Af^eriška Domovina M 4. (l/» E R I e^f m— HO IM E ^^JiPlRfT iAO€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1966 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R 1C ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Jemenska polilKna kriza se le poglobila Med seboj sprti republikanci so postali popolnoma odvisni od Egipta. SANA, Jemen. — Jemenski republikanci sami ne morejo u-gnati kraljevskih čet, ki jih podpira savdski kralj Fejsal. Da se obdržijo nad vodo, so se morali nasloniti na egiptovskega diktatorja Naserja, ki pa ni izpolnil ne svojih obljub ne jemenskih želja. Zato niso vsi republikanski veljaki navdušeni za zvezo z Egiptom, nekateri med njimi so taki zvezi celo sovražni. Vodi jih bivši ministrski predsednik El-Amri. Na egiptovski strani je predsednik republike Al-Sallal, ki pa nima na svoji strani ne javnega mnenja ne vojske in ne večine republikanske stranke. Je torej čisto odvisen od Egipta. Zato je tudi tako dolgo živel v Kairu. Sedaj se je pokazal znova doma in tako razjezil protiegiptovsko strujo med republikanci, da ga je hotela s silo pregnati. Tu se je vmešal Naser in prisilil El-Am-rijeve pristaše, da so se uklonili egiptovskim divizijam. Al Sallal je nato prisilil El-Amrija, da je odstopil kot ministrski predsednik in to oznanil vsemu svetu. El-Amri je pa sedel v letalo in se odpeljal v Kairo, kjer sedi pravi El-Sallalov gospodar Naser. Pobotal se je z Naserjem in ostal predsednik tudi v novi vladi, ki je bila sestavljena kar v Kairu in ne v jemenski prestclici Sani. Naser je tako še zmeraj političen gospodar v jemenski republiki. Kako dolgo bo mogel držati Al-Salla-la, je pa drugo vprašanje. V Sani namreč počasi dviga glavo struja, ki je sita prepirov med Sallalom in Amrijem, pa tudi odvisnosti od Egipta in Savdske Arabije. Rada bi videla, da je Jemen res neodvisen in nevtralen. Ako bi bili kraljevski uporniki pametni in iskali zveze s to strujo, bi bila verjetno odprta Pot do konca državljanske vojne. Velika Britanija m zmore Nsdškofa Makarija bi Jtalijanski socijalisti dobili skupen program RIM, It. — Obe glavni italijanski s o c i j a 1 istični stranki, Nennijeva in Saragatova, sta odstranili še zadnjo oviro na poti do zedinjenja. Dogovorili sta se na skupen strankin program. Formalno se bo zedinjenje izvršilo 30. oktobra na slavnostnih skupnih sejah. Za predsednika nove skupne stranke bo izvoljen enni, Saragat ne more biti kan-idat, ker je predsednik republike. Program poudarja potrebo po itrejšem socijalnem napredku, o obrav3 sedanjo zunanjo \poli-^ 0 *n odklanja vsako trajno so-e 0Vanje s komunisti, “ker je socijalizem neločljiv od demokracije in osebne svobode”. To le precej hud poper za jugoslovanske komuniste, ki bi preko svoje Socijalistične zveze delovnega ljudstva radi postali prija-telji italijanskih socijalistov. 4 PolanVpsdmeritie? LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden so spustili v morje prvo angleško atomsko podmornico, ki naj bi bila oborožena z v Ameriki kupljenimi Polaris raketami in atomskimi glavami. Pri krstitvi nove podmornice “Resolution”, ki obsega 7,000 ton, je bila navzoča kraljica mati. V načrtu so še tri podobne a-tomske podmornice. Vse štiri naj bi predstavljale moderno a-tomsko oboroženo silo Velike Britanije in nadomestile sedanje, ki jo predstavljajo zastareli bombniki strateškega letalstva. Gradnja štirih modernih atomskih podmornic in njihova oborožitev bo predvidoma stala Veliko Britanijo do leta 1970, ko naj bi bile vse že v aktivni službi, en bilijon dolarjev. Zaradi sedanjih gospodarskih težav Velike Britanije, ko je treba varčevati, kjer se le da, so začeli v britanski vladi resno razmišljati, ali si Velika Britanija novo, neodvisno atomsko oboroženo silo še lahko privošči ali ne. Kljub vsemu britanskemu ponosu se lahko zgodi, da bo vlada celoten program spremenila in omejila. ------o------ Kardinal Herera y Orio šel v pokoj RIM, It. — S pristankom sv. očeta je šel kardinal Herera y Orio v pokoj. Ostal je še kardinal, toda škofije Malaga v Španiji ne bo več upravljal radi svoje starosti. Je 79 let star. Je to prvi kardinal, ki je storil tak korak v smislu in duhu sklepov zadnjega vatikanskega koncila. Sv. oče je med tem končal počitnice v Castel Gandolfo in se v soboto vrnil v Rim. Je sklenil, da bo takoj proglasil s posebno okrožnico mesec oktober kot mesec molitve za mir. To bo papeževa četrta okrožnica. V vatikanskih krogih so začeli takoj ugibati, za kaj se bo sv. oče najbolj zanimal. Nekateri pravijo, da bo preštudiral gradivo o kontroli rojstev, drugi pa mislijo, da bo čim hitrejše spravil v tek vse sklepe zadnjega koncila, kolikor jih že ni. Nekateri pa upajo, da bo skušal dognati, kako bo s komunističnimi režimi mogel sklepati razne “protokole”. Ima baje tudi načrt, kako bi šel zopet na pot po svetu, morda celo za železno zaveso. radi spravili s Cipra Tam so ga vsi siti, ker ovira rešitev spora med Grki in Turki. Mislijo ga spraviti za patrijarha v Aleksandrijo