Leto LXXVJ., St. 38
PokiHBM \&Mt*n* v gotovini
Posrgebuhr bar bczahlt
Ljubljana, ponedeljek 2S. septembra 1944
Preis — Cena 1.— L
TTREDNTSTVO UPRAVA UN HNSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON   fiT   31-22.  31-23,   31-24,   31-25 In 31-26.
PONEDE1ISKA B1DAM „JUTRA"
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA >JUTRA*.
§chwere KampSe mit neti herangefiihrten feindlichen LuStlandetruppen sudlich und
siidostlich Nimwegen
Starke Feindangrif fe ostlich Luneville abgefangen — In Boulogne noch tapfer-ster VViderstand der Reste der Besatzung — In Italien Anhalten der harten Kiimpfe im Raum Firenzuola — Vor den Karpatenpassen im Gebiet sudlich Sanok und Krosno erneuter so\vjcrischer Durchbruchsvcrsuch vereitelt — An-griffe massierter bolsehe\vistischer Kriifte im Nordabschnitt der Ostfront ab-
ge\viesen oder aufgefangen
Beiderseits Torcnburg sind neue Durcn-
bruehsversuche des Gegners an der ziihen Ab\vehr und diirch erfolgreiche Ciegenan-
Aus dem Fuhrerhauptquartirr, 24. Sept.
DXC. Das Oborkonmianuo dei VVenrn^cnt gibt bekannt: "1
In .Vli;n inolland landeje der Feind geslom erneul starkere Kriifte bos der Luft mit Sehv. er punkt im Baum sLu!{ich und sadostlich Nlmwegen. ESgene Trnppen tra-teii S! fori /um Angriff an. Die schueren Kampfe sind noc-h im Uange,
I>U- rigenen Absetzbeviv;;;m^en in VVest-bofland neb men tl«-n gepLanten Vertonf.
S&dosdicb Aachen und an der Eifelfront ivuruen aucb gestern alle Angriffe des Gegn: :s abgewiesen.
Di<> starken Angriffe des Fcindes ostlich Luneville fiihrten zu Anfaiig>erfolgen, vvurden dajin aber abgefangen. Seit Be-glnn der Kampfe veraichteten anaere Pan-serverbaode hi« r 106 sclnvere amerikaid-sciie SficrriK-in-Panzer.
Die in den Hrucken kopfen Epinal und Remi remont kampfenden eigenen Truppen
urarđen narh sehuprem Kampf auf d as ©s-tnfer iler   V'<»^*-I   ziihirk^cnointnen. Die
erbitterten StrasBenkampfe in Remiremont haiten eXL Sudlich der Sta<lt \vurden zabili icbe Angriffe des Fcindes abge\vicsen, ein Einbruch im (iegen.stoss bereilllgt.
In Boulogne leisten die Reste der Be-W7.unif in ihren Stut/.ptinkten i.udloih des Hafens imnier noch tapferen \Viderstand. In St. Nazaire und Lorient blieben feind-iiche Angriffe erfolglos.
Marin« f*rnkampfbatterien nahmen Fol-kestone und Dover \vlrksam unter Feuer.
Der Groesraum von London lag aucn ge-stem unter dem seh\veren Feuer der V 1.
In Italien erzielte der Feind in den aoch gestem im Raum Fiorenzuola anha!lenavn sch\veren Kiimpfen geringen Bodenge-\rinn, naehdem mehrere Angriffe unter hohen Veiinsten an der eigenen Abueiir gesehetterl mano. An der Adria mirden bej auflebendor Kanipftatigkeit mehrere brtliche Vorstbsse des Gegners abge\vie-sen.
Aus dem sildvvestlichen Sieben*-~»rgen vord anttaltende brtliche Kampf tat igkeit gemeldafc.
griffe deutscher und ungariseher Panzer-krafte geseheitert. Bei vergeblichen An-griffen iiberlegener rumaniseher Verbiinae im Raum sudlich Neumarkt erlitt der ! . nd hohe Verluste. Ortliche Angriffe der BoIsche\%is.en im Szekler-Zipfel und in den Ostkarpaten blieben erfolglos.
Vor den 0*»tkarpaU*npassen im Kairm sli<Uifh Sanok und Krosno danem die schueren Kampfe an. Gegenstbsse unserer 1'anzerkrafte und Grenadiere verhinderten aacfa pestem die feindlichen Durchbrueiis-v< rsuche.
Fnsere ge]>anzerten Angriffsgruppen na-ben siidvvestlich ^li.au bisher 91 Panzer und 184 Geschutze des Gegners vernichtet oder erbeutet.
Die im Nordabschnitt fortgfesetzien Angriffe niassierter H>osehevv!Stlscher Infiui-terie- und Panzerkriifte vvurden aaich ge-stern unter Abschuss zahlreicher fe;nd!l-cher Panzer abge\vies<'n oder aufgefangen. \erbiinde der Luft\vaffe griffen mit gutem Fefolg in die erbitterten Kampfe ein- Trotz starken Druckes der BoIsche\\-isten gehen die Be\veff«ngen unserer Truppen planmiis-sig \veiter.
Die Luftu-affe schoss in den beiden letz-ten Ta gen an der OsCfront 73 feindliche Flugzeuge ab und vernichtete 51 Panzer, mehrere hundert Fahrzeuge sowie zahl-reiehe Geschutze.
Bei den Kiimpfen gegen Banden in der nordbstlichen Sloivakej wurden nach bisher vorliegenden >Ieldungen iiber 40 Sowjet-komissare gefangengenommen.
Tagesangriffe nordamerikaniseher Bom-ber richteten sich gegen euiige Orte 5n Siidosideutschiand und im Sudeteniand. Be| Nacht griffen britisehe Bomber rheiniseh-westfalisches Industriegebiet nnd beson-ders die Stadte Neuss und Dusseldorf an.
Luftv-erteidigung«krafte schossen iiber dem Reichgebiot und dem hoUandischen Raum S2 anglo-Hamerikanische Flugzeuge ab.
Tc:boji z kwq dovedeno sovražnikovo letalsko pehoto južno in južnovzhodno od
Nimwegena
Prestreženi močni sovražniko\i napadi \-zhotlno od Lunevilla — V Boni o gnu najhrabrejši od{>or ostankov posadke — V Italiji se nadaljujejo trdi boji na področju Firenzuole — Pred kurpatekimi prelazi na področju južno od Sanoka in Krosna preprečen ponovni sovjetski probojni poizkus — Napadi množičnih boljševiških sil v severnem odseku vzhodnega bojišča odbiti ali prestreženi
dirji so tudi včeraj s protisunki preprečile sovražnikove probojne poizkuse.
