Domoznanski oddelek
tp 07 SNEŽNIK
2004
070(497.12 Ilirska Bistrica)
si
356
Suma inženiring d.o.0. tel.: +386(0)5/71-10-244
TISKOVINA
Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 161. - februar 2004 - cena 300 SIT
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO
TRGOVSKI CENTER MIKOZA ILIRSKA BISTRICA
M.
CERKVENIK
NA F* l_ AC U
*	sveže ribe
*	zamrznjePH^ribe
*	škoijk&mžia
*	“bacajain b[anjbj,
*	konzerve
Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579
POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593
-LiJUL) £)J
*BARVNI EKRAN (4.096 piksla)
*	MMS	* IGRE
*	32 KANALNA POLIFONIJA
2 LETA PODALJŠANJA
ODGDCID GDCEDGD CED GED GED CIE) CED CED


strankamladihslovenije
šm
www.smsfsi
Lokalni odbor SMS Ilirska Bistrica in poslanec Državnega zbora Igor Štemberger
Naredimo nekaj zase - vpišimo se doma! GIMNAZIJA V ILIRSKI BISTRICI
R^MČmmvodski .servis
lEizUJkp	sl.jp~
Wtc?/jfk&y\v	<Č>25(0) JITliiTfrsTktm
(0)S-=-2 Tl (0) Tl-4 S>S>., OSM;- (&4<0)	.52(0)
Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva.