v Egiptu. ATENE, Gr. — Ciprski nadškof Makarios je v nadlego vsem velesilam in celo Grčiji. Ako bi se umaknil s Cipra, bi se oddahnila vsa mednarodna diplomacija, celo tista za železno zaveso. Zato so prišli sedaj v Atenah na zanimivo idejo. Nadškofa se lahko znebiš, ako mu ponudiš višje mesto v pravoslavnem cerkvenem občestvu. Tam sta pa samo dve mesti, ki bi bili nadškofu po volji: mesto carigrajskega patrijarha, ki ga ima sedaj 79-letni Atenagoras, in mesto aleksandrijskega patrijarha, ki je po tradiciji neke vrste prestolonaslednik carigrajskega. Atenagoras še ne misli zapustiti svojega mesta, pač pa je aleksandrijski patrijarh star že 84 let in že več kot zrel za pokoj. Načrt je pa tale: Makarios naj oostane aleksandrijski patrijarh in čaka, kdaj bo lahko postal carigrajski. Ko bo to dosegel, ne bo šel v Carigrad, kajti po turških zakonih mora biti carigrajski patrijarh turški državljan. Tako daleč se pa Makarios ne bo spozabil, bo rajše delal na vse kriplje, da prenese sedež carigrajskega patrijarha kam v Grčijo, kar bi ne bilo grški vladi preveč ljubo. V Atenah mislijo namreč, da bi prenos sedeža prvega patrijarha škodoval u-gledu pravoslavja in sprožil notranja trenja med posameznimi pravoslavnimi cerkvami. Moskva baje ne nasprotuje temu načrtu, kajti na Cipru se bolj opira na domače komuniste kot na nadškofovo prijateljstvo. Ker bi pa tak načrt omogočil trajno rešitev ciprske krize, so v Moskvi mnenja, da ga je treba podpreti ali vsaj ne sabotirati. Načrt naj bi začeli izvajati še letošnjo jesen. Glavni del orožja pride v Vietnam iz Kitajske TOKIO, Jap. — Ho Či Minh je dejal delegaciji Japonske Komunistične partije tekom obiska v Severnem Vietnamu, da je doslej prišlo od orožja, ki ga potrebuje Vietnam za vojskovanje, 70% iz rdeče Kitajske, 20% iz Sovjetske zveze, 10% pa iz satelitskih držav vzhodne Evrope. Balaguer kroti vojake SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Dominikanski predsednik Balaguer počasi pa vztrajno odstranjuje iz narodne obrambe vse tiste generale, ki jim diši politika. Kar je takih na tujem, jih pa ne pusti domov. Sedaj je odstranil od poveljsm vojnega letalstva generala Pereza, ki ga je na to mesto postavil bivši predsednik Garcia. Na Perezovo mesto je postavil svojega zaupnika polkovnika Albizu. Politični generali ne bodo več mogli kovati spletk proti Balagueru, ker ne bodo zanje mogli pridobiti vojnega letalstva, ki je do sedaj igralo v vsaki revoluciji ali pri vsakem takem poskusu odločilno vlogo. Kako trdno se počuti Balague-rov režim, se vidi po tem, da so pretekli teden zapustile Dominikansko republiko vse OAS čete, med njimi tudi ameriške. To bi tudi pomenilo, da naša diplomacija misli, da Balagueru ne grozi nobena spletka od strani dominikanskih vojaških krogov ali pa od levičarskih strank. Klin s klinom velja tudi za nacionalizem WASHINGTON, D C. — General De Gaulle je s svojim nepretrganim zbadanjem Amerike tako razburil vplivnega kongresnika Riversa, da je predlagal, naj Amerika izprazni vsa naša pokopališča v '"anciji in o-stanke pokojnin vujikov prepelje domov. V Franciji je pokopanih 60,500 vojakov. Vsi so dali življenje bolj za Francijo kot za Ameriko. Če general De Gaulle noče stikov z živimi Amerikanci, naj jih nima tudi z mrtvimi, je izjavil Rivers. Ni ravno simpatičen te vrste nacionalizem ne pri Riversu ne pri De Gaullu, toda odgovornost zanj nosi De Gaulle. Rivers je na čelu mogočnega domovega odbora za armado. Na njegovo pobudo je odbor tudi sklenil, da predlaga, naj državno tajništvo zahteva od francoske vlade plačilo za vse ameriške investicije v Franciji, naj A-merika ne prodaja svojih nepremičnin v Franciji za vsak denar in naj odpusti vse francoske delavce na ameriških postojankah brez vsake nadpovprečne odpravnine. Vrednost ameriških nepremičnin, opreme in zalog cenijo nad več kot bilijon dolarjev. SURVEYOR 2 NE DELUJE PO PREDVIDENIH NAČRTIH Včeraj zjutraj ob 8.32 so pognali s Cape Kennedy proti Luni vesoljsko vozilo Surveyor 2 z nalogo, da napravi vrsto posnetkov na Luni, ki naj bi omogočili izbiro kraja za pristanek ameriških astronavtov, kadar bodo nekje proti koncu tega desetletja napravili z vesoljsko ladjo Apollo izlet na Luno. Vesoljsko vozilo se je danes zjutraj, ko so popravili njegovo potovanje proti Luni, začelo prevračati, kar utegne spraviti v nevarnost celoten program. PASADENA, Calif. — Danes zjutraj ob 1.02 so od tu popravili smer vesoljskega vozila Surveyor 2, ki so ga včeraj zjutraj ob 8.32 pognali s Cape Kennedy proti Luni. To naj bi tam pristalo, kot je to storil njegov prednik Surveyor 1 2. junija letos, in napravilo vrsto posnetkov Lunine površine, ki naj bi pomagali pri izbiri kraja za pristanek ameriških astronavtov na Luni. Surveyor 2 se je začel po popravku smeri leta proti Luni preobračati, kar spravlja seveda v nevarnost njegov pristanek na Luni in izvedbo celotne naloge. Strokovnjaki tu si belijo glavo, kako bi vesoljsko vozilo “umirili” in mu omogočili varen pristanek