Naše oklopniške napadalne skupine so uničile ali zaplenile južnozapadno od Jel-gave doslej 91 oklopnikov in 184 nasprotnikovih topov.
Nadaljnje napade množičnih boljševiških pehotnih in oklopniških sil v severnem odseku smo tudi včeraj odbili ali prestre-srli ter uničili številne sovražnikove oklop-nike. Oddelki letalstva so z dobrim uspehom posegli v ogorčene boje. Kljub močnemu boljševiškemu pritisku se načrtno nadaljujejo premiki naših čet.
Letalstvo je sestrelilo v obeh poslednjih dnevih na vzhodnem bojišču 73 sovražnikovih letal ter uničilo 51 oklopnikov, več sto vozil in števUne topove.
V bojih proti tolpam v severnovzhodni Slovaški smo zajeli po dosedanjih poročilih nad 40 sovjetskih komisarjev.
Severnoameriški bombniki so izvedli dnevne napade proti nekaterim krajem v južnovzhodni Nemčiji in v Sudetih. Ponoči so napadli britanski bombniki rensko-\vestfalsko industrijsko področje ter posebno mesta Neuss in Dusseldorf.
Letalske obrambne sile so sestrelile nad področjem Reicha in nad nizozemskim področjem  32  angloameriških letal.
Fiihrerjev glavni stan, 24. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V Srednji Nizozemski je izkrcal sovražnik včeraj iz zraka ponovno močnejše sile s težiščem na področja južno in južnovzhodno od Nirmvegena. Lastne čete so takoj pričele napad. Težki boji so še v teko.
Lastni odmikalni premiki v zapadni Nizozemski potekajo po načrtu.
Južnovzhodno od Aachna in na bojišču pri Eifiu smo tudi včeraj odbili vse nasprotnikove napade.
Sovražnik je imel z močnimi napadi vzhodno od Lunevilla začetne uspehe, ki pa smo jih nato prestregli.  Od pričetka
bojev so uničili tu naši oklopniški oddelki 106 težkih ameriških Schermanovih oklopnikov.
Lastne čete, boreče se na predmostjih pri Epinalu in Kemiremontu, smo po težkem boju odmaknili na vzhodno obrežje Mosele. V Kemiremontu se nadaljujejo ogorčeni poulični boji. Južno od mesta srni oui>ili številne sovražnikove napade in S protinapadom očistili nek vdor.
V Boulognu se ostanki posadke Še vedno najhrabrejše upirajo v svojih oporiščih južno od luke. V St. Nazairu in Lo-rientu so bili brezuspešni sovražnikovi napadi.
Mornariške dalekometne baterije so uspešno obstreljevale Folkestone in Dover.
Velcpodročje Londona smo tudi včeraj obstreljevali s težkim ognjem »V 1«.
V Italiji je zasedel sovražnik v težkih bojih na področju Firenzuole. ki so se nadaljevali tudi včeraj, le malo ozemlja, potem ko se je ob lastni obrambi izjalovilo več napadov ob velikih izgubah nasprotnika .Ob Jadranu smo po oživljenem bojnr:n delovanju odbili več nasprotnikovih krajevnih sunkov.
Iz južnozapadne Sedmograške javljajo o krajevnem bojnem delovanju.
Na obeh straneh Turde so se ob žilavi obrambi in uspešnih protinapadih nemških in madžarskih oklopniških sil izjalovili novi nasprotniJcovi poizkusi proboja. Med brezuspešnimi napadi nadmočnih rum unskih oddelkov na področju južno od Neu-markta je utrpel sovražnik velike izgube. Krajevni boljševiški napadi v Szeklerje-vem rogljiču in vzhodnih Karpatih so bili brezuspešni. Stockholm, 23. sept. »Aftonbladet« jav-
Pred karpatskim! prelazi na področju lja, da postaja ladijski pmomaieft v švedskih južno od Sanoka in Krosna se nadaljujejo vodah vedno manjši, gvedske luđee so pol-teaHd boji. Naše oklopniške sile in grena-   m ^dij, ki nimajo kaa prevažati.
Filipinska vojna napoved Ameriki in Angliji
Tokio, 23. sept. Predsednik filipinske republike je v soboto zjutraj izjavil, da so Filipini v vojnem stanju z Zeximjenimi državami in Veliko Britanijo.
Ponovni letalski napadi na Manilo
Tokio, 23. sept. V petek med 14. in 16. uro je približno 120 sovražnikovih letal tretjič napadlo Manilo. Pri drugem napadu dopoldne istega dne je sestrelila letalska obramba 15 sovražnikovih letal.
Tokio, 23. sept. Med napadi na skupino ameriških letalonosilk vzhodno od Filipinov so japonske letalske sile zjutraj dne 22. septembra zažgale krove več velikih sovražnih letalonosilk. Podrobnejša poročila o teh napadih še niso znana.
skrčenje Švedskega
PrezJdeot
eneraini
Proslava eb oMstnlci
krafini in
Ljubljana, 24. septembra.
Danes, v nedeljo, je Ljubljana v imenu vseh Slovencev dostojno obhajala prvo obletnico vzpostavitve slovenske oblasti v ljubljanski pokrajini. Na dan 22. septembra je bil lani imenovan za šefa pokrajinske uprave v Ljubljani prezident general Leon Kupnik, ki je v tej usodno odločilni uri prevzel v svoje roke krmilo malega slovenskega eolniča. Ta dan je nova ločnica v zgodovini našega naroda. Ta dan pomeni naš preporod in našo rešitev iz pogube, ki so jo Slovencem pripravljali v izdajalskem zavezništvu združeni badoljevci in slovenski komunisti. Ta dan pomenja začetek ustvarjalnega obnovitvenega dela na vseh področjih narodnega izživljanja.
V tistih težkih urah pred letom dni, sredi lanskega septembra, se je zdelo, da bo komunizem po zaslugi in s pomočjo izdajalskega badoljevstva zavladal nad našimi kraji in stri naše ljudstvo. Pretečo nesrečo je preprečilo le dejstvo, da je velika Nemčija vzela tudi naše kraje v svojo zaščito in da je nemški vojak nudil svojo odrešilno pomoč slovenskim borcem v njihovi borbi proti komunistom in badoljevcem. V tistih dneh najtežje preizkušnje se je postavil našemu narodu na čelo mož vojak, največji med sodobnimi Slovenci, general Leon Kupnik. Kot prezident obnovljene domače javne uprave je strnil okrog sebe vse, kar je v našem narodu zdravega, za življenje sposobnega. Zlasti mladina se ga je oklenila z zaupanjem in navdušenjem, mu z zaletom sledila in krepko zagrabila za delo na vseh področjih.
