številka torek dne 4. julija 1911 Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K VSO. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18’—, polletna K 9'—, četrtletna K 4J50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov; UpravniStvo „Zarje“ v Ljubljani. Selenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In s: od 6.—7. zvečer. :: Posamezna 6 vinarjev. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste. Štev. 24. V Ljubljani, v I. Nova madjaronska stranka. V Zagrebu, 2. julija. Banu Tomašiču se je pripetilo nekaj neprijetnega. V hrvaški delegaciji v budimpeštau-skem državnem zboru, ki že davno ni popolna, se je pokazala nesloga. Slavonski poslanci, nekdanji zvesti oprode Tomašicevi, odpovedujejo pokorščino. V hrvaškem klubu v Budimpešti je dr. Papratovlč predlagal, naj Hrvate zaradi trajnega kršenja hrvaško ogrske pogodbe glasujejo proti proračunu, dr. Pinterovič pa je priporočal, da naj vsaj ostanejo rezervirani, t. j. naj se sicer ne izrečejo proti vladi, pa tudi za njo ne. Oba sta ostala sicer osamljena v klubu, v katerem sedi itak le še par .hrvaških" aristokratov, ki niti hrvaški ne znajo, pa Tomašicevi veliki župani in peščica posiancev, osebno odvisnih od Tomašiča. Ali če je misel poslancev iz Osijeka resna, tedaj bi se zdaj lahko začela proti grofu Khuen Hedervaryju in njegovemu pretorijancu Tomašiču ofenzivna polilika. Zakaj tisti ljudje, ki so ostali v Budimptšti in po Tomašicevi želji podali izjavo, da glasujejo za proračun, so manjšina hrvaške delegacije; s slavonskimi poslanci bi člani hrvaške koalicije imeli večino in zato bi bilo bolje, da bi šli v Budimpešto zastopat opozicijo, kakor pa da sede doma s svojimi protesti, za katere se nihče v Budimpešti ne zmeni. Za Tomašiča je stvar neprijetna, ker mu kaže neuspeh prav tisti trenutek, ko si je domišljal, da je dosegel že vse kar je hotel. Njegova naloga je bila vpeljati na Hrvaškem enako madjaronsko politiko, kakršna se je vodila pod Khuenom, ko je bil hrvaški ban. V te namen si je hotel ustanoviti zanesljivo vladno stranko, ki bi z njim vred plesala, kakor piskajo v Budimpešti. S koalicijo se mu to ni Posrečilo, z novimi volitvami tudi ne. V hrvaškem saboru nima večine. Poskušal je priti do odja po stranskih potih. Delegati, ki zastopajo tirvaško v skupnem ogrsko-hrvaškem državam zboru, so mu bili vdani, dasi niso pripadali eni stranki. Ravno z njimi pa je hotel ustvariti tisto stranko, ki jo potrebuje. In tisti trenutek, ko je mislil, da se je že vse izvršilo Pc n,jegovi želji mu Slavonci odpovedujejo pokorščino! Tomašič dela, kakor da si zaradi tega ne heli glave. Dopoldne je Papratovič s Piutero-vicem nastopil opozicioualno, popoldne so nje- govi mameluki sklenili, da osnujejo edinstveno stranko. V programu boimela čistost .hrvaško ogrske pogodbe in zaupanje do hrvaške in skupne vlade." To je ravno tak program, kakor ga je imela Khuenova madjaronska strauka in vsak pameten človek ve, da ne pomeni nič. Dvajset let so Khuenovci varovali .čistost po godbe" in dvajset let se je pogodba vsak dan bolj kršila na škodo Hrvaške. Sedaj je Khuen miuistrski predsednik in ima zopet jako lepe besede za .čistost pogodbe", ali nič drugega kakor lepe besede. Na Hrvašbm se madjariziia da se vse kadi, Hrvaška se boljiubolj spreminja v madjarsko kolonijo, Tomašič pa tolaži svoje mameluke z .dobro voljo grofa Khuen Hedervarjja. Z novoosnovano vladno stranko hoče To mašič napraviti nove volitve. .Pest-r Lloyd“, ki je dobro poučen o namenih ogrske vlade, piše, da je razpust hrvaškega sabora le še vprašanje kratkega časa. To se pravi: Tomašič še ni popolnoma pripravljen na nove volitve. Ustanovitev vladne stranke ne zadostuje. Trtba je .upravnih"priprav. V Avstriji pravite takim volitvam „gališke“. Bolje bi bilo, če bi jim rekli .hrvaške". Večjega nasilstva in sleparstva ne more biti pri uobeuib volitvah kakor pri hrvaških. Kadar bomo volili, zopet ne bo dolti vojakov na Hrvaškem in Tomašič si bo izposodil cele regimente iz Avstrije. Sedaj se morajo pač oči odpreti tudi tistim idealistom, ki so mislili, da volk lahko postane krotak ia da se Khuen Hedervary lahko izpre-meni na svoja stara leta. Hrvaška buržoazija pa mora sedaj pokazati, če ima še kaj moči in volje in še kaj političnega poštenja v sebi. — Prihodnji volilni boj lahko odloči 11-odo naše politike za desetletja. Zadnji čas se kažejo pri meščanskih strankah neka sumljiva znamenja. Vest, da hočejo Rsko cerkveno ločiti od senjske škofije in ustanoviti posebno škofijo za Reko, je povzročila hud časnikarski boj in nekoliko