na Luni. Surveyor 2 bo jutri zjutraj predvidoma dosegel Luno. naših Uspehi naših astronavtov in vesoljskih vozil so javnost in celo strokovnjake kar nekako prepričali, da mora iti vse v redu in po načrtih. Surveyor 2 je sedaj pokazal, da vsa reč ni tako enostavna. Polet na Luno in pristanek na njej je brez dvoma velika in zelo zapletena operacija, njen uspeh vedno zelo tvegan. Surveyor 2 obsega 2204 Funtov in bi naj pristal na Luni jutri ob 10^° gub mdj vzhodno od kraja, kjer je 2. junija pristal Surveyor 1. Ta je poslal nazaj na Zemljo 11,237 posnetkov Lunine površine. Vesoljsko vozilo Surveyor 2 so pognali proti Luni z raketo Atlas-Centaur, ki jo je oskrbel NASA Lewis Research laboratorij v Clevelandu. Indija in Pakistan imata direktno telefonsko zvezo NEW DELHI, Ind. — To ni nič čudnega, saj imata na stotine milj dolgo skupno mejo. Čudno pa je, da ta direktna telefonska zveza pelje od indijskega generalnega štaba do pakistanskega. Generali se torej vsak trenutek pogovarjajo med seboj, ako jih je volja. Prvi pogovor na liniji sta imela šefa obeh generalnih štabov. — Bodečo žico so začeli izdelovati s stroji leta 1870. Bivši podpredsednik Nixon sili zopef v ospredje CLEVELAND, O. — Od leta; da se bo ista igra ponovila tudi 1960 imamo za kandidate za J. 1968. Ako bo Johnson živ in zdrav, bo gotovo prišel na konvencijo v zavesti, da ga bo večina delegatov zopet postavila za kandidata. Morala bi se mu pripetiti izredna politična nesreča, da se to ne bo zgodilo. Seveda ima podpredsednik Humphrey isto željo, ki se mu bo uresničila, ako ne pride vmes kaj nepredvidenega. Na republikanski strani položaj ni bil jasen prav do zadnjega. V republikanskih vrstah so se sproti pojavljale kandidature predsednika novo tehniko. Ta-1 krat sta se tako Kennedy kot Nixon pripravljala že več kot leto dni za kandidaturo. Glavno delo sta zgostila na lov na delegacije na konvenciji, ki izvoli kandidata. Oba sta svoj posel o-pravila tako dobro, da so bile konvencije že po prvem glasovanju postale dolgočasne. Govorniki so mlatili prazno politično slamo, delegatje so se pa zabavali po svoje, kot so vedeli in znali. Kennedy in Nixon sta namreč imela večino med delegacijami na svoji strani, predno se je konvencija začela. L. 1964 ni bilo nič drugače. Tako Goldwater kot Johnson sta imela večino delegacij na svoji strani, predno sta prišla na konvencijo. Zdi se pa, da bo ta tehnika postala kar tradicija v našem političnem življenju. Ni Oblačno, hladno z verjetnostjo * „ dežja. Najvišja temperatura 65. J namreč predrzno prerokovanje, bolj v zabavo kot za strah. Vse pa kaže, da za republikansko kandidaturo ni pravega veselja med strankinimi prvaki. Guvernerja Rockefeller in Scranton sta že rekla, da nočeta pod nobenim pogojem misliti na kandidaturo. Seveda “pogoj” lahko odpade, to je v politiki navada. Vsekako sta zaenkrat izjavi o- beh guvernerjev pomagali biv-|no bivšega senatorja Goldwater- ja, ki še danes bremeni republikansko stranko. Zato se je Nixon vrgel na republikansko mladino in na republikanke, skuša pa tudi pridobiti simpatije ameriških intelektualcev. To so tri skupine volivcev in volivk, kj niso ravno preveč navdušene za Johnsonov režim. Zato upa Nixon, da jih bo spravil na svoj0 stran in jih tam tudi obdržal. Kdaj misli Nixon kandidirati, ali 1. 1968 ali 1. 1972? Tega naj-brže še sam ne ve. Star je sedaj 53 let, čaka torej lahko do leta 1972, kajti takrat bo šele v 59. letu, torej po letih dozorel za kandidata. Ima pa tudi izredno srečo, ali nesrečo, kakor hočete, da že ve s kom se bo boril na de- šemu podpredsedniku Nixonu, da je svojo kandidaturo potisnil na prvo mesto. Ako bi bile letos ali prihodnje leto predsedniške volitve, bi Nixon gotovo postavil kandidaturo na republikanski konvenciji in verjetno tudi zmagal. Nixonu ni samo za zmago na konvenciji, rad bi zmagal tudi pri volitvah samih. Zato sedaj pridno obiskuje vso deželo, govori ob vsaki priliki, skuša polniti strankino blagajno, išče zaveznike pri nevtralcih in neza- enolnevnicer resnim “politikom dovoljnih demokratih, se^ skuša zameriti čim manjšemu številu politikov in volivcev, pazi, da ne reče besede, ki bi vznejevoljile večje skupine volicev itd. Skuša se prikupiti vsem večjim časopisom in obnoviti tesne stike z vodilnimi časnikarji. Seveda pa pri tem delu ni brez težav. Pokopati mora na ta ali oni način politično zapušči- Francija dobila direktno letalsko zvezo s Šan-gajem PARIZ, Fr. — Francoska Air France je preteklo nedeljo začela obratovati na letalski progi Pariz - Atene - Kairo - Karači -Phnom Penh-Šangaj. Vožnja bo trajala 20 ur. Je to edina direktna proga med Evropo in Kitajsko. Proga pa še ni dokončna. Saigonska vlada namreč noče dovoliti, da bi letala Air France preletavala Južni Vietnam. Upajo pa, da bo general Ky popustil na nasvet ameriške diplomacije, ki nima nobenega interesa, da bi rdeča Kitajska imela čim manj stikov z zunanjim svetom. Nigerijsko časopisje začelo agitirati za federacijo LAGOS, Nig. — Vsi