Za našo pokrajino in za vse Slovence se je pričela nova doba. Zadihali smo svež zrak in z radostnim srcem smo gledali našo trobojnico. ki je zavihrala v tistih dneh spet svobodno. Dobili smo Slovensko domobranstvo. V njem so se zbrali in strnili vsi oni zavedni in pogumni protikomunistični borci, ki so že do takrat stali na okopih naših vasi ter ljudstvu vlivali vero in zaupanje v obstoj in napredek narodne skupnosti. Pridružili so se jim še nadaljnji tisoči mož in fantov ter začeli postopno čistiti naše kraje pred komunističnim nasil-stvom. Pod spretnim vojaškim vodstvom trdno organizirano in disciplinirano, prvovrstno opremljeno, zlasti pa prežeto gorečega borbenega duha in globoke ljubezni do domovine, je Slovensko domobranstvo začelo in krepko nadaljevalo uspešno borbo proti uničujočemu komunizmu, temu največjemu sovražniku našega naroda. Slovensko ljudstvo je danes domobrancem hvaležno in upravičeno ponosno na nje. S polno upravičenostjo gleda v njih tudi poroke za lepše in srečnejše dni svoje narodne skupnosti.
Kakor je bilo prvo leto obnovljene domače uprave pod vodstvom prezidenta Rup-nika uspešno v protikomunistični borbi, tako je bilo uspešno tudi pri delu na vseh ostalih področjih. Tudi to je bilo omogočeno predvsem na ta način, da so prizadevanja domače javne uprave vedno naletela na velikopotezno razumevanje in vsestransko podporo nemških oblasti z Vrhovnim komisarjem operacijskega ozemlja »Jadransko Primorje« dr. Kainerjem na čelu. Sadovi enoletnega dela so vsem vidni in V polni meri upravičujejo zaupanje, s katerim je naše ljudstvo pred letom dni pozdravilo vzpostavitev slovenske uprave in imenovanje dotakratnega ljubljanskega župana
generala Leona Rupnika za njenega šefa. Priljubljenost in ugled, katera je prezident Kupnik že tedaj užival v naši javnosti, sta bila njemu in njegovim sodelavcem v veliko podporo pri izvajanju njihovih težkih nalog in sta mnogo pripomogla k dosegi tako zadovoljivih uspehov v teku kratke enoletne dobe.
Ne bomo podrobno naštevali koristno delo, ki je bUo poleg borbe zoper komunizem opravljeno v tem letu za Ljubljansko pokrajino in njeno prebivalstvo, v veliki meri pa tudi za vse Slovence. Naj omenimo le velikopotezno Socialno pomoč, katere materialni in moralni uspehi so neprecenljivi. Zagotovljena je bila stalna in redna pre> hrana prebivalstva, čeprav so se ovire včasih zdele skoro nepremagljive. Gospodar-s^.° *ivIi*?nje se je moglo zadovoljivo razvijati in se celo razmahnili, tako da je bilo omogočeno znatno zvišanje nameščenskih in delavskih prejemkov in istočasno ludi ustvarjene možnosti novih zaposlitev. Razveseljivo se je mogla izživljati slovenska kultura, ki se je kljub vojnemu času tako na znanstvenem kakor na umetnostnem področju obogatila z dragocenimi novimi stvaritvami, da niti ne omenjamo mogočnega reproduktivnega razmaha.
Posebne pozornosti in skrbi prezidenta Rupnika In vso javne uprave so bili deležni naš kmečki in delavski sloj ter naša mladina, ti trije glavni nosilci narodove borbe. Mladini je bila, kolikor je bilo le mogoče, zagotovljena redna šolska vzgoja, A Se razen tega je bilo z ljubeznijo storjeno vse, da se mladi rod čim bolje pripravi za bodoče naloge, se iztrga pogubnemu vplivu komunistične agitacije in tako ostane telesno In duhovno zdrav. Pri prehrani In Vsej ostali oskrbi je uživala doraščajoča mladina Se posebne ugodnosti do največje možne mere.
Tudi delavstvo je Mlo osvobojeno komunističnega terorizma, ki ga je tlačil poprej.
obnovitve slovenske uprave v Ljubljanski py imenovanja prezidenta Rupnika
Ko je tako moglo spet svobodno zadihati, se je pokazalo, da je tudi ta stan, na katerega je komunizem najbolj gradil svoje temne načrte, po ogromni večini protiko-munistično usmerjen in da hočo ostati trdno vključen v narodno skupnost. Delavstvo je bilo deležno poglobljenega socialnega skrbstva, zboljšali so se njegovi prejemki, povečale možnosti zaposlitve. Ustvarjeno je bilo ozračje, v katerem je mogla Delavska protikomunistična akcija pod pokroviteljstvom prezidenta Rupnika začeti s, polaganjem temeljev za novo socialno ureditev, v kateri bo delavec enakovreden činitelj s podjetnikom.
Razume se po sebi, da je bila stalna skrb javne oprave posvećena kmečkemu življu, ki je najbolj neposredno iti najbolj težko občutil komunistično revolucijo. Velikopotezne so bile akeije, ki so si stavile za nalogo  obvarovati   pred  obupom   in  n-^Ui iz
najhujše stiske nesrečne Izgnance in begunce. Začeto se je že krepko delo za obnovo ponesenih kmečkih domačij. I stvarjen je bil okvir za močno organizacijsko in gospodarsko povezanost vsega kmečkega prebivalstva. Kmečki človek, ki nosi sedaj glavno breme narodove borbe /a obstoj in napredek, je postal v tem letu še bolj. kakor je bil že poprej, odločilni činitelj v življenju slovenske skupnosti.
V prvem letu opravljeno vsestransko delo je še okrepilo zaupanje prebivalstva V javno upravo in po*»H> j v prezidenta generala Rupnika. Najlepše se je to pokazalo na današnjem manifestacijskem zborovanju, h kateremu so se zbrali opolnomočenl predstavniki vseh slojev in stanov našega prebivalstva. Izpričali so svojo hvaležnost in svoje zaupanje ter manifestirali svojo odločno volj«) nadaljevati delo in borbo po poti, po kateri je naše ljudstvo krenilo, da si zagotovi častno mesto v skupnosti svobodnih narodov nove Evrope.