demonstracij. Vlada sicer trdi. da je vest izmišljena. Naj bo že kakorkoli; bati se je, da bodo opozicionalne stranke glodale to kost, pa pozabile na večje in važnejše reči. Videli smo že kialicijo, star-čevičance in agrarce na skupnih shodih zaradi škofijskega vprašanja, in to združevanje nasprotij je pri nas vedno slabo znamenje. Današnjo številko smo poslali mnogim prijateljem in znancem na ogled. Volilna reforma v Belgiji. B r u s e 1 j , koncem junija. Slabo uslugo so si klerikalci izkazali s šolskim zakonom, ki so ga hoteli vsiliti zbornici. Zakaj s tem, da so prisili opozicijo na skrajni boj proti zakonu, ki bi bil izročil belgijsko mladino popolnoma klerikalnim vplivom, so posredno sami povzročili padec svoje vlade, obenem pa tudi razkrili neslogo v lastnem taboru in nehote spravid v ospredje tisto agitacijo, katere klerikalci se najbolj boje: agitacijo za splošno in enako volilno pravico. Če so bili doslej liberalci na levem krilu nezauesljivi v boju za demokratiziranje parlamenta, oni na desnem krilu pa naravnost nasprotni vsaki politični pravici vseh belgijskih državljanov, so zadnji dogodki to popolnoma izpremenili, ker morajo tudi liberalci spoznati, da se ne morejo več upirati tej zahtevi in da je 'pluralna volilna pravica še edina opora klerikalnega režima Skupni nastop socialistične in liberalne stranke je pač le taktičnega pomena. Načelna nasprotja med obema strankama so prevelika, da bi bila kakšna ožja zveza mogoča. Toda skupni taktični pomen je že rodil dol re uspehe. V Belgi|i ne dvomi nihče več, da je šolski zakon odgoden in v sedanjem parlamentu ne bo več govora o njem. Vlada je tudi že — rada ali nerada — izjavila, da se število mandatov v zbornico pomnoži. Sedanja zbornica pa ne bo mogla na noben način živeti dalje kakor do leta 1912. Tedaj so splošne volitve neizogibne. Ministrski predsednik Brocqueville je pripravljen na to in če tudi še ni potrdil, da se to zgodi, tudi ni — kakor upožarja sodrug Vandervelde v .Peuple" — dejal: Ne. Sicer pa ima opozicija toliko sredstev, da lahko prisili kralja na razpust sedanje zbornice, kakor hoče. Skoraj s popolno gotovostjo je pričakovati da izgubi klerikalna stianka pri prihodnjih volitvah v-čino. Tedaj pa pride neizogibno volilna reforma na vrsto. Vlado bo morala prevzeti, liberalna s,tranka. Sama pa ne bo dovolj raočua in njen obstanek bo odvisen od socialne demokracije. To čuti liberalna stranka že danes in zato se opaža v njenih nazorih o volilni pravici velik preobrat, če hoče pri prihodnjih volitvah častno obstati, ,ne sme volilcev odganjati od sebe, kar bi se gotovo zgodilo, če bi se postavila enaki volilni pravici po robu. Do zadujega časa je del liberalne stranke za- hteval drug glas za družinske očete nad 35. letom. V tem oziru seveda ne more biti nobenega kompromisa s socialisti, ki so svoje stališče jasno označili: nepopačena splošna in enaka volilna pravica od 21. leta dalje. Ta zahteva ima v masah take simpatije, da bi bilo za 1 b iralce skrajno nevarno, če bi vztrajali na reakcionarnem stališču. Dne 15. avgusta pripravljajo socialisti velikansko demonstracijo za svojo žahtevo in kaže se, da bo manifestacija, katere se udeleži delavstvo iz vseh krajev dežele, sijajno uspela. Demonstracije v posameznih mestih se bodo vršile že poprej 111 bodo nedvomno še povzdignile bojevitost socialistov. To opazujejo liberalci in tudi najkonservativnejši med njimi spoznavajo, da bo vtisk manifestacije velikanski. In to spo-znanje je povzročilo, da je liberalni vodja H y m a n s , ki je bil doslej naravnost zagrizen uasprotuik socialistične zahteve, pred kratkim na nekem shodu zboru izjavil, da se bodo liberalci udeležili socialistične manifestacije. Na vsak način je s tem že podana neka garancija za pošteno volilno reformo. Ali za socialiste je volilna pravica samo sredstvo. Potrebno je, [da dosežejo tisto politično moč, ki jim gre po njihovem številu. Ker bodo po padcu klerikalne stranke liberalci morali prevzeti vlado, je koristno, če imajo socialisti od bodočih gospodarjev v državi javno obljubo, na katero jih lahko spominjajo, kadar hočejo. <• [ Tamkaj pa bo konec skupnega taktičnega nastopa. Tedaj se prične s pomnoženo odločnostjo tisti gospodarski boj, ki se sedaj ni mogel tako jasno izražati, kakor bi bilo treba. Liberalci — na to se ne sme pozabiti izven Belgije — so namreč tukaj prava meščanska stranka, politični zastopniki najkrutejšega izkoriščanja. In boj s to kapitalistično silo bo še ostrejši kakor sedanji boj s klerikalizmom. Pogoj za uspeh tega boja pa je splošna in enaka