KOREN JOŽKO
URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto
ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
’ /r-rti ^UNANJtl|V fU[ OSEBNIH
ko"
Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118
O vodafone"
R- kake iPapkmca
TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. -—~-tJ.--
tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica
(0)5 / 710 06 95 e-mail: kakez.doo@siol.net
/WziE/^
ml m
PUBI1 lili i$*SllE IB j mm IfllllMIiMU
iir«mmam še nižje
HBilEBEllE ■Milil*
IIWlg
9
CENE!!!
ZAKAJ NI NOBENIH CEN? KER NAM NE BI VERJELI.
DAJE TO MOGOČE! Obiščite nas in se o ugodnosti ponudbe prepričajte sami!
Akcijski računalniki niso ui i. m- j n	imeli še nikoli doslej
jLiJJUJJi	tako dobre kvalitete in tako ugodne cene! Numrn damo samo namig^sl
SAMO V MARCU!!! Ponovno na zalogi! CD-R mediji E-PR0F0RMANCE Pakirano v cake box 25 kosov
DO RAZPRODAJE ZALOG
[! 1.890,00Sit !,
RAČUNALNIKI V POMLADNI AKCIJI:
(od 1.3.2004 dalje)
BASIS 22 G (2.4 Ghz, 60 GB, CD-RVV)
EXAM 60 G (2.6 Ghz, 80 GB, CD-RVV + DVD, RadeOn 9200) EXAM 61 G (2.8 Ghz, 80 GB, CD-RVV, DVD, GF FX5200) EXACT 60 G (P4, 2.6 Ghz, 120 GB, CD-RVV, DVD, GF FX 5200) EXACT 61 G (P4, 2.8 Ghz, 120 GB, DVD-/+RVV, DVD, GF FX5600) EXTENSION 13 G (AMD 2700+, 120 GB, CD-RVV, DVD, RadeOn 9600Pro)
U/U/1A/ tal(07 c i Urnik papirnice: od pon. do petka: 8.00 - 19.00, ob sobotah: 8.00 - 12.00.	.	.
W W W. IX a IaCG.OI	Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila.	WWW. K3 K0Z.S I
beseda urednika
BESEDA NI KONJ,
a vseeno boli, če te brcne. Z besedami je ponavadi tako, da imajo nek pomen v trenutku, ko so izrečene. Da vplivajo na dogodke takrat, ko še zvenijo. Z besedami je ponavadi tudi tako, da lahko, ko jih čez leta bereš, ugotoviš, da si imel prav ali da si usekal mimo. Če se zgodi slednje, se za nekaj časa potuhneš, če pa si imel prav, pa se še kar nekaj časa hahljaš po cesti. Besede lahko naredijo tudi nepopravljivo škodo, lahko odprejo množicam oči, lahko dajo vedeti, da so tudi bogovi zmotljivi, lahko dajo drugim vedeti, da se lahko uprejo in lahko dajo upornim vedeti, da niso sami. A ni ga denarja, ki lahko prekliče moč besede in izniči dejanja in posledice, ki so ji sledile.
V bodočnosti nas čaka povezovanje v regije, zato je razumljivo, da je bilo v zadnjem času največ besed izgovorjenih ravno na to temo. Z regionalizmom, je kakor tudi z drugimi rečmi v naši državi tako, da bo tako, kot so si zamislili eni drugi, ne pa kakor bi si želeli mi sami. Nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja nas povezuje z južno Primorsko. Na drugi strani, pa se pojavljajo težnje, da bi se povezovali z notranjsko. Kdo je zdaj tisti, ki bo odločal o tem kaj bo prevladalo. Ali bo to ekonomski, socialni, kulturni ali kakšen dmgi interes, mogoče bo to le politična odločitev.
Pojavlja se dilema, ali gremo v zakon z nekom, ki nas ne mara, ali z nekom, ki ga mi ne maramo. Iz izkušenj pa vemo, da so zakoni zakomplicirana zadeva in da včasih ne delujejo tako kot bi morali, pa čeprav se obe strani za to trudita. Si lahko mislite, kaj se bo zgodilo z zakonom v kateri ena stran sploh noče stopiti?
Najbolj smiseln odgovor bi bil, da se ne zavežemo z nobenim. Že prav, a kaj, ko nam tiktaka naša biološka ura.
Urednica mag. Milena Urh
NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA
Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka.
Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj!
Nujna vsebinska členitev:
NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg.
UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z dmgimi obravnavami.
JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe.
ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter zdmži analize in spoznanja.
SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov.
PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu dmštva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, kije besedilo sestavila. Besedila, ki niso podpisana so avtorstvo uredništva.
PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme.
DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12.
Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju.
Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka.
Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih.
Dodatno pojasnilo: Časopis Snežnik je nestrankarski časopis in članke v
| časopis uvršča glavni in odgovorni urednik.	Uredništvo
L-----------------------------------------------------------------------J
SMUČARSKA ŠOLA
V letošnji zimi smo v SK Snežnik organizirali tri smučarske izlete v SC Cerkno. Tam smo izvajali šolo smučanja, ki se jo je udeležilo preko 40. otrok. Z začetkom obratovanja vlečnic na Sviščakih, pa smo svoje delovanje preusmerili v našo občino, kar nas še posebej veseli. V februarju smo izvajali šolo smučanja ob nedeljah, v petkih in sobotah pa smo izvajali treninge naših tekmovalcev, ki tekmujejo v Notranjskem pokalu. Naša mala četica tekmovalcev je zaradi uspešnega treninga dosegla kar nekaj vidnih uvrstitev, najbolj pa s svojo formo izstopa Jani Grlj. Zadovoljni smo, da se naša tekmovalna vrsta širi in bo v naslednjem letu pripravljena na nove smučarske izzive.
RC S POLŽJO HITROSTJO
SREDSTVA
NAMENJENAZA
SLOVENIJO
V obdobju 2004 - 2006 bo celotna Slovenija upravičena do evropske strukturne pomoči v okviru t. i. »cilja 1«. Slovenija bo imela možnost črpanja sredstev iz štirih strukturnih skladov (Evropski regionalni razvojni sklad, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad, Evropski ribiški sklad) in kohezijskega sklada. V pristopnih pogajanjih si je iz teh skladov za navedeno obdobje izborila 102 milijardi tolarjev nepovratnih sredstev.
Ko boste brali Snežnik, kije pred vami, bo minilo že pol leta odkar je v javnost pricurljala informacija, da so odstopili, štirje od petih članov upravnega odbora Javnega zavoda Razvojni center Ilirska Bistrica. Svoj nameravani odstop je dala tudi direktorica Razvojnega centra ga. Jožica Vidmar. Do danes je ustanovitelj - občina Ilirska Bistrica naredil le to, da je potrdil odstop starih članov ter imenoval nove tri člane, ki jih ima pravico imenovali ustanovitelj. Niso razpravljali ne o odstopu direktorice, ne o programu dela centra v bodoče.
Imenovani člani so: župan občine Ilirska Bistrica, g. Anton Šenkinc, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, g. Igor Stemberger, ter predstavnik Liberalne demokracije Slovenije v občinskem svetu, g. Vojko Gulja. S temi imeni so vsekakor postavljeni osnovni pogoji za delovanje centra, saj lahko vsak izmed
njih uporabi svoje znanje in položaj ter politični vpliv, da bi se zadeve v centru začele odvijati.
Neaktivnost centra in njegovo nevključevanje v oblikovanje regionalne politike, ki se trenutno izvaja na nivoju Ministrstva za regionalni razvoj, bosta ponovno
botrovala k temu, da bomo odrinjeni na obrobje - tokrat ne samo Slovenije, ampak Evrope, ter da bomo izgubili dragocena denarna sredstva, ki bi v veliki meri pripomogla k napredku našega kraja in občine.
Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena!
JELŠANE NAJVEČJE GRADBIŠČE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
Pogled na gradbišče na mejnem prehodu Jelšane, konec januarja
Mednarodni mejni prehod Jelšane je že nekaj mesecev eno samo gromozansko gradbišče. Zaradi izgradnje novega prehoda so morali porušiti »Kalandro«, stara drevesa ter celoten dosedanji mejni prehod, premestili so bivalne kontejnarie policije, carine obmejne inšpekcije in špedicije.
Kdor se redno vozi preko mejnega prehoda Jelšane si ne more zamisliti, kaj vse se je spremenilo od septembra lani na mejnem prehodu. Trenutno je celoten prostor bodočega 55.000 mt velikega prostora eno samo gradbidče, kjer dnevno mrgolijo dtevilni gradbeni stroji, kamioni in dtevilne pridne roke gradbincev podjetja SCT iz Ljubljane in Kradkega zidarja iz Setane.
Investitor Servis skupnih služb Vlade RS je prvotno planiral za izgradnjo mejnega prehoda Jelšane 2,3 mrd sit, toda zaradi številnih dodatnih del bodo stroški bistveno večji. Dokončno bodo znani tedaj, ko bodo poravnali domačinom še kupnine za nekatera zemljišča.
Mejni prehod bo zgrajen tako, da bo dopuščal velik pretok tako osebnih kot tovornih vozil, kar bo omogočalo kar sedem izstopnih in vstopnih pasov za osebna vozila in avtobuse, s tem da bo tovorni promet potekal ločeno.
Poleg objektov za policijo in carino so pomembni objekti za fitosanitarno in veterinarsko inšpekcijo, saj bo preko Jelšanskega mejnega prehoda možen promet vsega blaga razen z živih živali.
Celotna izgradnja tako mejnega prehoda kot vseh zgradb bo končana do 25.aprila letos, ko bo mejni prehod v celoti začel opravljati svojo načrtovano funkcijo.
Precejšen del tovornjakov, ki sedaj prehajajo mejo preko mejnega prehoda Starod bo potekal preko Ilirske Bistrice, ki se že sedaj predvsem v poletnih mesecih duši v preštevilnem prometu osebnih vozil.
Ilirska Bistrica nujno kliče po pravi obvoznici, po takšni obvoznici, ki bo nekoč sestavni del hitre ceste Jelšane - Postojna.
Novogradnja mednarodnega mejnega prehoda Jelšane je za občino Ilirska Bistrica zelo velika pridobitev, toda zavedati se moramo vse kar bo zgrajeno je namenjeno za nemoteno delo obmejnih služb, medtem, ko vsa servisna in poslovna dejavnost, ki običajno spremlja tako velike mejne prehode in je v domeni interesov
občine, te pa še ne bo nekaj časa. Prav v ta vsebinski okvir sodijo trgovski in gostinski lokali, mehanične delavnice, motel, menjalnice, skladišča, hladilnice, vse kar daje možnost novih delovnih mest in zaslužka. Prav to je tisti pozitivni del, ki ga daje meja. Ravno na teh vsebinah in vprašanjih bo treba sedaj pospešeno delati, sicer ne bomo imeli od številnega prometa ničesar, razen gnečo na cesti in onesnaženo okolje.
Vladimir Čeligoj
MONTPASSION IN GROTESKE
Montpassion in Groteske, sta knjigi domačega avtorja Ivka Spetiča -Magajne, ki sta bili predstavljeni širši javnosti v petek, 20. februarja v knjižnici Makse Samsa. Pesniško zbirko Montpassion je predstavila ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja, Ester Juriševič, Groteske pa g. Dimitrij Bonano. V kulturnem programu, ki sta ga organizirala knjižnica ter Založba Borovci, je nastopila tudi pevska skupina Vasovalec. Po uradnem delu, se je literarna druščina zbrala v čitalnici knjižnice ter prijetno pokramljala.
INFORMATIVNI DAN
KONČNO
Tudi v našem mestu smo prvič dočakali informativni dan oziroma bolje rečeno informativna dneva, ko so si lahko bodoči dijaki, njihovi starši in vsi zainteresirani ogledali prostore bodoče gimnazije v Ilirski Bistrici. Potekala sta v pretek 13. februarja in v soboto 14. februarja, v prostorih bivše vojašnice. Uvodne besede in obrazložitve je podal župan Anton Šenkinc, kako pa poteka šolanje na gimnaziji, kaj vse se zahteva in nudi pa je pojasnil ravnatelj postojnske gimnazije Danijel Mislej.
Z razpisom 46 vpisnih mest postojnske gimnazije v Ilirski Bistrici je občina po 41 letih spet dobila srednjo šolo. Prvih 46 gimnazijcev naj bi postalo temelj bodoče samostojne
srednje šole. Napori za ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici so prisotni že od leta 1990 naprej, posebno intenzivni pa so bili zadnje leto in pol. Občino je pri prizadevanjih za srednješolski program v II. Bistrici vodilo nekaj ciljev. Najpomembnejši je bil olajšanje srednješolskega izobraževanja tako dijakom kot tudi njihovim staršem. Iz občine II. Bistrica se v druge občine vozi v srednjo šolo
več kot 600 dijakov, največ v Postojno in Sežano. Zaradi slabih povezav številni med njimi živijo po dijaških domovih in tako zapustijo domači kraj in občino že pri 15. letih, vozači pa dragoceni čas izgubljajo na avtobusih ali vlakih. Srednja šola je zaradi oddaljenosti za marsikaterega starša tudi velik finančni zalogaj, ki ga še komaj zmorejo.
Z izobraževanjem v domačem kraju bo veliko pridobila tudi sama
II.	Bistrica in celotna občina. Dijaki, ki se bodo šolali v II. Bistrici, bodo imeli več časa za razne druge dejavnosti in ne bodo zapuščali svojih vasi in krajev. Poleg tega pa srednja šola v vsako okolje prinese tudi razvojni zagon, saj zaposluje
ljudi z visoko izobrazbo, ki se lahko dejavno vključijo v dogajanje v mestu in občini.
Odločitev za prostore, v katerih bi potekal pouk srednješolcev, se je po odhodu vojske iz bistriške vojašnice praktično ponujala sama od sebe. Poslopja vojašnice so bila obnovljena pred nekaj leti, šolsko ministrstvo pa se je obvezalo, da bo od obrambnega ministrstva omenjene
prostore dobilo v uporabo.
Pouk gimnazije bo potekal v eni izmed stavb nekdanje vojašnice, na približno 2.200 m2 neto površine, v treh etažah. Občina II. Bistrica se je obvezala, da bo za približno 250 milijonov tolarjev obnovila navedeno stavbo in pridobila uporabno dovoljenje do 1. septembra 2004.
Umestitev gimnazije v bistriško vojašnico občina razume kot prvi korak k ustanovitvi Šolskega centra II. Bistrica, v katerem bi poleg srednje šole delovala še glasbena šola, ljudska univerza, vojaški muzej in še drugi programi, ki jih bomo v bodočnosti pridobili.
Telovadba se bo odvijala na zunanjih igriščih ob gimnaziji in v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Knjižnico pa bodo gimnazijci, do ustanovitve lastne knjižnice, obiskovali v Knjižnici Makse Samsa v II. Bistrici.
V prvih dveh letih delovanja naj bi na gimnaziji poučevali profesorji matične šole v Postojni iz občine II. Bistrica, ki jih bodo pri posameznih predmetih dopolnjevali profesorji iz naših osnovnih šol. Kasneje so predvidene že stalne zaposlitve profesorjev, ki bodo poučevali samo na bistriški gimnaziji.
Dislocirana enota postojnske gimnazije v II. Bistrici bo imela najmanj enake izbirne vsebine kot matična gimnazija v Postojni. Učni program bo tako isti kot v Postojni, nadstandardne programe pa bo financirala občina, kar bo za dijake pomenilo, da se bodo lahko prosto odločali o izbirnih vsebinah ali morebitnih obogatitvah učnega programa. Občina zagotavlja, da bodo dijaki dveh bistriških razredov gimnazije dobili najmanj toliko znanja, kot ga danes dobijo na matični gimnaziji v Postojni.
NESPORAZUM ALI...
Ali bo maloobmejni prehod Novokračine - Lipa postal predmet novega slovensko hrvaškega odprtega vprašanja? Odgovor je zaenkrat še neznan, začelo pa se je vse zaradi članka, ki je bil objavljen v reškcm Novem listu. V omenjenem časopisu je 6. februarja izšel članek z naslovom: “SLOVENIJA UZURPIRALA HRVATSKI TERITORIJ”, avtorjev : Branka Škoriča in Slavice Kleva, v katerem izmed ostalega piše tudi, da je slovenska država pri gradnji maloobmejnega prehoda Novokračine - Lipa prekoračila državno mejo, tako da na hrvaški strani stoji podporni steber in nadstrešek objekta na prehodu. Asfaltirali naj bi tudi 7 m hrvaške ceste. Dogodek so ocenili kot Provokacijo.
Ker gre za meddržavne zadeve smo najprej odgovor poiskali pri Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je odgovorili, da po podatkih, ki jih ima na voljo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, je mejni prehod za obmejni promet Novokračine - Lipa postavljen na slovenskem ozemlju. Ob tem so še opozorili na dejstvo, da Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v zvezi z omenjenim primerom ni dobilo nobenega uradnega opozorila
hrvaških pristojnih organov. V kolikor se bo izkazalo za potrebno bodo, v skladu z dogovorom, pristojni organi obeh držav ponovno opravili potrebne meritve.
12.	februarja je omenjeni maloobmejni prehod obiskal tudi direktor Servisa skupnih služb, g. Mitja Valič, ki je pristojen za gradnjo objekta. Povedal je, da so pred gradnjo, pri pristojnih službah, dobili zagotovilo, da je maloobmejni prehod v celoti na naši strani. Poudaril je še, da je bila hrvaška stran sproti in celovito obveščena ter, da so bile stvari v naprej dogovorjene, zato ne bi smelo prihajati do večjih
problemov.
G. Valič je tudi pojasnil, kako potekajo stvari glede maloobmejnega prehoda Starod - Mune. Ugotovili so, da frekvenca prometa čez ta prehod ni velika, ter da število prehodov čez prehod ne upravičuje njegovo postavitev. Zaenkrat pa Servis skupnih služb izvaja vse aktivnosti, do sprejetja Uredbe o ureditvenem	območju
maloobmejnega	prehoda.
Kako se bo spor, uzurpacija, provokacija, nesporazum ali kakorkoli že temu reki razvijalo, pa vas bomo obveščali v naslednjih številkah časopisa.
Iliriade
POČASI IMAMO DOSTI TEGA!
Padle so prve žrtve Evrope. 260 delavcev Tobačne je ostalo na cesti, ker “se ne splača” proizvajat cigaret v Sloveniji. Predstavnik lastnika je vsem odpuščenim cinično obljubil pomoč pri pisanju prošenj. Če ste kakorkoli dobili vtis, daje Evropa med in mleko in da bomo vsi zmagovalci, potem pač niste poslušali Jožeta Mencingerja. Težava s Tobačno je samo v tem, da ima država tako ali tako namen (tako se vsaj zdi) izbrisat kadilce z obličja zemlje. Po “Kajenje ubija” napisih nas bodo v naslednji rundi osrečili s slikami pljučnih rakov in tumorjev na cigaretnih škatlicah. Potem pa sledi mastna hrana. “Maščoba ubija”.
Kot ponavadi, se nam obeta nekaj referendumov, a to je že tako običajna stvar, da o njej ne gre zgubljat besed. Nekaj pa bomo rekli o t.i. “aferi Orion”. To podjetje naj bi namreč folk nategovalo z nekimi čudno zastavljenimi posojili. In pri vsaki taki zgodbi se slej ko prej nekje pojavi Uroš Slak (njegova TV oddaja je prava osvežitev, tudi to, da ima isto muziko za špico kot Denis Latin mu ne gre v minus).
V tej oddaji smo imeli priložnost tako rekoč empirično spremljati odziv slovenskih birokratov (in politikov) na vsak problem, ki nastane. Zgodba ima tri dele.
Prvi del. Na vprašanje, zakaj niso uredili tudi hipotekarnih posojil v zakonu (luknja, ki se jo očitno da izkoristiti) je prisotna vrhovna državna varuhinja ubogih potrošnikov odgovorila, da tega pač evropska direktiva ni vsebovala. Bravo naši! Po dobrem desetletju nekakšne državnosti so naši uradniki spet na domačem terenu B za B! Beograd za Bruselj. Majhna skrivnost: članice Evropske unije dejansko IMAJO pravico, da kaj naredijo tudi po svoje (v skladu s skupnimi pravili EU seveda).
Drugi del (pravzaprav nadaljevanje prvega). Poslušajte enkrat, kako na neprijetna vprašanja odgovarjajo naši birokrati in politiki. Stavek se ponavadi začne “V Evropski uniji...” Kar je v večini primerov zgolj dober izgovor. S tem športom se sicer ukvarjajo tudi v drugih bratskih republikah EU, vendar smo mi pri tem šampinjoni. Predlagam, da slovenskim birokratom in politikom zaračunamo 500 tolarjev (oz. €2) za vsako omembo “Evrope”. Tako bi mogoče lahko zajezili to poplavo, ki ni nič drugega kot izgovor za nesposobnost.
Tretji del. Kadarkoli se v Sloveniji pojavi nek problem, je rešitev takoj na dlani: spremenimo zakon. Če torej nekdo (baje) švindla folk pri posojilih, rešitev ni ta, da se stvar razišče in po potrebi zmeče ljudi v zapore, ampak ta, da se pogoje zaostri za vse. Končen rezultat je seveda ta, da parlament deluje kot kakšna fabrka za množično proizvodnjo, nasankajo pa tisti, ki (naivneži) želijo igrati po pravilih, ker se sproti zaletavajo v zidove paragrafov, ki jih z veliko vnemo producirajo naši vrli birokrati in žegnajo politiki.
Končni rezultat je seveda ta, da se tiste, ki se želijo igrati kapitalizem, kaznuje s tonami nekih zahtev, tisti, ki se igrajo kriminalizem, pa sc veselo režijo vsem v faco. Kar konec koncev uradnikov nič ne briga. V Sloveniji je namreč pojem uspeha priti v državno službo. Plača je sigurna, dela je malo in nevarnost, da postaneš tehnološki višek ni niti
teoretična.
Tako torej v Sloveniji po malem ustvarjamo kastni model. Imamo industrijske delavce, ki so “lahko zamenljiva roba" (po možnosti z delavci v Moldaviji, Bosni ali Vietnamu) in morajo biti zadovoljni, če dobijo plače za dobro poldrugo socialno podporo, sledijo jim mladi, ki so sicer že slišali, da obstaja tudi delo za nedoločen čas, pa ga niso še videli v živo, zaposleni v gospodarstvu, ki plačujejo sindikalno članarino in katerih interese pravzaprav sindikati zastopajo in nazadnje državni uradniki, ki sicer ne zaslužijo ne vem koliko, a temu primemo tudi naredijo.
Evo na primer sodniki, ki sicer niso uradniki, ampak menda so del “države”, saj bi jih težko uvrstili med samostojne podjetnike. Pred leti, ko so postali sodni zaostanki problem, ker (jasno) se je to začelo pojavljat v poročilih Evropske komisije (ampak res no, ljudje, naivni jaz bi rekel, da je to problem, ker to pomeni manjšo pravno varnost za NAS, ampak kaj pa jaz vem o tem), so sodniki rekli, fantje in punce, ni problema, samo plače nam zvišajte, pa boste videli, da se bodo spisi kar sami od sebe reševali. In so jim. So se sodni zaostanki kaj zmanjšali? Niti za milimeter.
Potem imamo notarje. To je pač “evropski” model in smo štempljanje vzeli iz rok neukih uradnikov in jih predali strokovno podkovanim notarjem. Pa se nekako kaže, da je njihovo delo preverjanje, če je tipo, ki nekaj podpisuje pred njimi res Jože in ne morebiti Vinko. Delo, ki nedvomno zahteva državno licenco, pravno fakulteto in vrtoglave zneske za plačilo.
Sicer pa, kaj bi to, če moraš za pravico na sodišču čakati pet let in več, če obstaja “nevidna” meja, ko postanejo kriminalci nedotakljivi, če ukradejo več kot določen znesek, če nam bodo pod krinko leporečij (kot je tista o enakem zdravstvenem varstvu za vse, več o tem kdaj drugič) nabili davke, da bomo tenko piskali, če se ta država skratka zdi zelo neprijazna. Kaj bi to, glavno, da ne bodo naredili džamije. To je bistveno! Kar naj nas nategujejo po levantinsko, glavno da ni minareta v Ljubljani!
Zanimivo, pred vsakimi volitvami, se pojavijo “super pomembne”, tako rekoč usodne, zadeve. In se potem nekako ne pogovarjamo o takšnih malenkostih kot je ta, kako za hudiča jim recimo ni uspelo znižati inflacije že prej (oz. komu je bilo to v interesu), kako to, da državi dajemo čedalje več za stvari, ki nam dajejo čedalje manj. Celo famozna okrogla miza o prihodnosti Slovenije je čista farsa. Eden od povabljenih je bil član uprave BMW (hja, bilo bi čudno, če ne bi bil vsaj v vodstvu ene od avtomobilskih tovarn kakšen Slovenec) in ta človek j e na koncu ene od seans pri Drnovšku rekel, ja fantje (in večinoma so fantje, da ne boste mislili, da bi lahko tudi ženske pri nas kaj rekle o prihodnosti, jok bato!) to je vse lepo in prav, ampak jaz sem navajen, da se na koncu sestankov opredelijo naloge in določijo roke in osebe odgovorne za izvršitev.
Možakar pač ni razumel celotnega smisla zadeve.
Sicer pa sem ugotovil, da obstajajo celo ljudje, ki med tednom delajo v Bistrci in se za vikend vozijo domov v Ljubljano.
Namig: ne, ne delajo v industriji.
Dejan Ujčič
SVETNIŠKI PORTRET:
MIROSLAV ŠTEMBERGER
Rojstni podatki: 05.09.1930 Izobrazba: I. stopnja Visoke šole za družbene vede Poklic: upokojenec Zakonski stan: poročen Politična pripadnost: DeSUS Politični cilji: Zagotoviti skladen razvoj in povrniti ugled naše občine ter zagotoviti socialno varnost
ASTROLOŠKO ZNAMENJE: devica NAJLJUBŠA KNJIGA: Tone Svetina: Ukana
NAJLJUBŠI FILM: Na svoji zemlji NAJLJUBŠA GLASBA: narodno zabavna NAJLJUBŠA HRANA: domači štruklji NAJLJUBŠI KOS GARDEROBE: srajca NAJLJUBŠI HOBI: nabiranje gob DOMAČA ŽIVAL: maček AVTO, KI BI GA ŽELEL IMETI: Renault Megane OSEBA, KI BI JO ŽELEL SPOZNATI: Dalaj Lama KRAJ, KI BI GA HOTEL OBISKATI: ZDA - New York NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: 1. maj ŽIVLJENSKI MOTO: Ne poskušaj biti to kar nisi.
SAMO ŠE PET LET
Kako hitro gre leto naokoli. Tudi	uresničila. V svojem življenju je morala
letos smo obiskali gospo Rozino Fi-	imeti vse te vrline in še mnoge druge,
del, po domače Matakovkino, iz	saj je ostala zelo mlada vdova s petimi
Sušaka, za njen 95. rojstni dan. V	otroki. Skopa zemlja je zahtevala
zadnjem času je malo bolehna zaradi	nadčloveške napore, daje dala dovolj
majhne nezgode, toda njen duh je še	za preživetje. Danes živi teta Rozina s
Gospa Rozina, sin Ivan in pravnukinji Tina in Mateja
vedno veder. Ko smo jo lansko leto pobarali, koliko let bi rada učakala je brez razmišljanja odgovorila: «V krogu svoje družine se počutim varno in prijetno. Še šest let pa jih bo sto«. No, in zdaj jih manjka do sto samo še pet. Želimo si, da bi se ta želja vseh, ki jo poznamo kot samozavestno, izredno delovno in skrbno, tudi
sinom Ivanom, njegovo družino, vnuki in pravnukinjama. Ima kar enajst vnukov on devetnajst pravnukov. Vsi jo imajo radi in jo večkrat obiščejo. Osamljeno se res ne počuti, kar je tudi najpomembnejše v teh letih.
Zorka Žigman KS Novokračine
! KONCERT ZA ! j POPOTNICO |
| Član našega pihalnega orkestra, pozavnist Simon Tomažič odhaja | | poleti v Španijo na mednarodni seminar za pozavno, ki je pogoj za I | nadaljevanje njegovega študija pri svetovno znanemu pozavnistu i ■ slovenskega rodu Branimirju Slokarju.
Naš orkester želi po svojih močeh pomagati nadarjenemu članu, ki bo moral pokriti stroške seminarja, mi pa mu želimo zbrati denar za potovanje v Španijo. Na pobudo članov orkestra smo organizirali koncert, katerega ■ I izkupiček smo namenili Simonu. Koncert je bil v soboto 7. februarja v I I Domu na Vidmu. Orkester je vodil prof. Josip Grgasovič, v programu, ki I | ga je povezoval Aleksander Borenovič pa so nastopili še Simon Tomažič, | | kvartet pozavn in solo pevka Laura Zafred.
Pihalni orkester II. Bistrica |
*■------------------------------------------
SMUKA NA SVIŠČAKIH
Zadnjega v mesecu januarju je postal upravitelj smučišč na Sviščakih Darko Jolič. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta je Občina Ilirska Bistrica, kot lastnik smučišč usposobila naprave in stroje za normalno obratovanje smučišča. Kot upravitelj pa je g. Jolič naknadno poskrbel za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Na smučiščih je tudi maksimalno poskrbljeno za varnost smukačev.
Smučišče obratuje vsak dan od 9.00 do 16.00 ure. Cena celodnevne karte za odrasle je 2.500 SIT, poldnevne 1.900 SIT, celodnevne za otroke 1.900 SIT, poldnevne otroška do 15 let 1.500 SIT, skupinske nad 10 ljudi 2.200 SIT, za starejše od 60 let 1.900 SIT in za starejše od 65 let je zastonj.
V	okrepčevalnici v planinskem domu nudijo malice, enolončnice, kosila in večerje.
V	času »smučarije« bodo obratovali tudi ob četrtkih, ki so do sedaj veljali kot dan počitka.
—
Oddaja Popek - glasbena oddaja za mlade
Vsak petek ob 18h na TV Galeja
Obiščite nas na: http://hop.to/ popek
Vse o novih oddajah, fotografij e koncertov...
V______________________________J
r —--------—---------— — — n
VABILO
Vabimo vas na predavanje:
O Klamatski algi.
| Predavanje bo 23. marca ob 19. | uri, v prvem nadstropju ■ večnamenskega prostora Doma ■ . starejših občanov, na Kidričevi J 15 v Ilirski Bistrici.
Pridite in se prepričajte o zdravilnosti Klamatske alge!
L — — — — — — — — — 4
ŽIVIMO ZDRAVO
Zavod za zdravstveno varstvo Koper in lokalni koordinatorici Nada in Andreja smo v okviru projekta Živimo zdravo organizirali v Jasenu šest delavnic.
V	prvih dveh delavnicah sta Taja Benčič, dipl. sanit. ing. in Barbara Lovrečič dr. med. spec. soc. med. iz ZZV Koper predstavile vedenjski slog Slovencev, še posebej prebivalstva v primorski regiji in dejavnike tveganja za nenalezljive kronične bolezni. Na drugi delavnici smo udeležencem izmerili krvni pritisk in količino maščobe v telesu posameznika ter izračunali indeks telesne mase. Leto 2003 smo zaključili še z delavnico o telesni aktivnosti . Vodila jo je Kristina Abram, dipl. fizioterapevtka iz Ilirska Bistrice. Čeprav je prikaz telesnih vaj potekal kar v garaži je Kristina okrog štirideset prebivalcev Jasena (moških, žensk in otrok) tako navdušila, da bi želeli imeti takšno telovadbo kar vsak teden.S skromnim darilcem OZ RKS ILIRSKA BISTRICA,dobrimi željami za novo leto, pesmijo in šalami smo zaključili leto 2003.
V	januarju smo začeli s sklopom delavnic o zdravi prehrani. Taja in Barbara sta predstavili prehransko piramido in zdrav krožnik. Ta delavnica pa je bila uvod v naslednji dve delavnici, kjer smo praktično prikazovali pripravo zdrave prehrane. Še posebej zanimiva je bila delavnica, ki sta jo pripravila Rihard Baša in Aleš Brožič, doma iz Jasena.Na tej delavnici sta Rihard in Aleš skuhala celoten menu, pripravljen po priporočilih zdrave prehrane. Menu je sestavil Rihard, ki je delavnico tudi vodil.V skoraj štiriurni delavnici, sta nam kuharja predstavila veliko pravil o zdravi prehrani in to v praksi kar smo si udeleženci delavnice veliko bolj zapomnili kot pa le teorijo. V delavnici smo sodelovali tudi udeleženci - oprati in očistiti smo morali zelenjavo, olupiti krompir in
jabolka ...Rihard je v času delavnici tudi zamesil in spekel kruh.
Velikokrat slišimo, da je zdrava prehrana pusta in neokusna, ravno nasprotno pa sta nam dokazala Rihard in Aleš. Da ni dobro samo mastno in sladko se nas je strinjalo čez petdeset udeležencev delavnice,ki smo pripravljene dobrote zelo na hitro pospravili. V prijetnem vzdušju ob harmoniki, šalah pa tudi ob resnih nasvetih so štiri urice delavnice zelo hitro minile. Naslednjo delavnico so izvedle predstavnice Mlinotesta iz Ajdovščine, ki so demonstrirale pripravo mlinotestovih testenin.
V okviru projekta smo izvedli še predavanje o bio pridelovanju zelenjave, ki pa jo je vodila Rafaela Žejn, dipl. ing. agronomije.
Predvidene so še tri delavnice in predstavitev krajevne skupnosti širši okolici.
Primerna udeležba in zadovoljstvo udeležencev na delavnicah, razmišljanje kaj bomo počeli naslednje leto, ko ne bo več predavanj, nadaljevanje idej iz predavanj -trenutno poteka pri Rihardu šola kuhanja za gospodinje iz Jasena, predlog predsednika KS,da se vsako nedeljo po kosilu jasenci povzpnejo na Ahec ,so za koordinatorje zadostni pokazatelji, da smo se prav odločili in da smo projekt pripeljali v pravi kraj.Menim, da je projekt krajevni skupnosti, ki že tako in tako “živi”, dodal še delček skrbi tudi za bolj zdravo življenje.
Pravi rezultati projekta pa bodo seveda znani šele čez leta.
Projekt bomo sklenili pred poletnimi počitnicami, s predstavitvijo krajevne skupnosti (vsebina je sedaj še v povojih), vabilo k udeležbi tudi ostalim pa velja že sedaj.
Vsem jasenkam čestitamo ob 8. marcu.
Andreja R.
13. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA
i_[ j . !
1 H~
■ !
(80PM, 2100 m2)
parkiritčeia--—r----
TRGOVSKI.
CENTER
vAV/
(1925 m2)
odpadki (b) I
- funkcionalna površina trgovskega cenlra
Kompleks P3 Petrol Transport Ilirska Bistrica
Trinajsta seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica se je odvijala v četrtek, 5. februarja v čitalnici Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Postregla nam je z 9. točkami dnevnega reda, ki pa jih svetniki niso zmogli v enem delu, zato sta bila potrebna kar dva večera, tako da je nadaljevanje potekalo v četrtek 12. februarja. Nič presenetljivega, saj so svetniki obravnavali osnutek Odloka o proračunu občine za letošnje leto, ki je eden temeljnih dokumentov za delovanje občine.
Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti glasovali o dnevnem redu. Na županov predlog, se je dnevni red skrčil za točko, ki naj bi obravnavala pogodbo za srednješolski program, ker pogodbe še niso dobili.
Po pregledu zapisnika in realizacije sklepov od 11. in dvanajste seje, so svetniki postavljali vprašanja in pobude:
Igor Batista je dal pobudo, da se takoj zagotovijo sredstva za sanacijo dela obzidja trnovskega pokopališča, ki se ruši, tako da ne bi prišlo do kakšne nesreče. Zanimalo ga je tudi če je narejen projekt rekonstrukcije ceste Dobrepolje - Koseze, kdaj je bil naročen in kakšen je rok izdelave.
Jridc Mršnik sprašuje zakaj je postavka za vzdrževanje železniških prehodov tako visoka, kako so te stvari urejene v drugih občinah in v kateri fazi je postopek, ki v tej zvezi poteka pred sodiščem. Opozorila je tudi na ukinitev proge oziroma zveze, ki jo je imel vlak, kije prišel v Pivko iz Ljubljane proti Ilirski Bistrici (odhod iz Ljubljane ob 17.30), tako da gre
zadnji direktni vlak do Ilirske Bistrice iz Ljubljane že ob 15.30. Svetnica smatra, da bi občinska uprava morala ukrepati, ter doseči, da se omenjena povezava vrne.
Vojko Tomšič opozarja na pritožbe košarkarskega kluba Plama-Pur, ki trenirajo v dvorani OŠ A. Žnideršiča, ker da je ta mrzla, igralna površina pa ni čista. Prosi upravo, da opozori šolo, da čim prej odpravi pomanjkljivosti.
Stanislav Prosen sprašuje upravljavca jezer Klivnik in Mola kako se praznita jezeri, ker nekateri trdijo, da sta se jezeri praznili ob deževju in da je zato prihajalo do poplav. Naproša tudi Cestno podjetje, da tablo »vas Zabiče«, postavijo na
isto mesto kot je bila že postavljena, to je pred križišče in ne na mostu reke Reke. Sprašuje tudi ali ima Zavod za gozdove soglasje od občine za postavitev zapor, ki naj bi ga glede na zakon moral imeti.
Janko Čeligoj sprašuje kdaj se bo odločalo o prostorih kje bodo potekale seje.
Mile Dijan apelira na občinsko upravo naj uredi oziroma sodeluje z televizijama, glede pokritosti občine s signalom POP TV-ja in KANALA
A.
Svetnika Stjepana Mišeta zanima v koliko sodno pravnih zadevah sodeluje občina in koliko je rešenega. Sprašuje tudi kdaj bo pripravljen odlok o poljskih poteh.
Robert Šircelj sprašuje s kakšnimi podatki razpolaga občina glede števila potrebnih stanovanj oziroma kdo bi jih najbolj potreboval. Predlaga tudi, da ker primanjkuje grobnih polja, da bi se stimuliralo žarne pokope. Zanima ga tudi ali namerava Zdravstveni dom Ilirska Bistrico posodobiti rentgen in ali bo to, da bo država pobrala manj denaija, vplivalo kaj na občinski proračun.
Nedeljko Dolgan opozarja, da vse prepočasi poteka, ter sprašuje kakšen je status podjetja Snežnik d.o.o..
Vladimir Jeršinovič opozarja, da je nujno potrebno spremljati emisije Lesonita, ter se bolj angažirati in v proračunu zagotoviti dodatna
sredstva za potrebno študijo. Sprašuje tudi zakaj so na javnih mestih - v pisarni na občini izobešene slike Maršala Tita, saj glede na zakon ne bi smele in sprašuje tudi kdaj bo narejen prenos zemljišča, kjer je danes lekarna na občino.
lokacijskega načrta za kompleks P3 Petrol Transport Ilirska Bistrica I.faza. ni potrebno dopolnjevati.
Pri peti točki so obravnavali in sprejeli predlog Odloka o spremembi lokacijskega načrta za kompleks P3 Petrol Transport II. Bistrica.
Po premoženjsko pravnih zadevah, pri katerih je informacijo o bivšem Hotelu Lovec podal tudi župan ter obrazložil, da bodo šli v poravnavo, so sledila imenovanja. Imenovanje za predstavnika javnosti v senatu za reševanje pritožb na Ministrstvu za notranje zadeve in Policijo je uspešno prestal Julijan Lavrenčič. Bolj burno pa je bilo pri imenovanjih za člane Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Razprava je kakor vedno, ko je tema razvojni center, prerasla okvire točke imenovanj, ter posegla v smiselnost in delovanje samega centra, ki naj bi končno tudi nekaj naredil. Nadomestni člani do 11.7.2004 so po novem Vojko Gulja, Igor Štemberger in župan Anton Šenkinc.
Predzadnja točka se je spoprijela s popravki in dodatki strategije razvoja občine, pri zadnji točki pa so svetniki obravnavali proračun. Na osnutek odloka o proračunu so dali kar nekaj pripomb in dopolnil, ki jih bo do naslednje seje občinska uprava obdelala in analizirala.
KAM, KO NE VEMO KAM?
DNEVNO VARSTVO ZA STARE UUDI, KI ŠE NE ŽELIJO V DOM
Dokler je star človek toliko zdrav, da sam ali z majhno pomočjo bližnjih živi v svojem domu, običajno ni razloga za iskanje pomoči pri njegovih vsakodnevnih opravilih in oskrbi.
Vse pa postane drugače ko nastopi bolezen, omejena gibljivost, a'i celo izguba kratkotrajnega
pomoč. V Dnevnem centru nudimo poleg varstva in prehrane, tudi zdravstveno in socialno oskrbo, zaposlitev in razvedrilo, po potrebi pa tudi prevoz.
Prednost take oblike skrbi za starega človeka je v tem, da se ljudje vsak dan vračajo na svoje domove, v
spomina. Ne samo da star človek tudi °b pomoči bližnjih ni sposoben poskrbeti za sebe, lahko je celo nevaren sam sebi. Tedaj nastopi najhujša stiska bližnjih - kako dostojno poskrbeti za svojega človeka, ki je potreben pomoči in stalne prisotnosti drugih ljudi.
Ena izmed možnih oblik je lahko dnevno varstvo v Centru, ki deluje v okviru Doma starejših občanov v Lirski Bistrici. Dnevno varstvo je namreč namenjeno starim ljudem, ki Potrebujejo varovanje, nadzor in
skupnosti svojih bližnjih.
Morda ste v tem trenutku prav vi pred nerešljivim problemom - “Kam s svojo mamo, očetom, sorodnikom v času vaše odsotnosti z doma.”
Razmislite in pokličite nas. Pomagali vam bomo razrešiti vašo težavo.
Za vse informacije smo vam na razpolago na telefonski številki 05/ 714 12 44, ali osebno v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, Kidričeva 15, od ponedeljka do petka, med 7. in 15. uro.	Mira Lenarčič
PRIMORJE V LUKI
Bistriška enota Primorja gradi v Luki Koper novo obalo za razsute tovore. Gre za veliko in zahtevno delo, saj bo nova obala v bistvu izgledala kot nekakšna plavajoča ploščad, ob kateri bodo lahko pristajale tudi naj večje ladje. Zato je potrebno zelo globoko temeljenje in tako so morali zabiti v morsko dno posebne jeklene pilote, dolge tudi 35 metrov. Na dokaj gostem rastru teh pilotov, ki so seveda med seboj povezani, potem zgradijo dvostransko armirano betonsko ploščo. Vanjo vgrajujejo vodoneprepustne betone visokih trdnosti. Dodatno okrepljeni bodo tudi še nosilci tirnic za mostno dvigalo. Pomol bo s kopnim povezoval 80 metrov dolg pristopni most.
Doslej so Primorci končali prvo polovico 236 metrov dolge ploščadi. Delo je po besedah šefa gradbišča Ervina Surine izredno zahtevno, pogosto vezano na čolne in barke, številna opravila se ne smejo prekiniti, zato se dela dan in noč, petek in svetek. Kot je že povsod običaj, so roki dokončanja izredno kratki. Je pa res, da imajo delavci s tako zapleteno gradnjo že dovolj izkušenj, saj so podobno ploščad, le da nekoliko manjšo (200 x 23 metrov) zgradili že predlani.
Z novo obalo skušajo v luki dokončno urediti terminal za razsute tovore. Doslej neuporabna severna stran II. pomola bo poslej urejena tako, da bo lahko ob njej pristajalo hkrati več ladij, ki morajo zdaj čakati
na vrstni red. Kasneje bodo do obale pomenilo hitrejše delo in manj podaljšali še železniški tir in uredili pretovarjanja (z ladij na deponijo, z deponijo, to pa bo za pristanišče deponije na vlake).
TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO
URNIK
8-12 in 13-17 sobota 8 -12
Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41 -920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net
PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE:
*	avto plaščev
*	moto plaščev
*	traktorskih plaščev
*	alu. platišč
*	akumulatorjev
POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ
VABLJENI VSAK PETEK IN SOBOTO V DISKOTEKO A.S. (bivša Pink Floyd)
SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVTOPRALNICA
IZPOSOJA WAP-a (visokotlačni pralni stroj)
Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop II!
VSAK DAN 7-23
NEDELJA in PRAZNIKI 9-23
VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM - z del
In tako sem se 27.junija 1990 zgodaj zjutraj znašel na občinskem štabu TO, katerega član sem bil skoraj dve desetletji.
Na začetku šestdesetih let sem končal šolo za rezervne oficirje v Zadru in kot rezervni podporočnik začel »kariero« rezervista. S prva sem bil razporejen v redni enoti JLA v Pivki, vendar ne za dolgo. Premestili so me namreč v tako imenovano partizansko oziroma lahko brigado. Te enote so bile razen ožjega poveljstva sestavljene iz samih rezervistov. Poveljevali so jim oficirji iz šol za rezervne oficirje, večinoma domačini. Tako najdemo v začetku sedemdesetih let v tej brigadi stacionirani v II. Bistrici skoraj v celoti domač poveljniški kader, sestavljen iz danes znanih Bistričanov. Načelnik štaba brigade je bil nam vsem poznani poslanec na listi DESUS Vojko Čeligoj. Organizacijsko mobilizacijski oficir je bil ravnatelj v pokoju in danes vsem znani neumorni pevovodja Dimitrij Grlj. Poveljnik enega od bataljonov jc bil upokojeni ravnatelj, sekretar ZK in današnji šef DESUS v II. Bistrici Franc Gombač.
Sam sem bil v tem Gombačevem bataljonu poveljnik čete. Ker sem bil kot kader nekaj let mlajši od teh tovarišev danes gospodov, sem padel v oči poveljniku brigade, ki me je hotel poslati na šest mesečni tečaj za poveljnike bataljona v Sarajevo. Takrat mi tak dopust z šestmesečno odsotnostjo ni prav nič odgovarjal, posebno še ker sem se ob dveh majhnih otrocih, zidavi hiše, vpisal še na izredni študij v Ljubljani. Ob razmišljanju kako rešiti zadrego je to storil sam komandant brigade. Nekega dne me je poklical na razgovor in dejal, da moje izobraževanje v Sarajevu odpade, ker da nisem »organizovan« kar je pomenilo da nisem v partiji.
Takoj sem bil dan na razpolago vojnemu odseku in bil nekaj let brez vojnega razporeda. Ne vem kdo se je spomnil, da me razporedi v občinski štab TO namesto tehničnega oficirja v zalednem oddelku. In tako sem naslednjih 17 let bil član občinskega štaba in tam ostal do praktično oktobra 1991.
In kaj je TO kot poseben vid doktrine splošnega ljudskega odpora sploh bila in zakaj je bila ustanovljena.
Konec druge svetovne vojne so v novo nastali FRLJ še obstajale nacionalne narodno osvobodilne vojske, pa je tako maja meseca 1945 še obstajala NOV in PO Slovenije z glavnim štabom in samostojnimi korpusi.
Strategom v Beogradu to ni bilo preveč po volji pa so Glavni štab NOV in PO Slovenije razformirali, ter slovenske divizije ali dele divizij priključilo novo formiranim armadam. Odpravljena je bila uporaba Slovenščine v vojski. Rekrute so začeli pošiljati na služenje vojske po celotni Jugoslaviji. Služenje vojnega roka je bilo zelo dolgotrajno pa so mnogi slovenski fantje prebili v JLA širom Jugoslavije dolga tri leta. Večina njih je služila dve leti bile pa so tudi izjeme. Izobraženci in pa gojenci vojaških sol so služili eno leto kar je seveda bila krivica svoje vrste.
JLA je v takem položaju imela kot nedotakljiva vojaška sila svojevrsten monopol. Imela je celo svojo in
samostojno organizacijo ZK odgovorno samo CK- ju v Beogradu. Mnogim seveda takšno stanje ne bilo po godu.
Zakaj se je jugoslovansko državno in partijsko vodstvo leta 1968 odločilo ustanoviti drugi del oboroženih sil, ki so ga poimenovali teritorialna obramba skrajšano TO je bilo prav za prav čudno. Pobudo je dal avtor mnogih izvirnih »pogruntavščin« v tedanji Jugoslaviji Edvard Kardelj.
TO je bila organizirana po republikah z republiškimi štabi. Bila je v primerjavi z JLA sicer izrazito lažje opremljena, vendar se je v naslednjih nekaj več kot dveh desetletjih tako množično razvila, da je predstavljala 1990 že kar precejšnjo silo, kar ni bilo všeč vojaškemu vrhu v Beogradu pa so jo kot bomo videli pozneje skušali ukiniti najprej pa razorožiti.
Posebno Slovenska TO se je v teh dveh desetletjih pripravljala za samostojno delovanje v vojni. To dejstvo je pozneje pomembno vplivalo na osamosvojitvene težnje Slovenije.
Prve oborožene sile samostojne Slovenije so tvorili poleg slovenske policije starešine stalne sestave TO, ter rezervisti, oficirji , pod oficirji ter vojaki TO. Priključilo sem jim je tudi nekaj profesionalcev iz JLA .
Organizatorji TO so bile republike in pokrajine. Prvi republiški štab TO Slovenije je bil formiran konec leta 1968. Po vrsti so mu poveljevali sami slavni slovenski generali Polak, Hribernik, Jerkič, Petrič, Kljanšček, Zorc, Pavčič, Hočevar in kot zadnji že v samostojni Sloveniji general Janez Slapar. Eden od teh general Hočevar je moral položaj zapustiti pod pritiskom nove Slovenske oblasti in se preseliti v Beograd.
TO Slovenije je v tem času narasla na silo z preko sto tisoč oboroženih rezervistov. Imela je nekje okrog petsto profesionalcev zaposlenih v republiškem, pokrajinskih in občinskih štabih TO. Prvič se je po letu 1945 začelo uvajati slovenski poveljevalni jezik, nastajali so novi vojaški priročniki v slovenskem jeziku. V Ljubljani je bila ustanovljena vojaška gimnazija s slovenskim učnim jezikom, na univerzi so ustanovili katedro za obramboslovje, kjer je do leta 1990 diplomiralo blizu sto obramboslovcev zelo koristnih pri osamosvajanju Slovenije.
Konec šestdesetih let so prišli časi zelo velikih prepiranj v Jugoslaviji. Mnogo kje so vzniknile v političnih krogih ideje po pluralizmu in večji svobodi mnenj in delovanj. Tako imenovane tehnomenedžerske sile, ki so imele podporo v političnih vodstvih republik SFRJ niso šle v nos Titu in partijskemu vodstvu pa je vse prisotni Edvard Kardelj ugotovil, da to ni linija socialističnega samoupravljanja. Tako je nastalo pismo tovarišev Tita in Dolanca, kar je v praksi pomenilo delitev državljanov na neoporečne in oporečne. Stvar je šla tako daleč, da so v mnogih podjetjih postavljali na vodstvene položaje samo tiste kadre za katere je partija rekla, da so neoporečni. Nekaj podobnega je veljalo tudi za strukture SLO in seveda štabe TO.
SE NADALJUJE Danilo Pugelj
SREČANJE MINISTRICE ZA REGIONALNI RAZVOJ Z ŽUPANI
Ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač se je v Sežani srečala s predsednikom deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine (FJK) Riccardom Illyem. Srečanje je potekalo predvsem v znamenju pogovorov o možnostih tesnejšega sodelovanja Slovenije in FJK na področju regionalnega razvoja v luči evropskih integracijskih procesov in pobude o oblikovanju Evroregije, ki ima podlago v madridski konvenciji o oblikovanju posebnih gospodarskih območjih, s spremljajočimi dejavnostmi. Enotna makro Evroregija bi naj poleg FJK in Slovenije vključevala še del avstrijske Koroške in morda tudi del Madžarske.
Čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo že poteka na različnih ravneh, vendar bi ga po Illyevem mnenju bilo potrebno institucionalizirati, saj je preveč nepregledno. Ministrica Kovačeva je izpostavila predvsem vprašanje prostega pretoka delovne sile in vprašanje obeh manjšin na obeh straneh meje. Illy se je o prostem pretoku delovne sile že dvakrat pogovarjal z italijanskim ministrom za delo in ga skušal prepričati, da je moratorij škodljiv, pripravljeno pa ima tudi novo pismo na to temo, ki mu ga bo poslal v kratkem.
Ministrica kovačeva in predsednik Illy sta se srečala tudi z župani Krasa, Notranjske, Posočja, Goriške
in Obale ter s predstavniki regionalnih razvojnih agencij in predstavniki območnih obrtnih ter gospodarskih zbornic. Glavna tema je bilo čezmejno sodelovanje obeh strani pri projektih EU, možnosti koriščenja evropskih strukturnih skladov ter o nadaljnjem sodelovanju občin po vstopu Slovenije v EU s 1. majem letos. Ministrica mag. Kovačeva je prepričana, da bodo v prihodnje povezave občin oziroma regionalni razvojni sveti postali ključni partnerji čezmejnim provincam ali drugim oblikam, ki so organizirane nad nivojem lokalnih skupnosti, kar bo pripeljalo do kakovostnejših projektov čezmejnega sodelovanja.
dlMSVGT
ENERGETSKO SVETOVANJE
FINANČNE SPODBUDE DRŽAVE
za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Agencija RS za učinkovito rabo energije je objavila dva razpisa za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije. Javna razpisa sta bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 11/2004 z dne 6. februar 2004.
Z razpisom oznake O VE - G 2004 bo država spodbujala naslednja ukrepa:
A.	vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, do 40% cene sistema, vendar največ 30.000 SIT/m2 vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSE) oziroma 180.000 SIT za celoten sistem,
B.	vgradnjo toplotnih črpalk.,
in sicer;
B.l. vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, do 40% cene toplotne črpalke z vključenim hranilnikom toplote, vendar največ 45.000 SIT,
ali
B.2: vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov, do 40% cene toplotne črpalke z vključenim prenosnikom za zajem energije okolice, vendar največ 500.000 SIT.
Osnovni pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev je popolna vloga. Iz dokumentacije za posamezno vlogo mora biti razvidno, da je ukrep izveden ustrezno razpisnim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije.
Za pridobitev nepovratnih sredstev za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje prostorov pod ukrep B.2. mora biti poleg osnovnega pogoja izpolnjen tudi pogoj, da je specifična letna toplota za ogrevanje stavbe Qh/Au (kWh/m2 a), v katero se vgrajuje ogrevalni sistem s toplotno črpalko, v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS, št 42/02,110/02-ZGO-l).
Z javnim razpisom z oznako OPEILB -G 2004 Agencija spodbuja vgradnjo kurilnih naprav (KN) za centralno ogrevanje na lesno biomaso, in sicer sekance, pelete in polena.
Podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih so v razpisni dokumentaciji.
Razpisno dokumentacijo naročite s pisnim zahtevkom na naslov agencije ali po faksu (01) 300 69 91 do objave o porabi sredstev.
Če želite več predvsem pa konkretnih nasvetov za varčno rabo energije, vas vabimo v našo energetsko pisarno, kjer boste dobili brezplačen nasvet in gradivo vsak torek in četrtek med 17. in 18. uro, v provizoriju Občine, soba št.7.
Vabljeni !
energetski svetovalec Miran PENKO
KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Prešernova 7, Ilirska Bistrica
r
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Knjižnica Makse Samsa
Ilirska Bistrica
VIDEO-
KASETE
1.	The boy who saved christmas = Deček, kije rešil božič
2.	Darkness falls = Legenda o mestu teme
3.	Dreamcatcher=Lovec na sanj e
4.	Good advice = Dober nasvet
5.	Hollywood homicide = Hollywoodski kifeljci
6.	BUTLER, Joshua. Prancer re-turns = Charliejev nepozabni Božič
7.	The Truth About Charlie = Resnica o Charlieju
8.	The Tuxedo= Smoking
9.	Webs = Mreža sveta
k
J
GOSTILNA s prenočišči
S$A PCTCK
** - Ema Deželak s.P.
Dolenje 64. 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648
m
MMM
mmM
Mil
^ M
GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJNULOVIČ s p.
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124
*	GRAFIČNO OBLIKOVANJE
*	OFFSET TISK
*	SITOTISK - nalepke, tisk na majice...
* VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG
IZ POSLANSKIH KLOPI ..
Pretekli mesec smo poslanci Državnega zbora ratificirali pristopno pogodbo med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo. Kot pripadnik generacije in predstavnik stranke, ki je zaradi svoje mladosti najmanj časa sodelovala pri pripravi Slovenije za pridružitev Evropski uniji, hkrati pa bo najdlje živela v novih razmerah, sem za razliko od ostalih govornikov govoril bolj o bodočnosti kot pa o preteklosti. Državljani so na referendumu pred slabim letom potrdili, da smo delali prav in delo ocenili v visokem odstotku za dobro. Izkazali so nam zaupanje za nazaj in tudi za bodočnost in to je velika zaveza za vse nas. Tega se mora še posebej zavedati politika, ki ne sme zaradi lastnih interesov nikdar pozabiti komu služi. Brez tega zavedanja nam članstvo v Evropski uniji ne bo kaj dosti pomagalo, lahko nam prinese celo škodo. Takšna kratkovidnost in sebičnost, ki žal v slovenskem političnem prostoru ni ravno redkost, lahko na dolgi rok pomeni izgubo kulturne ali pa še kakšne druge suverenosti. Kot politik in državljan si želim, da bi naši zastopniki in predstavniki skupaj s kolegi iz drugih držav uspeli pri najpomembnejših projektih v prihodnosti doseči kar najširši konsenz, ki se bo kar se da v naj večji meri približal volji državljanov, to velja tako za evropski kot za slovenski prostor. V ta namen je potrebno širiti paritcipacijo prebivalcev pri sprejemanju odločitev in zagotavljati čim bolj odprto delovanje institucij. Iskanje konsenza in sodelovanja mora biti načelo tudi za naše predstavnike sicer iz različnih političnih strank, ki naj nikoli ne pozabijo, da zastopajo predvsem Slovenijo in šele potem Politično opcijo. Vedno smo dolžni upoštevati dejstvo, da javni dolg nekdo plača in da imamo otroke, ki bodo ob odsotnosti naše skrbi za zdrave temelje v združeni Evropi le državljani drugega razreda. Velika večina Slovencev bo lahko po vstopu v Evropsko unijo živela bolje in imela več priložnosti, ob neki pametni politiki seveda. Neka manjšina ali posamezne gospodarske panoge, če gledamo širše, na primer predelovalna industrija, pa ne bo deležna te poti, v kolikor ji ni bomo znali pomagati. Nujno bo aktivno nastopanje zoper vedno večjo socialno neenakost, zoper revščino in brez perspektivnost, ki jo čuti del prebivalcev, kateri se ne smejo utopiti v toliko opevani zgodbi
o uspehi. Z vsemi močmi in z vsemi razpoložljivimi orodji si moramo prizadevati, da bo neprijetnih novic, kot je bila na primer tista o zaprtju ljubljanske Tobačne z vstopom v Evropsko unijo čim manj. Slovenija mora tudi po vstopu v evropsko združbo ostati socialna država in Evropa mora biti sredstvo za zagotavljanje le-te, ne pa izgovor za ukinjanje, cilj pa naj bo uravnotežen splet gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov, ki so ob pravem razmerju edini porok za boljšo družbo, boljša družba pa je prav gotovo naš skupen cilj. Sam sem prepričan, da bo bodoča Evropa lahko neke vrste novi svet, lahko pomeni najbolj napredno skupino razvitih in miroljubnih narodov na svetu, ta cilj pa gotovo ne bo dosežen, če proti temu cilju ne bomo vsi strmeli in se zanj vsi zavzemali. Tako imenovana Evropa dveh hitrosti, katere obrisi se že kažejo in katerih koncept se lahko pojavi tudi v Sloveniji, je lahko že prva ovira. Kaj pomeni Slovenija dveh hitrosti? Pomeni zastoj razvoja in pomanjkanja
sprašujem; v čem je bil »point« protiustavnega ravnanja nekaterih poslancev, zlasti iz vrst Liberalne demokracije in Združene liste, da so v prvem poskusu glasovali proti odloku? To dejanje lahko razumem le kot sporočilo, da argument moči lahko preglasuje tudi argument ustave in pravne države. Po naših ocenah je bila v prvem, neuspelem poskusu storjena groba napaka. Ne le, da se je kršila ustava in se ni spoštovalo osnovnih načel delovanja pravne države, ampak je bila storjena še ena v nizu političnih napak levice. Z nerazumnim dejanjem se je ponovno odprl medijski prostor tistim populistom, ki so lahko ponovno nekaj ur razpravljali na temo, katero bi že v prvem poskusu lahko zaključili. V osnovi je bila storjena napaka ministra, ki je sploh šel v proceduro z dvema zakonoma namesto z enim. Minister bi lahko najmanj kar je, ob tako razvpiti temi in v predvolilnem času v naprej vsaj približno predvidel dogajanja in postopal bolj modro, ne pa da dovoljuje mesece in mesece dolgo
idej po dosegih naj večjega slovenskega	dosežka od
osamosvojitve	naprej,	torej
pridružitve evropski družini na eni strani in upad kvalitete življenja, upad natalitete in veselja na drugi strani. Očitno je, da vse nas, še najbolj pa vlado, ki se zaradi bližajočih se volitev obnaša vse bolj politikantsko in vse manj državotvorno, čaka izredno veliko delo. Lepo j e, da danes slavimo, vendar jutri predvsem pa po L maju ne bomo potrebovali slavja temveč konkretno in uspešno delo, da dokažemo, da znamo in zmoremo. Poslanci Stranke mladih Slovenije smo s ponosom in z veseljem podprli ratifikacijo, ker se Evrope ne bojimo, v njej vidimo priložnost za prihodnost.
Ponovno smo se srečali z odlokom o razpisu referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, tokrat že tretjič in iskreno upam, da zadnjič. Sedaj se
POSLANSKA PISARNA
Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek.
Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak L ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju.
razpravo na temo izbrisanih in posledično širjenje nestrpnosti. Zato se upravičeno sprašujem, ali si sploh zasluži mesto in pozicijo, ki jo zaseda. Najprej tehnični zakon, pa javna predstavitev mnenj, pa prva obravnava sistemskega zakona, pa prva razprava okrog referenduma, pa druga razprava okrog referenduma, pa druga obravnava sistemskega zakona, pa vmes še ne vem koliko brezplodnih delovnih sestankov na različnih ravneh, pa zopet odlok o razpisu referenduma - tokrat že tretjič, pa ne vem, če nas ne čaka še ustavni zakon. Iskrena hvala, za vse možnosti za razpravo, ki smo jih imeli na temo izbrisanih. Ta tema se vleče že nekaj mesecev in se bo verjetno vlekla še vse do volitev. To že močno diši po poceni predvolilni kampaniji in že presega vse meje zdravega in razumnega okusa. Dejstvo je, da je referendum povsem nepotreben in vsiljen zaradi trmoglavosti enih in nesposobnosti drugih. Poslanci Stranke mladih Slovenije smo predlog za spremembe odloka o razpisu referenduma podprli, tako kot smo to storili že v prvem poskusu, ker spoštujemo pravno državo in ustavo Republike Slovenije, obenem pa se vnaprej odpovedujemo vsakršne populistične razprave na temo izbrisanih.
Igor Štemberger
REGIONALIZEM
V Državni zbor smo poslanci dobili vladni predlog Zakona o vzpodbujanju	skladnega
regionalnega razvoja. Ta zakon med drugim predvideva tudi oblikovanje razvojnih regij. Razvojne regije so razdeljene na funkcionalno-interesno zaključena območja, za katere se lahko pripravljajo območni razvojni programi in ustanavljajo območne razvojne agencije - lokalni podjetniški centri. Seznam funkcionalno
občinam, kamor Ilirsko-bistriška občina sodi in tu bi morali znati poiskati svoj kos pogače. V preteklosti so nas bila polna usta kritik na račun Postojne in njene regije, na račun našega zaostajanja v razvoju, na račun odliva izpostav državnih organov iz Ilirske Bistrice v Postojno, na račun vzpostavljanja vseh možnih regionalnih institucij s sedežem v Postojni. Vedno smo znali kritizirati državne oblasti, ki da so za
Tabela: Osnovni podatki in kazalci po razvojnih regijah
Razvojne regije	PovrSina	Prebivalci	brezposelnih.	število delovno aktivnih.	Osnova za dohodnino .2002 Slo=100%	Dodana vrednost, 2002 Slo=100%	Osnova za	Dodana Indeks dohodnino/p vredno st/za po staranja reb., 2002 slenega, 2002 2003	(1000 v Sit) (v 1000 Sit)			Stopnja brezposel 2002 (v%)
T,K	155	15258	814	5075	0.7	0,3	92,5	1M1	3382	12.0
OSREDNJESLOVENSKA		493432			30,2	38,3	97,9			7,9
OBALNO-KRAŠKA	1524	118823		47503	6,5	5.7	129.4			9.0
GORENJSKA	2137	197648		77655	10.1	9.9	92,5			8,5
GORIŠKA	2325			47978	6.5	6,1	117,3			6,3
SAVINJSKA	1627		12905	73249	7.9	7.0	94,9		4886	15,0
SAVINJSKO-ŠALEŠKA	705		3229	25326	3.0	4,0	79 2		5027	11.3
DOLENJSKA	2675		6198	56096	6.6	6.6	87,1		5712	9,9
POMURSKA	1550		11037		5.6	3.3	106,1		3912	17.1
NOTRANJSKO-KRAŠKA					1,9	1.3				7,9
ZGORNJE PODRAVSKA					10.3	9,1				16.1
SPODNJE PODRAVSKA				25053	2,7	2.0		893		17.0
KOROŠKA				28717	3.2	2.5	87.7	973		11.6
POSAVSKA				26406	3.0	2.4		974		
ZASAVSKA	316				2.3	1.9				15.0
SLOVENIJA	20273	1995033	102636	783499	100,0	100,0	100,8	1138	6688	11.6
Vir: SURS, AJPES - Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida družb za leto 2002; izračuni UMAR
interesno zaključenih območij določi minister, pristojen za regionalni razvoj. S tem je upoštevano dejstvo, da obstajajo pomembne razvojne razlike tudi znotraj razvojnih regij in omogočeno, da se izrazijo razvojne posebnosti teh območij v regionalnih razvojnih programih. Instrument območnega razvojnega programa torej omogoča specifične poudarke in posebne razvojne programe za ta območja. Ob tem velja poudariti, da se območna razvojna partnerstva lahko oblikujejo tudi čez meje razvojnih regij.
Tradicionalni pristop k regionalni politiki, ki temelji na spodbujanju določenih problemskih območjih izgublja na pomenu. V ospredju je konkurenčnost vseh regij v državi. Zato pristop temelji na spodbujanju faktorjev konkurenčnosti v regijah (regionalni pristop k razvoju države), kjer je spodbujanje razvoja v posamezni regiji prilagojeno značilnostim samih regij.
Obmejna območja z Republiko Hrvaško so opredeljena kot prednostna območja regionalne politike. Tu se nahajajo najmanj razvita območja v Sloveniji in večinoma majhne ter finančno šibke lokalne skupnosti (29 občin, 7 regij). Ob južni meji se predvideva tudi koncentracija bodočih gospodarskih problemov in velika potreba po novih delovnih	mestih	zaradi
prestrukturiranja tekstilnih podjetij, papirne in celulozne industrije, upadanja prometa v razvitem trgovinskem sektorju, preoblikovanja prostocarinskih prodajaln ob vstopu Slovenije v EU itd.
Občina Ilirska Bistrica je po tem predlogu uvrščena v Obalno - kraško razvojno regijo, ki vključuje še občine: Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. Nam sosednja Notranj sko-kraška razvojna regija pa po tem predlogu vključuje občine: Cerknica, Loška dolina, Pivka, Postojna in Bloke.
Dosedanjo pripadnost Primorski smo znali pokazati. To so končno spoznali tudi v Ljubljani in v zadnjem predlogu razvojnih regij smo vključeni v južno-primorski prostor. Res je, da je to razvita regija, ki bo v primerjavi z manj razvito notranjsko deležna manjše državne podpore. Vendar ne smemo pozabiti, da obstajajo tudi direktne državne pomoči, ki so namenjene neposredno manj razvitim
vse to krive, danes pa, ko nam je država končno prisluhnila in nas uvrstila v južno-primorsko regijo nekaterim to zopet ni všeč. Zato mi je danes še toliko težje razumeti, da nas nekdo rine tja od koder smo do včeraj bežali. Menim, da zlasti z Loško dolino, Cerknico, Blokami in celo Logatcem nimamo in nikoli nismo imeli posebnih navez. Argumenti za oblikovanje nove regije, zapisani v osnutku pisma o nameri o oblikovanju Kraško -notranjske razvojne regije, ki naj bi povezovala občine: Bloke, Cerknica, Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna in Sežana se mi zdijo nekoliko za lase privlečeni. Iz tega pisma lahko razberem, da nas združuje le kopica kraških jam.
Res je, da gospodarsko povezovanje ne pozna meja, ne občinskih, ne regionalnih, kakor tudi ne državnih. Vendar, kakor hitro se v pogovore o gospodarskem in projektnem povezovanju poleg gospodarstvenikov vključijo tudi župani, državni svetniki in državnozborski	poslanci,
gospodarsko povezovanje, želeli to ali ne, dobi politični značaj. In razvojne regije, ki jih opredeljuje zadnji predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju prav gotovo so politični projekt. Ne smemo se slepiti, da razvojne regije, kot jih opredeljuje ta zakon, niso tudi zametek bodočih upravnih regij. Menim, da celo morajo biti, saj drugače kakršnokoli regionalno povezovanje lahko naredi zgolj zmedo in povzroča še večjo nepreglednost, tako v delovanju različnih institucij, kot tudi v porabi državnih sredstev, namenjenih za skladen regionalni razvoj. Prav zato se razvojne regije nujno morajo ujemati z mejami delovanja regionalnih razvojnih agencij, kakor tudi z mejami bodočih upravnih regij.
Da smo Bistričani Primorci, da je Notranjska tam zadaj, za Snežnikom, o tem ni dvoma,' ni dileme in nobene razprave. O tem vlada v bistriški javnosti in upam, da tudi politiki (vsaj kar se predvolilnih nastopov tiče) širok, najširši možen konsenz. Našo pripadnost Primorski smo v preteklosti že večkrat znali izpostaviti; če bo potrebno, bomo o tem na ves glas kričali tudi v Ljubljani. Mladi to znamo in zmoremo!
Igor Štemberger
PUSTNI KARNEVAL V OPATIJI
UČENCI OŠ PODGORA, ANTONA ŽNIDERŠIČA IN DRAGOTINA KETTEJA OBELEŽILI DAN MOKRIŠČ
Ko se po novoletnem praznovanju komaj začnemo prebujati iz zimskega sna, se hrvaški sosedi že veselijo konca zime.To kažejo z organiziranjem pustnih karnevalov tako za odrasle kot za otroke, pa čeprav pustni čas šele prihaja. Z otroškimi karnevali pri nas se zaenkrat
je splačalo ... V sedemindvajsetih skupinah, kolikor jih je obiskalo karneval, je bilo 1500 otrok. Vsi smo bili deležni pustnega krofa, čaja in občudovanja publike.
Naše družine je tako zaznamoval še en prijeten dan, ki pa se po vami vrnitvi domov še ni zaključil. Sonce
Park Škocjanske jame je združil šole ob reki Reki v skupen projekt Mokrišča od gora do morja, kije del mednarodnega projekta ohranjanja mokrišč. V naši občini sodelujejo v projektu tri šole in sicer OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja.
Prva naloga je bila raziskati mokrišča v okolici šol. Otroci, ki sodelujejo v teh dejavnostih, so navdušeni naravoslovci, zato so se pridno lotili nalog. Rezultate svojih raziskav so predstavili v Motovunu na skupni okrogli mizi ob dnevu mokrišč, ki jo je organiziral Park Škocjanske jame.
Vsaka šola je pripravila plakat z najbolj zanimivimi slikami in zaključki o mokriščih svojega okoliša. Učenci OŠ Podgore so predstavili zanimive potoke, mlake, ribnik in številne hudournike, ki spremljajo reko Reko od izvira do Trpčan. Kemijska analiza vode iz potokov in reke kaže na to, da je voda še vedno neoporečna. Morda tudi zaradi odstranitve številnih divjih odlagališč, ki so še do pred kratkim «krasila »omenjeno področje.
Učenci OŠ Antona Žnideršiča so raziskali stare izvire, korita in mlake, ki so jih včasih v vaseh uporabljali kot edine vire vode za ljudi in živino. Izvedeli smo, da se v studencih, ki so jih včasih uporabljali ljudje za pitje, čiščenje, pomivanje in druge dejavnosti, zdaj napajajo divje živali. Na Gornjem Zemonu si lahko
ogledamo marsikaj zanimivega iz ljudske zapuščine povezane z vodo, tudi mlin.
Naravoslovci OŠ Dragotina Ketteja so se osredotočili na proučevanje rastlin in živali v ribniku v mestnem parku.
Učenci OŠ Divača in Podružnične šole Vreme so nam predstavili kale, ki so jih zelo podrobno raziskali in proučili njihovo zgradbo ter žalostno usodo propadanja. Menda so Kraševci znani po plavanju v krogih, saj so se učili plavati v njih.
Tudi učenci italijanskih šol so predstavili svoja proučevanja živalstva in rastlinstva najbližjih mlak.
Učenci so v drugem delu srečanja postavljali vprašanja strokovnjakom parka in predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor.
Med drugim so nas seznanili s
pogoji, ki jim mora zadostiti neko področje, da ga opredelimo kot mokrišče.Med njimi so: pitna voda(stoječa ali tekoča, sladka ali slana), rastje, prst...Seveda pa so tudi mokrišča, ki jih je naredil človek. Največje mokrišče v Sloveniji je Cerkniško jezero.
Ob koncu srečanja so strokovnjaki nas mlade povabili k odgovornemu ravnanju v naravi.Opozorili so nas, da je reka Reka v drugem kakovostnem razredu in bi bila lahko še bolj čista.
Kdo ve, zakaj drugega februarja praznujemo dan mokrišč?
Ker je bila ta dan podpisana konvencija o varovanju mokrišč v iranskem mestu Ramsarju, ki jo spoštuje 180 držav.
Celin Darja, 7. razred devetletke
še ne moremo pohvaliti, zato pa je obisk pri sosedih izziv in v veselje vseh nas. In zgodilo se je.
V nedeljo, 08. 02. 2004, smo si mali likovniki OŠ Dragotina Ketteja s starši popestrili kulturni dan z obiskom otroškega karnevala v Opatiji. Izdelali smo skupno masko, po vsebini nam znane tretje knjige o Piki Nogavički in si nadeli ime PIKA NOGAVIČKA NA OTOKU TAKA-TUKA. Prijaznost sosedov nam je dala čutiti, da smo dobrodošli. Srečali smo se z »zamorčki« iz Slavonije, »pršutki« iz Dubrovnika, skupino iz Bolgarije...
Vsem nam je bilo skupno to, da se
nas je zvabilo na sprehod in nam razkrilo prve zvončke. Ali nam je uspelo pregnati zimo?
Hvala našim dobrotnikom, ki so nam omogočili prevoz: Turistično društvo Ilirska Bistrica, Zveza kulturnih društev II. Bistrica, Društvo prijateljev mladine II. Bistrica, krajevna skupnost Ostrožno Brdo in predsednik Ivan Valenčič, Pekarne Mlinotest II. Bistrica, Pekarna Jure, Avtobusni prevozi I&I IL. Bistrica, Neverke d.d. Pivka, Vehar Damjana, trgovina Hrastje-Hardi Pivka in Plama-Pur Podgrad.
mentorica TAKATUKANCEV Laura Novak
Zanimivosti iz naše okolice_____
LEDENIKI NA SNEŽNIKU
Okolica Gomanc, ki jo je deloma preoblikoval ledenik in deloma tam odložil morene.
Slovenski in hrvaški raziskovalci se že precej časa ukvarjajo z vprašanji, ali so bili v ledeni dobi ledeniki tudi v okolici Snežnika in kakšni ledeniki so bili to. V ledeni dobi ali pleistocenu, kakor ji pravijo geologi, so se menjavala hladna in topla obdobja. V mrzlih časih je bila povprečna letna temperatura okrog -8°C. Takrat so bili tudi v slovenskih Alpah ledeniki, Soški, Dolinski in Bohinjski, v Logarski dolini in manjši še dmgod.
Na južnih in jugovzhodnih pobočjih Velikega Snežnika, to je pri Gomancah, vzhodno od Gašperjevega hriba, južno od Mezelišča, nekaj tudi okrog Sviščakov in dmgod, je nasut material, ki kaže na transport z ledom. V njem so pomešani večji in manjši kosi apnenca in dolomita pa tudi pesek. Največje skale dosežejo velikost do enega metra. Takšne nanose odlagajo ledeniki. Na snežniških pobočjih večinoma ne moremo pričakovati, da bi vse to nanesla tekoča voda in za pojasnilo ostane samo ledenik.
Toda z ledeniki na Snežniku ni posebno enostavno. Večni sneg je v hladnih pleistocenskih obdobjih segal do nadmorske višine okrog 1200 m. Vendar snežniška pobočja niso bila najbolj primerna za rojevanje ledu. Ta nastane pod višjimi gorami, kjer zapade veliko snega in po pobočjih se vsipajo plazovi. Sneg se kopiči v kotanjah. Zaradi pritiska zgornjih gmot na spodnje se sneg tali pa zopet zmrzne, se tali in zmrzne. Tako se postopoma spreminja v led, ta pa v obliki ledeniških jezikov potuje po dolinah proti
nižjim delom, dokler ni toliko toplo, da se stali. Tam odloži kupe kamninskega materiala, ki ga prinaša s seboj. To so morene ali groblje, ki jih je tudi okrog Snežnika, pri Gomancah in drugod precej.
V okolici Snežnika ni ravno najboljših pogojev za nastanek večjih gmot ledu in s tem za nastanek večjih ledenikov. Tu se mnenja strokovnjakov nekoliko razlikujejo. Ugotavljajo, da je eden od takšnih manjših ledenikov prihajal iz Velike Padežnice do Gomanc. Nekateri govorijo o manjših ledeniških jezikih tudi drugod okrog Snežnika, drugi mislijo na pobočni led. Vsekakor nekaj ledu je bilo v pleistocenu zagotovo v okolici Snežnika. Kakšno obliko pa je imel ta led, je težko reči. Prav gotovo so ti, bodisi manjši ledeniki, bodisi pobočni led, nosili s seboj kamninski material. Ta sega najniže do
višine nekaj pod 1000 m, torej do tja, kjer seje led stalil. Brez dvoma v nižjih legah pod Snežnikom ledu ali celo ledeniških jezikov ni bilo. Popolnoma izključeno je, da bi bili sledovi ledenikov recimo okrog Ilirske Bistrice, kakor so mi zatrjevali nekateri domačini. Tam je bilo tudi v hladnih obdobjih pretoplo, da bi do tja segal ledenik.
Ledeniški kamninski material so vode, ki so odtekale od talečega se ledu, odnašale naprej. Precej debeli vodni nanosi so okrog Gomanc. Izhajajo iz zadnje ledene dobe. V teh so pred leti našli lopatico tura, močnega pragoveda, ki je v Evropi do danes izumrl. Analize z izotopom C14 so pokazale, da je to govedo živelo v okolici Gomanc nekako pred 17.000 leti, torej proti koncu zadnje ledene dobe.
Rajko Pavlovec
OBVESTILO
f 7KII CIVILNO ZDRUŽENJE
V&I^IIZA NADZOR INSTITUCIJ
CZNI, v nadaljevanju Civilno zdmženje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.
CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl.
Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31
CBe&anda
d. O. O. ugostiteljstvo, trgovina
i turizam
RIBLJI RRSTAURANT ..OŽe&CLndCi Lido - opatija
Zert 8, 51410 Opatija, Croatia, Reslauront Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, Buro Tel: 00385(0)51/718-353 Fox: 00385(0)51/718-354, www.bevando.hr, E-mail: restouront-bevonda@ri.tel.hr, bevando@bevonda.hr


