Poštnina plačana v gotovini. ' LEiO 11- ŠTFV 81 V LJUBLJANI, torek. 13. aprila 15)26. Posamezna številka Din l‘~. j Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list, Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica št. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Upravništvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t . ^ Pismenim vprašanjem naj se priloži zn«*"'’-za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Časopisna značajnost Doletela nas je neponosna čast, da nam je posvetil starikavi mladinski popol-dnevnik cel uvodnik. Izjemoma je bil ce‘° tako posten, da je citiral naša izvajanja celo točno, dasi ne tudi objektivno, o a do te dostojnosti, da bi nas tudi imenoval pri pravem imenu, se seveda ni povzpel, že sama ta nedostojnost nas oprošča vsake dolžnosti, da bi odgovorili na njegova izvajanja. Še bolj pa nas oprošča od te dolžnosti uvodnikova vsebina, ki je edino primerna za senilno glasilo \% Knaflove ulice. Dični mladinski popoldneviiik si nam-ree domišljuje, da more nam očitati politično neznačajncst. To pa zato, ker da hvalimo zdaj to, zdaj drugo stranko. Ker s tem »argumentom« tudi drugi naši naspi otniki radi havzirajo, si dovoljujemo par načelnih besed o časopisni, oziroma politični značajnosti. Odkar se je pri nas razvilo strankarsko življenje, je bilo tudi vse naše časopisje strogo strankarsko orientirano. Vse, kar je lastna stranka storila, je bilo brizantne, vse pa, kar je storila nasprotna franka, je bilo globoko pod vsako krinko. Tako se je razvila ona smešna malomestna teorija, da se vse politične stran- in vsi politični delavci dele le na dva v lastnem so sami angeli, v na- kak 'hT sam* hudiči. In čim bolj je , . . to teorijo dejansko izpovedoval, asi jo je seveda z raznimi zofizmi skušal prikriti, tem bolj je veljal za značajnega Se bolj pa je veljal ta smešen nazor pri pcedincih. Vse polno jih je, ki še danes izjavljajo: Ker je bil moj oče >na- P r e d n j a k«, zato bom umrl še jaz kot 6 sAe e s a r- To duševno lenobo pa ime-uujejc mladinski listi »značajnost«. Bodi takoj povedano, da za takšne vrste značajnosti nimamo zmisla in jo prav radi prepuščamo senilnemu mladinskemu po-poldnevniku, ki je obenem z lastništvom menjal tudi svoje prepričanje. Ni značaji) c st. da list vedno eno in isto trobi, temveč značajnost je v tem, da piše vedno tako, kakor je prepričan. Seveda pa je potrebno, da ostane list svojemu domnevnemu mišljenju zvest. Ni značajno, če bi verski list pisal danes za verstvo, jutri pa preti verstvu, in po pravici bi odklonili bralci socialističen list, bi danes zagovarjal socializem, drugi dan ga pa napadal. Osnovne smernice ‘Ista morajo ostati iste, toda sodba o Revnih dogodkih pa se mora izpremi-fjjati, kakor se menjajo dogodki sami. ako tudi sodba o politikih. Ko so sno-yUl’ Politiki- SLS električno centralo na -v^nici, so bili vredni vse pohvale, ko ' t)i(:pagirali mržnjo proti političnemu dsPi’ctniku, pa vso grajo. In samo po tem načelu se ravnamo tu-jl ‘ni- V svoji prvi številki smo izjavili, a lemo zagovarjali načela zapadite ev-'opske demokracije. To je naša osnovna smer in tej smo stali vedno zvesti. V skladu s tem svojim načelom sme se takoj izjavili za sporazum in podpirali smo vsakogar, ki je bil propagator sporazuma. Zaradi tega pa seveda nismo po-' stali apricristični. Če smo bili n. pr. za %mokratskc stranko vsled njenega dela Za resničen sporazum, pa nismo mogli l'iti za njo tedaj, ko je govoril Voja Ma-rinkevič c jugoslovenski Karolini. Til če-Piav nismo za g. Pašiča, smo bili vendar- odločno jia njegovi strani, ko je zapodil zaradi sporazuma SDS v opozicijo. Stranko in politiki se namreč presojajo z absolutnega in z relativnega stališča in če mladinski listi tega ne razumejo Potem jim res ni pomagati. So stvari, ki so absolutno zlo in s katerimi se ni mogoče sprijazniti in zato se mi z besedo- Krsta Miletič podal ostavko. Beograd, 13. aprila. Minister za promet Krsta Miletič je včeraj takoj, ko je dobil obvestilo o govoru St. Radiča v Pakracu, glede na vsebino tega govora odšel k Pašiču in mu sporočil svoje ne-zadovoljnstvo zaradi te Radičeve izjave. Po tej konferenci je odšel Krsta Miletič k Uzunoviču in mu je podal ostavko na svoj položaj. Opazilo se je, da ni Uzuno-vič v tej ostavki nič omenil na seji ministrskega sveta, ki je bila včeraj. Besedilo ostavke se glasi tako-le: »V današnji »Politiki« je objavljeno, da je Štefan Radič, minister prosvete, na zborovanju v Pakracu med ostalini rekel tudi sledeče: »Ako se ne popravi promet, ako se bo kradlo vsak mesec po štiri tisoč ton premoga v Zagrebu, to je 32 milijonov kron, in to je ugotovil Krsta Miletič, ali kakor bi se to njega nič ne tikalo, ako se to ne zboljša, ne bo več minister za promet. To je jasno. To se je godilo brez njegove volje v njegovi odsotnosti, a ako on ne pozna načina, da to odpravi, potem zanj ni več mesta.« Ordinarna laž je, da bi se bilo kaj takega dogajalo v času, odkar sem jaz minister za promet. Ker vsebujejo te besede, ki jih je izrekel aktiven minister, obrekovanje in žalitve, preko katerih ne morem in nočem, mi je čast zaprositi Vas, getepod predsednik, da izvolite sprejeti mojo ostavko na položaj ministra za promet, ker ne želim, da bi imel še priliko sedeti za istim stolom s tako -bi-tango« in :vucibatiiio ; (potepuhom in lopovom). Zahvaljujem se Vam na dosedanjem zaupanju ter Vas prosim, gospod predsednik, da izvolite biti prepričan o mojem globokem spoštovanju. Krsta Miletič, minister za promet. IZJAVA KRSTE MILETIČA NOVINARJEM. Beograd, 13. aprila. Krsta Miletič je v svoji ostavki izjavil včeraj novinarjem: Dal sem ostavko danes okrog 10. dopoldne. Za tem sem'šel k Nikoli Pašiču kot načelniku stranke in sem ga obvestil o stališču, ki sem ga zavzel napram Radiču. Poudarjam, da sem napravil to že po izvršenem dejstvu. Imel nisem drugega namena, kakor da izstopim iz vlade. Kar se moje osebe same tiče, je stvar končana. Mislim, da moja ostavka ne bo imela licbengga odmeva v splošnem položaju. Vsa časopisna poročila so se izkazala dosedaj ket točna. Zato menim, da sem na podlagi teh poročil smel zavzeti tako stališče. Vse, kar je povedal Radič, je laž. Njegov glavni namen je političen. Dokler vodim jaz posle v kakem resoru. ne dovoljujem, da se kdo vanje meša. Po moji utemeljitvi ostavke sva za Radičem bel. Vstrajalbom na lem, da se moja ostavka čimpreje sprejme.« Na vprašanje, koliko je resnice na tatvinah pri dobavah je odgovoril Krsta Miletič: Od 1. 1923 do 1. 1925 je bila pokurjena določena količina premoga. Tako je nastala neka škoda. Vse to se je zgodilo’, ko jaz še nisem bil minister. Ko sem za to izvedel, sem odposlal komisijo, ki je imela preiskati in ugotoviti, ali je kaj škode in kdo jo je povzročil. — Jaz sem bil osebno razžaljen in sem tudi le za svojo osebo podal ostavko. Zato ta ostavka nima nobene zveze s političnim položajem.« Seja širšega glavnega odbora radikalna stranke bo 25. t. m. V zvezi z včerajšnjimi dogodki, od katerih je najznačilnejši ostavka prometnega ministra, je zanimivo zabeležiti, da je Nikola Pašič včeraj po posvetovanju, ki ga je imel s svojimi prijatelji v stranki, oiliočil, da se za 25. t. m. skliče širši glavni odbor stranke. Kot dnevni red je označen: »Razpravljanje o političnem položaju«. Tak dnevni red pomeni najširše pretresanje političnih vprašanj. Sodi se, da bodo tvorili začetek razprav odnošaji med obema skupinama v radikalni stranki. Zato izgleda, da poskusi nekaterih UZUNOVIČ! 0 OSTAVKI. Beograd, 13. aprila. Včeraj ob 6. zvečer je prišel Pašič v predsedstvo vlade k llzunoviču. V tem času pa je bil Uzuno-vič. ravno na dvoru, kjer se je zamudil več časa. Pašič pa ni hotel čakati na Uzunoviča, temveč se je vrnil domov. Uzunovič je bil na dvoru od 6'A do 7 5^, ko je prišel z dvora, je izjavil novinarjem, da je bil sedaj prvič, odkar je predsednik vlade, pri kralju in mu poročal. Novinarji so ga vprašali na to, kaj je z (.stav ko Ki ste Miletiča, na kar je odgovoril: Jutri bomo videli.