? Kaj je danes dr. 2erjav? Poslanec je in advokat. Takih ljudi je na svetu na cente. Pa se nihče zanje ne zmeni. Ampak mi na smo mi!
«Žerjavovo ponujanje radikalom® — govori kar nadaljna notica — »vzbuja povsod sptošno veselost. tudi izven Slovenije. Sedaj zapušča 2erjav celo Pri-bičeviča. samo da bi sebe zopet spravil v ospredje. Načelna politika »idealnih® mož pa taka!»
Dalje govori »Kmetski list». vseskozi sebi in svojemu tonu zvest, o »političnih utopljencih® — to so kajpak samostojni demokrati, «godla». Končno »še enkrat® pove, da dr. 2erjav pomeni danes v Beogradu politično toliko, kakor predlanski sneg na Grintovcu za debelost prascev v Banatu, in ugotavlja, da ima Sfcvenija svinjarij do vrha dovolj.
Menimo, da tudi bralci današnjega »Kmetskega lista®, dočim naše prosimo oproščen ja, saj smo samo citirali _ M. A. C.
*	Dr. Ninfič v Zagrebu. Zunanji minister dr. Ninčič je na povratku z Bleda prispel včeraj popoldne v Zagreb, kjer, se je mudil dve uri m posetil med druehn tudi kavarno Corso. Ob 9. zvečer se Je odpeljal z brzo-vlakom v Beograd.
*	Odlikovanja v naši vojm mornarici. Kakor objavlja službeni »Vojni list®, je kralj Aleksander podelil svojemu adjutantu admiralu Dragotinu Priči red Belega orla 2. razr. Povodom kraljevega potovanja v Dalmaciji so bili nadalje odlikovani naslednji oficirji vojne mornarice: kapetana bojnega broda Nikola Stankovlč in Fran Vučer z redom sv. Save 3. razr.; kapetana fregate Dragotin Valušnik in Štefan Perok z redom Belega orla 5. razr. Z redom sv. Save 5. razreda so bili odlikovani: kapetana fregate Janko Kršnjavi in Avgust Kuster, kapetan korve-te Milan Domanjko, poročniki boinega broda Vladimir Andolšek, Janez Leveč, Vladko Naglič, Boris Pire, Ivan Kern, Henrik Klinar in tehnični poslovodja Ivan Kovač. Svetinjo za vojaške vrline sta prejela poročnika bojnega broda Ivo Šuman tn Karel Levrčnik, zlato svetinjo za vestno službovanje pa: poročnik fregate Janko Kregar, poročniki kor-vete Boris Slavtk, Hinko Draksler in Fran Otahal, tehnična jx>dporočnika Ivan Jazbec in Josip Oumzej. Z zlato svetinjo za vestno službovanje ie odlikovan poslovodja II. razr. Martin Zvegelj, s srebrno svetinjo pa poslovodji II. razreda Roman Banko in Anton MarčK ter poslovodji III. razreda Maks Ma-tek in Matko Mikuž.
*	Zopet otvorjenj nemški šoli. Na intervencijo nemških poslancev Neuneria in Schuhmacheria je prosvetno/ministrstvo odredilo zopetno otvoritev nemških šol v A;l-btnarju in Sanari v Banatu, ki ju je svoje-časno bivši prosvetni minister Svetozar Pri-bičevič zaprl.
*	Selške podružnic« Slov. plan. društva letošnji obfai zbor se vrši v nedelio dne 25. oktobra ob 4. popoldne v prostorih Tavčarjeve gostilne v Selcfh. Na dnevnem redu so važne zadeve, kakor obračan glede gradbe Krekove koče. voHtev novega odbora in sprememba podružničnih pravil. Zato je želeti obtte udeležbe članov.
4 Himen. V Ljublani se je poročil železniški uradni g. Frido F e 11 i c h z gospodično Hermino O t r i n o v o, poštno uradnico v Ljubljani. BHo srečno!
*	Poroka. V soboto, dne 17. t. m. se je po-ločila na Dunaju (v cerkvi piaristov) gdč Ida V a 1 j a 1 o hCi z. Nikolaja Vaijalovo in g. Roze Vaijalove, z gospodom baronom A. Udom W 1 a d y g a-W a 1 d e g g o m, indu-strijcem na Dunaja.	1997
*	Določane občinskih doklad. Finančno ministrstvo je odredilo, da morajo finančne uprave vršiti kontrolo nad določanjem občinskih doklad, da se z dokladami preveč ne ->bremane strotnašnejii &k>jt	*
*	jubilejna strelska tekma Saveznega streljačkega društva se vrši v Beogradu od 24. do 28. oktobra. Vabimo vse strelce in lovce, da se po možnosti v velikem številu udeleže tega streljanja. Udeležmkom je dovoljena polovična vožnja. Tekma je ločena na 6 vrst streljanja. Na vse vrste — razen ene — se sme rabiti le vojaška puška. Streljalo se bo tudi s pištolami in siceT z avtomatičnimi na 20 m, s preciznimi na 50 m. Tarča na 200 ima 80 cm v premeru, čmi krog pa 48 cm. Na strelišču bodo na razpolago puške in pa munioija za nizko ceno. Nagrade so določene v vrednosti do 100.000 Din. Natančnejša po:asni!a v pisarni Predsednika SLD g. dr. Iv. Lovrenčiča, odvet. v Ljubljani. — Odbor Slov. lov. društva.
*	Nedeljski počitek za vse veroizpovedi v Bosni. Sarajevski veliki župan bo te dni objavil naredbo glede uvedbe nedeljskega počitka za vse tri veroizpovedi v Sarajevu Takoj nato bo izdan enak proglas 'udi za vso Bosno in Hercegovino. Naredba vzbuja posebno med muslimanskim prebivalstvom veliko vznemirjenje in je pričakovati ostrih protestov.
*	Ubijalci industrije. Pišejo nam: V lepi dolini Kulpe ležeča parna žaga Gorjam v Pirčah pri Kočevju bo morala sedaj po dobrih 15 letih obrat ustaviti in bo s tem zopet okrog 100 delavcev brez kruha. Vzrok je previsoko obdavčenje tn neusmiljeno izterjevanje previsokih davkov. Na podlaš nestrokovne ocene dohodkov po komisijah, predpisalo se je temu podjetju letno čez 300 tisoč Din, česar pa ne more plačati, ker toliko v mnogih letih ne more zaslužiti in dela žaga zaradi velike razdalje od kolodvora že več let z izgubo. S tem, da se ustavi to osamljeno industrijsko podjetje v revni dolini Kuloe, ki je dajalo vendar tamošnemu prebivalstvu možnost zaslužka, bo ta lepa dolina zopet zazibana v tisto spanje, iz katerega se ie zbudila komaj pred 20 leti. AH sta gg. ministra za finance in za trgovino s tem kar zadovoljna?
*	Koledar »Narodne Odbrane« za leto 1926. Pravkar je izšel koledar »Narodne Odbrane« za leto 1926. Cena 20 Din. Ker je koledar velike vrednosti za našo nacijonal no propagando, ga vsem toplo priporočamo v nakup.
*	Gospodinjski koledar za leto 1926 Jugoslovenska Matica izda tudi za leto 1926. »Gospodbjski koledar*, ki je širom naše domovine zelo priljubljen in razširjen ter je bil doslej vsako teto popolnoma razprodan. Koledar izide pričetkom decembra, nakar že sedaj opozarjamo.
*	Nov adjutant kralja Aleksandra. Divizlj-ski poveljnik v Sarajevu, general Janko S. V u k o t i č, je imenovan za častnega adju-tanta kralja Aleksandra ter mu je obenem bil podeljen red Karagjorgjevc zvezde 2. razreda.
*	Za zbližanje Češkoslovaške in sovjet^te Rusije. V Moskvo je prispela te dni delegacija odličnih zastopnikov češke družbe, sestoječa iz znanstvenikov, književnikov in novinarjev v svrho. da prouče gospodarske m kulturne razmere sovjetske Rusije. Delegacija bo skušala navezati stike z ruskimi kulturnimi delavoi.
*	Likvidacija agrarnih direkcij. V smislu sklepa ministrskega sveta je likvidacija agrarnih direkcij v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu ln Beogradu odgodena do konca okt. prihodnjega leta.
*	Popust za delavce na naših železnicah. Po odredbi prometnega ministrstva velja dosedanji 50% popust za delavce, ki so se vozili po znižani ceni v tretjem razredu odslej sa.no za vožnje v četrtem razredu. Le tam, kier ni četrtega razreda, velja popust še nadalje za tretji razred.
*	Načrt državljanskega zakonika. Kakor poročajo beograjski Hstt, je v pondeljek začel v biblioteki ministrstva pravde poslovati plenum privatno-pravnega odseka pri zakonodajnem svetu ministrstva pravde, ki je bil sklican v svrho, da razpravlja o nekaterih odstavkih novega načrta državljanskega zakonika, ki se tičejo splošnega in posebnega dela obligacijskega prava. Ti odstavki naj bi se unificirala s posebnim zakonom tako, da bi ne bilo treba čakati, kdaj bo izdelan ves državljanski zakonik.
*	Novela k stanovanjskemu zakonu. Mini-nistrstvo za soci;alno politiko pripravlja novelo k stanovanjskemu zakonu z dne 15. maja t. 1. v kateri se bodo upoštevale upravičene zahteve hišnih posestnikov in najemnikov. Ena najvažnejših izprememb, bo da se vzamejo v zaščito stanovanjskega zakona po čl. 12 tudi državni zavodi in uradi. Novela bo predložena ob prvi priliki Narodni skupščini.
*	Naši v Kanadi. Angleški novinar Lorie ie nedavno objavil zanimiv članek o naših emigrantih v Kanadi, v katerem naglaša, da so Jugosloveni po naravi poljedelci. Z vso !'irbeznijo se bavijo z zemlio in z njenim intenzivnim obdelovanjem ter znajo na mali površini proizvajati bogato žetev. Izmed vseh naseljenikov so Jugosloveni najbol ši »farmerji«. Zato — pravi Lorie — tudi zaslužijo, da se z njimi dobrohotno postopa.
*	Rokovnjači na Viču. Z ozirom na veliko razburjenje, ki jo je povzročila časopisna vest o nezgodi pri uprizoritvi »Rokovnja-čev« na Sokolskem gledališkem odru na Viču, smo poslali včeraj našega viškega poročevalca k Grogi poglavarju viških rokov-njačev. Našel ga je baš v trenotku, ko je šiva! svojo »neprestreljeno« srajco rn celil svojo »neranjeno rahlo rano«. V rokovnjaškem tonu mu je Groga z rokomavharskim nasmehom kategorično izjavil, da se pusti
Veselite se!
.Moiislil lopou"
pride«
na splošno zahtevo in v posebno veselje »Slovenčevega« poročevalca prihodnjo nedeljo 25. t- m. zopet ustreliti — ker Groga rokovnjač je »iunak in se ne boji pištole francoskega častnika. Izrazil pa je edino željo. da bi bila v nedeljo pri njegovi ponovni ustrelitvi dvorana zopet tako nabito polna, kakor pretečeno nedeljo. Zato kdor hoče videti viške »Rokovnjače« rn njihovega junaškega poglavarja Grogo naj pride v nede-deljo na Vič — ne bo mu žal.
+ Aiera na Brestovcu Kakor smo že po-rcčali, sta bila zaradi znane afere v zdravilišču Brestovac pri Zagrebu suspendirana dva višja uradnika osrednje uprave. V zvezi s to afero ie zagrebška policija sedaj are tirala upravitelja omenjenega zdravilišča računskega svetnika Mekinca in nadlogarja Josipa Ožbolta. Oba sta bila izročena državnemu pravdništvu.
*	Pozor vinogradniki! Spekulativni prekupčevalci skušajo nakupovati od vinogradnikov celo dobra vina po 8 do 9 K. Doslej se cene še niso ustalile in je nemogoče na-
n.xno in zanesljivo trditi, kafcSne bodo. Na vsak način pa bodo višje, kakor jih skušajo izsiliti špekulanti, ki zlorabljajo veliko de narno zadrego vinogradnikov, da jih ogoljufajo. Oblasti pozivamo, da pazfo na te slučaje ker mora vinogradnik kratkomalo propasti, ako za svoje dobre pridelke ne dobi niti toliko, da bi plačal izdatke za svoje delo. Prosimo tud; druge liste za ponatis tfi opozoritve vinogradniK0v.
*	Nesreča paroka Vladimirja. Po poročilu iz Splita je parnik »Vladimir«, last družbe Oceania, ki ie imel na krovu 79 vagonov cementa, zavozil v temi na neko skalo m se znatno poškodoval. Ladjo so v torek zjutraj prepeljali v Split, da jo tamkaj popravijo.
*	Pr| trgatvi zaboden. Včeraj so zopet pripeljali v mariborsko bolnico ran;enca s trgatve. Med viničarjetrra Dominikom Gornikom in Alešem Hasom pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je vladalo že dalje časa veliko sovraštvo. Ko se je predsnočnjim vrača! Dominik Gornik s trgatve domov, ga jc ne-nenadoma napadel Has in mu z nožem prizadel več vbodljajev. Posebno nevarna je rana na desnem očesu, ki ga bo Gornik najbrže izgubil Hasa so orožniki aretirali in izročili sodišču.
*	Ponarejeni 100-doIarskl bankovci. Zagrebški trgovec Maks Wo'lmuth je prejel včeraj od neke stranke v Novem Sadu kot izplačilo dolga tri bankovce po 100 dolarjev. Ko jih ie hotel izmenjati v Hrvatski eskomptni banki, so tamkaj ugotovili, da so bili falsifikati. Bankovci so bili pravzaprav bankovci za 1 dolar, a sta bili prid:ani dve ničli. Oblasti so odredile strogo preiskavo, da se ugotove krivci.
*	Šel Je v smrt, ker ga tudi mati ni marala Te dni se je v Mostar u ustrelil 22 letni mladenič Peter Radovanovič. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da gre v smrt, ker nikjer ne najde ljubezni in dobrohotnosti in ga sovraži celo lastna mati. Ljubša mu je smrt, kakor tako življen;e. Tragična smrt ie vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje za nesrečnega mladeniča.
32.000 ljudi
je v 8 dneh obiskalo zagrebški Ba!kan»Palace kino, kjer se ravs nokar predvaja grandijozno film« sko delo novi «QUO VADIŠ..?®
Peugeot
najstarejša avtomobilska tovarna
Automobili 5/12 HP dva in tri-sedežni (vporaba 5 I na 100 km) 11/24 HP štirisedežni (9 1 na 100 km)
Motocikli V/t in 2 'h HP najmodernejše konstrukcije. Najnovejši modeli 1926 dospeli in po najnižjih cenah promptno iz skladišča Ljubljana dobavljivi. Btcikli radi jesenske sezije cenej'ši. Glavno zastopstvo i
0. ŽUŽEK. Ljubljana,
Tavčarjeva al ca U.
~ Vse	podplutbe Ud.
liSaje, mozolje, zaiedavce	k^vePuiiP.a
zajamčeno odstranjuje pa>'SK*	in ne-
gme Adelina KM^g^gZ, priporočeno škodljivo, od mnog'h za™ w onemoiočuje sredstvo » umiva nje P«" • m,adeniškl iwaz gubanie kože ter daje	števiina crl-
la svetost Vsak dan P"^ ukarnnh, dro-znalna pisma. Dob va seJ vs ^ ^ za serijah in P«-!"™6 ' skladišče za Jugoslavijo: stek' cn'čico. Q]>vno	W74->
Zagreb, Gaieva	-
Domski filc klobuk!
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnem salonu
Z. Mahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica itev. U
l
Ostanke
češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po metr 2'5>» do 3"20 dobite po neverjetno nizki ceni In sicer od Din 250 nanrej v razpošiljalnid
JOSIP IVANČiČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4.
(Nasproti frančiškanske cerkve)
Oglejte si izložbe II Prepričajte se!
IProti odebeiosti
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov fej*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, zagteb, llica 204.
Interesente
vabimo neobvezno na ogled naše krasne zimske zaloge oblek in sukenj.