volilna pravica in zato je opravičeno, da zastavlja belgijska socialna demokracija za sedaj vso svojo moč za ta politični cilj. Še le z volilno pravico bo belgijski proletariat svobodneje dihal. Spletkarstvo angleške gosposke zbornice. Angleški lordi, ki že dolgo nastavtjajo sedanji liberalni vladi nogo, se pripravljajo na Z du°m 1. julija pričenja nov mesec in novo četrtletje, ki je najlepša prilika, da se obnovi naročnina. Naročnik bodi vsakdo vsaj, mesečni. Nobena družina naj ne bo brez Zarje, ki izhaja vsak delavnik ob pol 11. dopoldne. ZARJA Zarja je najcenejši politični dnevnik, ki je razširjen po vsem Slovenskem in je najresnejši slovenski politični list. Kjer ni v javnih lokalih Zarje, tam jo povsod zahtevajmo. Naročuina mesečno K 1*50. Posamezna številka 6 v. MAK8IM GORKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. .. — Nas tri so tovariši pooblastili, da za- htevamo od vas preklic odloka o utrgavanju kopejke ... . čemu ? — je vprašal ravnatelj, ne da bi Pavla pogledal. ~~ Tak davek se nam ne zdi pravičen 1 — je glasno dejal Pavel. — T*dite v moji nameri glede osu-»itve močvirja le željo po izkoriščanju delavcev, pa skrbi za zboljšanje njihovega položaja? Al1 ni tako? 22 Tako je! — je odgovoril Pavel. Datelj Eib“n«*j ?tl,,lte ?i? - * 'P™5*' 1'“'- .T.,78’ smo enega mnenja! — je odgovoril Ribin. I1n,vi‘ndi> ra°j 'jubi? - se je ravnatelj obrnil k Sizovu. — Tako je; prosim vas: pustite nam vendar to kopejko! In zopet je Sizov sklonil glavo in se kakor grešuik nasmejal. Ravnatelj je z očmi počasi preletel množico in zmajal z rameni. Potem je raziskujoče pogledal Pavla in mu dejal: — Glejte, vi ste dosti inteligenten — ali tudi vi ne uvidite, da je to moje delo koristno ? Pšvel je glasno odgovoril: — če osuši fabrika močvirja na svoj račun — bodo vsi razumeli 1 — Fabrika se ne peča s človekoljubjem 1 — je suho pripomnil ravnatelj. — Ukazujem vsem, da se nemudoma podado na delo 1 Zlezel je zopet previdno dol s kupa, ne da bi koga pogledal. V množici je nastal nezadovoljen vrišč. — Kaj ? — je vprašal ravnatelj in se ustavil. Vsi so umolknili, le od daleč je prihajal osamljen glas: — Sam delaj 1 . . . — če v petnajstih miuutah ne začnete z delom — bom dal vsem zapisati kazen 1 — je suho in razločno odgovoril ravnatelj. Skozi množico je odšel, a sedaj je vzniklo za njim gluho mrmranje, in čim bolj se je potapljala njegova postava v množici, tem glasnejše je bilo kričanje. — Govori ž njim 1 — To je pravica! Eh, revščina . . . Pavlu so klicali: — Hej, zakonodajalec, kaj pa sedaj ? — Ti si govoril na dolgo, pa je prišel ravnatelj in je — vse podrli — No, Vlasov, kaj pa sedaj ? Ko je vpitje postajalo vse krepkejše, je Pavel izjavil: , — Predlagam sodrugi, da ustavimo delo dotlej, dokler ne prekličejo kopejke . . . \ Vznemirjeno so zaplesale besede po zraku. — Kaj misliš, da smo bedaki I — To se mora zgoditi 1 — Stavka? — Zaradi kopejke 1 — Kaj pa ? Dobro pa stavka 1 — Vsem gre za vrat . . . — Kdo pa bo delal? — Ljudje se že najdejo! — Judeži? — Vsako leto dam tri rublje šestdeset kopejk za komarje . . . — Vsi tako! XIII. Pavel je zlezel s kupa in se vstopil poleg svoje matere. Vsi naokrog so kričali, drug z drugim se prerekali in razburjeno klicali. — Stavke ne izvedeš I — je dejal Ribin pristopivši k Pavlu. — Dasi so ljudje željni kopejke, so vendar zelo plašni. Tristo jih utegne stopiti na tvojo plat, več ne. Tak kup gnoja ne vzdigneš na enih vilah . Pavel je molčal. Pred njim se je majalo ogromno, črno obličje množice in mu zahtevajoče gledalo v obraz. Srce mu je nemirno bilo. Vlasovu se je zdelo, da 60 vse njegove besede brez sledu zginile v ljudeh, kakor redke kaplje dežja, ki padajo na zemljo, raz-hrebano od dolge suše. Drug za drugim so hodili delavci k njemu, hvalili njegove beBede, izražali dvome o uspehu stavke, tožili o nezavednosti ljudstva glede lastnih interesov in lastne sile. Domov je odšel, ves žalosten in utrujen. Za njim sta šla mati in Sizov, a zraven njega je korakal Ribin in mu godel na uho: — Dobro Bi govoril, ampak — ne k srcu. Treba pa je iskro vreči v srce, v njegovo globino. Ljudi ne pridobiš z razumom, obutalo jim ni po nogi —pretesno jim je in preozko! Ne obujejo ga. In če ga tudi obujejo — takoj ga pošvedajo. Tako je. Sizov je govoril materi: — čas je nam, starcem, da se podamo na pokopališče, Nilovna. Nov rod vstaja . . . Kako smo živeli? Po kolenih smo se plazili in do zemlje smo se priklanjali. A sedaj so se ljudje . . . izpametovali, ali pa se še hujše motijo kakor mi . . . podobni nam niso nič. Mladina govori z ravnateljem, kakor s tovarišem ... da. Eh, če bi moj Matej živel. . . Do svidenja, Pavel Mihajlov . . . dobro si se postavil za Ijndi! Daj bog ... da najdeš kak izhod ... daj bogl Odšel je. , — Le umirajte! — je zamrmral Ribin. — Saj niste ljudje, ampak zamazek ... za zamazanje špranj. Ali si opazil, Pavel, kdo je najglasnejše kričal, da je odposlati tebe ? Ti, ki pravijo, da si socialist, puntar . . . ravno tisti 1 V nesrečo pode človeka ... in potem pravijo: prav se mu godi. — Po svoje imajo prav!