diplomatic, kar jim ima svobodni svet v Nigeriji, sedijo v prestolici Lagos in fanatično agitirajo za federalno ureditev te dežele. Sedaj so vpregli v svojo akcijo tudi vse časopise v Lagosu, ki dnevno hvalijo vse dobrote, ki bi jih Nigerija imela od federacije. Agitacija za federalno ureditev je tem potrebnejša, ker so se delegacije glavnih plemen Ibo, Haussa in Yoruba zaenkrat sporazumele le na ohlapno konfederacijo, ki bi v njej centrala imela samo upravne posle, vse Politične zadeve bi bile pa pridržane federalnim edinicam. Mora biti nekaj narobe WASHINGTON, D.C. — Tisti, ki se ukvarjajo z razpoloženjem volivcev, trdijo, da ti vedno bolj sprašujejo, kako je to, da so Združene države sposobne uspešno voditi vojno 10,000 milj daleč do doma, v domačih mestih pa ne znajo vzdrževati miru in reda ter nastopiti uspešno proti naraščajočemu zločinstvu. Bo Indija začela graditi atomske bombe? NEW DELHI, Ind. — Vojaški krogi, pa tudi nacionalni ponos silijo Indijo vedno bolj v skušnjavo, da bi se lotila gradnje a-tomskega orožja, kot je to storila Kitajska. Indija ima za to vse potrebne Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Rojak Viktor Skok s Kildeer Avenue je še zmeraj v Mt. Sinai bolnici. Srečno je prestal eno operacijo, pa se bo moral podvreči še drugi. Leži v sobi št. 719. Obiski so dovoljeni. Fo pismo naj pride— Ga. Jožefa Kocjančič iz Clevelanda ima v našem uradu pismo od sestre iz Ivančne gorice v Sloveniji. Fogreb— Pogreb pok. Josepha Smrekarja, o katerega smrti smo poročali včeraj bo jutri, v četrtek, ob 3.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. Pokojnik je bil brat Caroline (Macerol) Rožic, Rose Cervenv, Josephine Gerlach, Anthonyja, Johna, pok. Franka in pok. Edvarda, stric Carol Krenisky (Radcliff, Ky.) in Roberta Gerlach. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Iz bolnice— C. Frank Martich s 15416 McCauley Avenue se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in cvetlice. Obtožena uboja— Velika okrajna porota je sprejela obtožbo proti 21 let staremu P. C. Sabetti in proti W. La-Riche z Murray Hilla. Kriva naj bi bila uboja črnca Benorisa Tonevja 23. julija letos v času znanih izgredov na področju Hough Avenue. Ta je bil ustreljen v obraz na parkališču na 12100 Euclid Avenue ob 2.30 zjutraj. Oba obdolžene zanikata vsako krivdo. Afriške države bodo zborovale ADIS ABEBA, Abes. — Organizacija afriške edinosti je sklicala zborovanje svojih članic za 5. novembra. Nanj so povabljeni vodniki vseh 36 afriških držav. pogoje in sredstva, predstavlja-mokratski strani. L. 1968 z John- Io bi to seveda za ni° skoro ne‘ sohnom, 1. 1972 pa z Robertom Kennedyjem. Tako napovedujejo politične ciganke. Bonjo videli! zmogljivo finančno breme. — V New York City se vozijo redno po poslu ljudje do 100 milj daleč. Zadnje vesti CHICAGO, 111. — Policija je odkrila nekaj sledi za morilcem Valerie Percy, ki so jo včeraj pokopali, pa ni nič razkrila kake. DETROIT, Midi. —.Ford Motor Company je včeraj objavila cene za svoje avtomobile 1967. Te so od $25 do $365 višje od sedanjih na posameznih vrstah voz. Ford pravi, da je bilo povišanje potrebno zaradi novih varnostnih naprav. Povprečno naj bi znašalo po izjavi družbe le 1%, po računih N.Y. Timesa pa znaša povišanje povprečno $112.42 pri vozu. SAIGON, J. Viet. — V hudem boju marinov z enotami sever-novietnamske 324 divizije tik južno od nevtralnega pasu podpirajo marine tanki in letala. Rdeči se trdovratno drže posebno v vasi Gia Binh. Boji okoli nje se vrše že štiri dni. Vas je bila sinoči še vedno v rokah rdečih. Danes zjutraj so jo marini zavzeli. MOSKVA, ZSSR. — Uradno glasilo sovjetske vlade Izve-stia je označilo sedanjo kitajsko čistko, ki jo vodi Rdeča garda, za pravo žaloigro in za sramoto vsemu komunističnemu svetu. List upa, da bodo nekoč “zdrave sile Kitajske komunistične partije pripeljale deželo nazaj na pametno pot”. ftMEmšm Oomovima 8117 St. Clair Av«. — .'dUndernon >-062S — Cleveland, Ohio 44103 National and internationaJ! Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5,00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.60 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 181 Weds., Sept. 21, 1966 Kongresno zasedanje do Božiča? Še pred par tedni so bile govorice, da bi utegnilo sedanje kongresno zasedanje trajati do Božiča, bolj strašilo za senatorje in kongresnike, da bi pridnejše obravnavali zakonske predloge in jih čim hitrejše izglasovali. Zadnje dni se je pa strašilo že prelevilo v prerokovanja raznih vidnih in uglednih kongresnih politikov, ki niso brez vsakega temelja. Mednje spada na primer kongresnik Mills, ki uživa kot predsednik Domovega odbora za sredstva in načine velik ugled tudi v senatu. On kot tudi nekaj njegovih prijateljev pripovedujejo, da bo sedanje zasedanje pretrgano 15. oktobra za par tednov, da bi Kongres zopet začel z delom po volitvah in ga nadaljeval do Božiča. Tako dolgo kongresno zasedanje je v naši politični zgodovini redkost. Po