Jos. Roiina Ljubljana Iz Ljubljane
u— Uradno poslopje poštno - čekovnega zavoda. Ze lansko leto se je nameravalo kupiti za urade poštno - čekovnega zavoda staro jx)slopje, kar pa se je preprečilo; že tedaj pa se je tudi določi' sta\bni prostor, kjer naj bi se zgradilo novo uradno poslopje. Tukajšnja agentuma tvrdka J. Hribar pa je pred kratkim ponudila ministrstvu v nakup staro poslopje »Napredno obrtniško društvo® v Ljubljani je že svoječasno protestiralo proti nakupu starega poslopja in najodločneje protestira tudi proti sedanji nameri. Občinstvo, ki preživlja težko gospodarsko krizo, ki občutno trpi na pomanjkanju dela in zaslužka, plačevati pa mora kljub temu pretirano visoke davke, zahteva da tudi državna uprava poskrbi, da da obrtništvu vsaj malo zaslužka s tem, da za svoje urade ne kupuje starih hiš, temveč gradi nove. «Napredno obrtniško društvo» radi tega odločno protestira proti nakupu starega poslopja in zahteva, da se za poštno - čekovni urad zgradi nova stavba.
u— Zatiški dvorec na Starem trgu. To velikansko poslopje je last verskega zaklada. Dočim se od drugih gospodarjev zahteva, da morajo svoje hiše popravljati, zlasti da imajo v redu žlebove na strehi, se za Zatiški dvorec nihče ne briga. Žlebovi so raztrgani, da teče voda po zidu in se tako uničuje hiša, ki bi po svoji obsežnosti lahko. imponirala, tako pa kaže brezbrižnost gospodarjevo. Kakor čujemo, je poslopje tako pasivno, da mora država leto za letom doplačevati težke tisočake m bi ne bilo napačno, če bi prešlo v privatne roke.
u— Razne tatvine. Trgovcu Jos. Rusu je bila na Ižanski cesti z voza ukradena 100 Din vredna odeja za konje, last posestnika Škrabarja tz Tomišlja. — Hlapcu Karlu Markežu iz Krakovske ulice 21 je neznan storilec ukradel iz nezaklenjene spalnice razno obleko v vrednosti 400 Din in črne nove boks - čevlje, vredne 300 Din. — Leopoldu Egerju, posestniku in železniškemu uradniku, je neznan storilec ukradel v noči od 19. na 20. t. m. iz nezakljenjene kletke 250 Din vrednega fazana. Pred nakupom se svari. — Izvoščku Antonu Planinšku pa je bila z voza ukradena vreča ovsa.
u— Československž Obec v Lubiani! V sobotu o osme ve «Zvezde» obvykla sobotni schuzka s prednšškou P- fed. Chvžtala. — Sučastnete se všichni! — V nedeli dne 25. rijna o pate hodine odpoledni detske predstaveni «Pro tatička presidenta® na Šentjakobskem odru. — Genove! Oslavte všichni dustojne 28. fijen! — Zžznamy na !istky pro oslavny večer v Opefe 28. fijna pfijima do 26. fijna Skrušny, Knafljeva ulica. — Necht nechybi ani jediny!
u— Poziv ljubljanskim trgovcem. V petek dne 23. oktobra se vrši v Ljubljani ob 10. uri dopoldne v kino »Matica® zborovanje, na katerem se bo razpravljalo davčno vprašanje. Zborovanja se udeleže vse gospodarske organizacije Slovenije. Da se d& zborovanju poseben poudarek in obenem omogoči udeležba vseh trgovcev brez izjeme, je Gremij trgovcev v Ljubljani sklenil, da se pozove vse gg. člane, da med zborovanjem to je od 10. do 11. dopoldne omenjenega dne zapro vse trgovske lokale v Ljubljani. Načelstvo Gremij a pričakuje, da se bodo vsi gg. člani temu pozivu odzvali. — Načelstvo.
u— Ljubljanska sekcija JNU. Danes ob 16.30 odborova seja v dnevni redakciji «Ju-tra® na Miklošičevi cesti.
i— Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani poživlja vse hišne posestnike, zlasti ljubljanske in okoliške, da se poinoštevilno udeleže zbora gospodarskih korporacij v petek dne 23. oktobra ob 10. uri dopoldne v dvorani kino Matica radi prevelikih davčnih bremen, ki zlasti hišne posestnike tako neprimerno visoko obremenjujejo.
i— Stavbna ln kreditna zadruga železn. uslužbencev «Bajtar» v LJubljani sklicuje izreden občni zbor dne 8. novembra ob 8.30 v hotelu Južni kolodvor (Miklič) Ljubljana s sledečim redom: poročilo o delovanju zadruge od zadnjega občnega zbora; volitev načelstva in nadzorstva, sprememba pravil, nakup stavbišča in slučajnosti. Zadružna knjižica služi kot legitimacija.
u— Učni zavod Ivan Bizjak za prikroje-vanje oblačil je pričel z rednim poukom na moškem učiteljišču v Ljubljani, Reslje-va cesta 10, II. nadstr., soba 53. Poučuje se vsak pondeljek, četrtek in soboto od 7. do 10. ure zvečer in se še sprejemajo novi priglašcnci. V damski tečaj se sprejemajo tudi zasebnice.
u— Zveza obrtnih zadrug v LJubljani poživlja vse obrtnike, da se v čim večjem številu udeleži zborovanja proti davkom, ki se bo vršilo v petek dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v kino «Matica=.
u— Kolarski risarski tečaj v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ponovno opozarja na prireditev nadaljevanja prvega kolarskega, risarskega tečaja. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo v pisarni Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg št. 10, I. nadstr. ustno ali pismeno najkasneje do 28. t. m. Za nove prijavljence se bo pred začetkom drugega tečaja ponovila na kratko snov prvega tečaja tako, da bodo mogli slediti nadalj-nim predavanjem.
u— Glavni cdbor Sam. strokov, del. org. Unije vabi vse odbornike glavnega odbora Unije, mladinske Unije in Edinosti na skupno zelo važno sejo, ki se vrši danes ob 8. i url zvečer v društveni sebi v Narodnem I domu. Ker je zadeva zelo važna in nujna. ' je udeležba vseh odbornikov častna dolž- j nost. — Odbor.	i
Iz Maribora
a— Proslavo 28. okt;bra, drža\ne»a praznika ČSR bo prirc-dil letos agiini mariborski češki klub v nedeljo dne 25. oktobra ob 10. uri dopoldne v prostorih meščanske šole v Cankarjev; u'ici. Proslava bo sicer interna, a zato bo'j intimnega značaja. Češka učiteljica gdč. Švečova bo razlezla učencem češke šole pomen 28. oktobra. Na stop J bo tudi «Dra>in» trio - čelo, huria in vijolina ter Devo\ kvartet Češki otroci bodo deklamirali. Odbor J. Č. lige je ra svoji zadnji seji sklenil, da se člani l.ge udeleže te proslave poinoštevilno in tako ponovno manifestirajo svoje prijateljstvo napram zavezniški Češkoslovaški kakor tudi napram mariborskim Čehcm.
a— Nemški napisi v mariborski zemljiški knjigi. K tozadevni notici, ki smo jo objavili, nam poročajo, da ne zadene mariborskega sodišča nobena krivda, če so v zemljiški knjigi samo nemški napisi katastrskih občin. Ureditev zadeve se je baje zavlek.a pri višjem deželnem sodišču v Ljubijani. Preuredba pravih imen pri občinah v mariborski okolici traja že dve leti in še ni končana. Javnosti je seveda vseeno, kdo je kriv tega ne samo narodnega, ampak tud; ku,-turnega škandala, in dotična notica tudi :: bila zaradi tega objavljena, temveč v n^o da bo dolgoletnega iskanja pravih im-.,: vendar že enkrat konec.
a— O prvi pomoči pri nezgodah bo predaval v petek dne 23. t. m. primarij kirurg dr. Mirko Černič na Ljudski univerzi v j e-dališkem poslopju, 1. nadstr. Razlaga! In -skioptičnimi slikami bo pojasnil bistvo v -sameznih nezgod, kaj naj lajik napravi, a^ pomaga ponesrečencu in mu olajša boie:.-ne, oziroma, kaj ne sme napraviti, da ne .zakrivi nepopravljive škode. Predavatelj namerava govoriti o vseh vrstah ranitev: rani, pritisku, ugrizu, strelu, bodu, izvinu, izpahnjenju in prelomu, nadalje o utopljencih in umetnem dihanju, o nezgodah p:, električnem toku, blisku itd. Nezgode so posebno v mestih na dnevnem redu, marsikatero dragoceno življenje bi se lahko rešilo, če bi imeli ljudje več pojma o prvi pomoči pri nezgodah, zato naj predavanje p -seti vsakdo, komur je drago lastno in tuje življenje.
a— Vodstvo drž. ženskega učiteljišča v Mariboru je prosvetni šef začasno poveri! g. Pribilu, profesorju na istem zavodu.
a— Požar v okolici. Pri Sv. Marjeti je predvčerajšnjim izbruhnil požar na posestvu mariborskega špediterja Reismana. Šele čez dve uri je bila poklicana mariborska požarna bramba. ki je potem požar io-kalizirala. Pogorel je svinjski hlev, streha hiše in deloma stiskalnica za grozdje. Škoda je precejšnja.
a— Elektrifikacija mesta zelo zadovoljivo napreduje. Sedaj so že tudi stranske ulice toliko razsvetljene, da je po njih tud: ponoči varno hoditi. Celo mesto nudi p->-noči prav lepo in živo sliko napredka. Nedavno se Je mesto pogodilo tudi s sosedno industrijsko občino Studenci, kjeT je delavnica državnih železnic, radi elektrifikacije in bo torej električno omrežje falske elektrarne kmalu razpredeno tudi v Stude-ic' nad Mariborom.
a— Cene kruha. Spor med obrtno oblastjo in peki radi regulacije cen kruha je sedaj na ta način rešen, da bodo žemlje tudi nadalje veljale po 50 par, vendar pa bod peki zvišali težo žemelj na 70 do 75 g zz komad.
Iz Celja
e— šolski mestni svet. V sredo zv^c«. se je vršila prva seja mestnega kot krai-nega šolskega sveta po novem zakonu. Na seji se je šolski svet konstituiral, a za tem so razpravljali o proračunu za mestne šole, o prošnji dekliške meščanske šole za opr -stitev od prispevkov za stvarne potrebščine, o uporabi telovadnice v meščanski šoli in o nekaterih manj važnih točkah in slučajnih zadevah.
e— Uršln sejem, vsako leto dogodek za Celje, ni bil včeraj kdo ve kako dober. Bilo je dosti prodajalcev, a manj kupcev. Ni več toliko denarja kakor včasi, a kdor ga ima, ga stiska in pričakuje ugodnejših cen. Vreme pa je bilo tako lepo solnčno, da ni bilo čudno, da je bilo sejmišče tako živahne.
e— Likvidacija nabavljačke zadruge državnega uradništva. Dne 7. novembra .
bo vršil izreden občni zbor tukajšnje nabavljačke zadruge državnih uradnikov. Na dnevnem redu je likvidacija zadruge. Že dolgo časa je bilo čuti, da namerava zadruga svoje delovanje ustaviti in sedaj je prišlo vodstvo do prepričanja, da zadrusa deloma ni več potrebna kakor prejšnja leta, deloma pa tudi ne zmore več hudega konkurenčnega boja. Važen vzrok likvidacije so pa tudi davki, ker je zadruga prešibka za toliko breme.
e— Sestanek okoliške organizacije SDS bo v četrtek dne 22. oktobra v Sokolskem domu v Gaber ju.
e— Jugoslovenska Matica. Na pokrajinskem zboru Jugoslov. Matice v Ptuju je bil Izvoljen za odbornika za Celje predsednik tukajšnje podružnice g. Rafko Salmič.
e— Legitimacije za kulturno - zgodovinsko razstavo v Zagrebu, ki omogočajo 50 odst. popust pri voznini, se dobe v Ceiju pri Prvi hrvatski štedionici.
e— Ljudsko vseučilišče. Zadnje predavanje abs. tehnika g. I. Reisnerja o radiju je bilo zelo zanimivo, a kar pri nas skoro še več velja, bilo je izredno dobro obiskano. Takega obiska pri nas že sploh dolgo nismo več vajeni. Sedaj se nam zdi, da vendarle ni samo občinstvo krivo slabega obiska predavanj. Je že precej mrtvila, a nekaj krivde za neuspehe treba gotovo tudi pripisati snovi, ki se običajno predava In pa načinu predavanja samemu. Ni namreč vseeno, kdo govori m kaj m kako. — Ne dvomimo, da se bo dne 9. novembra, ko bo predava! g. Inženjer Ferdo Lupša o Sia-mu in nam bo vse prikazoval s skiontični-rai slikami, v dvorani liudstva ka.v trlo
I
Ena Mojzesovih tabel najdena
Setizaciicnalno odkritje učenjaka.
Znani semitoloe profesor dr. Grimme ie ime! te dni v Berlinu predavanie o odkrit;u. ki se mu ie posrečilo na vrhu Zore S:naj. Ako je temu res tako. bi bilo s tem dokazano, da ie svetopisemski Mo'Z"s v resnici živel
Leta 1?05. je ar\g'eški raziskovalec fTnders Petrie naš:! na planoti Sera-bit ei Hadem na gori S:nai v staroegipt-skem templu. izviraiočem iz 1. 1700 pred Kristusom več kamenitih tabel. Te plošče so bile tako težke, da iih ni bilo mogoče prepeljati v Evropo. Učemak na iih ie fotografiral in prinesel slike domov. Leta 1916. je našel učenjak Al-!ar Oardiner kliuč za taiinstveno Pisavo ki ie bila vdolbena v kamenite plošče. in ie razbral iz nie vrsto sinajskih soglasnikov. Napise so kasneje proučevali nrofesorii Sethe in dr. Eisler in končno dr. Grimme. Slednji je po več-etnem trudu črke v toliko razbral, da e rrogoče sedai čitati nad tri in pol isnčletia staro pisavo. Profesor Grimme je ugotovil, da se naoisi na tablah skorai r>o"olnoma kri-lejo s svetopisemsko hebreiščino, iz česar sledi, da ie hebreiščina prvi s čr-;a"ii pisani iezik. Vsi stari jeziki, kakor egntščina. babilonščina. asirščina itd., so imeli le znake, hieroglife ali kline, kakor ie to še dandanes pri kita;ščini, kier ima vsaka beseda svoj znak Učemak ie potem skršal č'tati napise n ie naše! na eni osmih tabel tri nad vse zanimive vrste. Ko iih je po velikem trudu prečital. je rekel, da mu je nd presenečenia zastalo srce. V teh reh vrstah se namreč zahvaljuje naj-:šji duhoven templa faraonovi hčerki Hačepsuti. da ga je potegnila iz Nila in na napravila za tako velikega dosto.ian stvenika. V teh vrsticah se večkrat ponavlja hebrejsko ime Jožef in trikrat ime Manase. kar ie toliko kot Mojzes. Dr. Grimme meni, da je dal vklesati napis na table sam svetopisemski Mojzes.
Dr. Grimme pravi nadalje, da je na nodlagi zgodovinskih podatkov prav !ahko mogoče, da dokazujejo te table, da ie Moizes v resnici živel in izdal •nje zakone.
Naravno je, da je to odkritje učenjaka vzbudilo Po vsem svetu velikansko pozornost. _
Svetovni pustolovec Aleksander Schwarz
Neverjetne pustolovščine našega lažikonzula.
Ze včerai smo tned dnevnimi vestmi na kratko poročali, da je prišel 21. septembra k našemu konzulu v Diisseldorf v Nemčiji elegantno oblečen človek, ki se ie predstavil s svojo vizitko kot Aleksander Schwarz. naš častni konzul v Parizu, in ga prosil za denarno pomoč. češ. da ie bil v vlaku med Parizom in Kolnom okraden ter je ostal brez dokumentov m denaria. Konzulat v Diisseldorfu ie v resnici izdal Schvvar-zu začasno legitimacijo za bivanje v Nemčiji, konzul sam pa mu je iz svojih sredstev dal 100 zlatih mark. Schwarz ie obljubil, da vrne denar v nekaj dneh čim dobi denar od svoje soproge, ki živi v Berlinu.
Kmalu pa se je izkazalo, da je konzulat v Diisseldorfu nasedel premetenemu slenariu in goljufu. Ker se Schwarz ni več javil, se je naš konzul v Diisseldorfu obrnil telefonično na hotel Hambur-ster v Kolnu. kjer ie Schwarz rekel, da se bo nastanil. Dobil pa ie odgovor, da ie Schvvarz že odpotoval v Pariz. Konzulat se je zato obrnil na Oskarja Fi-scheria. uradnika našega generalnega konzulata v Berlinu, ki ga je navedel Schwarz za svojega prijatelia. Fischer ie takoi brzojavno odgovoril, da pozna Aleksandra Schv/arza kot svetovnega sleparja. Pri konzulatu v Diisseldorfu ie Schwarz ostavil svoje vojaške dokumente. izdane 10. maja 1902 od zagrebškega župana. Iz teh je razvidno, da ie ro.ien 1. 1887. v Novi Grad'ški.
Nadaljna poizvedovanja so dognala, da je izvršil Schvvarz v zadnjih letih celo vrsto silno drznih pustolovščin in sleparij. Ob priliki tobačne razstave v Hamburgu se je izdajal kot delegat naše monopolske uprave, kot svet/iik poslaništva kraljevine SHS. kot konzul itd. Pri številnih trgovcih v Hamburgu ie izvršil sleparije ter v neki tvornici pohištva naročil za 20 000 zlatih mark nohištva. Za časa svoiega bivanja na Bavarskem se ie predstavljal za vice-konzula in ustanovil tamkaj nekako trgovsko agenciio. ki pa je bila seveda samo na papiriu. V Berlinu se je celo oženil. Ko Pa ie njegova žena Mara dd-znala. da ie njen mož navaden pustolovec. je zahtevala ločitev zakona. Zanimivo ie. da ie bi! Schwarz od 1. 1916. do 1922. priiavljen, da stanuje v Gaje-vi uLci v Zagrebu.
Kdaj ie izginil iz Zagreba in kje se nahaia sedai. ne ve nihče. Domneva pa se. da ie pobegnil najbrže v Francijo, kjer se očividno izdaia pod novim imenom in vrši nove pustolovščine.
Proces proti množinskim morilcem v Trebiču
Danes, v četrtek, 22. oktobra se prične pred poroto v Jehlavi na Ceškoslo-vašem sodna razprava proti množinskim morilcem Fejti. Dvoračku in tovarišem. Razprava bo trajala približno osem dni.
