P65tn!nS plaSana v gotovln' Maribor, sobota 26 oktobra 1935 Stev 244 Lete IX XVI.) MARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talelon uredništva 3440, uprave 240C ,zbaja razen nadel]« In praznikov vaak dan ob W- url / Valja maaeSno prejentan v upravi ali po poSU 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poitnl Čekovni račun SL 11.409 w JUTRA tonska vojska postaja samozavestna Počasno ital ižansko prodiranje je omogočilo Abesimcem mirno izvedbo mobsiizaci e in koncentracije svoje vojske - Pred novimi srditima spopadi na severu - Težek polotaf na jugu in vzhodu * Abesinci postajajo pogumni LONDON, 26. oktobra. Dosedanji potek vojne med Italijo in Abesinijo daje vedno bolj povod vojaškim strokovnjakom, da razpravljajo o sedanjem j»olo-žaju in eventualnem bodočem razvoju. ^Dlošno mnenje je, da so dosedanji Ratanski uspehi v skoraj enomesečnem VoSevanju zelo minimalni. Poročevalci kijih listov poročajo iz Adis Abebe, da 16 počasno prodiranje Italijanov silno 0D®gumilo ne samo abesinske vojake, a,apak tudi poveljnike in vlado. To je ?aio Abesiniji doveli časa, da je docelji 1?Vedla svojo mobilizacijo in večinoma teči koncentracijo svojih vojsk na vseh frontah. Pomisliti je namreč treba, ?a'le rabila Abesinija za to več tednov, *er se poslužuje modernega prometnega sredstva, to je železnice, lahko samo y smeri južne fronte in v zelo mali meri vzhodne. Mimo tega je Abesinija dobila v tem času velike količine orožja ih ■nunicije, tako da je sedaj že tako moderno opremljena, da bodo bodoči boji čisto drugačni, kakor so bili prvi. Niti pedi zemlje Namen abesinske vojske je bil prvot-ostati le v defenzivi in braniti Ita-tanoin vdor v notranjost Abesinije. Za-**°i italijanskega prodiranja pa vpliva v Js Abebi tako, da so pričeli resno ml-■3 na večjo protiakcijo, ki naj bi Ita-vrgle še iz tistih predelov Abesi-!jte> ki so jih zasedli. Za to so v Adis a ®bi navdušeni tudi zaradi tega, ker so T^Pričani, da nihče ne bo mogel prisiliti ' l)eslnije, da bi odstopila tudi samo eno .fhio ped svoje zemlje komurkoli, ako je p ii, ki jo hoče imeti, sam ne zasede. ;vropske velesile sklenejo lahko kakr-^Pkolj sporazum, ki ga lahko odobri tu-„ Društvo narodov, izvedljiv pa ne bo 'koli, dokler bodo Abesinci gospodarji v°iega ozemlja. Abesinija bi bila pri-I Oljena odstopiti Italijanom neke ma-(,!)<>niembne predele samo v primeru, a bi dobila v zameno svoboden Izhod sa biorje na ozemlju, ki bi postalo njena i/verena last. S kakšno prosto luko v a|,'anski ali angleški Eritreji ali pa So-i"i,< se Abesinia ne more zadovoljiti ofenzivami na severu gJ-ONDON, 26- oktobra. Na severni ,j.finski fronti se pripravljajo tako Ita-*!"» kakor Abesinci na ofenzivo. Zatr-s2.evse, da bodo Italijani prešli tu v Ul °stii napad 28. oktobra, na dan oblet-S(ve ^šističnega pohoda na Rim. Povelj-Dr 0 severne italijanske vojske bj rado povilo ta dan z zmagami, ki naj bi jya bičale fašistično delo za novo Italijo. Sjnp.nj*bad se pa pripravljajo tudi Abe-Sirč'.. 510 Poizkusili prvi udarec že v kor r' zabwlno od Aksuma, so pa bili, ka- nister Mulugeta sedaj novih 70.000 mož proti Deslju. V štirih dneh je ta vojska prehodila 130 km. Težek položaj na jugu PARIZ, 26. oktobra. Po vesteh, ki so prispele semkaj z vzhodnoafriškega bojišča, so Italijani na južni fronti še vedno v ofenzivi, ne morejo pa zaznamovati nobenih pomembnih uspehov. Italijanska vojska stoji tu še 700 km južno od predelov, kjer prehaja Abesinija v rodovit-nejše višavje. Morala bi torej premagati še teh 700 km večinoma puščavskega ozemlja, ki ne dovoljuje strnjenega nastopa italijanskih vojaških kolon. Mimo tega je na osredju južne fronte nastalo deževno vreme s silnimi nalivi. Celi odredi italijanske vojske so zaradi tega v zelo težkem in nevarnem položaju. S hrano in municijo jih morejo zalagati samo z letali. Na tej fronti bo deževna doba trajala najbrže do konca meseca novembra in je čisto mogoče, da se bodo morali Italijani zaradi tega umakniti na boljše pozicije na .jugu. Abesinski uspehi na vzhodu? LONDON, 26. oktobra. Z vzhodnega abesinskega bojišča prihajajo le redka poročila. Tukajšnji listi pa vendarle trdijo, da so abesinske neregularne čete napadle večji italijanski oddelek zahodno od gore Musa Ali, in ga skušale odrezati od operacijskega oporišča. Na skrajnem jugu Eritreje šo pa te čete prodrle v smeri proti Asabu in tako ogrozile Ntamkajšnjo italijansko vojsko 12.000 mož, ki ima le še ozko in slabo zvezo za umik. Sedaj je vse področje pogorja Musa Ali v posesti Abesincev. Italija je pričela popuščati? Pariški glasovi o zakulisnih diplomatskih pogajanjih za rešitev afriškega spora PARIZ, 26. oktobra. Glavno prizadevanje je sedaj osredotočeno okoli prizadevanj, da se na podlagi diplomatskih pogajanj med Rimom, Parizom in Londonom najde baza za nadaljevanje dela odbora petorice Društva narodov. Izve se, da je italijanska vlada pripravljena ustaviti nadaljnje odpošiljanje čet v Afriko, ako bi Anglija sprejela znane predloge za rešitev abesinskega spora. Italija je baje pripravljena predložiti svoje predloge odboru petorice in trinajsterice. Tako bi Italija prepustila Društvu narodov pogajanja za dosego miru v vzhodni Afriki. Italija bi se zado- voljila z mandatom nad pokrajinama Tigre in Harar, dočim bi se usoda ostale Abesinije določila v ozkem sodelovanju med Italijo, , Francijo in Anglijo. Sir Hoare bo prispel zaradi tega 31. t. m. v Ženevo, da se udeleži dela koordanicij-skega odbora, kjer bosta prisotna tudi Laval in baron Aloisi. Zaenkrat se res še ne more pričakovati, da bi Anglija zmanjšala svoje vojaške ukrepe na Sredozemskem morju in v Egiptu, ampak bo zahtevala nasprotno, da odpokličejo Italijani iz Libije še eno divizijo svoje vojske, vendar pa kažejo razni znaki, da se položaj boljša. Ha temeu doume j uMih Slovenska parlamentarna delegacija Setev 5. maja ni obrodila enotne žetve, ampak najrazličnejše klasje Pota slovenske parlamentarne delegacije, ki je bila izvoljena v narodno skupščino na Jevtičevi listi letos 5. maja, so se v teh mesecih često in zelo spre niinjala. Prvotno enotna delegacija se je najprej razdvojila, nato raztrojila, naposled pa docela razdrobila. V klub poslancev JRZ so doslej vstopili, ali se vsaj smatrajo kot njegovi pristaši poslanci dr. Andrej Veble (brežiški okraj). Miha Brenčič (ptujski okraj), Josip Benko (mursko-soboški okraj), dr. Klar (dolnje-lendavski okraj), dr. Koce. dr. Šemrov, Karel Gorišek (konjiški okraj) in Kersnik. Temu vladnemu klubu se pa približuje tudi na listi združene opozicije v gornje- fav r>0r°^a*°’ odbiti. Ras Sejiini name- i grajskem okraju izvoljeni poslanec Josip hien }u bolzkushi predor oh sudanski j Pevec. Drugi poslanec združene opozicije, dr. K. Dobovišek iz Celja, izvoljen v itieii i tem i s v*!>asti v itali-ansko Eritrejo. S Seue,,5' nr*s>l'l Italilane k umiku iz za-aobr ef ozem,k». Toda Italijani poznajo Čer,;.!* e načrte in pošiljajo naglo oja-tnenj,."a s5traini zahod. O abesinskih na-ha S6‘VpOVori tndi nagli marš novih čet nia bojišča. Tako vodi vojni mi- šmarskem okraju, je pa zvest dr. Mačku in je ostal izven parlamenta. »Narodni delovni klub«, ki se je ustanovil te dni iz skupin dr. Lovrenčiča, Josipa Pinteroviča in dr. Kosiča, je pritegnil v svoje okrilje izmed slovenskih poslancev poleg dr. Lovrenčiča še Karla Dobrška (prevaljski okraj), Hočevarja, dr. Ivana Jančiča (mariborski levi okraj), Ivana Janžekoviča (mariborski levi okr), Vinka Gornjaka (mariborski desni okr.), dr. Režka Pleskoviča, Mravljeta In dr. Rika Fuxa. Novi klub nima ne enotne in ustaljene ideologije ne taktike. Taktiko napram vladi bo določil po potrebi in mnenju od primera do primera. Ustanovil se je bolj iz tehničnih vzrokov, da omogoči svojim članom udejstvovanje po poslovniku narodne skupščine. V »Neodvisnem jugoslovenskem klubu« so od Slovencev narodni poslanci Avgust Lukačič (ljutomerski okraj), Ivan Prekoršek (celjski okraj) in Turk. Jevtiču sta ostala zvesta in sta v njegovem poslanskem klubu dr. Anton Novačan (slovenjgraški okraj) in Dako Makar, poslanca Ivan Mohprič in inž. Zupančič sta pa zaenkrat še izven klubov. Tako tvorijo danes slovenski poslanci šest skupin. Setev 5. maja torej ni obrodila enotne žetve, ampak zelo različno klasje. Drobne novice Usoda narodnega predstavništva. Po otvoritveni seji nove sezone zasedanja -senata in narodne skupščine so nastale v vrstah parlamentarnih delegacij precej neustaljene in nejasne razmere, le v senatu opažamo večjo stabilnost. Po o-tvoritvi in obenem zaključitvi je nastalo najvažnejše vprašanje, kdaj bosta senat in narodna skupščina sklicana k rednemu delu? »Slovenec«, glavno glasilo slovenskega dela JRZ je po izvolitvi dr. Čiriča za predsednika narodne skupščine objavil poročilo o seji pod naslovom: »Zadnje glasovanje desperadov«. Zborovanje voditeljev bivše radikalne stranke. V Beogradu je vzbudilo veliko senzacijo zborovanje voditeljev bivše Narodne radikalne stranke, h kateremu voditelji muslimanskega in slovenskega dela JRZ niso bili povabljeni. Politični ocvirki Edini izvozni pridelek. Pod tem naslovom prinaša beograjski »Ošišani jež« v svoji 42. številki: »Iz Bihača, čuprije, Subotice, Trnave in drugih mest sporočajo, da je v tem letu od vseh poljedelskih pridelkov dobro uspelo edino hr-vatsko vprašanje ki bo navzlic ogromnemu konzumu v zemlji zadoščalo tudi za izvoz. Narodna skupščina je pretesna. »Ošišani jež« objavlja v svoji zadnji številki: »Narodna skupščina je zaprosila beograjsko občino, da ji da na razpolago del novega parka pri »Manježi”. To zemljišče se bo uporabilo za postavitev šotorov za novoustanovljene poslanske klube, katerih je več kakor skupščinskih prostorov.