—je dejal Pavel. — Tudi volčje imajo prav, če raztrgajo tovariša . . . čemerno je bilo obličje Ribina in glas se mu je neobičajno tresel. ______________________ (Dalj«.) nov naskok. Leta 1909 so prvič izzvali oster spor z zbornico poslancev zaradi proračuna, ki so ga hoteli po svoje prekrojiti. Poslanska zbornica se je postavila na stališče, da ima le ona odločati o finančnih zakonih in da ima gosposka zbornica samo pritrditi njenim sklepom. Pri novih volitvah, ki jih je vlada razpisala zaradi tega, jc konservativna stranka ostala v majšini; s tem je večina prebivalstva pritrdila mnenju poslanske zbornice. Asquitho-va vlada je hotela tedaj trajno urediti razmerje med poslausko in gosposko zbornico, pa je v ta namen izdelala takoirnenovani par-1 a. m e n t n i zakon. Glavna zakonodajna pravica se ima ohraniti poslanski zbornici. Važen je posebno drugi članek zako na, ki določa, da postane zakon splošnega značaja, če ga je gosposka zbornica trikrat zavrgla, lahko v e lij a v e n, ako ga je le zbornica poslancev sklenila in kralj potrdil. Proti tej določbi je sedaj konservativna stranka v gosposki zbornici organizirala naskok. Skovali so zelo prebrisan načrt. Lord Lands-downe predlaga k omenjenemu članku izpre-membo, ki zahteva, da se ne smejo po tretjem zasedanju enostavno predlagati kralju na sankcijo taki zakonski načrti, ki a) se tičejo obstanka monarhije ali prote-stantovskega nasledništva, b) ki imajo vpeljati kak nacionalen parlament, nacionalen zbor ali nacionalen svet z zakonodajno pravico, c) ki po mnenju posebnega iz članov obeh zbornic sestavljenega odbora zadevajo taka važua vprašanja, o katerih volilci še niso dosti jasno izrekli svojega mnenja. Taki načrti se imajo — po Lansdovvno-Tem popravku — predlagati volil-c e m, da glasujejo o njih. Način tega glasovanja bi imel še določiti parlament. Priznati se mora, da je ta napad zelo spreten. Referendum (glasovanje volilcev) iz-gleda nedvomno zelo demokratično. Ali zvijačnost tiči najbolj v tistih točkah, za katere zahteva Lord Lansdovvne navedeno izjemo. S prvimi besedami izpreminjevalnega predloga hočejo aristokratični konservativci vplivati na kralja, o katerem je znano, da je precej nazadnjaški. Njemu hočejo vsiliti mnenje, da je ijjegova krona v nevarnosti, če se zmanjšajo privilegiji gosposke zbornice. Tudi beseda o protestantovskera nasledstvu na prestolu je zelo špekulativna. Ali najbolj hudobna je točka b. Naperjena je proti parlamentu za Irsko, ki ga Irci že davno zahtevajo in ki ga ima liberalna stranka v svojem programu. Kolikor je zahteva irske narodne avtonomije pravična, toliko je med Angleži nepopularna. Kavno s to točko hočejo lordi najbolj pripraviti liberalno vlado ob kredit. Tretja točka pa je nazaduje taka, da se z njo lahko prepreči vsak važnejši zakon, ki ni lordom všeč. Proti nakanam gosposke zbornice ima vlada sredstvo, s katerim je že davno žugala: Lahko bi imenovala toliko novih članov v gosposko zbornico, da bi tam imela zanesljivo večino. Ali lordi se najbrže zanašajo na kralja, da ne bo vladi dovolil tega in da bo rajši Razpustil parlament, Konservativui agitatorji se že zdaj pripravljajo za nove volitve in razširjajo gl s, da bo poslanska zbornica še ta mesec razpuščena. Kakšen bi bil uspeh novih volitev, se ne da nikakor prorokovati. Navdušenja za nove volitve ni nikjer. Ali nihče ne ve, za katero stranko je to dobro znamenje. NOVICE. Humoreska ponesrečenega zrakpplovca. Calais (Kald) je znano mesto na Francoskem. Morski rokav med Francijo in Angliio ima po njem svoje ime. Odtod se prevažajo popotniki na Aogleško. Za fraucosko parobro-darstvo je važna njegova luka. Pa tudi v zgodovini zrakoplovstva igra vlogo; odtod je poletel prvi letalni stroj čez morje na angleško stran. Zadnjo soboto pa se je zapisal Calais še na drug način v spominsko knjigo. Postal je tako slaven kakor nemško mesto — KOpenick, kjer je znani „stotnik“ odigral svojo briljantno komedijo na račun militarizma. Zdaj je prišel fiancoski militarizem na vrsto, da se mu smejejo. Zadnji teden s« je javil mlad