Leto LXVIL, št. m Ljubljana, sreda 9. maja 1934 Cena Din 1.- Lsnaja vsa* dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrat & Din 2-50. od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, ljubljanska cest« telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon et. 6.'. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE. ()b kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.3.M. Rezultati sofijskega sestanka: Jugoslovensko-bolgarskl odnošaji v atmosferi vzajemnega zaupanja Ureditev gospodarskih vprašanj — Optimistične izjave Je vtiča in Mušanova — Povratek Jevtića v Beograd Sofija, 9. maja, Poset jugoslovenske-ga zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtića v Sofiji se je spremenil v veliko in iskreno manifestacijo bratskega sodelovanja obeh južnoslovanskih držav. Razgovori, ki jih je imel z bolgarskim ministrskim predsednikom Mušanovom, ponovni sprejem na bolgarskem dvoru in še posebej izjave, Id sta jih dala oba državnika, pričajo, da se odnošaji med obema državama razvijajo v smeri k popolnemu političnemu sporazumu, ki naj se ustvari na trdnih gospodarskih bazah, o katerih se baš sedaj vršijo vsestranska pogajanja v Beogradu. Med Bolgarijo in Jugoslavijo je ze sklenjen sporazum o železniških tarifah. Kakor sta napovedala oba državnika, bodo v kratkem podpisani tudi novi trgovinski sporazum, veterinarska konvencija med obema državama, konvencija o poenostavitvi postopka pri izdajanju potnih listov in ustanovljena bo komisija z nalogo, da prouči razvoj prometnih zvez med obema državama in pripomore k njihovemu izboljšanju. Paralelno k temu pa so Jevtićevi razgovo- ri v Sofiji rodili še velik političen sklep, da se bodo namreč vsa vprašanja, ki bi se pojavila v odnošajih med obema državama, reševala v duhu vzajemnega sodelovanja, ki naj okrepi prijateljstvo obeh narodov. Včerajšnji dogodki so se po kratkem Jevtićevem posetu pri metropolitu Štefanu pričeli s konferenco obeh državnikov v zunanjem ministrstvu. V začetku so prisostvovali tudi poslanik dr. Cin-car-Marković in Kjuseivanov, načelnik političnega oddelka jugoslovenskega zunanjega ministrstva Martinac, pomočnik bolgarskega zunanjega ministra Radev in ravnatelj političnega oddelka Pavlov. Po konferenci, ki je trajala cele tri ure, je bil jugoslovenski zunanji minister na dvoru, kjer sta ga bolgarska suverena pridržala na kosilu. Popoldne sta se Jevtić in Mušanov udeležila čajanke, ki jo je priredil poslanik dr. Cin-car-Marković, in sta dala bolgarskim novinarjem dve važni izjavi. Zvečer je jugoslovenski zunanji minister s svojim spremstvom po izredno prisrčnem slovesu zapustil Sofijo. Vsa vprašanja bodo kniafii rečena" Pomembni izjavi Jevtića in Mušanova o njunih razgovorih in bodočih odnošajih med obema državama Sofija. 9. maja. Po Čajanki, ki jo je priredil ju20t*lov-mf»ki poslanik dr. Cincer-M.iT-ković v >Union klubu«, sta Jevtić in Mj-šanov sprejela novinarje in Um dala dve pomembni izjavi. Miniatur Jevtić je bolgarskim novinarjem dejal: Odhajam iz bolsarak* prestolnice z najlepšimi vtisa. Prisrčni sprejem kakor tudi Dozornost. ki so mi jo izkazali v Sofiji, dokazujeta, kako močno se je razvila ideja zbližania obeh narodov. Nj Vel. kralj Boris rni je izkazal posebno čast. da me j? sprejel v dališi avdijenci. Pozornost, ki jo je pokazal napram meni. je napravila nam? najgloblji vtis. Popolnoma ?em zadovoljen i razgovori, ki sem jih imel 8 predsednikom vlade Mnšanorom in ostalimi bolgarskimi politiki. Vsa vprašanja, ki smo iili sprožili že v Beogradu, bodo kmalu za obe državi najbolje rešena. Naglasiti pa hočem, da je ustvarjena atmosfera popolnega medsebojnega zaupanja. Kaše nadaljnje delo bodo vodile vzajemne želje obeh bratskih držav, tako da ?e bo med nami razvilo fim prisrfnejše sodeloranje. Vam pa se kot sodelavcem za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije zahvaljujem. Name lahko vedno rac i nate. ne le pri d?lu za zbližanje obeh držav. marv?Č budi pri delu za balkansko in mednarodno sodelovanje. 2ehm. da se kmalu zopet vidimo in da bi tudi vi videli in spoznali Jugoslavijo in delovali za naše čim i«kr*nejše od- nošaje. Ministrski predsednik Mušanov pa je izjavil : Vi ste bili včeraj in danes pric-e top'ine in prisrčnosti, s katero smo spreieli svoiega odliSnega gosta, jugoslovanskega zunanjega ministra g. Jevtića. Želeli smo mu pokazati, kako zelo cenimo pripravljenost, e katero se je odzval povabilu bolgarske vlad?, da uradno obišče našo prestolnico. Ta obisk je, kakor veste, prvi obisk po vojni in vsi raz-imemo njegov veliki pomen. Storjen je velik korak na poti. kj sta jo naša vladarja zacrtala s srojimi nedavnimi sestanki. To je pot sporazuma in zbližanja. Po nje* gremo rudi mi in homo šli. ker mislimo, da le tako najbolje služimo interesom naših narodov in miru na Balkanu. Ta obisk g. Jevtića ne predstavlja samo srečne izpremembe. nastale v teku leta dni v bolgarsko-iugoslovenskih odnošajih, ki bo po mojem globokem prepričanju še bolj utrdila prijateljstvo med obema državama, temveč bo ta obisk imel tudi druge po^le dice. ker sva g. Jevtić in jaz porabila na-iine sestanke v to. da sva skrbno proučila celo vrsto konkretnih vprašanj, ki čakajo ureditve. Katera so ta vprašanja in do kakšnih rezultatov sva prišla, boste izvedeli iz uradnega komjnikeja. Žel?l bi dodati samo to, da visoko cenim te uspehe in da še enkrat povdarim svojo radost nad obiskom g. Jevtića. Uradni komunike Trgovinska in veterinarska pogajanja v Beogradu — Tudi vsa druga vprašanja se bodo uredila v duhu prijateljstva in vzajemnega sodelovanja O razgovorih Mušanova I il sinoči izdan naslednji Sofija, 9. maja in Jevtića je bi uradni komunike: Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Nikola Mušanov in jugoslovenski zunanji miaister Bogoljub Jevtić sta nadaljevala v Sofiji v amosferi zaupanja in prisrčnosti svoje razgovore, začete v Beogradu meseca decembra 1933 pod srečnimi avspiciji sestanka Nj. Vel. kralja Bolgarov in kralja Jugoslavije. Ugotovila sta popolno privrženost svojih držav delu n'ru in splošnega sporazuma. Glede vprašanj, ki posebno zadevajo njuni državi, sta oba ministra naglasila s posebnim zadovoljstvom srečno izvajanje ukrepov, katerih načela sta postavila že o priliki svojega beograjskega sestanka. Dosežen je sporazum o železniškihh tarifah. Pravkar se vrŠe v Beogradu razgovori med bolgarskimi in jugoslovenskimi delegati z namenom, da bi čim prej dosegla trgovinski dogovor in veterinarska konvencija. S proučevanjem 3raktičnih ukrepov za poenostavljenje for--ifl'riosri pri potnih listih in za olajšanje vez med obema narodoma je utrta pot za ^ovnffivo ureditev. Prav tako se bo brez JV?a ustanovila komisija z delegati obeh držav, ki bo imela nalogo proučiti vprašanje razvoja in zboljšanja prometa in pripraviti načrt dogovora v tej stvari. Oba ministra sta se med drugim sporazumela, da se bodo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu ali ki bi kdaj v bodoče prišla med Bolgarijo in Jugoslavijo na dnevni red, uredila v duhu. ki bo okrepil iskreno prijateljstvo med obema narodoma in jima zagotovil trajno in plodno sodelovanje. Poset kralja Aleksandra v Sofiji Sofija, 9. maja. NTa čajanki, ki jo je priredilo bolgarsko jugoslovensko društvo v Sofiji jugoslovenskim novinarjem. je zunanji minister Jevtić izjavil zastopniku »Utra«. da se je z Mušanovim razgovarjal o vseh vprašanjih, ki se tičejo Bolgarije in Jugoslavije. »Posebno pa sem zadovoljen«, j« nadaljeval, »z avdijenco pri kralju Borisu«. Kc ga je tedaj novinar vprašal, ali je s kraljem Borisem govori' tudi o posetu iugos!oven skega vladarja v Sofiji, je odgovoril Ra zume se. tudi o tem smo govorili Tcda Nj. Veličanstvi bosta sami določili datum poseta. Bržkone pa prispe Nj. Vel kralj Aleksander v Sofijo meseca junija ali septembra. Jevtićev povratek v Beograd Sofija, 9. ma.i2 A A. Minister g. Jevtić je s svojim spremstvom, snoči ob 20.05 z brzim vlakom odpotoval iz Sofije v Beograd. Slovo na postaji je bilo zelo prisrčno in pri jate! j«Vo. Nfl postaji so se zbrali ministrski predsednik Mušanov z vsemi ministri, zastopnika kralja Borisa svetnik Graje v in a d ju ten* t-^Tta polkovnik Pa-nev, šef dvome pisarne Dmdanov, predsednik sobranja Malinov. sofijski metropolit Štefan, šef g -bralnega štaba general Rakardžijev. komandant sofijske garnizi-je general Stolarov, ravnatelj bolgarskih železnic Boškov, in veliko število drugih oseb tako iz vrst parlamenta, član' diplomatskega zbora zastopniki bolgarskega in tujega tiska, člani poslaništva kraljevine Jugoslavije v Sofiji, jugoslovenski vojaški ataše polkovnik Petkovič. člani jugoslo-venske kolonije v Sofiji na čelu s predsednikom kolonije Niko Krstićem. Z min'strom so odpotovali do obmejne postaje Dragoman predsednik bolgarske vlade Mušanov. bolgarski poslanik v Beogradu Kjoseivanov niš poslanik v Sofiji Oincar-Marković in ataše za tisk na jugo-slovenskem poslan:^*v: Pavel Jevtić. Pred odhodom vlaka je sofijski metropolit Štefan blagoslovil in poljubil ministra Jevtića in predsednika bolgarske vlade Mušanova ter jima želel srečno pot in mnogo uspeha pri delu za bodočnost. Tudi vsi drugi prisotni so se prisrčno poslovili od jugoslovenskega z^i^njega mi" nistra. Z ministrom Jevtićem so odpotovali iz Sofije tudi jugoslovenski novinarji. Beograd. 9. maja. Zunanji minister Jevtić se je po đ vođine vnem bivanju v Sofiji ob 6.30 vrnil v Beograd. Na postaji so ga sprejeli njegov namestnik poljedelski minister do*. Dragutin Kojić. češkoslo-vašfcj poslanik Wellner, osobje bolgarskega poslaništva in višji uradniki našega zunanjega ministrstva. Naš zunanji minister bo danes popiol-dne sprejel novinarje in jim dal posebno izjavo o rezultatih svojih razgovorov v Sofiji. Pogaiania v Beograd« Beograd, 9. maja A A. Bolgarska in iugo-slovenska delegacija sta imeli včeraj svojo prvo plenarno sejo v dvorani ministrstva za trgovino in industrijo. Pred sejo je sprejel bolgarsko delegacijo trgovinski minister g. Demetrović. Na plenarni seji je bolgarsko delegacijo pozdravil predsednik jugoslavenske delegacije Milivoj Pilja. načelnik mimstrstva za trgovino in industrijo. Na njegov pozdrav je odgovoril predsednik bolgarske delegacije dr. Dečko Karadžov. Oba predsedn;ka sta izrazila željo, naj bi se čim prej dosegel smoter, ki bo zadovoljil obe stranki, s čimer bi bilo konec dolgoletnega nepogod" benega stanja med obema državama in bi se odprla vrata tesnim medsebojnim gospodarskim odnošajem. Nato so takoj prešli na dnevni red in so izvolili skupne odbore za posamezne partije pogodbe. Odbori so se precej konstituirali in začeli razpravljati. Sporazum v obmejnem prometu z Albanijo Beograd, 9. maja. AA. Včeraj so zastopniki kraljevine Jugoslavije in kraljevine Albanije podpisali protokol o izvajanju sporazuma o obmejnem prometu. Protokoi ureja podrobnosti o izkoriščanju dvolastniških posestev ob meji, o prihajanju obmejnega prebivalstva s svojimi pridelki na tržišča sosedne države, o paši, o zdravniški praksi in o drugih vprašanjih v zvezi z obmejnim prometom. V imenu kraljevine Albanije so protokol podpisali tukajšnji albanski poslanik Rauf Fizo in pomočnik ministra za zunanje zadeve Berati. v imenu kraljevine Jugoslavije pa pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Božidar Purič, šef balkanskega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Ivan Subotič in načelnik ministrstva za trgovino in industrijo Milivoj Pilja. Protokol stopi v veljavo, čim ga obe vladi potrdita Danes priredi pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Purić albanski delegaciji uradno kosilo. Grško-turško prijateljstvo Uspešni razgovori generala Kondilisa s turškimi državniki Ankara, 9. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Po razgovorih generala Kondilisa v Ankari so izdali tole uradno poročilo: Grški vojni minister general Kondilis je prišel v Ankaro v spremstvu šefa generalnega štaba generala Kaniotisa, da prijateljsko obišče turško vlado in da se s turškimi državniki razgovarja o vprašanjih, ki zadevajo Turčijo in Grčijo in druge balkanske države. Generala Kondilisa in generala Kaniotisa je sprejel predsednik turške republike Gazi Mustafa Kemal. Raz-govarjala pa sta se tudi s predsednikom turške vlade Izmetom pašo, z zunanjim ministrom Tevčiom Rušdijeme Bejem, z vojnim ministrom in ? šefom generalnega štaba Vsi ti razgovori so se vršili v zelo prisrčnem razpoloženju. Med razgovori so ugotovili, da Turčija in Grčija popolnoma soglašata glede velikega pomena prijateljskega pakta, ki daje poroštvo za nedotakljivost njunih mej. Zato sta obe državi sklenili, da tudi * prihodnje ostaneta v tesnih prijateljskih stikih, ker sta prepričani boj-5 kakor kdaj prej, da bo to prija- teljstvo obrodilo najboljše sadove gled ohranitve miru Ugotovili so tudi, da ostaneta Grčija in Turčija zvesto privrženi balkanskemu paktu. Od tega pričakujeta najboljše sadove. Obisk generala Kondilisa in njeerovih sodelavcev je omogočil prisrčne manifestacije in neposredne stike med vodilnimi osebnostmi obeh držav, kakor tudi manifestacijo prisrčnega tovarištva ■ turškimi oficirji V turških političnih krogih je pot generala Kondilisa, njegovo bivanje in razgovori, ki jih je imel. zapustili najboljše vtise. Ankara, 9. maja. A A. Anatolska agencija ooroČa: Grški vojni minister central Kondilis ie CTiofi ob 19. uri svojim spremstvom odpotoval iz Ankare. Od generala Kondilisa **o se na postaji poslovili pr*d-r-ednik turške vlade Izmet paša f» Člani ^lađe in diplom a tekecra zbora. *&w.7wmxtimB> politika Gotnbos ponavlja nemogoče zahteve madžarskih revi-zfonistov — Tudi Mussolini proti sedanjemu stanju v Podunavju Budimpešta, 9. maja. Ministrski predsednik general Gora bos je podal snoči v parlamentu daljši ekspoze o madžarski zunanji politiki, ki je izzval zaradi svojega hudo ravizionističnega značaja v vseh političnih krogih pravo senzacijo. Gdmbo? je med drugim dejal: V službi revizionističnih idej »i moramo v podunavju spet priboriti one meje, ki nam bodo omogočile gospodarsko in kulturno blagostanje. V tem pogledu nam bo prijateljstvo z Italijo v največjo pomoč. Rim je popolnoma razumel madžarske težnje. V svoji genijalnosti je Mussolini spoznal, da v Podunavju ni mogoča nika-ka rešitev politične, gospodarske in kulturne krize razen one, za katero se zavzemajo Madžari Tudi madžarsko-avstrijsko prijateljstvo je povsem naraven plod našega sosedstva in vzajemne politike. V spor med Avstrijo in Nemčijo se madžarska vlada ne bo vmešavala. V nobenem primeru pa ne želi podpirati političnih tendenc tujih držav glede tega vprašanja. Mi se moramo zavedati, da živi v naši so?edšeini narod, ki šteje 70 milijonov ljudi, ki bo vedno odločilno vplival na uredite-, razmer v Podunavju. Tudi z drugimi državami si jo Madžarska ustvarila prijateljske stike. Kar pa se tiče razmerja napram Mali antanti, ga Madžarska nikoli ne ho preftojain zc^lj le z gospodarskega vidika. Tiranskih mej niso določili politiki in zgodovinarji, manpf častniki. Gombos je govoril o notranjepolitičnih vprašanjih. Glede novega volilnega zakona je izjavil, da se zavzema za tajno glasovanje. Vsekakor pa je treba to vprašanje, ki je na Madžarskem že nekaj let aktualno, rešiti z zakonom po pravni poti. Poljski zunanji minister na potu v Bukarešto Varšava, 9. maja. Poljski zunanji minister polkovnik Beck se ie davi s svojim spremstvom odpeljal v Bukarešto. Poleg drugih ga spremljata šef kabineta Tepickv m njegov osebni tajnik l*nderich. Na postaji so se poslovili od poljskega zunanjega ministra njegovi politični prijatelji in uradniki zunanjega minst^scva. Bukarešta, 9. maja AA. Rador poroča: Poljski zunanji minister Beck prispe v Bukarešto danes ob 17. uri. Po prihodu se sestane z zunanjim ministrom Titulescom. Zvečer priredi Titulescu banket v čast poljskega zunanjega ministra, po banketu sledi velika recepcija. 