« Bomba, ki je padla na hotel »Pariz«. Pod tem naslovom prinaša »Ošišani jež« v svoji 42. številki: »Ob priliki zračnega napada na Beograd je padla bomba na hotel „Pariz” v prostorih tajništva . . . Vojni strokovnjaki so Izjavili, da topot bomba ni eksplodirala, marveč obstoja nevarnost eksplozije vse do meseca marca.« Parafraza. V istem časopisu beremo: »Na konferenci v Čuprlji je gospod Grol (Davidovičevec, op. ur.) izrekel sledečo misel: »Slaba politika je napravila slabo gospodarstvo, slabo gospodarstvo je napravilo slabo politiko.” Ker je g. Grol po svoji stroki profesor, je neki njegov bivši dijak, ko je čital te Grolove besede, izrekel sledečo globljo misel: »Slabi profesorji so napravili slabe ocene, slabe ocene so napravile slabe profesorje.”« Noblovo nagrado dobil Nemec. Letošnjo N oblo v o nagrado za filozofijo in medicino je dobil prof. dr. Hans Speman iz Freiburga. V Bolgariji izpuščajo na svobodo zaprte politike, me^ drugim prvake zemljo-radniške stranke Dimitrije Macankijeva, Georgija, Vlkova in Ivana Kostova. Zaplenjeni memoavji. Nekateri dunajski listi šo prinesli vest, da bo avstrijska vlada zaplenil., memo.rjei ki jih je izdala žena pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Štefanija Lonyai, ki jih ie i- 1 naslovom -Morala bi postati avstrijska cesarica. Zaplenitev naj bi se izvršila na zahtevo njene hčerke princese Windischgratzove. Velike poplave v Bolgariji. Okoli Petriča je hudournik prevalil cesto in odgnal s seboj več delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji ceste. Reševalni akciji se je posrečilo rešiti iz valov in ruševin 25 delavcev. Računa se, da je uto--nilo 40 delavcev. 7 M a r f ?> o r u, dne 26. X. 1935. um mil—•** Sijajni uspehi sadne razstave in prvega sadnega te ma v Mariboru Beveftnajst štajerskih sadjarskih in kmetijskih podružnic ie razstavilo 2.250 zabo ev samega kakovostnega s?dia - Odličen aranžma razstave - Ze prvi dan so bile skienfene dobre kupci!e - Pokušn a vin - Razstava pripomočkov, ki služijo napredku našega sadfarstva Na prav slovesen način je bila včeraj v Mariboru na unionski verandi otvorje-na sadna razstava pod imenom »Prvi sadni sejem v Mariboru«. Strokovnjaki, ki so si razstavo ogledali, so se laskavo izjavili, da take še niso videli. Sadni sejem bo traja! do vključno 28. t. m. Aranžma razstave in sejma je naravnost odličen in napravi na vsakega obiskovalca mogočen utis. Takoj uvodoma pa moramo naglasiti, da so razstavo in sejem organizirale naše štajerske sadjarske in kmetijske podružnice, ki so tudi same dale pobudo za sejem in na ta način segle po samopomoči, da bi pridobile in povabile čim več odjemalcev za svoje žlahtno blago, da bi zainteresirale za svoje žlahtno sadje ves domači in tuji trg. Tudi naj še uvodoma naglasimo, da so vse delo izvršile po enotnem delovnem programu. Neki štajerski sadjarji hočejo za vsako ceno izvojevati boj za sloves južnoštajerskega sadja, doseči hočejo standardiziranje proizvodnje, usposobiti hočejo štajerskega kmetovalca, sadjarja in vinogradnika za kakovostno produkcijo, ki bo sposobna za svetovni trg. Navezati hočejo neposredne zveze s konzumentom in svetovnim trgom, dobojevati boj za boljše cene kupca ir. obiskovalca naravnost vabljiv. Vse razstavljeno sadje je lepo in okusno pakirano v zaboje, kar posebej učinkuje na vsakega obiskovalca razstave in sejma. Odveč bi bilo opisati razstavljeno blago za vsako podružnico posebej, saj je jabolko lepše od jabolka- Omembe vredna je tudi nazorna razstava mariborske banovinske vinarske in sadjarske šole. šola je razstavila vse vrste, ki uspevajo v posameznih krajih naše Slovenije, nadale razne statistike, kabinetne zaboje in bogate slike, ki prikazujejo izbor sadja v naši banovini. Značilno je, da v mariborskem okraju najbogatejše uspevajo kanade. kosmači. ontario in še nekatere druge vrste. Statistične tabele pa nam povedo, da imamo v Sloveniji nad 6 milijonov raznih sadnih dreves in da so jablane letos rodile približno milijon stotov jabolk. Poseben oddelek tvori razstava žlahtnega in sladkega grozdja iz Slovenskih goric. Naši vinogradniki so razstavili vse vrste, ki uspevajo v vinorodnih Slovenskih goricah; žlahtno slovercegori-ško grozdje je razstavljeno v ličnih košaricah. Svoje izdelke pa je razstavila *udi zveza mlekarskih zadrug za dravsko banovino. Razstavljena kolekcija sadja in vina, organizirati zadružno pro- so sami prvovrstni mlečni izdelki, med dajo kakovostnega sadja in tako manifestirati enakopravnost in enokovred-nost kmečkega dela. Odbor sadnega sejma tvorijo vsi predsedniki sodelujočih sadjarskih in kmetijskih podružnic pod častnim predsedstvom ravnatelja sadjarske in vinarske šole g. Priola. Odbor, ki je razstavo in sejem organiziral, si je pa izvolil za predsednika g. Mihaela Kovačiča od Sv. Petra, za podpredsednika g. dr. Stanka Kovačiča iz Košakov, za tajnika g. inž. Teržana iz Ruš, za blagajnika g. Alo zija Škerla iz Maribora, za odbornika pa okrajnega kmetijskega referenta g. Kureta iz Maribora in Aleksandra M i s s i t o iz Jareninskega dola. KAKOVOSTNO IN ŽLAHTNO ŠTAJERSKO SADJE- Ze od nekdaj slovijo štajerska jabolka njimi naravnost odličen ementalski sir, edamske salame, stepni, triglavski in plesnobni sir. Namen razstave je seznaniti Mariborčane z domačimi mlečnimi produkti zveze mlekarskih zadrug, ki po svo i kakovosti celo presegajo tuje produkte. Sadni razstavi in vinskemu sejmu je priključena poskušnja vin. Vsa razstav-'jena vina so tipično štajerska, ki so jih razstavili vinogradniki sami. Razstavljena vina so mešana in sortirana, povečini lanskega letnika. Kakor vselej, je tudi tokrat poskušnja vina privlačnejša za vse obiskovalce sadne razstave in sejma. RAZSTAVA ORIGINALNIH ZABOJEV ZA SADJE. Temelj sodobnega sadjarstva je enotno sortiranje in pakovanje sad a. Kakor ni sortiranje lahko delo, tako zahteva tia domačem in tujem trgu. Kako žlaht- pakovanje še večje spretnosti naših sadno in kakovostno je štajersko sadje, pa farjev. Zato je vse hvale vredno, da je se more prepričati le tisti, ki si bo raz- sadni razstavi in se mu priključena tudi stavo ogledal. Odbor sadnega sejma se ' razstava zabojev in drugih pripomočkov, je hvalevredno potrudil in priredil raz- * ki nujno služijo našim sadjarjem in krne- stavo tako, da zapušča mogočne in najlepše utise. Človek ostrmi pred množino tovalcem. Posebej moramo pohvaliti ravnatelja lesne industrije »Drave« gg. zibojev, v katerih je razstavljeno samo i Pahorja in Hmelika. ki sta za naše po-žlahtno sadje. Prostorna unionska veran-! deželske sad arje naravnost vzorno razda je skoro pretesna za vse razstavljeno | stavila najrazličnejše originalne zaboje blago. Razstavišče na »c tudi okusno dekorirano z zelenjem in z inicialkami sadnega sejma, s slikami, ki predstavljajo tipične štajerske' vinorodne in sad-r.e 'pOkra ine ter z raznimi gesli, ki so v vzpodbudo našim vrlim in umnim sadjarjem ter v opozorilo obiskovalcev na koristi, ki jih imajo od užitega sadja. Na sadnem sejmu je razstavilo žlahtna jabolka 19 štajerskih sadjarskih in kmetijskih podružnic v 2250 zabojih. Razstavljene so samo žlahtne sorte, med njimi kanada, zlata parmena, carjevič, ananas, bobovec, mošanjekarji, londonski peping, jonathan, damasonke, bos-kop, bigovka, herbertova reneta, ontario,. španska reneta, sevniška voščenka, krivopeclji in drugi, Šentpeterska podružnica je razstavila 655 zabojev, mariborska 133, šentjurska ob Pesnici 269, jareninska 194, šentjakobška 60, šentle-narška 43, benediška 15, ruperška 160, barbarska 50, šentlovrenška na Pohorju 60, ruška 72, framska 99, bistriška 170, studeniška 50, makolska 61, konjiška 80, laška 5, ljutomerska oziroma radenska 24, boštanjska pa 50. Posamezne podružnice so razstavile svoje sadje lepo sortirano po vrstah in po sadjarjih, tako da je pregled sadja za pod geslom: »Lepa zabojnina je najboljša reklama za dobro blago!