gospod v pristni zrakoletni obleki pri vojaškem zapoved-ništvu v Calaisu ter se predstavil kot znani letalec Legagueux (Leganje), ki sodeluje pri velikem okrožnem letanju po Evropi. Doletela ga je nezgoda, ki se rada pripeti letalcu. Pokvaril se mu je letalni stroj, monoplau mu je nehal funkcionirati in na ravnini Tourcoing (Turkven) se je moral spustiti na zemljo. Na tla je prišel precej trdo; hvala bogu, da se mu ni zgodilo nič hujšega in da bo lahko poletel dalje, čim mu bo popravljen stroj. Poslal je že monterje, da do večera reparirajo škodo; ko zapade solnce, pride sam iz Tourcoinga v Calais, da odtod preleti kos pota iz Calaisa v Dower (Dauer). Bliskoma se je po mestu razširila vest o prihodu Legagneusa. Vojaški poveljnik je obvestil župana in poslal cel pešpolk pred mesto, da zagradi primeren prostor, kjer se bo Le-gagneux zvečer spustil na zemljo. Tudi policija je storila vse potrebne korake, da se ne ponovi kakšna nesreča kakor na polju pri Issy. Našel se je časopis, ki je priredil posebno izdajo z Legagneuxovo biografijo in z vsemi njegovimi dosedanjimi letalnimi uspehi. Mestni zastop pa je sklenil, da priredi slavnemu letalcu banket. Calais ve, kaj se spodobi. Slaveč svojega slavnega gosta, je slavil samega sebe. Banket se je priredil in je sijajno uspel. Legagneux je sedel na sredi, desno od njega župan, levo vojaški poveljnik, dalje okoli mige pa mestna elita in ves ženski cvet. Bilo je prav lepo, jedi 80 bile izbrane, vino izvrstno, šampanjec hladan. Slavni Legagneux je užival kakor mož, ki mu fini banketi in imenitne družbe niso nič tujega, ali nič ošabnosti ni bilo na njem. Vedel se je tako skromno, da je bilo mahoma vse zaljubljeno vanj.'Le proti koncu banketa, ko je bil že desert na mizi, je postal nekoliko nemiren. Njegova soseda, župan in vojaški poveljnik, sta takoj opazila to in sta ga kolikov mogoče obzirno vprašala, kaj se je zgodilo. Odlični gost je bil v očitni veliki zadregi in nerodno mu je bilo govoriti. Opazil je, da je izgubil denarnico. Najbrže se je to zgodilo, ko se je moral tako nerahlo spustiti na zemljo. Neprilika je tem večjai; ker bo popravek motorja drag, zakaj v Tourcoing je moral poslati monterje na dveh avtomobilih in inženirja iz ladjedelnice, ker se mora tudi neka cev zaliti. Zelo neprijetno res! Župan je razumel nepriliko in se ni prav nič obotavljal. V takih slučajih se pokaže pravi kavalir. Poslal je ženo domu, da naj prinese denarja, tudi vojaški poveljnik je segel v žep in Legagneux je dobil, kar je potreboval. Prisrčno se je poslovil od svojih ljubeznivih gostiteljev, da mora še v Tourcojngu videti, kako je opravljeno delo in da more biti zvečer zopet v Calaisu, ker hoče zgodaj zjutraj na vsak način vzleteti. „Na svidenje! — Na svidenje!” — Sedel je v pripravljeni avtomobil in se hitro odpeljal. Vse mesto je bilo na nogah, vse kakor da ima mrzlico. Kdo nai bi govoril kaj dru-zogJi kakor o tako zanimivem dogodku ? Vojaški poveljnik je osebno izdajal potrebne ukaze in nadzoroval priprave na vežbališču. Kolči so bili zabiti v zemljo, ves prostor je bil ograjen z vrmi. Policija je odkorakala pred mesto, da varuje red, samo par redarjev je ostalo doma za najnujnejšo službo. Proti večeru je bilo tisoče ljudi okrog prostora, kjer se je imel Le-gagneux s svojim popravljenim strojem Jspu-stiti na zemljo. Pričakovauje je bilo od trenutka do trenutka bolj nervozno. Že se je začelo mračiti, aeroplana pa še ni bilo od nikoder. Nastala je tema, pa ni bilo ne monoplana ne Legagneuxa. Ljudje so se že plašili. Ce se mu le ni zgjdila kakšna nova nesreča. Ko se je pokrila zemlia z gosto temo, so se ljudje polagoma začeli razhajati, župan z mestnim svetom se je vrnil v mesto, vojaški poveljnik tudi. Samo vojaki in policaji so še ostali. Zdanilo se je, Legagneaux se pa le ni prikazal. Župan je šel v ladjedelnico; morda tam kaj zve od inženirja, ki je letalcu popravljal stroj. In — zvedel je. Noben inženir ni šel popravljat stroja, nobeni monterji niso bili šli iz električne centrale. Nihče jih ni naročil. Nikakršna dva avtomobila se nista bila odpeljala v Tourcoing . . . Našli so šoferja, ko je vozil Legagaeuxa in ta je povedal, da ga je odpeljal precejšen kos za Tourcoing, tam je dal Legagneux ustaviti, mu plačal voznino in odšel dalje . . . „Voler“ se pravi francosko „letati“ pa pa tudi — nkrasti“. Pravijo da so v Calaisu hoteli potlačiti tragikomedijo. Ali taka reč še nikdar ni ostala tajna in tistemu, ki je imel škodo na tak način, so se še vselej smejali. Tako se zdaj smejo dobrosrčnim kavalirjem iz Calaisa: Smejal