Prav poseben poudarek je dobila današnja manifestacija, katere višek sta tvorila govora najvišjega nemškega in najvišjega slovenskega predstavnika v naši pokrajini gg. Oberg ruppenfiihrerja Rosenerja in prezidenta Rupnika, z objavo, da je general Kupnik imenovan za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva. To visoko odlikovanje ne predstavlja le priznanja g. prezidenta osebno, temveč tudi priznanje vsemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine in posebej Se našim vrlim domobrancem, ki tudi ravno te dni obhr> ja jo obletnico svoje ustanovitve in s tem obletnico J  svojti borbe za narod in domovino.
2n® titanifoia
'K
Ljubljana, 24. septembra.
V proslavo prve obletnice obnovitve slovenske uprave v Ljubljanski pokrajini in imenovanja prezidenta generala Rupnika, je bilo danes ob 8. zjutraj v veliki unionski dvorani manifestacijsko zborovanje. Dvorana je bila za to priliko slavnostno okrašena. V ospredju je z beline mogočnega govorniškega odra žarel plavi kranjski orel v trojnem zlatem okviru. Za govorniškim odrom so bile razpostavljene palme in kra-silno zelenje, ob levi strani je stal na visokem stebru doprsni kip Ftihrerja. zastor v ozadju pa je bil prekrit z slovenskima trobojnicama in nemško državno zastavo.
že pred osmo uro je bila vsa dvorana polna. Zaradi omejenega prostora so imeli dostop le predstavniki javnih ustanov, korpo-racij ter gospodarskih, kulturnih, socialnih in stanovskih organizacij. Vsa ostala javnost je mogla prisostvovati poteku zborovanja po radiu in so se goste množice zbirale pred zvočniki, ki so bili razpostavljeni po različnih prometnih točkah mesta.
Poleg drugih so se zborovanja udeležili tudi general Harm, general Sohimmelpfcnni^, upravni svetovalec šefa pokrajinske uprave dr. Doujak, poveljnik slovenskega domobranstva podpolkovnik Krener, nemški generalni konzul dr. Muller, hrvatski konzul prof. Salih Baljič, zastopnjki najvišjih znanstvenih ustanov, javnih oblasti in kor-poracij ter drugi nemški in slovenski predstavniki.
Kmalu po osmih so ob zvokih triglavske koračnice in med navdušenimi ovacijami občinstva prispeli v dvorano Obergruppen-fiihrer in general policije Rosener, prezident general Leon Rupnik in knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman s spremstvom. Na govorniški oder je stopil šef informacijskega oddelka pokrajinske uprave dr. Puš in otvoril manifestacijsko zborovanje s pozdravom najvišjim predstavnikom in vsem ostalim zborovalcem. Omenil je, da mineva leto dni, kar se je del našega naroda, ki prebiva v Ljubljanski pokrajini zdrznil pred vprašanjem biti ali ne biti. Pri spoznanju tega vprašanja se je zavedel usodnosti trenutka. Dal je iz sebe generala Rupnika, borca proti boljševizmu, sprejel penudeno roko pomoči nemškega vojaka ter priklical k življenju Slovensko domobranstvo. V tem letu je naš narod dokazal, da je mlad in zdrav in da noče umreti. In to voljo do življenja hoče tudi danes naglasiti, da jo bo slišal ves svet.
Beseda slovenskega kmeta in delavca
Kot prvi govornik je spregovoril zastopnik kmetov g. Jože Cerne, ki se je kot predstavnik   kmečkega poverjeništva in
slovenskega kmečkega stanu,spomnil dogodkov v zadnjem   letu in nato poudaril
vso skrb prezidenta generala Rupnika za kmete. Orisal je, kako se je prezident v prvi vrsti zavzel za uboge kmečke begun-
ce, za kar se mu najtopleje zahvaljuje. Pri tem pa prezident ni pozabil na kmečki stan v celoti, ki je najbolj zdravo jedro naroda in poroštvo za njegovo boljšo bodočnost. Tako se je zavzel za ureditev barjanskega vprašanja, kar pomeni veliko gospodarsko pridobitev v kmetijski proizvodnji. Glavna skrb g. prezidenta je bila vedno tudi obnova našega podeželja. Zdrav po duši in telesu, gospodarsko trden in zadovoljen, pomeni kmečki stan največje poroštvo za narodov obstoj in njegov napredek. Slovenski kmetje zagotavljajo, da bodo delali na trdni stanovski skupnosti našega kmeta, da se bodo tudi v bodoče resno trudili za napredek kmečkega gospodarstva in za zdravo rast duhovnega življenja na kmetih. Zlasti v teh hudih dneh hočejo biti g. pre-zidentu in vsej javni upravi močna opora, kakršna so jim bili tudi do sedaj. Kloniti ali odnehati ni kmečka navada. Zato bodo kmetje vzdržali vse preizkušnje, vzdržali borbo s komunisti in vsemi drugimi narodovimi nasprotniki, dokler končno ne dosežemo svobode, reda in blagostanja po načrtih socialne pravičnosti.
Za njim je stopil na govorniški oder predstavnik delavcev, vozač mestne cestne železnice gospod Drago Besov, da spregovori kot zastopnik delavcev. Predvsem se je vprašal, kdo je kriv današnjega razrvariega gospodarskega položaja, kdo je kriv tolike socialne bede. Glavni vzrok teh pojavov je iskati v francoski revoluciji, ki jo je za kulisami vcdil pretkani večni žid. Ona je omogočila tisti napačni gospodarski ustroj, ki je dovolil posamezniku pridobivati čezmerna milijonska bogastva, medtem ko delavci lahko stradajo in tipe revščino in pcmankanje. V tem položaju je ob koncu prejšnjega stoletja marksizem našel ugolna tla za svoje razdorno delo. Uspelo mu je tudi pri nas v precejšnji meri razbiti naravno skupnost slovenskih stanov.
Slovenska delavstvo — je nadaljeval govornik — je bilo vedno zdravo, zato je kmalu spoznalo, da komunizem ne more rešiti socialnega vprašanja. Začelo je samo iskati novih poti za sodelovanje vseh stanov v narodnem občestvu. Delavci so s svojo trdno vel jo po zdravi ureditvi gospodarskih in socialnih vprašanj in s svojo še trdnejšo voljo, da mora ostati slovenski narod živ, že ponovno pokazali svoj krepki narodni čut. Največ domobrancev se za kmeti rekrutira baš iz delavskih vrst, oni pa, ki niso mogli v domobranstvo, ker so bili potrebni po podjetjih in tovarnah, so prav tako narodno zavelni. prav tako zdravi in najtesneje povezani s preziden-tom generalom Rupnikom. G. prezident je prvi razumel naša zdrava prizadevanja in nam je v pretečenem letu nudil vso pomoč, za kar mu je delavstvo iz vsega srca hvaležno. Delavska protikomunistična akcija je iz gorčičnega zrna zrasla v mogočno drevo. Njen program je vrnitev vsega delavstva narodu in ureditev ielavake-
CNađnljevanje na Z. str.)