10. maja. na dan rumunskega nacionalnega praznika prisostvuje poljski minister vojaški paradi. Nato se udeleži kosila na dvoru. Popoldne položi minister Beck venec na grob rumunskega neznanega junaka. Tekom dneva obišče tudi predsednika rumunske vlade Ta ta res ca, zvečer pa bo v poljskem poslaništvu svečan banket. Poljaki zunanji minster odpotuje iz Bukarešte v petek dopoldne. Razor ožitvena pogajanja v Parizu Pariz, 9. maja. Predsednik razorožitve-ne konference Henderson je prispel dane« v Pariz. Dopoldne je imel daljš: razgovor z zunanjim ministrom Barthouiem. Popoldne se Henderson sestane s podpredsednikom razorožitvene konference Politisom, z japonskim poslanikom Satom z odpravnikom sovjetskega poslanstva Ro-senbergom in češkoslovaškim pDslanikom Osuskim. V petek se Henderson vrne v London. V zvezi s prihodom predsednika razorožitvene konference v Pariz so objavili listi zanimiva poročila. Med drgim pravi »Figaro«. da bo Anglija opustila svoio akcijo za zbližanje - Francijo in Nemčijo in se omejila na rezultate, ki jih bo dosij^l v tem pogledu glavni odbor razorožitve- ne konference. Tudi »Oeuvre« sod;, de jc sedaj nastal za Anglijo zelo dcitkatcn po" žaj«. Iz državne službe Beograd, y. tuaja. a< ...... ^..užjiega sodišča v Ljubljani dr. .»ašpar Stojkovič je bil imenovan za apelaoijskega sodmika v Ljubljani. Računovodkinja pri podružnici Postane hranilnice Marija Dravina^ \<* bila premeščena v Ljubljano Nesreča jugoslovenskega parnika Dunaj, 9. maja. AA. Danes so izdali uradno poročilo o tem, da se je v nedeljo pri Haliburgu ponesrečil jugoslovenski tovorni parnik »Kralj Tvrdko«. Parnik je naletel na plitvino in se poškodoval. Nato-vorjen je bil s soljo. Del tovora se je poškodoval. Avstrijski legitimist pred sodiščem Dunaj, 9. maja. AA. Po poročilu Sodne korespondence je dunajsko sodišče za tiskovne prestopke obsodilo bivšega polkovnika in Šefa avstrijske legitimistične stranke Wo±fa zaradi žalitve češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Njegov zadevni članek je izzval upravičene proteste tukajšnjega češkoslovaškega poslaništva Sodišče je obsodilo polkovnika Wolfa na pet dni zapora ali na 100 šilingov denarne kazni. Obsojeni se bo pritožil proti kazni Ibn Saud — gospodar Jemena Pariz, 9. maja. Kakor poroča Agencija >Fournier« iz Kaira, so čete kralja Ibn Sauda včeraj zavzele prestolnico Jemen? Sanao. S tem je Ibn Saud postal gospoda r vse jemenske dežele. Sin Ibn Sauda fevsal-ski emir je bil proglašen za emirja v H'"-daidi. Sorzn^ Doroč;!a. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2316 79—2328.15 Berlin 1344.03—1355.83. Bruselj 798.57 d< 802.51, Curih 1108.35—1113.85 London 174.08—175.6«. New York 3379.11—3407.37 Pariz 225.68—226.SO. Praga 142 34—143.20. Trst 290.35—296.75 (premija 28 5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 do 9.45. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.3625, London 15.74 New York 307.37, Bruselj 72.06, M*ilar 25.24, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.02" Berlin 121.46, Dunaj 57.50, Praga 12.8F. Varšava 58.30, Bnkare*ta S.06. Kaj je dvojno zaslužkarstvo Sistem je bolan, sistem povzroča zlo, ae pa osebe — Dvojno zaslužkarstvo ]e širok pojem Ljubljana, 9. maja. Zadnje čase so med drugimi neštetimi vzroki krize odkrili še tako zvano dvojno zaslužkarstvo in besedni vihar proti njemu je res hud kot se spodobi za pojav, ki mu sa pripisujejo. Tod:i bjr-ja je zapihala mimo pravega vzroka v nepravo smer; značilno je, da pri nas ljudje ne znajo ali nočejo pojmovati nobenega vprašanja jasno ter dovolj resno in se vedno raje oklenejo meglenih, demagoških fraz, ki so preračunane na egoizem posameznikov. Tako je tudi v tem primeru. Toliko kričanja je danes proti onim zakoncem, ki si služijo kruh, proti zaposlenim poročenim ženam. Istovetijo z dvojnim zaslužkarstvom, če sta zaposlena v družini mož in žena in ne vedo povedati jasno in določno, v katerih panogah bi ne smela biti zaposlena žena, kot tudi ne, kako bo vrana vrani izkljuvala oč: — namreč, kdo bi izgnal iz služb tiste redke poročene žene. ki bi jim ne bilo treba služiti. Te pojme je treba vsekakor razčistiti. Predvsem, kaj je pojem dvojnega za-služkarstva? Dvojni zaslužkar je vendar le oni. ki opravlja takorekoč v eni osebi več služb, ne moremo pa trditi, da sta mož in /ena ena oseba; zakonca, ki sta oba zaposlena, se ne razlikujeta od samca in dekleta, ki ne živita v skupnem gospodinjstvu. Če torej priznavajo samici pravico do dela. zakaj bi je ne baš poročeni /eni? Pravijo, da žena ne sme delati, če ima delo mož, češ, da že on skrbi za družino. Seveda niti ne pomislijo, da možev zaslužek ne zadostuje za eksistenčni minimum in da mora mož skrbeti navadno še za družino, za otroke in ne le zase in za ženo. Drugič bi pa tudi ne smeli priznavati predpravice samici pred ženo. materjo, saj" bi to bil napad na družino, če bi odpuščali dosledno vse poročene žene iz slu/h. kajti tudi otroci morajo živeti. Tretjič: ali hudo zvišali plače možem, ko bodo odpustili iz služb žene? Ne! Nedvomno bi žene iz samega načela ne zagovarjale tako odločno enakopravnosti z moškinv. da imajo prav tako pravico do dela. će bi možje zaslužili dovolj za vzdrževanje družin. Nasprotniki zaposlitve žen tudi nc sprevidijo ter nočejo razumet-', da je čedalje več ženskih delovnih moči. ker so se časi temeljito spremenili, ker so se poslabšale splošne življenjske razmere tako. da sami možje ne zaslužijo dovolj za preživljanje družine. Ce sta zaposlena dva člana družine, se to ne sme istovetiti z dvojnim zaslužkarstvom in če se istoveti, je to samo demagogija. Bolj upravičeno bi pa istovetili z dvojnim zaslužkarstvom primere, če bi že mož (ali žena) sam zaslužil dovolj za preživljanje družine, a bi bila žena kljub temu zaposlena. Toda ali zasluži tako sijajno državni ali zasebni uradnik ali zasebni nameščenec? Pokažite najprej na primere — na poklicne panoge — kjer je mož dovolj plačan, da lahko žena samo gnezdi doma ter rodi otroke! Ko se vam oxj posrečilo to. tedaj pa predlagajte konkretni način, kako bi naj zasedli službena mesta nezaposlen: niuški namestu poročenih žensk! Tisti, ki se jim mešajo tako pojmi o dvojnem zaslu/karstvu, nedvomno še niso pomislili, da spada med večkratno zaslužkarstvo. če žena delavca, ki zasluži nekaj sto dinarjev na mesec, opravlja več poslov, n. pr. čisti pisarne, lokale, pere za druge ter sploh opravlja več priložnostnih poslov, da nekaj prisluži. Torej tudi taksne delavke, odnosno delavčeva družina, so dvojni zaslužkarji . . . Kaj pa gospodje, ki zaslužijo pri eni službi po več deset tisočakov na mesec, ne spadajo med dvojne zaslužkarje?! In če so tudi oni večkratni zaslužkarji, ker zaslužijo mnogo več kot znaša eksistenčni min mum. kako jih boste prisilili, da bodo delili z onimi, ki imajo premalo, aH ki so nezaposleni? In ali mislite, da je pravično, da zaslu/; samec več kot poročen? Tako bi lahko našteli še nešteto pri merov socijalne krivičnosti. Saj lahko za-deneš na socijalno krivico na vsakem koraku. Razsodnemu človeku pa kljub temu ne pride na misel, da so n. pr. nezaposlenost zakrivile zaposlene žene, saj je niso tudi zaposleni moški. Seveda, imenitno Di bilo. če bi poročene žene bile preskrbljene, ko bi jih odpustili iz služb — vsaj za nje bi to ne bilo nič tako strašnega. Toda. kot rečeno, zaposlene žene niso povzročile nezaposlenosti, zato je tudi ne bo konec, če odpuste vse, poročene in samske. Ne smeli bi tudi pozabiti, da je nezaposlenih tudi mnogo poročenih žen, ki so prav tako potrebne zaslužka kot nezapo sleni moški, da je nezaposlenih v mnogih družinah več članov, moških in žensk, sinov in hčera. In s kakšnimi fauioznimi ukrepi boste pomagali tem? Res je nekaj zaposlenih žen, ki jim služba ni pogrebna, a zaposlenih je prav tako mnogo moških, ki jim prav tako ni potrebno služati; zaposlenih pa je n. pr. tudi mnogo prakti-kantov, ki tudi »odjedajo« kruh nezaposlenim; in kaj pravite k temu, da se nezaposleni ponujajo v delo za vsako mezdo ter na ta način tišče mezde navzdol? Kaj pripominjate k temu, da morajo nekateri zaposleni opravljati več služb za eno plaćico — kakšne vrste zaslužkarji so to? Kot rečeno, socijalnih krivic je nepregledna vrsta. O njih ae seveda lahko debatira, zaradi njih predlagajo resolucije, itd., toda drugo vprašanje je, kako odpraviti koren zla; kako hočete priti do živega tistim zaslužkarjem. ki zaslužijo za celo vrsto plač v eni plači, kako boste odpustili tiste žene, odnosno »sorodstvo« onih vsemogočnežev, ki odločajo pri nameščanju uslužbencev, kako nameravate vzeti onim, ki imajo preveč in dati onim, ki imajo premalo, ko odločajo druga, višje sile od vas? Dokažite, če so vaši nameni resni, da bo v resnici kaj prida pomagano nezaposlenim z odpusti zaposlenih, in *e so ti odpusti sploh izvedljivi! Lahko se n. pr. sklicujemo, da je pri nas zaposlenih toliko in toliko tujcev (baje 45.000), toda nihče še ni ugotovil, koliko je zaposlenih žen, odnosno mož, ki bi jim ne bilo treba služiti. In ko bo ugo tovljeno tudi to — ali bodo odpuščeni tisti, ki bi jih smeli in morali odpusriti. ali pa bodo odpuščeni nedolžni, revni, niza-ščiteni? Naših državljanov je nedvomno mnogo več zaposlenih v drugih državah kot tujcev pri nas, in če bodo v vseh državah tako dosledni proti tujcem Vot bi naj bili mi — kdo bo slabše odrezal? Vse to omenjamo le zaradi tega, da pokažemo, kako slepo hlastajo nekateri z* rezilnimi bitkami. Naglasiti je treba, da' • samimi odpusti ne bomo koristili nikomur, tudi nezaposlenim ne. Rešitev leži t tom, da ustvarimo možnosti za zaposlitev čim več nezaposlenih, da ljudem dajemo delo, ne da jih odpuščamo, da ustvarimo pogoje za delo mož in žen, da ne odpravljamo nezaposlenosti s kruhoborskimi metodami najslabše vrste. Če te boli zob., ti ne bo pomagano z amputacijo prsta. S tem, da so začeli zapirati dekletom pot do šol, (pri nas učiteljišča;) da so jin zaceli fzrivati iz služb, da jih pošiljajo k nekakšnim namišljenim ognjiščem (ali se naj začno dekleta poročati med seboj in na; žive od te, same »ljubezni«?), so začeli dejansko množiti kader prostitutk! Ali je izhod iz sedanjih svetovnih zmed le v tem, da moški oblečejo fašistične uniforme (katerekoli barve), ženske pa »manifestirajo« po beznicah za novo »prerojenje*? Globlje poglejte, globlje! Sicer je pa zdaj zlo že tako očitno, da je otipljivo. Sistem je bolan, sistem je povzročil zlo in ne osebe! Pri nas je V« nezaposlenih delavcev — največja je nezaposlenost med ročnimi delavci. — aH bo pomagano tej ogromni množici z odpusti nekaj desetin uradnic? In koga naj odpuste, da bodo dobili delo težaki, rokodelci, industrijski delavci? Ali bi ne bilo smešno trditi, da so nezaposlenosti poljskih delavcev krive — kmetice, ki tudi »odjedajo« '.ruh delavcem s svojim delom? Ali n: kmetica in delavka ustvarjena prav tako človeško kot uradnica — zakaj ju torej ne pošljate k Ggn;i$ču? Žena je ustvarjena za gospodinjstvo, pravite, ne za pok'icno delo (čeprav so ženske v vseh poklicnih panogah to ovrgle; celo v vojaških uniformah!) toda zakaj sme opravljati najtežja dela. zakaj ne kričite, da je triba odpustiti tudi dekle, da je treba z njiv spod'.ti kmetice, iz tovarn delavke — in zakaj končno ne prepoveste ženam še roditi? Odpravite M» oh ženske, reducirajte jih iz življenja, ubijajte rojenčke ženskega spola kot divjak: — bodite dosledni! Uradnik Priprave za „Slavčev" jubilej Ljubljana, 9. maja. Slavnostni dnevi, v katerih bo proslavljalo najstarejše ljubljansko pevsko društvo »Slavec« svojo 501etnico. se bližajo z veliko naglico. Letošnji binkoštni prazniki obetajo biti kar najslovesnejši. saj bomo ob tej priliki mogli prvič pozdraviti sredi nas bolgarske pevce, pa tudi druge goste iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Prireditveni odbor za »Slavčevo« proslavo dobiva vsak dan številne prijave slovenskih, hrvatskih in srbskih pevskih in drugih društev, ki se bodo njegove slavnosti udeležili bodisi korporativno, bodisi po svojih delegatih. Največjo pozornost na tej proslavi bodo brez dvoma vzbujali Bolgari. Iz Plovdiva se je priglasilo najstarejše bolgarsko pevsko društvo, ki je tudi pevski prvak v Bolgariji »Rodnata pesen«, ki pride v Ljubljano IS. maja. Zbor tega društva, ki šteje nad 70 članov, bo nastopil na slavnostnem koncertu slovanskih pevskih društev v nedeljo, 20. maja ob 11. dopoldne v Unionski dvorani. Svojo udeležbo je priglasil tudi prof. Emil Hula iz Prage, ki bo zastopal udruženje češkoslovaških glasbenih profesorjev in učiteljev. Na nedeljskem koncertu bo nastopil tudi zbor zagrebškega pevskega društva »Sava«. Opozarjamo še enkrat, da je ministrstvo prometa dovolilo za vse udeležence četrtinsko voznino proti legitimaciji, ki jo dobite pri vseh ekspoziturah »Putnika« in direktno pri »Slavcu«. Cena legitimaciji je v dravski banovini za člane kulturnih društev Din 10, za nečlane Ehn 20. V vseh ostalih banovinah stane legitimacija za člane kulturnih društev 30 Din, za vse druge 40 Dnn. Društva prosimo, da pravočasno naroče legitimacije na naslov: »Slavec«. Ljubljana, hotel Miklič. trg Ljubljana, 9. maja. Gospodinjam ni treba skrbeti, kaj bodo postavile jutri na mizo. Zdaj je živilski trg naložen z vsem, kar si poželi meščanski želodec. O draginji pa tudi ne smemo govoriti, čeprav si gospodinje žele, da bi bilo to in ono cenejše. šentjakobski trg je zdaj že konsolidirane, ima svoje odjemalke in tudi privržene prodajalke. Nekatere Trnovčanke eo zadovoljne z novim trgom ter pravijo, da vedno vse prodajo. Temu se ni čuditi, ker na novi trg ni takšen naval prodajalcev, mnogo gospodinj iz šentjakobskega okraja pa vendar prihaja raje kupovat, kamor je bliže. Mnogo bolj se novi trg ne bo povečal. Zdaj se vrste prodajalke v Štirih vrstah. Kupiš lahko vse, kar prodajajo na starem trgu. Vendar je bilo danes na Vodnikovem trgu precej bolj živahno. Gospodinje so se zlasti sukajo okrog branjevcev, ki ae dobro zalagajo z vsemi novostmi. Mnogo so imeli novega krompirja po 5 do 6 Din kg, kolerabe po 10 Din, rdeče pese po 10 do 12 Din in tudi kumar je že dovolj po 12 do 14 Din kg. Te zgodnje dobrote so seveda uvožene iz južnih krajev. Uvožena glavna« ta salata še vedno konkurira z domačo, ker jo prodajajo zelo lepo po 8 Din kg. Vendar je tudi domača, že poceni, sai Jo prodajajo v velikih mericah po 5 komadov za dinar. Druge vrste domače salate pa prodajajo zvrhane merice po dinarju. Zelo dobro je založen perutninski trg z jajci, ki so po 50 par komad. Zaklano perutnino prodaja ob perutninskem trgu razen mesarja tudi Kmetijska družba, ki je imela prej stojnico med mesarskimi stojnicami v drevoredu. Danes so se gospodinje precej zalagale s putkami in piškami, da bodo jutri meščani lepše praznovali. Kmetijska družba prodaja celo perutnino že stehtano ter stanejo posamezni kosi okrog 20 Din. Cele kokoši so pri mesarju 70 18 Din kg. V cenah torej ni posebne spremembe, pač pa je bila perutnina nekoliko cenejša v začetku, ko so Jo začeli prodajati na trgu. Krompirja na debelo je čedalje manj naprodaj, a po njem tudi nihče mnogo ne vprašuje. V splošnem so ga prodajali najdražje ves čas spomladi po dinarju, čeprav so kmetje nastavljali tudi precej višje cene. JI TKI VELIKA PREMIERA JUTRI PREMIERA NAJVEČJEGA LJUBAVNEGA IN VOJNEGA ftjlma SESTRA KATARINA Ljubezen in sovraštvo HELENA HATES TEL. 21-24 fronti srn časa krvavih borb. ADOLF MENJOU ELITNI KINO MATICA Sodobna duhovna kultura Poljske Ljubljana, 9. maja. 0 sodobni duhovni kulturi Poljske je snoči v Ljubljnakem klubu im?l izredno instr iktivno predavanje podpredsednik Društva prifateljev Poljske g. dr. France Štele. FaseupH je seveda tudi nazaj v zgodovino, rato pa z markantnimi potezami očrtoal predvojno, zlasti pa povojno poljsko književnost, slikarstvo in eploh likovne umetaosti, končno pa tudi cl?dališče in kritike. Orisal je najrazličnejše struje, skipi-ne in njih elavne zastopnike ter povdarjal, da v glavnem poli&ki misleci in um?tniki ne zanikujejo zra s preteklostjo in so globoko i:korele domov. Najhuje je razdivjani konj poškodoval mlajšega 7 letnega sinčka, ki ga je udaril s kopitom na ček) in mu prebil čreprnjo. Starejši fantek ie dobil poškodbo na rami in si zvil roko. G. Šiška sam pa toži, da ima hude bolečine v hrbtu. Na kraj nesreče je po par minutah pri' spel reševalni avto kranjske gasilske čete, naložil ponesrečence in jih odpeljal k dr. Fajdigi, ki jim je nudil prvo pomoč. Ker je zdravnik ugotovil, da poškodbe niso takega značaja, da bi bil potreben prevoz v bolnršnico — najtežje poškodovani 7 letni fantek si ni pretresel možganov in obstoja upanje, da ne bodo nastopile resnejše posledice in da bo fantek kmalu okreval — so brli poškodovanci prepeljani v domačo oskrbo. Vsekakor je treba pripisati srečnemu naključju, da se res ni pripetila še mnogo hujša nesreča. Revno ta čas sonam-reč iz tovarne Jugočeške in Jugobrune odhajale delavke na kosilo in savski most je bil ob času, ko je splašen konj pridivjal mnogo hujša nesreča. Ravno ta čassonam-den. LTmestno bi bilo, da se promet na mostu vsaj ob gotovih urah regulira, da se vsaj kolikor je to možno vnaprej prepreči vsaka eventualna nezgoda. Odstranite nedostatke Izubijana. 