à -to S p-— aeš .tbab ma. °y¿sr PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTt Uredo lik i la «praTBláki MIT 1. Uwndak Am Of«* of PebUsatlea: 1667 South LswadaU An, Telephone, Rockwell 4904 ^ '^T7 »M», a Ä. — »wfc ». im Chicago, III, ponddjok, oktobra (October »). 1933. 1600 STEV.-NUMBER 197 s—!"* PERKINSOV A: DEPARTMENT SLU 2HELAVSTN ¿Steg g0r **at ,p>d>1 <* P"*«» Proyld^ for la soctioa 1108, Aet of Pot. », 1»1T, suthortsod wJUjUll. pontaja jam. ■ 4flitj med rudarji .„teta pomeni blago-irapak delavci moramo i da je to blagostanje i nasprotni strani, ne Ce od blagostanja is valcev odleti kakšna na delavce, bodo naši pvalci dosledno trdili, i to njihova zasluga, ne na-delavci morajo biti njim I nam bo jasno, kje je me-prouperitete in kako se prosta meri, vzemimo vest, ki rüU zadnje dni iz glavnega (Washingtons. Senatni fi-,j odsek je obnovil pre-t bone v New Yorku, od-borznih špekulacij tik depresijo, in pravni zart odseka Ferdinand Poje med zaslišanjem izvle-ir Roberta E. Christieja, finančne tvrdke Dillon, k Co., priznanje, da je .. partnerjev te tvrdke ku-120,562 delnic po dvajset delnico in jih prodalo po Benjena tvrdka je obstoja-ienajstih partnerjev. Tvrd-i bila "investment house", kupovala in prodajala je t in bonde. Omenjene t je izdala United States Foreign Securities korpo-Enajstorica partnerjev la za delnice skupaj (po a delnico) 124,110. To je leta 1927. Dve leti kasneje so te delnice prodali po «lako in skupaj so naredili i dobička $6,810,270. je prosperiteta! Uporno, j razume. ■»««H delavcu zvišajo plačo de-kov, istočasno mu pa stanarino in cene živil ;e petnajst odstotkov — prosperiteta, čeprav več rti. Prosperiteta je, če ku-lüvredne papirje, izdano na A špekulacije, po dvajset * in jih prodaš "sucker-fpo petdeset dolarjev! Halle? frperiranec ni izvršil nobe-»koristnega dela, ustvsril Vse, kar je storil, » "» oddal kupček ničvred-i papirja in za to "mogočno, »In« delo" jc prejel brez * - *edem milijonov do- * či»k'ga. * prouperiteta. Da bomo P^m. Prosperiteta se mo-Nwti, da dobiš dosti za imaš dovolj svobode in ftorti xa postavno golju-ropanje. To je tista JfiMa, nad katero danes Podjetni" ljudje pretakajo J «J* in bi «i zglodali no-fWen. da bi jo privlekli * Roparska prosperiteta! ;J ameriških radarjev v gosti megli. Zla-f Wost*n v Illinoisu, kjer J.v davnem med rudarji 7; T« "ta dve uniji, sta-in člani teh unij se T*J bolj sovražijo kakor 1;ti in delodajalci. ^ napredne) unij« *JJa je stara rudarska ■ L ^ompanijska uni- * ^konu Nire ne sme TE*«* Konflikt ni sa- je nasilen, naj-pa SO revni rudar- * «ahtevaj0 drugega kot * d«lo za dostojno ^Ivaniji p. še vedno * Pnmanja unije — ki j«. v Illinoisu Ob- ¡7J* k'»m>anijeka. Kdor ' ^inologjjo ameriškega ^ *» morda razumel U £ fclo med ameriškimi ^ ^"amo med rudarji, * •tfošno - manj igno-** tudi manj i^L""^ '» kontao Unije urgirá, naj se ga poalu-žujejo. Britski delegat ožigosal Hitlerja Washington. — (FP) — Dokler bo Frances Perkinsova ta j nica delavskega departmenta, bo department kompletno v službi delavstva. To je obljubila Perkinsova konvenciji Ameriške delavske federacije. ' Delavska tajnica je bila pri srčno sprejeta. Obakrat, ko je prišla v dvorano in po konča nem govoru, so ji delegat je pri redili velike ovacije. Tudi njen nastop in govor sta se dokaj ločila od njenih prednikov Doaka in Wilsona na prejšnjih konvencijah. Njen govor je bil iskren, brez politične orači je in pompoznosti. Delegatom je povedala, da je takoj po nastopu službe stopila v stike z Greenom in nekaterimi drugimi unijskimi voditelji, ki so skupaj izdelali program. Ta program se tudi izvaja, ni pa še in tudi še ne bo končan. Konvencijo je posvarila, naj ne bo v iluziji glede otroškega dela. "Le nikar se ne vsrajmo z mislijo, da je otroško delo odpravljeno. Boj se je šele pričel," je rekla Perkinsova. "Prav tako tudi z drugimi problemi." Unije in delavstvo v splošnem je urgirala, naj se liberalno poslužujejo delavskega departmenta, ki je pravkar ustsnovil dva nova biroja za proučavanje delovnih razmer, plač, profjtov lir podobnega. ~Té Inform Jije bodo dobrodošle posebno pri sklepanju kolektivnih pogodb. Department bo posvečsl svoje pozornosti posebno socislni zakonodaji ter vprašanju brezpo-selnostnega zavarovanja. O plačah ln zaposlovanju je releía, da stalno naraščata, vendar pa ne toliko kakor je potrebno. "Smo še daleč od cilja. Ne smemo se ustaviti pri sedanji plači in maksimslnem delovni k u, ker zdsj vsi dobro vemo, da je prava baza za prospe-riteto dežele v prosperrteti delavstva. "Delavski department je posvečen delovnemu ljudstvu in dokler mu bom jsz na čelu, bo tudi upravljan za podvig njihovih interesov," je zaključila delavska tajnica svoj govor in se federaciji zahvalila zs sodelovanje. Drugi važnejši govor je imel bratski delegat Angleškega strokovnega kongresa James Rowan. On je govoril o fašizmu in žiffo-sal Hitlerja, ki je v 24 urah razbil nomško delavsko jribanje, "kakor da bi bilo zgrsjeno ns pesku." Rekel je, ds so zs Hitlerjem mednarodni kapitalisti. Kritiziral je tudi rusko sovjetsko vlado, ker itgleda, ds dels roka v roki s temi temnimi silami, ki podpirajo Hitlerja pri uničevanju demokracije in svobode. Za njim je nastopil drugi bratski delegat angleškega delavstva Joseph A. Hali, ki je bi-čal bankirje in diktaturo. Rekel je, da britski bankirji kontrolirajo 76% angleške industrije. Izrazil j« bojazen, da bodo ameriški bankirji s sabotažo uničili Niro. Stično je rekel tudi bratski delegat kanadskegs delsvstva Pred P. White, ki je pozival a-meriško delavstvo, naj se bori proti glodalcem Nire, proti pod-jetnikom. V Kanadi je še ved-no 1,260,000 brezposelnih in ka-nadako delavstvo insistí rs. nsj konservativna vlada izvede svoja obljube, katere je dais volU-cem v kampanji leta 19*0. Ns te obljube je pozabila Samske brezposeln«* pošiljs v delovne kempe, kjer jim poleg prehrsne plačuje po pet dolarjev na me-...