Obtoženih je osem oseb. in sicer 32-letni čevliar Josip Fejta zaradi zavrat-nega roparskega umora in goljufije v štirih slučajih, 481etni delavec Karel Dvoraček zaradi štirikratnega zavratnega roparskega umora in oskrunjenja mrličev, njegova 531etna žena Ana. ki je baje povzročiteljica zločinov, zaradi štirikratnega zavratnega roparskega umora, 611etni pasji mesar Josip Kune zaradi dvakratnega zavratnega romarskega umora. 341etni čevliar Ivan Fejta (brat Josipa Fejte) zaradi štirikratnega zavratnega roparskega umora, 501etri mesar Tomaž Mašek zaradi dvojnega zavratnega roparskega umora in oskrunjenja mrličev in končno 371etni čevliar Josip Kment zaradi štirikratnega zavratnega roparskega umora in oskrunjenja mrličev.
Šest obtožencev je sodelovalo pri umoru bratov Matije in Jerneja Pulic-kega v Kohnovem mlinu pri Trebiču. Razen tega so vsi obtoženi, da so umorili dva gališka Žida, ki so ju bili zvabili v mlin.
Kakor se naši čitatelji gotovo še spominjajo. so letošnjo soomlad naleteli pri kopaniu v jami Kohnovega mlina na ostanke trupel umorjenih bratov Pulic-kov. dočim tnmel obeh zavratno umorjenih galiških Židov še vedno ni mogoče najti.
Napačna rumunska kraljica
Imovit gostilničar v Berlinu, g. Ig-natz, mož 51 let, se je hotel oženiti potom oglasov. V vse večje liste je inse-riral in uspeh ni izostal. Dobil je na stotine ponudb, iz katerih je izbral ono, ki mu je najbolj prijala. Med ponudni-cami je bila tudi 36 letna vdova, čije slika se je gostilničarju tako dopadla, da je takoj začel z damo dopisovati. Potom pisem je doznal. da se njeni nazori o življenju popolnoma krijejo z njegovimi.
Gospod Ignatz, ki ga je lepota njegove izbranke tako očarala, da se je čutil najsrečnejšega človeka na svetu, je hitel v Heidelberg, da se osebno seznani z lepo vdovo. Na mestu sestanka najprej ni videl nikogar. Kmalu pa pri-dirja k njemu debela, majhna in okorna ženska z velikanskimi očali in je že od daleč vpila: «Jaz sem tvoja Jeric?!« Berlinčan je padel iz vseh nebes. Zo-perno žensko je sunil od sebe in reva mu je s solzami v očeh priznala, da mu je poslala namesto svoje — sliko ru-munske kraljice, da ga pa navzlic temu ljubi z vsem žarom nevarnih let.
Gospoda Ignatza pa niso navdajala enaka čustva. Zato je šel in tožil po ljubezni in zakonskem kotičku hrepe-nečo vdovo za povračilo potovalnih
stroškov. Sodnik se je postavil na stran gostilničarja in obsodil napačno rumun-sko kraljico, da mora povrniti gospodu Ignatzu stroške, ki jih je imel s potovanjem iz Berlina v Heidtelberg in nazaj.
Proces zaradi dečje frizure
Dečia frizura, ki jo tako zelo zahteva moda, ie marsikateremu delodajalcu že delala preglavice. Dogodili so se celo slučaji, da se je morala z njo baviti sod-nija. Prihodnje dni pride Pred trgovinskim sodiščem v Anversi zopet tak slu-čai na razoravo Sodnik se bo bavil s tožbo, ki sta io naperili dve mladi dami zooer svojega delodaialca
V veliki trgovini v Anversi sta si pred kratkim vbili dve srčkani prodajalki v kodrasto glavico, da morata žrtvovati svoie krasne lase neusmiljeni modi Prihodnii dan sta prišli v trgovi-10 z ostriženimi lasmi. Lastnik nemara nima smisla za modo in je zato kratko-malo iziavil mladima damama, s kate rima je bil dotlei ponolnoma zadovolien. da .iu odpušča iz službe, češ. da kratki lasje nikakor niso v skladu z dostojanstvom in resnostjo, ki io upravičeno sme zahtevati od svojega osobja. Na tako nenavadni način odnuščeni prodajalki seveda nista bili zadovoljni s tako drakonskim pojmovanjem ženske mode in sta se obrnili do odvetnika. B^aniteli je naiprej poslal trgovcu energično pismo, v katerem mu ie pretil s tožbo in visoko odškodnino, ako takoj ne prekliče neupravičenega odpusta iz službe. Ker se pa delodaialec ni brigal za te pretnie odvetnika, sta pnodaialki vložili tožbo pri trgovinskem sodišču.
Vsa Anversa je sedaj radovedna, kai poreče sodnik k tej stvari in na kakšno stališče se bodo postavili juristi. ki so v vseh posvetnih stvareh najvišja instanca. Ali bodo smatrali kratko ostrižene ženske lase za toliko vredne, da jih bodo vzeli za resno podlago pri svoji razsodbi? _
Zločinec, ki svojo žrtev hipnotizira
Gospodarica zgodovinsko slavnega gradu Hogues, v Parizu dobro poznana milijonarka gospa Deubel, ki je bila prošlo leto središče senzacijonalnega procesa, je doživela te dni dokaj nenavadno avanturo. Gospa Deubel je bila obtožena, da je umorila svojega moža. Gospodarja gradu so namreč pred letom našli s prestreljenimi prsi na vrtu gradu. Cela vrsta indicijev je kazala na krivdo graščakinje. Biia ie zato aretirana in je dolgo časa prebila v preiskovalnem zaporu. Porota jo je končno oprostila. Seveda niso ostali tisti težki dnevi brez sledu za njeno zdravje. Vsled težke obolelosti je morala iti v bolnico, kjer se je zdravila več mesecev. Ves čas so jo mučile vizije in vedno je zatrjevala, da se ji ponoči prikazuje duh njenega umorjenega moža.
Pred tedni torej se je zgodilo, da se je v gradu Hogues pojavil nepričako- , van gost. Bilo je okrog osme ure zve- I čer. Gospa Deubel se je sama nahajala v jedilnici, ko so se naenkrat odprla vrata in je vstopil mož s črnimi očali na očeh. Graščakinja je vsa v strahu zakričala — neznanec je bil namreč na las sličen njenemu pokojnemu možu. Ni bil samo iste postave, bil je marveč oblečen tudi v isto obleko, ki jo je nosil nesrečnik na dan svoie tragične j smrti. Obraza seve prestrašena žena ni i mogla razločiti, zakaj tujec si je potisnil j klobuk globoko na ušesa. Neznancu na- j videz ni bilo mar graščakinjinega stra- j hu; brez besede je stopil k mizi in i udobno sedel v naslanjač, taisti našla- j njač. v katerem je pokojnik, ko je bil : še živ, tako rad posedal po obilni ve- i čer.ii. kTato se je ozrl v tresočo se ženo, : ki je nemo gledala predse, globoko uverjena, da stoji pred njo pravi prav- i cati duh njenega umorjenega soproga. »Duh« pa je bil očividno precej lačen, kajti poželjivo si je tlačil v usta ostanke večerje, zraven pa si neženirano točil vina. Ko je bila steklenica izpraznjena, je ukazal graščakinji, naj naroči iz kleti novega vina. in sicer burgund-
ca, tistega starega letnika, ki ga ie zmerom tako rad pil. Ce ie gpspa Deubel še kai dvomila o identiteti neznanca, so ji spričo dejstva, da se »duh« tako dobro spozna na zaklade kleti, morali izginiti najposlednejši dvomi.
Nesrečnica se od strahu ni mogla niti geniti in končno jo je odrešila nezavest. V tistem trenutku pa je duh pristopil k njej, ji snel s prstov prekrasna dva demantna prstana, z vratu pa ii ie odpel njeno biserno ogrlje. ki je izginilo v njegov žep Medtem se ie graščakinia osvestila — baš v trenutku, ko se je tujec pripravljal, da zaklene par starinskih srebrnin v svoj kovčeg. Toda ni si upa'a zaklicali na pomoč. Grlo ji je 'rilo kakor zadrgnjeno in čutila je, da teži na njej neka tuja sila. ki ii ovira sleherni gib. Tujec ji je ukazal, nai mu izroči kliuče železne blagajne. B~ez volje, kakor hipnotizirana, je graščakinia izpolnila niegov ukaz. »Duh« ie naerabil iz blagaine. kar ie bilo v njej gotovine, pobral še nekai naidraeoceneiših dra-eotin. ki iih ie imela graščakinja spravljene v blaeaini: posoravil vse sktina; v svoj kovčeg in se na^o brez besede poslovil, šele več ur pozneie se ie gospa Deubel toli opomogla, da je začela klicati na pomoč in priklicala svojo slu. žinčad. ki se je v tistem času običamo naha>'a!a na drugem krilu gradu. Bila je takoi alarmirana žandarmerija in v nekai urah je bil «duh» že aretiran. Bil je nekdanji vrtnar gospe Deubel. ki je
pride.
Velika r»iska tragedija
«Me-to [skušnjjav»
Danos «K:no Dvor«.
poprej opravljal več let službo v gradu in se ie dobro spoznal na razmere, ki so vladale na njem.
Pod vplivom tega dogodka je graščakinja zboleia. Zdravnik ie konstati-ral, da io ie zločinski vrtnar v resnici hipnotiziral. Vpliv hipnoze ie bil še več-ii kakor bi bil sicer, ker trni gospa Deubel že dolgo časa na živcih.
X Križanka ped cenzuro. Državno pravd ništvo v Budimpešti je uvedlo ccnzuro za križanke. Izdalo je naredbo, po kateri se morajo vse perijodičns tiskovine, ki vse* fujejo križanke, hkrati z rešitvami predla gati državnemj pravdništvu istočasno / dolžnostnim izvodom lista. Vzrok za to od« redho ni znan. Nekateri domnevajo, da se je odločilo državno pravdništvo v Budim* pešti za ta Denavaden korak, ker je legi-timistični dnevnik te dni prinesel križan* ko, čije pravilna rešitev pomenja: «Živcl kralj Oton». Druge križanke listov se ba* je opirajo na nečedne dovtipe.
X Sredstvo proti zastrupljeniu z vercna> lom. Kemik Rudolf Hruška v Rabi na Ma* džarskem jc naše! nov preparat, ki prepre* čuje zastrupljenje z veronalom ali z nje* govimi nadomestili. Ilruskova kemična se* ^tavina puiča pač veronaiu in njegovim nas domestnim strupom uspavalni učinek, ta* ko da ga bolniki v navadni dozi in obliki še vedno lahko jemljejo, izloča pa, ako iemljc človek preveč, bodisi vsled pomote ali pa v samomorlne svrhe, tako biologič* no funkcijo, da se s tem preprečuje za* strupljenje.
Nagrade mednarodne razstave dekorativnih umetnosti v Parizu
Odlikovani Slovenci
Pariška mednarodna razstava deko-rativnh umetnosti, ki je izzvala splošno pozornost Evrope in Amerike, se bliža svojemu koncu. Definitivno se zatvori še pred koncem meseca oktobra.
Uspeh razstave je velikanski. Nobena svetovna prireditev se ne more doslej pohvaliti s tolikim številom razstavlial-cev in s tolikim obiskom kakor pariška. Vse svetovno časopisje je priznalo, da je Francija s to razstavo storila velik korak naprej in da je Pariz pridobil silno na svojem ugledu.
Naša država se je na razstavi zelo dobro odrezala. Imela je v četrti skupini (predmeti gledališke umetnosti) celo predsednika v osebi univ. prof. Bogdana Popoviča, čigar avtoriteta je zmagala čestokrat v problematičnih zadevali mednarodnega značaja.
Jury je razdelila predmete za nagra do na 37 razredov in je določila šeste-ro nagrad: veliko diplomo (Grand Prix). častno diplomo (Diplome dTionneur). zla to medaljo, srebrno medaljo, bronasto svetinjo in pohvalno pismo. Državni paviljoni kot taki so bili iz razlogov mednarodne kurtoazije izvzeti od tekmovanja. Komisije so odlikovale le razstav-Ijalce po njihovih delih.
Jugoslovenski razstavljale! so prejeli vse navedene nagrade, nekateri po eno, drugi po več skupaj, kakor so pač razstavili. Z zlato svetinjo je bila odlikovana tvrdka za pohištvo A. Dolenec iz Ljubljane; s sre* brno slovenska soba in izdelovalnica cer» kvenih predmetov v Ljubljani, dalje gdčna M. šarčeva (za razstavljeno perilo) ter ara hitekt g. Rado Kregar. Zlato svetinjo je prejela Puškarska šola v Kranju, srebrne pa: Ženska strokovna šola in Zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani ter g. O. Grebene, profesor na Tehnični srednji šo* Ii v Ljubljani. Bronasta svetinja je bila po* deljena gg. akad. slikarju Božidarju Jakcu v Novem mestu in g. D. Vahtu v Ljub* ljani.
Poleg teh nagrad so prejeli razstavljalci i7. vseh pokrajin Jugoslavije številna druga odlikovanja. Kipar Ivan Meštrovič je dobi! za svoj mavzolej v Cavtatu «Grand Prix», isto nagrado je prejel Gradbeni odsek v Beogradu za svoie načrte, med katerimi se nahaja tudi regulacijski načrt naše presto? lice. Zlate svetinje sta dobila slikarja Jo* so Kljakovid in Vlado Becič ter arhitekt Kovačic. G. Avg!istinovic je prejel za svo* je reliefe srebrno svetinjo, g. Kršinič pa
nagrado «Grand Prix». Tvrdka Braniš iz. Zagreba je bila deležna častnega priznanja (Diplome d' honneur), slikarji: Milutinovič, Šulentič, Trepše in Vauka so prejeli zlate svetinje. Častno diplomo je dobil slikar Hinko Juhn iz Osijeka; Joso Kijakovič je prejel za svoja okna v našem paviljonu «Crand Prix». Z zlato svetinjo je bila od* likovana bosanska soba, splitska soba pa je prejela častno diplomo.
Med odlikovanci se nahajajo še: Žensko društvo v Zagrebu (Grand Prix), Kolo srp* skih sester (Beograd) in Ženska zadruga v Petrinji (častna diploma); srebrno svetinjo je prejelo društvo muslimanskih žen v Sa* rajevu. Diplome d' honneur je bila prizna* na zagrebški reviji «Savremenik». Za svoje litografije je prejel srebrno svetinjo slikar Gecan iz Zagreba. Računalo g. Bogojevi* ča iz Beograda je dobilo priznanje »Grand Prix». Za ženske obleke je bila odlikovan na Ženska zadruga v Zagrebu z Grand Prixom; isto odlikovanje je jurv podelila tudi Kolu srpfkih sester v Beogradu in Žen ski strokovni šoli v Zagrebu. Zlato sveti« njo sta prejeli: Žensko'društvo v Beogra* du; irt Ženska strokovna^Šola v Splitu, do* čim je prejela Državna obrtna šola v Spli* tu srebrno svetinjo. Istovrstno odlikovanje je bilo podeljeno Državni tkalnici v Sara* ievu. Grand Prix je dobil slikar Ljuba Ba* bič v Zagrebu, častne diplome pa: Tehnič* na fakulteta v Beogradu, Čipkarska šola v Splitu ter LTmetnosna akademija v Zagre* bu. Zlate svetinje so prejele: Državna trg. akademija v Beogradu, Čipkarska šola na Pagu, Obrtna šola v Sarajevu. Deželna šo. la za umetno obrt v Sarajevu, Državna obrtna šola v Zagrebu in ženska strokovna šola v Zagrebu. Poleg teh zavodov so pre* jeli srebrne svetinje nekateri nastavniki: vodja Srednje tehn. šole v Splitu ter prof. Vidakovič na istem zavodu prof. Valdazar. član prof. zbora na tehn. šoli v Sarajevu: prof. Smiljanič, istotam ter G. Sab'jak. profesor v Zagrebu.
Poleg teh glavnih nagrad so dobili juge slovenski razstavljalci še okolu sto drugih nriznanj.
doubl« bis<T3 aneleškepa \zvqta
v bogati izberi že od Din 180'— naprej boste dobili v vašo popolno za-dovolinost samo pri tvrdki
Drago Scliwah - Liubliana
0 Clemenceau:
Kako sem postal daljnoviden
Veliki francoski državnik je tudi šarmanten pripovedovalec. Pričujoča slika je posneta iz njegove zbirke: c Judovski obrazU.
Tri leta ie že tega. Bil sem v svoji sobi. ves poglobljen v zanimivo čtivo. kar mi naenkrat ;aviio «gospoda Ma-£niera». Mislil sem. da ie to ravnate!* 'čvenementa*. ki me ie namerava! obiskati in sem zato rekel, nai vstopi.
Vrata so se odorla in zagledal sem lenega starčka, "ki ie bi! še svež in rožnat. se krepko držal, toda ime! očividna mn"s:o dobrohotne preračunljivosti. Jaz tn^ža ne noznam. Bela brada, riave pri iazne oči. bleščeče belo perilo, malomeščanska suknja, vse to ga je delalo simpatičnega
Tu'ec stopi bližje in pravi z dobro-liotn^m nasmehom:
»Pmctm za dovrjieme. da smem ob-c!r?nti klobuk nn glavi, k-vti ničesar se bonm boli kakor "ra*v?ga nahoda.* ^redno sem odgovoril, ie že pokril š rok klobnk ni"g^>vo lepo p1c§i. ^edel ie in se še vedno čudno smehljal.