« Naši sadjar.! se na razstavi izdelkov lesne industrije »Drave« lahko seznanijo z originalnimi holandskimi zaboji za izvoz jabolk za Italijo, Nemčijo in Francijo, z originalnimi amerikanskimi zaboji, z raznimi transportnimi zaboji, skladiščnimi zaboji in raznovrstnimi gajbicami za slive, grozdje in drugo občutljivejše sadje. Tudi je lesna industrija »Drava« dala vse zaboje in ves potrebni les na razpolago za sadno razstavo ir, sejem brezplačno. Nedvomno je tudi njena zasluga, da je sadna razstava tako okusno aranžirana. Mimo zabojev pa je razstavljena tudi lesena volna, ki staži našim sadjarjem za pakovanje. Volno je razstavila znana domača tvrdka Peter Magerl, ki ima svojo tvornico v Poljčanah in v Viltušu. Tvornico vodi g. Karl Magerl, ki je prav tako dal razstavljalcem vso potrebno volno brezplačno na razpolago. Tvor-nica za dušik v Rušah je razstavila razna gnojila za sadno drevje in darovala tudi večjo množino nitrofoskala, kot nagrado za na boljše ocenjeno podružnico. Tvrdka Kadermas je razstavila razne sadne mline in pljuge, šentpeterska podružnica pa tudi razna sadna drevesca prave kmetske vzgoje. Končno naj še omenimo nadvse okusno dekoracijo na razstavišču in na aveniji, ki jo je izvršil znani Vodiškov Bin-če s pomočo gledališkega slikarja g. Ussarja. OCENITEV RAZSTAVLJENEGA SADJA. Vse razstavljeno sadje je včeraj popoldne ocenila posebna komisija, v kateri so bili sadjarski in vrtnarski nadzornik Humek, inž. Teržan, Tone Kerenčič in inž. Skubic za bansko upravo. Komisija ni imela lahkega dela in se je zedinila, da je kakovost razstavljenega sadja v splošnem prav dobra. Ocenila je 7 podružnic odlično, 7 podružnic prav dobro, 5 podružnic pa dobro. Že takoj po otvoritvi so se pričeli oglašati na sejmu domači in tuji kupci. V prvih urah je bilo razprodanih nekaj tisoč kilogramov 'abolk, proti večeru prvega dne pa so bile razprodane skoraj že vse kanade. Med trgovci jih je precej tujih in so bile skoraj vse kanade prodane za Francijo. Želimo razstavljalcem in našim sadarjem, da bi svoje žlahtno blago čim boljše spravili v denar, saj je to namen prvega mariborskega sadnega seima. Uredi ev prometa na 3?avnem trgu Dosedanje neurejeni promet se bo uredil po praktičnih sodobnih potrebah — Ustvarjena bosta na trgu dva velika otoka in bo ves promet potisnjen na severno stran trga poizkus ureditve na kraju obnesel in je nekatere korekture v načrtu narekovala potreba prometa. Čemu torej anketa zaradi prometa na Kralja Pera trgu, ko so na dnevnem redu druge važnejše zadeve? Najbrž zato, da pridejo do besede še nekateri. Nič manj aktualno pa ni vprašanje ureditve prometa na Glavnem trgu. Preko Glavnega trga je danes usmerjen ves promet. Na Glavnem trgu so zvezane glavne prometne žile. ki vežejo mesto z n egovim zaledjem, ki ga vežejo z ostalimi centri naše države. Mimo tega pa služi današnji Glavni trg živilskemu trgu. človek, ki se samo za trenutek usta- Vprašanju ureditve prometa na važnih križiščih in javnih trgih so merodajni činitelji pričeli šele zadnji čas posvečati večjo pozornost. Z ozirom na razvijajoči se tujski promet pa je zadeva ureditve prometa v mestu postala nujna 'n neodložljiva. V Mariboru imamo več javnih prostorov, ki so zelo prometni, nimamo pa še nikjer praktično urejenega prometa. Na vrsti je bila najprej ureditev prometa na Kralja Petra trgu in je zadeva že dozorela, toda novoimenovani mestni svet je 'uradni predlog na svoji zadnji seji odklonil, z motivacijo, da ni strokovnjaško izveden in bo zaradi tega sklicana še posebna anketa. diti, da se ne zgodi več nesreč. Sedanja neurejenost pa je za brezhiben promet velikanska ovira, in je zlasti za tujce, ki s svojimi motornimi vozili pasirajo Glavni trg, naravnost kamen spotike. Iz (eh, pa tudi zaradi lokalnih potreb je mestni gradbeni urad izdela! že letos pomladi načrt za ureditev prometa r>a Glavnem trgu in s tem v zvezi tudi celotno preureditev prometa na Glavnem trgu. Načrt za ureditev prometa na Glavnem trgu je mestni svet mariborski na zadnji seji odobril, realiziran pa bo predvidoma šele prihodnjo pomlad. Spo-redno z regulacijo prometa pa bo postopno izvršena tudi regulacija obeh delov, starega in novega Glavnega trga, ki ji bomo posvetili pozornost v posebnem članku. Regulacijski načrt prometa predvideva razdelitev Glavnega trga v dva de* la. Upoštevana je hvalevredno pri tem v prvi vrsti estetska rešitev in v zvezi z r.jo tehnična in gospodarska izvedba načrta. Upoštevano je dejstvo, da je Glavni trg najlepši prostor, kar jih premore naše mesto in zato bo tudi promet na njem po načrtu reguliran po praktičnih, modernih in sodobnih potrebah. Novi del trga, ki bo po ureditvi tvoril celoto zase. bo ločen od starega dela, s katerim nimata arhitektonsko prav nič skupnega. Ves promet bo po* tisnjen na severno stran trga, tako da bo usmerjen na novem delu. kakor ie danes. r.a starem delu pa mimo rotovža. Iz Tattenbachove ulice bo speljan naravnost brez večjih krivulj na Koroško cesto. Zaradi velikih zaokrožkov obeh otokov bodo odpadli vsi ostali ovinki in bo promet iz Tattenbachove ulice, oziroma iz Vetrinjske ulice in s Koroške ceste gladko tekel preko državnega mosta. Južna stran obeh delov Glavnega trga pa bo izločena iz javnega in splošnega prometa. Na starem delu bo urejeno približno 6 metrov široko cestišče le za dovoz in odvoz k tamkajšnjim zgradbam. Tudi bo v mrtvem rokavu, ki bo nastal po novi ureditvi, primeren prostor za izvoščke. Precej široko cestišče bo urejeno tudi na južni strani novega dela trga za dovoz, obenem P3 tudi za kretanje mestnih avtobusov. Nova cestišča na obeh delih trga na severni strani bodo primerno široka, zelo široki pa bodo tudi pločniki. Sploh predvideva novi načrt po 5 do 6 metrov ši' roke pločn’ke, ki bodo imeli na novem delu trga na severni in južni strani pr°' metne zareze za vozila, tako da ostali promet lahko brezhibno funkciom' ral. Tudi je v načrtu predvidena nuj'10 potrebna porušitev vogala Tattenbach0' ve in Vetrinjske ulice. Gosposka ul’°3 bo izločena iz javnega in splošnega Pr°" meta in bo vsa asfaltirana ter podobi širokemu pločniku. Zaradi neenake višinske lege bo dob*1 tudi stari del trga novo podobo. No'’0 projektirana prometna cestišča bod° višja od gladine in bo na ta način lia' stala velika globelj, ki se bo pogreza^ v Urokih terasah. S tem bo dosežena z3 cestišče enaka višina, ki je danes11*: Promet na Glavnem trgu bo po uredil' dvosmeren in se bo brezhibno in gladi*0 izlival na vse strani. Rečemo lahko, d3 je mestni gradbeni urad vozel promet3 na Glavnem trgu razvozljal naravno? mojs rsko. Menimo, da je anketa odveč, ker so na- , vi na pločniku mestne avtobusne posta- , črt Izdelali mestni inženjerjl, ker se je i je in opazuje promet, se mora kar ču- • Mariborski svinjski sejem 25. oktobra* Na sejem je bilo pripel anih 305 svitljl prodanih 95. Cene so bile sledeče: di prašiči 5 do 6 tedr.ov 45 do 60, 7 9 tednov 70 do 80, 3 do 4 mesece 120 160, 5 do 7 mesecev 220 do 260, 8 do 10 mesecev 300 do 360, 1 leto stari 4? do 580 Din. Kilogram žive teže 4.50 d 5.50, kilogram mrtve teže 7.50 do c>-Din. Prihodnji sejem bo 31. oktobra, ke je 1. novembra praznik. Naše sadje v tuflnl. Na Dunaj je I’r|_ šlo iz Smederevega 5 vagonov, iz ^ garije 7 vagonov in iz Madžarske 3 v3 gone grozdja. Prodajalo se je po 78 d 80 grošev kilogram. V Prago sta Pr* dva vagona smederevskega grozdja, se je prodajalo po 400 Kč 100 kiloSr‘v mov. Iz dravske banovine je Pri^° v Prago 20 vagonov jabolk, 5 vagoi' budink, iz Romunije pa 5 vagonov j bolk. Na berlinskem trgu so se Prod^ jala naša iabolka mešnmli vret n0 mark 100 kg. Wwmm^rrn. 