« ntnammmamaasimKamamamtmmmmmmrmmmmat lomno SDS nikdar ne bomo sprijaznili. Toda so zopet stvari, ki se jih more brez škode za osnovno misel sprejeti in ozkosrčnost bi bila s pedanterijo ubijati možnost skupnih akcij za velik cilj. Iz teh vidikov presojamo mi politično značajnost in zato odklanjamo apriori-stično stališče tudi pri presoji političnega nasprotnika. mlajših radikalov, ki so si te dni prizadevali, sprte skupine pomiriti, niso uspeli in da misli Pašič na ostro borbo, v kateri bi eliminiral vse one, o katerih meni, da mu delajo v zadnjem času zapreke. Splošno mislijo, da je pričakovati burnih prizorov. O Pašiču se zatrjuje, da je odločen voditi borbo do skrajnih posledic, da zmaga na vsej črti ali pa podleže. Pričakovati je zato, da se bodo dogodki razvijali v hitrem in živahnem tempu in da pride v naši notranji politiki do senzacionalnih izprememb. Predsednik vlade Uzunovič je imel v svojem kabinetu posvetovanje s Krsto Miletičem. Navzoča sta bila tudi ministra Milan Simonovič iii Miša Trifunovič. Na konferenci so razpravljali c ostavki Krste Miletiča. Ko je Uzunovič odhajal s te sejo, je izjavil novinarjem: Popoldne sem pozval k sebi Krsto Miletiča in vse poskusil, da bi ga pripravil do tega, da spremeni stilizacijo svoje motivacije za ostavko* On pa ni hotel pristati na to. Zato sinoči Miletičeva o-tavka še ni bila sprejeta. Ko sem bil pri kralju, sem ga obvestil o ostavki in informiral o položaju, ki je nastal.« Ko so novinarji Miletiča vprašali, kaj je z ostavko, je izjavil: Jaz ostanem dosledno pri ostavki in pri njeni motivaciji.« Uzunovič je še na vprašanje novinarjev, če bi utegnila ostavka imeti večje pcsledice, odgovoril: »Mislim, da ni razloga, za to. Sicer pa vprašajte še na drugi strani!« Radičeva izjava. Zagreb, 13. aprila. Sinoči je prispel v Zagreb St. Radič iz Pakraca, kjer je bilo zborovanje HSS. Z njim je dopotoval dr. Ju raj K rnjevič, podsekretar v ministrstvu socialne politike in načelnik v ministrstvu presvete dir. Šajkovac. Minister prosvete ostane v Zagrebu dva dni. Ob tej priliki in glede na ostavko ministra za promet je izjavil St. Radič novinarjem, da besedilo njegovega govora, kakor je objavljeno v »Politiki« ni točno, ker je smisel poostren." St. Radič je, kakor je izjavil, rekel, da Miletič za to zna. a da ni krivec za to, on je to samo toleriral in naravno sem rekel, da on tega ne odobrava. Izjava je torej točna, ali je ton malo preoster. Ta stvar v ostalem ni nova. To je stara stvar in sem o tem že govoril tudi z Krsto Miletičem samim in s tedanjim predsednikom vlade Pašičem. To vprašanje sem načel tudi v ministrskem svetu. Ako je Miletič razžaljen, naj me toži pred sodiščem. Izgleda, da me je Miletič hotel izzvati z ostrimi in žaljivimi izrazi v ostavki. On želi, da pride do razracunanja. Smatral sem Miletiča za politika in nisem Vedel, da je on literat. To je vsekakor neka posebna vrsta literature, malo dekadentska. Na vprašanje, ali bo ta ostavka povzročila ostavko cele vlade, je odgovoril Ra-•j dič: Ni govora. Samo njegovo mesto se bo popolnilo in nič več. Krsta Miletič je s svojo ostavko samo olajšal vladi situacijo. Nam je celo prav ljubo, da je Miletič podal ostavko in ako bi je no bil podal, bi nas vseh pet podalo demisijo in tako izzvalo krizo vlade. Nato je izjavi! 'Radič, da se je delal pritisk na železničarje, da morajo na radikalsko zborovanje. Miletič je vodil v ministrstvu za promet partizansko politiko majhujše vrste. Ne more biti minister, kdor je tak strankar. In one stvari, ki jih je počenjal v Sarajevu. Imamo na stotine slučajev, ko se je zahtevalo od ljudi, da se vpišejo v radikalno stranko, ker sicer ne more človek postati niti navaden zavirač. Tak človek pomeni smrt za promet. To je mnogo nevarnejše nego n. pr. v šolstvu. V prometu ne sme biti nobenega, partizanstva, pa tudi sami radikali so proti temu, da .bi se na tak način postopalo. O tem sem z mnogimi govoril. Pa recimo, da dobe vseli 60 tisoč uradnikov in delavcev, ki so v prometu, kaj je to proti trem milijonom kroglic. Miletič je vsekakor najnesposobnejši minister. Treba je samo pogledati, kaj je napravil v poljedelstvu. Trdno sem prepričan, da se radikalni klub ne bo z njim strinjal. Na vprašanje, ali misli, da je Miletič napravil ta korak sporazumno s Pašičem, je odgovoril Radič: Ako ga je vprašal, je dobro, ako ga ni vprašal, je slabo. Pašič je predsednik stranke in Miletič se je moral v tej stvari najprej obrniti nanj. Pašičev položaj je sedaj močnejši, kakor pa je bil takrat, ko je bil predsednik vlade. Tako je v vsaki stranki, kjer vlada parlamentarni režim. Meni je prav lepo, kadar nisem minister, lepo pa mi je tudi, kadar sem minister. Lepo mi je celo, kadar sem v zaporu, a še lepše, kadar nisem. PRED OSTAVKO CEHOSLOVAŠKE VLADE. Praga, 13. aprila. Pričakuje se, da bo Čemyjev kabinet čez nekaj dni podal ostavko. Na njegovo mesto bi prišel nov kabinet s sedanjim ministrom za socialno politiko Scliifflom na čelu, ki je znan kot zaupna oseba predsednika Masaryka. Potreba reforme volilnega reda. Ne samo pri nas, temveč skoraj v vseh državah. kjer Lma parlamentarizem še veljavo, se čuti potreba, da se volilni red izpremeni. Tako je danes na dnevnem redu diskusija o , nujni reformi volilnega reda v Avstriji, Če- • škcalovaški in Franciji ter morala bi biti tudi pri nas, če ne bi vladalo tako splošno mit- ' vilo. V vseh modemih parlamentarnih državah i -e vrše volitve po proporcionalnem volilnem j redu. Da je ta princip teoretično najbolj pravilen, je golovo, ker pravi namen volitev more biti samo ta, da se potom volitev čini najbolj jasno spozna pravo mišljenje ljudstva. In po proporenem volivnem redu se tudi dejansko more uveljaviti vsaka le količkaj utemeljena skupina. Ravno v tem pa je s praktičnega stališča tudi največja napaka proporcionalnega volivnega reda. Zakaj čisti in neomejen proporc silno pospešuje nastajanje strank , in slabe posledice lega rezultala smo dodobra -poznali tudi v Sloveniji. Saj je nastopilo v mariborski oblasti skoraj toliko strank, kolikor poslanskih mest je bilo za oddati. S tem pa je onemogočena delazmožnost parlamenta in bili bi v večnem krizarenju. Če se že danes skoraj ne da doseči zadostnega sporazuma med samo dvema strankama, kakšne težave pa bi bile šele, če bi bilo treba delati za sporazum med desetimi in še več strankami. Zato se je v vseh državah omejilo proporc z raznimi določbami in najbolj z določbo vetrne liste. Pri volitvah ne more nastopiti kot kandidat posameznik, temveč volilee ima izbirati samo med listami, ki jih postavijo stranke. Posledica 'tega pa je, da volijo poslance pravzaprav stranke in ne volilei in da se poslanci ne čutijo odgovornim volilcem. temveč svojim strankam. Ta diktat strank pa je za političen razvoj države silno škodljiv, ker ubija demokracijo. Zavest politika, da je odgovoren volilcu. je namreč glavno bistvo demokracije. Vezane liste pa to odgovornost ubijajo. Ker kakor hitro je stranka postavila svojo listo, potem ne gre več za posameznega kandidata, temveč za stranko. Zato je za poslanca samo to važno, da pride na listo in sicer če mpgoče na prvo mesto, ker potem je njegova izvolitev zasigurana, pa naj je volilee še tako s svojimi prejšnjimi obljubami opeharil. Ni pa to edina slaba posledica. Ker gre samo za stranke, skušajo vse stranke s čim bolj vabljivimi gesli prelicitirati vse druge konkurentinje. Demagogija je nujna posledica ■te kričave in samo na instinkte proračunjene agitacije. Le prenaravno je, da je potem z novoizvoljenim'parlamentom vse nezadovoljno. Zakaj volitve niso poslale v skupščino najbolj sposobne ljudi naroda, temveč le one, ki najbolj zvesto ubogajo klike, ki imajo strankarski aparat v rokah. Te klike odločujejo tudi pri volitvah, kar so skoraj brezr-fzjemni neuspehi disidentov v vseh pokrajinah