Na vsak način bi me rad spravil v dobro voljo. Čaka! sem. kai bo rekel.
«Spoštovani gos~od.» pravi «pred vsem se vam zahvalim, da ste me pustili predse. Sicer na se temu ne čudim. Moje ime mi odore vsaka vrata. Ce javijo »gospoda Mayerja», vč vsakdo, kai se to pravi.»
Nisem mogel skriti svoiega presenečeni?, in to ie mož opazil.
«Vaš obraz mi ie priča, da me pozna-te.» ie nadalieval z navidezno skromnostjo «8il sem si tega svest. General baron X .... in grofica Z .... sta mi danes na vse iutro zagotavbala, da sem najboli pozrana oseba v Parizu. Toda dovoli nai bo o meni, za vas gre tu predvsem. Ze davno sem vas hotel obiskati. Vsi moji nrHatel.il so mi opeto-vano Pravili: .Obiščite ga. to vam je krasen človek, gotovo bo prav vese'. če more z vami malo pokramliati.' Za-libog sem pa zelo zanoslen: mar ne? Oprostite mi torej, da nisem že prej prišel.s
Jaz bi prav rad oprostil neznancu, tod t ta ie že priiatelisko nadaljeval:
«No. velrcemeni. seda' mi pa odkriti nove'te. kako vam gre?»
Odgovoril sem mu mehanično, ne da bi kaj mislil:
«Jaz, jaz se počutim prav dobro; hvala za vprašanje.»
«Ah. dragi moj!» se oglasi moj no vi prijatelj, žareč od veselja, «iaz sem srečen, da to slišim iz vaših ust! Sami veste, da je zdravje moža vaše vrste za Francijo velikega pomena. Je pa res sreča, da se dobro počutite. Le čuvajte se. Toda iaz sem prepričan, da mnogo preveč delate. Mi vas potrebujemo!«
Kar zijal sem. ko so mi udariale te besede po ušesih, ve.idar na sem čaka!, kdaj bo konec vsega tega.
Toda ljubeznivi starec je že nadaljeval:
«Nekaj vam povem. Kar morate posebno čuvati to je vaš vid Kdo bi delal. če ima slabe oči ali pomanikljiva očala? Toda ali res dobro vidite?*
Po pravici povedano, oči so mi zadnjih nar tednov res malo opešale. Toda možak me ie že jezil; zato sem vstal in rekel trdo: «Prav dobro. Imam še izvrstne oči.^ »Hvala Bogu'» je vzkliknil trdovrat-než in obsede! «No. ker imate tako dobre oči. oa si og!ejte ta biser.« In pomolil mi ie pred nos neko miniaturno izdalo biblije v krasni obliki.
Komai io odprem, možiček naglo vstane, mi položi roko na ramo in reče s sočutjem:
«Zaka.i ste me varali? To ni lepo. Od s ravno razlikujejo od drugih. Moje od vas bi tega ne pričakoval. Kai? Pravite. . kritje nima primere na tem poliu. Lahko da dobro vidite: toda videl sem, kako j rečem, da sem dobrotnik človeštva, daleč ste knjigo držali, da bi čitali tekst. [ Cim starejši boste, tem bolj mi boste
Vi ste daljnoviden in še prav zelo. Leča vaših oči ie opešala. To se jfe treba pravočasno preskrbeti! Ah. to pa ni le po. da ste me varali!«
Opešal sem. kakor leča mojih oči, in žal mi ie bilo. da nisem zaupal prijatelju. Zelo rad bi se opravičil. Toda ni sem se mogel kajti prijatelj ie začel meriti moj vid in tako prinašal znanstvene dokaze za mojo laž.
«Št. 2314,» ie rekel gospodovalno svojemu tainiku. ki ie dotlej tako t"ho stal ob vratih, da sem ga komaj opazil.
Niti besede nisem mogel izpregovo-riti, tako sem bil poražen. Vdal sem se na milost in nemilost. In nasprotnik me ie že začel obdelavati. Pritisnil mi je ščipalnik na nos, in glej. res sem tekst bolje čital. in megla, ki sem jo pri bra-niu vedno čutil, mi je izginila izpred oči. Nisem mogel prikrivati veselja, kar le moj nasprotnik opazil in govoril:
»Takih očal sploh nikjer ne dobite. Sam iih izdelujem. Po! življenja sem se trudil, da sem izračunal pravo razmerje. Teh očal sploh ne morete preplačati. kajti nikoli vas ne utrudijo, in v tem se
hvaležni! S samozavestjo lahko rečem . nikoli ne boste pozabili gospoda Mayer-ja! . . Sedaj vas moram Pa zapustiti. Da ste le zadovoljni z menoj, za drugo ne vprašam. Sedai pa imam pri polkovniku Y . . . operacijo; pričakuje me.»
Gospod Mayer se ie s prsti dotaknil klobuka in nato pokazal na dvoje očal na mizi:
»Stanejo samo štirideset frankov.«
«Kaj pravite?« sem reke! in postal naenkrat zopet energičen. «To je dvakrat preveč.«
«No. le ne se razburjati! Nihče ne ve bolje za ceno kot jaz, ki sam izdelujem očala, razumete? Kdo bi si mislil, da se bova prepirala za uslugo, ki sem vam jo pravkar izkaza! . .
Moja skopost ga je očividno užalila. Zato je tiho pristavi!:
»Dajte mi hitro trideset frankov, pa vam grem »
Od tega dne sem dalinoviden.
Omenim nai še. da sem pozneje za ubito stekla v očalih tega gospoda Mayerja plačal bonh štirideset soujev.
Naši finančni problemi
Beograjski «Privredni glasnik« je objavil razgovor svojega urednika s finančnim ministrom o današnjih finančnih problemih Jugoslavije. Na vprašanje. kaj bo s carinsko tarifo, je minister odgovoril, da je finančni odbor že začel obravnavati zakonski predlog o carinski tarifi, ki je v mesecu juniju s.opila v veljavo. Tarifo z raznih strani kritizirajo, kar je tudi razumijivo. Ker se ne morejo zadovoljiti vsestranski interesi. Zastopali smo dve načeli, in sicer: da se zaščitita domača industrija in domače delo, aa se stvori podlaga za pogajanja okrog novih trgovinskih pogodb ter da se čimboij osigura izvoz naših produktov, zlasti kmetijskih. Minister upa. da bodo poslanci, katerim je poverjeno proučevanje carinske tarife in donešenje odločitve, upoštevali v prvi vrsti poslednje. Pripombe k novi carinski tarifi naj bi se gibale bolj v pravcu indikacij za vodenje trgovinskih pogajanj, kakor za spremembo tarife pred sklenitvijo pogodb.
Na ugovore, da se niso konzultirale trgovske zbornice, je dejal minister, da je ministrstvo imelo obsežen materijal iz gospodarskih krogov, ki je bil ves proučen, toda se ni moglo vse upoštevati. Kar se tiče zbornic, imajo te še čas, da se izjavijo, dokler zakon ne pride pred plenum. V pogledu izvozne carinske tarife bo naša politika ostala dosledna dosedanji metod', stalnega postopnega manjšanja in ukinianja izvoznih carin. Moramo se prizadevati, da se izognemo tako perturbacijam v cenah kakor tudi perturbacijam v državnih dohodkih.
Na vprašanje, kdaj bo prišla na dnev tli red davčna reforma, je minister naglasa!, da je zakonski načrt o reformi neposrednih davkov že gotov. To je četrti osnutek izza leta 1922. Načrt vsebuje naslednje vrste davkov:
1.)	na dohodek (od zemljišč, zgradb, podjetij, delavnic, zaposlitve, rente);
2.)	na dobitek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in 3.) na skupni dohodek. Čim bo ministrski svet odo bril ta načrt, ga bo minister izročil Narodni skupščini in javnosti.
Glede državnega proračuna za 1926. —1927. je dejal minister, da bo številka večja kakor v zadnjih letih, a da večina tega ne bodo stvarna povišanja niti nova bremena za ljudstvo, nego da je to raba brutto - proračuna, v katerega morajo biti vneseni vsi izdatki in vsi dohodki.
Na vprašanje, kaj bo z našimi vojnimi dolgovi in kdaj se bo pristopilo k likvidiranju tega vprašanja, je dal minister naslednji odgovor: Upniki zahtevajo plačilo in dolžniki se odziva-io tem zahtevam. Mi se prav tako pri-aravljamo za to diskusijo. Stavili bomo konkretne predloge z uvaževanjem naše plačilne sposobnosti. To je zelo težko in veliko vprašanje. Pri nas se zelo često govori o valutni reformi in nezaposleni ljudje stalno ter nestrpno vprašujejo. zakaj se finančno ministrstvo nc izreče za definitivno valutno reformo. Glejte samo to vprašanje o vojnih dolgovih, ki je še nerešeno. Prava sedanja vrednost dinarja se ne more vedeti. dokler se ne ve točno, za koliko bo obremenjen naš proračun, odnosno plačilna bilanca, zaradi izplačevanja letnih obrokov vojnih dolgov. Za valutno reformo se mi moramo še vedno sarno pripravljati ter se držati pri tem relativne stabilizacije tečaja, čim dalje in višje je mogoče. To je politika, ki se danes tudi izvaja in ki je spričo današnjih prilik edino mogoča, pa naj o njej mislijo neodgovorni valutni teoretiki kakor hočejo.
Položaj na našem lesnem
trgu
Kakor je sklepati iz tožb lesnih trgovcev, se prilike na jugoslovenskih lesnih tržiščih še niso zboljšale. Tako tudi ne v Sloveniji, ki sicer po malem in skoro vedno v enaki meri izvaža razne vrste lesa. Izvoz se ni« kakor ne more razviti. V smeri proti Italiji zaostaja letošnji izvoz tako po količini ka* kor po vrednosti za številkami, doseženimi v lanskem letu. Krivo je temu največ vis soko stanje dinarja, ki je podražilo blago za inozemstvo, to je predvsem za Italijo, zaradi česar nam občutno konkurirata Av^ strija in Rumunija. ki imata nižje cene. V druge države je izvoz v splošnem šc manj' ši. V Madžarski, za katero slovenski les tako nc pride v poštev. se borita za tržiš šče Rumunija in Slovaška. Izvoz v Franc!« io se more označiti kot srednji. V Švico se izvaža samo prvovrstno blago.
Na domačem tržišču je v zadnjem času oživela trgovina z drvmi, čemur je pripo« mogla tudi nova železniška tarifa. Za drv« mi sc precej povprašuje tudi iz inozemstva zanimanje za stavbni les spričo pozne se* zone sploh pada. Kljub neugodnim prilikam so ccne lesu prilično čvrste, predvsem drvam.
V Hrvatski so naslednje ravnalnc cene: hrastovi hlodi L 1200 — 1500, IL 800 — 1000, za furnirje 2500 — 3000. hrasto vina na zrcalni rez 3500 — 4000, hrastove deske do 5 cm, neobžaganc 2000 — 2400, fran« coske doge (za 1000 komadov) 14.000 — 18.000. sirovi frizi 1200 — 1500, bukovi hlo* di I. 300 — 350, mehek les, obtesan 250 — 380. mehek rezani materijal 400 — 650. br« zojavni dregi, hrastovi 55 — 120, jelovi 40 — 65. železr.:ški pragi, hrastovi 25 — 70, bukovi 20 — 40, drva za kurjavo, bukova I, za vugon 2500 — 3200. II. 2000 — 2600. me« ^ana drva 2400 — 3000. oglje, za vagon <■500 — 9500 Din.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (21. i. m.)
Pšenica: baška, Sombor, 2 vagona 250. Ječmen: baški. 3 vagoni 175; banatski 8 vagonov 164; banatski, novi, 2 vagona 105; sremiki, sušeni, 1 vagon 160. Moka:
«5», 6 vagonov 24^; «6*, 2 vagona 206.
Zagrebški tedenr-ki sejem (21. t. m.) Obilen dogon živine. Promet pa je trii slrb zaradi močnejšega padca cen živini na dunajskem sejmu, ker se ni nakupovalo za izvoz. Cene v splošnem pokazujejo tendenco nazadovanja. Teleta so se pocenila za 2.50 do 3 Din. a svinje za 1 do 1.50 Din pri kg. Notirajo za kg žive teze: voii I. 10 — 11, il. 8.50 — 9. HI. 7 — 8, bosanski I. 9 "0 do 10.50, IL 6.25 — S. ili. 5 — 7, krave l 7.50 do y, II. 650 — 7. III. 3 — 5, bosanske Ji. 5.50 — 7. 111. 3 — 4. junci 9 — 10, junice 8 — 9.50, I!. 7 — 8. teleta 10 — 12, svinje domače, mesne 13 — 14, sremske 17 do ■ 17.50 Din. Krma: seno I. 100 — 125. II. 70 do 90, stisnjeno 80 — 90, detelja 100—125, slama 75 — 100 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (20. oktobra.! Dogon 13.745 komadov: r d tega iz Jugoslavije 60*. Cene prilično nespremenjene. Le siabše kakovosti debelih svinj so se pocc-niie ine^toma za 5 grošev pri kg. Not:ra'o za kg žrve teže- debele svinje I, 2.35 do 2.45 (izjemoma 2.50), srednje 2.20 — 2.35. kmetske 2.10 — 2 35, stare 2.10 — 2.30 in mesne 1.80 — 2.3iS.
Dnnai-ka borza za kmetijske produkte (20. oktobra.) Protne; 'elo miren in tih. Cno prilično srrblnt. Notirajo v šilingih za ino kg vključno blagovnoprometni davek brez carine na debelo: plenica: domača 38 — 39, madžarska s P>+'sja 41.50—13; rž: donrača 29.25 — 29.50; ječmen: domači 35 — 43, slovaški 42 — 46: turščica: 29 do 30: oves: domači 29 — 31.
= Nov; sedali Eia Ijubl'anski borzi. Dne 19. t m. so začeli poslovati sledeči nov! senzali na ljubljanski borzi sa blago in vrednote. ki so prešli teden položili zaobljubo: Rado Dereani. les fn deželne pridelke: Anton Lušin. ies: hrane Palme, efekte, živino in les: Lože Sianovec, deželne pridelke tn ko!om':a!no blago.
—	Rezultati doklasifkacije piva. Pivo se je prej prevažalo po najdražji povojni tarifi lila, lilb. doč:m jc bilo vino tarifirano po razredu A Industrije; piva so proti temu protestirali rn prometno ministrstvo ;e izvršilo deklasifikacijo piva od III a, III b, na razred A s predpostavko, da se bo pivo pod temi povoljnimi pogon v bodoče prevažata Izključno po železnici, a ne s cestnimi vozovi kakor za čase visoke tarife, iti da se bo s tako intenzivnim prevažanem pokrila ra-zlika v uvožarirl, nastopivša zaradi znižane tarife. Ministrstvo jc zbralo statistične podatke o prevažanju piva pred deklasifikacijo fn po njej ter prišlo do rezultata, da se dohodki niso zmanjšali in da ie celo upati, da se bo pod takimi povoljnimi pogoji prevoz piva še znatno poveča!. S to deklasifikacijo je ministrstvo dalo vsem proizvajalcem piva v državi možnost, da s svoo nadprodukci.io razvijejo konkurenco, ki ie glavno sredstvo za pobianje draginje.
= Pridelek tobaka v naši kraljevini Iz pokrajin, kjer se kultura tobaka goji intenzivneje, prihajajo poročila, da je letošnji rezultat srednji tako po količini kakor kakovosti. Monopolska uprava namerava sredi novembra pričeti z odkupovanjem tobačnih listov. Letošnja tarifa predvideva naslednje cene: za najbolšo kakovost 34 In za manj vredno kakovost 25 Din za kg. Pro-ducentskl krogi želijo, da bi monopolska uprava pravočasno uredila vse potrebno gle de odkupa tobaka, da se ne bodo ponav! ali dogodki prejšnje sezije, ko so producemt! morali čakat! tričetrt !eta na svoj denar.
= Razširitev osljeških tvornic. Osiješko mestno poglavarstvo ie dovolilo tvornici rrlla »Ju-goschicht« uporabo dveh novozgrajenih tvorničnih poslopij. V eni zgradbi je urejena tvornica glicerina, a v drugi tvor-nica mila, ki se izdeluje iz raznih tvorničnih odpadkov. — Tvornica vžigalic »Drava« Je prijavila, da bo izvedla prezidave in nadzidave za namestitev novega aparata za sušenje vžigaličnih klinčkov.
= Ogrožen obrat karbidne tvornlce v Jajcn. Ministrstvo sa socijalno politiko je prejelo brzojavno obvestilo od delavske zbornice v Sarajevu in uprave karbidne tvornice v Jajcu, da se bo moral ukiniti obrat tvornice. zaradi česar bo odpuščenih 600 delavcev. Povod temu je neka naredila nionopolske uprave, po kateri je ustavljeno pošeijanje soli iz Kreke. Delavska zbornica prosi ministra za posredovanje,
—	Velika razširitev mostarske tvornice. Tvornica kovinskega rn srebrnega blaga »Brdo* v Mostarju namerava razširiti svoje podjetje z z.gradlcvijo novih obektov.