9. maja. Veseli amo lahko napredka, ki ga beleži naša LJubljana. Občina je storila zelo mnogo za njeno olepšavo. Za to smo Ji vse ljubljanske srajce, bodisi doI«e ali kratke, hvaležne. Je pa še nekaj stvari, kj nam leže na srcu, Od jih vsak dan gledamo in želimo, da se popravijo ali urede. Očetu Bleiweisu oziroma njegovemu spominu posvečena cesta, simbol naše prebujene narodne zavesti, se tlakuje. Oko vsakega tujca, ki po Aleksandrovi cesti koraka proti Tivoliju, se bo s primernim respekrtom obrnilo na desno in levo po Bleiweiso\i cesti, ko bodo tlako-vaLna dela končana. Pravoslavna cerkev stovansiih blagovestnlkov Cirila in Metoda bo povečala impozanten vtis novo tlakovane ceste in Krasnega tivolskega goađa. Do tu je v&e 1-e.po, lepega planinskega mesta vredmo. Kafcor hitro pa prestopimo Bleiweisovo cesto, pridemo do grla steklenice. Tok sprehajalcev se komaj zrine preko stisnjenega železniškega prelaza. Tako ozek prehod je primeren za kraje, kjer se pobira vstopnina in kjer si ne želi, da kdo brez vstopnine vstopi. Tivoli je na 2a vse in zastonj tudi. Zato mu napravite imipozanten prehod, kakor je v načrtu že zasnovan in ga realizirajte, ker je že skrajni čas. Ta Plečnikova zamisel naj že pri vhodu vabi s. občudovanju naših tivolskih nasadov. Zakaj bi se ne lotili tega dela že letos in takoj? Tromostje je tudi nekaj, česar nima in ne bo imelo marsikatero mesto. Tako lepo skupaj postavljen: niso nikjer. Tukaj sicer dominira Prešeren, vendar ga bo treba prej ali slej prestaviti drugam. Veliko koristnega in primernega za našo nacijonaLno vzgojo je storil za nas s svojo poezijo. Zato nam gotovo tudi noče delati napotja in se bo rad umaknil »kamor ga hvaležnost Ljubljane moderne, v občudovanje del njegovih za vedno postavi«. Prešeren pa tudi urice nima (kakor jo tudi marsikateri Ljubljančan nima) ali pa ne more poseči v svoj železni telovnik, da M pogledal, kdaj se vremena Kranjcem zjasne ... 'IZKažimo se hvaležne poetu in vrnimo mu električaio uro, kakor jo je imel svoje čase. Mi, ki hodimo tod mimo, bi kaj rada pogledali na uro že iz navade, še več pa iz potrebe. Kajti dobro je, če veš, ali boš točno v uradu ali ne. In tista dva železna stolpiča, ki držita žico električne cestne železnice. Nista v baročnem slogu, zato na kimete z njima. Sem ne spadata, četudi sicer dobro opravljata svoje delo. H koncu poglejmo še malo Indirektno v bodočnost naše najmlajše generacije. V Lipacevi ulici (za Sentpetrsko vojašnico je, da boste vedeli) je Zavod za sašcito mater in dece, kamor vozijo mlade matere svojo nado v vozičfeih. Tu so izvažali še lansko leto materijal iz struge Ljubljanice. Ker so na letos sklenili, da se ne bo Izvoz več vršil tod, bi bilo umestno, da se centralni kolodvor za Ljublja-ničlno strugo odstrani. Tračnice je treba odstraniti ln dohod do Dečjega doma urediti, kakor je potretmo, da ne bo protesta s strani najmlajših ljubljanskih »purgarjev«. Tudi tem se ce smeš zamerit!. Sicer pa: Fiat voJuntas vostra! R. G*. Iz Kamnika — Občinski proračun za letošnje leto je banska uprava potrdila, izpremeniia je le nekaj malenkosti; med davščinami je znižala pristojbino za uvoz mesa od 1-50 na 1 Din. — Neizprosna Smrt je s kruto roko posegla v naše vrste in nam iztrgala iz naše srede 7 soobčanov. Pretekli teden so prepeljali iz Ljubljane v Kamnik trupli 38-let-nega tovarniškega delavca- Jožeta Koželja iz Tunjic in 38 letnega Matije Končnika iz Vrhpoija. Istočasno so položili oba k večnemu počitku, prvega na pokopališču v Tunjicah* drugega pa v Ne vi; ah. V ganbi-vih govorih so se poslovili cd njiju vodstvo tovarne in delavski tovariši, pevci rd sita Bog ne daj, da bi nam hotel kdo podtakniti kakršnekoli slabe namene. Samo z ugotovitvijo imamo opraviti to pot brez najmanjšega namigavanja in brez vsake zahrbtne misli. Kriv je tujec, ki je opozoril nekoga na nekaj, kar je celo za Ljubljano malo čudno, skoraj bi lehko rekli nerodno ali če hočete tudi neprimerno. Naša ponosna Alma mater je dobila za prvo silo skromno zavetišče v dokaj lepi, dasi za njo mnogo pretesni palači, kjer so modrovali njega dni naši sljvr.-predniki in podpirali stebre stare naše očetnjave. Tudi Franca Jožefa, rajnkega presvitlega cesarja, so častili v deželnem dvorcu, eni bolj, drugi manj, kakor je pač komu kazalo in narekovalo rodoljubno Sice. Spodobilo bi se, da bi dobili v novi očetnjavi nov dvorec, a ker ni denarja, $c moramo zadovoljiti s starim. Nič nimamo proti njegovim stolpičem in cesarskim kronam, kar stoje naj, tam kamor so jih postavili, eno nas pa vendar bode v oči m v svojo sramoto moramo priznati, da je nas opozoril na to sramoto šele tujec. Če se ozreš izpred Glasbene Matice na skromno zavetišče naše univerze, opaziš visoko gori na obeh straneh podstrešnega okna sredi dveh vence**' zmage začetnici F. J. (Franc Jožef). Tujec, ki je opazil ta spomin na presvitlega cesarja, je zmajal z glavo in dejal, da so v njegovi do novini take reči že davno odstranili. Menda bi jih tudi pri nas lahko. Iz Maribora — Maribor v boju proti jetiki. Da se Mariborčani zavedajo posledic te zavratne bolezni, dokazuje naraščanje azilnega sklada ptl, ki je v aprilu dosegel vsoto 109.793 Din. Ce pojde tako naprej, nismo več daleč od uresničenja v vseh ozinh važnega načrta. — V aprilu najdeni predmeti. V mesecu aprilu so bili na tukajšnji policiji prijavljeni in oddani sledeč: predmeti: ženski dežnik, aktovka, srebrn svinčnik, damska srebrna ura z verižico, psića »Doga«, moški srebrni prstan, moški dežnik, ženska ročna torbica, denarnica s 111 Din. modre platnene hlače, zlat uhan, črna usnjena listnica, nikelnasta ura, rujava usnjena listnica, nikelnasta ura, rjava 18 Din, ženski žemper zlat mo>ki poročni prstan, ročna torbica, mo*ki dežnik, čoln, par rokavic, aktovka, zlata športna verižica in vodna tehtnica. — Mezdni boj v tekstilni tovarni Doktor in drug se je v ponedeljek popjldne pričel. Okrog 1000 delavcev je stopilo v stavko in zahtevalo zvišanje mezd. Zvečer pa so se zastopniki delavstva že pričeli pogajati z delodajalcem. — Ponovno nazadovanje brezposelnih. Kakor v marcu se je tudi aprila število brezposelnih v Mariboru precej znižalo. Pri Borzi dela je bilo koncem aprila prijavljenih 1139 brezposelnikov in sicer 929 moških ter 210 žensk. Borza dela v Mar-boru je aprila razdelila preko 30000 Din v podporah! — Reševalci — biku na pomoč. V ponedeljek zjutraj je prignal hlapec Anžel Franc od Sv. Trojice v Slov. Goricah dobro rejenega bika v mesto. Zaradi utrujenosti pa se je bik na ulici nenadoma zgru-t J ter ni hotel naprej. Dolgo se je hlapec na vse načine trudil, kako bi žival odstranil z ulke, na kateri je zastal promet, končno se je spomnil na mariborske reševalce in jih poklical na pomoč Ti so res prišli ter odpeljali bika v mestno klavnico. 7 ^ kolesa je padla v ponedeljek popoldne loletna Matilda Kapunova. stanujoča v Ciril-Metodovi ulici. Močno si je poškodovala roko in nogo , —, J^tvina obleke. Neznani storilec Je ukrade! v ponedeljek Tereziji Eferlovi iz >lejne ulice 2 kratki moški suknji, ki jih je pustila na hodniku pred stanovanjem, da bi se prezračile. Eferlova je oškodovana za 1000 Din. m-T ,Li0£*,en P^dec. Ko se je zasebnik -Michael Friderik vračal preko drž. mostu v Novo vas, mu je na Kralja Petra tr«u spodrsnilo tako nesrečno, da je padel ^ak na cestišče, si pretresel moždane in s« občutno poškodoval na glavi. Stran 4. »obu TisivBKi karo r»€, dna 9. maja iroa > \ >H> SE DANES! SAMO SE DANES! LIANE HA ID — VIKTOR DE KOVVA — PAUL KEMP V VELIKI BOLVAKY-OPERETI DVOREC NA JUGU PETJE — VESELJE — SMEH - ZABAVA SO ELEMENTI TE OPERETE. Predstave ob 4„ 1% in 9y4 uri ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 33SE1 I DNEVNE VESTI — Izpreniembe v driavni službi. Za zvaničnico je imenovana dnevničarka zva-ničnica pri sreakem načelstvu v Prevaljah Marija Maetek; premeščeni so upravno pisarniški iradnik Stanko Bavdek od ©reškega aačeistva v Kočevju k banski upravi v Ljubljani. jpravni pisarniški uradniki Franc Covnik od ©reškega načelstva Maribor levi breg k ©reškemu načelstvu Kočevje in Josip Kardinar od banske uprave v Ljub-[jani k zreškemu načelstvu Maribor levi breg; iz državne službe je odpuščen policijski stražnik pripravnik zvanienik pri upravi policije v Ljubljani Alojzij 2iž-»k. V pokojen je ©lužiteli pri ©reškem načelstvu v Konjicah Anton Smoga vee. — Iz banovinske službe. Imenovani so za sekundarnega zdravnika pri splo&nti bolnici v Mariboru zdravnik uradniški priipravriiK dr. VladiBlav Kerže, za bano-vLnske«a tehničnega inšpektorja pri banski upravi v L.juibljan.i banovinski tetunič-ni višji svetnik inž. Fran Rueh, za banovinski uradniški pripravnici pri banovinski kmetijski šoli v St. Jurju ob juž-n! železnic banovinska dmevnicarka MajHJa ^Žbaaar in M!ra Kolarič; premeščeni so banovinska sestra pomočnica Anica Birg-majer od združene zdravstvene občine t Dolnji Lendavi v zjdiravstveni dom v Mariboru, banovinski uradniški prip.rav.nak dr. Franjo Sunerdu od Javne bolnice v Murski Soboti v sploSno bolnico v Mariboru, banovins.ta -zvrviionica Anka Mrt-kič od banske uprave v LJubljani na tametijstoo &olo k Sv. Jurju ob južni le-leanlci, vsi na laslmo proftnjo ter banovinski služitelj pri banski upravi v LJubljani Simon Bolene-c k sreekemu n'ačel-stvu v Kočevju. Sprejeta je ostavka, "ta! Jo je podal na banovinsko službo nrad-niski pripravnik pri javni bolnici v Celjn rrr. Janko Lovšin. ShižJba je prestala banovi nekemu plearnlSKenon pripravniku pri banski opravi v LJubljani Zrnatomirjn Kiramerju. — Vpokojitve v nagi vojski. Xa lastno nro^njo so vpokojeni pehotni podpolkvnlk Josip Ravter, pehotni kapetan T. ki. Albin Fl'^? in nižji voini uradnik T. klase ekonomske ©troke Matijn Kraljiček. Po ©lužbeni potrebi sta pa vpokojena intendauski podpolkovnik Anton Gotvald in pehotni kapetan T. klase Vinko Korja-k. nje vici Prane Brdnik iti jefcl&ralMcl delavec v Gu stan ju Filip Gutovnfk. — Sadike is driaroih drevesnic Minister za šume in rudnike ie pooblastil direkcije Suni, da lahko izdajajo rz driawiih drevesnic brezplačno sadike za pogozdovanje. Sadike se bodo dajale brezplačno v prvi vrsti državnim ustanovam, nadalje občinam ter javnim usta nova m in zasebnikom in sicer prvenstveno na pogozdovanje golicav, v drugi vrsti pa za gozdiče okrog posestev, šol, občin in mest. Prošnje ie treba poslat: potom šumarske jprave pristojni direkciji Šum. n? pa ministrstvu. * Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem v Sv. Juriju pri Celju naznanja vsej slovenski javnosti, da sta prevze-la pokrovileljs-tvo z«. postavitev spomenika skladateljem Ipavcem g. m&gr. Jankx) Barle. direktor nadškofijske pisarne v Zagrebu, znani strokovnjak na glasbenem polju ter biogTttf io najboljši poznavalec pokojnih Ipavcev, in pomočnik bana dravske banovine g. dr. Otmar Pirk-majer, častmi občan občine Sv. Jurij, ter s tem podprla to Častno vsenarod/no manifestacijo. Te dmi si je ogledal g. arh. F. Tomažič v Sv. Juriju natančno rojstni kraj blagopokojnih velmož ter že določil najprimernejši prostor za postavitev spomenika na trgn preo" cerkvijo m se idejni nacrt spomenika Se izdeluje. Dne 13. t. m. bo Ipavčeva pevska župa odkrila spominsko ploščo bratoma dr- Benjaminu in Gustavu Ipavcu na njuni rojstni hiši v Sv. Juriju in bo ob tej priliki tudi že blagoslovljen temeljni kamen za spomenik. Odbor prosi In poziva vso slovensko javnost, d« podrpre to vsenarodmo kulturno akcijo in prispeva kolikor mogoče ter s tem omogoči, da bo spornemik tak, kaJkrSnega ipavci, ki so se tako odlikovali In ustvarili tako pomembna dela. zaslužijo. Prispevki naj se pošljejo na Kmečko hran.il-nloo in posojilnico v Sv. Juriju pri Celju, ček rač. 5t. 11.552. za odbor. — Angleški narodni poslanci v naši državi. V Zagreb prispo prihodnjo soboto štirje angleški narodni poslanci in sedem drugih Angležev, in sicer s neti mi aeroplani. V nedeljo odlete v Borovo, kjer bo letalskfl miting na aerodromu Ba-t'inih tovarn. Bat'a je dal za miting na razpolago 10 avijonov PESTRA IN BOGATO ILUSTRIRANA, a kljub temu NAJCENEJŠA in NAJBOLJŠA je revija NA\SA\ POTA Celoletno Din 60. Ljubljana, pošt. predal 114 — Ponovno občinske volitve. Ker je bilo izpremenjeno ozemlje občin, je banska uprava odredila ,da bodo 10. junija ponovne občinske volitve v občinah Beltinci, Bogoji-db. Dobrovnik, Hotixa, Lendava. Turnišč^, Lendava okolica v dolnjelendavekem ©rezu, 24. junija v Kamniški Bistrici. 1. julija v Komendi, 14. junija v Pesnici srez Maribor levi bree, 10. junija v Poljanah, 17. junija v Tuhinju. Na 27. maj razpisane volltv* v občini Hoče srez Maribor desni breg so preložena na nedeljo 10. junija. — Odvetniška Test. (Mvstnik dr. Ivo lesnik se je preselil 1. maja e svojo pisarno v Ljubljano. — Preseljevanje radio naročnikov. Dravska direkcija poŠte in telegrafa objavlja glede preseljevanja radio naročnikov: Prometno ministrstvio je odlredilo, da morajo radio naročniki, ki se preselijo iz okoliša ene pošte v okoliš druge, javiti preselitev svoji pos/ti s pismeno ln s kolkom za 5 Din kolkovano vlogo. — Ak*o spremeni naročnik samo svoje stanovanje v okolišu Iste pošte, ali ako vsa-me svoj radijski aparat s seboj v kopališče, na letovišče in temu podobno, t. j. ako njegova preselitev ni stalna, tedaj taka pismena in taksirana prijava ni po-nrebca. — Iz »Službenega Ustaa. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 37, z dme 9. t. m. objavlja kraljevo odločbo o ukinitvi aonzulata v Braili, razglas o trasarinskem obeleževanju na papirnih vrečah za cement, popravek v oredfoi, s katero se spreminja uredba o spojitvi občin v dravski banovini, razglase o novih občinskih volitvah ln razme druge objave. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. dO 21. aprila je bilo v dravski banovini 23 primerov škrlatinke, 39 špic, 75 davice (smrtne 2), 26 dušljivega kašlja, 16 sena, 5 krčevite odrevenelosti (smrtni 1), 6 otročuičtie vročice (smrtni 1), 37 vnetja priušesne slinovke, 3 hripe. 