'Jbe 26. x. i^ss. Mariborski »Večeru 1K« Jutra. III .11 III IIP "I H—IT S+ran 3. HUui&mke Obtožujem... Ob odkritju spomenika pokopališču Agilna mariborska podružnica Narodne strokovne zveze podaja zgovoren dokument, kako realno in iskreno pojmuje Pravo tovarištvo. Ko je trpin, 27-letni studenški pomočnik Avgust Kelnerič po 75-urni obupni borbi za življenje in smrt v zasutem studencu v Cankarjevi ulici •Ja Pobrežju podlegel in dotrpel, tedaj je članstvo vzorne delavske strokovne organizacije NSZ sprožilo misel dostojnega spomenika žrtvi dela. Zbirali so se Prostovoljni prispevki, četudi je bilo precej polen, ki so frčala pod noge idealistov, dokler se rti zbral znesek 3300 Din, ki je zadoščal, da se A. Kelneriču postavi dostojen in primeren spomenik. Spomenik je brez podstavka visok 2.10 'Petra in' predstavila doprsni kip krepkega delavca, ki zre proti nebu, ž desno krepko roko pa kaže proti zemlji. Na ^Pomeniku je v sinji barvi napis: OBTOŽUJEM... Avgust Kelnerič 1908 —1935 studenški pomočnik Potomcem v spomin. Sodobnikom v opomin ... A. Kelnariču na magdalenskem POTOMCEM V SPOMIN SODOBNIKOM V — OPOMIN NSZ. Spomenik je izdelala domača tvrdka Karel Kocijančič za ceno 3300 Din, kar ne predstavlja niti efektivnih materialnih stroškov. Ta značilni spomenik človeku-trpinu in žrtvi dela bo NSZ v. Mariboru odkrila jutri v nedeljo 27. t. m. dopoldne ob pol 11. uri na -grobu blagopokojnega Avgusta Kelueriča. Temelj spomeniku tvori obroč razdrtega cementa s prikazanimi razbitinami betonskega oboda, ki je bil za ubogega Kelneriča tako usode-polen. Kip je izklesal absolvent zagrebške kiparske akademije g. J. Sornec iz Košakov pri Mariboru. Mariborčani naj s čim večjo in čim številnejšo, udeležbo počastijo spomin tragično preminulega delavca Avguština Kelueriča. K odkritju spomenika bodo vozili posebni avtobusi. -mm* Hovi mariborski sreski cestni odbor Ban dravske banovine je razrešil do-s®danjc člane sreskega cestnega odbora v Mariboru ter imenoval za člane naslednje: Žebot Franjo, posestnik in pod- IGBAJSKI KINO Nakup gradu ne da »Slovencu« miru. Z dobrimi zvezami, ki jih najbrže ima z magistratom, mu ne bo težko ugotoviti, da je pogajanja zaradi nakupa gradu vodil odbor, v katerem je bilo tudi nekaj gospodov, ki so še sedaj člani mestnega sveta in bodo tudi lahko osebno pojasnili ves potek pogajanj. Zloba bo pa že še svoje plačilo dobila.____________ Jugoslovansko akademsko starešinsko društvo »Triglav« v Mariboru poziva vse svoje člane na izredni občni zbor, ki bo jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v hotelu »Orel«. Iz pravoslavne cerkvene občine. Jutri v nedeljo ne bo službe božje, to pa radi zaprisege gojencev v tukajšnji in-ženjerski podofocirski šoli. Cesky klub. Češkoslovaški narodni praznik »28. fijna« bomo proslavili z gledališko predstavo »Falešna kočička«, in sicer na predvečer, to je v nedeljo 27, oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodatske banke. Prepričani smo, da bodo naši rojaki tudi tokrat poplačali trud našega dramskega odseka s polnoštevilno udeležbo ter se spominjali ob tej priliki našega narodnega osvobojenih. Odbor. Ljudska univerza. V ponedeljek 28. oktobra predava naš neumorni turist in sijajni predavatelj g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o svojem potovanju, ki ga je napravil čez Grčijo, Turčijo in Egi-pet, Posebno se bo pečal z mesti Atene, Carigrad in Kairo ter vse te kraje tolmačil na podlagi mnogih lepih skioptič-nili slik ter na njemu lasten šeg a v način. Nadalje opozarjamo, da otvori Ljudska univerza začetkom novembra razne tečaje, tako iz .slovenščine, srbohrvaščine in ruščine, pa tudi tečaje v okviru nižje srednje šole v svrho polaganja male mature. Prijave sprejema g. strokovni učitelj Šumljak na deški meščanski šoli, g-prof. Sokolov na gimnaziji in večerna blagajna Ljudske univerze. Ravno tako kakor prometni redar promet zaustavi bonbon keieij! IZDELEK „UN10N“, ZAGREB GRAJSKI KINO Telefon 22-16 Predsednik mestne občine Maribor, za odbornika in 1. načelnikovega namestni-p! dr. Stupica Marijan, advokat, Sv. Lenart v Slov. goricah, za odbornika in načeln. namestnika; dr. Černe Jernej, pravnik v Slov. Bistrici, za odbornika '"Ul. nač. namestnika; Jaunik Avguštin, .^feposestnik v Limbušu, za odbornika J1 IV. nač. namestnika. Gomilšek Franc, 'fekau, Sv. Benedikt: Hauptman Ivan, Posestnik, Poljčane; Kajnih Jožef, pocestnik in predsednik občine Korena; Koban Franc, posestnik, Selo, občina Polskava; Kovačič Mihael, posestnik in Gostilničar, Sv. Peter; Muršak Janez, Posestnik in predsednik občine Voličina; ^etrim Jožef, učitelj in posestnik, Sv. Lovrenc na Pohorju; dr. Ravnik Rudolf, 'Gvokat v Mariboru; Rečnik Alojz, pomnik v Račah; Rebernik Alojz, posestnik. Zrkovci; Šerbinek Ivan, posestnik, • "rtiče, Zg. Kungota;, Špari Franc, pomnik, Vajgan, občina Pesnica; Vračko N, posestnik, Kamnica; Špindler Jo-posestnik, Sv. Ana, Ščavnica, za od->0rHikc. — Načelnik cestnega odbora je **? Zakonu predsednik občine na sedežu ?kraja, sedaj dr. Juvan Alojzij, odvetnik 111 Predsednik mestne občine Maribor. . jetuišniške službe. Za poveljnika !ejPišnice v Mariboru je postavljen z od- ^1 19 je umrla žena ključavničarja dr-v Pili železnic Marija Weiss, stara 37 •žalujočim naše toplo sočutje! Telefonska služba v gasilskem domu. L L novembrom se ne bo izvršila spre-i Crnba v telefonski službi gasilske čete t reševalnega oddelka, marveč ostane-jo v veljavi dosedanji telefonski številki g6 in 22-24. S| 0rabljena najemnina. Pod tem nanj^001 razmotriva »Slovenec« .vprašaju najemninc za realčno poslopje. Ker sPi v°tovo ne *>0 težko po magistratnih Gad l|K°toviti dejanskega stanja te j eye, se bo lahko prepričal, da odkla-cU: ^ržava plačevanje najemnine, sklici c Se na zakonite obveze občine, da ***** brezplačno na razpolago, ofo- Val pa bo lahko tudi d°enal’ kak5ne hraun , ie Prejšnja občinska uprava na-inter .u storila. Če prejšnje ponovne 5edart«nc'k niso imele uspeha, želimo 51 naravi več uspeha. 1 Ponedeljek 28. X. Samo do vključno nedelje najboljša veseloigra „ffai na zemlii Hans Moser, Hermann Thimig, Lizi Holz-schuk in drugi. Od ponedeljka „Abesinija 1935“. Vsi kinoprostori toplo kurjeni V soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 11. uri pri globoko znižanih cenah senzacionalni spored . »TAJNOST VARIETEJA«. _________ Kino Union. Od danes dalje sijajni film »Dunajski valček« s Paulom Hor-biger-om, Tlieo Lingen-om, Eliso llliard in Adelo Sandrock. Prekrasen film iz dunajskega življenja, poln veselja in dunajske glasbe. Opozarjamo! Prvič v Mariboru. V kratkem izide epohalna knjiga ABESINIJ A nerešeni problem Afrike Cena broš. Din 30'— vez. Din 40'— Naročila sprejema založba „DOM“ Ljubljana Opozorilo občinstvu! V zadnjem času se pojavljajo v Mariboru številni trgovski agentje, ki nadlegujejo prebivalstvo s tem, da mu vsiljujejo porcelanasto blago raznih inozemskih tvrdk. Neglede na dejstvo, da je takšno iskanje naročil pri privatniki brez poziva po zak. o obr. kaz-njivo, zaračunavajo ti krošnjarji blago celo do 40 odst. dražje, kot bi ga dobilo občinstvo v isti kvaliteti pri tukajšnjih trgovcih te stroke. Da pa ti zgovorni gospodje lažje spravljajo svoje blago v denar, širijo o mariborskih trgovcih s porcelanasto robo lažnjive vesti, češ, da se dobi v Mariboru samo manjvredna roba za dražji denar ter da mariborski trgovci itak tudi od njih kupujejo — kar pa ne odgovarja istini — vendar širijo te govorice tako previdno, da jih radi pomanjkanja dokazov ni mogoče tint; pred sodišče. Odveč je povdarjati zlobnost teh podtikanj, temveč samo pozivamo občinstvo, da si pogleda, proden se Tečaja ruskega jezika pri Ljudski univerzi (kurz za začetnike in nadaljevalni kurz) začneta s 1. novembrom. Prijave pri večerni blagajni Ljudske univerze. I Pianieta MU pricaknvaneaa Ulma totedM gledališče REPERTOAR. Sobota, 26. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Red B. Nedelja, 27. oktobra ob 20. uri: »Med- vedji ples«. Ponedeljek, 28. oktobra: Zaprto. Torek, 29. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Red A. Znižane cene. Nedelja v gledališču. Ob 20. uri bo prva ponovitev učinkovite komedije »Medvedji ples«. Delo, ki ga uprizore na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika, je napisal češki dramatik ter je zelo zabavno. Njegova premiera sc ie vršila pred polnim glcdališčenu_______ Kupim posestvo okrog 100.000 D iti in stanovanjsko hišo, po možnosti z vrtom okrog 200.000 Din proti takojšnji gotovini. Ponudbe pod »Takoj« na upravo-»Večernika«. Krznarstvo Železnik, Kopališka ulica, vam nudi vsakovrstno kožuhovino. Prevzame tudi popravila. Pariški zrezek, pirc-krontpir ter sahi-ta ali kompot s kruhom' predstavlja v Javni kuhinji na Slomškovem trgu B večerjo, katero plačujejo abonenti s 5 Din. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Savostova in Sirakova lekarna, jutri v nedeljo Maverjeva in Alba- rck, se zapodil za njim in tako obdelal s cepinom po vsem telesu, da je nezavesten in ves v krvi obležal v jarku. Prvenstvena nogometna tekma SK Železničar: SK Rapid v nedeljo, dne 27. oktobra ob 15. uri na igrliču SK Rapida ob vsakem vremenu I »803 da pregovoriti od teh »tuditrgovcev« k nakupu blaga od njih za mnogo višje cene zaloge tukajšnjih trgovcev ter se z njimi posvetuje in marsikatero razočaranje bo izostalo in precej denarja si bo prištedilo. — Opozarjamo tudi na § 145 zakona o obrtih, ki pravi, da'so'posli trgovskih potnikov, sklenjeni z osebami, pri katerih po tern zakonu ni dovoljeno iskati naročil, nični, kar znači, da se od strani kupcev lahko vse sklenjene kupčije z zgoraj omenjenimi agenti vsak Čas razveljavijo ter se zahteva povrnitev ev-že plačanih zneskov. Poskrbljeno ie sicer na merodajnem mestu, da se tem zastopnikom opisani posli v bodoče onemogočijo, če bi se pa kljub temu še kje pojavili, naj se občinstvo v lastnem interesu ne da pregovoriti, ampak naj opozori na nje najbližjega stražnika, da obvaruje s tem v prvi vrsti mariborske potrošnike gmotne škode in drugih ne prilik. Združenje trgovcev za mesto Maribor. V nedeljo popoldanska predstava v »Veliki kavami«. V sredo In četrtek Svengali s svojimi eksperimenti. ABESINIJft 1935* neževa, v ponedeljek pa Sirakova in Vidmarjeva lekarna. Hišica stoji... Pred nedavinim smo poročali o odkritju nudističnega gnezda v neki hiši na Aleksandrovi cesti na Pobrežju. Te dni pa so odkrili na odcepu Zrkovske ceste ob Dravi hišico, ki je deležna zelo živahne frekvence. Tudi na Pobrežju ima Venera svoj hram, orožniki pa si prizadevajo, da bi še globlje prodrli v nočne skrivnosti te hišice. Nož. V Nunski grabi je napadalec navalil na viničarja Franca Pučka z nožem in mu prizadjal tri nevarne rane na glavi in vratu. Do krvavega obračunavanja je prišlo tudi v neki gostilni v Gornji Bistrici. S prerezano desno roko je obležal v mlaki krvi Josip Škafer iz Bistrice. To je dalo povod večjemu pretepu, katerega žrtev je postal z več nevarnimi vbodljaji na hrbtu Ignacij Šer-nek iz Gornje Bistrice. Zaddbil je tudi nad desnim očesom težke poškodbe. S cepinom je obtolkel neki delavec Jerneja Šego, in sicer v riži pri Močnikovi žagi pri Bistrici. Napadel je Šego, .ga vrgel z riže v skoro 2 m globok ja- Nezgoda. Včeraj se je ponesrečil 18- letnl delavec Ivan Šket bel iz Poljčan. Zaposlen pri nekem posestniku je Šerbel padel in si zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenca so z vlakom prepeljali v Maribor, s kolodvora pa so šer-beia odpeljali tukajšnji reševalci v mariborsko bolnišnico. Pred mariborskim malim kazenskim senatom ie sedel na zatožni klopi 21-letni delavec Franc Korpar Iz Maribora, ker je na Meljskem hribu ukradel posestniku Henriku Harnerju 10 zajcev in dva goloba. Obtoženi Korper je sicer krivdo tajil, toda senat ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora ter dveletno izgubo častnih državljanskih pravic, pogojno na 2 leti. Žeparska zalega. Včeraj ie bil tkalec Alojz Brunčič iz Dajnkove ulice žrtev spretnega žeparja. Ko je bil B. v neki mariborski trgovini, je ugotovil, da mu je zmanjkala denarnica. Tatvino je okradeni prijavil tukajšnji policiji. Deževno vreme sta kanila Izrabiti včeraj zvečer 29-letni Franc Z. in njegov 21-letni tovariš Josip B., ki so ju zalotili pri tatinskim poslu. Izrabila sta deževno vreme in skušala sredi mesta krasti, kar pa jim ni uspelo. Na današnji trg so pripeljali kmetje 28 vozov svinjine in slanine, 22 vozov krompirja, mnogo zeljnatih glav in čebule ter 12 vozov hrušk, jabolk in grozdja. Kljub deževnemu vremenu je bilo na izbiro mnogo zelenjave, predvsem solate, pa tudi gob. Sadju so cene nekoliko poskočile perutnine je spričo nastopajoče sezone na trgu vedno več. Piščanci so se prodajali po 16 do 30, kokoši 20 do 35, purani 30 do 50 Din. Cene sadju: jabolka 3 do 5, hruške 4 do 7, grozdje 3 do 10 Din. Mariborsko vremensko poročilo. Padavine 13.2, relativna vlaga 92, minimalna temperatura 5.3, maksimalna 8.0, ba-Lrometer 7366. Sokeiske veste Pred nastopom letošnje zime Kratek pregled dela in uspehov Sokola Maribor II. Pobrežje Živo in veselo vrvenje na letnem telovadišču sokolskega društva Maribor II., Pobežje, se je počasi preselilo v zimsko telovadnico. Posebno težko se je ločila od našega letnega telovadišča mladina, ki se je zunaj krepila telesno in duševno preko poletja in jeseni. V letošnji zimski telovadni sezoni bodo oddelki telovadili v šoli, ker v dvorani, kjer se je doslej telovadilo, ni več prostora. To dvorano bomo vsi težko pogrešali. Na letnem telovadišču je dalo društvo letos postaviti svojemu gospodarju stanovanje, s čemer je bila rešena že dolgoletna želja glede nadzorstva in oskrbovanja. Prav tako je pomnožilo tudi električne luči, tako da je pogled ob večernih urah na telovadišče prav razveseljiv. Garderoba telovadnega orodja se je pomnožila z novimi deli. Izvršila so se razna popravila na letnem telovadišču. Po občini so se pa na prometnih točkah postavile društvene table, ki bodo služile za razne razglase članstvu in občinstvu. Pod marljivim vodstvom društvenega načelnika br. Bana so sc telovadni oddelki udeležili vseh sosednih telovadnih nastopov ter izpričali uspehe tihega in požrtvovalnega dela prednjaškega zbora. Društveni odbor si je pa naložil veliko nalogo z delom za saniranje društvenih financ. Tako je pod spretnim vodstvom poslovodečega podstaroste br. Požarja organiziral veliko narodno prireditev v mesecu avgustu in dva meseca pozneje srečolov. Gmotni uspeh ni izostal. V polnem teku so pa tudi že priprave za proslavo letošnjega sokolskega praznika 1. decembra. Sedaj pred zimo pa nam je težko pri srcu. Naša šolska mladina trpi v velikem številu veliko pomanjkanje in treba bi ji bilo priskočiti r.a pomoč. Zaradi tega se pripravljamo, kakor vsako leto, na prihod svetega Miklavža. Tudi letos bo ta svetnik obiskal našo šolsko deco, ki je pridno hodila k telovadbi. Na zimo se pa pripravlja tudi dramatski odsek, da nastopi čim prej s primerno predstavo. Delo odseka nam obeta v letošnji sezoni zelo mnogo, saj je v rokah agilnih in spretnih voditeljev. Dela in skrbi je bilo torej tudi v letošnjem letu mnogo, mnogo pa je bilo tudi uspehov. Zaradi tega naprej do končne zmage! Zdravo! — V. D. Sokol zvestemu Sokolu Navada je pri nas, da slavimo razne življenjske in poklicne jubileje in da posveča tudi časopisje jubilantom in jubilejem dolge kolone. Bolj rekdo pa slišimo in čitamo, da je ta ali oni javni delavec proslavil jubilej svojega javnega društvenega udejstvovanja, čeprav je tak jubilej enakovreden življenjskemu, če ne morebiti še pomembnejši in važnejši, saj nam odkriva človekovo zavest, prepričanje, možatost in vztrajnost, torej najlepše čednosti človeka, ki so temelj njegovim idealnim stremljenjem. Zato naj bodo naslednje skromne vrstice posvečene takemu redkemu jubileju v sokolskih vrstah. Kdo izmed pravih Sokolov ne pozna brata Irgeta? Malo pa jih je, ki bi vedeli, da se br. dr. Franček Irgolič udejstvuje aktivno pri Sokolu že 40 let. Te dni se je v družbi Sokolov spomnil, da se je 15. oktobra 1895. kot dijak vpisal v Celju v sokolsko organizacijo. In 'od takrat je ostal zvest svoji sokolski obljubi in prisegi. Za zmago sokolske ideje pa se je boril skozi 40 let vedno v prvih vrstah. ; t mladega, a odpornega sina pristne prleške vasi in kot prežetega Sokola so ga nemški profesorji pregnali v Pulj. V Gradcu je bil kot visokošolec Član češkega Sokola, pri katerem je telovadil in javno nastopal kot prednjak. Po promociji ga je usoda zanesla v Trst, kjer je bil dolga leta odbornik in načelnik tržaškega Sokola. Leta 1910 se je preselil v Gorico, kjer je do svetovne vojne bil starosta goriškega Sokola matice in goriške sokolske župe. Leta 1914. je bil kot Sokol interniran in zaprt na ljubljanskem gradu. Zaradi svojega sokolskega prepričanja in srbofilstva je stal čez dve leti pred avstrijskim prekim sodom in je le na srečo ušel nasilni smrti. Po prevratu pa se je z vsem sokolskim srcem oklenil sokolskega de'a v Mariboru in je kot tak še danes prežet čiste Tyrševe misli. Malo je takih bratov v naših vrstah in zato se nam zdi umestno, da smo se spomnili lepega jubileja sokolskega aktivnega udejstvovanja svojega brata dr. Irgeta. HuUuttu jtoagiedi Gostovanje C. Debevca v gledališču V četrtek zvečer je gostoval na odru mariborskega gledališča odlični režiser ljubljanskega gledališča g. Ciril Debevec. Videti je bilo na mah, kako je s svojo impulzivno, pregnantno igro potegnil za seboj tudi del ostalega ansambla, tako da je mogoče trditi, da je bila četrtkova predstava nekoliko boljša nego premierska uprizoritev. Predvsem je bilo to opaziti pri Gorinškovem Smer-djakovu, ki je topot glasneje in jasneje oblikoval svojo izgovorjavo. Tudi ostali sodelujoči so vztrajali na uspehih premierske predstave, deloma so jih celo izboljšali. Ciril Debevec pa je kot Ivan razvil vso globočino in širino svojega formata ter ustvarjajoče sile. Z uporabo vseh številnih registrov izrazne moči, slikovitosti ter plastičnosti je vidno nad-kriljeval svoje okolje, Dočim je pri Na-krstovem Ivanu prevladovala patetika, je Debevec dal poudarek neki ponotranjeni igri, pri kateri udarjajo na plan strahoviti notranji pretresi, ki se razodevajo v pestrem oblikovanju izgovorjav-ne tehnike od sikajočega šepetanja (srečanje z vragom), pa do presunljivih krikov o duševnem razkroju napol zblaznelega (prizor pred sodiščem). Gibi, mimika so odkrivali neke ostre črte. Občinstvo je gledališče malodane popolnoma zasedlo in je mojstrskega igralca-gosta viharno pozdravljalo. Četrtkovo predstavo »Bratov Karamazovov« smemo uvrstiti med