jasno dokazali. Ker so vse te napake vezane liste evidentne, se je poskušalo že v mnogih državah te napake odpraviti. Tako »je n. pr. na danskem že od leta 1855 vpeljan sistem prostih list. ko more volilee poljubno izbirati med vsemi predloženimi kandidati. Ta sistem pa ge za večje driave le slabo priporočljiv, ker zahteva od volilca preveč političnega znanja. V Italiji so vpeljali pri zadnjih volitvah tako-zvani preferenčni sistem. Volilee se je moral odločiti za eno listo, mogel pa je dati vse glasove le enemu poslancu. Če je imela kandidatna tista n. pr. šest kandidatov, potem je mogel volilee s podčrtanjem imena svojega kandidata povzročiti, da je sicer stranka prišla na svoj račun, a glas volilna je dobil samo niegov kandidat. Ne glede na to, da je ta sistem tehnično zelc neumesten, pomeni dejan-:;ko_ le neznatno omiljenje strankinega diktata’. Mnogo bolj izdatne reforme volilnega reda predlaga v zadnji številki »Ost. Volksvvirta« dr. G. Engel man n. Po njegovem predlogu bi bil problem v tem, da se uvede pro-poreionalui sistem toda z volitvijo posameznika. In to na ta način: 1. Volivno število se določi že z votivnim redom. V Jugoslaviji je n. pr. tri milijone volivcev, ki volijo 300 poslancev. Vsakih 10.000 volivcev voli torej enega poslanca. (Računamo, da se 90 odstotkov volivcev udeleži volitev. Če je udeležba manjša, se zmanjša sorazmerno tudi število volivcev.) 2. Volivni okraj bi bil določen na podlagi stalnih imeniikov na ta način, da bi tvorilo število večino volivnega okraja. V Jugoslaviji bi bilo tako okoli 200 votivnih okrajev. Da bi bil poslanec .izvoljen, bi moral v volivnem c kraju doseči kvalifirano \ečino, to je volivno število. Minoritete, kakor tudi majoritete, ki ne bi v enem volivnem okraju dosegla volivnega števila, bi smele za enega ali več okrajev postaviti enega kandidata, ki bi bil izvoljen, če bi v vseh teh okrajih dosegel volivno število. Tako bi moral vsak poslanec sam osvojiti volivni okraj, volivcem je osebno odgovoren in ni več strankarski funkcionar. 3. Glasovanje. Vsalk volivec bi imel dva glasova. Z enim bi glasoval za stranko, z drugim za kandidata. Kratek primer: Če bi na primer v Ljubljani kandidiral dr. Krek, bi morda marsikalk naprednjak volil dr. Kreka, a obenem glasoval za napredno stranko. Tako bi volilee jasno povedal, da ni pristaš Krekove stranke, pač pa je za Kreka, ker ga smatra za najsposobnejšega. (Posebno pri nas bi bil tak način volitev zelo zdrav, da bi se že enkrat nehala ogabna špekulacija na izkoriščanje naprednih in sličnih instinktov.) Če voli voli-lec samo stranka rskega kandidata, potem se njegov glas pripiše tudi v dobro stranki kandidata. Če pa voli samo nestrankarskega kandidata, potem je seveda prevedba glasu stranki nemogoča. 4. Skrutinij. Volivna komisija določi, koliko glasov je dobil en poslanec in koliko glasov je bilo oddanih za stranko. Če je dobil poslanec volivno število, potem je brez vsega izvoljen. Kar pa je dosegel preko volivnega števila glasov, se ti razdele na 9tranke v razmerju, kakor se odnosi celokupno število na kandidata oddanih glasov na število strankam oddanih glasov. Če znaša n. pr. volivno Število 15.000 glasov in teh odpade na SLS 17.100, na SDS pa 900 glasov, potem se od odvišnih 3000 glasov prišteje SLS 2844, SDS pa 156 glasov. Volivna okrožja se razdele v \olivne okraje in te v volivne okrajne zveze. Kdor kandidira v več okrajih, mora doseii volivno število. Ko preostanejo samo kandidati (v Jugoslaviji n. pr. 100), ki niso dosegli volivnega števila, potem se seštejejo strankarski glasovi teh kandidatov z odviš-n i m i strankarskimi glasovi izvoljenih kandidatov in stranki se dodeli toliko mandatov, koliikorkrat se nahaja številn za sira.nko oddanih glasov v volivnih okrajnih zvezah. Mandate dobe poslanci po številu za njih oddanih glasov. Če je ta predlog dr. Engelmanna tudi za Jugoslavijo v celoti sprejemljiv, o tem naj odloči diskusija. Jasno .pa je to, da je tudi pri nas treba zbližati kandidata z volivcem dn da mera biti poslanec v prvi vrsti odgovoren volivcu in šele potem stranki. Le na ta način pridemo do dobrega parlamenta. Bližnji cilji fašizma. Odstop Farinaocija je najjasnejši kažipot za nadaljne cilje fašizma. Predvsem je jasno, da je Farinacci padel v boju z zagovornikom m voditeljem fašist ovvske zmerne politike ministrom Federzonijeni. »Ost. Volksvvirt pa navaja še drug vzrok, ko piše: Zakaj je moral Farinacci odstopil, je dane*^ jasno. Žrtvovan je bil klerikalcem, ki so stalno, odkar se je pričela fašistovska polemika proti kardinalu tuisparriju, zahtevali njegov odstop. Zakaj ludi v diktatorsko urejevani državi in zlasli \ laki državi, se mora vlada ozirati na gotove politične skupine. Farinacci jeva nasilnost je bila potrebna, dokler je grozil Matteoltlljev proces, sedaj pa je postavljena v rezervo. Toda zaenkrat samo v rezervo in Farinacci čaka, če bo rabil fašizem zopet nasilne metode. Za sedaj pa je prišel na Farinaccijevo mesto Tu rali. mož fašistovskega strokovnega giba-n ja. Z odstopom Farinaocija je zopet napredovala notranja konsolidacija fašizma. Vatikan je potolažen, strokovnim zvezam je narejen poklon in sedaj je fašizem okrepljen. da more pričeti z akcijo v zunamji politiki. Kani bo usmerjena lašistovska zunanja |>o-litična ofenziva, je danes čisto nejasno. Del svetovnega tiska, zlasti angleški.-je mnenja, da je z Brennerjevim govorom Mussolinija bilo čisto jasno povedano, da je fašistovska Italija za francosko-it ali ja lisko /vezo prot' Nemčiji. Toda iapremembe v italijanskem zunanjem min. ko so prišli na vsa vodilna mesta samo germanofili, dokazujejo, da temu ni tako. Tudi neizvršen dogovor o italijansko-iugostoveroaki vojaški zvezi priča, da so se od-iiošaji med Rimom in Parizom ohladili. Se najbolj jasno pa kaže novo pot fašizma v zunanji politiki Mussolinijevo potovanje v Afri- BORI;S GODUNOV. (K vprizoritvi v ljubljanski operi.) Modest Petrovič Musoigski je član petori-ce skladateljev — Balakirev, Borodin. ('ni. .Vhisorgski in Rimski — Korzakov —. ki - > dali Rusiji resnično nnrodno glasba. Rodil se je lela 1835 v Karevu ter umrl konnj 4ii 'let star v Petrogradu. Genijalna individualnost njegovega duha se izraža najbolj v njegovih pesmih, katerih mnogim je dal sani besedilo. Njegovi /Prizori iz otroške sobe j in .Pesmi in plesi .smrti spadajo danes med najpriljubljenejše točke velikomestnih ain-certnih dvoran. Davno pred II. VVolrou m ». Debussyjem je tesno spajal misel snovi m nje glasbeni izkaz. Resničnimi, resnica pi iv od blizu . kakor se je sam izrazil, mu gre nad vse. Petje mu je le izrazit govor v diskretnem spremstvu glasbe. Simfonične gradacije v \Vagnerjevem smislu ne ljubi, se manj |K)trebn. Bil je regent va časa Fedorja, sina Ivana Groznega. Fedor ni imel otrok. Zalo bi bil moral zasesti ruski prestol po ruskih postavah njegov mlajši brat Demetrij. Toda Demetrij je rani* umrl in ruski narod je bd vedno mnenja, da ga je dal umoriti Boris Godunov, da se je mogel potem sam polastiti prestola. Menih Gregorij Otrepjev je izkoristil [>oložaj ter raznesel novico, da Demetrij sploh ni umrl, temveč da se je čudežno rešil iz krvnikove roke. šel je v M >-skvo, se proglasil za Demetrija, zanetil vsi i-jo ter se po smrti Borisovi polastil prestola ruskih carjev. Opera je razdeljena v sedem slik, katerih vsebina je sledeča: Uc Na bojni ladji je sprejel pred svojim od-hedem Mussolini fašistovske tajnike in na bojni ladji obišče Libijo. Neprestano in intenzivne eberoževanje Italije pa nadalje dokazuje, da pripravlja fašizem v zunanji politiki cdloene ukrepe. Libija meji na Tunis. « Je v?led številnih tam bivajočih italijan-SKitii kolonistov v programu italijanskih irre-denhstov. In dejansko je že tudi nastopila Italija kot protektor Italijanov Tunhsa. Seveda pa je Francija dosledno odklonila v>aiko besedo o italijanskih, tudi le moralnih pravicah do Tunisa, ker je ta za Francijo prevelike važnosti. Ravno pred kratkim ie zborovala v Tunisu konferenca severnoafri-t ,1 ira"fosklhv komisarjev, ki je odkrila, «ako velike važnosti je Tunis za Francijo £!