zadnji svetovni vojni je bilo samo 1 1950, ko je Kongres pretrgal delo 23. septembra in ga nadaljeval 27. novembra. Bilo je to leto kongresnih volitev. Kaj naj bi bil letos razlog za ta izreden zakonodajni postopek? Politiki trdijo, da se vojskovanje v Vietnamu čudno zapleta. Lahko se zgodi, da bo administracija prisiljena, da prosi Kongres za pooblastilo za nove izdatke, ker bodo vsa sedanja nakazila izčrpana. Lahko se pa tudi zgodi, da bo vietnamska vojna zahtevala od naše dežele izredne politične in diplomatske ukrepe, ki jih predsednik ne bo hotel na praviti na svojo roko. Kot nam je dobro znano, so velike sence tudi na na- gnsrndarskem nbzorp- Cene rastejo, borze so nemirne, potrošniki so nezadovoljni, na drugi strani pa proizvodnja cvete, z njo vred raste zaposlenost, pa tudi mezde in plače. Inflacija se torej čuti na vseh krajih. Predsednik je sicer sklenil, da predlaga Kongresu brisanje nekaterih davčnih ugodnosti za velika podjetja, toda kdo ve, ali bo to zadosti? Moramo biti pripravljeni na več davčne zakonodaje, ki se je — po ironiji usode — nekateri borzijanci celo veselijo, ker upajo, da bodo obresti tem bolj padale, čim več bo novih davčnih bremen. Do neke meje imajo prav. V senatu so pa začeli konservativni senatorji obeh političnih taborov obstrukcijo proti zakonu o civilnih pravicah. So ravno tako razpoloženi kot kitajski komunisti. Kot kitajski tovariši mislijo, da bo naša dežela omagala v vietnamski vojni, tako upajo tudi konservativni južnjaki in njihovi politični zavezniki, da bo večina senata popustila, ker se bo naveličala, da čaka, kako dolgo bi obstrukcija u-tegnila trajati. Lahko se pripeti, da se bo obstrukcija zavlekla do oktobra. Med tem bo seveda zastalo vse zakonodajno delo v senatu, kmalu potem pa tudi v predstavniškem domu, dočitn bi se dan novembrskih volitev zmeraj bolj bližal. Med tem mora Kongres odobriti še celo vrsto nakazil-nih zakonov, ki naj omogočijo rabo pooblastilnega zakona za federalni proračun. Niso še izglasovani predlogi o podpiranju tujine, javnih delih, stavbnih delih za narodno o-brambo, za okraj Columbia, za federalna tajništva za trgovino, pravosodje in zunanjo politiko. Debata ne bo ravno velika pri obravnavanju vseh teh predlogov, toda lahko se zgodi, da bodo posamezni senatorji in kongresniki hoteli obesiti na predloge svoje “volivne priveske”, to je take predloge, ki bi koristili le njihovim volivnim okrajem. Ker smo pred volitvami, bo skušnjava za take volivne dodatke res velika. Senator Morse je na primer že napovedal par takih priveskov. “Vzgledi mikajo, besede vlečejo” tudi v našem Kongresu. Pred senatorji in kongresniki pa leži še cela vrsta Johnsonovih zakonskih predlogov, ki se tičejo njegove velike narodne skupnosti in drugih socijalnih načrtov. Verjetno ne bo iz te moke veliko kruha, toda Johnson se lahko zagrize v ta ali oni predlog in vztraja, da naj ga Kongres ali odobri ali odbije. To bo seveda zopet zvezano z zgubo časa. Nekaj njegovih zakonov je že sedaj v odobravanju, pa se jim ne godi predobro. Bodočnost zakona o boju proti revščini je zelo temna, ker ga hoče ubiti znani črni kongresnik Powell. Pa tudi drugi Johnsonovi predlogi imajo vsak svojega nasprotnika v senatu ali predstavniškem domu, večkrat pa kar na obeh straneh Kapitola. Razlogov za zasedanje do Božiča je torej dosti. Pri vsem tem pa še ne verjamemo, da bo do tega prišlo. Človek namreč nikoli ne ve, kaj resnično mislijo vsi tisti kongresni proroki, ki napovedujejo adventno zasedanje. Lahko je mogoče, da zasleduje vsak med njimi s svojimi napovedmi svoje osebne politične cilje, ki jih seveda nikomur ne pove. Johnson zaenkrat molči o tej zadevi. Tudi njegova administracija se vsaj navidez ne briga zanjo. Poudarja samo, da je treba nakazilne zakone na vsak način izglasovati, kar se bo tudi zgodilo, kajti Kongres smatra to za svojo prvo dolžnost, čeprav se mu pri izvrševanju te dolžnosti praviloma nikoli ne mudi. t , ffj Čeprav Johnson molči, bi vendarle rad videl, da je za- sedanje kmalu končano. V predstavniškem domu je nam-j reč kakih 40-50 njemu zvestih kongresnikov, ki ne vedo, ali in kako bodo zmagali. Njim se mudi na volivno agita cijo in Johnson bo gledal, da jih kmalu pošlje v njihove volivne okraje. Morda bo to kmalu tako važen razlog, da bo Kongres vendarle kmalu zaključil svoje zasedanje in da ne bo čakal na Božič. BESEDA IZ NARODA Slovo poletja CLEVELAND, O. — V sredini meseca septembra smo že. O-zračje se je delno že ohladilo, dnevi se krčijo, noči pa daljšajo. Vrata šolskih poslopij so se odprla, učilnice so zaživele. : Skozi tri mesece smo se potili in uživali prijetne poletne dneve ob sončenju in občudovanju lepe narave. Mnogi so ob tem času odšli na počitnice in se z avtomobilom podali na dolgo pot, da obiščijo znance in prijatelje. Vsakdo izmed nas je v tem poletju doživel nekaj novega, kar se mu bo vtisnilo in ostalo v prijetnem spominu. Nekateri pa so Odšli na Slovensko pristavo, da tam preživijo počitnice. Tam so