Vabimo naše drage sosede,
da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji.
Restavracija “Bevanda” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi.
Ko nas boste prvič obiskati, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno!
NOVOSTI V OBRTNI ZAKONODAJI
Državni zbor je l"	29. januarja 2004
sprejel spremembe in
^	predlaganem
besedilu. Gre predvsem za spremembe, ki se nanašajo na liberalizacijo obstoječega zakona ter odpravo nepotrebnih administrativnih ovir (zmanjšanje upravnih postopkov), kar bo dodatno spodbudilo razvoj in povečanje konkurenčnosi obrti.
Pojem obrtne dejavnosti je razjasnjen v primerih, ko gospodarski subjekti opravljajo obrtno dejavnost v majhnem obsegu, občasno, kot dopolnitev glavne dejavnosti. Opravljanje obrtne dejavnosti ni omejeno glede na velikost, saj se obrtna dejavnost opravlja lahko v manjšem gospodarskem subjektu kot tudi v velikem podjetju.
Na novo so definirane obrti podobne dejavnosti (trgovina, intelektualne storitve), ki niso tradicionalno povezane z obrtjo (torej se ne štejejo za obrti podobne dejavnosti). Po novem je postopek v primeru, ko gre za opravljanje obrti podobnih dejavnosti enostavnejši in hitrejši. Za obrti podobne dejavnosti bo potreben le vpis v obrtni register po upravni dolžnosti in izdaja ustreznega sklepa. Postopek izdaje obrtnega dovoljenja pa je predpisan le za obrtne dejavnosti ter domačo in umetnostno obrt.
Za opravljanje obrtnih dejavnosti se še naprej ohranja kvalifikacijski pogoj, s tem, da mojstrski izpit ni več
Velikost in organizacijska oblika nista oviri za opravljanje dejavnosti v skladu z obrtno zakonodajo.
edini pogoj, alternativa je najmanj ustrezna višja strokovna izobrazba. Kot dodaten pogoj se upošteva evropska direktiva o medsebojnem priznavanju kvalifikacij, ki bo za vse fizične in pravne osebe iz držav EU začela veljati od 1. maja 2004 dalje, pod enakimi pogoji, kot bo veljala za vse slovenske fizične in pravne osebe na evropskih trgih.
Sicer pa brez panike, v prehodnem obdobju šestih mesecev po uveljavitvi zakona, velja še vse po starem, menim pa, da je po novem veliko bolj enostavno, liberalno in manj zapleteno. Torej lepo in v miru praznujte pust, 8. marec, materinski dan, velikonočne praznike in vse ostale praznike, ki »padejo« na nedeljo.	Alenka Penko
Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743
Delovni čas:		
Delavnik	Sobota	Nedelja in prazniki
		