se je brčas tudi „Legagneux“. Novi naročniki, ki plačajo naročnino do 8. jul ja, dobe brezplačno roman „Mati“, kar ga je doslej izšlo v „Zarji‘. * Nepristranost gališkcga ministra. Iz Krakova, dne 2. julija nam pišejo: Od najvišjih državnih funkcionarjev se že zamore zahtevati nepristrauosti v volilnem boju in da ne posegajo v agitacijo s takimi umajauimi sredstvi, kakor to počenja sedanji gališki minister vitez Zaleski, ki agitira za svoje somišljenike 8 pivom, žganjem ter hoče s terorizmom iu drugimi mahinacijami uničiti poljsko socialno demokracijo. Zaleski je bil član Biener-thoveca kabineta. Točno in vestno torej izvršuje ta minister intencije svojega bivšega šefa. Kako nizko je minister Zaleski padel v politični dostojnosti, dokazujejo plačilne nakaznic e i ki jih je delila ta ministrska ekscelenca med poljskim narodom v voliluem okraju Chrzanow in katere so prišle tudi v roke poslancu sodrugu Liebermannu. Nlkaznica imajo naslednjo kratko vsebino: 3 pl^ra i 4 portoriko. Zaleski. * Konstituiranje poljskega kluba. Kakor se iz Krakova korespondenci „SIaviau po roča, se vrši ustanovna seja poljskega kluba v nedeljo, dne 9. julija t l. dopoldne v dvorani mestne posvetovalnice v Krakovu. Seji bo predsedoval dosedanji predseduik dr. Stanislav L a-z a r s k i. V političnih krogih se z gotovostjo pričakuje, da postane bivši minister B i 1 i n -s k i predsednik poljskega kola, Njegovo kandidaturo bodo podpirali poljski konservativci in poljska ljudska stranka. * Nemčija v Maroko. Nemška vlada je odposlala v maročansko pristranišče Agadir križarico „Panther; v oficiozni „Nordeutsche Allgemeiue Zeitung' poroča, da ta korak ne zasleduje sovražnega namena, temveč da ima le namen ščititi ^življenje in lastniuo“ nemških podanikov, naseljenih v južpem Maroku. Po zatrdilu španskega notranjega ministra se je v Agadirju izkrcalo 500 nemških vojakov. Ta korak nemške vlade je zbudil v fcaucoski oficije!ni javnosti veliko fa.burjenje,|v tem večji meri, ker francoska vlada o razmerah nemške vlade ni bila poučena in je bil fraucoski poslanik v Berlinu, Cambon, ko je izvedel za ta nastop, naravnost presenečen. Korak nemške v'ade kaže, kaj so vredni dogovori meščauskih vlad; naj po prej je očitno prekršila alžesiraško pogodbo francoska vlada, njej je sledila španska vlada in sedaj je ptiromala še Nemčija. Sodrug James bere v „Humauite“ hude levite francoski vladi; očita ji, da je s svojo zločinsko politiko v Maroku do skrajnosti ogrozila mednarodui mir in pravi, da ji zdaj ne preostaja drugega, kot da se lojalno pobota z ostalimi udeleženimi državami glede razdelitve maročanskega „plena“, ali pa lojalno opusti svojo nelojalno dosedanjo politiko. * Glasbeni vodja Feliks Mottl je v nedeljo popoldue v Monakovem umrl. Mottl je bil eden najodličnejših dirigentov sedanjosti in njegova smrt je resnično velika izguba. Rojen je bil leta 1849. V prejšnjih letih je tudi precej komponiral m je imel z nekaterimi deli lepe uspehe. * Tolpa nevarnih vlomilcev je zajela dunajska policija. Vlomilska družba je v zadnjem času vlomila veliko število železnih blagajn ; ker so se vsi vlomi vršili po istem redu, je bilo jasno, da stoje za vsemi temi vlomi organizirani zločinci. Glavarja rokovnjaške družbe sta bila 23 letui Jožef Frei in 35 letni Gustav Težky. Hišna preiskava v njunih brlogih in pri njunih pomočnikih je spravila na dan več tisoč nakradenega denarja, vrednostnih listin, srebrnine itd. * Svinja t talarja. V Temešvarju so zaprli tamošnjega kaplana Deziderja Lamberga, kateheta na samostanski dekliški šoli, ki je obdolžen, da je posilil več osem do desetletnih deklic in jih okužil z nalezljivo boleznijo. Ovadila je kaplana mati njegove žrtve. V Vemoš-varju se je pred kratkim dogodil podoben slučaj : žalostni junak kaplan dr. Geist je opral svoj zločin s samomorom. * Eksplozija v sinodnišnici. V ingol* stadski smodnišnici se je iz nepojasnenih vzrokov razletela nitrilua centrifuga. Enega delavca je ubilo, drugega nevarno ranilo. Poslopje je znatno poškodovano. * Eksploziji' na bojni ladji. Med vajami so na bojni ladji „Superb“ eksplodirali ognjeni plini in ubili tri može. * Aretacija leslnskega županu. Iz Rima poročajo, da so lesinskega župana, kije nedavno tega pri demonstraciji prvi streljal pa demonstrante, zaprli. Eden izmed ranjencev, LISTEK. JLnatole France.