—	Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t m. ponudbe za dobavo sanitoia in uviaola, za dobavo betici na, za dobavo sit ln zaviralnikov za nelio-forke. za dobavo naftalina v prahu. Predmetni pogoj! so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 14 novmebra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 223 kom, ročnih ognjegasirih aparatov; 16. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 102 kom. kolesnih obročev; pr| direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dek-strma; 17. novembra pri direkciji državnih železnic v Saraievu glede dobave cina. fos-ior-bakra in cir.ka; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave papirja (raznih špecijalitet) v teži 519.499 kg; 18. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 37.450 komadov raznih zavorniakov ter glede 4000 komadov lok. ognjenih cevi; pri direkcij državnih Jeleznic v Sarajevu g!ede dobave strešne lepenke in dimniških nastavkov t;r glede dobave 15.000 kg jekla; 19. novembra pri
direkcij« državnih žeteznic v Ljtrbljani glede dobave 50.000 kg plinskega ola; pri direkciji državr.ih železnic v Sarajevu glede dobave vrvice za mašenjc. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
—	Mednarodna ra.:siava za notranjo plov-stvo in Izkoriščanje vodn'h s'! se bo vršila v Baslu ob prilik- otvoritve novih prista-nl?k'h naprav od 1. julija do 15. septembra 1925. Razstava bo pod protektoratom švicarskega zvezinega predsednika. Razstava bo nudila si i ko razvoja in pc'oža'a notranjega plovstva ter izkoriščanja vodnih sil v r?-7nlh državah ir. bo razdeljena na 38 oddelkov v katerih bodo razstavljene plovne naprave, pristaniške naprave, vodne zgradbe, ladijski stroji, zajezilne naprave, vodne zgradbe, armaturni predrreti, turbine, se-saike itd. Med razstavo se bodo vršili kongresi in posvetovanja luzemskih in tujih drn štev. Interesenti, k; bi se podrobnete za-ni mali za prireditev se na; zglarijo v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljanf.
= Prati špekulaciji s pšen'co v Chicasu. Da se špeknlattvno gibanje na žitni borzi v Chic3i,u onemogoči ie chicašk; trgovinski j Lrad po vesteh iz Londona imenoval kc-j mite, čegar naloga je, da se prepreči vsaka I špekulacija. Direkcija komiteja je izjavila. | da se sme trgovina vršiti samo po določenih ; cenah in da se bodo vse kupčije, ki se bodo sklenile po neodgovarjajočih cenah pro-glasfe za neveljavne.
—	Produkcija sladiioria v Češkoslovaški. Sladkorna kampanja Češkoslovaške za leto 1924-25. je prva, ki je prekoračila predvojne rezultate. ProIzveCio se Je skupno I4.2S milijona centov sladkorja to je za 42.5 odstotka več kakor v prejšnji kampanji. Količina pese, kj je v zadnji kampanji bila predelala. je znašala S2.3 m j i iona centov napram 58.4 v prednjem letu.
= Kmetijska razstava v Prištini. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odobrilo priprave za kmetijsko razstavo v Prištini in dovolilo subvenci o v znesku 20.000 Din.
= Naraščanje bolgarskega izvoza "ajc. Iz Sofije poročajo: Letošnji izvoz ia'c do 30. junija je narasel na 724 vagonov preti 611 vagonom v prvi polovfc! 1924. In 286 vagonom v enakem času 1923. Do konca 192;. se pričakuje rxrdvo.iitev izvoza jajc napram letu 1924.
Borsje
21. oktobra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudoe in v oklepajih kupčijski zakPučkl) Vrednote: investicijsko 81 — 0. Vojna škoda 358—0, zastavni listi Kranjske deže'ne banke 20—23. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—23, Celjska posojilnica 201—202 (201), Lubljanska kreditna 230—0, Merkantifcna 100—105. Kreditni zavod 175—1S5, Strojne 120—125. Trbovlje 338- 345, Vevče 120-fl, Nihag 38-40 Stavb na družba 113-120, Šešir 140—0. — Blago 1 e s: bukovi hlodi L, sveži, od 35 cm napr., od 3.50—450 m, fco meja 440—0; bukova
drva, tne*erska* suha, zdrava (do 15% okroglic). fco meja. 3 vagoni 23—23.50 (23.50); bukovi p'ohi, 40—80 mm. živ rob, od 2—5 m, L, II., II.. suho, zdravo blago, ico meja 0—700; hrastovi plohi, monte, ne-obrabijeni, teo meja tranz. S60—900; poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljub-l;ana 260—0; turščica: stara, par. sremska postaja 1 vagon 182.50—182.50 (182.50), nova, par. slav. postaja 0—122.50, nova v storžih, par. slav. post. 0—75; oves sremski, par. nakl. postaja. 1 vagon 160—160, (160); fižol: mandolon, fco Ljubljana 285—0, pre-peličar, ico Ljubljana 310—0, ribničan, fco LJubljana 300—0.
ZAGREB. Tržišče bančnih papirjev ne pokazuje napram včeraj nikakih sprememb. Le Praštediona je rraio poskočila. Promet je bi! minimalen. Od industrijskih vrednot se je tečaj Eksploataclje okrepi! na 59, tekom sestanka pa je zaradi velike ponudbe znova oslabel na 55. Slaveks je poskoči! na 139. Tendenca za Vojno škodo je postala mlačnega. Začela se je Vojna škoda trgovati po 354 napram 360 včeraj ter je tekom sestanka zaradi več e ponudbe padla na 345. Za december je bila zaključena po 250. Investicijsko in agrarne nespremenjene. — Dinar je v Curihu ponovno popustil. V Zagrebu je bila v devizah tendenca nespremenjena. Devizni tečaji so z malimi spremembami obdržal; včerajšn o višino. Povpra ševanje v vseh čekih ie pokrivala Narodna banka. Skupni promet je znašal 9.2 milijona dinar ev. notlraie so devize: Dunaj 796 —806, Berlin 1339—1349, Italija izplačalo 224 8-227.2, ček 224.8—227.2. London Izplačilo 272 in tri osminke — 274 rn tri osminke, Newyork kabel 56.25—56.85. ček 56.1— 56.7. Praga 166.62 in pol — 168 62 in pol, ček 166.37 in po! — 168 37 ;n pol. Švica 1084 —1092; valute- dolar 55.42 in po! — 56.02 in po!, fr fr. 248-0. mK 0.077—0.078 lire 224.3-226.7: efekti: bančni,- Trgo 11 —1130. Eskomptna 129—130, Kreditna Za-gieb 132-133, Hipo 72 5—73, Jugo 110—111. Ljubljanska kreditna 225—0. Obrtna 85—90. Praštediona 960—965, Slavenska 49—50, Narodna 4000—0; industrijski: Eksploataci.ia 55—57, Dubrovačka, zaključek 580, Slaveks 135—139, Slavonija 51-515. Trbovlje 340—
Oiocarlate se. da eden pat
nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro aH zlato)
nk9ju6u
traja kakor štirje pari drugih. Kupite erien par in nrepričajtt ss. — N pavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
Vi B
365, Vevče 120—0; državni: investicijsko SI, agrarne 52, Vojna škoda, prorrptna 345— 34o. Za oktober 347—348. za november 349 —350.5.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 794.5—795,
Berlin 1344—1346, Bruselj 257.5—258, Bud:.:-pešta 789—791. Bukarešta 26.75—27, Iiali i 225.5- 220, London 273.1-273.2, Nevvvork 56.32 in pol — 56.3 in poi. Pariz 249—25-1.5, Praga 167.35—167,38 Švica 1087.5—1087.75.
CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.60,, New york 519, London 25.1325, Pariz 22.95, Milan 20.73. Fraga 15.37, Budimpešta 0.007270 Bukarešta 2.475, Sofija 3.80, Varšava 85, Dunaj 73.15.
TRST: eiekti: ob!:,-actjv: Julijske Krajine 65.o0, Zivnostcnska 2:>\ Cosulici! 281, Daimazin 2-43, Lioyd 1000. Split cement 440, Krka 35S: dc i z e- Beograd 44.35 — 44.75 Dunaj 350 — 360, Praga 73 25 — 73.75. Pariz 110.50 ..... 111.25. London 121 — 121.50,
Curih 480 — 454, Ncwyork 24.90 — 25.05; valute: dinarji 43.50 — 44.50, 20 slatiii frankov 95 — 9S, zlata lira 484 20.
DUNAJ. Beograd 12.56 — 12.60, Burita 168,75 — 169.25, Budimpešta 99.17 — 99.47 Bukarešta 3.3525 — 3.1725, London 34.315! do 34.4150. Milan 28.27 — 28.39. Newyork 7-08.55 — 711.05, Pariz 31.29 — 31.45, Pr: ga 20.9975 — 21.0775, Varšava 117.10 do 117.60. Curib 1.56.50 — 137, Sofija 5.11 do 5.T5.
PRAGA. Btograd 60.10, Berlin 804.50, Curih 651.25, London 163.425, Milan 134.50, Ncwyork 33.75. Pariz 149.50. Budimpešta 4.7! 25. Dim <ii 477.875.
BERLIN. Beograd 7.44. London 20.313, Newyork 4.195, Pariz 18.53. Praga 12.42, Curih S0.80. Dunaj 59.12. Milan 16.765.
LONDON. (Opoldne). Beograd 274, New york 484.25. Italija 121.25, Dunaj 34.36 Švica 25.13.
NEWYORK. (Zaključno 20 t. m.) Beograd i.77 in tri četrtinke. London 4.84 in ena če-trtinka, Italija 4.02 in po!. Dunaj 14, Švica 19 27.
Šport
Atena : Primcije 13 : 1 (8 : 0)
Atena si je v drugi prvenstveni tekmi proti Primorju, ki se je vršila v torek, pri; borila zopet dve točki. Zmagala je po pre« cej trdem boju. Družina Primorja je pric jetno izncnad.la, nudJa je Ateni, ki je bi= la celo igro v premoči, trdovraten in oster odpor. Omeniti je predvsem Jančigajcvo v golu. ki je izvrstno in jako uspešno bra= nila svoje svetišče. Zadržala je celo vrsto ostrih strelov ter s tem obvarovala Pris morje težjega poraza. Ko se bo navadila obdržati žoge v roki, mesto da jih odbija, bo prestala ena naših najboljših vrataric. Tudi obramba s krilsko vrsto je prav za= dovoljivo rešila težko nalogo ter zavrnila mnogo opasnih napadov atenske navale. Nikakor pa ni uporabljiv za težje tekme, kar smo konstatirali že pri zadnjih teks mah, napadalni trio, katerega bo moralo Primorje nadomestiti z novimi mladimi močmi, ako se bo hotelo uspešno boriti proti tujim družinam.
Atena v svesti si sigurne zmage je temu primerno tudi igrala. Videlo se ji je, da hrani svoje moči in da se noče napenjati preko mere. Napadalni trio kombinacijsko dober, ravnotako tudi v streljanju na gol; njegova igra pa je prepočasna. V krilski vrsti dobra Zannerjeva. Cimpcrmanova v golu je svojega nasprotnika nekoliko pre= več podcenjevala, na ta rovaš gre tudi edi« ni gol ki ga je doseglo Primorje.
Ilirija : Primorje. Včeraj v sredo se je od:graI še ostanek prvenstvene tekme Ilis rija : Primorje, ki je bila dne 14. t. m. pre= kinjena vsled teme. Igra je končala z 2 : 0 za Ilirijo tako, da se glasi sedaj končni res zultat 17 : 0 za Ilirijo.
Hazena Zagreb : Ljubljana
V nedeljo dne 25. t m. se vrši na igrišču Ilirije medmestna hazenska tekma Zagreb : Ljubljana. To bo tretje srečanje obeh reprezentanc. Obe prejšnji tekmi sta iz« padli v korist Zagreba, zadnja celo z ve« liko diferenco 19 : I, ki pa nikakor ni bila izraz prave moči obeh družin. Ncdaljska tekma bo. vshd napredka obeh reprezen« tanc osobito ljubljanske, ki bo skušala na vsak način popraviti spomladanski poraz, ena najzanimivejših in najbolj napetih te« kem v letošnji sezoni. Športno bo nudila sigurno velik užitek, za kar nam jamčijo posebno zagrebške hazenašice, med katc« rimi sc nahajajo naše znane internacijo« nalke Tomljenovič, Flick, Vidrich in dru« ge. Ljubljansko družino bod-" tvorile v glavnem igralke Ilirije in Atene, ki so v zadnjem času. kakor je pokazala nedeljska tekma med obema kluboma, v prav debri formi, ter bodo n>-d;lc Zagrebčankam zelo oster odpor, tako da bo morala družina Za« greba napeti vse moči, ako bo hotela zma« ponosno zapustit: Ljubljano. Tekma se vr* ši popoldne ob 14.30.
Mladinske pokalne bazenske tekme, j Ljubljanski hazenski podsavez namerava razpisati v prihodnjih dneh mladinske tek* me za prehodni pokal. Tekmovale bodo
Veselite se!
„B(!^0(l!!?! lopar
pride.
lahko deklice stare do 16 let nc glede o to, ali so verificirane za kak k!ub ali cc Namen teb tekem je dvigniti zanimanj med žensko mladino za to idealno ^rano športa, na dru^i strani pr. v^nohutliti klu: be, da skrbe za zadosten mlad naraščaj, brez katerega naša hazena nima izgleda z„ kakršnikoli napredek. Natančen razpis pri: cbčimo v prihodnjih dneh.
S. K. Ilirije nogometne sekcija. Dant: v četrtek ob 16. uri trening na dva gola -u I. moštvo, rezervo in juniorje. — Načelnik
ZNS. sekcija Ljubljana. Redne seje sekcijskega odbora se vrše odslej vsak se, tek ob IS.30. — Načelnik.
Ljubljanski ptivački podsavez. V petek, 23. t. m. ob pol 9. uri zvečer v cEmc ni» važna seja. Prosim polnoštcvilnc tide ležbe. — Predsednik.
Naša nogometna reprezentanca odpo tuje v Prago v pondeljek. 26. t m., in ne kakor smo včeraj poročali že v petek. Lpravni odbor JNS je sklenil, da naši igri či in rezerve, ki so določeni za meddržavno tekmo Češkoslovaška : Jugoslavija nc sim jo clo povratka iz Italije nastopiti na nobeni drugi tekmi, bodisi prvenstveni ali pri jatcljski. Vsled tega morajo podsavezi od goditi vsem onim klubom, ki imajo svoi, igrače v državni reprezentanci, vse prven stvenc tekme do povratka reprezentance v Italije.
Praga : Budimpešta. Čisti dobiček tek mc med reprezentancama Prage in Budim r>cšte je znašal v našem denarju 150.00I-Din, ki jih bo madžarski savez porabil i dobrotvorne svrhe.
Največje športno igrišče Hohe VVarte na Dunaju, ki je last Vienne, bodo toliko povečali, da bo na njem prostora za 80 ti soč gledalcev.
Hazena v Zagrebu prošle nedelje. Con cordia : Hašk 5 : 3 (2 : 3). Zaslužena zma g" Con^ordije, ki se je s to zmago plasirala na drugo mesto prvenstvene tabelc AŠK : Viktorija 6 : 0 j>ar forfait.
Službeno iz LHP. V petek popoldni ob 16.45 se vrši na igrišču Ilirije treninp. tekma med A in B teamom v svrho konč ne sestave ljubljanske reprezentance, ki nn stopi v nedeljo dne 25. t. m. proti zaereh ški reprezentanci. Treninga se imajo udeie žiti sledeče hazcnašice: Jermol I, Jermo! II Bernik, Petan. Vider, Oman. Legan, Priv šek, Sporn. Koch II. vse S. K. Ilirija; Cim perman, Zupančič, Petrič II, Erbežnik. Zan ner, vse TKD. Atena: Jančigaj II ASK. Pri morje. V garderobi Jc biti točno oh 16.30. Proti vsem. ki se treninga ne udeleže, sc bo najstrožje postopalo. TKD. Atena se naproša, da stavi na razpolago modra krila, SK. Ilirija črna krila. Drugo opremo je prinesti s seboj. Trening tekmo so>di g. Pa: hor. — Tehnični referent.
Lahkoailetski miting v Celju. Kako. smo že javili priredi S. K. Celje dne 8. no. vembra moški lahkoatletski miting, na ka terega so povabljeni vsi klubi ljubljanske, ga lahkoatlctskcga podsaveza. Miting se vrši na igrišču na Glaziji in se začne ob 13.30 uri. Spored tekmovanja je sledeči: !. Prcdtek 100 m, 2. skok v višino z zalctrmi. 3. prcrftck 400 m. 4. met krogle. 5. tek 3000 m, 6. skok v daljavo, 7. tek 800 m, 8. met diska. 9. finale 100 m. 10. met kopja. 11. fi nale 400 m, 12. štafeta 4 X 100 m Prijave s prijavnino 5 Din za osebo in točko, mo štvo 15 Din, je poslati najkasneje do 3. no vembra na naslov J. VVagner, Mestni magi strat. Celje. Startati smejo verificirani in nevcrificirani člani klubov LLAP. Nacradc bodo izdane za L in IL mesto vsake discip line.