3 tifuznih bolezni, 1 griže, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 vraničneea prisada (4 KAVARNA „LEON danes in jutri, kakor tudi vsako soboto in nedeljo vso noč odprta. — Vsak večer KONCERT! — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodti-šče v Mariboru je uvedlo postopanje, de se proglase za mrtve posestnikov sin iz Zg. Moravč Ivan Felbar, delavec iz Trnovega Anton Sodeč, posestnikov sin Iz cako ve Prane Trstenjaff, posestnik v Sp. Velovleku Jožef Repič. posestnik v Ve-ščici Štefan Bemko. posestnik v Ključa-rovcih Tomaž Gorjup, posestnik v Vanči vasi Leopold Smodiš, poljedelec v Pozjid-noveih Janez Gjergjek, poljedelec v Gor. Lendavi Matija Krpic, posestnikov sin v Gor Petrovcih Ludvik Kerčmar, poljedelec v Satokovcih Janez Meollc, posestnj-kov sin v Kukecn Adam Gorčan, slikar v Crešnjevcih Ludvik Nendeuer in Janez Petek iz Beltincev. viničar v Vrhovem lolu Alojz Flakus, pivovarniSki pwniočniK v Marfboru Anton Kos, viničar v Svečini Anton Danko, posestnikov sin v Koraftl-c; Lovrenc Herman, posestnik v Ko«ta- — Velik naval na potniške avijone. V ponedeljek popoldme je biLo na zagreb-šKem letališču zelo žlvan.no. Ia Beograda sta priletela dva pouniš»ka avijona, ker je bilo toliko potnikov, da v enem ni bilo prostora za vse. Beograda so morali poslati še en a vi Jon. Zanimanje občinstva za zračni promet je vedno večje. V Zagreb so včeraj pripeljali z avijonom veliko želvo, psa in 220 kg svežih jagod, ki so jih zjutraj odpeljali yl Soluna, zvečer so bile pa že na Dunaju. — Binkoštnl Izlet v Postojno. Ne pozabite čimprej prijaviti se pri »Putmlku« v Ljubljani za tzlet v Postonj»ko jamo. Odhod iz Ljubljane, glav. kolodvor, 20. maja ob 6.20, povratek iz Postojne ob 20.16. Cena Izleta, t. j. vožnja, vstopnina v jamo in vizum Din 140 za osebo. — Za avtobusni Izlet na Koroško za binkoštme praznike je zadnji dan prijave 17. t. m. Cena izleta, t. j. vožnja, prehrana, prenočišče, napitnine, vizum Din 440 za osebo. Izletmikrt si ogledajo Beljak, OsojfiKo jezero, Osojščioo (Kan-zelberg). Vrbsko jezero, Goepo sveto, Celovec, Klo-piusko jezero, ^formacije ln prijave pri »Putniku«. — Smrt renegatakega župnika na Koroškem. V Celovcu je orntrl te dni župnik P. Augustin Kmiiaj v 60. letu starosti. Z nJim je legel v grob eden naelh največjih škodljivcev in nasprotnffltov pri ko-noSkem plebiscitu. Pokojni je bil sicer rojen Slovenec in celo doma iz Idrije, a ob priliki glasovanja je oddočmo posegel v borbo In vodil med našimi ljudmi naravnost strufpeno propagando proti Jugoslaviji ter propagiral, da ostane cona A Avstriji. Izdal je celo brošuro v slovenskem jeziku, ki nam je mmogo škodovala, saj Je marsikaterega zavednega Slovenca z njo premotil. Pokojni je najprej služboval v Guštanju, za časa plebiscita v Podklo*tru, nazadnje pa v Pokerčah pri Grabstelnu. Avstrija ga je za zasluge za domovino odlikovala 8 koroškim križcem prvega in drugega reda, a mi za tega odpadnika, ki je zatajil evo je prepričan Je, svoj narod in svojo domovino, nd-mamo drugih besed kakor: žalostna mu majka! — Glavna ekrb vsakega podjetnika je, da obdrži svoje podjetje na doseženi višini, v sedanjem času boljšanja pa že mora gledati, da ga dvigne. K temu vodi mnogo poti Predvsem mora sedaj vsa* skrbeti, da bodo njegovi proizvodi poceni in kakovostni, ki lahko konkurira jo vsem inozemskim, če zalaga domači brg s takima proizvodi, rešuje brezposelnost in deduktlvno veča število konzumentov. Da pridobi večji krog konzumentov odnosno odjemalcev, jih mora tudi seznaniti s svojimi proizvodi. To priliko mu nudi najceneje in najboljše Ljubljanski ve-lesejem z letošnjo spomladansko razstavo od 30. maja do 10. junija. Okoristite priliko, prijavite se kot razstavljalci in gotovo boste zadovoljni z doseženim uspehom. — Kraljeva banska uprava v Ljubljani je dovolila vsem učiteljem osnovnih in meščanskih šol. kakor tudi srednješolskim profesorjem, ki se udeleže proti tuberkulozne ga kongresa, dopust za 12. znaj. Odlok Je bil razposlan vsem sre- f siki m na čelstvom — V poldrugi url Iz Zagreba v LJubljano in nazaj. Zesrebdki aerc**luo je priredil minulo nedeljo mtiuing, kd Je xek> dobro uspel. V svezi s tem mitingom prinašajo zagrebSkil Usti zanimivo vest o rekordnem poletu znanega letalca Slovenca Ivana Mraka. Na miting v Zagreb bi moral namreč prispeti ia LJubljane pilot Aeroputa Stanisavljevlč, M Je pa zamudil vlak. Ponj je šel kapetan Mbai ki se je on 11. dkdgnđl % sagrebSkega aerodroma, poletel v Ljubljano in že čez poddrrugo uro, torej v rekordnem Času, zopet srečno pristal na zagrebAkem letališču. — Arhiv znanstveno pridobitnega instituta g. direktorja Theodorja Laeha k Gradca bo tvoril e lavni del poučne razstave o reklami in propagandi na letošnjem apo-mla1n 3000, v ITI. razredu pa Din 2500. Trajalo bo od 9. do 20. Junija. Udeleženci bodo videil davne gospodarske napTa-ve v Kabovlcah. Poznanju. Gdinji, Lod-zu, Varšavi ln Krakovem. Ker bo potovanje Izredno poučno, bi bilo želeti, da se sca udeležd čim večje število interesentov tudii iz dravske banovine. Prijave naj se poSlJejo neposredno omenjenemu odboru aH pa Zbornici za TOI. — Nov grob. V Mostah je umrla včeraj sjoepa Marija Gaber roj. Perko. Pogreb bo iutri ob 16. iz PredoviJeve ulice 16. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno eožalje. — Eksplozija v kamniški smodnlŠnlci. V soboto zjutraj je nastala v kamniški smodnlšnlci, v oddelku za izdelavo smodnika za privatno porabo, huda easplozi-ja. Neki delavec je zamenjal žarnico, ki mu je padla iz rok ln se raabila, drobci stekla so pa odfletell v stroj za izdelavo smodtnika. Zaradi trenja se je smodtnlk vnel in nastala je eksplozija, ki je Imela usodme posledice. Bna delavka je bila ubita, šestnajst ranjencev so pa morali prepeljati s hudimi opeklinami v ljubljansko bolnico, kjer *o pa poškodbam podlegle 33=letna Slava Pire, 261etma Julija Vrhovnik. 331ebna Marija Lavtižar. 34-letna FrančiSka Hribar, 211etna Terezija Kotnik. 33!etaa Marija Kregar ln 56-letni Ivan Juvan. Rodbinam ponesrečenih žfrtev je Nj. Vel. ktral Aleksander nakazal 20.000 Din. — Dve nesreči. Korenčič Milan, slu delavske tobačne tovarne. stanujoč na Cesti na Brdo, Je včeraj popoldme padel in si zlomil levo roko. — Poljskemu delavcu FVancu Golobu I« Zunanje njive, občina Kamniška Bistrica, je padel na levo nogo težak hlod ln mu Jo zmečkal. Oba ponesrečenca so prepeljati v bolnico. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo ln toplo vreme. Včeraj je pri nas in tudi v neKaterlb dtrugih krajih še nekoliko deževalo, čez noč se je pa vreme zjboljšalo. Najvišja temperatura je zmašala včeraj v Beogradu 26, v Splitu 25, v Zagrebu 24, v Sarajevu 22, v LJubljani 21.8, v Skoplju 21, v Mariboru 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.6, temperatura je znašala 11.8. — Volkovi požrli pol trupla. GavTo Jamkovič je odmeael v januarju iz vasi Zahum v Bileče vrečo hrušk in najbrž ga je zalotil spotoma snežni metež, da je omagal In zamrznil. V ponedeljek So našli kmetje pol njegovega trupla, drugo polovico So pa pozimi požrli volkovi. — Senzacljonalna poroka v Zagrebu. Zagrebčani so v ponedeljek doživeli pravo amerlšfko senzacijo. V cerkvi Sv. Blaža je bila namreč neobičajna poroka. Neobičajna zato, ker je bila nevesta staira SO let, a ženin šteje 30 pomladi. »Srečna nevest a« se piše Avellna Svanda, njen mož je pa trgovski potni'k Ivan Radoše-vlč. Kakor poročajo listi, je šla nevesta po vseh predpisih pred oltar, držeč se ženina pod pazduho in s krasnim poročnim šopkom, čeprav sta se hotela popolnoma na tihem poročiti, se je vendar v cenikvi zsbralo mnogo radovednežev, ki so seveda na ra®ne načine komentirali neobičajno poroko. Pri na<;nenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Frana Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« gTenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, in špecerijskih trgovinah. I z —Ij Zabarikadirala banovinska palača. Na Bleiweisovi cesti so zasuti vsi hodniki, le oz&a gaz je ob hišah. Kdor ni dober turist, te dni ne more niti na banovinsko upravo. Včeraj so začeli utrjevati z valjarjem poglobljeno cesto, da bodo lahko začeli betonirati cestišče. Bleiweisova cesta je brez razsvetljave, ker so demontirali plinovod, preložili ga pa še niso. —Ij Samo ie dane« vesela Bolvarvje-va opereta »Dvorec na Jugu«. Ta film je zabaval naše občinstvo kot malokateri đosedaj. Liane Haid in Viktor de Kowa sta v njem ljubka in simjpatična igralca. O Paulu Keaapu pa moramo reči, da ga že dolgo nismo videli tako zabavnega. On je večna neroda, pa tudi prebrisan, a vse se obrne njemu v zJo. Misli dobro, a napravi do. Franc Grothe, ki je skomjponj-ral za ta film godbo, je ustvaril res nekaj lepega in močnega. Godba nam pričara razigrano morje ln šum penečih se valov. Fitan je še samo danes na sporedu. —Ij ZKD film. Z današnjim dnem so v Blitnem kinu Matici začele zelo zanimive predstave, ki bi »i jih moral ogle- *»t; '■■jtV vj^r «:p koTfčka 1 7?m-p--. -vi- mena zousreea protitnfeeifenkmie lige. Na programu je mnogo takega, kar nam naBorno pokaže, česa se moramo bati ki česa ne, da ostanemo zdravi in dobre volje. Pri predstavah je v obilni meri poskrbljeno za sabavo. Na sporeda je tm-di ljubka Mickv miflka kn nekaj kulturnih titanov. Predstave priporočamo posebno materam tn očetom ter doradčajočtl ml a de ni. Današnja predstava ob 14.80, Jutri ob 11. uri. Cene običajne. —lj Poučni izleti ljubljanskih obrtni, kov. Obrtniško društvo razen poučnih predavanj in sestankov vsako leto priredi sa člane in svojce več poučnih Izletov, m tako bo tudi letos prvi izlet ie v petek ob 14.30, ko se člani zbero na Ambroževem trgu ter al gredo ogledat mestno klavnico, kjer bodo lahko občudovali vse praktične naprave in tudi najpopolnejšo skrb za higieno ljubljanskega prebi valiva. Gotovo se bodo tega zanimivega izleta rade udeležile tudi gospodinje. Drugi petek je na programu obisk modernizirane mestne plinarne, nato pa napravi Obrtniško društvo izlet z avtobusi v Ruse in na Falo, da si člani ogledajo v Rušah tovarno za dušik, na Fali pa največjo elektrarno v državi. Kasneje bo udet na Javorndk in na Jesenice v tovarne KXD, prav poučen bo pa tudi izlet v Kranj, kjer si ogledajo tekstilne tovarne Jugočeska tn Jugobruna. Na izletu na Količevo pri Domžalah bodo izletniki občudovali gotovo tudi z estetskega stališča najlepše in najbolj higiendčno urejeno tovarno, namreč Bonačevo papirnico, kjer bodo videli ves postanek papirja na ogromnih strojih, ki je med njimi največji dolg nad 70 m. Obrtniško društvo pa svoje Člane povede tudi v premogovni revir, kjer si ogledajo trboveljski ali pa zagorski prem o-gokop. S to serijo izletov bo Obrtniško društvo gotovo pripomoglo k izpopolnitvi znanja najrazličnejših strok in k razširjenju obzorja našega obrtništva sploh, razen tega pa ta agilna obrtniška organizacija na ta način skrbi tudi za čim večjo družabnost in tovarištvo med člani. _lj življenje za bojiščem. V Elitnem Mnu Matici bomo videli jutri krasen film >Sestra Katarina«, ki nam pokaže grozote vojne, obenem pa vročo ljubezen mlade bolničarke do lepega poročnika. Oejanje filma teče med ofenzivo na Plavi za italijanskim bojiščem. Zaradi tega filma Je nastal spor, ker je bolničarka »Sestra Katarina« pristna požrtvovalna Angležinja, njen ljubček pa ameriški zdravnik. Na eni strani požrtvovalnost in junaštvo, na drugi pa razvrat in pijančevanje. FIlm je poln ljubezni in sovraštva in dejanje se razpleta med najhujšimi boji. —Ij O pridelovanju špargljev priredil podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v petek točno ob 18. praktičen pouk v lastoem nasadu na Prulah. Društveni nadzornik g. štrekelj bo pokazal sajenje, obdelovanje in pravilno nabiranje špargljev, ki jih danes lahko smatramo za najrentabilnejši pridelek naših vrtov. Dohod k nasadu je pri šoli na Prulah. Vabljeni so vsi ljubitelji te tako zelo cenjene prikuhe, a vstopnine ni. —IJ Strelska družina v LJubljani naznanja, da jutri na prazraiik ne bo streljanja. Prihodnja strelska vaja bo v nedeljo d?ne 13. t- m. —Ij Ženska sekcija JS sporoča svojim članicam, da bo prihodnja redna seja izjemoma 3. sredo v mesecu, t. j. 16. maja ob 17. v hotelu Bellevue. —Ij Odprti avtobus vozi Jutri ob 9. Ispred »Flgovca« na Jezersko. Informacije v trafiki v Prešernovi ulici. Povratek v mraku ZVOČNI KTNO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 V sredo ob %7. in %9., v četrtek ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer poje in ljubi v filmu BENEŠKA NOČ TINO PATTIERA \Tastopa tudi svetovno znana baletka Lizi Balla Pride! MATA HARI Greta Oarbo —Ij Predavanje o spolnih boleznih. V petek, dne 11. maja ob 8. uri xvečer se vrši v dvorani Delavske zbornice predavanje za ženske. Predavala bo ga. dr. Zdenka Tominšek o spornih boleanlh pri ženi. Predavanje priredi Zveza delavefcrth žen ln deklet. —Ij »Kresni večere na ljubljanskem Gradu priredi Rdeči kriz. Spored je pester in bo nudil obilo izvrstne zabave. Cisti donos Je namenjen revežem. Drufitva prosimo, da prepuste ta večer (dobrodelnemu namenu Rdečega krila. Od/bor. — Samarjanke ln samar Jan I Rdečega križa v LJubljani, ki Jih ne veže stasbetne dolžnost. Be vabi JO, da se o priliki proti-tuberkuloznega kongresa udeleže predavanj, in sicer v petek 11. t. m. od 16. do 17. ure, v soboto dme 12. t. m. od pol 9. d»o pol 12. ure v dvorani Delavske zbornice. — Načelstvo. _tj Na vse kraje smo ra»poslale ereoke B*?lo-modre knjižnice z iskreno željo za odkup v korist prosvete slovenske žene. Sedaj stojimo tik pred žrebanje-m, vendar pogrešamo še mnogo nakazil. Opozarjamo ve? one. ki oklevajo, ali bi žrtvovali v današnjem času visok znesek 100 Din, da se končno vendar odlc-Cik>. Prvotno ie založba prosila, da se nam dovoli izdati cenejš1 srečke v večjem številu, vendar nam ni bilo ugodeno. Pristati smo morale na omejeno število 1000 srečk in višjo ceno. Naš srecolov je izredno jgodna prilika za vsakega prijatelja lepe knjige. Vsaka srečka zadene dobitek ali glavni dobit?k. ki je pravcata knjižna rariteta. Poleg v»eh slovenskih klasikov in izvirnih leposlovnih del vsebuje celotno izdajo Ltubljansk?ga Zvona, to je 53 knjig od 1. 1881 dalje do rta-nee v izvirni vezavi z zlatom. Srečke so naprodaj v Tiskovni zadrugi. Novi založbi. Šentjakobski knjižnici in pisarni Bolo-mo-dre knjižnic?. Prečna ulica št. 1. —Ij Z mladinsko spevoigro »Punčke živ€« z godibo in plesi v treh dejanjih se bo predstavil mladinska oder društva »Tabore na vnebohod, dne 10. t. m-, ob 4. popoldne na šentjakobskem odru v Mestnem domu. Vstopnina najnižja Starši. pri vedite svoje otroke. —lj šentjakobsko gledališče bo Igralo drevi In jutri sijajno veseloigro »Vražji Rudi«, ki je imela pri premijeri popoln uspeh. Posetniki se že dolgo niso tako nasmejali, kot pri tej burki-satiri. Izvrstne situacije, besedna komika in posrečeni tipi poživljajo celo Igro. Pri predstavi sodeluje skoro celokupno osoibje cen j t oo oMBmC^ da se prfcfe satoavat. Veto p clo* f» dobe od 10. <*o IA. tn od. l;.. rit P* blagajno v L nad. Mestnega doma —IJ OfcrtnJfko dru*tvc v Ljubljani pri ■'edi v pet**, dne 11. maja ob 3. uri po poidtoe pmGDi ogled klavnice. Zborallš*« točno ob pol & ari popoldne na Ambro-ievem trgu. Vflfbiono članstvo ln prijatelj« dradtva, d« se potoo^eviVno odpovejo v h —tj Bes tanek rtapnstffelh akademskih s tare« ki bo v petek, 11. t. m. ob 8. ur; »večer v reetarracIjB »Zvezdic. Med dru gtenl bo poročal budtt g. minister n. r. dT AUbert Kramer. Zelo vafmo! Prosimo, da ae naf>redfai akad. starešine zborovanju udeleae v ČOm večjem Številu. Poeebma vabila se to pot ne bodo pošiljala. Ta ništvo. — Smučarski klub Ljubljana prti i svojim fantom ln zmagovalcem na čast drevj ob 20. v restavracijskih prostorih Zveade prijateljski večer, na katerega sr vabljeni smučarji, prijarteljl »Uruhljan«' in športniki. —lj Ofala. daljnogledi barometri, foio aparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. V Zajcu. izpraŠanem optikj Ljubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno fc-T —IJ Tajni pešlzlet Ljub. sok. okrožja se bo vreli v čeurtek dme 10 maja. ^Travo! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 'Jo. uri. Sreda, 9. maja: Pravica do greha Izven. Iz redno znižane cene od 3 do 14 Din. Četrtek. 10. maja: Pramik cvetočih Betenj. Izviri Izredno znižane cene od 5 do 14. Din. Petek, 11. maja: Karijera kanclistn Vlncikj Irven. ZniSaoe cene od 5 do 14 Din. Sobota. 11Ž. maja: Kultjma prireditev v Čr ni mlaki. loven. Znižane cene od 5 do 14 Din. Nededja, 18. maja; Celjski grofje. Iiv/n od 5 do 14 Din. OPERA Začetek ob 2n. uri. Sreda, 9. maja : Carmen. R *d Sreda. Četrtek. 10. maja! Plee v 9avo7u. 5fa kor«) Udnrfenja $ed. Igralcev. Izven. Zni/n ne cene. Petek. 11. maja: Lrfbuša. Na čast udeležencem kongresa Proti tuberkulozne lige. Red C. Sobota, 12. maja: ob 16. VII^mh Teli. Dija Ska p rede tava. Izven. Globoko zniiane cene od 5—15 Dm. * OpoMarfamo na poslednje tri predstave propagandnoga tedna ljubljanske drame, ki bodo od petka do nedelje. In sicer v petek zvečer »e vprizori Karijera kanclista VincUca, v soboto izvirna komedija Kulturna prireditev v Crni mlaki in v nedeljo izvirna drama Celjski grofje. Za vse predstave veljajo cene od 5—14 Din. Premijera znamenite češke opere Katja Kabanova bo v sredo, dne 16. t m. v naši operi. Muzikalno študira delo g. ^tri-tof, režija pa je Chril DebevĆeva. V glavnih vlogah nastopijo ge. Zlata Gjungje-nac, Thierrvjeva, Poličeva ter gg. Bano-vec, Gostič Maroec Marjan Rus in Janko. Več o dehi prihodnjič. Na premi joto pa že dane« opozarjamo. Radio kotiček Ljubiuma, 9. maj*. Jutri ob 16. uffi bo predaval v našem ra-dru g. Filip Ogrič i« Novega me*ta o modernih varnostnih neipravah na železnicah, ki posnajak> glede na naraščajoče Število velikih ielezniekib katastrof čedalje bolj ak-rjamo vprašanje. G. OsriČ bo najprvo obravnavaš t» naprav* na aploSno, potem pn nas bo seznanil e vojim že patentiranim izumom posebnih dodatnih naprav k £ele>z.ni Škemu b4očnemu sistemu, ki ao v «tanu zn neeijdTO prejpr^čiti trčenje vlakov, bodi*! na prostih progah ali na ielezniakin postajah. 