frran 2
»SLOVENSKI    NARO D«, ponedeljek, 25. septembra 1944
Sfer. 35
Oalisvanje s 1« strani
položaja v duhu  socialne pravičnosti. . .vci ne bodo odnehali, borili se bodo za j:oj nareda vse do takrat, ko bo kenčno igala pravica. Pravica, ki je zmagala 50, pa bo zmagala tudi v sedanji u^oj-
i/rogrzr^atlčsn gsver preziuenta ftupnika
Po izvajanju obeh govornikov^ ki jih je množica poslušala z napeto pozornostjo ter jim pritrjevala s ponovnim vzkliKanjem in
ploskanjem, je domobranska godba zaigrala venček narodnih pesmi in melodij. Viharno odobravanje in vzkhkanje se kar ni hotelo poieči, ko je nato stopil pred zborovale^ prezident general Kupnik. V svojem pio-gramatičnem govoru je g. prez.dent omenil, da je mali slovenski narod med voju-ječimi se narodi sicer čisto majhen drobec, vendar je tudi njemu Previdnost postavila isto usodno vprašanje kot vsem drugim velikim in malim narodom: biti ali ne biti! Prišli smo do ločnice, ko se moramo odločiti. Jeziček na tehtnici naše usode se mora nagniti za večino našega naroda na desno, če hočemo ostati, živeti in si kovati boljšo bodočnost. Ena pot vodi v pravo, Bogu dopadljivo človeško sožitje, druga v satanovo kraljestvo boljševizma.
Oni Slovenci, ki so šli za levim kažipotom v boljše viške mreže, so se sami izločili iz naše narodne skupnosti, zakaj boljševizem je našemu krščanskemu, slovenskemu bistvu in pojmovanju povsem tuj. Te bo zgodovina nekoč ožigosala in obsodila in to bo pravično plačilo zanje, ki danes v službi komunizma izdajajo svoj narod, domovi ino in Boga.
Zdrava, narodno zavedna in sebi zvesta večina slovenskega naroda je že preko usodnega razpotja, šla je po edino preostali odrešilni pbti, na čelu nje kot prvobori-tclj naše bodočnosti naše hrabro slovenske domobranstvo. Ono nas vodi in nam dela pot hodno. Pot je strma, a prebiti se moramo, kajti ta pot nas edina vodi v novo življenje, v svet resnične narodne in državne pravičnost: in svobode.
Precejšen del našega naroda, je nadaljeval g. prezident, vedno na novo prekinjan z navdušenim odobravanjem, pa še vedno stoji na razpotju naše usode. Vse dolgo leta so lahko gledali, -kaj je zadelo one Slovence, ki so šli po poti komunizma in kaj je bilo storjenega pri onih, ki niso zavrnili nemške pomoči. Komu se moramo zahvaliti za naše domobranstvo, če ne nemški uvidevnosti. Ali so si vsi oni, ki še vedno stoje na razpotju/svesti, kaj pomeni domobranstvo za sedanjost -In bodočnot našega naroda. Tudi oni, ki se še vedno obotavljajo, so odgovorni za vsako nepotrebno žrtev in izgubo in jih bo narod nekoč obsodi! Ali so ti pomislili, komu se moramo zahvaliti, da imamo svojo domačo upravo, da uživamo finančno podporo, da smo zopet postavili mnoge po komunist:.h ali njihovih radoljevskih zaveznikih porušene kmečke demove ?
Grosp. prezident je izrekel nato priznanje vrlim domobrancem, ki stoje v brezkompromisnem boju proti zloč:nskemu boljševizmu, zakrinkanemu v laži OF. Oni so našemu trpinčenemu, težko preizkušenemu slovenskemu narodu trdna opora. Slovensko domobranstvo je postalo našemu narodu prava svetinja. Z največjim zadovoljstvom se moram zahvaliti našemu kmetu, ki je prvi spoznal upravičenost našega ravnanja. Tudi naš delavec je storil, kolikor je v njegovih močeh, in doprinesel delež k pomiritvi, ki je temelj pravega družabnega sožitja. Naša mladina se je zagrizla v bistvo svojega naroda in doprinesla že toliko dokazov žrtvujoče ljubezni do domovine, da je postala zopet porok naše lepše bodočnosti.
Prezident Rupnik je zaključil svoja Izvajanja s toplo zahvalo Fuhrerju in njegovim vojakom, ki so pomagali Slovencem v nj:h odločilni borbi, in je tej zahvali priključil prošnjo, da bi bili še naprej deležni razumevanja in podpore. Oni pa se bodo zvesto borili ob strani Nemčije proti boljše viškemu sovražniku in njegovim zaveznikom. Le tisti, ki zdrži do konca, dobi polno plačilo. Tudi za naprej združimo vse sile v vsenarodno falango za boj proti komunizmu do njegovega popolnega uničenja in iztrebljenja. Svojo sodbo bo povedala zgodovina. Pred njo pa bo naš mali narod zaradi tega leta ostal poveličan in svetal!
Nagovor generala Roseneria
Dolgo se nisc polegle viharne ovacije, ki so sledile zaključnim besedam g. preziden-ta, kateremu so zborovalci tudi ves čas med govorom navdušeno pritrjevali s ploskanjem in vzklikaniem ko je stopil, aklami-ran z velikimi ovacijami, na govorniški oder Obergruppeniuhrer in general policije Ervvin Rosener. V svojem izklesanem govoru je dejal, da ve, da je takrat, ko je nemška vojska po izdaji Italije zasedla tudi našo pokrajino, pretežni del tukajšnjega prebivalstva sprejel to zasedbo s strahom in trepetom, ker je nasedal sovražni agitaciji. In kaj se je zgodilo? Sklicevali smo se le na zdrav čut prebivalstva. Prvotno se je odzval le majhen del, pozneje vedno več, in v sodelovanju med Nemci in Slovenci srno dosegli na vseh področjih velike uspehe za dobrobit slovenskega naroda.