•, Ugotovljena saharska železnica, ne bo debila. Francija v Tunisu samo vojakov, temveč tudi žito, bombaž in fosfate, sploh vse ar Je za francosko gospodarstvo važno in kar more utrditi frank. Zato gledajo v Parizu -* ussclinijevo pot \ Tripolitanijo zelo neradi. Ima sicer Mussolini vso pravico, da obišče italijansko .kolonijo, toda zakaj ravno sedaj? Ali se hoče diktator Italije osebno prepričati, če se izplača zaradi Afrike spremeniti italijansko zunanjo politiko? Na vsak način je jasno, da fašizem dosledno izpopolnjuje svojo politiko in da je naša dolžnost biti čim najbolj na istraži. Kot ena glav-v nih posledic te naše naloge pa je, da je dobra naša notranja politika, ker je še vedno zadovoljnost državljanov največja obramba države in močnejša ko tudi najbolj moderno orožje. Polltlfen« vesti. — Pašičeve namere. Odkar je Pašič odstopil predsedništvo vlade Uzunoviču, se opaža, da ga obiskuje vedno manjše število prijateljev, ki bi se pni njem Informirali o politični situaciji in bi ga vprašali, kaj mme-Tava. Pašič se s svojo najbližjo okolico rizgovarja povsem reservirano in .nerad daje politične izjave celo svojim najintimnejšim prijateljem. Splošno se misli, da se Pašič pripravlja za odločno borbo proti svojim nasprotnikom in se veruje, da bo ostal v tej borbi do konca nepopustljiv. Na to kaže tudi demantiranje vesti ki so naglašale, da se pomirjata oba sprla tabora v radikalni stranki. Seja glavnega odbora bo burna in usodna za radikalno stranko in to tem boli, ker Pašič ne mara popuščati pred ljudmi, ki jim je on pripomogel do politične važnosti. Pašič namerava potem, ko 'bo uredil vsa notranja vprašanja, določati svojega namestnika, ker on zlasti v poslednjem času misli za lo, da se umakne pozneje iz političnega življenja. Vprašanje namestnika bo Pašič sami rešil in sicer po proslavi svoje osemdesetletnice, nakar se bo, kakor se splošno pričakuje, 'umaknil s političnega pozorišfa. — Poslednja irtva radikalne stranke. Pod tem naslovom objavlja »Samouprava* uvodnik, v katerem z vsem pa losom poudarja velikansko žrtev, ki jo jo doprinesla radikalna stranka s tem, da je pristala, da se sestavi vlada brez Pašiča. Na široko proslavlja nato 'Samouprava« velike Pašičeve zasluge in zatrjuje, da je vsa radikalna stranki danes bolj ko kdaj udana svojemu voditelju. Slavospev na Pašiča se konča z opominom na HSS. Narodna radikalna stranka je za sporazum in dolkaz lemu je, da je zavoljo sporazuma žrtvovala Pašiča. Toda to je poslednja žrtev in sedaj sme radikalna stranka z vso pravico zahtevati, da tudi HSS dokaže enako mlanost sporazumu. Če pa te udanosti ne bo, potem pač nihče za posledice ne more delati odgovorne radikalne stranke. Pisava »Samoupra-ve< je precej jasna. Mi smo žrtvovali Pašiča, a HSS mora žrtvovati St. Radiča. — Toda Samouprava« pozablja pri tem odločilno malenkost. Nikola Pašič je padel vsled «ina Radeta, a kje je sličen vzrok pri St. Radiču? =: Seja širšega odbora radikalne stranke se vendarle skliče. »Dopisniku >Politike je Nikola Pašič prvotno čislo decidir.mo izjavil, da se vrši dne 17. aprila seja širšega odbora ladikalne stranke in da pride na tej seji do razčiščenja odnošajev v stranki. Proti sklicanju seje širšega odbora stranke pa so nastopili vsi radikali, ki upajo, da >se vendar more še ohraniti edinstvo stranke in ki so prepričani, da bi seja širšega glavnega odbora nasprotja v stranki samo povečala. Prizadevanja teh radikalov so imela tudi uspeh in soja širšega odbora radikalne stranke je bila, kakor smo poročali, ( dgodena. Po zadnjih vesteh pa se ta seja vseeno vrši, čeprav malo kasneje. Pašič namreč vztraja na tem, da se seja skliče. Zato se be ludi sklicala. Seja bo odločilne važnosti za nadaljui potek naših notranje političnih dogodkov in se zato priča- kuje 7 velikim zanimanjem. V zvezi s tem so tudi beograjski desničarski listi pričeli s širokopotezno propagando velesrbstva, ki da edi-je orientiran v ameriškem smislu. Vupejfu pa ie zapustil Čangsolina, ki je v službi Japonske, (ieneral Feng, ki je simpatiziral z Rusi. pa se je moral docela umaJcniti iz političnega življenja. Kako dolgo bo ta sprememba držala, je seveda čisto negotovo. = Upor v Solunu. Po zadnjih vesteh je; vidno, da je bil upor v Solunu mnogo bolj resen, kakor pa je poročala vlada. Upor m izbruhnil samo v Seresu, temveč tudi v dni; gih garnizijah. Upornikom so se pridružili tudi letalci. V hipu, ko so ti javili, da je bro-doivje že dospelo pred Solun, so voditelji upornikov izgubili pogum ter pobegnili na aeroplanih ter prepustili vojake njih usodi. ■Letalci so nato bombardirali Solun in v mestu je nastala silna panika. Časopisi govore, da je bilo dvesto ljudi ubitih. — Ujeti vojaki so bili nato takoj izročeni vojnemu sodišču. Aretacije pa 60 se pričele tudi v Atenah. Med drugim so bili aretirani general Maheia in oba šef-urednika opozicionalnih listov. — Režim g. Pangalosa je torej na Grškem le malo priljubljen. Beležke. Iz »Nove Dobe«. Na tem sestanku (celjske SDS) je bilo storjeno več sklepov za okrepitev organizacije (SDS), ki se tako močno razvija.« .. . Da, tako močno se razvija celjska SDS, da bo kmalu izgubila — župana. Le tako naprej! »SLOVENCU« V ALBUM. Davidcvičeva »Slcbodna Tribuna« piše o novi vladi: ... Če se vse upošteva, potem treba teči: Radič je žrtvoval svojo doslednost — to je: uič; radikali so žrtvovali Pašiča, t;i je: vse! Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, ponedeljek, 12. aprila 1926. V rednole: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 201, zaiklj. 201. — Blago: Oves rese tani, fco vag. slov. post, 1 vag., den. 210, bi. 210, za ki j. 210. borzi-: Zagreb. 12. aprila. Devize: Newy°rk cek 56.663—50.937, London izpl. 27o."9—2ib.J», čel.- 275.79—276.99. Pari/ 195—197, Praga 167.97—168.97, Curih 1094.769—1098.769, ček 1094.62—1098.6, Dunaj 800.46—804.46, Berlin 1252.25-1356.25. turih 12. aprila. Beograd 9.125, Nevvvurk 518 125," London 25.20125. Pariz 17.73, Praga 15 35. Milan 20.835. Bukarešta 2.14, Dunaj 73. 075. Berlin 123.375. Sofija 3.75. Budimpešta 0.007250. X Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne fl. aprila 1926 pod predsedstvom «■ dr. Karl Trillerja svoj redni občni zbor- Odobitl se jo računski zaključek za minulo leto in pntrdilo predlogu upravnega svetat na 11/, dividendo Kupon delnic št. (> se bo torei vnovčil ročenši s 5. aprilom 1926 z. 11 Din pri Li«^' tjanski kreditni banki v Ljubljani. WWr Bank-Verein hrvatski podružnici v Zagrebu in pri Prvi hrvatski štedioniei v Zagrebu. Prva slika: Boris Godunov, ki se je polastil prestola tako. da je umoril malega carjeviča Uimistrija, je kronan in >!opa med slavnostno procesijo v cerkev, kjer se po- kloni senci svojih prednikov. Narod ga na- vdušeno slavi. Druga slika: Starček Pimen piše ruski letopis fn končava z umorom Dimitrija. Navzoč je Grigorij Otrepjev, katerega muči ludi v .sanjah Častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo 'korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju, za katerega se pozneje izda. Tretja slika: se vrši v ki*»i na . meji. Dva vagabunda, Varlaam in M.lsaJ • pična za rusko življenje, sta 1>1‘‘P® ■>’'■ , Otrepjeva, ki je pobegnil iz s®™°s.,11109tan policija, ki ršče Otrepjeva, kal1 ‘ je bil že naznanil obla sli. Toda zv.loM m smelost Otrepjeva rešita. Četrta slika: se god. v sobi carja Bjr^i. V njegovi družini vlada prijateljstvo toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa muči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svoie«a naroda. Knez sujski mu prinese /daici vest o groznem pojavu: ubil carjeva« 'e tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi car /ai>*le strašni dblasti svoje težke vesti. Peta slika. Deklice slave lepoto svoje gospodarice