se naučili plavanja, igranja z žogo, novega odkrivanja ob strmih pečinah Grand Riverja, kjer se je čul vrisk mladih ljudi. Saj to bilo nekaj nepričakovanega. kopališču; popoldne pa posetijo v bolnici starosto tukajšnjih slovenskih duhovnikov preč. g. dr. Franca Knifica. PETEK IN SOBOTO, 30. sept. in 1. okt., bo g. nadškof prebil v Washingtonu. Nastanil se bo v karmeličanskem bogoslovju blizu Katoliške univerze, kjer je bil več let za rektorja naš slovenski rojak preč. g. John Prah; ta gospod ga bo tudi sedaj spremljal po prestolici. Ostale priprave pa so v rokah Miss Irene Planinšek in dr. Franca Blatnika. Podroben spored bo objavljen naknadno; določene so samo naslednje glavne točke: O bisk krajevnemu nadškofu v petek popoldne, ogled Bele hiše v soboto zjutraj, sv. maša za Slo vence v prestolici ob 11. dop. isti dan. — Proti večeru v soboto se g. nadškof vrne v Bridgeport. NEDELJA, 2. okt., je edini prikladen dan, da pride prevzvi šeni v stik tako s Slovenci v zašepetal: “Veš, ne smem morale podirati.” Namesto, da bi potožil, ker bo zgubil nogo, je raj ši drugim korajžo dajal, čeprav Prvi poskus konstruirati kako bi je sam najbolj potreboval, šivalno napravo, je napravil v Naštel bi lahko enako zadržanje M^-n§hji živSči nemški mehanik vsakega ranjenca iz naše čete. Charles F. Weisenthall. Uporab-Le eno so nas vedno prosili: Lal je iglo z dvema konicama “Ne pustite nas samih!” In res, her ušesom v sredini. Kaj več o nikdar nismo nikogar pustili. njem in njegovih uspehih žal ne Če mi kdaj kako dlako najde- Por°ča. Poskus prve konstrukci-mo in jo potem cepimo tako dol- Ne ie kil 1- 1755. go, da od nje nič ne ostane, — K°t drugi se je ukvarjal s se-smo pač včasih različnega mne-1 siav° šivalnega stroja londonski nja, — zaradi tega ne smemo mizar in tapetnik Thomas Seint. prikrajšati pomoči našim bra-1 Sestavil je primitivno šivalno tom in sestram, da nas ne bodo haPravo na r°čni pogon. Na rav-vprašali: “Zakaj ste nas pusti- ni plošči je bil prešivni materi-li?” jal, ki ga je prenosno kolo pri Če pomislimo nato, bomo spo- vsakem vbodu pomaknilo za en znali, da je potrebno podpirati vkod (Stich) naprej. Pred iglo naše soborce in njih svojce. ie kilo na drogu ravno šilo za Vstopnina je $1. Vstopnina z vbadanje lukenj, skozi katere je večerjo vred je $2.50. Vstopnina P°tem igla s kljukico zankovala in večerja za otroke $1. 1 "'”~1------ Izum šivalnega stroja Torej na veselo svidenje 1. oktobra na Holmes! Janez Ferkul IZ NAŠIH VRST Skupina mladih fantov pa je ta- V StlJ^ S Sl°venci_ borila v začetku meseca avgusta n gepor u’ aIcor s Slovenci in uživala prijetne dneve ob veselem razpoloženju ter kurjenju kresnega ognja ob večernih urah. Na Pristavi je bil v tem času napravljen ograjen park ter je bil zasajen z raznovrstnimi cvetlicami. V sredini parka pa so postavljene klopice, da se lahko vsede in občuduje ves pristavski prostor. V mesecu septembru pa je bil zgrajen lesen most. Ta most veže veselični prostor z drugim delom Pristave, kjer je smuška skakalnica. S tem pri- dobljenim mostom je Pristava dobila nov okras. Ta leseni most me spominja na mnoge mostove naših dedov, ki so jih gradili v oreteklosti v kraju, kjer zibel zi bala me je ... Človek se ob tem pogledu čuti, koliko pridnih rok je to gradilo in s kakim veseljem, tako da res, kjer je dobra volja, se mnogo napravi. Zato vas vse Slovenke in Slo vence vabimo na blagoslovitev tega mostu in na “vinsko trgatev”, ki bo v nedeljo, 25. septembra. Že zgodaj popoldan bo igral orkester “Sonet”, tako da se bo lahko vsak še enkrat poveselil v tej lepi jesenski naravi. Zato ne pozabite, na to nedeljo in nas o-biščite! S. Vrhovec OSsisk prevzv. g„ dr. Jo iefa Pogačnika, nadškofa ljufsjanskega, na ameriškem vzhodu BRIDGEPORT, Conn. — Zadnji teden svojega bivanja med lami bo visoki gost preživel na Ameriškem vzhodu. V glavnem 3e bo nastanil v župniji Sv. Kri-v Bridgeportu, Conn.; od tod ko odšel za dva dni v ameriško Ptestolico v Washingtonu in na-Ptavil več obiskov v sosednjem Nhv Yorku. Celoten spored je zasnovan nekako takole: V SREDO, 28. sept., ob 13.40 ko sprejem na Kennedyjevem letališču. Ker je zgodnja ura ne-ughlna za zaposlene laike, se bod« sprejema udeležili v glavnem le duhovniki iz najbližje o-koli<£. Prevzvišeni se bo skozi New y0rk odpeljal naravnost v Bridgeport na obisk k tamkaj-šnjeniu škofu in od tam v sveto-križkd župnišče. v ČETRTEK, 29. sept., je določen z« sestanek slovenskih du-hovnil^v z ameriškega vzhoda; sestane^ bo seveda pri Sv. Križu. Po jutranjih sv. mašah obiščejo duhovniški gostje skupaj z nadšijfom grob dr. Kuharja in ostalih dveh slovenskih duhovnikov na bridgeportskem po- New Yorku. V Bridgeportu se bo g. nadškof mudil predpoldne; prisostvoval bo na tronu angle ški maši ob 9; ob pol 11 bo pa sam služil pozno slovensko sv. mašo. Takoj po maši bo vernikom dana prilika, da se mu lab ko osebno približajo v farni dvorani. — Popoldan je določen za New York, kjer je v načrtu bla goslov z Najsvetejšim ob 4 