	Dežurstva	
Delavnik	Sobota	Nedelja in prazniki
		
Kmetijstvo
BRKINSKI SLIVOVEC JE DOČAKAL GEOGRAFSKO ZAŠČITO
9.	člen
(vloga za certificiranje)
Vloga za certificiranje mora vsebovati:
-	identifikacijske podatke o proizvajalcu (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, za kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi KMG-MID);
-	identifikacijske podatke o pridelovalcu sadja (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, KMG-MID);
-	ime žgane pijače z označbo geografskega porekla;
-	dokumentacijo, ki dokazuje, da proizvodni obrati zadostujejo vsem sanitarno-tehničnim predpisom ter dokazilo, da je registriran za proizvodnjo alkoholnih pijač oziroma, da lahko opravlja dejavnost žganjekuhe kot obrt ali kot dopolnilno dejavnost;
-	opis notranje kontrole;
-	način vodenja proizvodne dokumentacije.
10.	člen
(vpis v register)
Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil vpiše Brkinski slivovec v register označb geografskega porekla za žgane pijače.
osrednjega območja pridelave -Brkinov, osemnajst vzorcev pa iz naselij, ki ležijo na robu pridelovalnega območja. Iz tega razloga je v območje pridelave vključenih tudi nekaj naselij iz občine Sežana v predelu Lokve.
Za nadaljnje delo bo potrebno izdelati še dva pravilnika za ocenjevanje žganja in sicer
:- Pravilnik za ocenjevanje Brkinskega slivovca skuhanega po tradicionalni metodi v brkinskem kotlu ter
Pravilnik za ocenjevanje Brkinske-Brkinski kotel	ga slivovca skuhanega
po klasični metodi - z dvakratnim kuhanjem v drugačnih kotlih;
Konec junija leta 2003 je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o označbi geografskega porekla za Brkinski slivovec. Objava tega pravilnika pomeni uspešen zaključek triletnega delovanja Odbora za pripravo elaborata in pravilnika, ki je deloval v okviru Društva Brkinskih sadjarjev.
Odbor je bil sestavljen iz predstavnikov občin II. Bistrica, Pivka, Divača in Hrpelje - Kozina.
Za dosego tega cilja je bilo potrebno zbrati vse potrebne elemente, ki so v grobem razvrščeni v tri skupine:
-	zbiranje in analiziranje vzorcev slivovca iz 26-tih naselij;
-	zbiranje dokumentacije in ohranjenih artiklov iz področja žganjekuhe;
-	pridobitev in obdelava različnih kart in zemljevidov;
Na podlagi obdelave dostavljenih vzorcev in podatkov je Biotehnična fakulteta izdala »Elaborat o upravičenosti geografske zaščite za Brkinski slivovec«. Ta elaborat je bil podlaga za izdelavo pravilnika, ki je sedaj že objavljen in gaje izdalo in pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Še prav posebej, pa je potrebno opozoriti na vsebini 9. in 10. člena pravilnika, ki opredeljujeta pogoje za pridobitev certifikata.
Ta pravilnik pomeni, da je postavljena osnovna pravna podlaga za nadaljnje delo, ki mora biti usmerjeno v dolgoročni proces uveljavljanja tega nekdaj že uveljavljenega produkta tukajšnje narave in ljudi, ki so s svojim znanjem in iznajdljivostjo pripomogli k slovesu »slivovca«, kot specialitete.
Območje pridelave slivovca je določeno na podlagi primerjave analiziranih vzorcev iz različnih naselij in sicer, je bilo osem vzorcev iz
Postopno uveljavljanje tega značilnega izdelka iz teh krajev, bi pomenilo tudi vračanje nekdanjega videza pokrajine, ki se z opuščanjem terasaste pridelave brkinske češpe in splošnim zaraščanjem vse bolj spreminja v velik lovski rezervat za veliko in malo divjad.
Uveljavljanje in razvoj takih specifičnih izdelkov pomeni tudi možnost sodelovanja občin na različnih - tudi mednarodnih razpisih, ki spodbujajo uveljavljanje manj razvitih območij.
Za konec naj navedem še delček opisa tega našega posebneža iz knjige Milana Lipovca »Ljudje ob cesti«: Požirek slivovca je kakor požirek novega življenja: v srcu se vname in zagori v medvedjo neustrašenost in v brezmejno strpnost ali v nedopovedljivo ljubezen do vseh ljudi.
Grahor Branko
NIZKE GRADNJE
041/682-549
041/652-769
_____________
l
_ l ■	\ ' j ,	: ^ M______|   ___________
vopex d.o.o.	artia Ji/
Pekarna Jure
Nakupni center TRNOVO Ar	v*
Ilirska Bistrica	postojna
.
AKCIJA
NARAVNA MINERALNA VODA BLUES 1,51.............. 39,90 SIT
KAVA ZLATI MINAS 100g.........................99,00 SIT
OLJE IZ RASTLINSKIH SEMEN 11.....................229,90 SIT
SMOKI MAMBO KIDS 125g.......................... 99,90 SIT
OBRATOVALNI Ponedeljek - Petek Sobota	Nedelja
ČAS	7.30 - 19.00	7.30 - 17.00	8.00 - 12.00
PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00
Galerija v Domu na Vidmu
OB RAZSTAVI ANE PENKO IN DUŠE JESIH
fiz likovne ocene ob odprtju razstave)
Duša in Ana. Ana in Duša. Asociacija na eno dušo in dve fizični pojavi je na prvi pogled zanimiva špekulacija, a nič več kot to. Mladi slikarki nosita vsaka svoj kovček s slikarsko prtljago, čeprav pripadata tako rekoč isti generaciji, ki prihaja pod soje žarometov galerij in vedno budno kritiško oko. Medtem, ko se Ana predaja »Slikarstvu materije« predvsem v mešani tehniki, Dušo intrigira računalniška grafika, pa tudi aplikacije v mešani tehniki; torej naredi korak od klasičnega k novim medijem. Razstavljene slike, ki so razstavljene v galeriji Doma na Vidmu, ne potrebujejo komentarja.
A vendarle, kot je v navadi, imamo nekateri privilegij,	nekaj
pripomniti, razložiti, na glas mrmrati in se čuditi kaj se dogaja.
Že iz diplomske naloge Ane Penko z naslovom »Slikarstvo materije«, ki je že po izvorni naravi abstraktno; je njeno zanimanje osredotočeno na barvo, teksturo, načine gest in končno material. Ana pravi: Slike so nastale po moji vrnitvi iz zahodnoafriških dežel in so povzetek vsega, kar sem se naučila, spoznala, doživela in videla.« Za vsakega umetnika je pot »ven«, da bi bolje videl in spoznal svoje primarno ustvarjalno okolje, tudi sebe, nujna. Za »otroke postsocialističnega« sveta na vzhodu, ki so se znašli znotraj Evropskega prostora brez meja še posebej. Stara Evropa pač ne more iz svojega evropocentričnega oklepa (prepričanja o večvredni civilizirani Evropi in preostalih, dasiravno se ta mit vedno znova sesuje sam vase; že ko omenimo Evropo dveh hitrosti ali njeno zibelko precej južneje od divjega Balkana). Zato je odšel veliki Paul Gauguin pred več kot 100 leti na Tahiti; in našel stik z domorodci. Stvari se do dandanes niso bistveno spremenile, celo nasprotno; vse manj nam je jasno od kod prihajamo, kje smo in kam gremo. Zato nas naj ne čudi, če Ana intimno prizna: »Veliko vsebin so v meni pustila vsa ta plemena, ki živijo v nam nemogočih in nečloveških pogojih, ampak v velikem sožitju z naravo.« O Evropi le še neumestna pripomba; nov veter prihaja z njenih vzhodnih meja, če to hočemo ali ne, navsezadnje za njeno dobro.
Toliko o zgodbi. Kaj pa likovni kontekst v katerega je avtorica postavila videno? Preprosto informel, abstraktni ekspresionizem, morda se bi spomnili še kaj oprijemljivega. Pozabimo, pospravljanje mladih avtorjev v predale je nesmiselno početje. Ano fascinira material, avtonomna, vitalna snov, z minimalnim posredovanjem avtorja. Izvedba v mešani tehniki je nujna posledica. »Mrtva snov kot živi kozmični duh«. Ana ne govori, niti ne piše, ... svoj
značaj, čutenje in misli, udejanja s potezo, gesto ali drugje zgolj govorico materiala. (madežem, črto, monokromno ali večbarvno liso ...itd). Čeprav je njena poteza spontana, akcija na platnu ni nekontrolirana, temveč prej uravnotežena. V kvadratni format slike zastavlja preplet žive in nežive narave, urejeno strukturo s prepletenimi prostorskimi plani. Kot se spodobi za krajino s prizemljeno težo. Da nas ne bi vtis vida morda prevaral, lahko teksturo - mini relief površine slike tudi otipamo, ter tako
dopolnimo svoje doživetje podobe. V manjših intimnih formatih zastavi ono drugo; male ekspresivne zgodbice naključnega vsakdanjika nekje dovolj daleč stran. Pri čemer Ana ne štedi z barvami; zaveda se, da sprožajo barve duševne vibracije, ki vplivajo na naše razpoloženje ali celo zdravje. Večji kot je format slike, večji je tudi efekt. Kljub vsemu povedanemu je recept še vedno pri avtorici: kajti temperamenta se ne naučimo, kakor ne slikanja slik z zdravilnimi svojstvi, ki bi pomirjala ali poživljala telo in duha. Vibracije, »zvenenje«, doživete ob pogledu na njene stvaritve, so že stvar naše sposobnosti komuniciranja, sprejemanja in dajanja ljubezni. Ljubezni, na žalost še vedno na poti skozi želodec.
Duša Jesih je ravno tako kot Ana diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Predaja se slikanju in grafiki - predvsem računalniški grafiki, novim medijem kjer je našla
pravšnji izziv. Čas vsesplošnega recikliranja zgodovine dobesedno sili mlade ustvarjalce (na vseh področjih) k instantni prebavi ustvarjalnosti preteklih časov. In kako naprej? Tako, da greš Back to the future. Pobiraš smeti na odlagališču zgodovine in jih poskušaš postavili v nov kaos. Kdo je bolj originalen je stvar okusa. V poplavi podob in informacij s katerimi je nasičena današnja doba, je zdravorazumsko samozdravljenje (osebna izpoved ne glede na medij), boj za lastno interpretacijo, nuja slehernika med nami. Da rečemo in ostanemo živi ali umremo pokončno. Duša v svojem pisnem delu diplomske naloge z naslovom Preobrazba omenja po Johnu Gage našo dobo za »informacijsko galaksijo«. Tu se dobro znajde. Zato se rada sprehodi iz ročno naslikane slike ali grafike v računalniško grafiko, likovno tehniko neštetih možnosti. Vendarle jo zaenkrat zanimajo le strogo likovne prvine (svetlega in temnega, barve, kontrasti med linijo in ploskvijo). Končno gre za zanimivo kombinacijo »ročnega dela z vključitvijo računalniškega medija.« Proces tiskanja računalniške grafike se začne šele potem, ko zaključi izbiro podobe, določi format v kvadratni obliki, barvne kontraste. Grafična priprava namreč kar kliče po manipulaciji s predlogo, retuširanju, korigiranju itd, čeravno zahteva tehnologija samega postopka sodelovanje med umetnikom in tiskarjem, zato je končni izdelek partnersko delo. In likovni jezik? Dušina gesta je nekje racionalna drugod instinktivna, seštevek pa ekspresivna, marsikje že docela abstraktna izpoved. Povsem naključno ponekod prikaže stilizirane podobe ali »bivanjske prostore«, v stilu: saj ni res pa je. In tu potegnimo črto. Zastavimo si le še vprašanje: kaj je Preobrazba? Dušin odgovor je preprost:	»nekaj čarobnega,
osvobajajočega, kar omogoča, da stari roževinasti ovoj bube poči in se izleže-metulj.
Roman Gustinčič
od ponedeljka d
Dom na Vidmu
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00
VIDEO TOP lO
11.	PIRATI S KARIBOV • pustolovski
12.	LOVEC NA SANJE • grozljivka, znan. fant.
13.	HLADNOKRVNO-triler
14.	H0LLYW00DSKI KIFELJCI-akcijska komedija
15.	HULK - znan. fant.
16.	IDENTITETA-triler
17.	BIKERBOVS-triler
18.	VSEMOGOČNI BRUCE-komedija
19.	DIVJA DIRKA-komedija
110. BLONDINKA S HARVARDA 2-komedija
Umetnici Duša Jesih in Ana Penko
...pa tudi če mu rogje odbiješ!” Tako je bil naslov komični predstavi, ki je bila 6. februarja v dvorani Doma na Vidmu. Igro so uprizorila igralci Kulturnega društva iz Dolnjega Zemona. Pred polno dvorano, ki seje ob določenih odlomkih tresla do krohota, so ob koncu poželi ogromen aplavz. Publika je dokazala, da zna nagraditi delo prizadevanja, ter da je tudi v bodoče željna podobnih predstav.
SONET O ATOMSKI BOMBI
Atomska bomba pada proti zemlji in nam bliža se katastrofa bliža poslednji se dan.
Smetana Bistrica solze pretaka mandat je skoraj še cel vrag ti ga vedi če v raju bo vsak isto plačo imel.
Še vedno navzdol leti navzgor pač ne zna narava in rosna livada kot znojno oko trepeta.
Vprašanje, če v raju bi jih vzeli delali tam bi nered še Lucifer zdaj trepeta in križa se ves prizadet.
Že zadnji oblak je prebila pohabila cel ducat vran kdo te je, bombica grozna poslal proti nam.
Vsi so otožni in skromni žalost v zraku visi da smrt neboleče in hitra bila bi, zdaj vsak si želi.
Kako izkoristit trenutek naj zadnjo klobaso pojem pivo uničim poslednjo ali se v sobo zaprem.
Skoristu bom zadnje trenutke poklical kraljico noči morda bi nardila nadure pozabu bi jaz vse skrbi.
Na hitro preberem Snežnik zraven kitaro igram potegnem en dim iz cigare prijateljčku roko podam.
A bombica tiho še pada še dolgcajt postalo mi bo skrajni bi čas ji že bil da končno poljubi zemljo.
Bomba se bliža usmiljenja zdaj pač ne bo svet se odeva v črnino ljudstvo že maha z roko.
Ko zadnjega ptiča pohabi zapiči v mehko se zemljo pozabila je eksplodirat začudeni vsi so zelo.
Godba na Plaču igra in gužva je pri Makedoncu vsak je človeku zdaj brat ozira otožno se k soncu.
Kjer talcev je siv spominek kostanji zeleni šumijo ljudje so izbuljili oči v bombico nam strmijo.
Bomba pa pada in pada iz ptičkov naredi invalide zato se nihče ne sekira zdaj smrti nihče ne uide.
Župan se prerine v ospredje potrka po sivem oklepu in brcne v bombico čudno potem pa takole je reku:
Želeli bi si videt Maldive	"Ljudstvo, ne rabi se čudit
verjetno je malo prepozno	v krajih je naših tako
želel bi si delo za stalno da nič in res nič pozabit na bombico grozno, nikdar delovalo ne bo."
Panika gradi vesolje groza požira ves svet bliža se kruta usoda kmalu bo treba umret.
Naenkrat se urca oglasi izgine župan in vsi rano že jutro nastaja na delo se zdaj mi mudi.
Matjaž Vrh
IRBIS d.o.o.
Koseze 32 o 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285
www.irbis.si
info(ci>irbis.si
Dvojna dioptrija_______
RUMENA RESNICA
Pred časom je bila na TV okrogla miza o rumenem tisku, na kateri	so
razpravljavci raznih profilov in nazorov skoraj enoglasno ugotavljali, da se ta nezadržno širi tudi v resne časopise in revije predvsem zaradi strahu pred upadanjem naklade. Razvajene in vsega site bralce očitno ne briga kaj dosti za objektivno poročanje, ampak hočejo nadstandardne usluge. Če želijo novinarji zadostiti njihovim zahtevam, so se prisiljeni zatekati k pretiravanju in prirejanju dejstev. Pri tem gredo včasih tako daleč, da se lotijo celo kakšne izmišljene teme...
Nekakšna služba za ‘'javno higieno,” kakršno predstavlja rumeni tisk, ima pravico do obstajanja in delovanja v vsaki družbi, vendar predvsem v vlogi katalizatorja, ki naj jo ščiti pred notranjim onesnaženjem, nikakor pa ne sme postati gonilo javnega mnenja, kot se to zdaj dogaja pri nas. Kako naj človek, ki si vsak
frustracij malega človeka, ki v javnem razkrivanju lumparij ta ‘Velikih” najde neko moralno zadoščenje za svoje neporavnane krivice, ki jih prestaja.
To je rad počel eden mojih že pokojnih sovaščanov (naj počiva v miru), s katerim sva se redno sporekla, ko mi je hotel kakšno vaško ‘'pošto” vsiliti za ‘'čisto resnico” in kot dokaz ‘'velike pokvarjenosti” svojega okolja, o kateri je rad govoril. Seveda sem mu vsakokrat oporekal, da mu ne verjamem, ker ni bil priča dogodku, o katerem mi je pripovedoval. Tedaj se je začel v obupu sklicevati na vse mogoče priče, ki so z njim vred slišale isto novico, na kar sem spet imel ugovor, da to ni nobeno zagotovilo, da je "pošta” resnična, če jo je slišalo več ljudi! Veste, kaj je odgovoril? Da če se o nečem na veliko javno govori ali piše, da že mora biti nekaj resnice vmes. Pa smo tam, pri tistem "nekaj,” katerega skoraj v celoti sestavljajo same domneve in ugibanja, ki se pri podajanju iz rok v roke homogenizirajo v " rumeno resnico.”
UMORI PO TEKOČEM TRAKU
POGEL MAČEK NAŠE NAJBOLJ GLASNE POP ZVEZDE
Je pevka res nastopih brez hlačk?
MED PRETEPOM GA JE UGRIZNIL V NOS
nildleg01
dan napolni glavo z vsebino rumenega tiska, objektivno presoja dogajanje v svoji okolici? Ni čudno, če začenja nezavedno gledati nanjo kot na potencialni vir vsakovrstne Sprijenosti in kriminala, o katerem bere, čeprav za to nima nobenega oprijemljivega razloga. Zadostuje samo namig, da je možno in že se v njem sproži proces dvoma, ki mu povsem spremeni notranjo dioptrijo.
Časopisne hiše si ne razbijajo glave z vprašanjem učinka svojega pisanja na bralce in tega žal noben zakon ne sankcionira. Pa bi ga moral, če hočemo ohraniti zdravo družbeno klimo. Njeni onesnaževalci se ne morejo sklicevati na ustavno pravico do svobode govora in pisanja (beri neodgovornega pljuvanja po komerkoli), ker to pravico izrabljajo le za trženje svojih časopisov in revij, a ne za služenje resnici, kateri bi morali biti zavezani mediji. V eni od radijskih reklam za rumeno prilogo nekega časopisa so si drznili celo izjaviti, da je zelo primerna za sproščanje jeze in
Najhuje je, če bralci rumenega tiska v dobri veri nasedajo vsemu, kar preberejo in to veselo širijo naprej. Tovrstno onesnaževanje okolja bi lahko omejili z vzgojo bralcev k bolj kritičnemu presojanju tistega, kar jim tisk ponuja v branje. Da nas tako privlačijo rumene strani, je krivo stanje duha v naši družbi, ki je na zelo nizki ravni in temu primerne so tudi bralne navade našega človeka, ki skoraj ne prenese več kakšnega zahtevnejšega branja, češ, da je pretežko in slabo “prebavljivo.” To težavo bi zagotovo kmalu odpravili, če bi manj segali po lahkotnem bulvarskem tisku, ki nam povzroča duševni metabolizem, ki ga sicer ni videti, a ga je pa čutiti in ima podoben učinek kot presežni holesterol, le s to razliko, da se ne lepi na žilne stene, ampak na našo zavest, ki jo oži, dokler jo povsem ne zapre. Tu žal niso možni kirurški posegi in vstavljanje by-passa, ampak pravočasno ukrepanje...
Jožko Stegu
UTRINKI RESNICE
Tudi ko v duši zacelil boš rane, nanje spomin sopotnik ostane.
Stojan Vid Jaksetič
NEKAJ O MESECU KULTURE 2004
Urška in Povodni mož
Čeprav smo v Zvezi kulturnih društev za letošnje leto načrtovali manj prireditev kot v lanskem letu, nam to v celoti ni uspelo. Predvsem zato, ker so bile ponudbe nekaterih kulturnih skupin tako mamljive, da se jim nismo mogli odreči. V letošnjem letu pa se je pokazalo v času odvijanja Meseca kulture, še nekaj novega in sicer izredna aktivnost in trdoživost nekaterih kulturnih skupin, ki so dovolj samozavestne in pripravljene na samostojno organiziranje prireditev. Seveda pa so zaradi tega nastali novi problemi, ker v občini nimamo institucije, ki bi imela vpogled v koledar prireditev, oziroma, ki bi jih sproti razporejala po neki pametni ali pa logični razporeditvi. Dogodilo se je; nek vikend je bil poln prireditev, drugi pa ni imel nobene. Vikend, ki je bil v času letošnjega slovenskega kulturnega praznika, je imel od petka do nedelje kar pet prireditev, samo v petek so bile tri. Nič ni narobe, da se čimveč skupin pojavlja, ker s tem bogatijo kulturniško ponudbo. Ni pa v redu, da te skupine, ki se pojavijo kar iznenada, rušijo že ustaljene, leto vnaprej načrtovane in tradicionalne prireditve, kot je na primer Mesec kulture, ki smo ga letos pripravili že sedemindvajsetič. Kar nekaj težav smo imeli zaradi tega pri izvedbi letošnjega Meseca kulture.
Sicer pa so bile nekatere letošnje prireditve nekoliko drugače zastavljene od tistih v preteklih letih. Ne bi bilo dovolj prostora, da bi o vsaki posebej kaj več povedal. Bom pa, čisto na kratko, omenil dve prireditvi, ki po svoji vsebini in kvaliteti izstopata od drugih. Prva je praznovanje slovenskega kulturnega praznika v nedeljo 8. februarja Posebnost te prireditve je bila, da so nastopali predvsem mladi. Najprej učenci OŠ Antona Žnideršiča z izvedbo pod naslovom S Prešernom
ob plesu in glasbi. Zaigrali, zaplesali in recitirali so sklop Prešernovih pesmi,
Povodnega moža, šaljivo Hčere svet in Soldaško v sodobni repov-ski izvedbi. Seveda so učence za ta nastop pripravile njihove učiteljice in mentorice Neva Lipolt, Helena Rosa in Sonja Kosič. Za njimi so prišli na oder recitatorji iz Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke.
Naj povem, da so bili povabljeni v Ilirsko Bistrico šele prejšnji dan, ko so tudi sami praznovali slovenski kulturni praznik v svojem domu na Reki. Tudi oni so recitirali in zaigrali nekaj Prešernovih pesmi. Njihov mentor pa je bil naš znanec, igralec in režiser Alojz Usenik. V nadaljevanju tega večera pa sta se nam predstavila mlada pevca, Helena Žele in Cvetan Pelčič ki sta obiskovala Glasbeno šolo v Ilirski Bistrici. Solo petje ju je poučevala mentorica, mg. Margareta Togunjac. Pridružila se jima je še mlada sopranistka Teja Stegel iz Postojne. Vsi trije pevci so nam zapeli samospeve uglasbljenih Prešernovih pesmi, ob klavirski spremljavi naše, sicer mlade, vendar pa po večletni prisotnosti na bistriški estradi stare znanke Damjane Kinkela. Novost tega večera pa so prav gotovo napovedovalec Damjan Škrlj in recitatorja Anja Udovič ter Marjan Krebelj. S tem večerom smo dokazali, da imamo tudi mlade in perspektivne kulturnike, ki bodo prevzeli kulturni
posel za nami.
Druga prireditev v okviru letošnjega Meseca kulture, ki si tudi zasluži, da jo omenim, je nastop svetovno znane skupine Akademske folklorne skupine iz Ljubljane, ki je po mojem mišljenju prireditev, ki jo v Ilirski Bistrici nismo imeli kar nekaj let. Ogledati bi si jo morali prav vsi ljubitelji folklore, ker se tudi z samim ogledom da kaj naučiti. Pripravili so nam kar sedem različnih folklornih plesov, ki so zajemali našo deželo od tržaške okolice, Slovenske Istre in Zgornjega Posočja, do Prekmurja, Bele Krajine, Gorenjske in Dolenjske. Lepoto slovenskih narodnih noš in igrivost slovenske folklore nam je pričarala skupina petdesetih mladenk in mladeničev, ki jih je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom.
Vendar pa letošnji občinski Mesec kulture še traja in se bomo na kateri od prireditev še srečali.
Saša Boštjančič
Novosti iz naše knjižnice
KNJIŽNE NOVOSTI
Knjižnica Makse Samsa
Ilirska Bistrica
1.	ECO, Umberto. Kako napišemo diplomsko nalogo : [esej], (Zbirka Knjige na metre). Ljubljana: Vale-Novak, 2003
2.	ANDERSON, Paul, PETERLIN, Primož. Kako v Linuxu?. Ljubljana: Pasadena, 2002
3.	Slovenski veliki leksikon. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003-. Zv. 1
4.	CAVA, Roberta. Kako se sporazumevati s težavnimi ljudmi: tehnike za obvladovanje stresnih situacij. Kranj: Ganeš, 2003
5.	KLEIN, Stefan. Formula za srečo ali Kako nastanejo dobri občutki. Ljubljana: Orbis, 2003
6.	KOBAL GRUM, Darja, UCMAN, Saša, LESKOVŠEK, Nuša. Bivanja samopodobe. Ljubljana: 2003
7.	ZEČEVIČ, Bernarda (ur.). Prazna zibka, strto srce : staršem, ki so izgubili otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Krško: Društvo Solzice, 2003
8.	SHAPIRO, Lawrence E.. Ščepec preventive : kako preprečimo težave, preden se sploh pojavijo, (Zbirka Za starše in vzgojitelje). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003
9.	JOANNES PAULUS. Rimski triptih : meditacije. Celje: Mohorjeva družba,
2003
10.	Papež Janez Pavel II.. Tržič: Učila International, 2003
11.	JUSTIN, Janez (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Državljanska vzgoja pri pouku zgodovine, geografije in slovenščine, (Zbirka Civitas). Ljubljana, 2003
12.	ZOREC, Marjeta (ur.), VODOPIVEC, Stane (ur.). Najlepši slovenski pregovori in reki, (Zbirka Slovensko izročilo). [Ekskluzivna izd. knjižnega kluba]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004
13.	RAMOVŠ, Jože. Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2003
14.	SCHMIDT, Aleksander. Najmanj, kar
bi morali vedeti o nakupovanju ali Kako s profesionalnim	nakupovanjem
prihranimo premoženje, (Zbirka Navodila za uporabo homo sapiens-a). Ljubljana: samozal., 2003
15.	Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vključno z novelo ZPIZ- -1E : prečiščeno besedilo z obrazložitvijo sprememb in dopolnitev. Ljubljana: Bonex, 2004
16.	TOŠIČ, Mišo. Prerokbe iz Ved : najstarejše svetovne prerokbe. Ljubljana: Veda, Quest International, 2003
17.	ZAVRATNIK ZIMIC, Simona, KAVČIČ, Urša, PAJNIK, Mojca, LESJAK-TUŠEK, Petra. Where in the puzzle : trafficking from, to and through
Slovenia: assesment study. Ljubljana: International Organization for Migration, 2003
18.	Kemija, (Zbirka Tematski leksikoni). Tržič: Učila International, 2004.
19.	BETZ-HILLER, Andrea. Raznolika dieta pri celiakiji. Ptuj: In obs medicus, 2003
20.	BOGATAJ, Janez. Krušni zakladi Slovenije = Bread treasures of Slovenia, (101 zaklad, knj. 2). Ljubljana: Kmečki glas, 2003
21.	Fondi, vok in ognjeni lonec. V Ljubljani: Karantanija, 2003
22.	FRASER, Tara. Joga : priročnik za učenje joge doma. Tržič: Učila International, 2004
23.	HABBE, Jure. Varen dom: uporabni nasveti za varnost vsakega doma in družine pred kriminalom in nesrečami. Ljubljana: Lisac & Lisac, 2003
24.	KOŠMRLJ, Tatjana, POPOVIČ, Marija. Oblikovanje dokumentov: učbenik za predmet praktični pouk - učno podjetje v 3. letniku v programu Ekonomski tehnik in v 1. letniku v programu Ekonomski tehnik - PTI. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003
25.	NORTHROP, Christiane. Žensko telo, ženska modrost: priročnik o zdravju in dobrem počutju v drugi polovici življenja. Tržič: Učila International, 2003
26.	50 idej, Mesne delikatese : predjedi, ideje za prigrizke in tradicionalni recepti, (Dobra kuhinja). Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2004
LETO 1	ŠT.PREB.
1880	471
1890	521
1900	495
1910 .	541
1945	584
1995	224
□ 1880
■	1890
□	1900
□	1910
■	1946
□	1995
Pregarje so največja vas v sicer redko poseljenih Brkinih. Strnjena in gručasta naselja so stisnjena po slemenih in pobočjih gričevnatega sveta. Najstarejše hiše so grajene iz laporja in lesa. Dvorišča so zaprta, obdana z gospodarskimi poslopji. Okna so majhna ,na stenah, ki so izpostavljene burji, jih največkrat ni.
Zaradi ugodne lege, rodovitnih tal in prijetnega podnebja so bili Brkini naseljeni že v predslovanskem obdobju. V 9.stol. so ob delitvi frankovske države pripadli Italiji. V 10. in 11.stol. pa so bili kraji pod vplivom Bavarske, Koroške in Kranjske. Kasneje so se začeli kot politični faktorji in zemljiški gospodje uveljavljati Benečani ter razne plemiške družine, predvsem Goriški groije. Leta 1426 so prišli Brkini pod Habsburžane, po avstrijsko-beneški vojni pa pod Avstrijo.
V obdobju od konca 14. do začetka 16.stol. je tudi Brkine, kakor druge dežele Evrope, zajela agrarno-gospodarska kriza. Sledilo je zapuščanje kmetij in odseljevanje ljudi, predvsem v Trst. Na izpraznjene prostore je gosposka naselila hrvaško (uskoško) prebivalstvo. Tako so se razmere precej popravile, število kmetij pa je naraslo, čeprav to ni pomenilo,da je bilo kmetovo življenje v primerjavi s prejšnjimi časi veliko boljše.
Ob koncu 18. in na začetku 19. stol. se je po Evropi širila francoska oblast pod vodstvom Napoleona.Tako se je francoske vplive čutilo tudi v Brkinih.
Z razvojem Trsta, kot pristanišča in trgovskega mesta, ter z izgradnjo železnice je prebivalstvo začelo naraščati. Ob koncu prejšnjega stoletja so se gospodarske razmere ponovno poslabšale tako, da je spet sledilo izseljevanje prebivalstva v primorska mesta /Trst, Reka/ in čezmorske dežele.Razmere pa je dodatno poslabšala še prva svetovna vojna in italijanska okupacija, ki je zavrla ekonomski razvoj teh krajev. Med prvo svetovno vojno je bilo na fronti več kot dvesto vaščanov, od teh jih je 18 padlo. Po končani vojni so prišli v vas Italijani.
Druga svetovna vojna je Brkine močno prizadela, saj so v teh krajih divjali hudi boji. Zaradi protifašističnega upora, se je okupator nad prebivalstvom hudo znašal. Najhujše nasilstvo se je zgodilo 18.maja 1944, ko je sovražnik požgal šest vasi, med njimi Pregarje, Huje in Gabrk. Prebivalci pa kljub terorju niso klonili.
Po vojni so ljudje obnovili svoje domove ter s pomočjo zadruge začeli oživljati kmetijstvo. Toda domača zemlja jim je dajala premalo kruha, zato so zlasti mladi začeli odhajati.Vasi so se praznile in posledice je čutiti še danes.
Leta 1952 je prišla v te kraje
Župnijska cerkev .tv. Lovrenca iz 17. stoletja; Shod — sv. Lovrenca praznujejo drugo nedeljo v avgustu
Pogled na vas
da se izpolnijo obljube glede gradnje telovadnice, ki jo jim že dolgo obljubljajo. Trenutno urejajo soglasja za zemljišče za mrliško vežico, potrebovali pa bi sredstva za obnovitev vaških ulic, ki so ponekod postale že makadam. Stanje brkinske slemenske ceste je tudi iz dneva v dan slabše, zato je nujno potrebna tudi njena obnova. Krajevna skupnost ima veliko želja in potreb, ki pa se težko slišijo, saj nimajo nobenega
LETO
elektrika, leta 1978 pa so dobili Brkini vodovod in sodobno cesto, speljano po glavnem slemenu, zato ime “slemenska cesta”. Tako so se prometno odprli in to daje upanje, da bo življenje v tem hribovitem delu Slovenije ostalo.
( Vir:	Raziskovalna naloga
Naravna in kulturna dediščina Brkinov, šol. leto 1994/95 )
Na fotografiji sta sestra in brat, Danica in Jože Poštarjeva, ki sta junija leta 2000 odkrila spominsko ploščo na hiši »Poštarjevih«. Spominsko obeležje so odkrili v spomin 50. letnice ukinitve pregarske pomožne pošte. Leta 1947 je šel v pokoj zadnji poštar Viktor Bubnič. Iz družine poštarjevih je bil tudi pokojni Albin Bubnič, učitelj in časnikar pri Primorskem dnevniku. Raziskoval in zbiral je gradivo o nacističnih taboriščih in 1965. leta objavil prvi seznam umrlih in preživelih iz tržaške Rižarne. Mnogo je prispeval k širjenju slovenske besede v zamejstvu za kar je prejel tudi Tomšičevo nagrado.
. Po njem se imenuje tudi ena izmed osnovnih šol na Tržaškem.
H 100 LET USTANOV,IVE POMOŽNI POSTE •PREGARJE•
15.06.1900 - 15.06.2000
Lovrenc s Prema je sezidal pod Karlovico kapelico. Tja so hodili ljudje molit in iz besede prositi (ital. -pregare) je, po pripovedovanju vaščanov, nastalo ime PREGARJE.
Po prihodu Bubničev je nastalo prvo naselje na mestu, kjer stoji sedaj kmetija Ivana Bubniča (pri Hrbljanu). Priseljenci so v začetku pasli ovce premskemu grofu, kasneje pa so gojili tudi vinsko trto. Vinograde je pozneje uničila peronospora.
Okrog leta 1800 so v vas prišli Francozi. Po letu 1804 je večina Francozov s Pregarij odšla, nekaj pa jih je ostalo.
Po letu 1850 so se ljudje začeli ukvarjati s poljedelstvom, ki je postopoma izrinilo ovčerejo. Ivan Bubnič je prinesel prve sadike iz drevesnice v Podgradu. Tako so v tem času nastali v bližini vasi prvi sadovnjaki. Dober glas o tem sadju se je kmalu razširil daleč naokrog. O priseljencih v te kraje iz Hrvaške in kasneje iz Francije pričajo še danes
O NASTANKU VASI PREGARJE
Vas Pregarje so ustanovili pred približno 350 leti priseljenci iz Hrvaške - Brkinci. Pred njihovo naselitvijo so bili na mestu, kjer je danes vas in v okolici, pašniki grofa s Prema. Ovčar
Gibanje števila prebivalcev na Pregarjah od 1880 do 1995
nekateri priimki kot, npr. Bubnič /hrv./ in Konestabo / fr./.
( Vir: Raziskovalna naloga Naravna in kulturna dediščina Brkinov, šol. leto 1994/95 )
Položaj se je trenutno stabiliziral, začele so se graditi nove in popravljati nove hiše, raste število vikendašev. A to ni dovolj, rabili bi spodbudo in pomoč občine, še posebej bi želeli,
Kalanovi	Šolarjevi	Majerjevi
Frankovi	Jeri novi	Šmkovi
Valentinovi	Petrovčevi	Mihačovi
Kušlirjevi	Barljevi	Klančerjevi
Kovačevi	Financovi	Kebrovi
Vrtnarjevi	Brusovi	Tišlerjevi
Fitnčni	deskarjevi	Mihlinovi
Duvini	Kapljevi	Tončkovi
Matičkovi	Conkarjevi	Gržonovi
Kučanovi	Matičnovi	Ivanovi
Pavlovi	Kavčevi	Rejčevi
Kuretovi	Anzetovi	Nežkini
Šnaicevi	Linčevi	Mežnarjev!
Jurjevi	Mrčkovi	Čepinarjovi
Mihčevi	Bognarjevi	Poštarjevi
Vrbanovi	Kavčevi	Tomaževi
Jakopovi	Paliskačni	Juljini
Šuštarjevi	Barbetovi	Katini
Tinetovi	Valinovi	Blaževi
Lovrencovi	Hrbljanovi	Finkovi
Priimki družin na Pregarjah
predstavnika v Občinskem svetu občine. Občutek imajo, da so le-ti enostranski in da zapostavljajo širši okoliš občine. Radi bi osvetlil tudi svoje spomenike in šolsko dvorišče.
Na Pregarjah danes delujeta Kulturno turistično društvo Pregarje in Športno rekreativno društvo. Trudita se povezovati ljudi med seboj