Marine, hčerke vojvode Sandam ir- skega. Lažni Dimitrij je vanjo zaljubljen. Mar na ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska j , ivostati ruska carica. Zato ga podpihuje na boi in mu obljubi ljubezen, ce postane car. šest. slika se dogaja pod mestom Kromi. (itreolievi l.ristaši so naščuva i sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Ilruščova. V to pride od rojstva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak. komur je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil agitj' rata uspešno za Dimistrija. Nastopita dva zuita, Id sta simbol nesreče Dimitrija, za časa svojega vladanja je dovolil rali papizem. Sodrga boJetAi^ pozabi in hod Dimitrija .ju reši. Naio^ gre navdušeno za posvetujejo v grn- Sedma slika Knea Sujski> sovr.,ž. novih palači v pripoveduje o bolezni carja, m k Borisov liro P l J pi gl carjeviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sile. Car čuti bližino smrti, poslov se od svojega sina in hoče v samostan, da najde tam odpu^čenje z;i Toda umira tik svojega prestola, katere*, je osvojil za lako groezno ceno. Dnevne vesti BREZ SOCIALNEGA ČUTA. Poleg težke gospodarske škode, ki je zadela Slovenijo vsled znane mladinske gonje proti Jadranski banki, je zlasii omeniti še eno posledico, ki jo je i-odila omenjena gonja in to je redukcija, ki jo je izvedla nova »Jadransko-podunavska banka«. V vsem je bilo odpušče-?! . ze nad pet sto uradnikov in med njimi so pili Slovenci v večini. Prvega aprila so se izvedle nadaljne redukcije pri Jadransko-Podunavski banki in od njih je bilo prizadetih 14 slovenskih uradnikov. Vsi ti uradniki so bili nastavljeni po službeni pragmatiki, ki je bila za nje primeroma se zelo ugodna. Sedaj pa jim je bilo od banke naenkrat povedano, da lahke ostanejo še v službi, če se odpovedo pravicam, ki jim jih '*aje službena pragmatika. Nekaj uradnikov •!e to tudi storilo, ker težko je najti danes službo, in ti so ostali v službi. Vsem drugim Pa je bilo odpovedano in sicer na način, da mrajo sedaj Mai banko tožiti. Mislimo, da ni za banko v posebno čast, ee se mora|jo odpuščeni nameščenci zatekati k sodišču. Vsaj v modernih državah se pričakuje tudi od bank, da so tako korektne do nameščencev, da .ti na sodnijo niti ne mi- Veliko manj kvalificirano pa je, če zahteva SST1 "gro?° izlite, SS iS*""1 “ ^ ..Mi ,*?a, takeSa postopanja oblast ne bi ipni * ker je oblast zainteresirana na Se vsa*da s° ? 6 aosaluten gospodar nad nameščenci. ' dzh'73*0 Se ^°Pmo’ ostal naš apel brez ~ P”l,ravku akad. društva »Jadran«, ki ga objavljamo v rubriki »Dijaški vestnik« pripominjamo: Popravek objavljamo, ker smo v to prisiljeni po tiskovnem zakonu. S tem pa r^-ifr- nlkakor IU' rečeno, da bi popravek le približno odgovarjal resnici. Ce izjavlja »Ja-< an., aa m samostojno demokratsko društvo, Potem nas samo veseli, da smatrajo gospodje za potrebno, da svojo pripadnost k samostoj-iji demokratski stranki demantirajo. Sloves dične SDS torej ni velik. — Kar se pa ostalih trditev popravka tiče, bo na nje odgovori naš informator, če se mu bo to zdelo posebno. — Sokolska slavnost v Beogradu. Izročitev Prehodnega darila, meča kralja Aleksandra slo lu kjtfhljana se je dzvršila na zelo s/\'n8Si" na™n. Slovesni izročitvi je priso-“'•••Ui krali « spremstvom, dalje mini-vcfn'e*in Nikola Užunovič, -minister ■s ter za D^a« Trifunovič, mini- p*.yle mini- ster ver Miša Trifn.,„ -. iavle »adič, mini- jMeniarurh skupin, ?areštast‘vo JsTinPpe’ Ts0k?.1fklh. društev iz raznih kra?ev ,ŽUp’®'lT' 36 Sledila sokol»ka akade Ja- Podoubnejse poročilo sledi "‘h sffi!nčnihila"iaMllaŠe ,r»(>vill,‘- Iz urad-govini ! podatkov o naši zunanji triu 1 *Niin«},1’ 1 smo uvoziW v preteklem le- 750 ’’ .,: t°!1 blaga v vrednosti 8 milijard Inn "Jonov dinarjev, izvozili pa 4,400.000 11 v vrednosti 8 milijard 904' milijonov dinarjev. — Dohodki iz taks in trošarine so bili meseca februarija sledeči: Iz taks 104,112.016 Din - v budžetu je 'bilo predvidenih 80,000.000 Din — k trošarine pa 62.185.811 Din — predvidenih je bilo 50.166.666 Din. — Konvencija o mednarodnem avtomobilskem prometu. V notranjem ministrstvu se 16. v.ržlIa ,e dni konferenca zainteresiranih 'ministrstev, ki je pretresala načrt konvenciji u mednarodnem avtomobilskem prometu. onvencija se sklene na mednarodnem kongresu, ki se vrši dne 20. t. m. v Parizu. Na «0Werenci v notranjem ministrstvu so bile lu(>i instrakcije za naše delegate. ./| ° državo bo zastopal na kongresu v Pari-JL®8® pariški poslanik Spatejkovic, za teh-pT, eksperta pa sta določena tajnik našega jSt'a Rybar' *n tajnik notranjega mini- ■ ■‘'Siva Dragoljub Savič, ki študira policijsko 'edo v Parizu ,u . Nov modem trg na Sušaku. Sušaška za uprava je votirala kredit 330.000 Din len novega modernega trga na SuSa- Pr.osf ’ prostor bo obsegal 450 m2. Na tem IflO stalo 18 stalnih paviljonov in stojnic za prodajalce. Raz3iriellie telefonskih in brzojavnih leiot v Bo ograda. Ministrstvo pošte in te odobrilo kredit 6,695.000 Din za -oiatttbo nove, oziroma raaSirjenje obstoječe uraajavne in telefonske kanalizacije v Beogradu. Razširjenje je potrebno radi novih instalacij. — Mednarodni kongres duševnih dclav- n 'i l)in' — Dalje je darovala ga. tu ’ mati pokojnega tovariša dr. Gnezde in fi 0 honorarja, ki ga primarij dr. Ješe od • ®re zdravnika ni hotel sprejeti, 200 Din. lzka/ani zneski so bili izročeni svojemu ■ inenu. — Savez izreka najtopleijšo zahvalo ■ememtim darovalcem, ki so se prvi spom-"■i zaslužnih borcev za svobodo. Pričakuje-»o, da bodo temu zgledu sledili še mnogi ug', ker se društvo hoče pobrigati za šte-'ne člane-dobrovoljce iz svetovne vojne, ki r° ysled brezbrižnosti poklicanih v skrajni edi s svojimi družinami, a so dovolj ponosni, i da ne marajo sami nadlegovati javnosti. Vse prispevke naj se pošilja na društvenega predsednika g. Vladisl. Fabjančiča, mestnega arhivarja, magistrat, Ljubljana. — Bi« dat, qui cito dat. — Odbor. — Sprejem carističnili oficirjev v rdečo armado. Kot poročajo sovjetski listi, je sklenila sovjetska vlada, da se dovoli odslej 'bivšim carističnim oficirjem vstop v vodilne ftunkenje rdeče armade. V poštev bi pa prišli samo oficirji s specielno vojaško znanstveno alii vojaško tehnično izobrazbo. Do tega sklepa je privedlo kompetentne faktorje pomanjkanje strokovnjakov v sovjetski vojski, pomanjkanje, ki je vojni pripravljenosti rde£še aimade zelo v kvar. Oficirji, ki se bodo dali vpoklicati na taka mesta, si bodo morali dati kajpada dopaeti strogo politično nadzorstvo. , .“ Pobijanje raka. V zadnji seji Nemškega knurgičnega društva, ki zboruje trenutno v Berlinu, je javil docent univerze v Konigs-bergu dr. Kurtzahu, da je povzel poizivus prenosa raka od človeka na človeka na. lastni osebi. Heroični zdravnik si je dal tirans-plantirati raka prsne žleze. Hotel je dokiaaati, da direktno prenešeni rak na zdravem človeku ni za življenje sposoben. Dokaz se je posrečil. Prenešeni rak je že črez nekoliko dni poginil. Tudi zdravniški poizkusi zdravljenja na raku obelelih s serumom, ki ga je ekstrahiral po prenosu raka iz svoje krvi, so izpadli negativno. — Žalostna vest za hribolazce velikega stila. Lastnik Grossglocknerja, Weiler v Es-senu, ki je hotel že pred nekolikočasa zapreti goro za alpinistični promet, je pa vsled viharja ogorčenja, ki ga je vzbudil s tem v iu-tistovskih krogih od te namere odstopil, se je sedaj definitivno odločil, da se posluži svoje ,pravice ter prepove hojo na goro za vse poletje. Avstrijsko planinsko društvo je vložilo zoper ta atentat energičen protest, ki pa ostane brez uspeha, ker je s pravnega stališča popolnoma irelevanten. — Poletni čas v Španiji. Španski kralj je podpisal ukaz, po katerem se ima uvesti s 1/. aprilom v Španiji poletni čas. Bojkot ameriških filmov na Madjar-skem. Pogajanja med madjarsko vlado in ameriškim filmskim sindikatom glede uvoza ameriških filmov na Madjarsko so definitivno lazbita. Ameriški