Po navdušenem odobravanju, ki je sledilo tem besedam, je govornik nadaljeval: Veseli me. da čutijo moji predgovorniki potrebo zahvaliti se Fuhrerju za dano podporo. Iz tega čuta in spoznanja naj zrastejo dejanja, ki potrjujejo in podkrepila jo besede. Tudi danes mnogi ob strani svetovnih dogodkov čakajo ali bo Nemčija zmagala ali ne. Moje najgloblje notranje prepričan. jV in trdna vera je. da bo Nemčija na koncu zma2T°vita. Naj odpade ta ali oni, naj so postali eni ali drugi izdajalci — oni, ki so mislili, da morajo odnasti, že doživljajo strahote boljševizma. Vem. da je slovenski narod v notranjosti svojega srca protikomunističen in da je velik del spo-, znal boj proti komunizmu za brezpogojno potrebo. Iz tega vzroka sem odredil ustanoviti slovensko domobranstvo. Mnogi so ta čas v boju proti komunizmu in njegovim zaveznikom padli za narod in domovino. Te žrtve morajo biti za nas sveta zaveza. Angleži in Američani ne mislijo napram nikomur držati tega. kar obljubljajo. To nam dokazuje tudi najbolj grenka Kalvarija, ki jo mora danes preživljati finski narod, od Angležov in Američanov izdan in prodan boljševizmu na milost in nemilost.
Obergrunpenfiihrer Rosener se je nato zahvalil pfezidentu Rupniku in njegovim sodelavcem za  opravljeno  delo v svojem
imenu in v imenu Vrhovnega komisarja
dr. Rainerja. Obljubil je tudi v bodoče vso pomoč in podporo. Izdajalci pa naj si zapomnijo:   potrpljenje je  nemška slabost,
toda če spoznamo trenutek za primeren,
potem udarimo krepko.
Počastitev padlih borcev
Ob  koncu   svojega,   govora se je Ober-
gruppenfiihrer Rosener, ki je bil med nagovorom deležen ponovnih burnih ovacij in pritrjevanj zbranih zborovalcev, spomnil    slovenskin    borcev,    ki   so   v preteklem   letu   padli   za   svoj   narod  in svo-
jo domovino. Pozval je občinstvo, ki je stoje poslušalo rrjegove pietetne besede, naj se
poklonijo spominu padlih z enominutnim molkom. Njegovemu pozivu se je odzvala vsa dvorana, med tem ko je godba zaigrala večno lepo spominsko pesem o dobrem tovarišu.
Odlikovanje
prezldcista Rnpnika
Po končani počastitvi padlih junakov jc g. general Rosener nagovoril prezidenta Rupnika ter mu sporočil, da je v znak priznanja in zahvale za delo, ki ga je izvrši: v tem letu kot prezident pokrajinske uprave, imenovan za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva. Ob viharnem pleskanju in vzklikaniu je g. prezident pristopu k g. Obergruppenfllbrerju, ki mu je osebno izročil znake generalnega inšpektor-
ja in začasno listino o imenovanju ter mu
obenem toplo čestital.
Ko so se polegle ovacije, je domobranski poročnik dr. Stanko Kociper prebral v slovenščini govor g. ObergTuppenflihrerja. in mu priključil čestitke vse domobranske mladine g. prezidentu.
Ob ponovnih ovacijah je nato ponovno
spregovoril g. prezident general Rupnik in se zahvalil g. Obergruppenfuhrerju za njegove tople besede. Slovensko ljudstvo, o katerem je g. Obergruppenfiihrer sam dejal, da je v notranjosti svojega srca proti-
komunistično. bo v sedanjem težkem času do konca vzdržalo za svoj narod, domovino
in Boga v borbi ob strani Velike Nemčije. Posebej se je g. prezident še zahvalil za izkazano odlikovanje in izrazil svoje prepričanje, da bo slovensko domobranstvo
ohranilo svoj ugled in dosedanjo borbenost do konca na isti višini. Za vse, kar smo imeli v tem zadnjem letu dobrega, sigurno
zaščito pred tolovaji in drugimi sovražniki, vse materialne in duhovne dobrine in vso materialno pomoč, za vse to se moramo zahvaliti Fuhrerju velikonemške države, je dejal g. prezident. in prosil g. Obergrup-penfuhrerja, da izvoli javiti g. Vrhovnemu komisarju dr. Rainerju zahvalo za vse, kar je dobrega storil našemu narodu. Posebno pa ga je naprosil, da bi bil ljubezniv tolmač pri Fuhrerju. da ne pozabi na naš mali slovenski narod, ki hoče  vse  dati za lepšo,
srečnejšo in združeno Evropo.
Končal je z vzklikom Fuhrerju. ki so se mu stoje pridružili zborovalci. Z nemškima in s slovensko himno, ki jih je odigrala
godba, je bilo to pomembno manifestacijsko zborovanje zaključeno.
Jesen je prišla
ortaci |e Bolgarov v Sovjetsko zvezo
ženeva, 23. sept. Sedaj čuti tudi že bolgarski narod grozovite posledice izdajstva prejšnje vlade. Poročila iz Bolgarije pravijo, da boljševiki načrtno prerešetavaio mesta in vasi ter silijo moške, da se zadržujejo na določenih prostorih. Iz mesta Varne poročajo nekaj podrobnosti o teh dogodkih.
Pristaniški delavci, ki so zbežali iz Varne, poročajo, da so tamkaj takoj potem, ko so zasedle sovjetske čete mesto, nadomestili civilno in vojaško upravo sovjetski uradi. Par dni kasneje je priplulo v luko več boljševiških prevoznih ladij, ki so pripeljale s seboj uradnike in moštvo I7KWD. Naslednjega dne so sporočili, da se morajo vsi strokovni delavci javiti pri posebni sovjetski komisiji ter se zbrati na določenih zbirališčih. Kdor se ne bi odzval pozivu, bo najostreje kaznovan. Pristaniški delavci so se morali zbrati na velikem pomolu ob skladiščih. Pomole so zagradili z bodečo žico in so jih noč in dan stražili možje NK\vr>-ja, oboroženi s strojnicami, brzostrelkami in puškami. Pred zaporami so čakali svojci delavcev, da bi jim pred vkrca-
njem na sovjetske prevozne ladje izročili hrano, toda tega boljševiški stražarji niso dopustili. Z brutalno silo so nastopili proti ženam in otrokom in je prišlo do grozovitih, v srce segajočih prizorov. Za prvi prevoz so določili tesarje, težake, delavce za prevoz premoga, delavce, ki so strokovnjaki v elektrotehnični stroki, in bolniško osebje. Vsi begunci so izjavili, da so naložili te delavce na ladje, jih prepeljali v Seva-stopolj in od tam z železnico v Murmansk, Arhangelsk in ostale luke ob Belem morju. Z drugim prevozom mislijo odpeljati predvsem strojnike n kurjače. Prav tako so pozvali vse strokovne delavce v industriji, naj se javijo na določenih mestih. Kakor se je zvedelo iz zanesljivih virov, jih na-merr^Tjo odpeljati za Ural.