* Vojna in mir. Ne udajamo se mirovnim blodnjam. Z oljkovimi vejicami si ne zastiramo pogleda na človeštvo, vzgojeno v sirovi šoli vojne do svojih sedanjih čednosti. Poglavar divjakov, ki je ob prihodu sovražnika skril žene, otroke in živino za sklenjeno vrsto voz in napadalca ob ml s pušicami in kamenjem — ta divjak je ustanovil rodbino in občino. Aleksandrove zmage so zasnovale novodobni svet in ustvarile civilizacijo, ki oje sadove vživamo še dandanes. Vojni ne odrekamo veljave. Toda če je sfqj Čas bila potrebna, je sedaj izgubila pravico do življenja. To trdo, resnično dejstvo uhaja mnogim opazovalcem samo zato, ker je neizmerno in ker ga premnoge oči ne morejo popolnoma obseči. Ampak poglejte: naselnike, zemljo in zemeljske pridelke, živiuo, žito, si-rovine in obrtne izdelke, svetel denar in kredit vse to, kar stvarja blagostanje narodov jn silo plemen, vse to so svoj čas dobivali s silo. Danes je vse to predmet dogovorov med narodi na ejiaki stopnji civilizacije. Res je, da morajo le prepogosto nižje razvita plemena plačevati račun. Ampak očitno je, da taka kruta zloraba nima večnega obstanka. Med kulturno enorodnimi narodi se vzlic medseboj- * V proslavo desetletnice po mirovni konferenci v Haagu se je vrjila 28. junija t. 1. v pariškem „Troka-4«rnu slavnosten v#Ser; ob tej priliki je imel slavni francoski pesnik Anatol France (iig. Frane) vznesen nagovor, ki ga v sledečem objavljamo. nemu tekmovanju in vzlic nezaupljivosti od dne do dne, prostovoljno ali neprostovoljno, v čezdalje večji meri uresničujejo medsebojni dogovori. Razstoča masa občil in izmenjevalnih sredstev, neizogibna solidarnost trgovskih in finančnih trgov, naglo napredovauje mednarodnega socializma proletarske zveza, — vse to skoro neopaženo pripravlja združitev narodov vsega sveta. Vesoljni mir napoči enkrat, ne ker so se ljudje poboljšali — tako upanje pam ni dovoljeno —, temveč zato, ker jim ualož? nov red, nova veda, nove gospoparske nujnosti, ki nastajajo in rasto pred nami, mirovno stanje, kakor so jih svoj čas pogoji lastnega obstanka posajali v vojno stauje. Strah me je »srčnih presenečenj “ in vse čuvstvene sugestije zametujem. Zgine naj mir, če ponižuj« človeštvo I Zgine naj voina, ki danes ne more več popravljati izgube in škode, ki jo povzroča zmagovaleu. Zgine naj vojna, zakaj i n d u a t r i j a je postala velika in edina zmagovalka. Mir! človeštvo vseh dob je koprnelo po njem. Prav nič ne zardevamo, ko stremimo po njem — najboljše pred nami je navdajalo to hrepenenje. Želja izraelskih prerokov in atenskih in rimskih pesnikov je bila, da se meči pretope ia prekujeje v pluge. Taka je želja najboljših in najžlahtnejših duš moderne dobe. Še več: vse vojne so služile dosegi miru. Usojene je vojni, da v svojem zmagoslavju pogine. Naj le pogine sa zmerom! Narodi, spominjajte se, koliko moči, gorja m slave vam je donašala in zevite jo v njep Škrr latasti prti Osvobpdeni izpod njenega suženj- _ jarma, ne iščite slave in bogastva v dnevnih zmagah, marveč v miru, ki je edina trajna zmagal Kdo bo objokoval mrtvo? če je med vami kdo, ki jo bo — nasičen od mračne teologije — pogrešal, ki jo bo kot šibo božjo pričakoval in ki gleda v krvavih bitvali daritev všečno bogu vojnih trum — temu ne odgovarjam. Ali se mar bojite, da z vojno ubijete pogum, vztrajnost, samozatajevanje, najponosnejše čednosti, kar jih premore človeško srce? N«! Tudi umetnosti v miru, veda — čista, razglob-Ijajoča kakor tudi praktična, osebnim in družabnim potrebam služeča veda — in dela človeške civilizacije vzbujajo energijo, bodre pogum in porajajo junake. Sedanji čas ni ugoden, da bi dvomili o tem, naš čas. ko mirno OBvojevanje zračnih prostorov neusmiljeno terja žrtve med najvnetej imi in najneijstrašanejšimi. Pomirijo naj se oni, ki mislijo, da so trde izkušnje potrebne za krepitev srca. Tudi če utihnejo bojne trombe, ki kličejo plemena na krvavo klanje, ne nastopi za človeštvo nevarnost, da zadremlje v razkošju nove zlate dobe. Astraja ne bo stopila z zodiaka, da zabava ljudi o blaženem brezdelju večne pomladi in iz starih hrastovih debei se ne bo v potokih razlival med. Delo, trdo delo bo slejkpprej po-trebuo nesrečnemu človeštvu. Ali nima celo umetnost, umetnost, ki je kakor čisto veselje in jasen smeh — svojih mučenikov, ali ne terja od tistih, ki se ji posvečajo krutih, časih tudi krvavih žrtev? Ce je boj za smrt nevaren, ne nudi boj proti smrti nič manj strašne nevarnosti. Spomin zdravnikov, učenjakov, iznajditeljev, vseh plemenitih ljudi, ki so poginili lajšajoč soljudi, mi je priča. In če že govorimo o vojskah, ali ne trpi velika delavska vojska utrujenosti in pomapjkapja, ali ne visi v večni nevarnosti, ali ni izpostavljena ranam in nenaravni smrti? Delavska vojska, ki gradi in vzdržuje s svojimi rokami čudežno