sindikat je sklenil, da bo filijalko v Budimpešti razpustil ter dobavljanje filmov na Madjarsko ukinil. — Izpremembe v državni službi. V višjo skupino je pomaknjen inženjer gradbene direkcije v Ljubljani Josip Štolfa; za stalno strokovno učiteljico v osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani je imenova-mi Katarina Gnezda. Umrl je v Novem mestu vodja poslovalnice -Ekonoma« v Kamniku. Bil je vestna in marljiva oseba. Lahka mu zemljica! — Dve katastrofalni eksploziji na ladjah. Na dveh ladjah na reki Mississipi se je pripetila te dni eksplozija, ki je zahtevala veliko število človeških žrtev. Na petrolejski ladji »Wairring« v ladjedelnici v iNew-Orleansu je delalo kakih 200 delavcev. Nenadoma je nastala iz doslej neznanega •veroka silna eksplozija. Zračni pritisk je vrgel mnogo delavcev v z,rok. 5 oseb je mrtvih, 50 pa poškodovanih, od teh 19 'Smrtnonevamo. Nastali požar se je razširil tudi na neko angleško ladjo, ki je Ibila zasidrana v bližini. Moštvo angleške ladje se je rešilo s teni. da je poskakalo v morje. — Druga eksplozija se je pripetila južno od Ne\v-Grlean>sa. V angleško petrolejsko ladjo »Siivamus«, ki je pa-evaža- ei^T; seJe zfetela neka drt«a p65^- 5, p f Presekala jo je skoraj na dva dela. Pri tem je eksplodiral bencin ter po-ki.U vso reko s plastjo goreče tekočine. Gornji del ladje je docela zgorel, nakar se je ladja potopila. Posadka je obstojala iz 50 mož, od teh jih je 35 zginilo brez sledu, vsi ostali so težje ali lažje opečeni, vsi ti so se rešili s tem*, dit so poskakali v morje ter plavali pod vodo, dokler niso prišli izven okoliša, ki ga je pokrivala goreča plast bencina. — Velika letalska nesreča. Kot poročajo iz Londona sla trčila na aerodromu Henlovv dva vojaškaaeroplana. Obe letali sta padli na zemljo. Od pasažirjev jih je 5 mrtvih, ostali so težko poškodovani. — Velika povodujska katastrofa v Bagdadu. Pri Bagdadu se je zrušil 'te dni nasip ob reki Tigris. Nastala je velika poplava. 60 hiš je porušenih, 35 oseb je utonilo. Kraljevsko rodbino so morali rešiti iz palače, ki je ped vodo, v čolnih. Poplavljenih je skoraj 500 kvadratnih milj zemlje. -- Velik požar. Te dni je izbruhnil v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici požar, ki je dve posestvi z vsemi poslopji popolnoma upepelil. Pogoreli sta dve gostilni z gospodarskimi poslopji in hlevi. Prizadeta posestnika Kresnik in Vetsočnik sta bila sicer zavarovana, tod« škoda z zavarovalnino ni krita. ®‘'edi,1,|,,<»'i» n« plošči ledu. Na kanad- ^adl n nhn, —iSRal; ie izbruhnil požar. Po- ptaščo mož se ie rešila na p Co * u’ kl jo mečejo valovi sem in tifol Ponesrečencem je bil .i]™ , sein ''f: parnik. ' postan na pomoč neki — Samomor oficirja. V selu Ljubodruri pn Kmnanovem se je ustrelil te dni neši ii sk.i podporočnik Pavao Majstorovič, komandant kombiniranega letečega oddelka za preganjanje komitaSev. Vzrok samomora je dejstvo, da so Majstorovioa neprestano nadlegovale vojaške oblasti, ker je ustrelil nekega narednika. Narednik je bil Majstorovicev predhodnik na meistu poveljnika v Lju-bodragi. Ker je bil odstavljen in zamerajan /• mladim oficirjem, je bil stari narednik-dobrovoljec hudo užaljen in nekega dne je odrekel svojemu predpostavljenemu pokorščino ter potegnil zoper njega samokres, ‘toda Majstorovič ga je prehitel in ustrelil. Posledica tega je bilo dolgotrajno postopanje zoper podporočnika. Zaslišali so ga, aretirali, izpustili, zopet zaslišali, aretirali itd. Te dni je imel biti zopet aretiran. Da napravi neprestanemu nadlegovanju konec, si je pognal eno kroglo v prsi, drugo v sence in obležal mrtev. — Verska blaznost. Po vsej Vojvodini' in deloma v Slavoniji in Srbiji je zelo razširjena verska sekta »nazarencev«. Ti ljudje prenašajo s čudovito vztrajnostjo in potrpežljivostjo vse neprijetne posledice svojega prepričanja. Vsled te verske blaznosti je postala Ana Obolenska v Kiszetu v Banatu zločinka. Prepovedala je svoji mlajši hčerki hoditi v pravoslavno cerkev. Ker se je pa njena starejša hči temu protivila ter omogočila mlajši sestri, da je zahajala kljub materini prepovedi v pravoslavno cerkev, je pograbila mati železen drog ter ji razbila lobnajo, da je obležala na mestu mrtva. — Dr. Vukašin Markovič pred dunajskim deželnim sodiščem. Pred dunajskim deželnim sodiščem se je vršila te dni obravnava zoper znanega črnogorskega odmetnika dr. Vu-kašina Markoviča in njegovega nečaka Mirka. Zagovarjala sta se radi napačne prijave, vporabe potvorjenih listin in prestopka orožnega patenta. Dr. Markovič je trdil, da ga preganja jugoslovenska vlada zato, ker "je opozarjal Črnogorce že pred vojno, na nevarnost, ki jim preti od strani Srbije. Nato je ostro napadel Pašiča. izjavil je, da je bil kot ruski državljan med vojno v Srbiji delegat Rdečega kniža ter trdiJ, da ima dokaze zalo, da se je prilastil Pašič nekaj denarja Rdečega križa. Trdil je dalje, da ga je zvabila beograjska vlada z dozdevno amnestijo v zasedo ter aretirala, da pa se mu je posrečilo pobegniti s pomočjo potvorjenega potnega lista v Avstrijo. Dr. Vufkašin Markovič je bil obsojen na 24 ur zapora. Kazen je prestama s preiskovalnim zaporom. Kljub temu pa ostane v zaporu, dokler ne odloči avstrijsko justično ministrstvo o njegovi izročitvi. — Radi 4000 Kč umoril celo rodbino. Kmet Dollner v neki vasi na Češkoslovaškem je prodal te dni vole ter iztržil zanje 4000 Kč. Ponoči se je utihotapil doslej neznan lopov v njegovo hišo ter napadel s sekiro spečo rodbino. Dva -mladoletna otroka in dekla so mrtvi, kmet in njegov mlajši sin smrtno-nevarno poškodovana, dočirn utegne Dollner-jeva žena okrevati. ^Nepoškodovan je ostal edino 13 letni. Gašper, ki se mu je posrečilo neopaženo splaziti se s postelje in skriti. Bil je priča polkolja ter opazoval,'kako je brskal morilec po izvršenem dejanju po omarah in štel denar. Ko je zločinec odšel, je alarmirat deček sosede, ki so našli par kilometrov -ven protestni shod, ki se vrši v Golzovi dvorani. PredseStanek se je vrši! v pondeljek 12. t. m. v gostilni Pečnik. — Novo poslopje aa carinsko poštne urade v Mariboru. Po dolgotrajnem prizadevanju gospodarskih krogov je dovoljen v zadnjem proračunu kredit 1,800.000 Din za zgradbo novega poslopja za carinsko-poštni urad v Mariboru. Bil je že skrajni čas, ker dosedanji prostori ne odgovarjajo v nobenem oziru več. Vrhu .tega jih je te dni železniška uprava odpovedala. Carinsko-poštni urad v Mariboru‘je eden od največjih v državi ter oskrbuje ocaninjenje poštnih pošiljatev za 33 carinskih uradov in posreduje promet s severom in zahodom. m — Spor med trgovskim gremijem in društvom trgovskih pomočnikov v Mariboru je nastal vsled sprenieni.be delovnega časa in odprave 9 praznikov, po grešni ju trgovcev. Izprenvemiba delovnega časa se utemeljuje a tem, da se hoče izenačiti odpiranje in zapiranje trgovin, odprava praznikov pa s trdi-tvijo, da se nikjer ne praznuje toliko kot v Sloveniji. Veliko število praznikov je trgovcem v škodo, za podeželsko prebivalstvo pa neprilično radi nakupa potrebščin. Pomočniško društvo je na svojem občnem zboru v petek p noti temu sklepu najodločnejše nastopilo in se je bati, da pride med pomočniki in delodajalci do resnega spora. ATENTATORICA MIS GIBSON. Vse podrobnosti, ki ijih priobčujejo listi iz predživijenja atentatorice nris Gibson govore za .to, da je žena versko blazna. Živela je sko-ro vedno v nunskih samostanih, kjer je stene s svetimi podobami itakorekoč tapecirala. Kljub temu pa je fantazirala svoječasno da* Ije časa s tein, da bi umorila papeža. Živela je strogo vzdržno ter ni pila niti vina niti kave. Njen prvi poizkus samomora je bil nadvse teatraličen. Dala si je prinesti v so.bo kande-laber in sveče ter črnega blaga, s katerim je prevlekla stene. Improvizirala je iz mize in stolov majhen altar ter izpremenila sobo na ta način v mrtvašnico, nakar se je vlegla v ' posteljo ter ustrelila v prsi. Po ponesrečenem samomoru (je izjavila, da se je hotela usmrtiti v čast in slavo božjo. Tudi drugi razlogi govore zato, da je bila abnormalna. Tako je hotela nekoč nekega otroka, ki ga je srečala slučajno na cesti, zadaviti. Za domnevo, da je bila emisarska inozemskih sovražnikov in fašizma, ni indici j, pač pa se zdi, da je vplivala inozemska propaganda /oper fašizem na njen itak bolan duh še bolj destruktivno. Ko so jo te dni na kriminalni policiji fotografirali in zmerili so ugotovili na njenem telesu številne brazde, ki izvirajo od operacij in njenega prvega poizkusa samonfora — med drugimi ima c d reza n o tudi eno od grudi — polovici njenega obraza pa sta precej nesimetrični. — Mis Gibson ne kaže nobenega kesa. • »Tribuna, poroča, da je obiskovala pogosto siromašne delavske rodbine ter jim delila mi-lodare. Njihove tožbe so jo navdale s sovraštvom do Mussolinija. Čitala je pridno fašisitovske liste ter si za-črtavala mesta, kje se je nahajal Mussolini ob določenih dnevih i« kaj je delal. Kot poroča »Giornale d' Italian, je izjavila atenlatorica pri zaslišanju, da ni nobena ko-munistinja, da ima pa pač mnogo simpatij za boljševizem. Na podlagi posebnega zakona je najmanjša kazen za atentat na življenje Mussolinija 15-letna ječa, za slučaj da se poizkus posreči, določa zakon dosmrtno ječo. Kot poročajo iz Londona, nameravata priti v Rim sestra atentatorice in njen brat lord Ashbcurne, da se zavzameta zanjo. Prve znake duševnega razkroja so opazili domači pri njej pred štirimi leti. Bili so posledica smrti njenega brata Viktorja, o katerem se še danes ne ve, če je bil umorjen ali pa je izvršil samomor. Bolest radi izgube tega brata, ki ga ije nadvse ljubila, je vplivala na duh Violete Gibson, sicer pametne iz izobražene, toda nekoliko histerične dame tako porazno, da so jo morali oddati v sanatorij. Leta 1923, ko je bila zopet doma, je neke noči nenadoma izginila. Policija jo je našla na cesti z velikim nožem v roki. Nato je bila'oddana v blaznico. Po 6 mesecih so jo zopet odpustili, ne da bi mogli garantirati zdravniki, da je 'trajno ozdravila. Proti volji svoje rodbine je odšla lansko leto v Italijo, češ da tam za prismojene ljudi ni zakona >ter je ne morejo zapreti v tolažnico. Šport. Nedeljske nogometne prvenstvene teknse: SK ILIRIJA — SK SVOBODA 17 : 0. — Ilirija je postavila napram svojemu protiv-mku skoro ikomplelno rezervno moštvo, ki je visoko porazilo mlado Svobodo. Tekmo je sodil dobro g. Joža Smole. SK SLOVAN - ŽSK HERMES 2:2,- Tekma se je asopet vršila v znamenju incidentov. Vsled dejanskega napada svojega protivnika je sodnik kmalu v začetku izključil igralca Hermesa, tako da je Hermes igral večino igre z desetimi igralci. Slovan je igral precej surovo — videti je bilo klasične loule katerih avtor je bil Slovanov igralec Marehiotti. Na te foule je Hermes dejansko reagiral, kar je privedlo sodnika do tega, da je tekmo predčasno zaključil. V splošnem je imel Hermes smolo, kajti igral je v prvem polčasu proti vetru, v drugem pa proti solncu. Tekmo je sodil g. Možina, ki se pa ni izkazal dovolj energičnega. V bodoče bi bilo želeti, da merodajni faktorji vendar že enkrat zatrejo to podivjanost na igrišču, ki vede do dejanskih spopadov; prejšnja leta se slične stvari niso nikdar dogajale, izvzsm-ši lansko leto enkrat pri tekmi Ilirija : Primorje. Bilo bi v interesu zdravega razvoja nogometnega sporla, da se to v kali zatre. SK JADRAN - SK SLAVIJA 5:2-Jadran je nastopil, kakor v zadnjem času običajno, zopet z nekaterimi rezervami; v splošnem pa je izmenjal mesta svojih igralcev; tako je igral Pečnik v napadu, bivši goal-man Vidmar v obrambi in Vončina v goalu. Ta postava pa se nam zdi popolnoma ponesrečena, kajti Pečnik tik pred golom konstantno odpove in Vončina je skrajno ne-siguren v goniu. Slavija je s par predori v drugi polovici dosegla oba goala. Jadran je bil celo igro v premoči; rezultat ne odgovarja poteku igre. Tekmo bi moral soditi g. Fink; ker pa slednji ni prišel, je vstopil nveL sto njega g. Joža Smole, ki pa ni pokazal posebne odločnosti. ŽSK HERMES rez. - SK SLOVAN rez. 3 : II. — Slovanovo moštvo ni nastjopilo; visled tega je avtomatično doseglo gorenji poraz. SOKOLSKA AKADEMIJA. »Ljubljanski Sokol« naznanja, da bo predprodaja vstopnic za slavnostno telovadno akademijo — ki se vrši v sredo 14. t. m. — v torek 13. in sredo 14 med uradnimi urami, t. j. od 4. do 7. ure zvečer v društveni pisarni v Narodnem domu, pritličje levo. DIJAŠKI VESTNIK. Jug. napr. akad. društvo »Jadran« nam je pcslalo z ozir. na našo notico »Simptom boljših moralnih načel med slovenskim dijaštvom«, ta popravek: »Ni res, da bi se med društvenimi člani nahajal organizator denuncijaoij. Prav tako je neresnično, da bi v JNAD nastala kakršna koli struja, naperjena proti eni ali drugi osebi. Ni res, da bi kakršnakoli struja pretila z izstopom, in ni res, da bi društveno razsodišče imelo kakršnokoli takšno ali slično zadevo v rokah. Končno ni res, da bi društvo »Jadran« bilo »samostojno demokratsko«, marveč je »jugoslovansko napredno akademsko društvo«.« To In ono. ZLATO IZ SREBRA. Pariški kemik Jollivet de Castellot je javil te dni francoskemu finančnemu ministru, da se mu je po dolgotrajnih napornih poizkusih posrečilo rešiti problem alkimije ter proizvajati na umeten način zlato. Seveda more proizvajal zaenkrat zlato samo iz srebra. Metodo, je pisal alkimist ministru, obrazložil \ vseh podrobnostih posebnemu komiteju znanstvenikov, če se zaveže minister, da bo zahteval od članov komisije, da bodo molčali, dokler jih on ne razveže te dolžnosti. To je potrebno radi tega, je nadaljeval alkimist, ker je stvar velikanskega gospodarskega pomena ter bi omogočila, da bi se spravile razdrapane francoske finance zopet na noge. ' Ime Jolivet de Castellot je dobro znano tudi izven mej Francije. GOIetni znanstvenik je bil v svoji mladosti prominenten kemik. Pred kakimi tremi deceniji pa se je jel pečali s problemom umetnega proizvajanja zlata ter zašel s časom popolnoma v vode starih •alkimistov. Pred 20 leti je ustanovil v Parizu alkimistično družbo, ki šteje danes ‘20 članov. Tudi je spisal Jollivet de Castellot celo vrsto knjig o. poiakusih starih alkimistov, ki so povzročile med znanstveniki ostre polemike. Zanimivo, da je predlagal Jollivet ponovno raznim znanstvenim korporacijam javno diskusijo, vendar pa je bil njegov predlog vselej odklonjen. V nasprotju z modernimi alkimisti, ki skušajo doseči svoj cilj potom razkroji Ive atomov, bazira Jollivetova metoda na tradiciji starejših alkimistov, zlasti na zapiskih slavnega adepta Lscarisa. Pri prvih posrečeni hpoizkusih je dalo baje 22 unc srebra 2 unci zlata, Jollivet pa pravi, da je treba njegovo metodo samo Izpopolniti,, da postane njegova metoda tudi gospodarsko rentabilna. Vzgoja za zakon pri Kanibalih. Kot poročajo raziskovalca, eksistirajo v doslej še malo znanih pokrajinah Amaconskega veletoka plemena ljudožrcev, ki jih belokožci doslej še niso nikdar videli. Med drugimi nenavadnimi šegami teh ljudi so zanimive priprave deklet za zakon. Kakor hitro doseže dekle za možitev potrebno starost, pride v skrbno zastražen tabor. Izkušene matere krmijo svoje hčerke s posebnimi tradicionelni-mi jedili ter jih drže strogo ločene od sveta. Med to klavzuro se prično med očeti pogajanja o poroki, pri katerih igra glavno vlogo kupna' cena. Ko je kupčija sklenjena, peljejo deklico iz tabora v gozd. Tam jo privežejo k drevesu nakar jo obstopijo čarovniki in duhovniki. Da dano znamenje se ji približajo možje, oboroženi s šibami. Duhovniki into-inrajo, plešoči divje plese, starodavne pesmi, medtem, ko iščejo žensfce pod drevesi dračje. Tedaj začno možje deklico s šibami tepsti, dokler se od bolečin ne onesvesti. To se smatra kot dobro znamenje. To je dokaz, da so zapustili hudobni duhovi nfjeno telo ter zbežali na drevo. Mlado mučenico odvežejo ter jo odvedejo zopet v taborišče, kjer jo leči jo vešče ženske z