___- - Priznanje sovjetov spet v ospredju Vprašanje priznanja dozoreva v Washingtonu Washington, D. C., 7. okt. — Kljub zaključkom zadnjih dni na konvencijama Ameriške legije in Ameriške delavake federacije, da ameriška vlada ne «me priznati sovjetske vlade, je predsednik Roosevelt včeraj, kakor poročajo, zahteval popolne podatke glede vprašanja priznanja sovjetov. Iz tega se lahko sklepa, da je vprašanje priznanja doseglo zadnji stadij in bo kmalu ugodno rešeno. Izvedelo se je, da bo Rooae-vet prej vodil razgovore s sovjetsko vlado po posredovalcih glede korenite rešitve vseh spornih problemov predno podeli Rusiji formalno priznanje ln stopi z njo v direktne diploma-tične vezi. Glavne sporno točks med Ameriko in Rusijo ao tri: odškodnina za konfisciranl ameriški kapital v Rusiji, ameriško vladno posojilo Kerenskijevi vladi in zadeva privatnih ameriških posojil prejšnji carski vladi. Zadeva komunistične propagande je manjšega pomena, kajti te se Roosevelt ne boji. IIZm$KI MUtO-lETER SE SPET POGREZA Nira (ikrahirala. Edina svetla točka je upor delavcev. Zani-mi v indeks federalnih reaerv-nih bank. ki pokasuje vsrok psdcs Hitler zavifri razoroži« tvooo pof o jo _______ • Fsšistična Nemčija zahteva "vzorce" vaaga orožja, ki ga imajo velealle London, 7. okt. — Angleška vlada je včeraj prejela odgovor iz Berlina, da je Hitler zavrgel pogoja razoroženja, ki so jih predložila Anglija, Francija ln menda tudi Združene države. Nemčija vztraja pri svoji sahte-vi, da mora imeti "vaaj vzorce" vsega orožja — največja topove, tanke in bojne aeroplane — ki ga imajo drugi in sicer takoj v prvi periodi pogodbe. Angleška vlada je dala razumeti, da ne bo sprejela teh zahtev. Hitler pod rta vil čaaopfeja Berlin, 7. okt. — Nova odredba Hitlerjeve vlade ja, do jo vsa časopisje v Nemčiji državna u-stanova in vsi uredniki tor čas-niksrski delavci so držovni u-radniki. Svoboda tiska ja absolutno uničena. Vse časopisje v Nemčiji mora podpirati vlado. Smrtna kazen je predpisana za vsakogar, ki kroži v Nemčiji protivladne in tujezemsfcs, vladi sovražne liste in tiskovine. Uredniki listov smejo biti le o-ni, ki so čistega arijskega po-rekla in ob nastopu slufbe morajo priseči, da bodo pisali le za vlado. Japonski diplomat priporoča protlvojni pakt med Japonsko in Ameriko Tokio, 7. okt. — Viskont Ki-kujiro Išii, bivši poalanik v Združenih državah, priporoča sklenitev protivojnega pakta med Japonsko in Združenimi državami. Rekel je, da bi tak pakt pometel z nesmiselnimi govoricami o bližajoči se vojni med obema silama. Država New York aastavlla minimalno plačo . New York. — V smislu nove držsvne posta ve je državni Industrijski komissr določil, ds je minimslns plača v pralnicah »1 centov na uro v mesto New York In 27 In pol centa v drugih mestih. V tej industriji Je v državi zapoelenih okrog 20,000 delavk. To je prvi slučaj, ko ae je državni komisar posluiil novega zakona Geaeral Jadeaič. vedja bele garda, «mrl Pariz. 7. okt. — General Nikolaj Judenič. ki je v ruaki civilni vojni po boljševiški revo-luči j I vodil bele čota. jc tu umrl v starosti 71 lot. New York. — (FP) — Da ju Nira akrahirala, kakor so že več tednov napovedali nekateri gospodarski opazovalci, pokazuje-jo številke, ki so bile objavljene 1. oktobra. Skrahirala je radi lakomnih podjetnikov, ki jo ščipljejo in glodajo t vseh strani. Edina svetla točks Nire je bojevni duh in revolts delavcev, ki so se vrgli proti izkoriščevalcem. Promet v newyorških trgovinah, ki predstavljsjo največji trg dežele, je bil koncem septembra nižji kakor pred enim letom. V dolarjih in centih je bil promet približno enako velik kakor lansko leto, dasi so se owe dvignile povprečno za 12 odstotkov. Bizniški indeks New York Tlrnesa pokazuje, ds se je v desetih tednih, od sredi julija do zadnjega tedna v septembru, trgovinski promet znižal toliko 'kakor v prvih dveh letih krize, 1980.1931. Ta padec je najdra-stičnejši v zgodovini, skoraj tako drastično kakor je bilo dvl-ganje spomladi in v prlčetku C »tja. V desetih tednih je pa-je bizniaa doseglo 60% od ilboljšanja. ; Kaj je temu vzrok, pokaaujt indeks federalnega bančnega sfetema, ki z močnim žarometom osvetljuje gospodarsko nihanje dežele: razmerje med produkcijo, plačami in zaposlenostjo, ki so tri glavne ekonom-ske faze. Statistični indeks sa nanaša na stanje v teh panogah V mesecu juliju za šest let in pokssuje to-le sliko: ProfekeO« ZMIUMI £*(wwiow<»t 1U2S ...104.......10S.......10« 11*21» ...124.......106.......108 10S0 ... 9.1.......N2....... >7 1UHI ... H2 ......64.......76 1089 ... 68....... 40....... 68 um ..*. m.......60....... 70 Viroki krise, ki jih pokazuje slika teh številk, so ns dlani. V juliju letos Je bila produkcija na primer le 6% nižja ko pred desetimi leti, plače so bile 68% nižje, zaposlenost pa M69J. ¿e pogledamo na razmerje med temi tremi panogami v obeh lotih, je bodočnost še bolj temna. Pred desetimi leti je bilo razmerje tesno skupaj — 104, 108 In 106, letos pa 96, 60 in 70. Vae to kriči po drsstičnem zvišanju plač in akrsjšsnju de-lovnika ali pa po znižanju produkcije ns delavca potom počasnejšega dela. Dokler se to ne doseže, ne bo nobena vlada in noben vrag odpravil ali ps dosti zmsnjšsl krize, ker delav. ci nimajo nakupne sile, da bi iwkupili, kar producirajo. In ker je zakon za samoohranitev še vedno najmočnejši faktor v življenju, te številke tudi povedo, da bo dežela videla še večje stavke in še večje upore izkoriščanih mas kakor sedaj »djekajo po industfijah. V na-»protnem slučaju pomeni, da se deŠela bliža absolutnemu ban-krotu in poginu, ker ene četrtine prebivaistvs ne more dolgo vzdrževati v brezdelju nobena dežela, niti bogsta Amerika. Bližnja bodočnost dežel* bi bila veliko svetlejša, če bi bilo na stavki ns mesto stotisoč en milijon delsvoev boreč ae za dvakrat tako vieoke plače kakor jih prejemajo in za krajši delov ni k Iz daljšega vidika bili tudi delavci na boljem. C« vlada ne more upogniti hrbta Mqrganov, Ruckefellerjev, Mol Ionov in Fordov, In zaenkrat jih na more, ker so močnejši, tedaj ji oe preostaja druge poti ka kor da delavcem pove, naj si zvišajo plače in -krsjšajo delov Boj rudarjev unije se Ameriški odvetnik napa dM|ri|NweeovUlpzl!u Zagovornik Torglerja, obtožene-ga požiga, ga krltlslra saradi intervjuva v moskovskem II- NtU Lelpsig, Nemčija, 8. okt.