RUDI MAHNIČ BRK1NC (6.11.1917 - 19.11.1943)
Aktivist OF in narodni heroj. Leta
1941	se je vključil v NOB ter postal član KPS-ja. Maja leta 1942 je odšel v partizane na Notranjsko. Oktobra
1942	je z Loškim odredom, v katerem je bil namestnik političnega komisarja bataljona, odšel v Slovensko primorje , decembra je postal zaupnik ter nato sekretar OK KPS in 00 OF brkinskega okrožja. Od junija do septembra je bil sekretar Okk KPS za Južno Primorsko, nato še mesec dni član PK KPS za Primorsko. Od 6.10.1943 je bil politični komisar Goriške divizije.
in s šolo. Želijo ohranjati vaške običaje kot so pustovanje »šemanje«, shod sv. Lovrenca... ter spodbuditi vaščane, da se v čim večjem številu
PRIIMKI	ŠTEVILO DRUŽIN
Barba	2
Babič	1
Boštjančič	1
Bubnič	8
Butinar	6
Dodič	5
Frank	6
Jurič	1
Kapelj	1
Kastelic	3
Kogovšek	2
Konestabo	14
Kosančič	1
Kovačič	1
Kuret	1
Lever	4
Male	1
Nemec	1
Pirih	1
Renko	1
Samsa	1
Surina	1
Tomažič	5
Urh	1
Valenčič	1
Zadnik	15
Hišna imena okrog leta 1860, večina jih je v rabi še danes
udeležujejo delovnih akcij čiščenja in urejanja okolja.
V	vasi je tudi Zadružni dom, ki so ga vaščani sami leta 1947 naredili. V njem je dvorana, telefonska centrala, stanovanja in prostori KS, včasih sta bili še trgovina in ambulanta. Ta objekt danes propada, ker je neurejen njegov lastniški status.
Včasih je v vasi živelo cca. 700 prebivalcev, imeli so celo hotel in dve gostilni - danes ni nobene. Vaščani znajo povedati, da so »stari« rekli, da se je nekoč govorilo »Bistre pr Pregarjah«.
V	vasi živi okrog 200 prebivalcev in 50 vikendašev. Naj starejša vaščanka je 94-letna Marija »Gabrčeva«, najstarejši vaščan pa 86-letni Ivan »Kumšlirjev«.
Vas ima dva frizerska salona, nekaj avtoprevoznikov, obrtnika strojnih instalacij ter trgovino. Kmetijstvo in živinoreja sta danes samo še dopolnilni dejavnosti, čistih kmetov ni. Le en vaščan je intenzivnejši rejec goveje živine. Je pa preživetje samo s kmetijo nemogoče, še težje bo z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost.
Vaški otroci pridno urejajo okolico spomenika
Po prihodu Bubničev je nastalo prvo naselje na mestu, kjer stoji sedaj kmetija Ivana Bubniča (pri Hrbljanu)
zaščiten in je tudi ena izmed pomembnih značilnosti tega kraja.
ZNAMENITI KAL
Čeprav je kal na videz umazana mlaka, polna motne rjave vode, je to vendarle bogat življenjski prostor. V njem živijo številne redke in izginjajoče živali ter rastline.
Največkrat so ljudem služili kot napajališča za živino.
Kal na Pregarjah je po zaslugi domačina, g. Ivana Tomažiča, znanega venetologa, ki živi na Dunaju, postala vaški kulturni spomenik. S krajevno skupnostjo in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici je rešil ter uredil to naravno zanimivosti.
( Vir:	Raziskovalna naloga
Naravna in kulturna dediščina Brkinov, šol. leto 1994/95 )
Kal na Karlovci
Delovna akcija priprave na postavitev spomenika ob šoli: Lever Jože, Dušan Bubnič, Ivan Kastelic, Butinar Pavel, Jože Tomažič, Butinar Milan, Milan Zadnik, Bubnič Darko, Bubnič Marija, Bubnič Savica, Bubnič Rosana, Bubnič Matjaž in Zadnik Branko
Ivan Tomažič, rojen 17.6.1919 na Pregarjah, je z dvanajstimi leti odšel na šolanje v Italijo. Po končani gimnaziji je stopil v red klarentincev. Leta 1943 je bil v Španiji posvečen v duhovnika. Tako je pater Tomažič v lanskem letu obhajal lep jubilej, biserno mašo ob 60 letnici duhovništva. V Španiji je dve leti tudi poučeval, nato pa je sledila šestletna služba v Rimu. Leta 1953 je bil premeščen na Dunaj, kjer živi in dela še danes.
Pater dr. Ivan Tomažič že dolga leta s svojim raziskovanjem in pisanjem, da smo Slovenci praslovansko ljudstvo, utira novo spoznanje o našem izvoru in si pri tem pridobiva nove somišljenike, raziskovalce, ki želijo razjasniti domnevo, da smo Slovenci pranarod. Vedno več znanstvenikov iz zgodovinskega in jezikovnega področja se pridružuje mnenju p. Tomažiča, da smo Slovenci praljudstvo in ne neki prišleki, ki naj bi se med svojim popotovanjem proti jugu Evrope "slučajno” ustavili in ostali na tem koščku ozemlja pod Alpami.
Potrebovali bi subvencije in druge ugodnosti, tako da bi se obdržalo vsaj nekaj kmetij, ki še na tem vztrajajo. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na slivovec, ki je tukaj geografsko
O ŠOLSTVU NA PREGARJAH
Začetek šolstva na Pregarjah sega v leto 1875. Pouk je potekal v zasebnih hišah. Znano je, da se je poučevanje 1882 leta odvijalo v hiši Jožeta Dodiča (po domače pri Rejcu). Poučevali so predvsem duhovniki.
V šolskem letu 1919/20 je prišel v vas prvi poklicni učitelj. Leta 1927 so pričeli graditi šolsko poslopje in ga končali 1929. Do kapitulacije Italije so poučevali večinoma italijanski učitelji. Leta 1944 so šolsko stavbo Nemci požgali, vendar so jo zavedni domačini takoj po osvoboditvi obnovili in leta 1946 je bila v njej urejena že prva učilnica. V šolskem letu 1974/75 so šolo poimenovali po heroju Rudiju Mahniču-Brkincu in to ime nosi še danes. V letih od 1980 do 1983je pri osnovni šoli deloval tudi vrte, od leta 1983 do leta 2002 pa oddelek priprave na šolo.V novembru 2002 je ponovno pričel delovati vrtec, v katerega so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Ustanovitev
Kapelica posvečena Mariji
Zadružni dom s spominskim obeležjem
	
	z
OŠ Rudija Mahniča Brkinca
Spomenik poleg šole
vrtca je velika pridobitev za kraj.
V letu 2002/03 smo prešli s programom 1. Razreda na 9- letno osnovno šolo. V letošnjem letu pa smo pričeli izvajati program 7. Razreda 9 - letne osnovne šole.
Danes je šola po številu učencev najmanjša v občini in tudi širše na Primorskem. V zadnjih desetih letih je šolo obiskovalo v povprečju 50 učencev. Šolska stavba je adaptirana in sprotno vzdrževana.
Na šoli deluje 12 interesnih dejavnosti: dramski krožek, mladi člani
Glavni oltar
RK, planinska skupina, bralna značka, pevski zbor, prometni krožek, računalniški krožek, plesna skupina, šolsko glasilo, angleški jezik 3., 4. razred, angleška bralna značka, italijanski jezik.
(Vir: Šolska kronika)
Za sodelovanje se zahvaljujem predsedniku KS Pregarje - Alojtu Bubniču, predsedniku vaške skupnosti Pregarje - Silvu Kuretu in ravnateljici OŠ Rudija Mahniča Brkinca - Manici Renko
Prostori Športno rekreativnega društva Pregarje
Iz življenja društev
28. 2. 2004
Snežnik stran - 14
ŠE SLABIH PET MESECEV...
Tudi v tej številki našega Snežnika vam taborniki ne bomo dovolili, da bi pozabili na naš POW WOW, velikanski mednarodni tabor, ki se bo pri nas odvijal v začetku avgusta. Vsak mesec mu namenimo vsaj nekaj besed, da bi tako pritegnili vašo pozornost in da bi tudi vsi prebivalci bistriške občine vsaj delno zaživeli s tem taborom in »ujeli svoje sanje«, kot pravi zletni moto.
Tokrat je za Snežnik na nekaj vprašanj odgovoril Saša Ternovec, koordinator med obema organizatorjema, domačim taborniškim rodom Snežniških ruševcev in Zvezo tabornikov Slovenije.
1. Kakšna je tvoja funkcija pri organizaciji POW WOW?
»Pri organizaciji POW WOW sem koordinator med rodom in Zvezo tabornikov Slovenije, torej med obema organizatorjema. Dolžnost našega rodu je, da poskrbimo za infrastrukturo in vsa potrebna dovoljenja za nemoten potek tabora. Ker sem pri našem taborniškem rodu gospodar, mi je tudi pri organizaciji POW WOW zaupana vloga vodje za infrastrukturo.«
1. Kje bo postavljen ta velikanski tabor?
» Zletni tabor bo postavljen v neposredni bližini Ilirske Bistrice med vasema Koseze in Dolnjim Zemon oziroma zaselkom Zemonska vaga. Na tej lokaciji je naš rod organiziral zlet slovenskih tabornikov leta 1981. Zleta POW-WOW naj bi se udeležilo do 1500 udeležencev iz Slovenije in drugih evropskih držav. Za prireditev je bilo potrebno najprej urediti vse potrebno z lastniki zemljišč. Na pomoč so nam priskočili naši starejši člani iz kluba grč »Stari mački«, ki so sodelovali tudi pri zletu leta 1981 in domačini, ki poznajo lastnike parcel. Zahvaliti se moramo lastnikom parcel, ki niso komplicirali in so nam odstopili svoje zemljišče, kjer bo stal zletni tabor.«
3. Kako daleč so priprave na POW WOW?
»Priprave na POW WOW potekajo s polno paro, ne mine dan, ko ne postorimo kakšne zadeve, ki se nanaša na ta tabor. Obsežnejša dela naj bi začela v sredini meseca maja, poskušalo pa se bo začeti delati čim pozneje, tako da bodo lahko lastniki parcel opravili vsaj prvo košnjo. Na zletnem prostoru bo potrebno postaviti praktično vse, od vode, elektrike, telefonskih linij, kanalizacije, trgovine, kantine,... Dogovarjamo se tudi z nekaterimi lokalnimi podjetji, ki bodo sodelovala pri postavitvi infrastrukture in pri prehrani taborečih. Radi bi, da bi kar največ domačinov vključili v organizacijo. Da bi naše mesto nekako zaživelo skupaj s taborniki.«
4. S katerimi problemi se taborniki pri pripravah največkrat srečujete?
» Pri taki organizaciji, se vedno pojavijo tudi problemi. Največji problem je seveda denar, kot vedno. Ampak glede na to, da smo taborniki in da se znajdemo, bomo tudi ta tabor spravili pod streho. Potrebno pa bo vložiti veliko prostovoljnega dela, prostega časa in če ne bi imeli podpore grč, Starih mačkov, se tako zahtevne organizacije mednarodnega tabora ne bi lotili.«
J. Kaj lahko POW WOWprinese občini Ilirska Bistrica?
» Glede na to, da bo v Ilirski Bistrici okoli 1500 ljudi, je z ekonomskega vidika to priložnost za vsaj nekaj podjetnikov, da nekaj zaslužijo. Na POW WOW bo v okviru programskih aktivnosti veliko izletov in delavnic, na katerih bodo udeleženci spoznavali mesto in okolico. Za mlajše je to zelo lepa priložnost, da se udeležijo take velike prireditve in se tam družijo, obiskujejo delavnice in spoznajo veliko prijateljev.«
POW WOW se nezadržno bliža in Ruševci ga že komaj čakamo. Ko bomo enkrat spet skupaj s taborniškimi in skavtskimi prijatelji zapeli ob tabornem ognju in se bodo začela spletati nova prijateljstva ter se poglabljati tista že stara, bomo pozabili na vse žulje in nacefrane živce, ki jih bo prinesla organizacija mednarodnega tabora. Vendar pa nam ne bo žal niti za trenutek, da bomo v naslednjih mesecih vložili veliko truda in prostovoljnega, neplačanega dela v organizacijo. Zadovoljni bodo naši gosti in to bo naše plačilo. Sicer pa -kdor ne zna delati brezplačno in prostovoljno, ne more biti tabornik. Pri nas je namreč to edina oblika dela, ki ga poznamo!
Taborniški pozdrav!
Za RSR, Iris Skrt
GASILCI PGD PODGORA - PODGRAJE SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA INTERVENCIJE
Kočanski gasilci in gasilke smo se dne 27.12.2003 dobili v gostinskem lokalu Majda v Kuteževem in se tako poslovili od minulega leta. Srečanje je že tradicionalno, prostovoljni člani gasilskega društva pa smo se ob dobri hrani in pijači pogovorili tako o minulem, kot o prihajajočem letu. Seveda pa beseda ni tekla le o delovanju društev, temveč tudi o drugih zadevah.
Tako kot v letu 2003 smo se tudi za leto 2004 dogovorili, da se bomo aktivni člani PGD dobivali enkrat mesečno in obnavljali, ter nadgrajevali svoje znanje. Tako smo se prvič dobili
v nedeljo 25. januarja ob 09.00 uri kljub hladnemu vremenu. Srečanje je potekalo v treh delih, vodil pa ga je Franc Šajn, namestnik poveljnika PGD Podgora. Najprej smo pregledali opremo, ki jo ima društvo v uporabi, ter le to preizkusili. Drugi del je potekal v učilnicah OŠ Podgora, kjer je bil poudarek na teoriji gašenja. Tretji del pa smo nadaljevali na treh
pogoriščih iz leta 2003, kjer smo obdelali slabosti iz prejšnjih intervencij. V mesecu februarju smo se dobili v soboto 14. in nedeljo 15., dobimo pa se še 29. februarja.
V letošnjem letu smo morali gasilci PGD Podgora intervenirati že trikrat in sicer pri požaru na objektu v Podgrajah, dimniškem požaru v
Zabičah in travniškem požaru v Podgrajah.
Januarja je pričel z delovanjem tudi gasilski krožek na OŠ Podgora. Vpisanih je 11 učencev OŠ Podgora. Krožek poteka ob sobotah v prostorih PGD Podgora.
David Iskra PGD PODGORA -PODGRAJE
SIMPOZIJ V NURNBERGU
Simpozij, ki je imel naslov “GROZODEJSTVA NEMŠKIH NACISTOV V SLOVENIJI v času 1941-45”, je organiziralo Združenje žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj, skupaj s prijatelji iz Niirnberga in se je odvijal v stavbi Nacističnega Parlamenta	(sedaj
DOKUMENTACIJSKI CENTER). V teh prostorih je bilo sojenje nacističnim zločincem v letih 1945 -1946.
Dnevni red je bil precej obsežen, saj je obsegal 6 referatov in sicer:
1.	Tone Kristan - referat “OBSOJENI
NA UNIČENJE” o dogodkih in
dejanjih
okupatorjev v Sloveniji od 1941-45
2.	Peter Engelbrecht - o aktivnostih in
pokolu Potensteiners Karstwehr 1943-44 v Sloveniji
3.	Lothar Evers - tendence mednarodnih
odškodnin II. svetovne vojne
4.	Fridhelm Brebeck - novinar in publicist, je obravnaval povojne dogodke v Jugoslaviji
5.	Tone Kristan - o dejanskih dogodkih aretacij, izgona in begunstva. Poseben poudarek o poteku izvedbe izgona (lastne izkušnje). Večina referata je zajemala delo Združenja žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj in izterjava odškodnine od okupatorjevih naslednic
6.	Michael Oberwinder, odvetnik Združenja - predstavil pravni del z rezultati naše izterjave
Dr. E. Ditzfelbinger se je v svojem pozdravnem govoru dotaknil izseljevanja Slovencev za katera je bila podlaga v glavnem varovanje južne meje, predvsem v Posavju, kjer naj bi bila meja med Italijo in Nemčijo. Na te prostore naj bi naselili Kočevarje.
Sledilo je malo zgodovine: Povezava Slovenije in Bavarske, zgodovinski pregled vojnih časov in preslanega gorja slovenskih žrtev tako, kot jih vidi današnji Nemec. Posebej zaprepaščeni so nad odvzemom otrok in nad taborišči ter nad tem, da ti otroci, ki so danes stari ljudje, niso do danes dobili nobene odškodnine za preslano gorje. Prav tako se jim zdi strašen načrt, ki je predvideval etnično čistost vsega slovenskega ozemlja.
Nato je imel prvi referat g. T. Kristan. V referatu je podal misli o dogodkih 1941-45 v Sloveniji, katerih vzrok je bil nemški okupator. Ob izčrpni podaji dogodkov in vzrokov za ta dejanja je hkrati dodal še veliko svojih misli v pojasnilo dogodkom. Hkrati paje tudi omenil, daje ZŽO 1941-45 Kranj v pomnilo sedanjim in kasnejšim generacijam, posnelo dva filma, kjer so bila posneta tudi osebna pričevanja prizadetih in dogodki med vojno. (Interesenti lahko dobijo kasete s posnetimi filmi na sedežu Združenja v Kranju).
Ob koncu svojega predavanja je posebej poudaril, da mi iščemo samo to, kar nam pripada po vseh civilizacijskih zakonih in normah in nič več, pa še to samo za tiste žrtve, ki so še žive. Navzoče je seznanil tudi s tem, da smo imeli na nemški TV film o trpljenju slovenskega naroda. Ob tej priliki se je še enkrat, to pot javno, zahvalil nemškim sodelavcem pri nastajanju filma.
Za g. Kristanom je nastopil s svojim referatom nemški žumalist in zgodovinar, g. P. Engelbrecht. Osredotočil se je na Potensteinsko SS-Karstwehr vojsko,
katere posamezniki nerazumljivo še sedaj neovirano in, kot je dejal, nekaznovano hodijo po svetu in še v današnjem času proslavljajo svoje zmage. Čeravno bi se v prvem trenutku zdelo, da ta referat prav nič ne sodi v naš sklop, je bilo za nas razveseljivo to, da smo lahko ugotovili, da tudi Nemce motijo takšne stvari.Tudi sami razmišljajo, kako bi preprečili te anomalije in se bojijo, da bi morda kakšna oblika fašizma v današnjem času dvignila glavo. Morda predvsem podatek za vas, Primorci. Govoril je o SS grupi poveljnika Hansa Brandta - tistega, ki je požgal Branik in Komen na Krasu. Govornik je tudi povedal, da se je s tem že ukvarjal tudi g. Ferenc. Vse to je opisano v knjigi “Touristenidylle und KZ-Grauen”. Z raziskovanjem tega primera je prišel do spoznanj, katera kažejo povsem drugače, kot je bilo do sedaj prikazovano. Pri raziskovanju je črpal tudi dokaze iz razprav T. Ferenca.
V	popoldanskem delu je najprej nastopil zanimiv in popularen nemški novinar, g. Friedhelm Brebeck, kije bil v osemdesetih letih dopisnik v Beogradu in je pač govoril o takratni Jugoslaviji in o nastanku naše nove samostojne države. Iz njegovih besed je pozoren poslušalec lahko doumel, da smo Slovenci vztrajni in pošteni ljudje in da nismo navajeni jemati tisto, kar ni naše in da se svojega držimo. Govorniku se je zdelo primemo, da pove, daje Slovenija tista država, ki zasluži večjo podporo in pomoč v sedanjem času. Zanimalo pa ga je tudi, kako je pri nas z manjšinami.
V	nadaljevanju tega popoldanskega sklopa je spet nastopil g. Kristan, ki je predstavil naše Združenje in naša prizadevanja za uveljavitev pravice do odškodnine. Tu je pojasnil poslušalcem, da mi ne zahtevamo odškodnine od nemških podjetij, ampak od nemške Vlade oziroma režima, ki je kriv za vse naše gorje. Nekaj pojasnil je dodal tudi naš odvetnik, g. Obenvinder, ki je prišel na popoldanski del simpozija. Tudi njegova navzočnost je dala težo naši stvari, saj so lahko vsi navzoči videli, da delamo resno in temeljito.
Gospod Evers, ki ga poznamo iz delovanja za poplačilo prisilnega dela, je pojasnil nekatere stvari v zvezi s tem. Po njegovem mnenju je nacizem naredil toliko škode po svetu in takšno, daje ni mogoče denarno oceniti in tudi ne nadoknaditi. Še enkrat je nedvoumno povedal, da je prišlo do povračila oziroma poplačila za prisilno delo samo zato, ker so tako zahtevali ameriški Judje in je tako in zato prišla na vrsto tudi vzhodna Evropa in z njo tudi Slovenija. Sploh, kdo naj bi plačal odškodnino, saj tistih, ki so zaposlovali in izkoriščali prisilne delavce, ni več in kako daleč časovno nazaj bi ta dolžnost še veljala?
Zaradi vsesplošnega nepoznavanja slovenske zgodovine med Nemci in v svetu sploh, je prišel tudi predlog, da bi knjige, ki jih je o tem delu naše zgodovine pisal g. Ferenc, bile prevedene v nemščino. Numberškemu arhivu smo predali 3 knjige dr. Ferenca v nemškem jeziku, da jih posredujejo zainteresiranim.
Kot je imel prav vodja Dokumentacijskega centra g Dietzfelbinger, ko je na koncu dejal, daje treba zgodovino poznati, če se hočemo izogniti prihodnjim zmotam, tako je imel še bolj prav predsednik Kristan, da VOJNI ZLOČINI NE ZASTARAJO!
Združenje žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj
OB STOTRIDESET LETNICI ROJSTVA ANTONA ŽNIDERŠIČA
Anton Žnideršič, Košomatov se
je rodil v Ilirski Bistrici, 13 marca 1874, preminil pa je v prometni nesreči v Ljubljani 21 decembra 1947. Osnovno šolo je obiskoval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, gimnazijo v Kočevju. Še kot mladenič je po očetovi smrti, prevzel domače posestvo in ga izredno razvil z mnogimi dejavnostmi. Z domačinom Rudolfom Valenčičem je ustanovil prvo kranjsko tovarno testenin PEKATETE v Ilirski Bistrici in kasneje podružnico v Ljubljani. S testeninami te tovarne je trgoval po vsej Evropi . Največji sloves pa si je pridobil kot čebelar. Prvo znanje in izkušnje si je pridobil od očeta in soseda , takratnega bistriškega župana Aleksandra Ličana. Kljub temu, da je moral skrbeti in voditi precej veliko posestvo, ki je obsegalo travnike ,polja in obširne gozdove v pogorju Snežnika je dokaj hitro napredoval tudi v čebelarstvu. Ob svojem domu sije uredil vzoren čebelnjak imel pa je tudi manjše čebelnjake vse naokrog po dolini.Sprva je čebelaril s kranjiči. Kasneje z amerikanci, katere seje tudi lotil predelovati, nato so te spodrinili Gerstundovci, toda tudi ti mu niso bili po volji Z nenehnim razmišljanjem in opazovanjem ter prebiranjem, predvsem nemške literature je hitro prodiral v skrivnosti življenja, dela in organiziranosti čebeljih družin. Tako se je lotil eksperimentiranja z različnimi panji, ki so se takrat uporabljali. Veliko se je pojavljal tudi v strokovnih literaturah in opisoval svoja razmišljanja kakor tudi sodeloval z drugimi naprednimi čebelarji doma in po svetu . Ko pa je prišel do knjige nemškega čebelarja Albertija z opisom njegovega panja, se mu je ponudila priložnost za
Spominsko obličje
uresničitev tistega kar sije želel. Začel ga je tudi uporabljati, vendar ga je znatno spremenil in ga pozneje stalno izpopolnjeval. Obdržal je le pri satnikih Gerstungovo mero. Skratka , izumil je svoj panj, ki gaje leta 1903 pričel poskusno uporabljat. Takoj naslednje leto pa se je že masovno uporabljal med čebelarji, za to štejemo kot začetno uporabo AŽ panja ali rojstno leto 1903. Na občnem zboru Slovenskega čebelarskega društva Pa je bil poimenovan v » Alberti-Žnideršičev panj» ali kratko AŽ panj.
Prvi opis svojega panja in način čebelarjenja v njem je leta 1910 objavil v Slovenskem čebelarju, ko je čebelaril že z 222 panji svojega izuma. Svojo prvo knjigo z naslovom »Kranjska čebela kot najboljša
A. Žnideršič
medarica », ki joje izdal v samozaložbi leta 1906 je bila napisana v nemškem jeziku ker je bila namenjena predvsem čebelarjem v tedanji Avstriji, Nemčiji in Švici. Naslednja njegova knjiga namenjena čebelarjem - uporabnikom AŽ panja, pa je izšla leta 1925 z naslovom » NAŠ PANJ ». Tiskana je bila tudi v hrvaško-srbskem, italijanskem in nemškem jeziku.
Žnideršič je stalno poudarjal pomen prevažanja čebeljih družin na pašo. Čebelarjenje na enem mestu in z večjim številom družin je obsojeno na neuspeh. Za to je poleg velikega čebelnjaka v Ilirski Bistrici z večsto panji postavil še drugod manjše čebelnjake kamor je ob medenju vozil družine na pašo. Prevažal jih je po Notranjski pa vse do Dalmacije in Furlanije. Kmalu je postal največji proizvajalec medu,voska kranjskih čebeljih matic v Avstroogrski monarhiji in izven. Udeleževal se je številnih razstav in prireditev. Za to je iz številni evropskih držav prejel za izredno kvaliteto svojih proizvodov kakor tudi za AŽ panj okoli 20 plaket in odlikovanj. Naj omenim samo nekatere. Leta 1898 na razstavi na Dunaju Jubilejna medalja, Zlata medalja Celovec 1904, Srebrna medalja Dunaj 1903, itd.
Med čebelarji je užival velik ugled. Svoje izkušnje in znanje je rad prenašal tudi na druge čebelarje, predvsem mlajše. Na njegovem vrtu in ob njegovem čebelnjaku seje vršilo nešteto čebelarskih tečajev in predavanj oz. shodov s teoretično in praktično vsebino že od leta 1900 naprej. Željni znanja so prihajali čebelarji iz vseh krajev tedanje Kranjske,Koroške, Štajerske in Primorske. Veliko je tudi pisal v SČ. Bil je med ustanovitelji in celo podpredsednik osrednjega čebelarskega društva za tedanjo Kranjsko in Slovenskega čebelarja (1897). Kasneje po prihodu v Ljubljano pa celo predsednik Slovenskega čebelarskega društva vse do njegove smrti Že leta 1902 je zastavil po vsem Kranjskem čebelarske opazovalnice Bil je pobudnik ustanovitve ilirskobistriške podružnice vključene v osrednje čebelarsko za Kranjsko v letu 1907. Njen prvi predsednik pa je bil Rudolf Strnad iz ilirske Bistrice.Leta 1909 je ustanovil kranjsko čebelarsko zadrugo s sedežem v Ilirski Bistrici in tako čebelarjem ponudil potrebno čebelarsko opremo.
Domačini, predvsem pa čebelarji
smo zelo ponosni na svojega rojaka Antona ŽNIDERŠIČA, pomembnega gospodarstvenika, poslovneža, tovarnarja, javnega delavca, v stari avstrijski monarhiji saj je bil tudi večkrat izvoljen za bistriškega župana, zbiralca in popisovalca domačih posebnosti. Predvsem pa umnega čebelarskega strokovnjaka, izumitelja in preporoditelja čebelarstva na Slovenskem ki je s svojimi novostmi predelal Albertijev panj in ga prilagodil domači čebeli, njenemu razvoju in čebelarjevi želji, da bi bila njena medena bera kar največja. Njegov panj tkz. »Žniderčič» je še danes prevladujoči panj na slovenskem. Najdemo ga tudi izven Slovenije. Osnovni tip AŽ panja je devetsatar: 9 satov plodišču, 9 satov medišču. V sto letni zgodovini
l