najuspelejše umetniške večere mariborskega gledališča. Nedvomno je, da bodo gostovanja takšnih odličnih gostov poživila zanimanje za naš mariborski teater. —c. SuatikG Kdo bo zmagal: Železničar ali Rapid? Važna nogometna Jekma v tekmovanju za prvenstvo LNP — Ali bo SK Železničar zasedel prvo mesto brez izgube točk V jesenskem nogometnem tekmovanju za prvenstvo mariborsko-čakovškega okrožja se bo jutri v nedeljo odigrala zelo važna tekma. Na sporedu je srečanje med starima rivaloma SK Železničarjem in SK Rapidom za primat v mariborskem nogometu. Oba jutrišnja nasprotnika sta se za to tekmo vestno pripravila. Železničar in Rapid sta v zadnjem času dosegla nekaj lepih rezultatov, kar dokazuje, da so njihova moštva v dokaj dobri formi. Železničar je ponovno dokazal, da je njegovo moštvo stalno v dobri formi in se zna tudi boriti. Papid je sicer v zadnjih tekmah pokazal precej stabilno formo, toda moštvo ni tako zanesljivo, kot na primer moštvo SK Železničarja. Rapidova enajsto-rica namreč v nekaterih tekmah popolnoma odpove, v drugih zopet zaigra z redkim elanom in požrtvovalnostjo. To smo tekom zadnjih let ponovno opazili, zlasti pa v srečanjih z lokalnimi klubi. Ker se jutrišnja prvenstvena tekma odigra na igrišču SK Rapida, smo prepričani, da bodo Rapidovci za Železničarje zelo trd oreh. Oba nasprotnika bosta sigurno zastavila vse sile ter. na vsak način skušala doseči zmago. Že njega ta tekma odločilnega pomena. Če se mu posreči spraviti obe točki pod streho, potem lahko mirno pričakuje spomladansko sezono. Rapid je doslej še brez točk, in če se mu jutri ne posreči Železničarju iztrgati vsaj eno točko, potem bo prav gotovo ostal r.a zadnjem mestu prvenstvene tabele. Iz vseh teh okolnostih se da sklepati, da bo jutrišnja tekma ena najbolj zanimivih, kar smo jih letos videli. Gotovo bo ogorčena bitka za točke, z vsemi vrlinami }n hibami take borbe. Želimo samo, da bi tekma ostala v mejah fair-nesse, občinstvo pa se naj vede tako, kakor se spodobi na športnih igriščih! Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu na igrišču SK Rapida in se bo pričela ob 15. uri. Sodil bo g. Jordan iz Ljubljane. K tekmi bodo vozili avtobusi, in sicer od 14. ure naprej z Glavnega trga. Prav tako tudi po končani tekmi. Iz ISSK Maribora. Na včerajšnji seji uprave tukajšnjega ISSK Maribora se je mesto sreskega načelnika M. Makarja kooptiral v upravo na njegovo mesto kot podpredsednik lastnik »Grajskega kina« g. Julij Guštin. Tudi-sta se na novo lezničar bo jutri odigral svojo zadnjo le- kooptirala v klubovo upravo inž. Košto-tošnjo prvenstveno tekmo in je prav za | maj ter inž. Vodeb. »Planinski vestnik«. Letošnja deseta številka tega lepega glasila Slovenskega planinskega društva, ki jo urejuje upokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Josip Tominšek v Mariboru, objavlja: J. We-ster: Na bajnem Kleku (1182 m); dr. J. C. Oblak: Kurešček in njegova pokrajina: Z. HolIosy: Prekmurje—Zermatt—Mat-terhorn; J. Zazula: Planinci na najvišjih gorah naše zemlje; Obzor in društvene vesti itd. Razen tega krasi zvezek več celostranskih in manjših posnetkov krasnih fotografij ter več drugih ilustracij. »Čez Pohorje sinje...« Znana skladateljica Breda Ščekova je uglasbila po besedilu dr. Iva Rudolfa iz Slovenskih Konjic osem pesmi in jih priredila za samospeve s klavirjem. Izdala jih je pod skupnim naslovom »Čez Pohorje sinje...« v ličnem zvezku, tiskane kot zasebni rokopis. Zvezek, ki obsega 22 strani notnega obsega, je vsekakor zanimivo in vredno pažnje zlasti v pokrajini, iz katere je zajeto. Pesmi so sledeče: Čez Pohorje sinje, Pomladni vetrec, Noč nad poljem, Zlato ko v solnčnem svitu, Da bi mogel, videti te. Si kakor vetrov dih, Nemo stojijo cvetke in Hiti zdaj s šopkom. Zvezek je označen z: Loče, 1935. »Kaj moramo vedeti o zračnih napadih?« Spisal dr. Mavricij Rus, mestni fizik v Ljubljani, izšlo kot šesti zvezek knjižnice Pomladka Rdečega križa. Bro-šurica obsega 32 strani malega, priročnega formata, opremljena je s šestimi podobami in namenjena v prvi vrsti mladini, naraščaju Rdečega križa, bo pa služila z enakim pridom tudi odraslim. V njej je opisano vse, od vzrokov in možnosti napadov iz zraka pa do njih nevarnosti in obrambe pred njimi. Tisk je čeden in pregleden. iHuiske Auu/ite Po trgatvi v ptujskem okrožju V tekočem tednu je bila vinska trgatev po Halozah, v ormoških in ljutomerskih goricah v polnem razmahu ter bo po večini tudi končana. Le večji vinogradniki bodo brali še prihodnji teden, med tem ko so mali posestniki že vse obrali pretekli teden. Vsi znaki kažejo, da se bo pridelala letos izborna kapljica. Kisline je v splošnem razmeroma malo. Mošti mešanih nasadov, nabrani v tekočem letu, vsebujejo 18—20 odst., sladkorja, kvalitetne vrste pa od 20 do 22 ocJsU y. izjemnih primerih in v prav dobrih legah ter iz umno negovanih nasadov pa celo do 24 odst. Pridelki zgodaj obranih vinogradov (preteklega tedna) pa imajo 1 in pol do 2 odst. man) sladkorja. Narava je zopet pokazala.^kaJ zamore napraviti v nekaj lepih solnčnih dneh pozne jeseni. Trgovina z vinskim moštom se še n* nikjer prav razvila. Vinski trgovci se držijo pri nakupu jako rezervirano, P°" sebno pri kmečkih moštih. Kupuje se le blago z nad 16 odst. sladkorja in z dobrih leg. Mošti š 16 odst. se plačujejo od 2 Din naprej, 17 do 18'odst. 2.50 do 3 Din, 19 do 20 odst. od 3-25 do 3.50 Din. Po kvaliteti doslej sploh ni bilo kakega večjega povpraševanja. Nekaj izbranil1 sortiranih mostov je bilo prodanih po 5 do 6 Din. Cela množina doslej od vinskih trgovcev nakupljenega mošta znaša v Ptuju okoli 1500 lil, od gostilničarjev pa se je odpeljalo okroglo 20 tovornih avtomobilov. Glede sortiranih vin je vinska trgovina naziranja, da naj zavrejo kvalitetni mošti pri producentu in si bodo kril' svojo potrebo kesneje, ko mlada vina Že pokažejo svoj karakter. Zato je doslej povpraševanje le po dobrih vinskih mo* štili iz mešanih vrst ter s pripoznan0 dobrih leg. Vinogradniki letos tudi preveč ne silijo'še s prodajo mošta, ker jim dosedanje cene z ozirom na kakovost pridelka ne ugajajo in pričakujejo, da se bodo prej ali slej dvignile. Jugosiov. češkoslovaška liga v Ptuja se bo letos spominjala državnega praZ' nika češkoslovaške republike z javnim predavanjem, ki ga bo priredila v soboto 26. t. m. z začetkom ob 20. uri v prosvetni dvorani »Mladike«. Predaval gimnazijski ravnatelj dr. M. Kovačič 0 temi »Prevratni dnevi leta 1918 v Pragi«. Iz vojaške službe. Iz Ptuja sta pr£' meščena podporočnika gg. Bartol in Dra-gišič. Častniški zbor ptujske posadke ie priredil na čast odhajajočima častnik1?' ma odhodnico v prostorih častniške talnice. Odhodnice se je udeležilo tti»l mnogo meščanov. Nočni pretep. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 27-letnega Alojzija Emeršič3, posestniškega sina iz Gradišča pri SV; Barbari v Halozah s smrtnonevarnitf! poškodbami. S koloni je dobil po g,aV‘ udarec, da je obležal nezavesten. storilcem ie uvedena preiskava. , llasate Mesti Knez namestnik v Londonu. V liote1" »Claridge« je sprejel knez namesW^ Pavle v avdienco podpredsednika an' gleške vlade Macdor.alda ter angleš^1 notranjega ministra Sira Jona Simon3-Iz davčne službe. Za davkarja v Ce]Jl. je premeščen Milan Peterlin, dosedaJ Šmarje pri Jelšah; v Šmarje pri JelŠan pride Rudolf Podkrajšek; v Laško V^ia Janko Simončič, doslej v Prevaljah; Šoštanj Vinko Mlakar, doslej v Slove11' ski Bistrici; v Maribor Josip Furma11, doslej v Gornjem gradu. Neurja in poplave preko naše zetfk ' Radi naraslega vodovja je' Odra, kak°^ poročajo iz Sisaka, naplavilo vse Odra^ sko polje in nižine okoli vasi Greda. da je uničila okoli 30.000 juter travni^'" Tudi iz Splita poročajo o velikih P°rfc vah. Med predstavo »čuvaj se senjs*^ roke« je voda udrla v gledališče i’1 plavila del parterja. Tudi je v SP*1^ ubila strela dveletnega otroka. Sava pri Zagrebu narasla preko 3 metre normalo. Tudi iz južne Srbije P°r0^aoa-katastrofalnih poplavah. V okolici dovišta je vodovje odplavilo 10 his veliko število goveda. Avtomobilska katastrofa v ItaliJ1- . Milana poročajo, da so našli v °^ini Trente popolnoma razbit avto. V je bilo 5 mrtvecev, med njimi tiiie rabinerji. ,ci Eksplodirala je italijanska tv°r'ft- nabojev pri Leccu. Trije delavci so 1 vi. več pa ranjenih. ,-ijo Velikanski gozdni požari 0»r jj, mesto Los Angeles v južni Požari, ki so uničili okoli 12.000 ha * da, so povzročili škodo preko 8 m1-nov dolarjev,-__________________ _____^ Jpominiaite seC&V V Mariboru, dne 26. X. 193.,. 'ariborskl »V e e e r n I C« Jufra. Stran 5. OT3K3C5TJ:/-' marij skalan roman »Počakajte!« je zaklical in odšel na dvorišče. V svetlobi električne luči, ki je gorela nad vhodom, je zagledal mrliški, strašno razmrcvarjeni Ervinov obraz in se z grozo obrnil vstran. »Kam naj ga položimo?