popoldne; po blagoslovu bo prav tako dana tamkajšnjim vernikom prilika zr kratek razgovor s prevzviW' farni dvorani Še isti večer se g. nadškof vrne v Bridgeport. PONEDELJEK, TOREK, SRE DA, to je 3., 4. in 5. oktober, bodo manj službeni. Prevzvišeni bo obiskal njujorškega kardinala Spellmana; dana pa mu bo tudi prilika, da si ogleda poseb nosti njujorškega velemesta in okolice. V okolici si bo prav gotovo ogledal znameniti Gray moor, kjer se je začela osmina za zedinjenje cerkva, saj je nad-pastir v tisti deželi, kjer se želja po zedinjenju tako zelo čuti. Podrobnosti bo uredil njujorški slovenski župnik, č. g. Richard Rogan, O.F.M. ODHOD prevzvišenega v Ljubljano je določen za sredo zvečer. Ob uri, ki jo bomo še naznanili, ga letalo Swissair odpelje nazaj v domovino. Želeti je, da bi se ob tej priliki zbralo na letališču kar največ ne le Nju jorčanov, marveč tudi Bridge-portčanov. Prevzvišenemu pa kličemo že sedaj iz vsega srca: Na veselo svidenje! Dobrodošli v naši sredi! Rev. dr. Andrej Farkaš ------—O--—----- Jsseuska drisžahsia prireditev OSPi “TIBOiT 1 nit in tako šivala z verižnimi vbodi (Kettenstich). T. Seint je dal napravo patentirati 1. 1790. Zaradi pomanjkanja sredstev stroja ni mogel izboljšati. V prvi polovici 19. stoletja so se bavili z izumom šivalnega stroja trije strokovnjaki in si-Westminster, Calif. — Spošto- cer dva v Evropi, eden pa v A-vani! Prilagam naročnino za eno meriki, ločeno drug od drugega, leto. Ameriško Domovino vedno to 50 Krembs in Madersperger v z zanimanjem prebereva in na- j Evropi ter Howe v Ameriki, ma zelo ugaja. Izumi omenjenih strokovnjakov Dosti uspeha v bodočnosti in 50 vodili do verižnega šiva 1 nit, vsem najlepše pozdrave! , in do veznega šiva 2 niti (Stepp-Frank in Nada Stopar stick)> kar se še danes uporab- • lja v šivalni industriji. Noblesville, Ind. — Spoštova- K. BALTAZAR KREMBS no uredništvo! Pošiljam Vam je konstruiral šivalni stzoj za naročnino za pol leta. List dobi- lastno uporabo. Šival je jakobin-vamo vedno v redu in ga radi ske čepice. Igla je imela uho ob čitamo. konici ter tvorila verižni šiv. Za Lepo pozdravljamo cenj. ured- snemanje zank je uporabljal po-ništvo in vse čitatelje tega slo- doben snemalec, ki se rabi v tri-venskega lista. kotažni industriji. V prvih de- Jožef in Kristina Metlikovec setletjih 19. stoletja je bilo že * nekaj Krembsovih strojev v Po-Harrisburg, Pa. — Spoštovano r en ju in vzhodni Franciji. uredništvo! Po prejemu Vašega JOSEF MADERSPERGER obvestila Vam pošljam ček za je bil krojač iz Kufsteina na Ti-enoletno naročnino Vašega lista rolskem. Leta 1807 je konstru-in se še za nadalje priporočam ira] prVo, leta 1814 pa drugo iz-zanj. Priporočam pa ga tudi bolj šano šivalno napravo. Dve vsem tistim,, ki si ga do sedaj še jgR z ušesi ob konicah sta vba-niso naročili. c]ali v pregjvni material od spo- Ameriška Domovina nam red- daj navzgor ter napravili 2 zan- no prinaša mnogo lepega in za- ki, skozi katere se je morala nimivega čtiva ter dosti vsako- Zgornja njt ročno vdevati. Pri vrstnih novic. ^ _ vsakem vbodu, ki je bil potom ^enim sP0štovanjem Vas J naprave zategnjen, se je blago pomaknilo za en vbod naprej. Leta 1815 si je Madersperger pridobil avstrijski patent. Leta 1830 je sestavil še en stroj, kjer je ročno vdevanje že nadomeščal podolgovat čolniček. Ker pa ni mogel doseči vidnega uspeha, je duševno strt in obubožan u-mrl v neki dunajski sirotišnici pozdravlja Mary Matkovič ANGLOAMERIŠKE MERE DOLŽINSKE: 1 inch = 12 lines = 2.54 cm 1 foot = 12 inches = 30.48 cm 1 yard = 3 feet = 91.44-cm 1 mile = 1760 yards = 1609.34 m I leta 1850. PLOSKOVNE: Krojaški mojster Jernej Thi- 1 square foot = 144 sq. inches monnier iz St. Etienne v Franci- - 929.03 cm2 .. .e ^ 1829 konstruiral šival_ 1^00«, Tf d r 9 SqUare feet ni str°k ki ie služil za šivanje 1 ’ “cm vojaških oblek. Verjetno sta oba 1 square mile = 640 acres = Madersperger kakor Thimon- PROSTORNINSKE• hier’ Videla kje kak Krembsov rV1 u- ■ , str°i- Leta 1845 si je Thimon- - ?« I 1C inches nier pridobil francoski in še an- 1 -..u.- ’ ■ , cmi)„ , . . gleški patent. Stroj je bil že na 1 cubic yard = 27 cubic feet — 1 Cleveland, O. — Društvo slovenskih protikomunističnih borcev “Tabor” prireja svoj jesenski družabni večer dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Kot veste, porabimo vedno ves čisti dobiček za podporo invalidom, vdovam in sirotam. Med vojno in revolucijo smo se vojaki med seboj tako lepo razumeli, da se vedno rad spominjam tistih dobrih fantov. Preživel sem z domobranci 18 mesecev v isti edinici, pa ni bilo med nami nikdar nesporazuma. Celo ranjenci na bojišču so se prav korajžno zadržali. Na Gra-denjški gori pri Žužemberku je strel razbil koleno Župec Frančku, doma iz Matene pri Igu. Ko sem prišel do njega in ga vprašal kako je, mi je komaj napol nožni pogon. Igla je šivala od zgoraj navzdol z verižnimi vbodi (ena nit). Blago se je pri šivanju moralo ročno premikati 1 (Imperial) gallon = 4 quarts ISY 7 tf!" “ ™ie v0' _ 45gj H jjaskih oblek, ki ga ]e Thimon- TE KOČ INSKE (ZDA): 1 pints ~ 4 gills = 0.47 1 0.76 m3 TEKOČINSKE (Vel. Britanija) 1 pint = 4 gills = 0.57 1 1 quart = pints = 1.141 je premoženje. Z denarno pomočjo lesnega trgovca Fischerja se mu je z velikim trudom posrečilo po prvotnem lesenem modelu sestaviti železen šivalni stroj. Blago, ki je bilo navpično napeto, se je pri vsakem vbodu mehanično pomikalo naprej. Nekoliko vpognjena igla je vbadala od desne proti levi ter šivala vezni šiv (2 niti). Zanke je zan-koval na obeh straneh koničast čolniček. Druga izboljšana konstrukcija je bila v tem, da je igla z ušesom ob konici vbadala od zgoraj navzdol, torej navpično, bila opremljena z žlebičkom na obeh straneh in šivala vezne vbode z zgornjim in spodnjim sukancem do 300 vbodov na eno minuto. Howe si je leta 1846 pridobil ameriški patent za izdelavo šivalnih strojev. Kljub temu, da je on dopovedoval vsem, da njegov izum ne bo nikomur v škodo, so mu razni nevoščljivci neke noči demolirali delavnico. Razočaran je odšel Howe v Anglijo, prodal svoj izum tovarnarju W. Thomasu pod pogojem, da ga vzame v službo kot sodelavca pri izdelavi šivalnih strojev, ter da mu plačuje licence. Thomas pa ni dolgo držal danih pogojev. Howe je bil odpuščen in se je vrnil v Ameriko. Opazil pa je, da so za časa njegove odsotnosti nekateri mehaniki izdelali šivalne stroje po njegovih načrtih. Ker je Howe imel patent, je vložil proti njim tožbo in uspel. Za vsak šivalni stroj, prodan v Ameriki, so mu morali plačati po 5 dolarjev, za stroje prodane izven Združenih držav Amerike pa po en dolar. Howe je leta 1862 ustanovil v Bridgesportu tovarno za izdelavo šivalnih strojev. Tako so že pred 100 leti dospeli prvi Howo- vi stroji v Evropo. Leta 1868 je Howe umrl v svojem rojstnem kraju. Pridobil si je s svojim e-nergičnim delom naslov izumitelja šivalnih strojev. Med prvimi, ki so se že za časa Howovega življenja začeli bavi-ti z izdelovanjem šivalnih stro-jev, je bil v Ameriki direktor neke igralske skupine J. M. Singer. Izkoristil je Howov izum, šivalni stroj nekoliko izpopolnil in ustanovil leta 1850 v Bostonu tovarno za izdelovanje šivalnih strojev ter jih kot prvi oddajal raznim tvrdkam v najem proti plačevanju obrokov. Poleg Singerjeve so nastale v Ameriki še tvrdke Wheler-Wil-son in Grower-Baker, dalje Pfaff v Kaiserslauternu, Gritz-ner v Karlsruhe, Duerkopp v Bielefeldu, vse že v drugi polovici 19. stoletja. ro naj bi bil kratek zgodovinski pregled konstrukcij šivalnih strojev. Dopust v Sibiriji Sibirija naj bi sčasoma postala počitniški paradiž sovjetskih državljanov, ker so črnomorska in baltiška obala ter Kavkaz že pregosto posejani s turističnimi objekti. Na območju Altaja v centralni nier ustanovil v Parizu skupaj z nekim nremn^im .izgraditi počitniška sredisca, na- 1 quart = 2 pints = 0.95 1 1 gallon — 4 quarts = 3.79 1 ! UTEŽI: 1 grain (troygrain) = 64.8 mg 1 dram = 3 scruples = 1.77 g 1 ounce — 76 dram — 23.35 g 1 pound (libre, lb.) = 16 ounces h1® = 453.59 g I leta 1851. 1 stone = 14 punds (lbs.) 6.35 kg nekim premožnim meščanom, jVJf PocimisKa sredisca, nhr^rair, »n j menJena predvsem tistim, ki nogah, obratovalo že 80 šivalnih stro-C;'—“ (L preživijo dopust jev. Pariški krojači so se bali brezposelnosti zaradi strojnega šivanja. Vdrli so v obrat, uničili stroje. Thimonnier, ki si je pri tem komaj rešil en stroj in svoje življenje, je umrl v revščini Medtem ko so bili vsi poskusi konstrukcije praktičnega šival- 1 hundredweight (centweight, j ne£a stroJa v Evropi brez vidne-cwt.) = 112 pounds (lbs.) =’ §a uspeha, je delal na tem pod-50.8 kg (ročju tkalec in mehanik v Zdru- 1 ton (long ton) = 20 hundred-1 ženik država Amerika (ZDA) weights (cwts.) = 1016.04 kg Elies Howe. 1 ton (short ton) = 20 cental = Rojen v mestu Spencer leta 907.18 kg 1819. Spencer je mislil na pletil- MERA ZA ŽITO je bushel. V ni stroj. Za konstrukcijo šival-Vel. Britaniji: Imperial bu- nega stroja ga je navdušil nje-shel = 36.37 1; v Ameriki: gov sošolec, mehanik Davis. Ho-Winchester bushel = 35.257 1. j we se je neumorno lotil dela, o-MERA ZA BOMBAŽ: jziroma sestave šivalnega stroja. 1 bale = 205 kg. Pri tem delu je zapravil vse svo- na nogah, se pravi, da hodijo iz kraja v kraj. Hojo priporočajo v Sovjetsl^ zvezi že nekaj časa kot zdrav oddih tako v prostem času kakor v dneh dopusta. Naj bo mladim, ki niso doživljali onih strašnih dni in onim. ki morda dvomijo, če je bila naša borba upravičena, skromna vizija v pretekle dni. Hirscheg-ger v Zborniku Svobodne Slovenije 1966 v svojem članku “Resnica o naši borbi,” ki je slika iz revolucije na Slovenskem; Zbornik je dobiti pri: Liga KAS, P.O. Box 32, Brooklyn, N.Y. 11227, v Slovenki Pisarni, 618 Manning Ave. Toronto, Ont. Canada in v Slovenski Pisarni, Baragov Dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. ftMFRISKX DCMOVEfTSL xxxxxxxxxxxxxxxy^ JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST fYYYX^xxxx3t^xxXXxxx1 lXXXXXXXXXXXXXXXxxxx!±xxx