'•A v,-
::	-i	,	.
A ■■ 1
A. Žnideršič pri svojem študijskem panju
je doživel številne predelave v glavnem v manjšanje ali večanje
Čebelnjak z AŽ panji
njegove osnovne prostornine. V bistvu pa ostaja Žnideršič.
Domačini Antonu Žnideršiču izkazujemo iskreno hvaležnost; v parku domačih pomembnih mož pred osnovno šolo Dragotina Ketteja in Zdravstvenim domom smo mu postavili čebelarji ob njegovi stoletnici rojstva , leta 1974 doprsni kip, ki ga je izdelal akademik Zdenko Kalin, po njem se imenuje nova osnovna šola v Kozleku v Ilirski Bistrici in domače čebelarsko društvo. Ob praznovanju 90-letnice ustanovitve podružnice čebelarskega društva leta 1997 smo mu člani društva postavili na rojstni hiši spominsko ploščo. Doprsni kip, smo mu postavili skupaj še s 16. čebelarskimi društvi s Primorske in Notranjske, v knjižnici Čebelarskega centra v Lukovici leta 2002 ob njegovi otvoritvi in jo poimenovali po njem. Že nekaj let pa čakamo na poimenovanje ene izmed ulic v Ilirski Bistrici po Antonu Žnideršiču. Morda se bo to zgodilo letos ob njegovem
spominu na stotrideset letnico rojstva. Na predlog domačega društva Čebelarska zveza Slovenije že tretje leto zapored podeljuje posebne nagrade Antona Žnideršiča za inovacije v čebelarstvu. Žal iz našega kraja še nismo imeli nagrajenca. V naslednjem mesecu ali dva bomo čebelarska društva Kraško-obalne in Notranjske regije ustanovili novo Regijsko čebelarsko zvezo Antona Žnideršiča. Tekom leta 2004 predvidevamo še nekaj prireditev posvečenih spominu na Antona Žnideršiča. Osrednja prireditev naj bi bila postavitev doprsnega kipa AŽ pred šolo ali v prostorih OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Če se bo šola odločila za to. Čebelarji načrtujemo tudi postavitev primernega čebelnjak v bližini šole, ki naj bi spominjal domačine in vse mimoidoče, na zelo bogate zgodovinske čebelarske vrednote tega kraja.
Ivan Šuštar Predsednik ČD AŽ II. Bistrica
r
n
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
PETEK TRINAJSTI ŠTUDENTSKO OBARVAN
Klub študentov Ilirska Bistrica je izvedel že 9. redno letno skupščino, ki se je zgodila v petek 13.2.2004 v gostilni Danilo.
V upravni odbor Kluba študentov Ilirska Bistrica so bili izvoljeni predsednica Kristina Boštjančič, podpredsednik Rok Jenko, tajnica Mateja Žnidaršič, blagajničarka Katarina Škrab in predstavnik Dijaške sekcije Jani Muha.
V nadzorno komisijo so bili izvoljeni Romina Dovgan, Nenad Gregec in Miha Jenko, v disciplinsko komisijo pa Andreja Martinčič, Nastja Zimstein in Patricija Kresevič.
Skupščina je potekala v prijetnem vzdušju. Od povabljenih gostov se je skupščine udeležil poslanec Državnega zbora gospod Igor Štemberger, gospod župan Anton Šenkinc pa se je opravičil.
Dijaki in študentje so izrazili zadovoljstvo nad dosedanjim delovanjem kluba. Izvoljeni člani Kluba študentov Ilirska Bistrica so dejali, da se bodo še naprej trudili in prispevali k boljšemu življenju mladih v občini na kulturnem, izobraževalnem in zabavnem področju.
Vsem, ki ste se udeležili skupščine Kluba študentov Ilirska Bistrica in podprli naše dosedanje in bodoče delo, se vam zahvaljujemo.	Vaš
Klub študentov Ilirska Bistrica
L
J
PRO-IOM
Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158
*	RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
*	RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
*	RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0%
Trgovina
TARSEL a o o
Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588
UGODNO: ženska, moška in otroška oblačila! NAJNIŽJE CENE VSEH ŠOLSKIH POTREBŠČIN !!!
ČEBELARSTVO
-ST TARSEL
Tudi med je lahko lepo darilo!
Veterinar svetuje
ZAŠČITNA CEPLJENJA MAČK
Pri mačkah ni nobeno cepljenje zakonsko obvezno.Verjetno je tudi to vzrok temu, da lastniki največkrat sploh ne vedo, da tudi pri mačkah obstaja vrsta zelo nevarnih in pogostih bolezni in proti nekaterim jih lahko uspešno zaščitimo s cepljenjem.
Tako kot pri psih tudi tu velja, da se povzročitelji nekaterih bolezni lahko prenašajo tudi na obleki, čevljih, z umazanimi predmeti ipd, to pa pomeni, da so nekaterim nalezljivim boleznim izpostavljene tudi muce, ki živijo samo v stanovanju.
MAČJI AIDS IN MAČJA LEVKOZA
Pri mačkah ima velik vpliv na izpostavljenost kužnim boleznim njihova »spolna aktivnost«. V zadnjem času sta namreč zelo razširjeni dve neozdravljivi in smrtni bolezni mačk, ki se v glavnem prenašata s parjenjem, ugrizi,z matere na mladička in pa s tesnimi stiki. To sta mačja levkoza (FeLV) in t.i. mačji aids ( Fiv ).Povzročitelj teh bolezni je virus, ki se pri okuženih mačkah nahaja v krvi in slini in za človeka ni nevaren. Bolezen se diagnosticira s pomočjo komercialno pripravljenega testa, ki traja 10 min. Ti dve bolezni sta v zelo velikem odstotku prisotni v mačji populaciji, predvsem v potepuških skupinah mačk. Glavni prenašalci teh dveh virusov so nekastrirani mački, ki se okužijo ob paritvi z okuženo mačko ali pa ob številnih pretepih z drugimi mački.
Bolna žival je bolj dovzetna za infekcije, je apatična, nima pravega teka, pogosto je slabokrvna in na koncu pogine. Pomembno je vedeti, da od okužbe do pojava bolezenskih
znakov lahko minejo tudi tri leta. V tem času mačka ne kaže nobenih znakov bolezni in med tem širi virus v mačji populaciji.
Proti mačji levkozi obstaja učinkovito cepivo, proti mačjemu aidsu pa na žalost še ne. Zato ostaja edina delna preventiva proti tej bolezni, da se mačke sterilizirajo oz. kastrirajo. Tako se bodo zadrževale bolj doma in se ne bodo izspostavljale okužbi. Kastracijo oz. sterilizacijo svetujemo tudi vsem pri katerih že ugotovimo katero od teh dveh bolezni, saj s tem vsaj delno preprečimo, da bi taka žival še naprej širila virus med drugimi mačkami.
MAČJA KUGA
Mačja kuga je že dolgo prisotna v mačji populaciji. Predstavlja nevarno grožnjo predvsem za mačje mladičke, ki so pogosto še preslabotni, da bi bolezen premagali lahko pa prav tako zbolijo tudi odrasle mačke. To je zelo nalezljiva virusna bolezen in lahko se okužijo tudi mačke, ki živijo samo v stanovanju. Bolna muca začne zavračati hrano, je preveč mirna, dobi drisko in bruha. Do 80% takih mačk pogine. Proti mačji kugi obstaja
učinkovito cepivo.
MAČJI NAHOD
To je bolezen, ki napada zgornji del mačjih dihal. Bolna žival smrka, kiha, ima vnete oči, je mirna, zavrača hrano in ima pogosto vročino.Bolezen je ozdravljiva, taka žival, pa lahko ostane dolgo klicenosec in okužuje druge mačke. Tudi proti tej bolezni obstaja cepivo, kije kombinirano s cepivom proti mačji kugi.
PROGRAM CEPLJENJA
Z zaščitnim cepljenjem moramo začeti že pri mladi mucki stari 6 tednov. Mačji nahod in mačja kuga se cepita skupaj v eni injekciji, ki jo ponovimo čez približno 1 mesec. Mačja levkoza pa se cepi posebej in sicer v starosti 8 tednov in se ponovi čez približno 1 mesec.
Če imamo že odraslo muco in še ni bila nikoli cepljena ni nič zamujenega, saj lahko cepljenje opravimo v katerikoli starosti. Cepljenje se obnavlja vsako leto z eno dozo.
Pogoji za cepljenje so enaki kot za pse (da mora biti žival zdrava, ne sme jemati zdravil, ki zavirajo njen imunski sistem, mora biti razglistena in ne sme biti breja).
Če se vaša mačka pogosto zadržuje v bližini gozda j e priporočljivo še. cepljenje proti steklini, ki pri mačkah sicer ni obvezno. Prvič se lahko cepi proti steklini, ko mačka dopolni 4 mesece.
Marko Mahne,dr.vet.med. Manca Pavšič,dr.vet.med.
Veterinarska ambulanta Hrpelje; Tel: 05/6800-199
koliSter
Dolenje 2a 6254 Jelšane

OPEL-©-
sur
fJudimo veliko i
tii1 ^1 ’ -1 i ■' ■
'jgfrFp|. „ j |

i- avtoplaščei
-	amortizerjev . _
'IgSMSK
-	alu-platjš&in^
-sem
Pooblaščeni servis
; } - : d~a
Prodaja vozil
—■ : ■—----
Originalni rezervni deli
- — -
Dodatna oprema
zt 11
RGOVINA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 PE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30
lovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure.
___________________________________________
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
Iva Dujmovič SP
Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007
URNIK
PONEDELJEK/SREDA/PETEK
12-19
TOREK/ČETRTEK
7-14
SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI
ZAPRTO
ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!!
/V«
•*
»V«
FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA
‘jam« Rozmanova ul. 1. 6250 Ilirska Bistrica ,**•/ TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56
Vi . .
. .*
FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55
PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526
. J '
X---/
PERILO MOČI
V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE:
*	BOLEČE IN OTEČENE NOGE
*	OTIŠČANCE IN KURJA OČESA
*	BRADAVICE
*	VRAŠČENE NOHTE
*	TRDO KOŽO IN GLJIVICE
*	PREKOMERNO POTENJE NOG
KROVSTVO
m aj la
J
montaža
-PRODAJA
- •	■ i 11
-•	f ■ ■. ' 2	®
decra
EMIL SMAJLA
P,odgrajsk1ffi0jfB 6250JI i rskaBi st rica
GSM: 041/566-985 -
NAJVEČJA EVROPSKA SOVA
Na ilirskobistrškem je narava zelo bogata. Izrednega pomena so tudi ptice, med njimi številne, ki so v Evropi ali celo svetovno ogrožene. Tokrat predstavljamo dve od njih: kosca in veliko uharico. V naravi ju le redko vidimo, čeprav vas je kosca večina verjetno že slišala.
KOSEC
Kosec večino časa preživi v kritju gostega travniškega rastja. Čeprav ni ravno droben - velik j e kot grlica - živi tako skrito, da ga človek skoraj nikoli ne vidi. Dosti bolj razpoznavna je koščeva pesem, raskav dvozložen klic krrek-krrek, ki v spomladanskih in poletnih nočeh odmeva prek travnikov. Klic nekoliko spominja na zvok ob brušenju kose, od tod ime kosec.
Dneve porabi za iskanje hrane (deževniki, polži, žuželke, žabice, jeseni pa tudi semena trav in šašev), ponoči pa samci s klicanjem privabljajo samice. Iz varnega zavetja visokih trav se nepretrgoma oglaša, dokler ne uspe pritegniti samice. Samica zgradi gnezdo sama in ko začne konec maja znašati jajca, jo samec zapusti in prične klicati novo samico. Puhasti, črni mladički se izvalijo čez 2-3 tedne in nato že po dveh tednih odidejo po svoje, čeprav še ne znajo leteti.
Je selivka, ki zimo preživi v tropski Afriki. Seliti se začne septembra, za pot porabijo dva do tri mesece.
Ste vedeli, da je dolina Reke po številu koscev med najbogatejšimi v Sloveniji? Več jih je le še na Ljubljanskem barju in Breginjskem Stolu ter Planji.
Več o koscu in kako mu lahko pomagamo lahko izvemo v zgibanki Projekt Kosec, ki gaje leta 1998 izdalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Od tu smo povzeli predstavitev.
Čeprav je izredno velika - cez krila lahko doseže toliko, kot je visok odrasel človek - leti povsem neslišno. Ima namreč na poseben način zgrajena peresa, ki udušijo šume. Njeno latinsko ime Bubo bubo oponaša njen način oglašanja -podobno, kot pri koscu, ki se mu latinsko reče Crex crex. (Foto: Tomaž Mihelič)
VELIKA UHARICA
Se še spomnite, da se je Bedanec neznansko bal sove in jo je Kekec nalašč oponašal, da ga je ponoči strašil?
Med sovami je velika uharica prava kraljica. Je največja evropska sova, razpon njenih peruti je kar 160 do 188 centimetrov. Samec je veliko manjši od samice. Na glavi ima značilne dolge pernate čopke -”ušesca”. Hrani se z majhnimi in srednje velikimi sesalci, na primer polhi, ježi, zajci in kunami, predvsem pa s pticami kot so kosi, golobi, šoje, vrane do ptic velikosti kanje in čaplje. Običajno gnezdi na skalnatih policah in votlinah težko dostopnih prepadnih sten. Isti par uporablja isto gnezdišče vrsto let.
Breda Ogorelec in David Fučka
r	t
Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo se je ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M -15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo
Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje ( Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool -nogomet na radiu 94
Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont
Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk -žrebanje - 10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) - 16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd.
Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP
-	21.00 Glasba po željah poslušalcev
Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS -7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo se je - 8.00 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9,10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva
-	15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev
Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je - 8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix
SNEŽNIK