stavbp naše civilizacije: Obdelovalci zemlje in rudnikov, kovine in kamna, mirna in dobrodelna vojska, ki dopri-naša v temi vsak trenutek Čudeže udaue požrtvovalnosti, moči *n neustrašenosti! Ali ne co ta vojska imela zmerom — oh, tudi ob ve-voljnem miru! •— svojih junakov in svojih žrtev ? In vi, poslednji zvesti prijatelji vojne, kj jo ljubite, ker jo smatrate za plemenito, za čisto in za junaško in ki jo hočete okrasiti zaradi pravične stvari, kot da no bi hkrati služila pravici in krivici — vi, ki se pred vami pklanjam- ker ste odkriti in lojalni, ohranite v svojih srcih spomin na njene stare kreposti, ki jih J® imela l^ot svetovua razsojoyalka. Z mečem si je vojna pridobila svoj vzvišeni glas. Jokajte in tožite! Meča ni več! Svetel meč ki je ustvarjala takorekoč pravico brakrosti, je nadomestila draga metalurgija in pirotehnika, P°drejuje srčnost državljanov bogaatyu narodov. Bellona ni več vojnica. Kovinska fabri? kantka je, velika judu^trijalka, ki izmika siro-vino in orodje miru iu kulture in ga pofcon-čuje paradi lastnega dobička. Lju njega je le pred cerkvenim sodiščem mogoče tožiti. To je bilo enkrat res, v tisti blaženi dobi konkordata, ko je st^al vsak duhovnik nad zakonom. Ali gospod Jeglič je pozabil, da je to bilo enkrat in da tega ni več, pozabil, da velja državni zakon za škofa prav tako kakor za delavca. Morda ni nikoli vedel tega in tako je umljivo, da bo njegova pastirska pisma, njegovi dekreti, njegovi napadi na neklerikalne stranke in ljudi vedno taki, kakor da imamo v Avstriji še konkordat. Ali ker se piše letos leto 1911., ne bo pomagalo nič druzega kakor da se milostljivi gospod knezoškof nauči še tisti kos zgodovine, ki ga doslej ne pozna. Zakaj v dvajsetem stoletju se ne more več živeti v pred-konkordatni dobi. 7- Pekovski mojstri, namreč tisti, ki oiso hoteli pobotati z. delavci, uživajo pri ysem meščanskem časopisju v Ljubljani simpa-krivic ]° 8mo 8tor**‘ *Slovencu“ pravzaprav ®rao samo n>ega omenili, da je ob- 1» le Jas** -Sl«, n,»4- io Pr,0iJnn“ • x “ ^r,,S0 mesto in obj ivil kot 1‘«9 P* .ie prišla tudi še „Lai.ba- m ■ p j k menda zbala pekovske nemilosti. Kadar bodo zopet kakšne volitve, bodo že spet vse stranke zagotavljale delavcem svojo ljubezen Kadar so delavci v tako opravičenem boju, kakršen je sedanji pekovski štrajk. ie pa vse, krščansko in nekrščanako, slovensko tn nemško lepo združeno zoper delavce. Zakaj da je poslan# nZadrugeu naperjeno zoper delavce, morajo razumeti tjud} slavne meščanske redakcije ii\ tako veliki in na svojo velikost ponosni listi bi pač njčesar ne izgubili, če bi se nekoliko iftforrpiraj^ 0 cmerah v pekarnah. Toda. kdo naj dvomi, da, so tej; gospodi najbolj, oderuški mojstri bližji od najbolj izkoriščanih delavcev? Pri volitvah so delavski glasovi pač dobri 1 čim več jih je, tem bolje. Zdaj pa ne gre *a volitve, ampak za podjetniški žep in tu se drugače govori, kaj ne? — Slovenski in nemški pekovski mojstri so prav lepo združeni v boju proti pekovskim pomočnikom. Pa nismo še v nobenem narodnem listu čitali, da bi to bilo narodno izdajstvo, čudno, da je le za delavce greh, če se mednarodno organizirajo. Dobro bo, če si delavci zapomnijo to dvojflo moralo za tisti čas, ko jim bodo častiti narodujaki zo pet očitali mednarodnost kot bi«zuarodnost in protinarodnost. — Pekovskim vajencem, ki se ne dajo izrabljati za stavkokaze, žugajo posamezni policijski organi, da jih bodo poslali po odgonu domov. Zdaj bi res že radi vedeli: Ali je policija zato. da varuje zakon, ali zato, da ga krši ? Kdaj se je policija brigala za to, če rav-uajo mojstri z vajenci tako kakor bi po zakonu, po obrtnem redu in po učnih pogodbah morali ravnati ? Še nikoli nismo slišali, da bi bila policija varovala pravice vajencev proti mojstrom. Po kakšni pravici hoče varovati — ue pravic, ampak protipravne zasebne interese, mojstrov proti vajercem? Da ne gre zdaj za nauk, pove že zdrav razum, tudi če ne bi človek poznal navad in šeg v pekarijah. Kaj in kako pa naj te vajenec uči, kadar je stavka? Kdo pa naj ga poučuje, če ni pomočnikov v delavnici? Vajenci pa so v pekarijah za vajo, ue pa da bi morali opravljati delo namesto pomočnikov, zlasti še ponoči. Policija menda ni agentura za stavkokaze in če smo pred zakonom res vsi enaki, tedaj morajo biti policiji interesi vajencev ravno tako sveti kakor interesi mojstrov. Ne zahtevamo od policije protekcije za; delavce til vajence, pa tudi protestiramo, da bi dajala protekcijo podjetnikom. — Nečuveno postopanje. Pretečeni mesec se je vršila v ljubljanski tobačni tovarni zdravniška v