Službene objave LNP. (p. o. seja z dne 21. X. 1925). V nedeljo dne 25. t m. se od igrajo sledeče tekme: predpoldne ob 9. Slo van rez. : SK. Ilirija rez., ob 10.30: SK. Slavija : SK. Svoboda. Obe tekmi se vršita na igrišču SK. Ilirije. Nadalje ob 10.30 na igrišču ASK. Primorje: ASK. Primorje : 2SK. Hermes. Popoldne na igrišču ASK Primorje: ob 14. SK. Slovan : SK. Ilirija, ob 15.30 ASK. Primorje : 2SK. Herme-Ostali sklepi in termini prv. tekem se oH javijo naknadno. — Tajnik II.
Zbor nast^vnikov JZSS sc vrši v petek dne 23. t. m. ob 18. v damskem salonu k* varne Emona. — Sestanek obvezen.
Dislančni tek na 10 km Zelezničarski S. K. Hermes priredi v nedeljo 25. t. m. ccstni tek za po<-dince na 10 km dolgi pro gi Šiška « Št Vid in nazaj. Start ob 11. na prostoru S. K. Ilirije, cilj istotam. Startati smejo vsi verifici rani atleti klubov včlanje nih v JLAS. Prvo doš!a trojica prejme kolajne, poleg tega se podeli zmagovalcu šc častno darilo. Prijave s prijavnino katera sc je znižala na 10 D'n za osebo, je poslati na naslov: fvo Bari. Ljublj_na VII. Malga-jeva uL 15. in to najkasneje do 24. t. m Naknadne prijave se srrreimejo le p-ot: dvojni prijavnim. — ŽSK. Hermes.
A. S. K. Primorje. Kolesarska sekcija, vabi vse svoje člane na važen s-stanck. gleda prireditve kolesarske stafetne dirke in d;rke na d:rkn!;šču. Sostanck v restavraciji "Zvezda« dne 22. t. m., točno ob 20. Ude ležba ob ve 7i a, — Načelnik.
Vremensko poročilo
L!ub1iana, 21. okt bra 1925.	L;uWi?n.i 30fi m nad morietr
Krai opazovanja
ob
Zračni tlak
Liubi ana Liuuljana LiubMana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost
7. 14 21. 7. 7. 7. 7. 7.
768-7 7' 6-9 765-5 768-0 762 9
760 8
Zračna temperatura
50 90
118 50 30
3-0
Veter
|ug jug. zap.
jug
fug. vzh.
vzhod
Oblarno 0—10
obl. po! obL
9
dež
Padavine mm
8-0
Solnce vzhaja ob 6 2? zahaja ob 17*7, luna vzliaia ob 93. zahaja ob 19 49
Baromet"! nižji temperaiura višia
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo, toplo., vetrovno.
'Opisi
VlC. V nedeljo dne 18. oktobra je otvo-
|-;1 sokolski gledališki oder na Viču svojo aeto igralno sezono. Kot slavnostna predstava se je vršila Govekarjeva narodna gra «Rokovnjači», katero je prav spretno Irežiral brat Rems. Igra, ki je na nai h po-Meželskih odrih prav dobro znana, je tudi laa Viču privabila številno občinstvo, tako, Ida je b;!a prostorna sokolska dvorana po-IpoSnarna razprodana. Vidi se, da si publika Iželi zopet narodnih iger. Upajmo, da jih Ibodo Vičani večkrat uprizorili. Predstava, Ipri kateri je sodelovalo skoro 40 ostb je (prav dobro uspela. Vsi igralci so se oživeli; v svoje vloge ter so nekateri svojo vlogo naravnost sijajno izvedli. Preobširno bi bilo, da bi navajali vsakega posameznega ligraJca in igralko. Poudariti pa moramo, da Lo se vsi brez izjeme potrudili ter so bili [jeližni burne pohvale mnogoštevilnih gle-Ijalcev. Tudi scenerija tn razsvetljava je (bila prav lepa in posrečena. Končno nekaj hripomb. Brat suiier naj suflira prihodnjič holj tiho, da ga ne bodo prej ču-li gledalci liot pa igralci na odru. Preglasno sufKra-Inje napravi na gledalca mučen vtis. Red v I dvorani ni bi1 na višku, krivo ie bilo temu I -udi, da ob pričetku predstave še ni bilo električne razsvetljave. Tudi naj reditelji Iv bodoče pazijo, da bodo posetniki dobili pravilno svoje sedeže. In končno, predstave naj se točno pričnejo ter naj bodo pav-jze koiikor mogoče kratke. — V nedeljo, I dne 25. oktobra se igra ponovi, na kar |»pozarjamo Sokolstvu naklonjeno občinstvo JESENICE. Na mnogobrojna vprašanja |;!ede mojih gledaliških iger javno odgovarjam, da jih na željo Zveze kulturn.h I društev v Ljubljani tekom meseca pošljem |[ej kulturni instituciji, kjer bodo prepisi ;er na razpolago. — Leo Pibrovec, učitelj. TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Sokol-Iško društvo je priredilo »Koroški dan» dne [ 10. oktobra z javno manifestacijo na kopa-iškcm trgu. O važnem pomenu tega dne je kovoril br. starosta D. Gregorc, ki je pojasnil zbranemu občinstvu bedo in gorje naših zasužnjenih bratov onstran Karavank. Pevci pa so zapeli nekaj rodoljubnih pesmi. Pri tej priliki se je nabrala znatna |vsota, ki se odpošlje Jug. Matici.
TRŽIŠČE PRI MOKRONOGU. Prvo gospodarsko društvo priredi v nedeljo ob 15. Inri v Tržišču trgatev s prosto pokušajo mošta Malkovških goric ter z zabavnim ve-|;erom. Uljudno se vabijo kupci in prijatelji društva, ker bo bogati spored nudil vsakomur obilo užitka. — OdboT.
ČRNOMELJ. Narodna društva v Črnom-:u so priredila ob petletnici nesrečnega | plebiscita na Koroškem v nedeljo dne 11.
i bra v hotelu Lackner »Koroški večer«. I Na sporedu so bile deklamacije, govori, žira slika itd. Veseli nas, da je naše ljudstvo »kazalo za prireditev tako veliko razumevanje in je do zadnjega kotička napolnilo dvorano hotela Lackner. Ob takšnih prire-
ditvah, ko se narod vsako leto s tužnim srcem spominja narodne nesreče, pa smatramo, da je vsako nemškutarenje neumest no in brezobzirno. Zatorej opozarjamo do-tične in upamo, da se kaj takega v bodoče več ne bo pripetilo, ker bomo sicer tudi mi v nasprotnem slučaju brezobzirni.
ŠT. PETER POD SV. GORAMI. Počet-kom tega tedna smo končali pri nas trgatev. Izredno topli in lepi dnevi oktobra so pospeševali izdatno zoritev in sladkanje grozdja, tako da smo lahko pri danili razmerah s kakovostjo mošta jako zadovoljni. Pogled na krasno razvito grozdje nam je sicer ob~ta! več mošta, vendar se je marsikateri vinogradnik v svojem optimističnem pričakovanju vrezal, kajti grozdje ni dalo pričakovanega doneska, ker je premalo jplenjalo-. Kupci se že pridno zgla-šajo ter obljubujejo, da pridejo gotovo kupovat po kipenju mošta, znamenje, da jim mošt iz naših goric izredno ugaja.
Sokolsko gledališče v Škof ji
m
Z jesenjo se je začelo igrati na številnih podeželskih odrih. Ni večjega kraja, k er bi Sokol ne imel gledališkega odseka Zganila so se tudi že katoliška izobraževalna društva, ki hočejo tudi v tem oziru delati Sokolu konkurenco. Ni naroda, pri katerem bi se kvantitativno tako gojilo gledališče, kakor pri nas. V tem oziru so nam enaki samo še Čehi. V vsaki več i vasi se danes že igra in tako lahko rečemo, da igra čez zimo več stotin majhnih podeželskih odrov. In vendar s čudom gledamo, da nam vsa ta gledališča dajo tako malo izrazitih zastopnikov gledališke umetnosti. Najlepše zrcalo so naža gledališča v Ljubljani in v Mariboru, ki dobivajo predvsem naraščaj iz naroda in ki ne kažejo nobenega izrazitega talenta, ki bi se povzpel na mednarodno višino. In vendar se tisoči kretajo na podeželskih odrih, med katerimi bi moralo biti dokaj talentov. Če pa pogledamo slabo kvaliteto igrajfa, nesistematičnost, s katero se goji gledališče, površnost, vihravost, nepoznanje tvarine, je takoj jasno, da takšno udejstvovan.ie ne more doprinesti nobenih pozitivnih sadov v kulturnem oziru. Nepoznavanj o-'rd?.'išča se nadal.e jasno izraža v stavbah. Večji prostor je dvorana, nekaj kvadratnih metrov obsegajoči manjši prostor pa oder, kolikor mogoče vse primitivno. In vedno novi domov; se zidajo, a povsod ista brezmiseinost v zidanju. Da ne govorimo o neštetih manjših odrih, vzemimo za primer samo Kranj in Maribor. V pivem so zidali Narodni dom; gledališka dvcn-ana in predvsem oder ne kažeta niti najmanjšega rcojma, Hko naj bo ustvarjeno gledališče Še slabše je v Mariboru. Zadružna banka ;e zidala impozanfno paiačo, na dvorišču tudi dvorano in oder, kar se imenuje danes L:udski oder. Pa je naravnost kulturen škandal, da so ljudje, ki so razpolagali z milijoni, dali narodu takšen kurnik za gleda!1*??. In tako gre naprej,
zida se in zida, a ne ustvari nikjer kaj gledališču podobnega. Zato je z veseljem pozdraviti vest v »Jutru«, da se hoče Zveza
kulturnih društev v Ljubljani predvsem brigati tudi za podeželske odre. Veliko bi storila, če bi skušala iztrebiti diletantizem v najslabšem pomenu besede, ki je prepredel vse naše podeželske odre, ter bi nadafe skušala uplivati s strokovnimi nasveti pri načrtih za stavbe, v režiji, šminkanju, scene-riji itd. pa z eventuelnimi kurzi. Take in slične misli se vzbuja o, ko gledamo naše diletante kjersibodi in na primer tudi v Skof.fi Loki, kjer je Sokolsko gledališče otvorilo svojo sezono z dramo »Dom« od Jalena. Je to domača, neštetokrat premle-ta večna zgodba o zadolženem grunta, izprijenem študentu, oderuškem krčmarjj, vsakdanji pojavi naše vasi. Mati. ki ljubi vsak predmet domačije in ga čuva kakor relikvijo, ki ljubi svoje otroke do skrajnost; ter že komaj čaka. da pride tudi izprijeni študent, ki ga brat e in sestre ne morejo več videti. Bratje in sestre si zavihajo rokave in v potu svojega obraza rešijo domačijo, ki ji preti že boben. Torej precej hvaležnih motivov, katerih avtor ni bogvekako spretno uporabil, ki pa bi pri dobri režiji bilj efektni na odru. Naši diletantje so v prvem dejanju tvorili še dokaj harmonično skupino, v drugem dejanju so popustili, v tretjem in četrtem so prišli 12 tira in izpre-menili vse v farso. Konce posameznih dejanj so skušali napraviti efektne, zato pa se ;e med dejanji prezrlo vse, kar bi zamo-glo dvigniti igro. Da omenimo samo prizor, ko pride izprijeni študent zopet k ljubeči materi, — kako hvaležna scena, — in vendar sta se srečala kakor dva tujca na cesti. In takih scen je več. Poznalo se je, da nj bilo enotne režije in da so igralci premalo disciplinirani, ker dela vsak precej po svoje kakor mu pač prija. Kmečka soba je edina scenerija. ki io zamore dati vsak podeželski oder najlažje Ln najpopolnejše. Zato je malomarno, če vlada takšna praznota na odru. So tipični rekviziti, ki jih ima vsaka kmečka hiša in ki se ne smelo prezreti. Pri vajah ali vsaj pri generalni vaji morajo biti rekviziti pri rokah, ker je mučno, če igralčeve vile ali kosa nočejo nikjeT stati. Treba je paziti na zunanjost igralca. Bubi-frizura in vile ne harmonirajo. zato ni napačno, če si igralka zaveže z ruto glavo, kar ženskam navadno dobro pristo.ia. So to malenkosti, ki kvarijo celoten uti-s, če se jih nabere v vsakem dejanju. Velike važnosti je šminkanje. Profesor je zgledal, kot bi ga namazali s sa ami. Mati je imela nekaj črnih črt po obrazu, da ie izgledala bolj kot bolehna sestra in ne kot mati. Stanku sta dalj debeli, beli črti pri ušesih izraz škro-fuloznega človeka. Brčice Mirka so bile smešne. Vidi se, da nobeden nima pojma o šminkanju. Zato riskirajte 1000 Din od eventualnih prebitkov in pošljite brata frizerja za en mesec prakticirat k gledališkemu frizerju v Ljubljano fn ste rešeni vseh skrbi. Od posameznih igralcev se je odlikoval predvsem krčmar po sigurnem in inteligentnem nastopu. Tine ni precej zaostajal za
njim, toda mnoga mesta nj pojmoval pravilno. Tone je ugajal z umerjeno igro. Govoril je gorenjski dijalekt, medtem ko so nekateri lomili po škofjeloško, kar je zelo motilo. Mirko, Stanko, Škrjanc so bili slabi, zadnji niti karikatura profesorja. Šlo mu je zmiraj na smeh, da se je bilo bati vsak čas izbruha. Lojze bi moral biti bogat posestnik, pa je bil zastaven kmečki fant, je pa brez dvoma talent in oderska figura. Angeli se je poznala vestnost in veselje do stvari, igrala je dobro, če česa ni pogodila, je kriva režija. Poklicni režiser bj je bil vesel. Mati v prvih dveh dejan ih dobra, pozneje pa je precej popustila. Tončka je dobra sentimentalka, ima izbrane kretnje in tudi mimiko. Vse to bo morala pokazati v drugi igri, pri tej stvari zadostuje bolj naravna in domača Igra. Včasih je govorila pretlho. Ivanka še precej dilefantska. Celoten utis igre nj bil dober. Pri talentih, ki so na razpolago, se da ustvariti tudi še kaj boljšega. Več zanimanja, vestnosti, ljubezni do stvari, pa bo sokolsko gledališče delalo čast Škofji Loki. Naj ne dorr.inira Sokolski dom nad »lontrgom« samo po vzvišeni legi, temveč tudi po plodonosnem kulturnem udejsivovan.u. Zdravo! — Prolaz-nik.
Dve operisi noviteti
v
V četrtek 22. t. m. je v ljubljanski operi premijera Gerbičeve opere »N a b o r«, ki se to pot sploh prvi4 izvaja na gledališkem odru. Častitljivega starčka, pokojnega Fra* na Gerbiča, se pač spominja še vsa Ljub' ljana. Rojen Cirkničan, posvetil se je pr» votno učiteljskemu poklicu. Ker pa je imel zelo lep tenor, je da! učiteljstvu slovo ter se izobrazil za opernega pevca. Kot tak je bil angažiran v Zagrebu. Ulmu, Pragi in Lvovu, kjer je bil naposled profesor petja na tamkajšnjem konservatoriju, dokler se ni odzval vabilu stare Narodne čitalnice v Ljubljani, da sprejme pevovodstvo čitalni* škega zbora obenem pa tudi šolsko ravna« teljstvo na Glasbeni šoli Glasbene Matice.
Kmalu po Gerbičevem prihodu v Ljub« Ijano so se začele priprave za ustanovitev slovenske opere in pri teh pripravah je Ger« bič z vso vnemo sodeloval, saj sta imela on in njegova soproga, odlična pevka, za naše razmere uprav velikansko operno ru« tino. Ko so opero ustanovili, je bil Gerbič njen prvi kapelnik. njegova soproga pa pr« va primadona. Pozneje se je popolnoma posvetil Glasbeni Matici in delal zanjo do zadnjega svojega diha, ko je po kratki bo« lezni med svetovno vojno umrl.
Opera »Nabor« ima dve dejanji ter sle« deče osebe: Jelka — ga. Lovšetova; Bošt« janka. njena mati — gdč. Ropasova; Jože — g. Kovač; Košek, njegov oče — g. Rum« pel j; Marzin, vaški lovec — g. Subelj; Jer« nej, premožen kmet — g. Zupan: gostilni« čar Zalar — g. R?'s Franc: nočni čuvaj Jan« ko, invalid — g. Sekula; godec — g. Perko. Dejanje se godi na Notranjskem na vasi,
deloma v gostilni.
Vsebina je v kratkih obrisih sledeča: Jo že, mlad fant. je zaljubljen v va:;':o lepotico Jelko, hčer male posestnicv Njo pa zalezuje tudi Jernej, ošaben I bahaški kmet. Jože jc potrjen in mora ' vojakom: zato prosi Jelko, naj mu ostane zvesta. Vmešava se Jernej, češ, kaj bo; jemala bes rača, vzemi mene, ki imam lepo posestvo. VusnTe.-'Se prepir, navzoči fantje agovar tajo deloma Jožeta, deloma pa Jerneja. Prepir konča z bojem, v katerem ubije Jer: nej Jožeta.