= S " 5 ~ E ti ^ S H 4 S = t*
ffiillili
Ifiitoltefilf
-d
• r-H
d
Ti
0)
IfifllHM »fluijaffl;
ai*i
MUf*
lili
hHlto
PHlffli
|il;;šl|=
1'pNiii
=.•3-2 .s-= = s-
d
>>
O
O
'Milini!
.*S'S s sl
S e Ji-^ I al-s
Z a~J| si -■= g | »g =5
iilifiii!
DQ
0
44
10
Vh
s s l i
lil
lili
mi
ji
l fiiilirati
gjj
OB
= | af I
si^ii e s a,-5s
115 51
■m*
J 11 1
Hil ir5
s siji;ji
$ i
N
d
oc;
lili
f||!
ji u hil lii
»3?! 111I
II	a i ■ 5 * 11
Ih
lil!
■s i S I
ms
III	=
im
i 111
il l|ii
Ig li,-
I ll||
I lilll
g * >-4|.s a.s| 15 §
2S3?f8 21kI» =
jiilgh il;$: Mirnimi1
=i ?-
*^r?sM54al
f2 Zi<-ci2 s
io
■j SNEŽNIK |
Ilirska Bistrica v naslednjih desetletjih
(Nadalj. z 9. str J
2.	STANOVANJSKA CONA »POD PARTIZANSKIM HRIBOM« je južno od Prešernove ceste dx> potoka Bistrice in od Bazoviške ceste do Titovega trga. Predvidena je blokovna gradnja z gostoto 220 prebivalcev na hektar.
3.	STANOVANJSKA CONA V JUŽNEM DELU ILIRSKE BISTRICE ob cesti v Zabiče. Površina je skoraj nepozidana. Predvidena je blokovska gradnja z gostoto 200 prebivalcev na hektar.
4.	STANOVANJSKA CONA MANJŠE POVRŠINE med Vojkovim drevoredom in Gregorčičevo cesto je pravzaprav kompletacija obstoječe zazidave. ITcdvidena je za manjše gradnje, ker tako narekujejo obstoječi objekti in teren. Gostota 183 prebivalcev na hektar.
5.	STANOVANJSKA CONA »BRINŠKOV HRIB« je povprečno 30 m visoka vzpetina, omejena s cestami. Po legi in nosilnosti terena je zelo ugodna za blokovsko stanovanjsko izgradnjo in predstavlja rezervat za daljšo dobo.
6.	STANOVANJSKA CONA OB TOMŠIČEVI IN GUBČEVI ULICI je predvidena za mešano gradnjo. Del zazidave je že realiziran. Gostota bo znašala 100 prebivalcev' na hektar.
7.	STANOVANJSKA CONA OB KOSOVELOVI ULICI je namenjena individualni gradnji in se zazidava še izvaja. Gostota 80 prebivalcev na hektar.
8.	STANOVANJSKA CONA NA SEVEIIOZAPADNEM KONCU TRNOVEGA je izven današnje mestne meje, toda v neposrednem stiku s starim predelom Trnovega. Predvidena je za mešano gradnjo z gostoto 150 prebivalcev na hektar. Ta cona bi se realizirala v zadnji etapi 30-letnega porasta prebivalstva.
B)	CONA CENTRA ILIRSKA BISTRICA. — Današnje mesto nima pravega centra Najbolj prikladna lokacija je med železnico in Bazoviško cesto ter med Vojkovim drevoredom in občinsko skupščino. Predel je dovolj velik za formiranje novega centra z vso potrebno vsebino in za perspektivni 30-Ietni razvoj. (Glej sliko makete).
C)	CONA REKREACIJE je predvidena ob bazenu v obstoječem parku.
D)	CONA ZA POSEBNE GRADNJE npr. za razna skladišča, je omejena nasproti železniške postaje in prometno ne na najbolj ugodnem delu mesta.
E)	INDUSTRIJSKA CONA leži jugozapadno od železnice in vodotoka Reke, od mostu do »Elektrožagc«. Cona ima ugoden položaj ob železnici, ima industrijsko cesto in je z železniško progo ločena od ostalega mesta. Površina je 16,7 ha. Poleg tega je v tem pasu predviden rezervat za evcntuelno novo industrijo s površino 6 ha.
F)	CONE STARIH PREDELOV mesta so v Bistrici od izvira Bistrice do Titovega trga in v Trnovem Gabri je. Znotraj teh meja se novogradnje ne bodo izvajale, pač pa so potrebne večje ali manjše asanaedje in zaščite.
Športni stadion in pokopališče ostanejo na istem mestu. Zdravstveni dom je predviden ob osnovni šoli, motel pa pri domu družbenih organizacij.
Dosedanja diskusija na razpravah je pokazala, da je regionalni program občine II. Bistrica brezhibno izdelan. Urbanistični načrt mesta pa je potrebno popraviti, ker ima nekatere pomanjkljivosti, saj so se v* zadnjem času spremenili določeni pogoji. Popraviti je treba
naslednje:
— Industrijski pas je treba nujno podaljšati od »Elektrožage« do ceste Postojna—Rupa (za potrebe lesne industrije »Topol«).
— Obratu Transport naj se spremeni lokacija Zemljišče v Zabovci ni primemo iz več razlogov. Najbolj ugoden je predel med cestami H. Bistrica—Knežak in Postojna—Reka (Dolge njive).
— Avtobusna postaja je predvidena na Titovem trgu. Pokazalo se je, da bi bila ugodnejša lokacija ob Vojkovem drevoredu, pri prehodu Čez železniško progo.
— Predvideti je treba prostor za camping.
— V zvezi z gradnjo hitre ceste je treba vztrajati pri Republiškem sekretariatu za promet, da dovoli oziroma napravi dva priključka na sedanjo cesto: južno in severno od II. Bistrice.
— Novi del ceste na Snežnik ne bi bilo treba izvesti. Bolje je vložiti določena sredstva v rekonstrukcijo in izboljšavo obstoječe trase.
Potrditev regionalnega in urbanističnega načrta je potrebna, da se lahko iz te solidne izdelane osnove preide na konkretne ureditvene in zazidalne načrte, po kateri se gradnja dejansko izvaja. Te načrte, rezultate celotne urbanistične dokumentacije, se bo sproti izdelovalo po fazah zazidave, oziroma za cone, ki se bodo trenutno realizirale. Občinska skupščina je ugotovila, tla sedanji način gradnje ne ustreza sodobnim zahtevam. Popolnoma nesmiselno je graditi raztreseno po vseh površinah, upoštevati želje posameznikov, zraven pa nositi vse stroške gradnje in vzdrževanja komunalnih naprav. S tem smo tudi odprli gradbišče na vseh mogočih koncih in niti enega kompleksa nismo bili sposobni dovršiti. Upravni organi, svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter svet za gospodarstvo so sklenili, da se gradi izključno po naslednjih conah:
—	individualna gradnja na »Partizanskem hribu«,
—	blokovske zazidave v stanovanjskem centru »Pod partizanskim hribom«,
—	poslovno stanovanjske zgradbe ob glavni mestni cesti.
Eventuelne izjeme so možne le tam, kjer so očitne praznine
(plombe).
Kljub temu, da je urbanistična dokumentacija dobro napravljena, se vedno zgodi, da se po nekaj letih pokažejo določene spremembe. Z zakonom je zato določeno, da se urbanistična dokumentacija korigira vsakih pet let, zazidalni načrti pa se morajo pregledati vsaki dve leti.
ČASOPIS
SNEŽNIK,
RESNICA
VSAK MESEC Z VAMI!
NAROČILNICA <§,neŽmk
Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino:
-	pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in
-	30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval.
Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faxu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št.: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@siol.com
IME IN PRIIMEK
NASLOV _________________________________
POŠTA __________________________________
DATUM ___________________________PODPIS
Sl
TAPETNIŠTVO
tELEfr==
Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44
muiUAm
U^lATUrjJiiilTjoiA
P DiJ
® 0303)3 SEgmŠ,
IkžIpbVaVfiVz n©(eTe nTcntei
PRILAGAJAMO SE TUDI RAZNIM MERAM
BISTRIČANI LE DOBRI GOSTITELJI !
V preteklem mesecu sta bili v II. Bistrici dve osnovnošolski tekmovanji na višjem nivoju. Konec januarja področno finale v malem nogometu za dečke in v začetku februarja državno četrtfinale v rokometu za dekleta. Bistričani smo se izkazali bolj kot dobri organizatorji in manj z tekmovalnimi dosežki učencev, kar pa je navsezadnje tudi osnovni cilj športnih prireditev za šolsko mladino.
MALI NOGOMET
Področno prvenstvo v malem nogometu - finale za starejše dečke je izpeljano v organizaciji Športne zveze in NK IL. Bistrica v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Tekme so bile v četrtek, 22. januarja 2004 med 13. in 17. uro. Sodelovale so naslednje osnovne šole (občinski prvaki): Ivana Cankarja (Vrhnika), Jožeta Krajca (Rakek), Antona Globočnika (Postojna) in Podgora (II. Bistrica).
Sistem tekmovanja: Polfinale in finale po pokalnem sistemu - na izpadanje.
POLFINALNE tekme par	ekipa PF 1	PODGORA	ekipa : J. KRAJCA	6	: 4	2:2 (2:1) po 6m
PF 2 A. GLOBOČNIKA	. 1. CANKARJA	1	: 10	(0:5)
FINALNE tekme par	ekipa 3.-4 m J. KRAJCA	ekipa : A. GLOBOČNIKA	5	: 3	(3:1)
1.-2.m PODGORA	:	1. CANKARJA	3	: 5	(0:5)
Rezultati tekem:
Končna uvrstitev:
1.	OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika
2.	OŠ Podgora, Kutelevo (II. Bistrica)
3.	OŠ Jožeta Krajca, Rakek
4.	OŠ Antona Globočnika, Postojna
Napredovanje v četrtfinale osnovnošolskega prvenstva si je priborila OŠ I. Cankarja iz Vrhnike, ki je prikazala najboljšo igro med vsemi ekipami. Tudi
nogometno znanje in sposobnosti igralcev iz zmagovalne ekipe so bili na zavidljivi ravni; med njimi je bil tudi član slovenske nogometne reprezentance starejših dečkov. Domača ekipa OŠ Podgora je prikazala solidno igro v predtekmovanju , ko je zasluženo zmagala po izvajanju kazenskih strelov. V finalu pa se je po začetni tremi prebudila šele v drugem polčasu, vendar proti realno boljšim nasprotnikom možnosti za zmago ni bilo.
Organizator, ŠZ il. Bistrica, je poskrbela za organizacijo in potek tekmovanja. Vsem ekipam je na koncu podelila pokale in pisna priznanja.
2. GRAND PRINX ŽALEC
7. februarja je v Žalcu potekal drugi mednarodni turnir v karateju. Na turnirju, so pod vodstvom trenerke Suzane Logar nastopili tudi mladi člani karate kluba SOKOL.
Pri malčicah je svojo prvo zmago na turnirjih dosegla ANITA JANEŽIČ, dobro pa je nastopila tudi TAMARA BROZINA.
Pri dečkih pa je TONI ŠIRCELJ osvojil zlato medaljo. TONI je z vso konkurenco do finala premagal z enoglasnimi sodniškimi odločitvami. V finalu pa je premagal svojega prijatelja sicer klubskega kolega in sošolca LUKO TOMŠIČA, ki je bil do finala nepremagljiv.
Pri deklicah do 11 let je KARIN GEREČNIK osvojila drugo mesto, tretja pa je bila MONIKA TOMAŽIČ. Deklice do 12 let SAMANTA MIKULETIČ tretje mesto.
Ekipno deklice do 13 let KK SOKOL tretje mesto.
Dečki do 12 let ALJAŽ ROLIH tretje mesto, DOMEN SAFTIČ peto mesto. V športnih borbah je MONIKA TOMAŽIČ osvojila srebrno medaljo. MAJA KOŽAR pa je bila tretja.
KK SOKOL
ROKOMET
Osnovnošolsko državno četrtfinalne v rokometu za starejše deklice v skupini G, kije bilo v Ilirski Bistrici dne 5.2.2004. Za organizacijo tekmovanja so, ob soglasju Zavoda za šport Slovenije, poskrbeli Športna zveza , osnovna šola D. Ketteja in Rokometni klub .
Nastopile so tri od prijavljenih štirih ekip. OŠ Šempas j e že pred tekmovanjem odpovedala nastop ekipe zaradi bolezni nastopajočih učenk. Tekmovanje je zato izvedeno po sistemu vsak z vsakim.
Rezultati:		
OŠ D. KETTEJA :	OŠ LIVADE	8:19
OŠ LIVADE	OŠ KRIŽE	13 : 8
OŠ KRIŽE	OŠ D.KETTEJA	17:5
Končna lestvica:		
1. OŠ LIVADE	2 2 0 31 : 16	4 točke
2. OŠ KRIŽE	2 1 1 25: 18	2
3. OŠ D. KETTEJA	2 0 2 13:36	0
Nastop v polfinalu sta si zagotovili ekipi OŠ LIVADE in OŠ KRIŽE. Domača ekipa OŠ D. KETTEJA, sestavljena iz večinoma mlajših igralk, se ni mogla kosati z starejšimi in izkušenimi igralkami gostujočih šol. Lahko pa
računa na boljše uvrstitve čez leto ali dve, ko bodo iste igralke, ob strokovnem vodenju Rokometnega kluba, še vedno nastopale za šolsko ekipo starejših deklic.
Športna zveza Ilirska Bistrica
POKAL BANKE KOPER
V	soboto 14.2.04 smo imeli med primorski smučarskimi klubi tradicionalno tekmo v veleslalomu -MEDKLUBSKO TEKMO ZA POKAL BANKE KOPER. Organizator tekmovanja je bil letos naš domači smučarski klub -SK SNEŽNIK.
Tekmovanje je potekalo na Zoncolanu v Italiji. Udeležili so se ga tekmovalci petih primorskih klubov: SK SNEŽNIK, SK SEŽANA, SK CAPRIS, SK PORTOROŽ in SK IZOLA.
Na tekmovanje se je prijavilo skupaj 349 tekmovalcev in sicer 69 iz SK Capris, 47 iz SK Izola, 79 iz SK Portorož, 107 iz SK Sežana in 47 tekmovalcev iz SK Snežnik. Najmlajšemu med njimi je bilo pet let, najstarejšemu pa kar 86 let, za kar je dobil posebno priznanje.
Tekmovalci so bili razdeljeni v 27 različnih kategorij med njimi so bile štiri kategorije deskarjev. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu in brez zapletov.
V	skupnem seštevku j e zmagal SK Sežana 331 točk pred SK Portorož 274 točk na tretjem mestu je bil SK Capris 253 točk za njim SK Snežnik 169 točk in nazadnje SK Izola s 139 točkami.
Naši tekmovalci so dosegli kar nekaj uspešnih rezultatov:
Suprbaby - Maja Udovič 1 .mesto - Niki Baša 3.mesto Ml. cicibanke - Kristina Šlosar 2.mesto Cicibani	- Jani Grlj 2. mesto
Dečki - Aleks Valenčič 2.mesto Ml. mladinke - Ana Rozman 3.mesto St. Dame - Ivanka Mikuletič 1 .mesto - Danica Poročnik 2. mesto - Nija Šircelj 3.
mesto
St. vet. - Darko Rozman 3. mesto Ml. Snowb. - Aleks Ludvik 1. mesto Snovrordeiji - David Kocjan 3. mesto
Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila Banka Koper. Pokrovitelju in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji tekme se lepo zahvaljujemo.
Za SK Snežnik Damir Šircelj
ODSTOPIL PREDSEDNIK KK SOKOL
V torek, 17. februarja je nepričakovano	odstopil
predsednik KK Sokol, g. Peter Šircelj. Na razširjeni izredni seji, ki je bila po dveh dnevih je upravni odbor sprejel sklep, da odstopi v celoti in da se v klubu izvedejo predčasne volitve v vse organe kluba.
Kaj se dogaja v enem izmed najuspešnejših karate klubov v Sloveniji in pa kaj je razlog za nepričakovani odstop za g. Širclja, nesporne avtoritete kluba, bomo poročali v marcu mesecu, ko bo znano kaj so sklenili na skupščini kluba, kije bila 20. februarja.
GRAND PRINX CROATIA 2004
V	nedeljo 25 .01 2004 je v Hrvaškem mestu Samobor potekal velik mednarodni turnir v karateju. Turnirja se je udeležilo 970 tekmovalcev iz 11 držav. Poleg hrvaških sosedov so se turnirja udeležile ekipe iz Češke, Slovaške in daljne Estonije. Turnirja na katerem ni slabih nastopov in, ki slovi kot eden najprestižnejših turnirjev v tem delu Evrope.
V	Samobor je v nedeljo odpotovala tudi osmerica bistriških karateistov, članov karate kluba SOKOL, skupaj z trenerjem Kristoferjcm Štembergarjem. Na pot so odšli predvsem z željo, da se preizkusijo koliko zmorejo tudi na najmočnejših turnirjih. Rezultati, ki sojih Sokoli dosegli v Samoborju pa dokazujejo, da s svojim znanjem te športne veščine lahko nastopajo kjer koli, in da lahko pri tem posegajo tudi po najvišjih lovorikah, še posebej to velja za dekleta.
Po posameznih kategorijah so bili rezultati naslednji:
Ekipa deklic v postavi MATEJA HRVATIN, DORIS BRNE in SAŠA ŠTEFANČIČ, je po sicer zelo sumljivi sodniški odločitvi, v finalnem nastopu osvojila drugo mesto v katah.
Med posameznicami v katah pa seje odlično odrezala MATEJA HRVATIN. Mateja je tokrat nastopala v kategoriji mlajših kadetinj in si z odličnimi nastopi priborila finale ter na koncu osvojila drugo mesto.
V	športnih borbah sta za kar veliko presenečenje poskrbeli Saša Štefančič in Bme Doris. Že sam pogled na startno listo ni vlival velikega optimizma, za kak vidnejši uspeh obeh nastopajočih, ki sta bili tudi edini Slovenki v kategorijah mlajših od 16 let, ki sta sploh nastopili v športnih borbah. Doris Brne je nastopila v kategoriji -55 kg, poleg nje je v tej kategoriji nastopilo še pet Hrvatic ena Bosanka in po ena Čehinja in Slovakinja. Doris, ki v zadnjem obdobju ni ravno blestela v borbah, j e tokrat pokazala drugo plat medalje in predvsem z izjemno borbenostjo in nepopustljivostjo prišla v finale in si na koncu priborila srebro.
Saša Štefančič je nastopila v kategoriji +60 kg. Na startni listi pa so poleg Saše nastopile še štiri Jugoslovanke, dve Hrvatici in ena Čehinja. Saša, ki je v zadnjem času izredno napredovala v športnih borbah je sicer prvi dvoboj tesno in nekoliko tudi po zaslugi pristranskega češkega sodnika, izgubila. V repasažu pa svoje priložnosti ni več izpustila iz rok. V polfinalu je deklasirala nasprotnico in si priborila bron in s tem še četrto odličje za KK Sokol.	KK Sokol
NAGRADNA KRIŽANKA Z MISLIJO
r — — — — — — — — — — — — — — — — -i
I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE I
nam pošljite do 20. marca 2004, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU
[ NAGRADO, "j
VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za januarsko križanko prejme:
FAJDIGA ANA
Vojkov drevored 2, 6250 Ilirska Bistrica
ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI I	IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”!	I
I-----------------------------------1
REŠITEV JANUARSKE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. MIGRENA, 8. PUNT, 12. ATRIBUT, 13. AGAR, 14. KAOS, 15, DOBROTA, 17. ALT, 18. TISA, 19. VIS, 20. KA, 21. ARS, 22. SLOKA, 24. AGITATOR, 26. SKRAK, 28. LIK, 29. F(RANCE) V(REG), 31. AON, 32. OBOA, 34. MAL, 35. TR1STAN, 37. AARE, 38. EČKA, 39. RŽENJAK, 41. NAAS, 42. DANAIDA.
NAVPIČNO: 1. E(DVARD) B(ENEŠ)
V_________________________________
VODORAVNO:
L ogaba, gnus, 5. veliki kljunač, 10. kratko bodalce, 12. zabavljica, smešnica, 14. samorasla jablana, 16. rogata žival, vol, 17. jezero v severni Italiji, 18. nadav, 20. praska, 21. južnoameriška kukavica, 22. zvito, krivo drevo, 24. povrtnina, 25. stadion v Budimpešti, 26. del oblačila, 27. star Slovan, 28. nemška pop pevka, 30. afriška država z glavnim mestom Luanda, 32. najdaljša reka v Sloveniji, 34. vzdevek kolesarja Tuška, 35. opis, oris, 37. italijanski režiser (Vittorio de), 39. profesionalna košarkarska liga v ZDA, 40. besedilo, 42. nemško-francoski kipar, slikar in pesnik (Hans), 44. sestra Vendelina (Marija), 45. veliko špansko turistično središče severovzhodno od Alicantea, 46. italijansko moško ime, 47. otrebljen svet, 49. potujoči grški pevec, 50. nadzornik javnih poslopij in svetišč v starem Rimu, 51. francoski alpski smučar (Sebastian), 53. naprava za rezkanje, 55. francoska nobelovka (Irene Curie), 57. reka v Braziliji, pri mestu Sao Luis, 58. čriček, 59. mineral z Urala.
NAVPIČNO:
L slovenski slikar (Matej, 1870-1949), 2. začetek neke misli, 3. kost podlahtnica, 4. janičarski poveljnik v Alžiriji, 5. enaki črki, 6. hišni bog pri Rimljanih, 7. zareza pri sodu, 8.
nadaljevanje neke misli, 9. zvezna država v ZDA z glavnim mestom Phoenix, 10. ameriški slikar in grafik (John, 1871-1951), 11. priprava za tkanje, 13. pripadnik starega naroda v Daciji ob Tisi, 15. azijska palma, 19. bršč, dežen, 22. samoveznica, 23. naslov žena rimskih vladarjev od Oktavijana dalje, 29. reka na Tajskem, izvirni krak reke Menam, 31. partizansko ime slovenskega pisca Hinka Bratuža, 33. poglavar volkov iz Kiplingove Knijge o džungli, 35. roman Gončarova, 36. igralec, 38. vrsta glinastega skrilavca, 39. reka v Romuniji, pritok reke Mures, 41. pravljično število, 43. hrup, trušč, 48. kofein v čaju, 50. predsednik planinske zveze Slovenije, 52. bizantinska cesarica, 54. slovenska novinarka (Lada), 56. začetnici pesnika in igralca Kuntnerja.
Dimitrij Grlj
SLOVARČEK:
ALTEA - VELIKO ŠPANSKO
TURISTIČNO SREDIŠČE
MEARIM - REKA V BRAZILIJI
VINEK-ČRIČEK
IRIT - MINERAL Z URALA
DEI - JANIČARSKI POVELJNIK V
ALŽIRIJI
ANART - PRIPADNIK STAREGA NARODA V DACIJI NIRAJ - REKA V ROMUNIJI
Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik.
Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.. 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125
AVTOSOLA
d.o.o.
Mali oglasi
PRODAM
Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm;
Tel.: 031/381 896
Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru za 4.000 EUR;
Tel.: 041/ 230 853
Prodam štedilnik INOX (plin 3 + elektrika 1), zelo malo rabljen.
Tel.: 05/71 44 174, po 17. uri.
Prodam 2,5 sobno stanovanje z garažo v Ul. 7. maja v Ilirski Bistrici;
Tel.: 031/390 677 - zvečer
Prodam zazidalno parcelo v centru Ilirska Bistrice ob potoku z načrti in vso dokumentacijo - ugodno!
Tel.: 041/796 610
V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva;
Tel.: 040/727 460
Prodam 3- tonsko vitlo za drva.
Tel.: 05/753 03 87
Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka
Prodam gostinski lokal ob potoku Bistre; možnost preureditve v stanovanjski objekt.
Tel.:041/796 610
Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mikozi.v II. Bistrici.
Tel.: 031/833 495
V II. Bistrici prodamo:	poslovno
stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53
Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure.
POLO GT 1,3 75km KARAVAN, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004.
Tel.: 031/300 684
Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093
ODDAM
Oddamo garsoniero v II. Bistrici, 3. nadstropje, opremljeno s CK- vseljivo takoj. Tel.: 041/422 009
V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35.
Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411
V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja.
Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu.
V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici.
Tel.: 031/ 344 411
INŠTRUKCIJE
Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini.
Tel.: 040/378 888 Patricija
Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda.
Tel.: 040/805 266
Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole.
Tel.: 05/714 43 84
Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila.
Tel.: 040/640 429
RAZNO
V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici;
Tel.: 051/ 412 969
Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor!
Tel.: 040/640 429
Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2.
Tel.: 040/838 520
■
AGRfr^
MARKET
6250 Ilirska Bistrica, Koseze 8a tel.: 05 / 71 44 526, 051 / 301 107 031 /439 038
UGODNA PONUDBA, NIZKE CENE
1.	SEMENSKI KROMPIR HOLANDSKI VSEH VRST “E” KVALITETE
2.	OSTALA SEMENA ZA SPOMLADANSKO SETEV
3.	UMETNA GNOJILA HPK, KAH, UREA
4.	VSE VRSTE KRMIL ZA GOVEDO, TELETA, PRAŠIČE, DROBNICO, ZAJCE, PERAD
-_______I___I__■
PRODAJNA
MESTA
ČASOPISA
SNEŽNIK:
V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU,
V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA,
NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE
L________________J
Kupim vikend na Sviščakih ali okolici Tel.: 041/ 741 298
Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo v Ilirski Bistrici Tel.: 040/ 609 813
Kupim sadilec za krompir;
Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri;
Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411
Kupim pianino; Tel.: 031/423 322
Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim.
Tel.: 05/788 00 33
Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni;možna tudi dostava na dom.
Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109
Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523
Male oglase zbiramo do 20-teaa v mesecu!
Policija svetuje_____________________
ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XVI. del
(3)	Udeleženci v cestnem prometu se morajo ravnati po barvah na semaforju, ki imajo naslednji pomen:
1.	rdeča luč - prepovedana vožnja;
2.	rumena luč - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se vozilo ne more varno ustaviti;
3.	zelena luč - prost prehod;
4.	rumena in rdeča luč, ki gorita hkrati -prepovedana vožnja in napoved, da se bo prižgala zelena luč;
5.	utripajoča rumena luč - vozi previdno;
6.	utripajoča zelena luč - prost prehod -prižgala se bo rumena luč;
7.	svetleča puščica pomeni:
-	na luči semaforja - voznik sme voziti le v smeri puščice;
-	zelena puščica kot dodaten znak na semaforju - kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice;
-	rumena puščica kot dodaten znak na semaforju - kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice, če ne ovira ali ogroža udeležencev v prometu, zlasti pešcev.
(4)	Ko voznik zapelje v semaforizirano križišče, veljajo pri prednosti in srečevanju prometna pravila, ki sicer veljajo v križišču.
(5)	Če je prometnih pasov več, se lahko za vsakega uporabi poseben svetlobni znak.
(6)	Če veljajo svetlobni znaki le za pešce ali kolesarje, mora biti to razpoznavno s simbolom pešca ali kolesarja. Za pešce velja svetlobno zaporedje zelena-rdeča-zelena luč. Če se zelena spremeni v rdečo v času, ko pešec prečka vozišče, mora prečkanje nadaljevati.
(7)	Kolesarji morajo spoštovati svetlobne znake za pešce, če se stikata pešpot in kolesarska pot in ni posebnih svetlobnih znakov za kolesarje.
(8)	Stalno svetleč svetlobni znak nad enim od prometnih pasov pomeni:
1.	rdeč “x” - prometni pas se ne sme uporabiti niti se na njem ne sme ustavljati;
2.	zelena puščica, usmerjena navpično navzdol - prometni pas je odprt za promet;
3.	rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol - prometni pas je treba zamenjati v smeri puščice.
(9)	Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in je vzporednih prometnih pasov več, lahko vozila vozijo drugo poleg drugega, tudi če gostota prometa tega ne zahteva.
(10)	Utripajoče rumene luči se uporabljajo za opozarjanje na nevarnost na cesti.
(11)	Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim, ali četrtim, ali osmim odstavkom tega člena.
(12)	Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujeta za prekršek pešec in kolesar, ki ravnata v nasprotju s prvim, ali tretjim, ali četrtim, ali šestim, ali sedmim odstavkom tega člena.
107.	člen
(1)	Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati v križišče, če je promet tako gost, da bi moral ostati v križišču tudi ob spremembi svetlobnega znaka in bi s tem oviral ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.
(2)	Voznik, ki pri zeleni luči na semaforju zapelje v križišče, mora omogočiti zapustitev križišča vozniku, ki je zaradi gostote prometa pri spremembi svetlobnega znaka ostal v križišču.
(3)	Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena.
Označbe na vozišču
108.	člen
(1)	Udeleženci v cestnem prometu so se dolžni ravnati po označbah na vozišču, ki so namenjene urejanju prometa na cestah, obveščanju in vodenju udeležencev v cestnem prometu.
(2)	Označbe na vozišču so lahko postavljene same ali hkrati z drugimi prometnimi znaki, če je potrebno pomen teh znakov bolj poudariti oziroma natančneje določiti ali pojasniti.
(3)	Označbe na vozišču sestavljajo črte, puščice, napisi in druge označbe. Označbe na vozišču morajo odsevati svetlobo.
(4)	Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5)	Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s drugim, ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev.
Znaki, ki jih dajejo policisti
109.	člen
(1)	Znaki, ki jih dajejo policisti, imajo prednost pred vsemi drugimi prometnimi znaki in prometnimi pravili.
(2)	Znake, ki jih dajejo policisti, predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(3)	Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po zahtevi izraženi z znakom iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekrške drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ne ravnajo po zahtevi izraženi z znakom iz prvega odstavka tega člena.
VII. OVIRE V PROMETU Označevanje ovir in odstranitev
110.	člen
(1)	Ovire v cestnem prometu so:
1.	delovišče na cesti ali ob cesti, če vpliva na cestni promet;
2.	tovor ali predmeti na cesti ali ob cesti, ki ogrožajo ali ovirajo udeležence v cestnem prometu;
3.	na cesti ustavljena, pokvarjena ali poškodovana vozila, če ovirajo ali ogrožajo udeležence v cestnem prometu;
4.	izredni prevozi;
5.	onesnažena cesta (npr. z gnojem, listjem, zemljo, peskom, oljem), če ogroža ali ovira udeležence v cestnem prometu;
6.	prireditve ali druga dogajanja na cesti in ob njej, če vplivajo na varnost in tekoč promet;
7.	skupine udeležencev v cestnem prometu.
(2)	Oviro je treba nemudoma odstraniti s ceste, če:
1.	onemogoča odvijanje prometa na tirih;
2.	onemogoča promet vozil javnega prevoza;
3.	ne omogoča vozniku dostopa do javne garaže, dvorišča, skladiščnega prostora in podobnih objektov ali ne omogoča zasebnega dostopa do objekta oziroma zemljišča;
4.	pešci, zlasti pa osebe z otroškimi in invalidskimi vozički ne morejo uporabljati pešpoti in pločnikov;
5.	kolesarji ne morejo uporabljati kolesarske poti.
(3)	Oseba, ki je odgovorna za povzročitev ovire, ki ni posledica nepričakovanega dogodka, mora imeti posebno dovoljenje upravljavca ceste.
(4)	Oseba, ki brez dovoljenja povzroči oviro na cesti, mora:
-	oviro takoj odstraniti s ceste;
-	če to ni mogoče, jo označiti na primerni oddaljenosti z varnostnim trikotnikom in o tem takoj obvestiti najbližjega policista, policijsko postajo ali upravljavca ceste. Upravljavec ceste mora zagotoviti
označitev ovire s predpisano prometno signalizacijo in jo v pogojih slabe vidljivosti in ponoči tudi osvetliti.
(5)	Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire nosi tisti, ki je oviro povzročil. Če ni mogoče ugotoviti, kdo je pustil vozilo, mora stroške poravnati lastnik vozila, ki je povzročilo oviro, razen če mu je bilo vozilo neupravičeno odvzeto. Lastnik vozila, ki je povzročilo oviro, mora na zahtevo policista dati osebne podatke o osebi, ki ji je dovolil voziti svoje vozilo.
(6)	Če je zaradi varnosti cestnega prometa potrebno spremeniti prometno ureditev, mora organizator prireditve oziroma izvajalec del označiti oviro in urediti promet s semaforji ali s posebej usposobljenimi delavci izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Ti delavci morajo nositi oranžne površnike z odsevnimi trakovi in napisom “cestna služba” in pri urejanju prometa uporabljati predpisane znake.
(7)	Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(8)	Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(9)	Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev.
(10)	Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator prireditve oziroma izvajalec del, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev.
Vojaška vozila
111.	člen
(1)	Za organizirane skupine vojaških vozil, ki jih spremljajo vojaški policisti, ne veljajo določbe tega zakona o hitrosti organizirane kolone, osvetlitvi kolone, številu oseb, ki se smejo prevažati, in načinu prevoza na tovornih vozilih in izrednih prevozih.
(2)	Promet kolone vojaških vozil ali izredni prevoz urejajo vojaški policisti ob sodelovanju s policisti.
(3)	Minister, pristojen za obrambo v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, podrobneje predpiše izjeme iz prvega odstavka tega člena ter način izvajanja prometa vojaških vozil.
(4)	Pri urejanju prometa smejo vojaški policisti dajati le znake, ki jih dajejo policisti v skladu s 109. členom tega zakona.
Izredni prevozi
112.	člen
(1)	Izredni prevoz je prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo dovoljene osne obremenitve, skupno maso ali dovoljene dimenzije, predpisane za posamezne vrste vozil.
(2)	Izredni prevoz se lahko opravi le, če je zanj izdal dovoljenje pristojni organ.
(3)	Izredni prevoz se lahko opravi le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju.
(4)	Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena.
(5)	Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.
POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE
OD 15. 01. 2004 DO 15. 02. 2004
Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 31 kaznivih dejanj, od tega 8 vlomov v trgovine, poslovne objekte in osebne avtomobile, 5 tatvin, 9 poškodovanj tuje stvari, 1 poskus odvzema in 1 odvzem motornega vozila, 2 povzročitve lahke telesne poškodbe, 2 nedotakljivosti stanovanja,1 povzročitev splošne nevarnosti, 1 poškodovanje javnih naprav in 1 ponarejanje listin.
Dodatno so obravnavali še en požar v podjetju in 1 požar na osebnem vozilu.
Pri eni osebi je bilo ugotovljeno posedovanje prepovedanih drog. Kršitelj se bo srečal s sodnikom za prekrške.
Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 6 ilegalnih prebežnikov, kateri so bili po končanem postopku pri sodniku za prekrške izročeni hrvaškim mejnim organom.
V navedenem obdobju je bilo obravnavano majhno število kršitev javnega reda in miru. Od skupno 3 kršitev, sta bili 2 kršitvi v zasebnih prostorih, 1 kršitev pa na javnem kraju. Kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške.
Policisti so obravnavali še en travniški požar in eno najdbo eksplozivnega telesa.
Stanje na področju prometne varnosti je nekoliko bolje kot v prejšnjem poročanju. Zgodilo seje 18 prometnih nesreč, od tega štiri z lažjimi telesnimi poškodbami, ena s hudimi telesnimi poškodbami, v ostalih primerih pa je nastala samo materialna škoda. V dveh primerih sta povzročitelja pobegnila s kraja nesreče in nista bila izsledena. Obravnavali so še pet poškodovanj vozil na parkirnih prostorih in dve povoženji divjadi.
Vse udeležence v cestnem prometu obveščamo, da bomo po koncu zimskih počitnic , ( od 1. do 5. marca) v sklopu akcije VARNA POT V ŠOLO izvajali varovanje osnovnošolskih otrok na poti v šolo ter izvajali poostreno kontrolo oz. meritve hitrosti v bližini prehodov za pešce in osnovnih šol.
Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II
^N?IRNIC4
Bazoviška 19, 05/714-20-77
VELIKONOČNE VOŠČILNICE, PLASTIČNI PIRHI ZA BARVANJE,
BARVE, MODELI...
PISARNIŠKI MATERIAL, ŠOLSKE POTREBŠČINE, ČESTITKE, DARILNI PROGRAM, DARILNA EMBALAŽA ...
041/811 593
^GRADBENIŠTVO SAFTIC
I SAFTIČ ZDENKO s p.
JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545
OGLAŠEVANJE V SNEŽNIKU
Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo.
Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3.
Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi.
Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa.
Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa.
Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi.
d - v © 4
Snežnik
Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo -Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica; tel.: 05/71-00-320, fax: 05/714-11-24
CENA OGLASOV JE:
5,1 x 7,6 cm -	5.700,00	SIT
10,7 x 7,6 cm - 11.250,00 SIT X STRANI - 22.500,00 SIT X STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT
V ceno ni vključen 20% DDV.
Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno oglaševanje imate 10% popust.
Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com
Novosti iz naše knjižnice - nadaljevani e
27.	POKORN, Dražigost. Prehrana v različnih življenskih obdobjih : prehranska dopolnila v prehrani. Ljubljana: Marbona, 2003
28.	POMPE, Simona. Čarobni svet serviet. Celje: samozal., 2003
29.	SCHNEIDER, Wilfried,
SCHWANKHART, Karl, WIRTH, Helga, POTOČNIK, Vekoslav, RIBNIKAR, Ivan, FURLAN, Milena, TURNŠEK, Janez. Gospodarsko poslovanje 3, Srednješolska programa:	ekonomski tehnik,
podjetniško poslovanje. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva: = Hermagoras, 2003
30.	AKRAPOVIČ, Miroslav. Polet na lepše, (Zbirka Promenada, knj. 2). Ljubljana: V. B. Z., 2004
31.	BITENC, Janez. Pesmi o angelcih. Celje: Mohorjeva družba Celje, p 2003
32.	REBA, Matea (ur.). Daj, daj srček nazaj : [z ljubeznijo zbrane priljubljene pesmi]. 1. natis. Kamnik: Reba, 2004
33.	MATIJEVEC, Vanja. Pot mojstrov : smučati z glavo. Ljubljana: Marbona,
2003
34.	WATT, Fiona. Slikarske veščine. V Ljubljani: Karantanija, 2003
35.	BRAMBILLA, Rosanna. Buongiorno!. 2, Nadaljevalni tečaj italijanščine. Ljubljana: DZS, 1994
36.	GRADIŠNIK, Branko. Gospodar prstanov od A do Ž : imenopis in podatkovnik oseb, krajev, predmetov in pojmov iz Srednjega sveta in okolice. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2004
37.	KALIN GOLOB, Monika. H
koreninam	slovenskega
poročevalnega stila. Ljubljana: Jutro, 2003
38.	ADAMS, Douglas. O življenju, vesolju in sploh vsem. 3. ponatis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002
39.	ADAMS, Douglas. Restavracija ob koncu vesolja. 3. ponatis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002
40.	ADAMS, Douglas. Stoparski
vodnik po Galaksiji. 4. ponatis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002
41.	ADAMS, Douglas. Zbogom in hvala za vse ribe. 3. ponatis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002
42.	BAHDAJ, Adam. Pingvinček Pik Pok, (Zbirka Liščki). Ljubljana: Mladika, 2003
43.	BEIGBEDER, Frederic. 2.999 sit : [roman], (Zbirka Knjige na metre). Ljubljana: Vale-Novak, 2003
44.	BRASHARES, Ann. Drugo poletje hlač, (Romani Grlica). Ljubljana: Grlica, 2003
45.	DUBUS, Andre. Hiša peska in megle, (Modri meander). Izola: Meander, 2003.
46.	FARAH, Nuruddin. Zemljevidi. Ljubljana: Prešernova družba, 2003
47.	FLEGEL, Sissi. Ljubezen, sporočila in ogrlica, (Zbirka Dober dan, roman!, št. 27). Ljubljana: DZS, 2003
48.	FRIEDRICH, Joachim. Vrtna palčka, (Zbirka 4 1/2 prijatelji). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004
49.	GRMEK, Frank Črtomir. Čar divjine in divjadi. Ljubljana: Ilex, 2003
50.	JOHNSON, Pete. Potegavščina, (Romani Grlica). Ljubljana: Grlica, 2004.
51.	KERMAUNER, Aksinja. Dnevnik Hiacinte Novak, V znamenju vodnarja. Dob pri Domžalah: Miš, 2004
52.	KONCUT, Helena. Prijateljice in umori v zapuščeni vili. Ljubljana: Morfem, 2003
53.	KOSOVEL, Srečko. Ikarjev sen : dokumenti, rokopisi, pričevanja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004
54.	LESSMANN, C. B.. Ljubezen ni mačji kašelj, (Zbirka Sostanovalke). Ljubljana: Grlica, 2003
55.	MAJHEN, Zvezdana. Jeziček govori : pesmice za otroke. Ljubljana: Vija 7, 2003
56.	MANKELL, Henning. Na napačni
sledi :	inšpektor Wallander in
skalpirana trupla, (Zbirka Inšpektor Wallander). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004
OBČINA ILIRSKA BISTRICA,
Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
na podlagi 18. člena Odloka o priznanjih Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/2000, z dne 9.5.2000) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 2004
Občina Ilirska Bistrica vabi občane, krajevne skupnosti, podjetja, zavode, društva, združenja, organizacije in skupnosti, da predložijo predloge kandidatov za priznanja Občine Ilirska Bistrica za leto 2004.
Občina Ilirska Bistrica podeljuje naslednja priznanja, ki jih lahko prejmejo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, združenja, skupine, organizacije in skupnosti:
1.	Zlata plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za življenjsko delo na posameznem področju, posamezne vrhunske dosežke, izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izrednih dogodkih. Nadalje se zlata plaketa Občine Ilirska Bistrica podeljuje tudi za najmanj petnajst let dela in sodelovanja, s čimer so predlagani kandidati prispevali k izboljšavam za posamezna področja, tako da so s svojim neposrednim delom pripomogli k avtonomiji posameznega strokovnega področja; prispevali k razvoju in obogatitvi posameznega področja z aktivnim sodelovanjem; prispevali k utrjevanju človekovih pravic in dostojanstva; prispevali k napredku na področju zdravstvene in socialne problematike; za raziskovalno, umetniško, vzgojno, izobraževalno in publicistično delo, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica.
2.	Srebrna plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za najmanj pet let dela na posameznih področjih, s čimer so predlagani kandidati prispevali k splošnemu napredku strokovnosti; dokazali kvalitetno in strokovno delo z rezultati na posameznem področju; prispevali k tehnični in drugi izboljšavi določene stroke; izkazali dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter poslovanja, kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti; dosegli uspehe pri odpiranju na nove trge in odpiranju novih delovnih mest; za delo na raziskovalnem, umetniškem, vzgojnem, izobraževalnem in publicističnem področju ter na področju zdravstvene in socialne problematike ali na humanitarnem področju, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica.
3.	Bronasta plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za spodbudo za nadaljnje delo kandidatom, ki svojim odnosom do dela, gospodarnostjo, uvajanjem racionalnih novosti, stvaritvami na knjižnem, likovnem, glasbenem področju, posebnim naporom in prizadevanji dosegajo uspehe in rezultate na raznih področjih življenja in dela, ki imajo velik pomen za Občino Ilirska Bistrica.
4.	Spominska plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem, skupinam, organizacijam in skupnostim za dolgoletno, uspešno in ustvarjalno delo ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Predlogi za podelitev priznanj Občine Ilirska Bistrica morajo vsebovati:
-	za posameznike: pomembnejše življenjske podatke in utemeljitev predloga;
-	za podjetja, zavode, društva, združenja, skupine, organizacije in skupnosti: ime, dejavnost in sedež ter utemeljitev predloga;
-	navedbo, katero od priznanj naj bo kandidatu podeljeno.
Predlogi morajo biti oddani v zaprti ovojnici z oznako “Ne odpiraj - priznanja Občine Ilirska Bistrica”.
Predloge za podelitev priznanj lahko predlagatelji oddajo osebno ali po pošti priporočeno ali s povratnico. Predlogi za podelitev priznanj morajo na naslov prispeti najkasneje do 31. marca 2004 do 14.00 ure. Predloge je potrebno do navedenega roka predložiti na naslov; Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku “4. junij”.
Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisnem roku. Vse informacije v zvezi s tem razpisom dobijo predlagatelji pri Ivanu Barbi, Občina Ilirska Bistrica, tel. 05 71 41 361.
Občina Ilirska Bistrica
<=>rnKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica
Tel.: 05/71-00-510
Sprejemamo naročila za okulistične preglede
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL
*DIESEL *OLIVER *STEFANEL
Za lanske modele sončnih očal 20% popusta !
esirmt-
G©a0ociQ©D©gE7
CrpgjGreficDGi Odd [pcoOsrodlmBa dLooOo
ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica
n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si
INSTALACIJE
OGREVANJE
VODOVOD - PNEVMATIKA
Kovačič Stojan s.p.
Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868
Naredimo hitro, kvalitetno in ugodno !!!
—(L-
P R 0 J I N G
Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV
PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ
PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI
DOLGOLETNE IZKUŠNJE
BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net
Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98©
Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2030 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01©
FF. P. ! ! i'/ f>
mmmt.
PLAMING
Plaming,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si