— Obravnava saradi požiga zbornične palače je tu zaključena in nadaljevala se bo v Berlinu. Ulpaftg, Nemčija. 7. okt. — Arthur Garfield Hays, odvetnik iz New Yorka in direktor Unije za ameriške civilne avobodščine, je bil včeraj oatro kritiziran zaradi nekoga intervjuva, ki je bil objavljen v moskovski Pravdi. Hays se nahaja tu vas Čas obravnave proti dosdevnlm poli-galcem zbornične palače ln pomaga sagovorništvu. Intervju, ki Je izšel v Pravdi, se je iivršil pred nekaj dnevi v Parim in se glasi, d» ja Hays rekel: "Zago-vorništvo v Leipzigu bi moralo razgaliti prave pošigalce, ne samo raabremanitl obtožence." Hays je lijavtl, da on nI rekel tega In ruski poročevalec ga je napačno razumel. Dr. Alfons 8ack, zagovornik Torglerja, nemškega komunists, ki je obtolen požiga, je najbolj prijel Haysa, rekoč, da ja Hays sodeloval pri znani preiakavi v Londonu in tk preiskava ja bila "škandalozna kampanja proti nemški justici". Sack Jo rekel dalje, da ja prečital zapisnik do-tične preiskave in ni no** "niti ena vrstica, ki bt kaj koristila obtošanean»:" Hays j« hotel odgovoriti na kritiko, toda sodišče mu ni dovolilo. Bolgarski komunist Dimitrov je bil včeraj izključen od obravnava, ko je dejal, da /e fašistlč-na policija potvorlla zapisnik njegove policijske preiskava. V zapisniku so besede, ki jih on nI nikdar izrekal. šlealela« Ia lallel juoimor jo Tasiei Konce!racijako taborišče pripravljeno Dunaj, 7. okt. — Včeraj J« policija dobila jaaen dokaz, da Ja Rudolf Dertil, ki je obstrelll diktatorja Dollfussa, član raz-puščene Hitlerjeve stranke v Avstriji. Policija Ja dobila Dertllovo aplikacijsko listino za vstop v nacijako stranko, Aplikacija ima številko 782,000. Prvi kandidat za konoetra-cijsko taborišče v Avstriji Je hišnikov pomočnik, ki je bil v službi smeriškegs konzul«, Ob-sojon je bil ns šest mesaoav internacije, ko Je na ulici invpil: "Heil Hitler!" Francija prepovedala napada na hovJate Pari/, 7. okt. — Značilen rezultat nove francoske politike prijateljstvs s sovjetsko Rusijo jo bilo včersjšnjo svarilo K. Remenovu, uredniku ruskege dnevniks "Preporods" v Psri-zu, gisaila^ ruskih belogardnih emigrejev, ki stalno napada boljševiško vlado, naj preneha z napadi Habsburški "kronprlnr" šsatlU Dollfussu Dunaj, 7. okt. — DikUtor Dollfuse Je prejel brsojavko "kronprinca" Otona is Belgije, sina bivšega avatrijskoga ee. sarja Karla, ki mu čestita, da Je ostel živ pri atentatu dne .1. t. m. Jsvnost Je radovedne, kaj Doilfuss odgovori na to šestit-ko. za priznanje nadaljuje Ces 66,000 rudarjev in na tlao-če jeklaraklh delavcev ša ved-no stavka v Pennl. Mnogo ranjenih v Izgredih Rooao-velt pozval jaklarake barona k sebi Washington, D. C., 8. okt.— Predsednik Rooaevelt ja včeraj odredil, da morajo jaklarokl magnai je, ki obratujejo prano, govnike, sprejeti pravilnik industrije mehkoga premoga in dovoliti rudarjem, da ao i njimi pogajajo kolektivno1 po avojlk predstavnikih, katere al aaad It* berejo. Z drugimi besedami : val ti jeklanàl podjetniki pora jo priznati rudarsko unij«. Waaklngton, D. C, 7. okt — Predsednik Rooaevelt Ja pozval jeklarske magnats, kl obratujo-Jo premogovnika, k sebi v Balo hišo. Konferenca se vrši danes. Njegov namen toga aestanka Ja, da pridobi magnat« ta kompromis s. rudarsko unijo, katera nočejo priznati in so s tam invali celo vrsto stavk v Pen nsy Ivani J i ter v sosednjih državah, Roosevelt j« tudi povečal narodni delavski odbor aa poravnavanje spbrov mad delodajalci in delavci. Prej j« ta odbor lmol sedam članov in idaj jih Je a» najst. Na konvenciji Ameriško do-lavska fedaraeijsje bila vAaraJ predložena resolucija, ki odobrava stavko rudarjev ln joklar-sklh delavoav v Pennsylvaniji, obenem pa obeoja vse ona unij« ska odbornike, ki motijo to stavko; résolueijs jo bil« zavržena. , Miburtfc. Pa., 7. okt. — O-krog 66,000 rudarjev in na tlao-če Jeklaraklh dalavoav v tem o> krožju in krajih sosednje West Virglnlja Ja danes ša v stavki ia priznanja unija. Zadnja dni so bili krvavi apopadl mad atav-karji ln doputišerifi v več km-Jih. V Ambridgaju Ja bil odon delavec ustreljen ln 16 oseb Je bilo ranjenih. " t Državna policija Ja ustavila nemire, toda položaj je še vadno napet In razburjenost mad do-lavcl Je velika. Potlv okrožnih In glavnih odbornikov rudaraka unija UMWA na stavkajoče rudarje, naj se vrnajo na dalo, Ja ostal brez uspohs v okraju Fayette, kjer so se rudarji sa-kleli, da ae ne vrnejo na dalo, doklar Frickova družba na podpiše pogodbe i rudarsko unijo. Delavci v papirnicah aa organ taira Jo Washington. — TnJnlk „fatl. Brotharhood of Pulp KulphJto à . Papcfmill Workers n John V» Burke poroča, da s« delavfl v papirnicah in v tovarnah sa papirnato kašo organizirajo po vaaj deželi. Unija J« Izdala še več novih čartorjov. Unija vodi boj aa zvišanje minimalne plaša na Jugu, kjer Je v predloženimi pravilniku določena na 86 centov na uro. Nitka kot Je ta plača, je vsekakor precej višja od sedanje, pravi Burke. Meetaa elektrarna naredilo pot milijonov Los Angel«* — V zadnjam poslovnem letu, kl se je končalo 80. junija, Ja m«*tns elektrarna napravila pet milijonov čistega dobička. Od tage je izplačala za doaoreie bonde in obresti $8,-278,660, «stalo pa je šlo v bla-gaj no, Kfektrsrna Je mestu dala večjo poeojilo (najbrž darilo) za vadrževsnje brezposelnih. nlk potom stavk, ona pa bo gledala, da ne bodo lačni. Tega aeveda ne bo atorila, prav tako taktiko diktira skra-hiranje Nire mr Nemški fašisti bodo usmrtili oeaadravljlve kotalke ™ Berlin, 7. okt. — V Prueiji as pripravlja dekret za usmrčenjc vsakega neosdravljlvega bolnika, ki al aam Izvoli emrt In čl-gar neoadravljivost potrdit« «Iva kvalificirana sdravnlka. Usmrtiti ga ko smel la sdravnik i močno drogtrijo. SS^KTOBlt ¡¡K* ^ -o ^ , Marsikateri *e it J « delavske J pn boljie ljudi. Marsikateri' duhu otresal raz sebe prah letarske okolice in /0 P^h drugih paraziti »amo srčno ieljo. da bi Ll 00 "J"» v njih blitiJ tih?, ; " *> * tudi v teh ] «h ¿asih morali zadovolj trgovino ali obrtjo, ki jij prinašala običajnih 20 do 'M atotkov dobička, so bili p,J ni in smatrani kot slabi "bi meni." V upanju na velika l>oga na moč in slavo so tisoči 1 vali delnice, gradili palače rantali z vsemi mogočimi i ladjami in razmetavali tise Rodoljubi so pridigovali o p bi narodnih ustanov, bank mov, stavbinskih družb in industrij. Narod je podui plačeval. Kdor je takrat i ril resnico in svaril, je bil jalec, lažnik in zahrbtnež. 