zelišči. Ljubdatvo zažge nato dra- čje okreg drevesa, na katerega so zbežali zli duhovi in šibe, s katerimi je bila deklica tepena. Tedaj jo pride ženin lahko snubit in takoj, ko se ji zacelijo rane, se vrši z velikim pempojn poroka. Zakoni pri teh plemenih so vzorni. Ločitve so izredno redke, ic- pa zato. ker se ponovi pred vsako poroko šibanje .. ■ NAJELEGANTNEJŠI BANDIT SVETA OBEŠEN; Te dni je bil-v Konnektikutu radi nešievib n ih drznih vlomov in par roparskih umorov obešen G erah! Ghapman. Lopov se je odlikoval z izredno iznajdljivostjo in drznostjo ter z ekskvizitno eleganco. Svoje največje zločine je izvršil vse z monoklom v očesu in v brezhibni, dnevnemu času odgovarjajoči toaleti, večinoma torej v — fraku, ki je bil puneto mode in. elegance vedno »dernier eri«. Njegov vpliv na ženske je bil fenomenalen. Eden od njegovih najbolj uspelih coup-jev j,e bil vlom v poštno blagajno v Newyorku. Plen je .znašal 400.000 dolarjev. S tem denarjem je živel dalje časa brezskrbno, veselo in razkošno v najelegantnejšem okraju Ne\vyorka. Njegova življenjska tovarišica je bila oboževana krasotica, nastopal je pod imenom grof Gramercy ter izdal na dan povprečno 200 dolarjev. D vakrat je pobegnil iz ječe lin ko je vlomil meseca oktobra 1924 v neki safe ter ga je izsledil kmalu nato neki policist, je moža postave enostavno ustrelil, nato pa svoje delo mirno nadaljeval. Ko so imu postala končno tla vendarle prevroča, jo je popihal v Evropo, kjer je ostal do leta 1925. Povratek v domovino je postal zanj usodepoln. • Drastično sredstvo. Neika hišna posestnica v Caenu (Francija) se je trudila že dalje časa, da bi se bila iznebila dveh neljubih ji najemnikov. Ker pa je pri sodišču vselej pogorela, se je poslužila te dni radikalnega sredstva. Na vsežgodaj se je pojavilo pred hišo kakih 20 delavcev s krampi, lopatami, seikrrami itd. Odložili so svoje orodje, pometali mob.ilije strank na cesto ter jeli hišo po^ čarati. Vsi protesti deloži rančev niso nič pomagali: zvečer je bil na mestu hiše kup razvalin. Jack London: MOa?Sl4f ^FcIgF. Bile so trde kot železo. Opazil sem tudi, da se mu je vse telo nenavadno stisnilo, da so se mu mišice oblikovale okoli ledij, po hrbtu in preko pleč; da so bile reke malce vzdignjene in so se njegove mišice napenjale, prsti pa vpogibali, da so bili videti kot kremplji; da se je celo izraz oči izpremenil in da se je v njih prikazala pazljivost, opreznost in svit bojevitosti. »Stalnost, ravnovesje, je dejal in odnehal z napenjanjem, da je bilo telo mahoma zopet v mirnem stanju. »Stepala rabim, da se držim tal, noge, da stojim na njih, da mi pomagajo upirati se, z rokami, zobmi in nohti pa se borim, da ubijam in da mene ne ubijejo. Namen? Koristnost je boljša beseda.« Nisem se prerokoval. Videl sem ustroj prvotne bojevite zveri in name je naredil tako silen utis, kakor da bi bil videl stroje kake velike bojne ladije ali atlantskega parnika. Z ozirom na silni boj na sprednjem delu ladije sem bil presenečen, ker so bile njegove rane površne, in ponosen sem, ker sem jih tako spretno opral in zavezal. Z izjemo nekoliko večjih ran so bile ostale zgolj praske in obdrgnenja. Udarec, ki ga je bil dobil, pred-no je padel v morje, mu je odtrgal kožo na glavi v dolžini več palcev. To rano sem po njegovih napotilih očistil in jc sešil; preje sem še obril robove rane. I udi meča ene noge so bila precej ranjena in so bila videti kakor da bi jih kak mesarski pes razmesaril. Nek mor- nar, tako mi je pravil, se je začetkom boja zagrizel j vanje in je tako držal z zobmi, da ga je bil privlekel do vrha lestvice, kjer ga je z drugo nogo odbrcnil. Čakaj, da nekaj povem, Klada; kakor, sem že rekel, si jako pripraven človek,« je pričel Larsen, ko sem dovršil svoj posel. »Kakor že veš, smo brez prvega mornarja. Odslej boš postavljal straže, dobival na mesec petinsedemdeset dolarjev in na sprednjem in zadnjem koncu ladje te bodo nazivali gospod Van Weyden.« Jaz - jaz ne razumem plovbe, saj veste,« sem dahnil. x »Sploh treba ni.« Meni \ resnici ni do tega, da bi zavzemal visoka mesta,« sem ugovarjal. »Ze na sedanjem skromnem mestu je življenje negotovo in nevarno. Tudi nimam nobenih izkušenj. Nasmejal se mi je, kakor da bi bilo vse že urejeno. Nočem biti prvi mornar na tej peklenski ladji! sem zavpil kljubovalno. Videl sem, kako nvu je obraz otrdel, 'in oči so se mu zasvetile brez usmiljenja. Odšel je k vratom svoje sobe in rekel: Sedaj gospod Van Weyden, pa lahko noč!« »Lahko neč, gospod Larsen, sem odgovoril s slabotnim glasom. Šestnajsto poglv a je. Ne morem reči, da bi bil moj položaj kot prvi mornar ugodnejši sedaj, ko mi ni bilo več treba pomivati kuhinjske posede. Poznal nisem najenostavnejših dolžnosti prvega mornarja in slaba bi mi bila predla, »ur—'t—'j—it^T-1—i* ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, 99 »iiiuuvz nudi najtinejši in najokusnejši namizni fcis las vinskega kisa. JT ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. to, II. nadstropje, VSAKDO si lahko teboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših ŠIVALNIH STROJEV ^Orltasraer ter 35 nedosežnimi pletilnimi stroji m A. dlet" s* DUBIED". Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. da ne bi mornarji imeli z menoj sočutja. Poznal nisem nobene podrobnosti pri vrveh in takelaži, pripravljanju in ravnanju z jadri; venldar so se mornarji potrudili, da to me učiii v vsem — posebno Louis se je izkazal dobrega učitelja — in imel sem le malo sitnosti z onimi, ki so bili pod menoj. Z lovci je bilo drugače. Vajeni več ali manj morja so me smatrali kot nekako šalo. Bila p« ,ie tudi \ resnici pravcata šala za mene, da sem jaz, človek, ki je preživel fse življenje na kopnem, vršil službo prvega mornarja, ampak, da so me drugi smatrali kot šalo. io je bilo nekaj drugega. Izrekel nisem nobene pritožbe, trda Welf Larsen je zahteval glede men®, da se vsi kar najnatančnejše drže pomorske etikete — vse bolj, kot pri Johansenu. Konečno je s pomočjo batin, groženj in obilnim gedrnanjem vendarle ugnal lovce. Sedaj šele sem bil »gospod Van Weyden« na celi ladji in samo včasih se je prigodilc, da me je Wclf Larsen neuradno poklical z imenom Klada. Bilo je prav zabavno. Recimo, da se je veter obrnil za dve točki, ko smo bili pri obedu; ko sem odhajal od mize, mi je kapitan dal povelje glede na izpreme-njeni veter. Podal sem se na krov, pomignil Louisu, naj pride k meni, in od njega sem šele izvedel, kaj je treba storiti. Ko sem prebavil njegova navodila in dodobra obvladal potrebni manever ladije, sem čez nek j '(’ minut šel in dal povelje. Takih slučajev je bilo ve; ko odveč. Spominjam se na neki tak slučaj, ko se je Woll' Larsen prikazal, baš ko'sem pričel dajati povelja. Kadil je smotko in mirno gledal, dokler ni bil° povelje izvršene, nato pa je odšel piimo mene na zadnji del ladije. MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaijnn beseda 50 par. Tožnim srcem javljamo, da je danes preminul gospod Alfons Oblak vodja poslovalnice „Ekonoma v Kamniku. Pogreb prerano umrlega pokojnika se vrši v sredo, dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne v Novem mestu. Zaslužnega sodelavca ohranimo v častnem spominu. Ljubljana, dne 12. aprila tS>2<>. Osrednja gospodarska zadruga „Ekonom“ v Ljubljani. Uradnica s prakso, vešča knjigovodstva, korespondence, strojepisja ter všeh pisar-vi aq?nis 32S! R> MR?!11 takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnika pod šifro »Agilna 50 . DO.ŠLO! D0ŠLO! Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar došle 1 različnih barvah. Lepo-tifna grmovja, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Damam in gospodom se nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din ; 7_a vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek v na Propaganda, d. t o. z., Ljubljana, Selen~ burgova ulica 7/H- Sejmska restavracij* se odda za dobo letošnja ga velesejma od 28. jw>i-ja