Druga noviteta tega večera ic opera »P o v r a t e k®, delo znanega dalmatinskega skladatelja Josipa Hatzeja. Rojen Sr>li« čan. se je posvetil po dovršeni realki <jlas« benim študijem. V kratkem času jc izdal v ZaTeb'.i prvi zvezek svojih samospevov: uspeh je bil tako velik, da je sklenil, da se posveti izključno g'asbi. Odšel je na kon--servatorii v T"saro v Italiji, kjer je bil uče> nec slavnega Petra Mascagnija. Po dovrši nem konsTva'orij i je bi! privatni učitelj petja na D"naiu: I- 1906 pa ga ie pozvalo pevsko društvo »Zvonimir« v Splitu, da prevzame pevovodstvo. Po končani svetovni vojni ie bi! imenovan profesorjem petja na srednji tehnični =o!i, obenem pa je postal zborovodja »Guslarja«.
Hatze jc najbolj znan po svojih samo spevih s snremljevanjem klavirja, katere je izdal deloma pri Krg!ij" v Zagrebu, naj« več nfl v založbi Edition Slave na Dunaju. Kot zborovodji jc komponiral t''di ženske, irešan-e in moške zbore in ti'di zbore s spremljevanjetn orkestra. Krasne so tudi njegove koncertne priredbe makedonskih. b»?arskih. src iskih in ciganskih narodnih pesmi.
Hatze je v bistvu melodik in to ga jc tudi tako splošno priljubilo. T"d; njegova opera »Povratek« je polna najlepših me!o= dij in prav zato vsi pevci to opero tako ljubijo. Opera sama ima dva dela. ki sta z-ezana po zelo efektnem orkestralnem in--termezz^. Vsebina je sledeč?: Božični ve« čer je. Pri krnni Kati in omoženi hčeri .Teli sedi družba, ki se pripravili m polročni« co. Kar vstopi stari prosiak Dako in na željo gostov pripovcd-ije zgodbo o svoii ne* srečni ljubezni. Gostje se razidejo. pri .Teli ostane samo bosa ti selj:>k Stanko Med pii-ma je grešna !j"bezen. Stanko obljubi Je!:, 'dp jo popelje k polnočnici. Naenkrat sc povrne Ivo, .Tolkin mož. ki je delal v to« varni v Nemčiji. Kata in .Tela sta v veliki rpdregi, katero trovefa še vaška koketa Marta, ki ozmerja Kato. da njo opravlja, a dovoljuje Jeli z drugimi hoditi. Ivu je vse jasno, umori Stanka, ko pridq_k~Jeli. da b' jo odpeljal k polnočnici. Lepo zaključuje zbor s spremljevanjem orgel, ki se čuje i7 bličnie cerkve.
Pri premijeri na ljubljanskem odni so vlos ge sledeče zasedene: Ivo — g. Orlov, Jela. njegova žena — ga. Jenikova, Kata, mati — gdč. Potučkova, Stanko — g. Balaban. Dako — g. Betetto, Luka — g. Rus J., Mar« ta — gdč. Korenjakova. Opero dirigira ka« pelnik N e f a t, režira g. Kralj.
Elektro-motor
in eirkularno 2 a g o 4 BP,
220 voltov proda Anton Valiavec, Sp. Šiška št. 5.
26739
Mali oglasi, ki slu2ijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —. Najmanjši znesek Din 10'—%
fsa?
S
Vulkanizira
f*3 vrste g d m i j s parna
nlkanitarija P Škafar v LJubljani Rimska <"est» 11 270
Popravila
Mehanik Ivan Lesiat
iri*",ifa!i«t za pipnni atroi«
Mnr'hof <amc Vetrinjska ollca 50 lelefon 5t 434

Nagrobm vence
z- 'nje najcenejše in naj-**! tovarna. — V zalogi '• r.o velika izbira Cvrtli-cPalma*, Po č trtek lastnik Stres).	26534
Sodavičarfko obrt
rz."rnrm v najem, event. ' knpim. — Tonu lhe je ti na unravo <Jutra» 1	26743
Prakt:kant*?i,?3
f' -ji stenografije in stro-J*pi«ia «e sprejme takoj ▼ ;*irov>-ko pis.irno na r'pželi. %yla4ati" mora nemščino. 2 italijanščino imajo pred-n°st. Ponndbe na unravo 'Jntra* pod «5tev. 161?»
26685
Dva vaienca
za medi$ar«ko obrt se ta-pprejireta. Naslov pov« aPrava «Jutra*.	26C40
Vajenca a?5 va?eiVo
sprejme trgovina t meSanim blagom v Ljubljani. Oskrbo mora imeti pri «tar$ih. — Naslov pove uprava «Jutra» 26671
SHad?Sčnik
mlad in neoženjen, dobi službo v tovarni na deželi. Dobri rafcunarji t lepo pisavo imajo prednost. Obzirne ponudbe na upravo «Jutra> pod značko «Skla-diščnik 2».	26447
Postrežnica
išče delo *a dopoldanske ure Naslov v upr c Jutra > 26775
Izurjena pletilka
?e išče proti dobri plači. Naslov Dove uprava «Jutra» 26780
Čevljar, pomočnika
za fina šivana in zbita dela sprejme Franc Mrak, Čevljarski mojster v Hrastniku — Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši.
26765
Prirezovatec
zgornjih delov zr č vije se spreirne takoj pri Gregorcu v Mariboru, Pod mostom št. 22.	26768
Vrtnarja
Bo!;ša družina
7 Sarajevu gospodično a'i m!a:5o ro»po. venira-"0 ▼ ero^podin jstvu za po-ooč rrospodinji. z znanjem K'*ketra tnieca iezika in po ["o?no-ti 7 znanjem klavir-J*. Vziroi^vaH bi morala otrok" Ravnanje in ®wev*njp izvrstno P1a*a Ponudbe nasloviti nj* naslov: Dr. Srečko Pe-Sarajevo, So k oN k a "'ca.	JT61S
izku$entsa v nasadih po parku, vrtnarstvu in pol;'e-delftvu išče kopališka upr. Krr»pinske Toplice. Nastop s 1. januarjem 1928. Stanovanje in razsvetljava prosta. Prednost ima;o pnmci Ponndbe z navedbo pl??e na Ravnateljstvo kopališča Krapinske Toplice.. 26605
Večja trgovina na Gorenjskem z m»-?anim blagom sprejme takoj:
B!ag«??n?carko
tudi začetnice zmožno knjigovodstva.
Dva včonca
z boljšo *" ko izobrazbo.
Hlapca
vajenega «kTjid?5JHh in dni-r*ih del. — Po£"oi pridnost, poštenost in dobra spričevala. — Ponudb" na npr. «Jutra» pod značko *Oru renjsko 1925>.	26715
Slaščičar. oorno^nHc
samski — boljša moč. ne snreime Kje, pove nnrava «Jutra».	26730
Pekovsk? vajenec
se sprejme. Naslov v npr. «Jntra».	16730
Ključavničarski pomočnik
vešč, se takoj sprejme v trajno delo. Naslov pove uprava «Jutra».	26721
Provizijski potnik
Specerist, ki im* Se tudi druga sorodna zastopstva se išče. Naslov pove upr. «Jntra>.	26713
ms&o}
Prodajalka
išče službe v trgovini na deželi. Gre tudi kot samostojna moč na kako podružnico. Ponudbe prosim pod šifro «Ve?tna» na unr. < Jutra*.	26706
V pomoč crospodtoi?
ali kuharici crre za 3 mesece zastonj d^klo z dežele, v svrho izučitve kuhe, kjer bi imela prosto hrano in stanovanj". Onravljala bi tu,7i druga hi£na dela. Ponudbe na noravo «Jutra* pod šifro <Poštena 13223».
26699
Ekonom
samec, izučen v vseh kme-tiških rnnosrah išče primerno službo za takoj. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod epoštena moč 13198».
26677
Š*v*!:a
dobro izv^bana. crre šivat na dom Naslov pove nor. « Jutra v	26678
Marljive zastorn?ke
išče stara zavarovalnica v v«eh kraiih preval ?«kega. marenberškega in «Wenj rrraškejra okraja - Javi»o naj se le tamo^nji domač! ni na uprivo «Jutra» pod «Trajen. dober zasln?fk» 25149
Dve gospodični
s triletno bančno prakso, vešči slovenščine ia itali-ianščine. želita nameŠČ"T»in mi večjem po^j^tju v Sloveniji, event trresta tudf kot vzc"o*?teiiici k boljši družini. Naslov pove unr. «Jutra*.	26776
Potnik
ki potuie po Sloveniji b avtomobilom, bi prevzel zastopstvo kolorijalne<-a ali alkoholnega blacra. Pomene ponudbe na upr. «Jutra* pod značko «Agilen 13275».
28758
Kontoristinja
e večletno prakso išče službe. — Ponudbe pod <Poštena 13041» na upravo c Jutra*.	26451
Knjigovodja
izurjen bilančnik, obenem korespondent v domačih in tujih jezikih, verziran v vseh trgovsko-upravnih poslih iSče službe. Prevzame tudi delo za nekoliko ur dnevno. Ponudbe na upr. c Jutra* pod «Praksa 13251* 26748
Kot domači uč'telj
išče nameščenja absolvent univerze. Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro «Izvežban učitelj*.	26758
Absolventinja
trgovskega tečaja želi prak-ticirati v pi-^irni v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravo «Jtitra* pod značko <20,503*.	26764
Gospodična
vešča šivanja in vezenja perila išče službe. Gre tudi kot vzgojiteljica k boljši družini. Cenjene ponudbe pod «Sigurna moČ-> na unr. «Jutra*.	26759
Kontorist
z večletno prakso išče službe. Prevzame tudi mesto skladiščnika ali kaj sličnerra. Ponudbe na upr. <Jutra- pod Služba 13238» 26717
Natakarica
začetnica, išče mesta v kavarni ali restavraciji. — Naslov pove uprava c Jutra* 26709
Visokošolec
(tehnik) išče katerokoli zaposlitev v prostem Času. Cenjeno ponudbe pod šifro «Vesten in marljiv 13227» na upravo «Jutra*. 26703
Krojaški pomočnik
išče služb< ar, takoj, bodisi v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava «Jutra« 26712
Natakarica
začetnica išče mesta, najraje na deželi. Naslov v upravi «Jutra>.	26720
Šteparca
mlajša moč. išče dela za takoj. Ponudbo na upravo <Jutra> pod «Steparica».
86740
KOKS — CEBIN
Wol?ova 1/n.
Telefon: 56. 481/IH
Kopalna banja
in večje število kozarcev za vlaganje sadja naprodaj Naslov pove uprava «Jutra» 26751
Francoščino
poučujem uspešno in za zmeren honorar dijake in druge. — Naslov pove uprava «Jutra*. 26492
Ljudskošolski učitelj
daje instrukcije po znižanih cenah. Dopise na upr. «Jutra* pod značko «Zrao-žen 18278».	26760

Foto potrebščine
najboljše, priporoča D Rovšek Kolodvorska ulica št 34 - I stota m §e prevzemajo tudi vsakovrstna amaterska dela	866
Pletiini stroj
5/36 se proda za 2000 Din. Naslov nove uprava Jutra* 26618
Spalnica
in jedilna kredenca iz trdega lesa se proda v škofji ulici 13 dvorišče pri mizarju.	26610
Otomane
v blagu 850 Din, afrik ma-draci 250 Din in vse tapetniške izdelke solidno in najceneje dobavlja Rudolf Sever. Gosposvetska c 6. v hiši mesarja Slamiča.
25414
Moška suknja
zimska, fina, dobro ohranjena, se proda. Naslov v upravi «Jutra*.	26729
2 nagrobni svet»lk?
ugodno naprodaj. Naslov v upravi c Jutra*.	26714
Zimska sukn?a
nova, črna, se proda. — Naslov pove uprava c Jutra >
26745
Damsko kolo
dobro ohranjeno se po nizki ceni pro'1!. Naslov pove
uprava € Jutra*.	26746
j-
Počen? prodani:
stensko uro železno peč in drugo predmete. Narlov v upravi «Jutra».	26766
Znamke
vseh vrst slovenskih v vinarski vrednosti toda nerabljene kupuje Izidor Steiner. Brod na Savi	448
Pozor! Pozor!
Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje dopisnica da pridem na dom. Drame, Gallusovo nabrežje št. 29, Ljubljana.	"26648
Motorno gonilo
(Motorgetriebe) močno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Lečnik Ciril, Toplice 49 pri Novem mestu.	26761
Kočija
lahka, polkiita. še nerabljena se proda. Naslov pove uprava «Jutra>.	26737
Tricikelj
(s tremi kolesi) kompleten ali samo stojalo za hitro prevažanje se kupi. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod <Sistem*.	26757
Enovprežen voz
(kočija), nov ali malo rabljen. lahek s "treho se kupi. Ponudbe z navedbo cene ca upravo <Jutra* pod cR. M. 25».	.26710
Underwood
pisalni stroj, dobro ohranjen, ee kupi. Ponudbe pod šifro <L"nderwood* na upr. «Jutra»	26732
Namizna jabolka
zimska, sevniške voščenke itd razpošilja od 25 kg naprej po i Din kg Karel Cimperšek. Sevnica ob Savi 26657
Namiznih jabolk
dva vagona Ia eortiranih rimskih za izvoz se kupi. Ponudbe z navedbo vrst in cene na npravo «Jutra» ped -:Namiroa jabolka».
26186
Krompir in zelje
Debel krompir X kg 60 para in zelje a k«r 4^ para nudi samo ra debelo Alfred Steni, Vidovec pri Varaž-dinu.	26718
Nova hiša
z 2 stanovanji in 10 arov lepega vrt-s, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava «£ Jutra*.	472
Enonadstropna vila
z velikim vrtom, oddaljena 15 minut od glavnega trga, blizu cestne železnice, se proda. SolnČna lega. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Naslov pove uprava c Jutra*.	26749
Vinograd
v bližnji okolici Mariboza se z vso trgatvijo za Din 100.000 proda. V vinoTradu sta 2 poslopji s stiskalnicami, krava, sodi za 45 hI, 20 hI novega vina in 3 hI mošta. Ponudbe pod iifro cUgodno* na upr. «Jutra*.
26727
Manjša hiša
s trgovino, v večji vasi ali trgu se kupi. Ponudbe na upravo <Jutra* pod šifro
«Dobro idoča*.	26742
Kavarna
ali boljša gostilna se vzame v najem. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na podružnico <Jutra* v Mariboru pod cStrokov-njak*.	*	467
Lokal
s stranskimi prostori na Marijinem trgu se odda proti odškodnini (event. s stanovanjem), oziroma se proda hiša. Naslov v upr. « Jutra	26698
Skladišče
suho in svetlo 6e išče. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo <Jutra* pod značko ^Skladišče 13143».
26590
Prostor
za delavn;co
iščem v mestu. Preuredim ga na lactne stroške. Najemnino plačam za eno leto naprej. Ponudbe na upravo «Jutra* pod »Selitev 18290» 26774
Gostilna v Mariboru
dobro idoča, s t taTcoj proda radi preselitve. Naslov v upravi <Jutra* v Mariboru.
26769
Odda se gostilna
«Narodni dom* v Konjicah v najem. Pismena pojasnila d» ie " predsedstvo Čitalnice v Koniicah. Prošnje do 5. novembra 1925.	26771
OostHna
s stanovanjem v sredini mesta se zamenja za stanovanje v mestu Natančen opis pod šifro »Gostilna* ca upravo «Jutra*. 26714
Prazno, snažno sobo
iščem za takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro <Nujno 13225».	26700
Soba s 3 posteljami
v bližini Gradišča se išče s 1. novembrom. Naslov v upravi «Jutra>.	26639
Več stanovanj
odda, ozir. zamenja «Po-sredovalec*. Sv. Petra c. št. 28/1.	26578
S 1. novembrom
se odda opremljena, mesečna soba solidnemu gospodu Naslov pove uprava «Jutra* 26773
Kabinet
se s 1. novembrom odda boljšemu gospodu. Poizve se v upravi «Jutra*. 26782
Sobo
Išče mlad (rospod. Ponudbe na npr. cjntra, pod šifro <Samec>.	26755
Krasno stanovanje
3 velikih Fob, kuhinje, po-selske sobe in pritiklin, se takoj odda v predi mesta za 1500 Din meseino — Pi«mena vprašanja na npr. «Jntra» pod «1. nadstropje, 26756
Opremljena soba
lepr»— v sredini me6ta sc odda. — Kje, pove nprava »Jutras.	26779
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 1 gospodu. Novi Vodmat 62 26778
Gospodična
išče samo začasno prazno sobo s posebnim vhodom. Ponndbe na upravo .Jutra* pod mačko «Soba 13233».
26723
Tehnik
soliden in miren. iSče s 1. novembrom preprosto urejeno, čisto sobico. Ponudbe pod Šifro eSolnčno 13228» na upravo »Jutra*. 26702
Gospodična
ves dan odsotna išče r=obo s posebnim vhodom za 1. november. Plača dobro — Ponudbe na upravo cjutrft*
pod «500*.	26724
Mesečno sobo
s posebnim vhodom išče v mestu bančni uradnik (samec"). Cenjene ponudbe pod ^Soba 400* na upravo * Jutra*.	26738
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in oriti-klin iščem na Gorenjskem ali "Štajerskem. — Ponudbe pod Šifro «Solnčno 13276» na upravo <Jutra*. 26750
Postelja
se oida v najem poštenemu mladeniču, staremu 14—16 let. — Naslov pove uprava »Jutra*.	26767
Stanovanje
obstoječe iz 1—2 lepih in zračnih sob z vso oskrbo in opremo i š Č e eamo pri boljši družini mlada gospa s detetom. Ponudbe z navedbo cene »a upr. <Jutra» pod značko <Stan 13267*.