1 stvo je bilo pijano in je J slepo naprej in ni pouluJ nih, ki so ga svarili, da dl pogin. ] Ko se je pojavil polom, j umetne stavbe pričele rad ti, ko je pokalo stebrovjel ka svetovnega kapitaliamj bili ti ljudje zmedeni in ii ao pokazali, da so pravcJ troci. In tudi še danes mnoJ verjamejo in gojijo upanfl boljšo bodočnost Ne morel popasti, da za obstoječi dil ni red ni rešitve. Ne morejl zumeti, da se sedaj ponai dogodki iz leta 1848, kol atari fevdalni sistem zrJ prah, ker je tako zahtevali čna, nepremagljiva postavi voja, ker je napočila nova j doba modernega kapitalizrJ Mnogi ne morejo zapopaJ je vsak odpor zaman, da j« ko upanje brezpomembno, ki živimo sedaj na pragu povl be. Namesto, da bi nezsl stopili v vrste tistih, ki J rijo za boljšo bodočnost 1 štva, ki pripravljajo tla I pravični Človeški družbi, J sto da bi pomagali graditi! pridružili drugim borcem! vice in svobode, tavajo Ae iJ za svojimi starimi, izgubljl ideali, upajoč, da bo kapital no solnce spet zasijalo in I bodo vrnili "stari dobri čJ svojimi 1000 procenti profi Fr. NoJ PROSVETA THE ENLIGHTENMNT Aštvo Hi LASTHIHA SU>VM>SI MABODNS rODrOSNS JKDNOTB HmUt* u vm. bar um mis i PBQgVETA MITI« S*. CUmm. MS*^ MUttsrn or taa »cpzeatzd razss. Domač drobiž Obiakovalci razstave Chicago. — Svetovno razstavo in urad $NPJ «o obiskali: Alice Virant, Detroit, Mich.; Lawrence Jenkole, Pittsburg, Kans.; Stanley Krop, Red Lodge, Mont. ^¿j Nesreča Calumet, Mich. — Anton Vra-nešič, star 22 let, si je na lovu obstrelil roko, katero so mu potem morali odrezati v bolnišnici. Novi grobovi V South Chicagu je umrla Jennie Bakše. Podlegla je ope-raciji v bolnišnici. V Jolietu je umrl Martin Cer-nugelj, star 29 let in rojen tu. Zapušča starše in mnogo sorodnikov. — Istotam je umrla Mary Žabkar, stara 24 let. Zapušča moža, mater in več drugih sorodnikov. V Vandlingu, Pa., je umrl Jos. Glavič, star 63 let in doma iz Drage na Dolenjskem. Zapušča ženo in šest otrok. Bil je član SNPJ. V Veroni, Pa., je umrl Cvetko Sabec. V Clevelandu je preminula Ivana Erjavec, stara 51 let in doma iz Spodnje Idrije. V A-meriki je bila 28 let in zapušča moža in sestro. Bila je članica SNPJ. Poroka Ely, Minn. — Joe L. Champa, stalni naročnik Prosvete, se je poroči) z Annie Stukelj. Obilo sreče! Zkorovaaji protivojNga koRfrtsa Smrtna nesreča v premogu Hali, W. Va. - Dne 21 tembra se je v premogo No. 6 pripetila nesreča, Mihaela Prelca je namreč plast kamenja, ki ga je pala pod seboj in straino mesarila. Bil je na mestu t Pokojni je bil doma il nje Košane pri St. Peti Krasu. Kolikor je meni J ne zapušča tu nobenih aa kov, v starem kraju pa id soprogo, dve hčeri in end na. Bil je član tukaj Sn,ed štva št. 515 SNPJ, cigar ao ga tudi spremili na j poti. Pogreba ae je udeleži dl veliko prijateljev in m pokojnika. Njegov pogreb vršil dne 29. septembra j kopali smo gs na pokopali Buckhannomu. Na rojake apeliram, da J nejo člani SNPJ. čeprav d slabi in je težko plačevatH mente. Tudi pokojni P1 težko zmagoval ssesmentj dar je bil vedno točen, t mu bo njegova družina i hvaležna. , V imenu društva «e il zahvaljujem vsem. kii* j ležili pogreba in nudili ■ ko je pokojnik letal ns J škem odru. Za pokojnih luje naše društvo in mati i t«.—John G rili. tajnik, j I^ača zaba*» I Mfhraafcee. Wla. -J j večer, dne II. novembra. I vršila v novih prostorih I ga M. Sostarkha domsčs I va soc. kluba št 37 ^ 1 ae vsi sodrugi. s«druf'nKj mišljeniki k fj trebuje sredstev "TI nje avojegs korUtaega S-bneg» "ŽIL A noat vsakegs «svedneo J in P^»£a delovsnju po^^JJJ četek ob vr^JZZM Nad dva tlaoč delegatov zasto. palo delavake In paclflatlčne organizacije New York. — (FP) — Na zborovanju Anti vojnega kongresa, ki se je pravkar zaključilo v New Yorku, Je bil storjen poskus za organiziranje enotne fronte vseh grup, ki nasprotujejo militsrizmu in pripravam za novo klanje, pri katerih sodelujejo vse kapitalistične države. Nad dva tisoč delegatov, zaxto-pajočih delavske in pacifistične organizacije, «e je udeležilo zbo. rovanja. Zborovanja so je udeležil tudi Henri Barbusse, sloviti francoski pisatelj in pacifist. Tom Mann, veteran v radikalnem delavskem gibanju Velike Britanije, kateremu je zvezni delavski department prepovedal vstop v Združene države, kasneje pa je prepoved preklical, je prišel prepozno in se ni mogel udeležiti zborovanje. On bo sedaj ime) več predavanj v večjih amerl-Akih mestih, na katerih ho opozarjal ameriško ljudstvo ns vojno nevarnost, ki je vidna v vseh kapitalističnih državsh. 1 Z oblaka v Pen nI Cleteland, O.