9voi i«rm }e dal g. Ogrič patentirati že pred vojno in ga it 1914. že tudi pro skušala uprava brvSih avstrijskih državnih železnic. Vojne zmede so preprečile, da se že takrat nteo uvedli Ogrlčevi aparati na po prvih težavah, je pustil g. Ogrič svoj al« stem za nekai časa v nemar, zadnja velika želeroifika oesrvsea pri LagnVj na Francoskem, ki Je sairtevafca 200 smrtnih žrtev in ki )e potoazaia, kako potrebne so danaSnjp varnostne naprave na železnicah izpopolnitve, pa ga Je iznova podžgala, da bo zde j poskušal uveljaviti svoj sistem. G. Ogrir >e pripravrfen br«z^>h*Čno prepustiti svofe aparate *9em Seiecnifikim upravam, ki bi se zMrtanale ssn)s. ŠAH Glavni turnir LSK Ljubljana, 9. maja. Sinod se je odigralo predzadnje kolo, ki pa še vedno ni razčistilo aitjacije. Furlani sicer 5* vedno vodi, toda prav lahko se mu zgodi, da ga bo njegov najnevarnejši konkurent Milan Vidmar dohitel ali celo prehitel. V nemali meri bo odločal izid sinoč-naga srečanja med Furlanijem in Cibicem Slednja je na tem turnirju dokaz« 1. da je izredno močan igralec, s katerim morajo tudi najmočnejši računati. Furlani }e zaAel proti njemu v dokaj teiko situacijo in se bo moral pošteno napoti, če bo hotel iztisniti remis. V prekinjeni partija stoji Cibic boljše. Milan Vidmar je že zgodaj nadigra 1 Mareka, ki j* spregledal figuro in izgibil. Podobno se >e končala partija Longer-Tav čar. Longer je brez posebne muke zmagal Tavčar vidno popušča Čim bolj se bliža konec turnirja. Ciril Vidmar i? kot eni v dam-gambitu dosegel proti Sikošku dobro pozicijo, ni pa nadaljeval najbolje ter izgubil figuro in e tem partijo. Preinfalk je v zanimivi igra dosegel proti Gabrovsku dragoceno točko in si povečal izgiede na 5. m*»-eto. Partija Sorli-Kranjec je bila preložena. Stanje po X. kolu: Furlani 7 (1), Milan Vidmar 6 (2), Sikoeek 6 (1), Sorli 5 in pol (2), Preinfalk 5 in pol, Longer 5 (1), Cibic 4 in pol (2), Gabrovsek 4 in pol, Ciril Vid mar 3 in pol (1), Marek 3 (1), Tavčar 2 Kranjec 1 in pol (1). Danes in rutri se morajo odigra ti v**o nedoigrane partije. Vsi, ki do pričetka zad njega kola ne bodo svojih partij kom"*!i bodo koutumacirani. V petek se igra sad-nje kolo in se srečajo: Milan Vidmar - C; bic, Ciril Vidmar - Mar^k, Tavčar - Siki 5ek. Prehifalk - Longer, Kranjec - Gabro. šek. Furlani - Sorti. Zobni kamen resna stvar je ! Kalodont le rabi, če T) zdravja mar je! Illllll!llllllll!!lll!lllllll!(]||ll!!llllllllllllliinii sarddv KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Bodočnost našega električnega gospodarstva Potreba večje podjetnosti v domači električni industriji, ki je zelo slabo razvita Ljubljana, 9. maja. Ako motrimo naše gospodarsko življenje tesno ob elementih prirodmega bogastva naše zemlje in takoj ob ugotovitvah ljudskega okoriščanja s tehniškimi pridobitvami, moramo mnogokje priznati premalo podjetnost naših domačih obrti in industrijskih delavnic. Izmed vseh. v tem smislu v poštev prihajajočih industrijskih panog lahko mirno trdimo, da posvečamo prav domači električni industriji najmanj organizatorično-industrij-skih sposobnosti, četudi bi Brlele na dovoljno strokovno sposobnost Moma^cga strokovnoga osobja in na veliko ftoozum-no bodočnost posa.mez.nih artiklov v naši državi uspevali z najboljšim1 denarnimi in soc lunini ml uspehi. Kjerkoli listamo po naših gospodnrak:h almanahih, revijah in uradn'h nubllka'H* jah, najdemo o domači elekUič-ni indu-strijqi najmanjša poelavja, kakor da bi se ii*1 /.aveidli močnih osnov in elementarnih zahtev, ki zahtevajo poživllenje te industrijske panoge. Naj omenimo za ponazoritev osnov električne industrije in električnega gospodarstva v naši državi najznačilnejše številke iz statistike Društva narodov in iz naših najmovejših uradmih ugotovitev. Tzaned srednjeevropskih i.n evrops-Kih držav zavzema naša država v vodosilnem bogastvu eno prvih mest. Nemčija razpolaga s oca 2.000.000 ks vodne energije in jih izkorišča do 100%, Francija s 5 milijoni 400.000 ks izikorišča 42%. Švica ££00.000 ks in §1%. Avstrija 1,700.000 ks in 50%, Ttali.ia okro* 5.8OO.000 ks ln izkorišča 88%. Visoka štavirka našega na-pf»%ipea bogastva p-o6tane za našo državo te^m bolj značilna, če omenimo, da izkoriščamo d«o danes šele 7% (sedem odstot-.Voy) te onereije pri 3,000.non razpoložljivih ks vo-dtne enerari.ie. Še bolj značilmo pa je primerlanje liuHskeera okoriščenja z eleKtrieno enereijo odmosro z električnimi pr; i*ob! t va.m 5. V zgoraj naštetih državah znaša let/na uiporaba električne energije n,i osebo od ?00 do 500 in 800 tvrh. rned tem. ko pride v naši državi na ffcs^ho le 56 kwh letne mporabe. Ob teh ugotovitvah mora pač vsak gospodarstvenik uvideti temelje, na katerih se bo uspešno razvijalo električno gospodarstvo naše zemilje in na katerih bi ob izvajam ju elektrifikacije našega naselja, prospevala tudi domaČa električna industrija. Z ^koriščenjem s tehniškimi pridobitvami, ki so v Jugoslaviji v primeri b njenim medmarodmim gospodarskim pomenom, zastopane v premali mnoilnl. bfl z instalacijo električnih delavnic vsaj za najenostavnejše artiKle električne Industrije bilo udeleženo tudi domače delo, kar bi posebno v današmjih prilikah ramo-go pomenilo, če že ne moremo in ne računamo na domačo produkcijo onih delov električne industrije, ki zahtevajo visoke investicije ter tradicijonalne preizkuSmje, naj ne mislimo, da smo nemožni ln nesposobni, da nadomestimo uvo»z lahkega električnega pribora. Končno naj potrebo osamosvojitve v lahkih artiklih električne inidustrije ponazorijo tudi Številke naše zunanje trgovine. Uvoz na elektrotehničnem priboru je dosegel že letno postavko 201.000.000 dinarjev in če pomislimo, da Je ta postavka konkurenčna našim obrtnim ln industrijskim delavnicam, vidimo v njej precejšnjo rešitev za nenamešPen strokovni naraščaj, če bi se del tega denarja porabil doma. Električni pribor uvažamo iz Madžarske, Amerike. Amglije, švedske, Niaozemske, Belgije. Avstrije, 8vlce, češke. Poljske. Italije. Francije in celo lz Albanije im mnogokje predstavlja ta postavka največjo postavko našega uvoza. Do dane-s odjpade v naši državi večina elefktro industrijski h del tvrdkam: JL E. G. Union. Sindag, Tungsram, Phillips, Ganz, Elin. Noriš in dr., ki obstojajo v naši državi v vidu domačih delniških d«ružf\ če verzije ne motijo, bo v najkrajšem času najden kapital za domačo delavnico za male in nadomestne dele in prepričani smo. da naša zemlja s tem še ne bo izgubila agrarnega karakterja, pridobila pa bo in pridobili bodo mrnOgi, ki čakajo na udejstvovanje za svoj dom ln svojo državo. A. K. Tam, kjer bo stal Dolenjski dom Jutri pojfdemo k Sv. Duh« nad Viš smučarski dom Lfjbljaoa, 9. maja. Peljemo s- tja. Dolenjec eopifca celo uro, pol aure se pa vozimo še vedno skozi Ljubljano. Lahko si torej mislite, kako daleč ie >Polževo< kraijestvo. Celo slavni vižnj<*gor-ski soimenjak bodočega še slavnejšega >Polža * bi lahko napravil vsak dan izl^t v Ljubljano, tako je biizni. Toga pa seveda noč?, kajti v domovini kislega karmina in zlasti pod patronam-co Sv. Duha, nikomur ni tr»ba misliti na Ljubljano. Vsega tega morda še ne vedo vsi Ljubljančani, a bodo vedeli. Prej ali slej jih bo popeljal do-lenjec. kot da gn? mak> za res, malo za šalo — počasi, zložno med čudovitimi grički, skozi predoriSke, ob neštetih posta jicah v k*rv* dolino pod patrijarhalno Vi&vjo croro. njo goro, kjer zgradi SK Polž prvi na Dolenjskem ninske livade, z božajoče dehteče travo. že smo v Zavrtačah, vasi pod Sv. Dihom, pičlo uro hoda od Višnje gore. Pri Selanovih stojita pred ponosno kmečko hišo mlaja. Praznična je že sama bela hiša, praasnično je v nji »n v va6i. Pisane trate te vabijo, da lež^š poslušat murnovo pesem, sobice te boža. tu ne pripeka, saj smo že visoko, in ljudje ©pregovore tako iskreno s teboj, komaj te spoznajo, da si ž? prvo uro domač in doma. In vse to je balzam za živce meščana. Ko se tako odtrgaš od mesta, šele začutiš, kako dušeč notranji in zunanji oklep je mfsto. Zdaj ni tu snega, pač pa je pomlad, ki je meščan med zidovjem ne more spoznati, kaj Šel a uživati. Zato bo na vnebohod 5p posebno sopihal dolenjec. Višnja gora je — Višnja gora, edinstvena, mestec?, ki bi «ra lahko nosil polž na hrbtu. In res se zdi. da jo nosi, a je severi«! nikamor ne odnese. Vi&nja gora je stala in stoji kot večen simbol 'imirjene, ustaljene ter same vase zaverovane Dolenjske. Toda okrog nje in nad njo se bo marsikaj aprem^nilo in zganilo. — Korakamo *kozi mestece obloženi s tolikšno količino razstreliva, da bi lahko pognali vso Višnjo poro hkrati v zrak. Nosimo tudi sve>dre za razbijanje skal — >Polž< je vprav eksploziven. Zato nas gledajo Višnji?gorci. zbrani pred cerkvijo, kot apokaliptične jezdece. Vendar je izobešenih nekaj zastav, toda na" ča.« t Flori j a nov i m vitezom, ki so se zbrali skoraj iz vse Dolenjske na veliko vesel'co in gašenje. Prav, soparno ie in tu je domovina kislesra cvička, ki navdahne človeka z nepopisno sladkostjo. 2e lezemo navkreber, na desni so razvaline višnjceorskesa gradu. Višnje gore bi si sploh ne mogli misliti brez t?h razvalin nad njo, ki spadajo k nji na zunaj še boli. kot nolž na znotrai- Cesta nas vodi v malih vijugah «kozi sozd. ko pa prispemo na piano, na Pristavo, se začne pod nami odpirati Dolenjska — tista Dolenjska, ki jo bo šele »Polž« prav odkril. In tu se začne odkrivati Sb nekaj: dolenjski teren. To ni 6 Polžjo* ! V Zavrtačah stoje mlaji, začetek je vesel. Jutri bo pa tam s> posebno veselo. Zbero se sama zala dekleta in fantje od fare, pa možje, ki zro vedrih misli in polni zaupanja v bodočnost. Na svidenje torej. — Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 7.26. Slavni komik Stanlev Lupino v veseli opereti Vesele noči brez spanja Smeh, zabava, petje, balet in godba ZVOČNI KINO DVOR Pr««i»UT* ob 4.. 7 m 9 On* 4.50 m R-V> Častni gasilski načelnik France Weiss Metlika, 8. maja. V nedeljo 6. t. m. je gasilska četa mesta Metlike slavnostno izročila častno diplomo svojemu zaslužnemu častnemu načelniku g. Francu VVcisau. Slavljenec. ki si je za razvoj gasilstva ne le v Beli Krajini, nego tudi izven nje, pridobil nešteto zaslug, je bil rojen 29. januarja 1868 in je že kot 231etni mladenič pristopil h gasilcem. Pred desetimi leti je prevzel načelstvo in takoj uveljavil svoje organ i za tori č ne sposobnosti. Do tedaj je spadalo društvo pod novomeško župo, a se je po njegovem prizadevanju Bela Krajina osamosvojila in dobila svojo lastno župo, ki jo že od njene ustanovitve vodi slavljenec sam. Po njegovi zaslugi se je gasilska misel po vseh naših krajih zelo razširila in so bila ustanovljena številna društva v Drašičfh, Dragomlji vasi. Boža" kovem, Rosalnicah, Krasincu, Lokvici, Ra-dovici, Grabrovcu in Suhorju. Tudi onstran Kolpe v savski banovini je bilo po njegovi zaslugi ustanovljenih nekaj čet in sicer v Bubnjarcih, Zaluki, Pravotini ln drugod. France WTeiss je pri Gasilski zvezi enako pomagal in posredoval, da si je pred leti tudi Črnomelj osnoval lastno župo. Za časa njegovega naćelnikovanja si je metliška četa izpopolnila svoje orodje, nabavila brizgalno, številne prepotrebne cevi in mnogo drugih pripomočkov, brez katerih si moderne gasilske čete ne moremo misliti. Z lastnim zgledom je uvedel v četo vzorno disciplino in pravo gasilsko tovarištvo, zaradi česar so ga vzljubili tovariši daleč naokrog. Njegovo tiho delo ni ostalo skrito niti na najvišjih mrc" ,7rarice Weiss /t> večkrat od!iVovan :n sicer z redom sv. Save, s srebrno svetinjo in s kolanju Gasilske zveze. Pred leti je uvide!, da ne more več zmagovati dela obeh odgovornih funkcij in je odložil četno načelstvo, zaradi česar ga je potem ista izvolila za svojega častnega načelnika glede na številne njegove zasluge za napredek in povzdi-go čete. Sedanji četni načelnik, predsednik metliške mestne občine g. Ivan Malešič, mu je v nedeljo izročil pred postrojenimi četa" mi tudi častno diplomo, ki naj bo Francetu \Veissu skromen dokaz naše hvaležnosti, a mlajšim vzpodbuda za delo in požrtvovalnost. Prijateljem Maribora Maribor S. maja. Leta 1847 je izšla prva mariborska monografija; ostala je edini opis Maribora do 1926. ko je izdal Gabriel Majcen Kratko zgodovino Maribora. Ta je v kratkem času pošla, kar priča kako nujno smo jo rabili in kako potrebno nam je danes novo zgodovinsko delo o Mariboru. Dejstvo, da nimamo danes nobene zgodovine Maribora, ni v skladu s kulturnimi in gospodarskimi prilikami našega prebivalstva, prav tako pa tudi ne s položajem mesta, ki šteje z neposredno okolico do 50.000 prebivalcev. Zato si je Zgodovinsko društvo v Mariboru (ZDM) nadelo nalogo, da izda na 15—20 tiskovnih polah (okoli 250 strani velike osmerke) s slikami in prilogami (predvideno okoli 100) bogato opremljeno delo. Iri bo vsakomur najboljši kažipot pi mariborski preteklosti od pr-.izgodovine preko rimskega, srednjega in novega co najnovejšega časa in to v kuLurni, u< li-tični, cerkveni, gospodarski, ume'nostn* n. literarni zgodovini. Pri dei.i bodo sodelovali poleg vseh mariboi^k'H ^sedevnar-;ev ig drugih činitelje? tudi g'w'.i pre.'-stavitelji slovenske in jugoslovanske znanosti, univerzitetni profesorji: dr Ljudmil Hauptmann. dr. Milko Kos. dr Raidum Saria ter spomeniški konservi'or dr. France Štele. Tako je vsebina deia. ki bo Izšlo pod naslovom »Mariborski zbornik« v drugi polovici leta 1P35.. strokovno zasi-gurana. Ni pa osigurana gmotna stran dela. ZDM ne more radi omejenih gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga, izdati zbornika o Mariboru samo. Zato se obrača do vsega prebivalstva, ki se zanima in z Mariborom, z vabilom, da se na de;o naroči. Subskripcijska cena Mariborskega zbornika znaša Din 60, cena zbornika po izidu pa bo znašala Din 100. Poštnočekov-no položnico bo ZDM poslalo subskri-bentu, čim prejme naročilo. Mariborske sosede Ptuj in Celje ter še manjši kraji kakor Ljutomer, Središče ali Šoštanj se ponašajo z lepimi zgodovinskimi monografijami. Naš čut za Podravje in Maribor veleva, da omogočimo Mariboru, da stopi v vrsto svojih sosedov ter da pomagamo ustvariti delo, ki bo naši znanosti v izpopolnitev, za Maribor in okolico zrcalo preteklosti, za lastnika Mariborskega zbornika pa izvor spoznavanja nekdanjih kulturnih vrednot na zemlji, ki Je naša' ožja domovina. Pot h kulturi in k narodu vodi samo iz spoznanja samega sebe, iz spoznanja domačega kraj«! jyr. Franjo Li pol d m. p., mestni načelnik v Mariboru. Dr. Fran Kovačič m. p., predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru. Dve mladi operni pevki Gjuranec ln Supevee: Bu.tte.rfly in Gtlda. Ljubljana, 9. maja. Samo slučaj je hotel, da amo videli na našem odru v zadnjih dneh skoraj zapored dve operni pevki kot gosta, ki nase publike nista dovolj zanimali, a sta strokovnjake prav prijetno iznenadili: gospa g. Gjuranec iz Zagreba in gdč. Zvonimira 2upevec iz Berlina. Prva, Hrvartica, je Sele sezono ali skoraj dve stalno angažirana in je torej Se na začetku svoje operne karijere. Mlada dramatska pevka izredno prijetnega glasu, velike kulture, izglajenih registrov, lahkih višin, vobče zelo muzikalna in zunanje ugodna. Nastopila je v partiji madame Butterflv namesto obečane, a zaradi obolelosti izostale ruske umetnice — gospe Ade Poljakove. ki nam je ostala baS v tej partiji nepozabna kot odlična pevka in morda Se bolj kot imenitna igralka. A tudi sami imamo umetnico, gospo Gjungje-nac, ki je v tej vlogi zares velika in skoro nedosežna. Tako je imela ga. Gjuranec pred na-Sim občinstvom kot začetnica težko stališče. V igri je še šablonska, podaja vlogo le v glavnih obrisih, ne pozna še stotero detajlov, ki jih ponuja psihološko silno bogata vloga in v celotni kreaciji še ne kaže močne, operno dramatične lastne osebnosti. Tako je ostal njen lik vzlic krasnemu glasu in lepemu petju še nekam bled in neizrazit. Gotovo pa je ga. Gjuranec mlad talent velike bodočnosti, ker, glasovno izredno kvalitetna, potrebuje le še rutine in znanja, da izkorišča svoj lepi glasovni kapital, da se v igri sprosti in ustvarja č-im bolj svojski. Žela je neoporečno lep in zelo časten uspeh, bila opetovano pozvana pred zastor ter je ostavila za seboj željo, da jo slišimo še v drugih partijah. Druga. Slovenka, gdč. Zvonimira 2 u-pevec. je nastopila snoči kot Gilda. V Berlinu se je pevski izučila kot hčerka giasbenika in glasbenega učitelja, živi zdaj v Zagrebu in je nastopila z uspehom in zelo častno že dvakrat na zagrebškem odru. Povsem začetnica je torej še in morda je bil njen nedeljski nastop na našem odru v partiji Gilde sploh šele drugi. Elegantna visoka mladenka zelo simpatične vnanjosti nas je s svojim velikim pevskim znanjem in distingviranim nastopom nad vse prijetno presenetila. Njen topli glasovni značaj blesteče, izredno lahke višine, ki jih podaja sigurno in prodorno ter vseskozi okusno, iskrenost v izražanju čustva, pristnost doživljanja so lastnosti, ki so publiko vrlo zadovoljile in prinesle pevki večkrat specijalnih aplavzov na odprti sceni. V igri je zadoščala, dasi kot mlada začetnica partije seveda še ne izčrpava in v dramatičnih, tragičnih momentih še ne more podajati globin pogumno in učinkovito. Treba ji je tudi še rutine in pa dobrega režiserja. V celem je njena kreacija polna dekliške miline in prav dobro ustreza Gildi. tem bolj, ker je pevka glasovno zelo srečna in v tehničnem oziru odlična. Vzlic umljivi tremi, ki se ji ni skoro poznala, je bila v splošnem intonačno zanesljiva in je le v kvartetu zadnjega de^an-ja popustila. Tako je gdč. Zupevčeva kot mlada kvalitetna umetnica tudi na našem odru žela resnično lep. več kot samo časten uspeh. Izvrsten, glasovno imeniten in v igri vzoren Rigoletto je bil zopet g. Primožič, jako prijeten in s svojimi visokimi toni zmagovit vojvoda g. Banovec. krepak in efekten Sparafacile g. Zupan in impozan-ten. dramatičen Moaterone g. Marjan Rus. Prav dobro predstavo je vodil g Neffat in je bila publika za gostovanje gdč. žu-pevčeve, ki je p*d* v hrvatskem jeziku, ter t\ vso uprizoritev prav hvaležna. Tr- G. .JMvf? lovec" na prostem Medvod p. 7. ma]a. V romantični savski poterfd, ki s^ vije od Smlednika proti ^fedvodam. ]> v n?dp-lio agilno SokoVko društvo 11 Medvod vpri-zorilo Finžgarjevo ljudeko irrro »Divji io-v?