« je vprašal šofer. »Odnesite ga v njegovo pisarno in položite na divan. Vi se preoblecite in peljite po zdravnika.« »Dr. Frangeža?« »Seveda.« »Tudi ostali se preoblecite m pridite Potem v poselsko sobo, da se okrepčate. Zaslužili ste.« Stopil je naprej in odklenil Ervinovo sobo Potem je poklical kuharico Heleno in naroči!, naj pripravi iskalcem čaja in Pijače. Sam se je podal v jedilnico, da Počaka na zdravnika. Še prej je naročil. 'na.' Sidi ne povedo, da so našli njenega noža mrtvega in naj je ne puste iz njene sobe. Ko je zaslišal na dvorišču ropot avtomobila je stopil na prag in sprejel dr. Frangeža. 'Gospod Silam ...« je zajecljal zdravnik. »Da. doktor,« je dejal Silan,« zgodilo se je. V svoji pisarni leži. Mrtev.« »In Sida.« je vprašal zaskrbljeno. »Je v svoji sobi.« »Kako ji je?« »Mislim, da se je pomirila. Da so ga našli in je mrtev, ji še niso povedali. — Opravite sedaj najprej svoj zdravniški posel.« »To je strašno.« »Vem, ni prijetno. Toda koga drugega naj bi klicali?« »Najtežji posel v mojem življenju ... Spremite me!« Ko sta prišla dr. Frangež in Silan pred Ervinovo pisarno, sta se pojavila v veži tudi že hrušniška orožnika, da izvršita svoj uradni posel. Ogled je bil kratek in prav tako tudi zapisnik. Zdravnik je ugotovil smrt, orožnika samoumor. Dr. Frangež je le z naporom vseh svo.ih sil ohranil uradno ravnotežje. Na divanu, prav na tistem na katerem je nekoč umrl stari Rogan, je ležal sedaj Ervin z razbito lobanjo, voščeno bledim, le z modrimi potpludbami iznakaženim obrazom ter krvavimi madeži v skoraj plavili laseh. »Zaradi naju, ne — samo zaradi mene. ..« je spreletelo zdravnika. Tega nisem hotel ir. ne pričakoval.« Josip Silan je menda instinktivno čutil to zdravnikovo misel, zato je dejal, ko da bi jo hotel odvrniti:- »Usoda je hotela tako. Roganovstvo se je ubilo ob silanovstvu. Trčenje je bilo premočno, da bi ostalo brez žrtev. Sedaj je zaključeno ...« Zdravnik ni odgovoril. Pregnal je mučne misli in odšel s Silanom v vežo. »Stopite še k Sidi,« je dejal Silan, »gotovo ste ji potrebni. Da so ga že našli in je tu, ji povejte. Ne sme ga videti. Najdete jo v njeni sobi. Lahko noč, gospod doktor!« »Lahko noč!« Danilo je odšel po stopnicah v prvo nadstropje. Pred vrati Sidine sobe je obstal negotovo in prisluhnil. Potem je rahlo potrkal ter vstopil. Sida je ležala apatično na divanu. Ob njej sta ždeli Helena in Matilda. Ko sta ga opazili, sta se diskretno umeknili. Približal se ji je molče in rahlo položil roko na čelo: »Sida!« »Odprla je oči in ga prvi hip pogledala čisto tuje. Nato je vztrepetala, vstala in se ga ihte oklenila. »Danilo...« »Usoda je hotela tako,« je ponovil Sl-lanove besede. »Ne, Danilo, tu ni krivda' usode, tu je samo mo:a krivda.« »Ako že hočeš, je — moja,« je ugovarjal. »Jaz sem sam stopil na pot tvojega življenja in ti jo zaustavil, da nisi mogla ravno po njej.« »In jaz sem te sama postavila med se- be in njega.« »Postavilo me je življenje, katerega čudna pota nam ostanejo večno nerazumljiva.« »Ne, ne ...« je izbruhnila nenadoma. »Ne govori mi o usodi in ne o življenju. Jaz sem zločinka, morilka.. .* »Sida...« »Potomka zločinskega rodu, ki se ga drži kri umorjenih, prekleta od rojstva do smrti. Beži, Danilo! Beži iz te hiše, od mene in vsega tega, ako se želiš rešiti! Hočeš postati Ervinov naslednik? Mu hočeš nekoč slediti po stezi k jezu?« »Pomiri se duša. Tvoji živci so bolni. In — pomisli nanj, ki ti leži pod srcem. Ga hočeš umoriti, še preden zaživi?« »Da,« je kriknila v navalu divjega o-bupa, »umoriti, umoriti... Naj se ne rodi. Naj izgine z menoj rod prekletih, rod zločincev. Kakšen sad bi lahko rodilo tako drevo? Bolje, da ga ni.« »To je blazno, Sida. Otrok nima nobenega opravka z vsem tem. In — tudi midva ga prav za prav nimava. Hotela sva samo ločiti ta nemogoči, lažni zakon. Kako naj bi tudi bila mislila na smrt? Samo slabič beži pred resnico iz življenja.« »Ali pa junak, Danilo. To je vprašanje, ki ga svet še ni rešil.« »Že davno. Pobegniti pred bojem z življenjem v smrt ni junaštvo. Samo v boju zmagati ali častno podleči je herojstvo.« Bviima m sveta Smrt prmašafoči strupen! prstan papeževega s na Kako je Cesare Borgia sin papeža Aleksandra VI. spravljal svoje sovražnike na oni svet — Usodepolni prstan, ki je služil tudi kot ključ — Veiezanimive podrobnosti umorov z zastrupljevanjem Znane so metode, ki se jih je napram svojim neprijateljem posluževal sin pa-Deža Aleksandra VI. Cesara Borgia. Da-"6s stikajo po starodavnih zastrupljeval-prstanih, ki spadajo v dobo krvave ^nesanse. Nemalokrat se dogaja, da pla-cUjejo interesenti za takšne prstane ogromne zneske. Najznamenitejši prstan je vrste pa je oni, ki je bil po izročilu last zloglasnega Cesarja Borgie. Odkrili so ga pred kakšnimi 50 leti in se danes njegova vrednost ceni zelo v soko. Je to zlat prstan z okusno emajlira1-!-) Vnanjo plastjo in,z ličnim pečatom, v katerem je vtisnjeno ime Borgia. Pod tem pečatom se nahaja jedva prostor-Cek, k; se lahko s pomočjo nekega drobnega oklopila lahko odpre in lahko za-®re. V tem majhnem prostorčku je imel ^sare Borgia, ta prosluli sin papeža , '^sandra VI.. smrtonosne strupene pi-ki jih je neopaženo spuščal iz prsta- na v čašo vina, ki je bila namenjena sovražnemu gostu, ki ga je hotel na vsak način spraviti na oni svet. Prstan — ključ. Drugi zgodovinski prstan pa izvira baje od papeža Aleksandra VI. samega. Izdelan je v obliki starorimskega prstana, ki se je lahko uporabljal kot ključ. Znotraj je bil ta prstan votel, tako da se je lahko napolnil s tekočim strupom. Popolnoma rahel pritisk je povzročil delovanje na neko peresce, ki je potisnilo navzven konico votle igle. Bilo je treba samo koga povabiti na večerjo in mu pri tem razkazovati razne umetniške in zgodovinske znamenitosti, ki sa se nahajale na primer v določeni omari, pa potem povabiti gosta, da z omenjenim ključem sam odpre dotično omaro. Ker pa je bila ključavnica tako napravljena, no potisniti v ključavnico, se je radi pritiska na navedeno peresce potisnila navzven konica igle. ki je na rahlo zarezala v kožo in iz katere se je popolnoma neopažen^ vbrizgnilo v krvni tok nekaj kapljic usodnega strupa, ki so takoj oo-vzročile smrt. je usoda odločila, da bova ko ena suknja z dvema rokavoma, kot ene hlače z dvema hlačnicama, kakor pravijo, eno srce in ena duša v dveh telesih. Odkar pa si se zagledala v brivca Srečnika, je pričela najina ljubezen hlapeti in visi danes že na tanki nitki, katere vozel se je pričel rahljati in sem mnenja, dn c bodo najini odnošaji poostrili. Ko vzamem mero svoje nekdanje ljubezni, vidim na žalost, da j. najina ljubezen za meter krajša. Tvoje srce je že hladen stroj in ti si lahkomiselno s škarjami prerezala ni najinega bodočega življe-da je bilo treba s ključem precej moč-nja. Toda prepričan sem, da te b" ta Ljubavno pismo Naš sotrudnik g- Maks je našel v Mag-dalenskem parku pismo, ki ga je najbržc napisal neki krojač. Gospodična, na katero je naslovljeno, ga lahko vsak čas dobi v upravi našega lista. Pismo se glasi: Nezvestnica! Pri mojem krojaškem ponedeljku, to pa res ni lepo, da si se . . .. , „ ohladila napram meni. Ti dobro veš, da ni ™ ■» *• vaj ali paraj. najino usodo. Z Bogom, brivec »nažajfal«. Ne ljubi te, marveč mu je všeč tvoja dota, s l.atero bi rad zakrpal svoje siromaštvo. Mlada si še, tod., s časom se boš postarala in Srečnik ne bo mogel ustvariti iz starega mlado. !. csova ljubeze 1 bo kaj kmalu obledela in prepričala se boš, kako kruto si se prevarila v I/gu. Zato dobro premisli, kaj dela?. Ni še r in. če me še ljubiš, mi sporoči, pa bom jaz Srečnika pošteno zlikal, najino pomendrano ljubezen bom prekrojil, pa bo zopet vse dobro. Srečnika se r.e bojim, imam ga v žepu, pa se bo zgodilo 300 čudežev. Ljubezen ni šala, niti je bolezen mala. Kdor se z njo igra, se mu lahko pripeti najhujše. T’ tvojih rokah je nemarna duša. — Do groba tvoj Ignac. Kazen za brezobzirne avtomobiliste. Ravnateljstvo policije v Niirer.bergu je izdalo te dni proglas, v katerem opozarja avtomobiliste, naj ne vozijo prehitro. Ker se pa lastniki avtomobilov niso pokoravali, je policija izdala nov proglas, v katerem razglaša, da bo oddan sleherni avtomobilist, ki se pregreši zoper cestno-policijski red, v koncentracijsko taborišče. Ko je zagledal zadevni proglas beli dan, so pričeli vsi avtomobilisti zelo počasi in opreznq voziti. Mali oglasi fitazno v higijenični MESNICI Orožnovi ulici priporoča Pfvovrstno sveže meso po °‘idnih cenah Joško Radi 3402 ___________ ^OPRAVILA damskih KLOBUKOV LSeh vrst, najmodernejša obli- i nn nv a <.,Vrši Ana Hobacher. 'ijdrova 11 dobra izpeljava, prevza^ Po najnižjih cenah in hitro Alek-3775 Orr ;®vine. litine /V FZA. ter vsakov;st-stroje kupuje in prodaja ^ naikulantnejših dnevnih pnah vsako množino Justin c^tinčič. Maribor. Tattenba ul 14. 