—Zdi se mi, da bi potovanje naše skupine v Ca-nonsburg, Pa., bilo nepopolno, ako sf ga ne bi ompnilo v javnosti. Na 16. sept. zgodaj zjutraj sfem se odpravil s družinama brstov Toneta In Franka. Vreme je bilo lopo In voftnjs po cesti dobra, male neprilike smo pa imeli s zmečkanimi fenderjl in razbitimi vrati. Tako smo srečno pripeljali v Strabane k rojaku Johnu Kokllchu. h kateremu smo bili namenjeni. On nas Je pričakoval in naa gosto-ljubno sprejel. Tam smo ae o-krepčali pri izvrstnem najtrku Kmalu nato ao pričeli prihajati rojaki, da nas pondravtjo. Vsak Je felel. da bi ostali vsaj en dan pri nJem, mi pa smo bili namenjeni. da prihodnjega dne fte odrinemo. Ker Je bil čas našega obisks kratek, «no obiskali nekatere prijatelje in al ogledali tamkaj Kontinentalni kongre* organizira konsumente Chicago. — Narodni ekseku-tJvl Kontinentalnega kongresa delavcev in farmarjev, ki bo zbo-rovala v Chicagu 31. oktobra in 1. novembra, bo predložen načrt za organiziranje konzumskih od. borov v \aeh mestih. Naloga teh odborov bo. da sodelujejo z NI-rinim konsumsklm odborom v interesu odjemalcev. Formiranje teh odborov kakor tudi vodstvo bo poverjeno zadružnim organizscijsm, ki se priključene kongresi. TI <»dbor< bodo v kongresu delovsll kot po> sehna sekcija skupno z zadrugami vvvd. Sedanji gospodarski polom je mnoge, ki so mislili, da ao selo podkovani v gospodarskih rečeh, selo poparil in docela zmede!. Mnogi ismed teh niso nikdsr verjeli, ko se Jim je pripovedo-valo. da vodi to nesmiselno ka» Pitalistično v<»«l"Mjar*tvo g m» vzdržljivo ailo proti strašnemu pologu. V časih, ko se je Amerika valjala v denarja, ko Je marsikateremu prinašala trgovina po 700 do 1000 ali še ve« obresti, so mnogi sanjali o bogastvu in ran* letaler Undbergk navdnšeno sprejet v Moakvi 9. OKTOBRA. Vesti iz Jugoslavije (Isviru por®«ls il JagoalariJ«.) U« iibskj dvojni umor ^BREŽICAH M j« ubil starega po-Ivanjška in njegovo yobljaXÎsT sept. 1^3. ponoči je bil izvršen v Z Brežicah dvojni ro-umor- v samotno hišo posestnika Ivanjška je -JLc, ubil njega in ter pokradel več Zdaj je hiša brez prebi-ker so vsi trije Ivanjš--toci v Ameriki: Mici in -U odšla že pred vojno v Ao najmlajši Martin pa P vojni preselil v Argen- je odkril sosedov sin "poček, ki se je prejšnji ¿ogovoril z Ivanjškom, da ajde kosit deteljo ob treh Po dogovoru je takrat nfc potrkal pri Ivanjš-m okno v znamenje, naj ajékova pripravi zajtrk, si nihče oglasil in je bi-ivetla, je šel Poček kar ter začel kositi deteljo, ih se je vrnil k hiši ter, potrkal. Spet se mu ni fe odzval. Sel je domov po njim je stopil tudi 21-vin Kovačič. Tudi tadva k»la zaman. Poklicali so Dfa ter so vsi trije stopili j vrata zadaj so bila od-V sprednji veži so našli Ivanjška na tleh v mla-mrtvega. Ti trije niso dalje v hišo, marveč so ali orožnike iz Brežic. Po-oaâïi tudi Ivanjškovo u-postelji. Oba sta imela popolnoma razbiti, glava k je jedva še držala tru-kleg starčevega trupla je velika okrvavljena seki-dolgem toporišču. Na ta-slgem toporišču je bila ikrca tem silnejša: startnim zamahom presekal ves vrat. Na podstrešju «pbah je bilo vse raznweta-lec je stikal za denar-bterem je domneval, da iti Ivanjška mnogo, dva sta namreč podedo-tvo po svojem sinu Ja-i je bil trgovec v Sombo-IniSkem, kjer pa je pred rti kot samec umrl. Lju-vedeli o IvanjŠkovih, da precej denarja, saj se je t sam rad hvalil, kadar gostilni dobre volje. Tu-zilnici je imel denar. Žili bolj sama zase na kon-Hisa ni velika, je lese-opeko krita, boljša pa so ka poslopja. Redila sta »tiri glave živine, konja f perutnine. Bila pa sta lih» nasproti ljudem, ka-Ptf nezaupljivi starejši, 1 ljudje, ki imajo nekaj »ji. p je vsekakor dobro pobere pri IvanjŠkovih, ** je v misli, da imata kij mnogo denarja do-Pwen plen je zločinec * ne da ugotoviti. Go-je najbrle priklical s da ac je ta za j**1 ter mu sel odpirat ^ Je že dalj čaaa ne-ll "krog lvanjškove raziskujejo zločin ter Sumljivih ljudi aretirajo med njimi pravi sto-ni dognano. Posestvo ttčaano svak Miha ¿■krbi za krmljenje ** I« je zaklenjena. ' > Wlo v Sloveniji do- * Po »»vem občinskem ^ treba majhne ob- v velike. Načrt za '¿občin je v Sloveniji J*lk«-m predložen vla-r! * Potrjen. Potem ¿J* jmeli |K>niej samo T» SamoHtojnost je Iz-^ * Sedemnajst ranjenih v bilki med rudarji dveh imlj. Re* šltev spora predložena administratorju Johnaonu Sprlngfleld, lil. — Konflikt med dvema rudarskima unijama v drŽavi Illinois se mora rešiti v VVashingtonu, v glavnem stanu industrijske administracije. Tako je zaključil Donald R. Rlchberg, zastopnik NRA, ki ae je mudil tu pred nekaj dnevi ln konfeniral s predstavniki premogovnih baronov, unije United Mine VVorkers in Progresivno unijo, z vsako frakcijo posebej, kajti na skupno konferenco jih ni mogel dobiti. Z drugimi besedami povedano: dosegel ni nič. Governer Horner Je tudi r«-kel, da rudarski konflikt spada v območje federalne vlade, odkar Je premogovni pravilnik v moči. Skrb državnih oblasti zdaj je le, da bo mir v rudarskih okrožjih. Delo v prizadetih rovih je ustavljeno. liarrlabiirg, lil, — ftest kom-panij državne milice je zadnji četrtek naredilo mir v tem mestu in okolici. Progresivni rudarji ao se razšli čim so prišli miličniki. V sredo Je 15<>0 rudarjev Progresivne unije oblegalo tukajšnji P«abodyjov premogovnik No. 43 ln ustavilo ves cestni promet daleč naokoli, Med streljanjem, ki je odmevalo okoli premogovnika, jo bilo 17 mož ranjenih, toda nobeden smrtno. Med ranjenci je bilo 15 članov rudarske unijo UM-WA In dva ml Progresivne unije; ranjen j« bil tudi neki avtnl turist, ki se je vozil mimo, Di-namitne eksplozije so (Hidrle več stanovanjskih hiš in eden most, toda resno ranjen ni bil nihče. Kapltaliatlčno gospodarstvo ,,, Chicago. — Med sodnijslco olh ravnsvo proti Krnstu J, Mtovetv «u, lastniku Htevens hotela in La Hali« hotela ter predsedniku bivše Illinois Life Insurance Ce , j« prišlo na dan dejstvo, da je bil Htevens hotel v letu 102H o-cenjen s vso opremo vred na 914,534,910 vrednosti, istočasno so pa znašale obligacije hotela v formi bondov $21,400,000. Kljub temu je družba Illinoia Life In«' suranče |K>sodiln hotelu |»oldrug milijon dolarjev. Matudiali obrnili hrbet prohlbtrljl Joliet, III, Metodistovsko-protestantska cerkev v Čika-škem distrlktu, ki j« doslej fanatično podpirala prohiblcijo, j« te dni na svojem zborovanju v Um mestu spremenila svoj« «U-lišče z ozirom na pijačo. Hkl«nl* la J«, da n« ho več financirala Antlsalgnske lige in n« bo agi* tirala za zakonodajni« reforme glede prohlblclje, temveč bo akušala pridobiti ljudi za zmernost z izobrazbo. vajanjcm, marveč U4J va4.J*-Jf»v Htavka za priznanj« unij« Aahboro, N. C, — Vsi delav-cl, do zadnj«ga pometala In nočnega čuvaja, so zasUvkali pri Boaaong nogavičarski družbi, k«r nI hoUla priznati nogavl-čarake unij«, v katero je pred sUvko pr Utopilo 'jn% upoaJ»n- tt^EUEK, 9. OKTOn PROSyETA Levis AAmbH' SMEH V DŽUNGLI AVTUHOGftAFUA AMSBliOCA piu1bubmga Poslovenil »Unko Üben DRUtíO POGl*AVJE **Ne v Aweriko!" I vaški šoli Znanje, ki «.