<" Kraj, ki e* era v la svrhu izbrali m^d-vo5ki bratje, ie »eJo T>osr»?pn vn jo pol«K! boeastva narodnih no? tnnofjo pripomogel k tako lepemu uspehu. V irri'Heju, ki bi sicer bik) najprimernejše za 4. dejanja, je bil najboljše podan prvi prizor igre. 'Pomodno naetrojemje. Vse naokoli diha in p ihti eveže življenje. Izmed mladega listja kipi pas-^m ščinkavcev, v daljo pa se od časa do Časa kakor na poziv šepet alke oglaša kukavica. Iz cerkvice, ki je skoraj preneznatna in preveč zakrita v ozadju, s* začuje velikonočno pritrkavanje. Popoldansko oprani o je končano. Od cerkve navzdol se razlije pisana reka dece in taranov vsake starosti. V daljno, brezskrbno mladost je poroma la misel, ko sem gledal ta veseli živ-žav, ki po zeleni trati vali piru h * in z novci seka pomaranče. Vloge oo bile podane prav dobro. Nad vs^mi je imponiral Zavrtnik. ki je svojo psihološko težko nalogo izpolnil nad vse pričakovanje! Hvaležni vlocri Majde in Janeza sta bili izpeljani s popolnim raauhme-vanjem. Gašper in Tine sta odrezala pohvalno. TončeSc, tip vaškega revčka, se je hvalevredno potrudil. Na svojevrsten način originalen kovač je p šega vi m temperamentom zabaval hvaležno publiko, ki ni štedi-la e priznanjem. Poleg kovačnice z živim ognjiščem je nestrpno čakal na podkovan je pravi, resnični konj. Zelo lep je bil pogled na brhke grabljice, ki so se s pesmijo izgubil? v rebri. Posrečena je bila tudi slika s krčmarjem, ki je posedoval vse tipične lastnosti svojega stanu. Kmečki očanci kot berantači. dalje fantje in dekleta eo se m svojimi nastopi, pesmijo in plesom dobro postavili. Zadaje deiaoje pa bi se glede na bogastvo prirodnih kulis dalo uprizoriti Še 'jči okovi tejše. C as odmorov je iapopolnilo sviranje pridnih domaČih fantov z godbo na pihala. Med voski m sestram in bratom je na us pehu čestitati. Naj jim ta prvi in posreće ni poizkus igranja v »Jravi prirodi da pogum, da nas s primernimi ljudskimi igrami še ki še popeljejo V pravljično lepo savsko sotesko. — Zdravko V. SPD v Kamniku Potreba nove pešpoti v Blstrhoo Kamnik, 8. maja. Te defi je bil o boni abor kamindšJce po-drudhnlce SPD, ki je dopolnila s tem 40 let uspešnega delovanja v našem pdani.n ekecn kratfeatvu. Predsednik g. dr. Jane tle ae je v svojem govoru spomnil umrle ga pod(predse<5niika podru in ce dr. Karbe in soustanovitelja g. Antona Pmtarja. Iz poročal bi omenili, da je lani osrednji odbor temeljito (popravil koči na Kokrs\eu) in Kamniškem eedlu ln vzel na anaojr (predlog za pire i meno van je Kamn'ake kočt na Sedlu. Izražena je bila želja, da h osrednji odbor čimprej realiziiral ta pred log. Iz dela podružnice v preteklem le tu bi omeniK markiranje novih poti v kanmuKkam okolišu, tako zlasti na Goo.1 tn Oennilec, v Komendo, na Kratno it>d Občni zbor Je dovolil kredit 1000 Din za nabavo novih emajHiranih tablic za označ-Ibo pešipoti in cest. Blagajma je imela lan skupno s prebit/k o ni iz prejšnjega lota okrog 15.000 Din dohodkov. Na občnem saboru a i je kamin iš^ka podružnica poet a vila lep program dela za bodoče leto. Med drugim bo poizkusila ajgraiddti na Mokrici zasilno zavetišoe, ka mor bi ee lahJko zatekali lziletniki, kadar bi Jih zateklo slabo vreme. Izražen Je bdi tudi predlog, naj bi se zgradilo podobo« zavetišče na Podeh, ki so aredi poti me.; KamniSkim in Kokrškim sedlom. Ta pot je ena najlepših tur, vendar pa je Mlo težka. Treba bi jo ibilo .poprav-Mn, zaveti šče na Podeh pa bi bilo izhodlftče za ture na Skuto in sosednje vrhove, obenem pa bi bilo dobrodošlo vsem, ki ne od amogrl dolge poti naenkrat. Zavetišče na tem mestu je predlagal že Frieohauf. Najbolj živahna ;>a je bila debata < Kammišiki Bistrici. Ugotovilo se je, da je obisk izletnikov v Bistrico aedo padel, za kar je eden glavnih vsarokov gradnja nove ceste. Po trdi prasmi cesti ni tadoo mikavno hoditi v Bistrico in nujno bi bilo potrebno, da se še letos agradi nova pešpot, in eicer po desnem bregu Bistri oe. Osrednji odbor bo moral v lastnem interesu pospešiti rešitev tega vprašanja, sicer bo ostala Bietrlca bre* nedeljskih izletnikov. Ker je nova vozna cesta izpeljana po prejšnji pešpoti, bi ei t»di graditelji bistriške ceste morali flrteti v dolžnost, da prispevajo k novi pe&potl. Gospodarsko delo v Črnomlju Črnomelj, 8. maja. Kakor smo kratko poročali, je sreski kmetijski odbor v Črnomlju pokrenil akoi-jo, da s pomočjo javnih sredstev vgradi v (Črnomlju zadružno skladišče s kletjo io čistilno postajo. Stavba naj bi bila na razpolago vsem občinam in vsem kmetijatem organizacijam za vse potrebe kmetijskega značaja, za razne javne občinske akoije ki zlasti za centralo kmetijskih org&uisacij za nabavo gospodarskih potrebščin in sa zadružno vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Podobnih ustanov pod vodstvom priznanih strokovnjakov nimajo le v inozemstvu, nego so se po vseh krajih, kjer »o bile ustanovljene, tudi pri nas prav dobro obnesle. Posebno važne in koristne »o »e posameznega kmetovalca in tudi za zadruge v sedanjih časih, ko gospodarska depresija kmeta najtežje pritiska. Banska uprava je s polnim razumevanjem priznala potrebo te koristne akcije in je že iz starega proračuna nakazala sre-skemu kmetijskemu odboru podporo v znesku 25.000 Din, a obenem zagotovila enak prispevek tudi iz novega proračuna ln priporočila kmetijski odbor tudi ministrstvu za kmetijstvo, ki naj bi prispevalo za to potrebno ustanovo iz državnega proračuna 50.000 Din. Ker pa sreski kmetijski odbor ni pravna oseba, a banska uprava po zakonu more dati podpore le zadrugam, ie priporočila, da se v ta namen osnuje omenjena ustanova. Da bi bilo delo čim uspešnejše, je umestno, da se sedanja Vinarska in sadjarska zadruga v Črnomlju preosnuje v splošno zadrugo za vse panoge, kar je izvedljivo brez vseh težkoč tako, da se na občnem zboru spremene pravila in izvoli nov odbor, v katerem naj bi bile zastopane v*e občine in vse kmetijske organizacije v sre-zu po svojih predstavnikih V interesu napredka gospodararva v srezu je, da vstopijo v to zadrugo kot člani vsi ugledni, izkušeni in za gospodarsko delo navdušeni možje. Občni zbor bo v četrtek 17. t. m. v Črnomlju v hotelu Lak-ner in smo prepričani, da bodo Belokranj-ci s polnim razumevanjem pristopili k zadrugi. Iz CeV —c Peron na celjskem kolodvoru sedaj temeljito renovirajo. Notranji leseni del strehe bo prepleskan z zeJenoeivo barvo, število električnih luči po bodo pomnožili. —c Prijatelji tujih koles so se v zadnjem času zopet vrgla na svoj posel. Pred dnevi je bilo zopet ukradeno iz neke zaklenjene veže na Kralja Petra cesti 1400 Din vredno črno pleskano moško kolo znamke »Stvria«. tov. štev. 736.700, evid. štev. 2-11313-3. —c Cepljenje proti osepnicam v občini Celju-okollci bo 16. in 17. t. m., pregled cepljenih otrok pa 23. t. m., vse tri dni ob 15. v občinski posvetovalnici na Bregu. Cepljenje otrok iz Gaberja ter e Spodnje in Zgornje Hudinje bo 15. t. m., za vse ostale vasi pa 16. t. m. Njena prepoved. Ona: Če me poljubite, bom kričala. On: Pa vendar ne tu, saj so ljudj« blizu. — Pa pojdiva kam drugam, kjer ni ljudi. Ženska politika. — Mislil sem, da z Olgo ne govoriš več. — Saj tudi ne govorim, toda oni dan j« hnela krasno novo obleko, pa sem jo vprašala, koliko stane. 433681481201^856403^^66247417337538847^^72 »SLOVENSKI KARO De dne 9. maja 1984 Vneti« slepiča in barva oči Zdravnika Caplesco in Grossek $ia prišla do zaniir'ivih zaključkov, kako lahko ugotovimo že na zunaj pri človeku vnetje slepiča. Na rrmogih primerih sta se prepričala, da imajo ljudje z vnetim slepičem skoraj brez izjeme zenice žolte barve. 2olta barva zenic izvira od strupene snovi, ki jo izloča vneti slepič in ki škoduje jetram. Ta zunanji znak je posebno važen pri skritem vnetju slepiča, da ga razlikujemo od bolezni želodca in črev. Ti dve bolezni namreč lahko zamenjamo, ker ju spremljajo močno podobni znaki. Zdravnikom bo s tem spoznanjem zelo ustrežene-, ker bodo lažje in z večjo zanesljivostjo ugotavljali vnetje slepiča, te tako nevarne bolezni, če pride zdravniška pomoč prepozno. 1 to pomeni 2 zavitka sta potrebna za eno pranje pp Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Scfoich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutre. CELO DE L O PRI SCHICHTOVI METODI Pripravlja se prvi spopad žolte rase z belo Ameriški poslanik v Moskvi William Bullit pravi, da je rusko-japonska vojna na pragu Zadnje čase čitamo vedno pogosteje o Daljnem vzhodu, kjer se nekaj kuha. Dr. Beneš je nekoč dejal, da se odloča zdaj o usodi sveta na obali Tihega oceana, na Daljnem vzhodu. Tam, od Vladi-vostoka do Čite, od Blago veščenska do Sinkina, se pripravlja nova rusko-japonska vojna. In ne samo to, pripravlja se odločilen spopad v Tihem oceanu med Japonsko in Ameriko, pripravlja se prvi spopad žolte rase z belo pod enakimi tehničnimi pogoji. V tem pogledu so mnenja še deljena. Eni pravijo, da je ta vojna neizogibna, drugi pa trdijo, da se je ni treba bati. Dejstva pa govore za \Tojno. Profesor Einstein se je sestal v Ameriki s prvim sovjetskim poslanikom v VVashingtonu Aleksandrom Aleksandro-vičem Trojanovskim. Čestital mu je k priznanju sovjetske vlade, da bo to preprečilo grozečo vojno. Trojanovski se mu je zahvalil za čestitke, o vojni pa .=ploh ni hotel govoriti, saj je bil poprej sovjetski poslanik v Toki ju. Svojo diplomatsko pot je nastopil po zelo uspešni vojaški karijeri. V rdeči armadi je zavzemal že visoko mesto, ko je dal vojaški službi slovo in se oprijel diplomacije. Tn biti mora zelo dober vojak, če so ga poslali baš na Japonsko proučevat rsz-ro'T. To, da je bil baš Trojpnovski Gaoaral i^aki izbran za prvega sovjetskega poslanika v Ameriki, najbolj dokazuje, da gre med Rusijo in Ameriko tudi za vojaške zadeve, in -sicer v zvezi x Japonsko. 8. januarja se je vrnil začasno v Ameriko pni ameriški poslanik v Moskvi William Bullit. Najprej je poročal Roo-seveltu o tekočih zadevah, potem je pa govoril z novinarji. Dejal jim je: »Govoril bom odkrito. V Rusiji so mi dejan, da sem najprej iskren človek, potem Bele diplomat. Mimogrede rečeno sem najprej novinar in Sele potem diplomat. Povem vam torej, da Je rusko-japonska vojna na pragu in da » je Rmtja na njo dobro pri pravi hi. c 21. januarja je govoril v Moskvi na kongresu komunistične stranke pooblaščeni zastopnik komisarja za težko industrijo KaganoviS. Njegove izjave so važne, ker je osebni Stalinov prijatelj m kar si'Stalin samo mlati, ker sploh nerad govori, položi Kaganoviču na usta. Mimogrede omenjamo, da je govoril Ka-ganovič o Mali antanti. Francija, Amerika in države Male antante iskreno žele mir in zato bomo skušali živeti z njimi v čim boijžih odnošajih, je dejal. Toda vsa teža njegovega govora je bila obrnjena na Daljni vzhod, na Japonsko, Vsak hip moramo biti pripravljeni na presenečenje, je dejal. Glasovi iz Japonske, ki to zavračajo, nas ne bodo zbegali. Japonska se je že delala enkrat miroljubno, potem je pa izzvala vojno. Vse to so samo besede. Resno pa govori o napetem položaju na Daljnem vzhodu to, da je prispel na kongres kso-munistične stranke iz Čite poveljnik vzhodne armade Vasilij Konstantinovič Bliicher. Kdor pozna ruske notranje razmere, bo lahko prav ocenil ta dogodek. Ce hočemo prav razumeti pomen njegovega prihoda v Moskvo, moramo poseči malo nazaj. Ko je predsednik sveta ljudskih komisarjev Sircov zasnoval zaroto proti Stalinu, je sestavil tudi listo novih komisarjev. Za vojnega komisarja je bil določen Bliicher. Lista je pa pri§la v roke Stalinu. S Kaganovičem sta odločila, da mora Sircov v prognan- stvo v Sibirijo. O BlUcherju je pa odločal Vorošilov, ki naj bi ga izpodrinil Bliicher. Baje je vplival na sklep Voro-šilova Tuhačevski, zdaj pooblaščeni zastopnik Vorošilova, nekoč carski ^ardni poročnik. Bliicher se je vrnil v Čito in postal je vrhovni poveljnik vzhodne rdeče armade. Samo strogo so mu prepovedali vrniti se v Moskvo. Ce se je vrnil zdaj in celo na kongres komunistične stranke, če je imel važna posvetovanja z Voroši-lovim, s Stalinom in celo s Kaganovičem, ki je zahteval takrat njegovo glavo, je to jasen dokaz, da se na Daljnem vzhodu nekaj pripravlja. Položaj je resen. Zato so poklicali v Moskvo najboljšega vojskovodjo rdeče armade. Sicer imamo pa pri rokah še druge dokaze. Zadnje dni januarja je priplulo v Tihi ocean zopet več edinic ameriškega brodov ja. Sredi januarja je pa podpisal japonski cesar odlok o ustanovitvi novega armadnega zbora 50.000 mož. Ti vojaki so dobili uniforme, kakršne nosijo japonski vojaki v Mandžuriji in Sibiriji. Na Japonskem so pa imeli nedavno izpremembo vlade in izpremembo v vojnem ministrstvu. Iz njega je odšel Sadao Araki. Odšel je zaradi bolezni. Imel je nevarno pljučnico, njegova demisija torej ni bila politična. Araki je izgradil režim in ga tudi zavaroval. Ta 56-letni mož je bil v resnici diktator Japonske. Dobro ga je primerjal neki angleški novinar z Mussolini jem, ki ga Araki osebno pozna in ga je tudi posnemal. Na Japonskem se človek rodi častnik. Častnikov sin postane častnik in kdor nima prednikov iz vojaških krogov, ne more misliti na visok položaj v armadi. Araki je bil prvi vojaški dostojanstvenik, ki je izšel iz ljudstva. Njegov oče je bil siromašen vrtnar. Mladi Araki je bil najprej knjigovodja, potem vojak, pozneje častnik, potem general, divizijonar, re-volucijonar, zarotnik in končno japonski Mussolini, diktator dežele vzhajajočega solnca. Stisnjenih zob je delal ta mož svojo karijero in delal jo je preko trupel. 15. maja 1932 so umorili mladi častniki in fašisti ministrskega predsednika Inukaja. Vlada je dobro slutila za tem atentatom njegovega incijatorja Arakija. Toda aretirati ga je pomenilo takrat že revolucijo. Araki je kmalu postal idol vseh mladih častnikov in vojakov. Za javnost so bili Inukajevi morilci obsoje- Seijeteki poslanik Trojanovski ni. Vojno sodišče jih je obsodilo na ječo od 8—5 let. Toda noben obsojenec ne sedi v ječi. Vse so poslali na Kitajsko, na bojišče. Araki je postal vojni minister v Saitovi vladi in pregovorii je Saito, da je sestavil vlado iz samih slabičev, tako da je on absolutistično vladal. Vrgel se je na reorganizacijo vlade. Njegov cilj je bil okupacija Mandžurije. In čeprav je delai po svoji volji in proti volji cesarja samega, je dosegel, kar je hotel. Ko je pokazal 10. septembra 1933 cesarju 162 vojnih ladij in 182 hidroplanov nad njimi, mu je cesar dejal pred mikrofonom Foxovega žurnala: >Ti si pogum, delo in skromnost! Ti si usoda Japonske!« In takoj po>tem je podpisal močno povišane postavke za vojsko v proračunu. Ce so v vojnem ministrstvu slišali na hodniku kašljati Arakija, so preblede-vali tudi stari vojaki. Mršav starec upadlega obraza je težko vlačil po hodnikih sabljo, počival je na stopnicah, toda v bolnem telesu ie bil krepak duh. Bil je strah vseh starih generalov, ki so se mu zdeli preveč popustljivi, in okrog ?ebe je zbral mlade ljudi, da bi se lahko opiral na nje pri svojih načrtih. Leto 1935 je bdi določil za leto vojne z Rusijo. Pa je dvignila glavo politika mirnih, politika zvijače, opreznosti in postopnega popuščanja, da je moral Araki odstopiti. Deloma je bila to tudi posledica pogajanj med Rusijo in Ameriko. Arakiju je sledil v vojnem ministrstvu Hajaši, njegova desna roka, vrhovni poveljnik japonske armade v Mandžuriji, pripadnik visokega plemstva z velikim vplivom na cesarja, čigar svetovalec je bil še kot polkovnik, pa tudi zvest česti-lec Arakija. Za vsak slučaj mu je pa postavil Araki za hrbet dva zvesta čuvarja fašističnega režima, svojega zeta generala Koiso in viceadmirala Siengu. Pristaši miru si niso upali niti spregovoriti. Siengu je objavil program nove vlade. Poznamo ga v dveh izdajah. Eno je zaplenil poročevalski urad za inozemstvo, druga, kakor jo je avtentično stili ziral Siengu in kakor je bila razglašena 10. februarja na panazijskem kongresu, se pa zaključuje z besedami: »Azijati v boj proti belim hudičem!