Bivši minister Gabrt»vski aretiran v Turčiji
Beograd, 23. sept. Kakor jav'ja turški radio, so turške oblasti zaprle biv^e^a bolgarskega notranjega ministra Gabrovske-ga, ker je po izgonu iz Turčije ponovno prišel na turško ozemlje.
»srhelm je
bil iistajeia s slepeto
O^Io, 23. sept. Finske meje so hermetično zaprte, ker boljševiki ne žele. da bi jih motili, če bo GPU začela divjati po Finski. 5 temi besedami opisuje največji
norveški list »Aftenposten« sedanji položaj na Finskem, ki je v znaku boljševičkoga prodiranja. List ugotavlja, da je morala finska vlada - izraziti pripravljenost, da dovoli v svoji deželi prosto pot komunizmu. List pravi, da ne more razumeti, kako so megli finski politiki, ki so vendar imeli izkušnje izza časa po moskovskem mirovnem d'ktatu iz 1. 1940, biti danes naenkrat pripravljeni, da se pol vržejo boljševizmu. Drugače si teh dogodkov
^.iTpkor ne moremo razložiti kakor s potrditvijo ugotovitve, da pomeni Mannerhei-
movo zadržanje potrditev izreka, ki pravi, da ulari Bog onega, ki ga noče uničiti, s slepoto. Zaključno ugotavlja dnevnik »Af-
tenposten«, da je Finska izgubljena.
Finsfca zaKsi^isltev
Amsterdam, 23. sept. Reuterjev diplomat >k: dopisnik p še, da bo preizkusni kamen za novo finfiko vlsdo izvedba pogojev premirja. Mo-kovski listi že poročajo, da Hackze'lovi vladi ni uspelo izpolniti glavnemu pogoja. namr:č razorožil' in internirati nemške čete, ki so še v deželi. V Londonu pa  tudi v  Moskvi  so m^erjiia, da se
je nova vlada močno zakasnila z izpolnitvijo teh obveznosti.
Lov na IpiHi na Finskem
Hnparanda, 23. sept. Finski begunci, ki prihajajo že nekaj dni iz predelov, katere so zasedle sovjetske čete, pravijo, da je edina rešitev pred besnim uničevalnim divjanjem brg. 601etni drvar Matti Hassmen iz kuclajarvija v severni Finski je izpove lal:
rB'ljševiki so takoj po zasedbi našega mesta pričeli pravcati lov na ljudi. Ne glede na to. ali so bih* bogati ali revni, so iih že takoj v prvih dneh aretirali 2G00 in jih odvlekli v Sovjetsko zvezo. Vse kaže, da se boljševikom zelo mudi. V skupinah po 20 mož so vdrli v hiše in aretirali brez izbere vse moške in žene. Iz razgovera dveh sovjetskih vojakov, ki sem mu prisluškoval, sem posnel da se vrše deportacije na povelje Zdanova. Zato so tisoči mejih rojakov rajši zbežali.«
Keval 23. sept. Prel nekaj dnevi je pristala pri Jaegali finska ribiška ladja, na kateri se je pripeljalo 120 Fincev iz TJurasa in Kakkisa. Med njimi je bil tudi finski poročnik Pentti Korpaela, ki se mu je posrečilo zbežati iz viberškega taborišča. Korpaela je izjavil nemško-estonskim oblastem :
»Pred dokončnim podpisom mirovnih pogojev v Moskvi so pripeljali vse v tem taborišču nahajajoče se podčastnike in častnike v neko jetnišnico ter jih zaprli
v samice. Deloma so jih ukJenili. Naslednjega dne so nas hoteli prepeljati v Leningrad. Na pot? na kolodvor se nam je nekaterim posrečilo, da smo zbežali in se skrili na goratem ozemlju pri TJurasu. Zal so boljševiki večino na begu postrelili. V isti n:č- smo zbežali preko Finskega zaliva v Estonijo.«
Stockholm, 23. sept. Kakor piše ■ Stock-holms Tidningen«, se je v severni Finski na sovjetsko povelje že pričel lov na tako zvane »vojne zločince«. Sovjetski zastopniki so izročili finskim oblastem zelo dolge in izčrpne sezname tako zvanih »vojnih zločincev«.
Stockholm, 23. sept. TT javlja, i a je švedska vlada dovolila prebivalcem finskih občin Enomtekls. Munio in Kittilae prihod na švedsko. Begunce bodo prepeljali s splavi čez reko Muonijo ki tvori mejo med švedsko in Finsko. Najprej jih bodo namestili v taboriščih ob nrogi Kareluan. do—Cevretornea. Po vesti TT iz Haparan-de je prispelo do četrtka tiakai že 13 516 finskih beguncev, ki so pripeljali s seboj 5743 glav živine.
Stockh°lm, 23. sept. Na be°ru prel boljševiki ie priplul v šxredsko luko Sundsvall v petek popoldne finskj parnik Kurhala (3500 brt.) s finskimi begunci. Beg je organiziral ravnatelj neke ladjedelnice, ki je bil tudi sam na krevu ladje.
Leteče topništvo napada padalce
22. sept. (PR. Vojni poročevalec Kari Heinz Holzhausen.) Ko se je sonce kot rdeča krogla spuščalo- za gozlove, so pribrze-la prva letala na letališča. Vračala so se kot včeraj zopet nazaj po izvršeni nalogi — borbi proti angloameriškim padalskim četam pri Nijmegenu. Imela so nalogo, da še v kali zaduše ojačene operacije sovražnika in na novo izkicane edinice.
Letala so v nizkem p:letu obstreljevala sovražnikova pristajanja in pehoto, ki se je zbirala med tovornimi jadralnimi letali. V strnjeni * formaciji so se navpično spustila na travnike in gozdove in obstreljevala jadralna letala. Sipala so svoj ognjeni dež na zaboje z orežjem in municijo ter na začudene sovražnike. Zakaj presenečenje jim je uspelo, nasprotnik še ni pripravni svojega protiletalskega topništva. V teh urah so ravnali napadajoči letalci bliskovito. Mnogo oči je gledalo iz oblačnega neba in iskalo nasprotnika. S topniškim ognjem so zasipali letalci manjše skupine po 250 do 300 mož. ki niso imele več časa, da bi se poskrili. Pet majhnih tankov, ki so pravkar pridrlrali iz zadralnih letal, je v nekaj minutah že gorelo. Drugi so se naglo bližali bližnjemu gozdu, ki je pred-
stavljal vse naokrog edino zatočišče. Kazalo je, da so Angloameričani panično pustili vse na cedilu in bežali v ta gozd. Zato so ga i:emški letalci napadli s svojimi salvami in prizadejali v njem skrivajočim se nasprotnikom huile izgube.