-m si ga pridobil v v Blatu, me je usposobilo, da sem ae v Ljub. l.ani vpisal v pripravniški razred, odkoder !im se naslednjega leta pomaknil v gimnazijo ali "latinako šolo". • it V primeri s poznejšimi leti mojega življenja. zlasti z onimi, ki aem jih preživel v Ameriki. so bila prva tri leta mojega študentova-nja v Ljubljani sicer zanimiva, a brez vsakih pomembnejših prigod. Bil sem ¿isto dober dijak, z lahkoto sem opravljal vae izpite. Domače naloge in tvarino za naslednji dan «em preplaval med odmori v šoli, tako da sem po šoli utegnil postopati in se razgledovati navadno sam brez tovarišije po mestnih ulicah, po Gradu, ki gospoduje nad meetom, ob Ljubljanici, ki teče skozenj, ali pa vaenaokoll starega, razpadajočega rimskega zidu. Prvo leto se mi je malo podeželsko mesto a svojimi štiridesetimi tisoči prebivalcev zdelo zanimivo, celo nekoliko vzburi j Ivo; drugo leto že manj, tretje leto pa sploh nič več. V vsem tem času nisem sklenil nobenih posebno prijetnih ali vzpodbudlji-vih poznanj. Ob priliki sem hodil k predavanjem, gledališkim pradatavam aH športnim prireditvam, vedno pa sem mnogo čital. Mati je bila v svoji preprosti srečna žena. S toplino v besedah ml je dejala, da sem dober sin. Kadar me je tako vsak drugi mesec prišla pogledat na moje študentovsko stanovanje v mestu ter ml prinesla sadja ali doma pečene potice, ali pa če sem za božič, veliko noč in velike počitnice prišel domov, je ob pogledu name žarela od materinskega ponosa. Kar mislim si, kako si jS vedno znova in znova dopovedovala, kakšen lep, mlad duhovni gospod bo iz mene čez dvanajst let. Nekaj časa je bil med materjo in menoj nedoločen, tih sporazum, da bom po osmih letih gimnazijskih študij stopil v bogoslovnico rimskokatoliške cerkve v Ljubljani in da bom štiri leta nato posvečen v duhovna. Kakor moji starši, čijih stališče do vere sem bil opisal, tudi jaz niaem bil globoko verna narava v orto-doksnem smislu. Po prvinskih potezah avojega značaja sem bil (in sem še danea) v bistvu slovanaki kmet. Toda prvo in deloma tudi še drugo leto v mestni šoli sta se v meni prepletala in mešala oboževanje in čut dolžnosti do matere z nekim prešernim, kmetlškim cinizmom, ki je bil po poli fatalizem; zato sem si dejal, da ni nič takega, če bi oblekel duhovniško suknjo, samo da bi mati bila srečna In vesela, čeprav sem morda globoko v svoji notranjosti vedel In ves čas Čutil, da nikoli ne bom duhovnik. Spominjam se, kako sta me včasih trenutno spreletell skrb In bojazen pred posvečenjem v mašnika, še preden sem odšel v meatne šole. Pozneje sem si kdaj pa kdaj nedoločno priznal, da me Ae vedno žene v Ameriko, nič manj nego eno nll dve leti prej. Toda vzplamtela je v meni sinovska ljubezen in tedaj sem si rekel, da v tem položaju nc gre drugače, kakor da se odločim ali za Ameriko ali pa za izpolnitev materine želje, ki bi me rada videla posvečenega v duhovna. Ko pa sem pozneje zvedel, da s«« je nemalo slovenskih duhovnikov izselilo, da bi prevzeli v oskrbovanje slovenske cerkve po raznih delih Združenih držav, sem sklenil, da bom združil oboje — ae dal poevetiti v duhovna, da bi ustregel materi, in ee potem po nekaj letih duhovniške službe pobrigal za premestitev v Ameriko. Mislil sem si, da mati ne bi ugovarjala, če bi ae preeelil tjakaj kot alu-žabnik Cerkve. Med počitnicami sem se v Blatu še vedno razgovarjal, oziroma napeto prialuškoval pripovedovanju Petra Molka, ki ae mu je zdravje polagoma obračalo na bolje. Njegova ljubezen do mene je kar otipljivo raala. Niaem mu povedal. da mialim postati duhovnik. Nekako nagonsko aem čutil, da bi moje namere ne odobraval. Njegove besede so čeato nevarno mejile na krivoveratvo; bil j« socialist in kakor sem zvedel pozneje, bogotaj. Bil je najzanimivejši Človek, kar sem jih tedaj poznal. Vedno in brez prestanka bi bil mogel poalušati njegovo pripovedovanje in opisovanje Amerike. Tudi v mestu sem vedno napel ušesa, če sem le slišal omeniti Združene države. Prebiral sem knjige z naslovi "Koča strica Toma", "Zadnji Mohikanec", pa štovilne ameriške pogrošne romane, prevedene v zanikrno aloven-ščino. II V pričetku svojega četrtega študentovakega leta, ko sem šel v petnajsto leto, aem sklenil tesno, verno prijateljstvo z mladeničem, ki je bil za leto dni starejši od mene. Ime mu je bilo Janko Radin. Bil je kakor jaz dokaj visokorasel, zdrav in krepak, znanja željan, aktiven dečko. Doma je bil tam nekje iz majhnega istrskega mesta, severno od Trsta, ki je bil tedaj avstrijako pristanišče. Stanovala ava v istem študentovskem atanovanju. Oba ava hodila v tretjo gimnazijo in sva bila sobica. V Janko je imel v Ameriki brata, ki je bil tri ali štiri leta starejši od njega. Ime mu je bilo Štefan, toda v redkih piamih, ki jih je piaal Janku in ki ao bila zvečine kratka poročila, se je podpisoval "Steve". < Kdaj pa kdaj je pošiljal bratu izvode "Narodnega Glasa", slovenskega časopisa, ki je izhajal v Novem Y4Htti in ki sva ga z Jankom skupaj prebirala/'Mš-Ione v vsaki številki je bila slika tega sli onega prizora iz Amerike. Včaaih je bila alika posnetek ali gradbeni načrt najnovejšega^1 in najvišjega newyorškega nebotičika, kar naju je obs silno prevzemalo. >)f - Nekega dne mi je dejal Janko: "Veš, leptga dne, mialim, da bom tudi jas šel v Ameriko. Morda potem, ko bom dovršil gimnazijo. Moj brat Štefan je šel tja prezgodaj. Pred tremi leti. Sele šestnajst let je bil star. Pobegnil'je iz šole v Trstu, se vtihotapil na neko dalmatinsko barkentino, namenjeno v Ameriko ¡ in slučajno zasidrano v pristanišču. Skril se je na ladjo, dokler nI