« Velika letalska tekma Nedavno smo poročali o odločilnem spopadu med francoskima letalcema Detrovtom in Doretom za naslov »kralja zraka«. Zmagal je v drznih zračnih akrobacijah I>etroyt. Na sliki v Mimo od leve na desno zmagovalca Detrovta, Willy Coppensa in sodnika. Država brezposelnih V neki tehnično gospodarski reviji čitamo o zanimivem predlogu. Gre za načrt nekega švedskega inženjerja, ki hoče ustanoviti v Avstraliji originalno državo. Vse velike države naj bi se združile v trgovsko družbo in dale za novo državo na razpolago denar, bla-20 in perbivalstvo. Nova država bi tako pridobila takoj 20 do 25,000.000 prebivalcev, samih brezposelnih, zbranih od vseh vetrov. To bi bila torej država brezposelnih, ki bi jih seveda potem ne morila več brezposelnost, ker bi v novi državi takoj dobili zaposlitev. Iz te mešanice pripadnikov raznih narodov bi se sčasoma izkristalizirala nova narodnost, kakor je bilo to v Ameriki. Kar traja sicer stoletja, naj bi se tu uresničilo v 10 letih. V začetku bi upravljal novo državo predsednik mednarodne družbe za ustanovitev te originalne države. Čim bi se načrt obnesel, bi stopila na krmi-k> nova uprava države. Tako ustanovljena država bi bila seveda doržnica starih držav, ki bi jo ustanovile. Na Švedskem je vzbudil ta načrt mnozo pozornosti in razvila se je živahna debata o tem, ali bi se dala taka država ustanoviti ali ne. Večina misli, da je to fantazija. Ka] vse Tu pa tam čitamo o čudakih, ki zbirajo na prvi pogled brezpomembne stvari. Malo je na svetu predmetov, ki bi ušli pozornosti strastnih zbiralcev. Eni zbirajo originalne slike, drugi poštne znamke, tretji metulje, četrti hrošče, peti star porcelan itd. Nič čudnega ni, da imajo največje zbirke milijonarji. Tako ima milijonar R. Zinbern največjo zbirko porcelana, \V. Jolcev največjo zbirko metuljev. W. Celle-born zbirko orožja, \V. \Vanson zbirko glasbenih instrumentov, angleški kralj pa zbirko ur. To pa niso čudaške zbirke. Mnogi ljudje zbirajo predmete, ki so jim rešili al! pa izoblikovali življenje. Tako ima Bata zbirko čevljev, VValdes zbirko zaponk in gumbov, Coty je imel zbirko najrazličnejših kozmetičnih pripomočkov. Anglež Ra- phael Tuck, sin očeta prve razglednice, ima zbirko 15,000.000 razglednic. W. Bronsil zbirko 11.000 fotografij velikih zločincev, Henrv Ford zbirko motornih vozil itd. Ljudje, ki imajo mnogo denarja, imajo tudi mnogo muhastih idej. Rot-schild zbira bolhe, kar je pa bolj trgovsko kakor naravoslovno prizadevanje, kajti bolh je na svetu vedno mani. Bogata Rotschildova zbirka bolh ne bo torej samo edinstvena, temveč tudi dokumentarna. Američan Vander-bilt ima krasno zbirko damskih robcev. Zanimiva je zbirka reklamnih letakov in lepakov, ki jo ima R. \Vallen-berger. A. \Vellington zbira kravate znamenitih mož, W. Edingstern pa njihove ovratnike, a Jammes Warrov njihove brke. Stratosfera Pred 30 leti je bilo dognano, da pada toplota zraka na vsak poldrugi kilometer višine približno za 5lA C, v višini 11 km pa neha padati. Ta višina je postala meja med še višjo zračno plastjo, ki je dobila ime stratosfera, dočim se imenuje spodnja zračna plast troposfera. Dognano je bilo tudi, da se menja višina troposfere po zemljepisni širini. Nad tropičnimi kraji >e visoka 16 km, nad polarnimi pa samo 5 —6. Iz tega sledi, da je nad ekvatorjem v višini 16 km toplota nižja, nego v arktičnih krajih in sicer okrog 85° C pod ničlo. To je najbolj mrzel kraj, ki ga sploh moremo doseči. Človeštvo se zdai zanima za vprašanje, kaj se vidi med poletom v stratosfero. Najvišji oblaki so kvečjemu 9.5 km nad zemljo, nad njimi je pa nebo čisto in intenzivno modro. Višina 24 km je pa skoraj brezpomembna, če jo primerjamo z 12.800 km zemeljskega premera. Iz te višine lahko torej vidimo samo neznaten del zemeljske površine in še to le, če je vreme zelo ugodno. Podatki o vremenskih razmerah visoko nad zemljo so zelo važni za napovedovanje vremena. V ta namen spuščajo učenjaki visoko v zrak balone z instrumenti, ki beležijo temperaturo, zračni pritisk itd. Prof. Regamer je dobil tako podatke iz višine 28 km. Seveda pa instrumenti ne morejo prinesti na zemljo tako točnih podatkov o stratosferi, kakor človek, in zato vidimo vedno večje prizadevanje prodreti v stratosfero bodisi z baloni ali z letali. Zborovanje Narodne odbrane Gornjigrad, 8. maja V Gornjem gradu se je vršil v nedeljo Sokolskem domu v Mozirju ustanovni občni zbor Narodne Odbrane. &bora se je udeležilo mnogo somišljenikov nacionalne ideje iz bližnje in daljne okolice, na zbor je prikorakala tudi četa borcev viteške sekcije NO iz Bočne. Iz Ljubljane so se zbora udeležili delegati oblastnega odbora NO predsednik dr. Ceruder ter člana odbora Brnčič Matko in Kokolj Franjo. Mariborski oblastni odbor je poslal na ustanovni občni zbor svojega tajnika dr. Vauh-nika Miloša iz Maribora. Ob 15. uri je predsednik pripravljalnega odbora NO dr. Rak Janko iz Gornjega grada otvoril zborovanje, v kratkem in stvarnem govoru pojasnil pomen in namen Narodne odbrane ter orisal njene cilje. Dr. Cepuder je viharno pozdravljen govoril o Narodni odbrani in njenih nalogah nekdaj in sedaj. Podal je izčrpno sliko o tej velevažni nacionalni organizaciji, ki se :e pojavila iz naroda in za narod že v bivši Srbiji pred 35 leti ter očrta! njeno delo za časa balkanske in svetovne vojne. Radi odsotnosti predsednika gospodarske sekoijc Narodne odbrane dr. Dularja Milana, je podal dr. Cepuder kratko poročilo tudi o delu Narodne Odbrane na gospodarskem polju in o akciji »Svo>i k svojim«. Dotaknil se je vprašanja tuje industrije na našem ozemlju, zaposlitve tujcev pri nas in brezposelnost; domačega delavstva. Dr. Vauhnik Miloš, ki je prinesel iz Maribora tople pozdrave predsednika Narodne odbrane general aMaistra, je poda! v svojem borbenem govoru nazorno sliko, kako se mora pravi nacionalist udeistvo-vati na vseh poljih gospodarskega, socialnega in kuitmrnega življenja. Omenil ie pomanjkanje borbene in nacionalne organizacije ob času prevrata in poznej, ko je naša Koroška klicala na pomoč in se je naš'o le nekaj mladih fantov na braniku naše zemlje. Kje so bili takrat drugi! Pozival je vse one. ki čutijo iskreno in Iju-ihijo svojo domovino, da branijo svojo zemljo in svoi rod naoram tuicu vedno in povsod. Brnčič Matko je govoril o agrarni reformi, njenih nalogah in razvoju te reforme. Podai je točno statistiko zlasti za gor- njegrajski srez. Njegova izvajanja so bula zelo poučna za tukajšnje kmetsko ljudstvo, ki je močno zainteresirano na pravilni izvedbi agrarne reforme. Kot četrti govornik ie nastopil podpredsednik oblastnega odbora NO v Ljubljani in oblastni čelnik viteških sekcij Kokolj Franjo. Njegov borben govor je zlasti navdušil mladino — naše borce. Omeni! je pomen jurjevanja med srbskimi četniki. Dalje je govoril o onih, ki zanašajo med naš narod razdor ni sovraštvo mesto ljubezni, ki samo razdirajo tam, kjer ni potreba ter naglasi], da »bo Narodna Odbrana udarila tam, kjer je udarec nujno potreben in zrušila vse, kar je grajeno na laži, sle-parstvu in korupciji. Postaviti je treba nove, trdnejše temelje in zgraditi mogočno stavbo, ki naj bo last vseh pravih in iskrenih Jugosiovenov, katerim je blagor domovine in dobrobit lastnega naroda prva in najsvetejša misel. Po zboru je priredil pevski zbor NO iz Bočne krasen pevski koncert ki ga ie uspešno vodila tamkajšnja učiteljica gdčna Majerholdova. Ta zbor. sestavljen iz samih kmetskih fantov, zasluzi javno pohvalo za vzorni nastop. Današnje zborovanje Narodne od»brane je doka-zalo, kako željno }e pričakovan nai eljudstvo ustanovitve organizacije, ki naj mu brez hujskanja in puhlih fraz vliva pogum, da prestane današnje težke čase. Iz Kranja — Jutrišnja slavnost kranjskih gasilcev. Domača prostovoljna gasilska četa bo jutri zopet praznovala lepo slavje. Pod pokroviteljstvom g. bana dr. MaruSiča bo ob 15. popoldne stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka na Glavnem trgu blagoslovil novo Ma-girus avto-lestvo in motorno brizgalno. katerima bo kumovala veletrgovčeva soproo« ga. Angela Andrašičevfl. Po slovesni blagoslovitvi in govorih bo defile gasilskih čet z razhodom pred Narodnim domom, kjer bo ogled avto-Iestve, na kar se bo razvila v \Tar. domu velika zabava. — Nogomet. Jutri, na praznik odigra na preurejenem igrišču Korotana svojo revan/-no prijateljsko tekmo SK Disk iz Dom/V Tekma bo zanimiva, ker so Dom/alci vedno opasni nasprotniki, kadar zaigrajo z voljo in elanom. Ta tekma, ki pričenja od pol 17. uri, bo obenem resen trening za prihodnjo nedeljo, ko ima Korotan v gosteh odlično enajstorico iz Celovca. Sportkluh Austria. koroški prvak in poleg graških vodilnih klubov najodličnejSi predstavnik avstrijskega amaterskega razred«, nam je ostal v dobrem s pomiti u izza zadnjega njegovega gostovanja, ko je odpravil domače kar z dvoštevilčnim rezultatom. No. od tedaj je minulo več let in nivo našega nogometa se je precej dvignil Zanimivo bo prihodnjo nedeljo primerjati napredek naših fantov — o dvoštevilčnem rezultatu seveda ne more biti več govora — vendar bodo znali gostje izenačiti prednost prostora s svojo karakteristično prizemno igro kratkih pasov, ki sliči znamenitemu stihi dunajskih profesionalov. — Prepričani smo, dn se bodo naši fantje potrudili in potrdili slo- ves. ki so si ga tekom let pridobili, kakor smo tudi overjeni« da bodo vsi prijatelji sporta iz Kranja in okolice v rekordnem Številu posetili to mednarodno srečanje. Tekma se vrli ob vsakem vremenu. Začetek ob pol 17. uri. Otvor? jo ob 1.5. uri zanimiva predtekma. — Na ponedeljkov živinski sejem je bilo prignanih vsefia 44*5 glav iivrne in *icer 7*5 volov, 35 krav, 4 teleta. 4 junice, 140 svinj in 2M prašičev, kar je v letošnjem letu vsekakor rekordno število. Promet je bi! na trgu prav odličen in je bilo prodanih vsega 378 clav. Iz Hrastnik — Javno zborovanje Narodne odbrane bo ob 9. v Sokolskem domu in ne kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno ob 10. Vabimo vse prebivalstvo da se istega v čim večjem številu udeleži. — Krajevni odbor NO 5POM — Za teniški naraščaj! SK Ilirija, teniška sekcija, sporoča v^em roditeljem, da jf letos določila za naraSčajnike do 16. leta 6taroeti sezonski prispevek v wierfou 5V> Din. ker hoče s tem omosročiti mladini gojitev teca najlepeeca sporta, Xarasčaj se bo uvrstil v poseben odsek in bo igral dnevno do 16. ure popoldne. Treningi naraščaja e*1 bodo vršili pod strokovnim vodstvom. Naj bi roditelji uvideli dobro voljo kluba in mladino poslali na teniške prostore SK Ilirijo. Prijave se sprejema dnevno na igrišču. Družabne igralce obveščamo, da eo igrišča gotova, uarderoba primerno renovirana zato naj si prijavami pohite! — Prihodnjo nedeljo &e vrši v CelJM II. kolo drž. prven stva moštev. Teniška ekipa Ilirije naMop proti Smuškeniu klubu v Celju. — Za bin-koMi bo v Ljubljani velik turnir za prvenstvo dravske banovine, teden za tem ee pa nadaljuje e III. kolom drž. prvem*va. kjer ima Ilirija prav lepe izglede, da se u vrst' v finale. Ponson du Terrail: 18 Lepa Židovka Roman. ...Zakaj pa ne?... Ker ste odličen plemič, jaz pa navadno dekle, navadna Židovka... Kar pomirite set sem ji dejal, k sreči ne delim predsodkov svojega stanu... Recimo, da je tako, je odgovorila, toda vi imate razmerje ... Da, toda to razmerje me zelo teži in pretrgam ga, kadar boste hoteli... Sara se je začela tresti... Ali pa veste, — je vzkliknila, da je ta ženska sposobna kruto maščevati se, in sicer ne samo vam, temveč tudi meni m mojemu stricu?... Skušal sem jo potolažiti... Oh. ne, je ugovarjala, če bi se omožila z vami, bi se zgodilo ta samo pod pogojem, da zbeživa daleč iz Francije in se zatečeva v Nemčijo — To je bilo vse, kar sem mogel doseči. Najino ljubezen ie pa čakalo razvozlja-nje. ki ga je pospešite še prava katastrofa. — Kaj? Katastrofa? — je vprašal Raoul. — Da. Boš že videl. Moja pustolovščina se je raznesla po mestu. Ljudje, ki sem jih bil ubil. se seveda niso pritoževali. — To je razumljivo. — se je zasmejal Raoul. — Zato so pa drugi zagnali krik in vik. — Kaj poveste! — Potem se je povsod o tem govorilo, češ, da zahajam vsako noč k lepi Židovki. Te govorice so prišle tudi do markize, ki ie ljubosumnejša od tigrice. Nekega jutra mi je guverner naročil, naj spremim pošiljko streliva v Lanquedock. To je pomenilo, da bova s Saro štirinajst dni ločena. Ko sva se poslavljala, sva si sveto prisegla večno ljubezen in oupotoval sem, ne da bi slutil, da me je v resnici markiza spravila iz Borueauxa. Drugega dne po mojem odhodu so povabili očka Samuela v Chateau-Trompette. Guverner ga ie sprejel namršenih obrvi. — Dragi moj Samuel, — mu je dejal, — — vi imate nečakinjo, ki je lepa. Samuel ga je presenečeno pogledal, guverner je pa nadaljeval: — Vaša nečakinja je prelepa, da bi mogla ostati v Bordeauxu. — Toda gospod guverner, — je ugovarjaj Žid. — Upam, — je nadaljeval guverner, — da vam ni treba še posebej omeniti, da je kapitan de Blossac zaljubljen v vašo nečakinjo. To veste enako dobro, kakor jaz. — Zalibog, — je vzdihnil Samuel. —Neka dama. ki skrbi zanj iz razlogov, ki vam jih ne morem pojasniti, me >e naprosila, naj vas izženem iz Bordeauxa. Tej dami ne morem odbiti nobene prošnje. In vendar sem ji ustregel pod enim pogojem. Samuel se >e ves tresel. — Vi ostanete v Bordeauxu, — je odločil guverner, — toda nečakinjo rx>šljete nazaj v Miinchen. Samuel ni mogel ugovarjati. Obljubil je guvernerju, da pošlje svojo nečakinjo nazaj v Nemčijo. In Sara ie drugi dan res odpotovala s svojo vzgojiteljico. — Meni se pa zdi, — je prebil Raoul njegovo pripovedovanje. — da ... — Počakaj malo... Sara je odpotovala, toda ostala je v Poitiersu, kjer »e je nastanila v krčmi in mi pisala. — Dobro. — Cez osem dni sem bil zopet pri njd in še čez osem dni se je ponoči vrnila v Bordeaux ter se skrila v stričevi hiŠL — Kaj pa marfciia? — Prvotno ni ničesar slutila, dejala je samo: Lepa Židovka je odpotovala, grof... — Ah, sem odgovoril navidez presenečeno. Ker je hotela biti varana, je markiza verjela, da jo še vedno ljubim. Med Filipov-im pripovedovanjem se je ustavil Čoln na peščenem bregu blizu caillouskih vrat. X. V PODZEMLJU. Grof Filip je vstal, položil prst na usta in zašepetal Raoulu: — Tu stopiva na breg, toda biti morava zelo oprezna. Stari in novi Bordeaux je bil pogreznjen v temo. Vse vrvenje je bilo osredotočeno v Chateau-Trompette in samo nad pristaniščem je svetilo nekaj luči. Filip de Blossac se je za hip ustavil na bregu in napeto prisluhnil, potem se je pa pazljivo ozrl na vse strani. Končno je dejal: — Nič sumljivega ni tu. K sreči ni nama nihče sledil. Pojdiva naprej, Raoul. — Kam me pa vodite? — je vprašal Raoul. —Hočem vas predstaviti lepi Židovki. Raoul je zadrhtel. — Kaj greva v ulico des Argentiers? — je vprašal. — V Samuelovo hišo sva sicer namenjena, toda ne po ulici des Argentiers, — je odgovoril grof de Blossac. — Nekad časa sta šla po nabrežju, potem se je pa Filip ustavil pred vrati hiše. oddaljene samo nekaj korakov od caillouskih vrat. Filip je vzel iz žepa ključ in odprl vrata. — Dajte mi roko, Raoul. ker bova hodila po temi. Stopila sta na ozek hodnik, kjer so bile na koncu vijugaste stopnice. — Držite se ograje, — ga je opozoril Filip. — Vrag naj me vzame. — je pomislil Raoul, — če vem. kako prideva po tej čudni poti v Samuelovo hišo. Na začetku stopnišča se je Filip zopet ustavil, potegnil iz žepa drugi ključ in odprl z njim druga vrata. — Zdai pa ne bova več hodila po temi. In iz žepa je vzel svečo ter jo prižgal. Raoul je opazil, da sta v sobici z zamreženim okencem obrn;enim na reko. Pohištva je bilo tu zelo malo in samo v enem kotu je visela na leseni kljuki delavska obleka. — Tu se vsak večer preoblečem. — je pripomnil Filip sme.ie. In že se je začei urno preoblačiti. — Ce hočete iti z menoj, Raoul. se morate tudi vi preobleči. — Seveda hočem in rad storim, kar mi velite. — Kakor