3704 K Iteti los riCHY IN DRUQ :lektrotehnnično oo Hi ,e- Maribor. Slovenska el J6- tel. 27—56. Izpeljuje skju^.instalacije stanovam-obipi,, • vil gospodarskih lest„„°v zaloga motoriev stah, ,v svetilk. elektroln- kuriji1! eea blaga oo kon *—cenah ŠOPKE, VENCE, krizanteme, dekoracija gro* bov in grobnic in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah vrtnarstvo Anton Požar. Pobrežje. Tel. 28-30 in v cvetličarni, Gosposka ul. tel. 28-31 4916 GRAMOFONE in šivalne stroie popravlja strokovno in po zmernih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va 14, Maribor. 4875 HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice Maribor v znesku Din 85.000 iščem. Vknjižba primo loco. Odplačilo mesečno po dogovoru. Ponudbe pod »Uradnik* na upravo lista. _________4877 PREKLIC. Podpisana preklicujem in ob* žalujem žaljivke, ki sem jih izrekla iz neprimišljenosti o g. Krajnc Gizell, ženi stroje* vodje v Mariboru. Izjavljam da za te žaljivke nisem imela povoda in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Predan Marija. 4899 ***** Citate „Večernik“ J ’’mTmnTTmmTTrmm?mTm ZAMENJAN DEŽNIK naj vrne in vzame svojega gospod, ki je bil včeraj pol-dvanajstih v restavraciji »Union«. 4892 ZIMA SE PRIBLIŽUJE. Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Justinu Gustinčiču, Maribor, Tattenbachova 14. 4610 Posest Družinske hiše, vile. vrt, 9000, 13.000, 17.000 itd. — Obrestnonosne hiše od Din 100.000. — Posestva od Din 30.000 dalje. — Gostilne prodaja Posredovalnica Maribor Slovenska ul. 26. 4912 kupite najboljše pri domači tvrdki Ivan Kovačič, Maribor Slovenska ul. 10 Koroška c. 10 Novodospeli krasni servisi, oglejte si izložbe. Kvaliteta prvovrstna! Vsled nabave direktno iz tovaren, so cene čudovito nizke. Prodaja tudi na obroke. 4905 Darujte za Pomožno akcijo! PRODAM HIŠO z velikim vrtom na prometni točki v Novi vasi. pripravna za vsako obrt. Vprašati Šramel, Dajnkova 10. 4^-.8 NAPRODAJ STAVBENA PARCELA V izmeri 717 m’ ob lepi ulici v Melju. 5 minut od glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Večernika«. 4881 Prodam KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej. voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7 4285 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, poMtirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. "kovčki, damske tor7 BICE. aktovke,, listnice,, denarnice-, tobačnice, potovalne, šolske *n lovske, torbe, .nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse. Velika izbira. zmerne cene. Kravos. Maribor, Aleksandrova 13. 4864 VOZI- GLOBOK OTROS-KI ČEK naprodaj/ Koseskega ul. 63. 4897 Naprodaj nova mehka SPALNICA. pobarvana, kompletna Din 1600. Miklošičeva ul. (1, mizarstva_______________4909 KOMPLETNA OPRL/VIA za trgovino z mešanim blagom, dobro ohranjena, takoj naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 4911 ŠTEDILNIK naprodaj. Pobrežka c. 11. dvo rišče. _________________4915 Prodam nekaj POHIŠTVA in kratek nov kožuh, primeren za šoferja ali voznika. Aljaževa 9-1. 4906 REDKA PRILIKA! Naprodaj gostilniški inventar, skoraj nov, pod lastno ceno. Radio, električni gramofon s ploščami. Gostilna »Novi svet«, Studenci. Oosposvct* ska ulica 1. 4%2 Kožuhovino Veliko izbiro od najfinejše do najcenejše. Strokovno izdelano, po solidnih dnevnih cenah dobite samo pri P. Sem ko krznarski mojster MARIBOR 4898 Gosposka ulica štev. 3 ttlaribor OTROŠKA POSTELJA s predali naprodaj. Gosposka ulica 50, vrata 2. 4886 Kupim NAJBOLŠE PLAČUJEM staro zlato, srebrne krone In umetno zobovlje. A Stnmpf, Koroška cesta 8 4369 KUPIM HRANILN0~KNJI2I-CO Mestne hranilnice v Mariboru v znesku Din 20.006 do 50.000 proti točnemu mesečnemu plačilu. Ponudbe na' upravo pod »Hišni posestnik« 4832 Sobo odda SOBO. lepo. zračno, oddam takoj boljšemu, solidnemu gospodu. Vprašati v trgovini Kravos, Aleksandrova 13. 4837 OPREMLJENO. SOLNČNO SOBO i oddam. Betnavska cesta 15. 4861 KUPIM rabljen, dober ženski šivalni stroj. Ponudbe na Romih, Slovenska ulica 28. 4872 Kupujem stalno namizna in Izvozna JABOLKA po dnevnih cenah. Jakob Kuntner, eksport sadja. Maribor, Kopitarjeva 12. 4914 na Rotovškem trgu sprejema vsa popravila kakor tudi naročila po meri. 4188 Pauravljaja tudi Sara čevlje. SEPARIRANO SOBO oddam. Pobrežje, Zrkovska cesta 3.________________4866 SOBO. čisto, oddam dvema gospodoma ali gospodičnama, ev. z vso oskrbo v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Večernika«. _ 4874 ODDAM SOBO~ s štedilnikom s t. novembrom. Taborska 13. 4876 OPREMLJENO SOBO poceni oddam v bližini delavnice južne železnice. Vodnikova ulica 38. Studenci Dri Mariboru. 4888 SOBO mirno, popolnoma separiratio, oddam. Popovičeva ul. 3 pr! bivši kadetnici. 4896 SOBO s hrano oddam. Vrbanova 28 pritličje, desno. 4903 Stanovanle STANOVANJE, tri sobe, kuhinja, mala shramba, drvarnica, oddam s 15 no* vembrom. Koroška cest? J3. 4860 SOBO takoj oddam. Ljubljanska ulica 46. 4907 PRAZNO SOBO. parketirano. solnčno. separi-ran vhod, oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Ponudbe pod »Takoj in center« na upravo »Večernika«. 4908 SOBO IN KUHINJO oddam. Zrkovska cesta 3, Po-brežje. 4865 ODDAM V NAJEM prostorno stanovanjc in sobo s štedilnikom v novi niši v Studencih, zraven tudi nekaj vrta. Naslov v upravi »Večernika«. 4 R(,7 SOBO s posebnim vhodom oddam. Studenci,-Krpanova 3. 4910 Oddam dve OPREMLJENI SOBI v vili pri parku, eno enemu, drugo dvema gospodoma. — Vprašati Trubarjeva ul. 11-1 4855 SOSTANOVALCA sprejmem na stanovanje iu hrano. Trubarjeva ulica 9, pritličje. 48(39 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in delom vrta v Aljaževi ulici se takoj odda. Vprašati v odvetniški pisarni na Aleksandrovi cesti 10 4871 Snel in nalole vseh vrst poplavljam na zahtevo takoj. Sprejemam v popravilo vse vrste čevljev. Delo solidno trpež no, t- e n e zmerne. Leo B^bi« Stoina ulica 4 4679 DVOSOBNO STANOVANJE v novi hiši oddam. Vprašati Betnavska c. 43. 4873 SPREJMEM solidnega sostanovalca. Koroška c. 106. 4878 DVOSOBNO STANOVANJE išče stranka brez otrok. Po' nudbe pod »brez otrok« na upravo. - 4884 GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Mlin* sku ul. 31. drugo dvorišče. 4885 1—2 DIJAKA. DIJAKINJ! sprejmem na hrano ln stanovanjc. Naslov v upravi »Večernika«. 4901 Pouk ANGLEŠKI POUK Miss Oxley. Krekova 18. 4754 GOSPODIČNA poučuje francoščino za vse razrede srednjih šol. Pismene ponudbe na upravo »Večerni ka« pod »Instrukcija«. 4893 Sobo išče____________ MALO. SKROMNO SOBICO išče čeden gospod v bližini državnega mostu. Naslov naj se odda v upravi »Večeriii-ka«. 4887 Znanga želi GOSPODA. starejšega in osamljenega, želi spoznati enaka gospn v svrho izprehodov. Dopise pod »Izprehod« na upravo »Večernika«. 4880 SAMOSTOJNA. STAREJŠA BOLJŠA DAMA išče ravnotakega gospoda * nekaj premoženjem v svrho nakupa manjšega posestva. Ponudbe pod »40.000« na up?-»Večernika«. 4889 LEPO SOBO oddam bollšemu gospodu ali dvema gospodičnama s hrano Miklošičeva 2-111. levo. 4902 MALO ! Mi ttal na Glavnem trgu oddam s 1. januarjem 1936 v najem. Vpra šati v trgovini Albin Novak. Glavni trg 18. 4882 Prispela je pošiljka pristnega DaSmsSinsiiega vinskega moifa lastnega pridelka, katerega točim v gostilniškem loka u po Din 8'— liter in črez ulico po znižani ceni Din 7'— od litra pri nakupu od 5 litrov dalje. Kdor želi piti pristni dalmatinski vinski mošt in vino \ naj se potrudi k k Z*ati hruški* 1« Fran- kopanova ulica štev. 2, kar jamči sam gostilničar in se priporoča Mate Grubišič. DRAVA »* zavarovalna zadruga MARIBOR, Trg Svobode Sklepa razna življenska zavarovanja : Za slučaj smrti, doživetja, dote ženski in kapitala moški deci, starostne obnemoglosti in invali-ditete (renta) - vse pod najugodnejšimi pogoji. Sprejemajo te krajevni zastopniki. 4879 ELISE BOCK vse preparate stalno na zalogi imOGiRiJA IVAN PEČAR kosmetika MARIBOR, GO/PO/KA UL. 11 Zahtevajte brezplačno kataloge in svetovalca! je prispela po solidnih cenah. Novi izdelki in popravila izvršuje poceni Šoper .SuSijaraa krznarstvo Maribor, Glavni trg št. 9 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje branil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in n« tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje ALI STE ROJENI Pozor I Gostilna „Balkanu. vsakovrstnih klobas, kakor pečenic, krvave in kašnate, domače prekajene ter prima muikatelec in rizling. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. MED LETI I859—I9I9? Cltatet'1 ln čltateljlce tega Usta rojeni mc&LJC. Južnoštajerska hranilnica Lzdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RA DIVO.I REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.