26728
rs t
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi šiframi:
Avtomobil ali pisarna, Akademik 1119«, Bodi mi v tolažbo. Carmen Traviata, Dobra moč, Dobra provizija, Dragica 8abina Magda, E. K.. Francoščina 3813, Gramofon, Heraklej, Jezice, I. K., Kodrolaska. Liane Jelka, Limuška, Ljubica, Roža. Les. Ljubljana 12814. Marljiv 12851, Marica 5, Moj dom, Mirni 13086. Modre oči, Nizka cena 3S24 Orehi, Miru miru srce I^li, Ples 2300, Poštena 2783, Pridna bom in marljiva. P. i F., Parcela 809. Požega, Poštena in zanesljiva 13063, Reprezentativen, Radoslav, Radica. Sabina, Manda, Sreča J:J0§2. Strog pouk, Sre-dina,* 'Sigurna eksistenca 38851 Svetoznr, Solnčni sobi. Strojepiska, Soinčna bodočnost, M. Z., Tovarniško podjetje. Ugledna. Velika sreča. Vestna 13160. Varno in dobro naložen kapital, '"ora. Zanesljivost 6. Zakon 18, Za^o-oljnost 84. Zemljišče, Življenje, ženja in Draga, Žarek.
Blondlnka
Seli dopisovati s resnim, mladim in inteligentnim gospodom. Slika predpogoj. Le neanonimne dopise na upravo «Jatra» pod šifro «8afia*.	26781
Gospodična
stara 20 let želi inanja za poznejšo ženitev c državnim nameščencem. Dopise na upr. »Jutra* pod šifro »Popolno ime».	267(K»
Mladenič
obrtnik s hišo in posestvom želi znanja v ivrho ženit-ve t gospodično s primernim kapitalom. Samo resn-ponudbe na upravo «Jutra -pod šifro »Marljiv obrtnik 2671f»
Mojček 32
Nedeljo čakal zjutraj in zvečer. Razočaran. Sedaj odsoten. Kdaj Te vidim — ljubljena? Piši. V soboto sem doma. Pridi v nedeljo.
26777
Iris 20
Čemu ni odgovora pismu z dne šestega? — Celjan
26754
Dugo Selo 26127
Dvignite pismo v upravi «Jutra» pod šifro »Požega*.
26761
Instrumente
za kompletno godbo na pihala prodamo. Naslov pove uprava »Jutra*.	26335
Klavir ali pianino
se vzame v najem ali kupi v slučaju, da ugaja. — Ponudbe na upravo «Jutra> pod »Glasba-.	26716
«M?dva»
Gospod, ki jc anonsiral pod značko «Midva* naj d vi trne pismo!	26711
Psi — čuvaji
dva meseca stari ee poceni prodajo. Poizve se v uradu velesejma v Ljubljani.
26722
Čistokrvni jazbečar
(dakel) tri mesece star se proda. Naslov pove uprava < Jutra-	26725
V komis. prodajo
vzamem razno blaeo. Lokal in skladišče v lastni hiši na razpolago. Ponudbe pod «Komicija» na oglasni zavod K o pit a r. Ljubljana. Čopova 21.	2676:.'
Potnik
ki v prihodnjih dneh absol-vira daljšo turo p^oti jutru (Hrvatska. Slavonija, Ba-nat, Bosna itd ) se naj pismeno oglasi na upravo Jutra* pod »Konkurenca*.
2672C
eeee«ea»*E»seseBes#aeeeeeeeeeeeeeeeBeM»»B.?»
Ako potrebujte s^eie ali suhe vence, šopke in arapžmafe, pokličite telef. št.
cvetličarna KORSIKA,
A!sks^n(Frova cesta. Naročita se pošiljajo na dom.
O
Gustave le Rouge:
21
Misterija
(Roman)
—	Zakaj si to storila?
—	Zato, je dejala skromno, ker mi je tvoje življenje več redno kot vse bogastvo sveta.
Poleg neskončne hvaležnosti jc vstajala v srcu mla-lega moža globoka ljubezen. Njegova vest mu je rekla, da Naolinega zaupanja ne bo zlorabil.
—	Bodi prepričana, ji je dejai, da tvoje skrivnosti ne izdam.
—	O tem ne dvomim. Toda zakaj si prišel v svetišče?
Brady se je skoraj sramoval pred to iskreno odkritostjo. Za
nič na svetu ne bi bil priznal Naoli glavnega nameni svojega potovanja, polastiti se zaklada Indijancev. Vest mu je tudi očitala, da se še ni pobrigal za usodo profesorja Parkerja.
—	Prišel sem, je priznal v zadregi, da rešim enega svojih .ojakov. ki je v vašem ujetništvu še pet let. namreč profesorja Parkerja.
Dekletovo obličje je postalo pri teh besedah zelo resno.
—	Prepozno prihajaš, ie dejala tiho.
—	Parker je mrtev?
—	Hotel je zbežati in odnesti seboj skrivnosti, ki jih je zvedel. Maši vojaki so ga zasledovali in zadela ga je puščica, ko je bil dospel do snorja.
Naola je uganila, kaj se godi v Lionelovi duši.
—	Ne huduj se, mu je dejala s proseče milim glasom, temveč pomisli, da smo se samo branili. Če bi bili pustili odpotovati tvojega rojaka, bi se bil vrnil 7 vojaki, da nas pobijejo in izropajo naše svetišče. Azteki ne gredo nikoli napadat belokožcev v njih deželo, da bi-jim kradli zlato.
Bradv je molčal, saj Parkerjeva smrt mu je kalilr. veselje ob svidenju z Naolo.
Ta je slutila njegove misli in se trudila, da mu jib prežene.
—	Čuj, mu je dejala in ga prijela za roko; zakladi, ki jih vidiš
tukaj, niso nič v primeri z onimi, ki se nahajajo v jami, kamor te hočem vesti sedaj.
Brady se je takoj spomnil »neizčrpljivega zlatega rudnika®, o katerem je govorilo Parkerjevo pismo. Torej je bilo njegovo poročilo le resnično'
Lionel se ni motil.
Nacla ga je vedla skozi ozke razpoke ognjeniškega izvora, ki so brezdvomno nastale v terciarni dobi po nenadni ohladitvi ognje« niške mase.
Čim bolj sta stopala navzdol, tembolj je postajal vzduh vlažen. Nikakor ni bil slab in dušljiv, kot je ponavadi v katakombah, kamor sveži zunanji zrak nima dostoDa. Obenem mu je začel šumeti na ušesa oddaljen slap.
Mestoma je bilo prodiranje zelo težavno in Naola je podpirala Lioneia z roko. Imel je čudovito nežen občutek, da se ga dotika pod lahnim plaščem skoraj nago dekle, čegar krasno telo ie opojno dišalo po vrtnicah, vaniliji, jazminu in dragocenem peruškem balzamu.
Spraševal se je na tihem, ali ni morda ta Naola, ki se ji je zlatozagorela koža blestela v rdeči luči haklje. nadzemsko bitje, hčerka Demona zlata, ki ga hoče zvabiti v osrčje zemlje, v kako katakombo iz čistega zlata, odkoder se nikoli več ne vrne na solnčno luč.
Naolin nasmeh mu je naglo pregnal te vizije njegovih prena* petih živcev.
Končno je zrak postal ledeno mrzel, kakor da bi podzemski veter pihal v te ozke hodnike. Tu je stopila v neizmerno kaverno. obdano od rdečih skal; na dnu sc je nahajalo jezero z bistro vodo. Bradv je ves začuden gledal mogočno sliko, ki se mu je nudila: v mirni in čisti vodi se je zrcalil obok. visok kot v k.iki katedrali. Zidove in obok so pTepreza'e zlate žile. Pesek na t'ch je bi! perne« šan z zlatimi zrni in v ozadju te mogočne jame jc padal visoko do! slap v jezero, čegar voda se je odtekala v široko razpoko.
Luč baklje bi ne bila zadostovala za razsvetljavo globin ogromne jame, toda skozi malo luknjo na vrhu oboka je padal žarek dnevne luči in na bleščečo se rudo, ki je tvorila stene, in na vodo, iz katere se je dvigala vijoličasta in modra para. To je bil res začaran kraj.
Naoia se je nasmehljala, ko je opazila Lionelovo začudi
—	Nisi pričakoval, mu je dejala, dr. ti pokažem svoje podzen. sko kraljestvo!
—	Kje sem pravzaprav? Kaj je s to jamo?
—	Tu se nahajaš, mu je odgovorila dekle, v središču one;, ^neizčrpnega zlatega rudnika*, o katerem govorijo azteške p -vedke. Oni, ki so prvi prišli kopat zlato, so izkopali to ka\ernc. lahko bi sc tu še naprej kopalo celo stoletje ali pa še več. ne d: bi ga izčrpali.
Bradv je osupel molčal.
—	Vse to pa nas nc briga, je nadaljevala. Glavno je, cL . spravim na varno. Morda bom prisiljena, da te pustim tu rek?-časa samega in tedaj ne pozabi, kar ti sedaj povem.
Pokazala mu je več velikih črnih palic, ki so tu in tam moiek iz sten.
—	To so svete sveče. Gorje ti. če samo eno prižgeš! Ne hi k mogel več upihniti in sledila bi strašna katastrofa. Samo roisc nanjo mi že vzbuja grozo.
_ Kai je v teh svečah? Ne razumem kake važnosti so ...
—	Ni potrebno, da razumeš, pozneje ti .morda stvar razložit« Predvsem mi obljubi, da storiš, kar ti rečem.
—	Obetam ti, je dejal v svoji radovednosti.
Počasi sta stopala k slapu. Njegove padajoče kaplje je žarek
ki je prihajal s stropa, spreminjal v blesteče se demante. Tu vladal prijeten hlad in šum vode je zbujal nekaj saniavega. neka uspava jočega.
Naola in Bradv sta se stisnila in molčala. Objela sta se in si gledale v oči: pri tem sta pozabi'a na ves ostali svet.
—	Naola, je naenkrat deial Brady tako ginljivo. da je dekii presunilo: ker sem imel veliko srečo, da sem te spet našel, u nočem znova izgubiti. Ljubim te in moraš iti z menoj.
Na te besede se mu je dekle še bolj stisnilo v naročje; tod. ni mu odgovorila, morda iz hudomušnosti, morda od obota* lianja.
—	Torej me ne ljubiš? je vprašal s tihim glasom žalostno.
—	O, ne reci tega! je vzkliknila skoraj razžaljena. Ti veš. d. bi dala svoie življenje, da rešim tvoje. Nihče še me ni tako giedni kot ti, nihče še ni tako govoril z menoj kot ti!
cm
Trisoda
7
prednosti nudi
TRI?
TD| razkroji sam od sebe vso ne-■ snago ter vsled tega olajša pranje,
g TRI prištedi 301. mila in 501, časa,
E| TRI podaljša za 307n trpežnost perila; mencan:e in M ■ «■ in drgnjenje, ki pokvari perilo, postane nepotrebno,
TTEgi je za najfinejše perilo neškodljiv, zajamčeno ■ ne razjeda tkanin, ker je produkt nafte!
Tvorifte
ZLATO ROG
Maribor
Telefon 123
Ustanovljeno 1898.
a jc5cn5^o $czono
Prtpc-nčam svojo bogato za 090 blaga za piašče, velurje in angleško blago — Rips za obleke, kazam. barhenti m fianele — Razno kan-ra^o blago — Volneni krep; za bluza v nai epših ba-vah.
Najnovejša madai oaržun za obiekfi n Klobuka v vseh barvah Nov sf v kožuhov nast'Si trakovih — Pletenine: te'ovniki za dama m gospode, otroške ga^n ture. damske flor n vo nens nooa»'C8 — Do'<o'enice za gospode —• Rokav>ce za etame. gospode n otroke. — Spodnje parilo znamke .Benger" perltr ko telovniki — Srajce »a oosDOda. kravate, nogavice n narsrnn ce
Plift in astrahan. Vsakovrstno blago za podloge.
5nki v različnih vzo e n za pod ogo o aščev oosc »n za senčnike pri sveti ah. — Bele tkanine: š>fon blago za rjuhe, batist za oe-nlo. vse prvo»rstn3 o ago. češkega izdeika,— Žspm roDc* — Modni nakit. Gumbi v vet k' izberi. Vs* potrebščine sa kro ate ia Šivilje. Mirtim venci za neveste 'n šo^ki v vel-k zben. Volna. Bregeaier.
Strogo solidne cene!	Strogo solidne cene!
Jesenov! hlodi
prvovrstno zdravo blago brez grč, od 30 cm naprej debeline, dobavim tedensko 1 vagon
Rudolf Zore. Liubliana, Gledal ška al. 7.
Deželnosodni predsednik v pok.
dr. Oton Papež
je pričel poslovati kot odvetnik.
Svoio pisarno je priključil že obstoječi oisanv dr. Fran Novaka in dr. Alo^lj Kobala, Ljubliana, Dalmatinova ulica štev. 3.
U

oaoso«oaosoiosoio«c:
Radi upeliave
specialnega b aga sem cene blagu dokier traja zaloga znatno znižal "V>>
Lepa izbira klobukov, Čepic, srajc, spodnjih hlač, perila znamke dr. Jegr*, damskih hlač, oviatn kov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz. Jalov in trikotaže, lina parfumerija in drugo galanterijsko blago
B. Veselinovtč & Komp.. Maribor,
Gosposka ulica 2S. 469.-
za galanterijsko stroko se sprejme. Nastop takoj. — Cenjene ponudbe pod „Vesten 9" na upravništvo „Jutra".
Kdor* hoče opremiti
nje strnil? sli pisarno
res udobno s solidnim, trpežnim in
naj se obrne na velezaiogo pohištva, tapetniških del, žime in morske trave
inn L
Lastnik PETER KOBAL,
trgovec s pohištvom, (Kranj!.

L. Mikuš ""
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo'
Zaloga sprehajalnih palic
Stan eežn;ki se nanovo orcobiecs n.
normalno izdelan h 260/25/15 cm. dobavim 10 do 20.000 komadov.
BudolfZore. Ljubljana Gledališka ul 7.
v« 1
sile
ii zavarujte s patentirano
mimmiK Obrezo.
Cena: 150 — Din. Naročila: M Bartl, Stritarjeva ulica 2.	457-a
BMMB—B—M
METALLUM
baterije za svetilke
Oblačila
za gospode in delke se
kljub vsemu
najugodneje kupi o pri tvrdk
J. Maček
Ljubljana
PAVEL ŠIMENC
pokopališki vrtnar s v. Hrli-Ltubtj6n:>.
se priporočam re»i. nhiiimtvn ta poiraTt« in okrasitev nrobpT m rteUloaml. posipanje a p«»' om kakni U:dl rt ivilil v .aaki.ritnlh »J »tih In »nhih T«nce», loalm In railltnlh arasimnjev po zmerni1! cenah -- Velik« laloga l«pth krtianlfm.
NaroČila se sprejemajo tudi v cvetlicam S*. Patra eemta tla*. 33, poleg Zmajakega mostu

Lutzove peči in Min!
Ha obroke in posodo
prve svetovne fabrikate: £TEOrWAT, fOBSTEB. B0SEBPP5;
aa
30 naibollii, rtalfrpei-neiši in najcenejše!
Hi? popravil!	Nobenega dima!
Prihranek na kurivu ogromen!
11 l«
Frcne JY[icb«l>t5cl^, JV^oribor,
Gosposka ulica štev. 14.

Kdor oglašuje, ta napreduje!
Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emailne peči (okrogle in štiriogiate), kamine, ema Ine in lakirane šted lnike, naprave za regre-vanie vode za kopaln ce v zvezi s štedilnikom, dimna ko!esa in cevi, lične emailne tablice in napise
F£t), Original ST^.UL uO dobite let pr nntlku-stroitovnjcku (hi v tem o^ltelju Olasben« Matice}
ALFONZ BREZNfK
LJsbl|aaa, ftleatal trg % poleg aMgtatrala.
laiotaas najbogatejša Izbera vsakovrstrib godal, □KJ^jtr.
violin in najlmejiiti ticuc.
N"lf-;"'nej»a tvrdk« Joisoslavije!	i
in velour za plašče
^ Ooubl za površne suknje
Kamgarn in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno
znana tvrdka
R. Mlklanc MPri Škofu" Ljubljana
Zunanjim naročnikom se dopošliejo vzorci na zahtevo noštnine prosto. 44^
Priporočujemo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, da osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo
Ma liiit m LUTZ i i,
Ljubliana, Šiška, Frankopansks ul ca štev. 21,
blizu Gorenjskega kolodvora.
X a h
v a i
Za prisrčne dokaze sočutja ob bridki izgubi naše^j isKreno ljubi enega soproga, očeta, brata :n strica, gospod:
Valentina Rojca
se tem potom najtopleie zahvaljujemo. Posebna nasa zalivala Sokolu 11., gas icem Tobačne tovarne in mesta Ljutr 1 ane, NS-> za dvorski okrai n |>e.skemu društvu Grafik kakor tudi darovalcem cve' i in vsem onim, ki so ga spre mili na njegovi zadnji potu
LJubljana, 22. oktobra 192.S
Urejuje dr. Albert k rame r Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adoll Ribnikar. 2« Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Frac Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani
O