*’sZr*i

Vaš kotiček
Spoštovani gospod Župan l
Živim že dolga leta v Švici. Od vedno in redno sem prihajal domov in odkar nisem več aktiven v svojem poklicu pa preživljam del svojega življenja v bivšem delovnem kraju in čim dlje v svojem rojstnem kraju.
Seveda v štiridesetih letih odsotnosti iz rojstnega kraja se človek privadi tudi življenju in navadam novega okolja in tako pozabi na nekatere navade v domovini, ki jo je davno zapustil. Tako sem mislil, da se bom lahko o nekaterih mojih problemih pogovoril z vami, prvem človeku Občine, ki gotovo ima znanje in možnost, da me pouči, kako naj te stvari uredim.
Kljub neštetim pogovorom z vašo tajnico, nisem uspel dobiti sestanka z vami. Razumem vas, gospod Župan, da med vodenjem Občine in vašega podjetja, vam ostaja malo časa. Mislim pa, da je za župana nedopustno, da nima v svojem poslovniku predvidenega ne urnika in ne časa za pogovor s svojimi občani in da tako neposredno spozna njihovo razpoloženje.
Ko sem odšel iz Bistrice seje moja predvidena začasna zaposlitev v Švici spremenila v dolgoročno, začel sem razmišljati, kako bi lahko delal na svojo roko. Iskal sem informacije po raznih poteh, dokler nisem to omenil starejšemu gospodu, ki me je poučil, da je neumno iskati pojasnila po ovinkih, ampak naj pokličem Kantonalno Ministrstvo za zdravstvo in prosim za pogovor z ministrom.
V Bistrici je bila navada, da je predsednik Občine imel uradne dneve za stranke, a tedaj je bil skoraj redno
»na terenu«. Da ga najdem sem obhodil vse gostinske lokale in če predsednik ni bil v »preveč delovni družbi« sem se mu upal približati in poprositi za pogovor.
Torej jaz, v Švici novopečeni tujec, naj zahtevam pogovor z ministrom? Nezaslišano za moje izkušnje! In vendar sem se okorajžil in telefoniral.
Tajnica me ni vprašala o čem bi se rad pogovarjal, ampak me je povprašala, če je stvar zelo nujna. Dogovorila sva se, da nujna ravno ni, da pa bi rad prišel čimprej. Ker imam do glavnega mesta kar nekaj ur vožnje sva se dogovorila za dan in uro in tajnica mi je takoj povedala, da mi bo minister na razpolago četrt ure. Ministru sem »vzel« celih deset minut, ker v tem času sem dobil vse potrebne informacije.
V civilizirani demokraciji se politični in upravni delavci zavedajo, da morajo biti občanom in volivcem na razpolago, ker so končno od njih politično in materialno odvisni.
Spoštovani gospod Župan, ali gremo v Evropo? Ali je to zgolj deklarativno, ali pa bi bili radi Evropejci, vendar bi radi obenem s seboj vlekli še naprej najslabše balkanske navade?
Upam, gospod Župan, da ko bom naslednjič prišel domov, mogoče že v Evropo, bom imel srečo in dočakal, da se bom lahko z vami pogovoril, medtem pa prejmite moje spoštljive pozdrave
Lado Milostnik, dr.med.
instaCacije
(Brenčičlože s.p.
ILIRSKA BISTRICA
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN KLIMATIZACIJA, PREZRAČEVANJE SOLARNI SISTEMI SERVIS, NASTAVITEV GORILCEV ADAPTACIJA KOPALNIC ISKORIŠČANJE DEŽEVNICE DOBAVA MATERIALA IN IZVEDBA NA KUUČ
/h biasi
Kotli in radiatorji za topel dom
Smo pooblaščeni serviser in jirjisjt^later ?a BIASI oljne in ... .. ■ ' plinske kotle ter j alurpihijdsje radiatorje
L
\ k
tiTc
Toplota, ki prihaja iz dežele mraza
Smo pooblaščeni serviser in inštalater CTC ogrevalne tehnike
9{aš trud za vaše udo6je.l
tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408, e-mail: brencic@siol.net
STUDIJSKI KROŽEK BEREMO Z MANCO KOŠIR
V mesecu marcu beremo
Zgodbe na dušek mlade slovenske avtorice Lili Potpara in poezijo Iztoka Osojnika, zbrano v pesniški zbirki Temni julij.
O prebranem se bomo imeli priložnost z avtorjema pogovoriti na srečanjih, ki jih bo v mesecu aprilu v okviru 9. Slovenskih dnevov knjige organiziralo Društvo slovenskih pisateljev.
Vabljeni k branju in druženju.
Kontakt: Anja (031-346-428) Ljudska univerza (714 5022)
Še zadnjič tebi v slovo, hvala ti za vse lepo, kar nikar pozabljeno ne bo.
Žalujoči: hčera Jasna in Marina z družinama
1920 - 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za prijaznost in pomoč osebju Zdravstvenega doma in Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici.
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prastare mame
VIKTORIJE PRIMC
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244

mm
cjb_cK

oe
j G
DGN
c) i.o
OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242
CJ t9____CJ vO
o.J to
r\ Tj g \ Tj b \ 7< cJ <0___oJ v2__cJ Lo
cJ Lo____L2_______L2_______oj vO____c
PUR^TEX
* REZANA POLIURETANSKA PENA
Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
ČASOPIS SNEŽNIK, RESNICA VSAK MESEC Z VAMI!
Snežnik
Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica.
Cena izvoda je 300,00 SIT.
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce’ d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p.
Naklada: 1500 izvodov
Nenaročenih člankov ne honoriramo.
Rokopise in fotografije vračamo.
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.
DARILO, S PRESENEČENJEM!
Poiščite svojo "naj" fotografijo z enkratnih počitnic, z nepozabnega izleta ali z motivom.
ki vam je najljubši.
Izdelali bomo sestavljanko (PUZZLE) za vas, kot darilo ali za spomin nekomu, ki ga imate radi.
sestavljanko izdelamo (iz papirne ali digitalno zapisane fotografije) v velikosti formata A4 ali A3, iz poljubnega števila elementov, po želji oblikujemo dodamo tekst... in zapakiramo v darilno embalažo
ra ponudbo ali naročilo pišite na: mary.art@siol.net ali pokličite na tel: B5 7141196
Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007
Vse za vaš avto...
Shell
bosal
izpušni sistemi in katalizatorji
motorna
olja

amortizerji, 2 leti garancije
.,.ter vsi ostali avto deli
ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12
RC - Turistično informacijski center Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 2 6250 Ilirska Bistrica
tel.št.: 05/710 13 84
e-pošta: center.razvojni@siol.net
Koledar prireditev za marec
kaj	kje	kdaj	organizator	Informacije
naravna in kulturna dediščina			i : 1"	
Ogled gradu Prem (stalna razstava prazgodovinskih gradišč)	grad Prem	vsak dan	TIC Ilirska Bistrica	05/710 1 384 05/7147 400
Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja	nekdanja Ljudska šola Prem	vsak dan	TIC Ilirska Bistrica	05/710 1 384 05/7147 374
Ogled muzejsko urejene pomožne pošte Pri poštarjevih v Harijah	Harije št. 16	po dogovoru	Alenka Penko	05/71 00 360 05/7101 366
Ogled učne poti na Goliče	Jelšane	po dogovom	Osnovna šola Jelšane	05/788 50 01
Ogled Plodnikovega mlina v Il.Bistrici	Ilirska Bistrica (plač)	po dogovom	Turistično društvo Ilirska Bistrica	05/7145 280
srečanja	: . - ■	1 < 1		: - •
Bridge kluba Ilirska Bistrica in Postojna	gostilna Valenčič Ribnica	vsak ponedeljek ob 18.00	Bridge klub Ilirska Bistrica	05/7145 280 05/753 05 55
Srečanje numizmatikov	Picerija Pič Boy Ilirska Bistrica	28.marec od 9.00-12.00	Primorsko numizmatično društvo Il.Bistrica	05/7142 639
kultura	■		:	>y
Ure pravljic	Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica	vsak torek in četrtek	Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica	05/714 41 88
Predstavitev društva KETŠD Alojzij Mihelčič Harije	dvorana Doma na Vidmu Ilirska Bistrica	13.marec 2004 ob 19.00	ZKD Ilirska Bistrica	05/711 00 90
Koncert ob prazniku žena	dvorana Glasbene šole Ilirska Bistrica	8.marec 2004 ob 18.00	Glasbena šola Ilirska Bistrica	05/714 22 16
Srečanje otroških gledaliških skupin	dvorana Doma na Vidmu Ilirska Bistrica	18.marec ob 17.00	JSKD OI Ilirska Bistrica	05/711 00 90
Predstava Edinu ta bo zate	dvorana Doma na Vidmu Ilirska Bistrica	6.marec 2004 ob 19.00	Folklorna skupina Brkini	041/280 276
Revija Primorska poje 2004	OS Knežak	14. marec 2004 ob 17.00	JSKD OI Ilirska Bistrica	05/711 00 90
Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite do 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov.
pripravila: Mojca Memon, svetovalka v TIC-u
Občina
Ilirska Ristrica
POZIV
ZA PRIJAVO ŠKODE NA KMETIJSKIH PRIDELKIH ZARADI POZEBE IN SUŠE V LETU 2003
llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica z tel.: 05 710 ono
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si
Z ILIRIKO V ROGAŠKO SLATINO
Last minute center Ilirike turizem je za vas pripravil posebno ponudbo v toplicah Rogaška. Rogaška Slatina je kraj, ki ga že stoletja obiskujejo iskalci dobraga počutja in blagodejnih učinkov edinstvene mineralne vode, njenih mineralov in še posebej magnezija. Največje bogastvo Rogaške so že stoletja znani vrelci mineralne vode. V času od 27.02. do 05.03.2004 in od 25.06. do 02.07.2004 izkoristite posebno akcijo »plača eden -bivata dva« Last minute centra Ilirike turizem in si privoščite počitnice za dve osebi. Cena štiridnevnega paketa je 54.000,00 SIT v Grand hotelu Sava 4* oziroma 50.400,00 SIT v Hotelu Zagreb 4*, cena sedemdnevnega paketa pa 88.500,00 v Grand hotelu Sava 4* oziroma 82.200,00 v Hotelu Zagreb 4*. V ceno paketa je vključeno 4 ali 7 nočitev s polpenzionom, neomejena uporaba termalnega bazena, turške in finske savne, neomejena uporaba fitnessa, jutranja gimnastika, vodna aerobika, joga, TUI - NA masaža (20 min), aromaterapija (20 min) in animacijski program. V osrednjem termalnem	bazenu	ima voda
temperaturo 30°Celzija, v whirpoolu z masažnimi curki pa 36°Celzija. Grand hotel Sava, v katerem so Lotus terme, je s pokritim hodnikom povezan z rogaškim medicinskim centrom in s pivnico mineralnih vod.
Vsi, ki radi spremljate modno in modne pričeske, si z Last minute centrom Ilirike turizem lahko ogledate	frizerski sprektakel
Cosmoprof v Bologni. Cena enodnevnega izleta z odhodom 04.04.2004 je 7.990,00 SIT, za dvodnevni izlet pa boste odšteli le 17.990,00 SIT.
Če pa ste v teh mrzlih dneh željni kopanja v morski vodi, pa preživite z nami počitnice v Egiptu. Last minute
center Ilirike turizma je v
sodelovanju s priznano slovensko agencijo TAO za vas pripravila potovanje, na katerem si lahko ogledate piramide v Gizi, templje in skrivnostno reko Nil, ki omogoča življenje v nerodovitni puščavi.
Novost, ki je že v lanskem letu vzbudila veliko zanimanja, pa bistveno nižje cene za zgodnje rezervacije. Znižane cene si lahko zagotovite tako, da v Last minute centru Ilirike turizma rezervirate počitnice do 31.03.2004 (Kreta, Rodos, Santorini, Turčija in Tunizija) in aranžma v celoti plačate do navedenega datuma, lahko pa plačate tudi na obroke.
Oglasite se v Last minute centru Ilirike turizem v Ilirski Bistrici ali pa nas pokličite na telefonsko številko 710 0110 in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov.
NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM 1
Last Minute Center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata 7-dnevno letovanje na hrvaški obali
od 26.6.-3.7.2004.	|
Aranžma vsebuje:
Polpenzion v Fortuna hotelu 3* za eno osebo v dvoposteljni sobi.
Kateri je Fortuna hotel in kje je? Last Minute Center v sodelovanju z i organizatorjem letovanja na Hrvaškem vsak teden določi tri do pet w hotelov. Cena teh hotelov je bistveno nižja od cene v katalogu. Fortuna ^ hoteli se spreminjajo, izbrani so med hoteli v letnem katalogu, I zagotovljena pa je njihova kvaliteta v skladu s katalogom. Izbrani I Fortuna hotel bo lociran v Istri ali otokih kvarnerskega zaliva. Odgovorite na zastavljeno vprašanje, in si prislužite počitnice, ki jih | poklanjata llirika turizem d.o.o. in Snežnik.
Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, i Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica.
Žrebanje bo 15. junija 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v julijski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti.
Kmetijski pridelovalci iz območja Občine Ilirska Bistrica, ki so utrpeli škodo na kmetijskih pridelkih zaradi pozebe in suše v letu 2003 in še niso prijavili škode, jo lahko prijavijo pri Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica do 31.3.2004 do 12 ure.
Prijavijo se lahko kmetijski pridelovalci, ki imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo (imajo številko KMG-MID).
Kmetijski pridelovalci, ki so že oddali prijavo škode v letu 2003 bodo posamezno vabljeni na Občino Ilirska Bistrica zaradi potrditve oz. morebitne spremembe že oddane vloge in sicer v času od 1.3. do 31.3.2004.
Fortuna hotel 3*, ki ga poklanjata llirika turizem in Snežnik je:
a.) v Egiptu	b.) v Sloveniji	c.) na Hrvaškem
Ime in priimek:_________________________________________________
Ulica, hišna številka:
Poštna številka, kraj:
Župan
Anton Šenkinc, univ.dipl.ekon.
Podpis:
Davčna št:
Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva.
Z
BORZNOPOSREDNIŠKA
HIŠAd.d.
*	posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi
*	kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše
poslovalnice:	POSTOJNA
05/726-10-50
KOPER	AJDOVŠČINA ILIRSKA BISTRICA
05/672-72-32	05/366-14-94	05/714-19-35
SEŽANA	NOVA GORICA	LJUBLJANA
05/734-14-10	05/333-42-43	01/425-80-74
MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA

Dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je postreglo z novimi rekordi glavnih indeksov sredi januarja, od drugega tedna februarja pa je na borzi zaznavna zadržanost vlagateljev in s tem posledično umirjanje trga.
Indeks slovenskih blue chipov oziroma najuglednejših podjetij, SBI20 je 26.1. dosegel najvišjo vrednost v svoji zgodovini, in sicer 4.225 indeksnih točk. Od takrat naprej indeks počasi izgublja na svoji vrednosti. Padel je namreč za 3%. Indeks pooblaščenih investicijskih družb, ki seje pred dnevi preimenoval v indeks investicijskih skladov je ostal na približno enakem nivoju v primerjavi s prejšnjim mesecem. Trenutno kotira pri okoli 3815 indeksnih točkah.
Najdonosnejše delnice v preteklem mesecu so bile delnice Etola d.d., ki so pridobile 17%. Donos je po vsej verjetnosti posledica njihovih ambicioznih načrtov, katere so vlagatelji ocenili kot realne. Etol namerava v nove proizvodne zmogljivosti do konca leta 2008 vložiti do 17 milijonov evrov, donosnost kapitala pa naj bi se povečala iz zdajšnjih 7,5 na kar 13,6 odstotka.
V borzni kotaciji se je največ trgovalo z delnicami Krke, ki so zrasle za 4%, Petrola, 0,8% in Mercatorja, ki so se podražile za 0,8. Prve kotirajo pri 57.290 SIT, druge pri 59.513 SIT in tretje pri 34.953 SIT. Mesec so dobro začele tudi delnice Istrabenza, ki so svoj vrh dosegle pri 11.389 tolarjih, od tam pa poznajo samo še pot navzdol. Slovenski analitiki opozarjajo, daje pri nakupu te delnice potrebna pazljivost, saj so ceno v preteklosti vzdrževale predvsem govorice o povezovanju s Petrolom.
Veliko dogajanja je bilo tudi z delnicami Kolinske in Droge. Podjetji aktivno razmišljata o povezavi. Pred vrati je namreč vstop v EU, ki bo povzročil pocenitev živilskih izdelkov v Sloveniji in zvišanje carin za izvoz izdelkov na trge nekdanje Jugoslavije. Vpliv približevanja EU so občutili tudi zaposleni Tobačne Ljubljana. Njen lastnik britanski Imperial Tobacco je namreč zaprl tovarno v Ljubljani. Zanimivo je dejstvo, da je podjetje poslovalo z dobičkom, vendar si lastnik obeta večjega na drugi lokaciji, ki bo izven EU. Kot protiutež pa naj navedem primer pozitivne izkušnje s tujimi lastniki. Renault je postal 100% lastnik podjetja Revoz in sprejel nove strateške načrte za katere bo namenil 400 milijonov evrov. Revoz naj bi postala najučinkovitejša tovarna Renaulta v Evropi.
Uspel pa je prevzem Term 3000 s strani Save. Sava d.d. je namreč že zbrala več kot 45% vseh delnic, kar pomeni, da je ponudba za prevzem uspela. Sicer pa ponudba velja še do 25.2.2004.
Na prostem trgu so v preteklem mesecu največ pridobile delnice Svilanit Kamnik, in sicer kar 99%, Oljarice Kranj, 69% in KD Holdinga, 33%. Podjetje Oljarica Kranj je prvo v Slovenijo, kije razvilo industrijsko pridelavo biodizla. Gre za ekološko prijaznejše gorivo, ki bo na podlagi Kjotskega sporazuma oproščeno trošarin in na ta način cenovno izredno konkurenčno.
Trgovanje v zadnjih dneh seje popolnoma umirilo. Nekatera podjetja so že objavila poslovne rezultate za leto 2003 in kakšnih večjih presenečenj, ki bi pognala tečaje navzgor, zaenkrat še ni bilo. Dejstvo je, da so nekatere delnice že precenjene. Tehnični kazalci že nekaj časa kažejo na »prenakupljenost« trga, kar pomeni, da trenutni vstop na trg ni najbolj smiseln. Priložnosti bi se najbrž še vedno našle, predvsem med t.i. ID-i, ki se nameravajo preoblikovati v vzajemne sklade in ponujajo tudi 30% diskont.
Gorazd Belavič, ILIRIKA Borzno posredniška hiša, d.d. Ljubljana
gorazd.belavic@ilirika.si
v____________________________________________________________________V
NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM IN ČASOPISA SNEŽNIK
V nagradni igri, ki jo organizira llirika turizem in časopis Snežnik je sodelovalo nekaj manj kot 200 ljudi. 14. februarja je tehnični urednik časopisa Snežnika g. Raymond Fabjanič izžrebal srečno dobitnico v nagradni igri.
Nagrado, 7-dnevno potovanje v Turčijo za eno osebo v dvoposteljni sobi na izletu: »Zgodovina in kultura«, ki bo od 6. do 13. marca 2004, prejme:
TAMARA FRANK
Topole 46, 6250 Ilirska Bistrica;
Čestitamo srečni dobitnici nagrade in ji želimo prijetno bivanje v Turčiji
*****•*•••••••••••••••••••••••••••••
OD STEBLA DO CVETA V ZRELA LETA
Kulturno društvo Franjo Kranjec, Kulturno - športno -turistično društvo Prem in KS Prem
Vas vljudno vabijo na predstavitev pesniške zbirke
OD STEBLA DO CVETA V ZRELA LETA
avtorice Ane Seleš
Predstavitev bo v prostorih Premskega gradu, v nedeljo, dne 07.03. 2004, s pričetkom ob15.30.
Program:
Nagovor predsednika kulturnega društva Franjo Kranjec, Ada Barbiša Govor predsednika Literarnega društva II. Bistrica, g. Joška Steguja
Kulturni program
Predstavitev pesniške zbirke Pogovor z avtorico Ano Seleš
Recitiranje pesmi iz zbirke Nastop Ženske pevske skupine
Prem
Nastop Moškega pevskega zbora Studeno Nastop harmonikarjev Joška Škrlja in Mihe Šušmelja
NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!!
debitel*
Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 OO 333
MOBITEL
Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij Nakup GSM aparatov
Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice)
TRENUTNE AKCIJE:
- študentski paket »OBVEZNI IZBIRNI»
(Panasonic G50, Nokia 3100) _____
akcija »NAJUUBSE RECI«
(Panasonic G50, Nokia 3100, Siemens M55, Sony Ericsson T610, Nokia n-Gage)
- akcija »PRIČAKOVANJA«
(Sony Ericsson T230, Philips 530, Motorola E365,
Nokia 3200, Sony Ericsson Z600, Nokia 6600,
Samsung - SGH E700, Panasonic X70 z DVD predvajalnikoi J - pogoj: sklenitev ali podaljšanje naročniškega razmerja za 24 mesecev - cene vključujejo DDV MOBIPAKETI:
MOBIPAKET MOBITUKALICA
(Philips Fisio 822 + darilo: prenosni CD predvajalnik) UGO, (SagemMxK2z barvnim zaslonom)
(Alcatel OT 332)
(Siemens A60 + fotoaparat)
PONEDELJEK PETEK
S#J 12^: in Igf
/SOBOTA
:	( /gimujolji -iJl Jz/onj
puD/bthjjanJu p/j pup/tr/jJu, /r Dtninhzi jjmj iutlt mužjiuDi inidumuD/nuPpi inlefumL
I	|
DOBRODELNI KONCERT
Lions klub Proteus - Postojna deluje že deveto leto na območju občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke. S svojo dejavnostjo in z različnimi dobrodelnimi akcijami pomagamo pomoči potrebnim ljudem v naši sredini.
Tokrat bomo pomoč namenili » SOŽITJU«, društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Postojna, za sanacijo »Lojzkinega doma«, hiše, katera je namenjena bivanju oseb z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju.
V ta namen organiziramo
V ČETRTEK, 18. 03. 2004 OB 19,00 URI V KULTURNEM DOMU - KINO METRONOM V PIVKI DOBRODELNI KONCERT
NEWSWING OUARTFTA
Vabljeni!
PRIBA
Levstikova 12, Ilirska Bistrica tel./fax: 05 71 44 603, asm: 040 663 400	v<»
SPOMLADANSKA AKCIJA od 23.02. - 31.03.2004
Sekcijska garažna vrata Hermann še nikoli tako ugodno!
Vrata z vodoravnim motivom dimenzij
-	2375 x 2000-2375 x2125
-	2500x2000-2500x 2125
na motorni pogon z daljinskim upravljanjem in montažo
že za neverjetnih
199.900,00 SIT (z DDV)!!!