vidite, imam tu še eno obleko v zalogi in ker sva skoraj enake postave, vam bo gotovo prav. — Kje pa sva? — ie vpraša! Raoul. — V hiši, kjer stanujejo pristaniški delavci in kjer sem si najel to sobico. — Ali pa moreva priti od tod v mesto? — Ne. Morava se vrniti. — In kaj potem? — Potem bova morala potrkati na caillouska vrata. — Oprostite. — je dejal Raoul. — nekaj mi ne gre v glavo. — Kaj pa? — Kako to, da se vrata, ki bi ostala zaprta grofu Filipu de Blossac. na ste-žaj odpro navadnemu pristaniškemu delavcu? — Ta na videz velika zagonetka. — je odgovoril Filip, — se da, kakor boste videli, zelo lahko pojasniti. — Poslušam vas, dragi bratranec. — V Bordeauxu nimamo samo vojaškega, temveč tudi civilnega poveljnika. Ker je le-ta sam trgovec, se peča samo s trgovskimi posli. Cim pripluje ladja v pristanišče, ga takoi obvesie o tem. Stanuje v Bordeauxu, v ulici des Bahutiers. Njegova pisarna je odprta vso noč in ie v stalni zvezi s pristaniščem. Za zvezo skrbe štirje pristaniški delavci, kakor sva baš midva, ki nosijo medalje, kakršna je ta-le. — Kako ste si pa mogli preskrbeti to medaljo? — je vprašal Raoul. — Ker imam za pajdaša pravega pristaniškega delavca, ki mi jo posoja. — Dobro. In ta medalja? — Zadostuje v polni meri, da se vrata odpro. Novi običaji naših kupcev Ljudje zdaj skrbno pazijo, da ne znašajo računi čez 20 Din, da ni treba plačati nove takse. LJubljana, 9. maja. K »reči amo preglasili staro lajno, ki še vedno tako nebeško poje, kako imenitni so bili stari časi. Zdaj opevamo vsi oficijelno po svojih najboljših močeh nove čase. Z novimi easi se uveljavljajo novi običaji, ki niso nič manj romantični n. pr. od srednjeveškega viteštva ali tlake. Njega dni je bilo to in ono imenitno, dandanes je pa vse. Ničesar ni več, da bi se todo še lahko »podtikal, zgražal ali pohujševal. Vb: smo zadovoljni, pa tudi navdušeni. Toda zadovoljno©! ln navdušenje aipa-data pod drugo poglavje, zdaj govorimo le o lepih običajih. Kaj bi n. pr. dali dandanes za to. da bi zvedeli, kako so nJega dni nastajali naši običaji, ki smo na nje tako ponosni! Da ne bodo zanamci tako brez virov, kot smo »daj mi. je treba vsekakor zapisati, kako ada j nastajajo ljudski običaji. Najbolj roman tičali so novi običaji kupcev in upnikov. Kdo bi mogel tajiti, da ni Prelep običaj, da ti ni treba več plačevati dolgov ter da lahko živi* od rojstva do pogreba na upanje! Denar je izgrabil že skoraj povsem svoj pomen- Ljudje niti na tožijo več. da ni denarja, saj ga več ne uporabljajo. Zdaj ne gre več za to. ka«co bi prišli do denarja, temveč kako bi delali dolgove, ki jih ni treba plačevati. Hvale vredno je, da se trudimo vsi, kako bi delali čim bolj uspešno dolgove ln še razveseljivejše. da smo na uspehe res lahko ponosni. Toliko se dandanes govori o najrazličnejših pokretlh, dočim povsem pozabljajo na najmoeočnejši pokret, na pokret dolžnikov. Toda tudi pokreti spadajo pod drugo poglavje. Govorimo le o prelepem običaju, ki se je uveljavil šele pred dnevi. Dolžnost bi bila sicer trgovcev, da bi se navduševali 7anj. a pokazati je treba, la smo solidarni z njimi. Največ sivih las je delala trgovcem doslej konkurenca, bodisi umazana, bodisi vsega spoštovanja vredna. Odslej si pa trgovci ne bodo več mogli konkurirati. V špecerijski trgovini zahteva gospa četrt ke mr>ke. — S^mo četrt, milostliva? se čudi trgovec. — Da! — Se smem postre- Č4, prosim? Osminko kisa! — Samo...? — No, kaj? Osminko! — Gospa noče kupiti nič več. Trgovec se poslavlja žalosten z grenko mislijo, da ljudje dandanes nočejo več kupovati niti na upanje. Zamišljen gleda za odjemalko, kar mu udari kri v glavo — gospa vstopa v trgovino njegovega konkurenta! Njegova zvesta odjemalka! Takoj pošlje vajenca h konkurentu z bankovcev, naj ga zamenja sa drobiž ter mu naroči, naj dobro pazi. kaj bo kupovala gospa. Vajenec se je vmil z novico: Gospa je kupila osminko olja. košček mila in četrt kg moke. Tega trgovec ni mogel razumeti. Zdaj se pa ne čudi več. Prihajajo novi kupci in vsi kupujejo po novem običaju. Sleherni skrbno pazi. da ne znaša račun čez 20 Din. Nihče noče plačati nove takse na račume. Gospodinje romajo od trgovine do trgovine, vsak trgovec zasluži malenkost. V začetku meseca mora sferbna gospodinja v dvajset trgovin, da se dobro založi s specerijo. Nekatere so zaradi tega celo začele opuščati mesečne knjižice. Zelo so prizadete dame, ki tako rade kupujejo moderne klobuke. Klobuika namreč ne moreš kupiti po kosih, pri desetih modistkah. Enaka težava je z nakupom čevljev, ki jih ne dobiš izpod 20 Din. čeprav bi kupil en čevelj v eni. drugeea pa v drugi trgovini. Pri kupovanju oblek bi se že našel kakšen izhod. Dva erumba bi kupil tu. dva drugje, polovico hlačnice tam polovico pri konkurentu itd. Običaj, ki se je začel tako lepo uveljavljati bo pač treba podpirati, česar se morajo zaveia+i predvsem trgovci, ki se naj zalagajo odslej s takšnim blaeom, da ga lahko sestaviš, n- pr. z lonci brez dna in dna brez loncev, s hlačnimi žepi brez hlač in s hlačami brez hlačnic, z dežniki brez streh, s čevlji brez podplatov, s srajcami iz dvanajstih kosov itd. Kupci so našli izhod in naj prodajalci ne meže nred dejstvi: ko bomo spregledal! ■vsi. se bo šele začela romantična inba ter bomo lahko peli še bolj mogočno slavo novim časom, ki jih naj vzame vrae. Iz Trbovelj — Nogometne tekme na vnebohod. Na praznik, v četrtek 10. t. m praznuje v Trbovljah prvak I b razreda in kandidat podsavezne lige SK. Reka. V kakšni formi se trenutno to simpatično moštvo nahaja, nam pričajo uspehi in rezultati pomladanskih prvenstvenih tekem. SK Trbovlje, ki nas je zadnje čase presenetil s svojimi uspehi, bo moral napeti vse sile, da doseže vsaj časten rezultat. Tekma se prične ob 16. na igrišču SK Trbovlje in to ob vsakem vremenu. Pri predtekmi nastopita rezervi Trbovlje « Hrastnik — Oktet društva rudniških nameščencev je v nedeljo popoldne pel v ljubljanskem Radiu tako dovršeno lepo, da si to lahko upravičeno šteje v uspeh. Še veliko lepše pa se sliši petje okteta v dvorani, zato naj nihče ne zamudi koncerta, ki ga priredi oktet na praznik vnebohoda. t. j. 10. t m ob 20 v dvorani Sokolskega do ma Na sporedu je 16. najlepš h jugoslo-venskih pesmi ki bodo gotovo vsakogar ki ljubi lepo petje, za nekaj uric prijetno razvedrile da bo pozabil na vsakdanje križe in težave — Shod Sarodne strokovne zveze. Tukajšnja podružnica Narodno strokovne zveze bo imela na praznik 10. t. m. ob 15. v dvorani Forte na Vodah velik shod, na katerem se bo poročalo o poteku intervencije rudarskih delegatov v Beogradu radi obnovitve pogodbe za dobavo premoga že-lezncam kakor tudi o splošnem položaju delavstva. Iz Ivančne gorice — Sokolji izlet ua Lobček preložen. Sokolsko društvo obvešča vee one. ki so se nameravali udeležiti mainiškeoa drištvene-2a izleta na Lobček 10 t m., da H bil izlet preložen na nedeljo 13 t. m., ker se vrši na praznik velika prireditev Sm. kluba Polž v Zavrtačah pod 5v Duhom. Prijavni-no za izlet v znesku 5 Din (za vožnjo) apre-iema iz prijaznosti tr^ovrna Ro.iec zaključno do sobote. — Osebna vest. Z odlokom apMacijske-2a sodišča v Ljubliani ie bil sprejet v sodno prakso pri sreskem sodišču v Višnji gori dipl. pravnik dr. Milsn Šval iz Ivanftc* gorice. _ Živahna gradbena sezona se ie letos pri nas že zelo zcodai začela. Mnogi so uvideli, kako izredno ugodno lego ima Tvanfina gorica zlasti v gospodarskem po sledu, saj se na eni tockj stikajo železnica, državna cesta in banovinska cesta s celim zaledjem velike Krške doline. Kakor lansko leto. tako se tudi letos gradi več novib stavb: tri stanovanjska hiše, obsežno gospodarsko poslopje ter velike delavnice za strojno mizarstvo. Hitrega razvoja ne ustavlja niti gosTKvdarska kriza. — »Smuk< — v Zavrtacej Podjetni in agilni Smučarski klub Polž. ki si je nadel nalogo, da nam postavi orvi smoJČnrski dom na Dolenjskem pri Sv. Duhu. priredi na praznik veliko veselico sredi prelepe maj-nilke narave v Zavrtačah pod Sv. Duhom. Naj ne bo okoličana da ne bi pohitel te dan v Zavrta6j. kjer se bo mrvili vseh dobrot, obenem pa podprl akcijo za naš prvi smučarski dom! Sibirski mamuti Angleški raziskovalec H. A. Brvden priobčuje zanimive podatke o mamutih, ki so jih našli v Sibiriji. Mamutov okel, poklonjen nedavno kensingtonskemu muzeju, je največji med vsemi mamutovi mi okli, kar jih imajo v Angliji. Dolg je nad 4 m in od slonovih oklov se razlikuje v tem. da je izredno zakrivljen. V geološkem muzeju mesta Mexi-ka pa imajo dva okla, od katerih je eden dolg nad 5 m. V muzeju v Cam-bridgu v državi Messachusetts imajo 4 m dolg okel. ki tehta 226 kg. Ti mogočni mamutovi okli, ki so jih našli v najsevernejših krajih azijske Rusije, so ležali dolga stoletja takore-koč v ledenici. Kako so ti ogromni, kosmati sloni z močno zakrivljenimi okli končno izumrli, je še vedno zagonetka. Bassett Digby, ki je prepotoval severovzhodne Sibirijo ter napisal znamenito knjigo o mamutih in lovu na nje, meni, da gre pri mamutih, ki jih odkopavajo v Sibiriji, za mamute, ki so padli v razpoke v ledu in tam zamrznili. Toda kako so se mogle te ogromne 3.5—4 m visoke živali preživljati v krajih večnega snega in ledu in kako je mogoče, da jih v severovzhodni Sibiriji toliko izkopavajo? Da so bili mamuti dobro zavarovani proti silnemu mrazu, vidimo iz tega, da so bili pokriti z dolgo, temno dlako, pod katero je bila gosta plast volne, debela 20 do 30 cm. V Sibiriji je gotovo še mnogo teh ve likih debelokožcev zamrznjenih v lede nikih in tundrah. Od časa do časa od kopljejo zamrznjenega mamuta. Njego vo meso, ki je tako sveže, kakor je bik takrat, ko ga je narava zaprla v svoje ledenico, jedo medvedi, volkovi, lisice in celo ljudje. Utrjeni lovci severovzhodne Sibirije že davno vedo, da sc zlasti okli zamrznjenih mamutov dragoceni in zato jih z vso vnemo iščejo. Na peščeni obali Novosibirskih otokov so odkopali že mnogo orjaških oklov. Mamutova slonova kost bo na svetovnem trgu še dolgo potem, ko bosta afriški in indijski slon izumrla. Angleška ekspedicija v Antarktido Letos jeseni krene angleška ekspedicija v Antarktido. da končno pojasni sporno vprašanje, ali je v južnem polarnem pasu ena celina ali dve. Ekspedicija bo ostala v kraljestvu večnega ledu približno tri leta in njena glavna naloga bo preiskati obalo v dolžini 1500 km med Luitpoldovo in Charcotovo zemljo. Ekspedicijo bo vodil polarni letalec in zemljemerec J. Rvmill. udeleži se je pa 14 članov. Krajine, kamor je namenjena ekspedicija, je sicer preletel leta 1920 sir Hubert VVilkins, toda videl je le njih neznaten del južno od Grahamove zemlje, ki jo je nazval Hearst Island. Angleška ekspedicija naj bi ugotovila, ali so v južnem pasu med seboj zvezani deli zemlje, kajti s tem bi bilo dokazano, da je okrog južnega tečaja ena sama velika celina. Druga naloga ekspedicije je preiskati zapadno obalo Grahamove zemlje, v dolžini okrog 1000 km, poleg tega se pa pripravljajo člani na meteorološke študije in na lov na širnem morju. Ekspedicija se napoti v Antarktido na znani ladji »Discoverv II«. ki bo imela na krovu letalo in v decembru pri-pluje v Viljeminin zaliv, od koder bo skušala prodreti do Grahamove ali He-arstove zemlje, če je ne bo oviral led. Stroški bodo znašali okrog 150.000 funtov šterlingov in angleška vlada bo prispevala dve tretjini. Židovski plesi O narodnih plesih Židov svet še ne ve mnogo. Razvoj telesne kulture med Židi je pa opozoril tudi na pomen ritmičnih kretenj in s tem se je pojavilo zanimanje za ples. V reviji »Židovski vestnik« se dokazuje, da je že v sv. pismu in tal-mudu mnogo izrekov, po katerih lahko sodimo na ritmične kretnje ob raznih prilikah, kakor skoke, poskoke, radostne kretnje, kolo, ples v vrstah itd. V talmudu se pogosto omenja ples »rik-kud«. V židovski zgodovini se omenja tudi ples okrog zlatega teleta in ples kralja Davida. S plesom so proslavljale žene in otroci zmago in zmagovalce, s plesom ob spremljevanju bobna je proslavila vedeževalka Mirjan srečni prehod čez Rdeče morje. Velik, često simboličen pomen so imeli plesi ob važnejših dogodkih. S plesom so proslavljali obletnice pomirjenja Izraela a plemenom Benjamin. Pri svatbi je plesala nevesta ples z mečem. Pozneje so se pojavili tudi poklicni plesalci in plesalke, ki so pa pripadali večinoma nižjim razredom. To so bili takozvani beraški plesi. V boljši družbi so plesale plesalke, ki so jim bili vzor rimski in grški plesi. V novejšem času obuja židovske plese moskovsko židovsko gledališče Habima. V Palestini je nastalo neke vrste židovsko kolo, ki je posebno priljubljeno med mladino. Po imenu in plesnih korakih spominja na narodne plese balkanskih narodov. Otroški razum. — Kaj pa ti, Jelica, ali se omožiš, ko boš velika? — Kaj še, jaz storim kakor teta Ro-zaiija. Do smrti ostanem vdova. V filmskem ateljeju. Režiser igralcu: Delajte malo vese-lejši obraz, ko stopate z nevesto pred oltar! Saj to ni resnična svatba. VELIKA IZBERA SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorcasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo VLOGO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE dam za hišo (parcelo) v Ljubljani do 500.000 Din ali posodim nanjo. — Ponudbe pod >Dobropis 1743« na upravo »SI. Naroda«. Ljubljana O 3143 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 34/T KOSE velika količina, po Din 5.- do Din 6.- komad v raznih velikostih. — Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 1758 Tudi Vate obleka bo kakor nova. ikro Jo pustite Kemično čistiti tn barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA« Poljanski nasip stev. 4-6 Pralnica — svetloUkalnloa SVEŽE MORSKE RIBE danes, jutri in v petek v gostilni »PRI KMETU«, Gosposvet-ska cesta 8. — Izborna kuhinja in pristna domača in dalmatinska vina. — Se priporoča Stošić dime, gostilničar. 1785 250.— DIN MESEČNO 2 sobi, kuhinja s pritiklinami. — Gledališka 8, hišnik. 1784 TRAVNIK FRANC, čevljar v Trebnjem izdeluje in prodaja vsakovrstne moderne čevlje v različnih barvah, neverjetno znižane cene: ženski polčevlji od Din 80.- naprej. Kdor ne verjame, naj se odloči za naročilo; poetrežen bo vsak po svoji volji. Trpežno blago, solidno delo, znižane cene. — Cen j. občinstvu se toplo priporočam za obisk. 1772 ZELO POCENI •e obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it. 14. 6/T Za glasbeno solo »Sloge« ublažuje, popravlja ln prenavlja TVRDKA J. BAJDE. Isto tam se sprejemajo naročila! Delo točno in solidno! — Cene nizke! — Ljubljana, Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39 33/T DAME, POZOR! Trajna ondulacija z novim preparatom od 60 do 90 Din. Salon šmartinska cesta 22. 1770 TRAJNE KODRE po Din 80.- napravi Paidasch. Brežice. nrTTTTTTTTJULLXII3DD OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka besedi? 50 para, davek Din 2,- Naj manjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejo takoj; pc pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treha priložiti znamko ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — KUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! 36/T PO 50 PAKA h.Ml^NJK zdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, trumbnic itd. — »J uljana«, Ljubljana, Oosposvetska resta št. 12 < poleg Slamič.a). VošnjH-kova št 2. 2VT r»rsa naaupom si oglejte veliko razstavo otroSKin in igralna vozičkov, stolic, nolenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šival aih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarn* »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KAR LOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene' Ceniki franko! c'LISE za volane v različnih gubah. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov t. t. d. AtURLRANJE, entel vložkov in čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves perila. Hitro, fino in poceni izvrSi Matek & Mikeš, Ljubljair pole«* hotela ^tm^*115 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nam je po težki, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, dne 8. t. m. preminula naša nadvse ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa MARIJANA GABER, roj. PERKO Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 10. maja 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Predovičeva ulica št. 16 (Moste*, na pokopališče k Sv. Križu. Moste-Ljubljana, dne 9. maja 1934 Žalujoči ©str Vrsjuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za upravo in lnacratm del usta: Oton Chnstot. - Vsi v LjubijanL