odplula. Pristal je v Novem Yorku. Zdi se mi, da je bil nespameten. Imel je aamo dva razreda gimnazije. Bolj bi ae bil moral izobraziti, preden je na arečo odšel v Ameriko. Mislim, da človeku v Združenih državah ni treba biti navaden težak, če je zado-atl izobražen." Tedaj sem povedal Janku nekatere stvari, ki mi jih je o Ameriki pripovedoval Peter Molek. (Dalj« prihodnji*.) Sedanja generacija seveda ne ve, da "macaroni" je tedaj pomen j al nališpanega človeka, "gigrl". "Turkey in the Straw" (puran v slami) je klasična ameriška kmečka pesem, ki je preživela mnogo generacij. Ima ne-broj stihov. Vsaka panoga poljedelstva je nekaj dodala. Ženske žive delj nego mo*ki__ Alkohol te nikotin v življenju »toletnikov Pod tem naslovom je izdal biv ši docent za notranje bolezni dr. I. H. Greeff iz Cannstatta študijo, v kateri sporoča rezultate l"Rosie Nell" je druga tipična I vpimšalnih pol, ki jih je poslal v starodavna pesem. Pesem je iz odgovor 124 osebam, prvih naseljencev in poveličuj« Pred vaem preseneča dejatvo, ženska, ki je jahala na div- da je med Umi 124 «»bami, ki jem konju, zorala ledino in u- ^ prrttoračUi atoto leto, 81 žensk spešno pridelela žito in alfalfo in 8amo 43 moških. V tropski — ter troje deklet. | Afriki so podobne razmere. U- "Sweet Betsy from Pike" j« romantičnega izvora iz sredine prejšnjega stoletja, ki odseva srečo in nesrečo življenja v "zastrtem vozu" pionirjev. Duh Juga je našel največjega tolmača Gollins Foster ju, ki je dal A meriki nekatere izmed najbolj ših melodij. Njegove vglasbi-tve so postale pravcate ameriške narodne pesni. "Old Folks st Home" čenjak Miha j kov je naštel v Bolgariji, da pride na 38 žensk, ki so prekoračile 100. leto, samo 13 moških. Zanimivo je nadalje dejatvo, avojega I da ao vsi stoletniki, ki jih je štu-v Stephen | diral dr. Greeff, ostali v svojem rojstnem kraju ali njegovi neposredni bližini. Seveda pa je tudi znatna razlika med stoletniki v meatu in na kmetih. Mestnih sto. Njegov I letnikov je prav malo. Greeff "Oh, Su- je naštel med njimi nekega tvor- sannah", "Old Black Joe", zlasti I ničarja, enega mlinarja, enega pa "My old Kentucky Home" so sedlarjs in voskarja ter tri zi-znane po vsem «vetu in veljajo darje. kot ameriške narodne pesmi. Med ženskimi stoletnicami, ki Civilna vojna je dala Ameri- ao bile vse omoiene, je opaziti ki mnogo narodnih pesmi, zlasti to, ds ao imele precej o-"Dixie" se je zamilila Jugu in trok. Ena mod njimi je rodila postala je himna Južnjakov. Se potomcev, od katerih jih še danes Amerikanec z Juga kar živi 6; tri so imele po 12 otrok. vzkipi, če mu jo zapoješ. I *tiri Po 10, tri po 9, pet po 8, e- Prof. Raymond Rooaeveltovega 4 trusts," ki je pred krati etil vladno službo. "Marching Through Georgia" je koračnica Severa. Iz te dobe tudi izvira "Glory, Glory, Al lelujah", ki j« še danes ravno tako popularna pesem. Industrialna doba po civilni nal 7, šest po 6, pet po 6 otrok. Samo dve sta ostali brez potomstva. Pa tudi 43 moškim ni«o delali otroci skrbi, ki bi jim bile skrajšale življenje, ksjti eden je imel 14 otrok, dva po 8, štirje po vojni znači začetek novega živ- 7' dv* P? 6> Wft P° 4 otrol;e in Ijenja v smeriški glssbi. Ame- **mo 8° «>» .T * • . oirrvfnni in d*n P« «ploh ni bil oženjen. To rika ae je «poznala s simfonija-1 mi, operami in drugimi kreaci- jami alavnih glasbenikov, ali tudi narodne pesme ao «e «talno porajale. Premogar je zapel svoj "King Coal", ki pove o njegovem nevarnem življenju. "Dear Old Number Six". "Shov-I izpričuje, da zakon ne škoduje moškemu zdravju, oziroma da ni nobena zapreka za visoko starost. iV pogledu načina življenja pa je zanimiva ugotovitev, da ni bi k) med 124 atoletniki niti enega vegetarijca. Ženske so navedle, Fojur Burna", "Wandering" in značilni "Hallelujsh, Fm • Bum." Pesem "Ro' B<#r", ki poje o železniškem roparju, je postals priljubljena med jetniki. Amariška narodne pasmi "Vsi so prinesli svojo glasbo — godbo, plese in pesmi, ljudske in verske," je pittal pokojni Franklin K. Lane, tajnik notranjih zadev za časa VVilsona. Vsi so prinesli svojo glasbo in k veja g<»dala. Vsi ho prinesli svoje poezijo, svoje narodne pesmi, junaške balade . . . Tako je pravil pokojni l.atie o nas priseljencih, poudarjajoč pesniško lepoto, ki so jo priseljenci prinesli s seboj. Ob tej bogati dedščini priseljencev se vsiljuje vprašanje: Kaj pa z ameriškimi narodnimi IMsmimi? Ali imamo renničnih ameriških narodnih pesmi, ki so značilne za ta narod kot so narodne pexml evropskih narodov? Ameriški gla^U-Mi kritiki so bili dolgo časa dokaj skeptični v tem pogledu. Belokožec, so dejali, še premalo i's*a obvladuje ta kontinent, da bi se ustvarile glasbene tradicije. New Kngiand je bila v svoji rani zgodovini pravcata glasbena "puščava", kjer ae je )>etje in ples smatralo kot nekaj pregnanega ln nečimurnega. V vzhodnih državah ao rani glasbeniki ustvarjali le cerkvene pesmi. Niti eden komponist posvetne glasbe m» ni pojavil na tem kontinentu za akoraj poldrugi* «toletje po prihodu Pllgrlmce\. Rili so si-cer Indijanci in črnci. Vsako izmed več ko triato Indijsnskih plemen je imelo avojo narodno glasbo, pesmi In pleae ob sprem stvu piščalk, bobnov in drugih primitivnih instrumentov, ali ta indijanska narodna glasba nI bila del tradicije belokožca. Narodna glasba črncev se je tudi dozdevala n«kaj tujega. Sele ko je alavnl češki komponist Anton Dvorak prišel 1. 1892 v Ameriko za štiriletno bivanje, je Amerik« odkrila polno vrednost svoje narodne glasbe. Dvorak je bil prvi komponist svetovnega slovesa, ki je iskal inspiracijo v ameriških narodnih pesmih. Njegova slavna «imfonijs "Novi Svet" razodeva tragove narodne glasbe. Dvorak .le bil ravnatelj narodnega glas-benega konservstorijs v New Yorku in kot tak j« |»podbuJal svoje učence, n«j zajemajo iz vira narodnih pesmi. Saj je Dvorak sam naalanjal svoje glasbo na češko ln slovansko narodno peaem ln lel«l je. da bi »e Isti vir bogaatv« tudi tukaj v porabljal. Harry Shelley, 1 am-mis, Burleigh. Goldmark, Fiiiher in Zeckener ao bill njegovi u-čenči izmed drugih važnih ameriških komponietov in ti so sledili nasvetu mojstra. Začeli so eksploriratl ameriško narodno glaabo in odkrili, d« je imel« neprič«kovano globino in lepoto. Najprej pri h« j« «sveda glasita in pesmi črncev. Njihova glaeba je značilna po avoji gor-kotl v melodičnih frazah Nekatere pesmi ao globpko čustvene, druge so isrss Otročje vere, druge sopet tjavendanske površnosti, vse p« «o odkritosrčne. globoko muslkalne In odsevajo otročjo dušo plemena dolg«> podlošnegs. Olssb* črn-cev je napravila globok vtis n« «Ako življenje, U nj« s« je rodil "minstrel song", "rag-time," "blues" in "jazz". Ta danes značilna ameriška glaaba je le adaptacija glasbe Črncev, prllsgojens mrzličnemu načinu življenja modernega velemests. Južne pokrajine Združenih drž«v prednjačijo pred vsemi eling Iron Ore" in "Ähoo F\y L, „ , veliko alaafcjo jedI« ppe. so tudi rudarske pesmi. Hoho, kajene ^^ mnogo muüt tipični ameriški potepuh indu-l prekel Jj^,are| mft|idno 8ft]at0| kiiIo ^ in hren, gobe, mnogo popra, čebule in. časnika. Glede alkohola pe poudarja dr. Greeff, da so mu stoletniki zaupali, da so popili "precej vinskega soks". Nekatere ženake pa ao sporočile ra Večja mesta so adoptirale Nakovalcu, da popijejo dnevno "rsg time" in poaneje "jstt", 2 do 8 čsšice konjaka — zju-dostilcrat vulgarno glaabo, do- trsj, opoldne in zvečer, neksto-kler je ni priseljenčev sin, re so tudi nsvedle, d« spijejo po George Gerahwin, povzdignil do eno čašo žganja ali pa 1 do 2 ča-časti simfonije s svojo "Rhapao- ši vins. Moški stoletniki pa so dy in Blue". Drugi komponisti, odgovorili, ds so do zadnjega ra Rosenfeld, Lewis, Psul Whit- di srkali konjak, da so bili prija-man, so si prizadeli ustvariti I telji dobre kapljice, da so v mlaj-plemeniti "jazz". šib letih precej popili, da so pili Iz tega kratkega pregleda je samo čisto žganje ali žganjico, razvidno, da ameriške narodne da so si privoščili nekaj šile žga-pesmi ao pokrajinske. Jug ne nja in 2 do 3 čaše piva. peya istih pesmi kot Sever, po- Tudi v pogledu nikotina niso deŠelska Amerika ima svoje bili Greeffovi stoletniki nič ksj pesmi In meats imajo svoj (posebno vzdržani. Med 43 m oš •jazz". — FLUS. OTROCI IN SPANJE kimi je bil ssmo en nekadilec Ženske so bile sntinikotinistke, ker v njihovi mlsdosti še ni bilo moderno kaditi tobak. Zato pa ao ostali stoletniki izpolnili ru- "Zgodaj spat" je sa otroke važnejše nego "zgodaj vstati".! briko o kajenju s strašnimi izja drugimi,* kair"se^tiče* njihovega|Preden leže otrok v P<*telJoee| vami. NeW *prašanec£ prlapevka k ameriški glasbi in t pesmi, ali druge pokrajine imajo tudi avojo narodno glaabo. Imamo ljubavne pesni Vzhoda in Zapada, cowboys ln hoboe« nc sme duševno preveč truditi, da je do avojega 98. leta in po n. pr. z mnogim čitanjem, iz-1 silno dosti pokadil; drugi pravi delovanjem nalog itd. 'f • * Starši, ki jemljejo zvečer o- da je vlekel pipo od 20. leta da je ter pokadil do 80. leti žno 1 kg tobaka na met V času, ko so bili Gi stoletniki mladi, seveda meli športov, kakor da In tako so mogli stoleti mo sporočiti zdravniku« valcu, da so bili skoraj v pešci in plavači ter telova be so izgubili večinoma i in 80. letom. Samo ena U imela še pri 80. letih pop bovje. Vid in sluh je v mnogim opešal, tako tu min. V starosti so »e vsi G stoletniki posušili. To je naraven pojav starosti. C likostl pripominja razi» da so bili moški stoletn prečno visoki 163.9 cm pa 163.6 cm. Teža moških šala 65 do 75 kg, pri žen 50 kilogramov. En stoletnik in ena at sta imela po enkrat v t pljučnico, pljučna vnetj bila pogostejša pri moš radi revmatizma in putik letniki ne pritožujejo, ki golše so bile pri stoletni kejše kakor dan dana! treba po spanju pa je I različna. Tudi trdnost zd bila zelo individualna. ZA BOZ Fvtev»»hm » SImmII« S« Hm «MlMi* i «Irin I» fi "ILE DE FRAN NOVEMBRA 25 in » •ji « kra.nl« HnufcM "CHAMPLAN DECEMBRA l fr.t. MtoM - a«W Mik. mi t ru kr«S tm poJutuU m M MM I •li U">i» J Sreiteh Jb MS N. Mlcfclg«» Ar». <**! imajo avoje peami, v ameriškem troke v zabavišča ln nočne loka-pogorju nahajamo značilne b, škodujejo njihovemu zdravju ljudske pesmi, gozdarji in ru-|in ravnajo brezvestno, darji, vozniki in Čolnarji imajo TISKARNA S.N.P gPEEJIMA VSA svoje starodavne popevke. Vsa zgodovina Združenih dr žav se odseva v ameriških narodnih peamih. "Yankee Doodle" Majhni otroci bi morali že ob 7. v postelj, šolaki otroci ob 8.; 12—15 letni otroci bi morali | Najstarejša | »P«11 \ sega nazaj dobo. ko ao tolerlrall le paalmel K»kor odraslim tudi otrokom in himne, pa Je vendarle aahte- škoduje večerj« neposredno, pre-valo "dobro p^e". Imamo za- dsn ležejo «p«t Mod večerjo in pfskeo nekem švedskem paator- Poeteljo mora preteči vaaj ura| ju v Pennaylvanijl, ki je nala-l*1*** gal globe šmt šilingov za "a[_ bo pevanj«". Kako ie naaUll epanju naj jim glava nej "Yankee Doodle", ae ne ve. I **> P^vlaoko ne prenkko. Po-1 Glasba j« baje angleškega izvi- zadostuje lahka odeja, na I ra. N«k«terl pravijo, da isvir- n*čin P* j'm ne «me biti no be«edllo so pev«ll angleški I hladno, ker potrebujejo toplote] vojski v sasmeh ameriškim re-l1* ^i0 voluclonatjem. Kasneje pa ao Jo Amarikanci sami prevzeli kot svojo peeem. In tako je U narodna peaem prišla dol od generacije do generacije, pa ja šs vedno Jako popularna. sl*at! prvi stih: • Nauči otroka, da as navadil na strani (najbolje na ). ne pa na hrbtu, kar po-« težke sanj«. Roke n«j| ne ležijo pod glavo. Yankee Doodle came to town Riding on a pony. Stuck a feather in his c«p And called It macaroni. Dolgo govorjenj« postelji nI umestno. s otroki v AM Ste J tiikariko obrt spadajoča Tiska vabila ss vssellce In shode, vizitnk*. knjig«, koledarje, letake itd. v flovtnakem.hr slovaškem, češkem, nemškem, angleške» Jeziku t« VODSTVO TISKARNI APKUBA CL* S. N. P. K DA TiSEOVINK NAROČA V SVOJI TISKARNI Mine pe Isfeva^dj« S.N.P.J. PRINTE1 SM7-59 Sa. Laemisla Af*»