Protiletalsko topništvo, ki se je sedaj postavilo ob robu gozda, je sicer pričelo obstreljevati nemška letala, teda takoj jih je napadel neki Focke-VVulff. Trije topovi so bili zadeti v polno, pa tudi ostali so opustili ogenj, ko so jih pričeli nemški letalci obstreljevati.
Uspelo presenečenje sovražnika se je pokazalo tudi v razveseljivo majhnih izgubah nemških letal, čeprav je nevarnost pri napadih v nizkem poletu posebno velika, ker ščiti sovražnik svoje postojanke običajno z vsem mogočim protiletalskim topništvom, so nemški letalci navdušeni, kadar morejo leteti v višini drevesnih vrhov ali tik nad zemljo, ker jim strmoglavni let poveča brzino, ki jo znajo potem dobro uporabiti.
Tudi lovci, ki so leteli visoko, 90 Izpraznili vse svoje naboje, še oni so se spustili na padalske čete ter so se za nemškimi borbenimi letali spustili navzdol ter silo-
Ljubljana. 24. sept. Počasi, skoraj neopazno, je prišla jesen.
Pri vsakem koraku nas na to opozarjata narava in vreme. Ze v mestu, še bolj pa V
njegovi okolici postaja vsak dan očitneje, da življenje zamira in da se priroda pripravlja k počitku.
Medtem ko je bilo pozno poletje nenavadno toplo in sončno, da 50 imeli kopalci
svojo pravo sezono, se je ozračje zadnjih dni toliko ohladilo, da je
kopanje za letos pri kraju. Spreho 1   ob naših vedah   nas o  tem prepriča. Ljudsko kopališči ob Ljubljanici je tudi ob lepem sončnem vremenu skoraj
brez obiskovalcev. Tudi ob Gruberjevem prekopu že več dni ni videti mladine, ki je vse poletje oživljala brejr^ve oh va H Najbolj vneti ljubitelji senčnih in zračnih kopeli se zdaj ob lepih dneh shajaj o na Ljubljanici, kjer balincanje in igranje odbojke še nista zamrla. Pa tudi tem je po vsej verjetnosti letos usojena le z? kratka doba za njihovo zabavo in razve lrilo ob pojemajoči meči  sončnih žarkov.
Jesen se očituje tudi ob pogledu na naša
polja.
Spravilo letine gre naglo h kraju.
Krompir je menda že povsed izkopan m bo v bližnjih dneh. kolikor še ni, 2e v zimskih  shrambah.   V   kratkem  pride na
vrsto žetev ajde, nakar bodo kmetje diu-gega za drugim popravili -K pozne iesen-ske pridelke.
Usmrtitev Camsa
brez pravne podlage
Milan, 23. sept. V vodilnih fašističnih krogih je zbudila veliko ogorčenje vest o usmrtitvi rimskega policijskega šefa Caru-sa, ki ga je obsodilo posebno sodišče Bono-mijeve vlade. Usmrtitev je bila izvršena v Portu Bravetta v bližini Rima. Bivši prestolonaslednik Umberto je odbil prošnjo za pomilostitev. Fašistični italijanski tisk zahteva povračilne ukrepe. Usmrtitev Caru-sa je brez vsake pravne podlage, pišejo fašistični listi. V listu »Regime Fascista« zahteva Farinacci takojšnje protiukrepe, če usmrtijo danes v Rimu, pravi Farinacci, kakšnega fašista zaradi zvestobe v preteklosti, mora ista usoda doleteti komuniste in pristaše Badoglija v severni Italiji. Fašistični radio je ponovno svaril Rim pred maščevanji in je napovedal takojšnje protiukrepe, besedam pa morajo vedno slediti dejanja.
Zavezniška nadzorstvena komisija v Rimu
Milan, 23. sept. Kakor javljajo iz ameriškega vira, se je sestala v Rimu pod predsedstvom zastopnika Sovjetske zveze generala Vasiljeva medzavezniška nadzorna komisija za Italijo.
Ameriški fccmbni&i nad Švico
Bern, 23. sept. Ameriški bombnik, ki je priletel 22. septembra ob 13.26 nad področje Bodenskega jezera, je pristal ob 13.38 v Aitenrheinu. Drugi ameriški bombnik, ki
je priletel ob 13.32 v bližini prelaza Silret-ta nad švicarsko ozemlje, je moral pristati
v Dubendorfu.
E oijsev^zac" ja Frasscije
Ženeva, 23. sept. Ženevski komunistični list - La Voix Ouvriere« piše o političnem položaju v Franciji, da je obljubila začasna francoska vlada pod pritiskom odporniškega gibanja, da bo nacionalizirala najvažnejše industrije in banke. Makijevci so odločeni, da tudi s silo uveljavijo svoje zahteve. Postajajo že nepotrpežljivi, ker osrednje
politične oblasti ne izvajajo dovolj naglo obljubljenih reform.
Aretacija Srans&slcega književnika
Stockholm, 23. sept. Kakor javlja »Goe-teborgs Morgenposten« iz Pariza, so zaprli kot »sodelavca« znanega francoskega pesnika Pierra Benoita, člana francoske akademije .
K*i predvajajo kineiMfonrafi
Tednik; Tudi pojedrlstvo je v NemčMi v znamenju totalne mobilizaciie; bab ca in vnuk delata na polju ramo cb rami, do-čim sedemdesetletni gospodar orje. Celotni nemški film?tki balet je zapo-len v ob -rožcva'ni industriji. Odlikovanje z slu/.nih mornarjev. Zapadno boj:šče Dvaindvajsetletni letalski nadporočnik Hartma n je prejel k 300-ti zmagi iz Fiihr.re ;h rok najvišje nemško vojaško oblikovanj \ Poulični boji  v Var=avi. Vzhodno bo;.."-čD.
Kino Matica: »Klic dolžnosti«. Zdiavni-ški film. V gavni vlogi Rudolf For>t3r.
Kino Sloga: »Moj ljubi Avgnšiin-«. Filmska komedija. V glavnih vlogah: Paul Horbiger in Maria Andcr2a>t
Kino Union: »Na svidenje Frarč ška!« Drama. Nastopajo: Hans Sohnker. Mari-anne Hoppe.
Kino Moste: »Nedolžna grešnica«. Kmečka burka. V glavnih vlogah :Joe Stockel in Elise Aubinger.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK. 25. SEPTEMBRA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10—9.00 Jutranji pozdrav, vmes 7.30—7.40 Poročila v slovenščini 9.00—9.10 Poročila v nemščini 12.00—12.30 Opoldanski koncert 12.30 do 12.50 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 12.50—14.00 Salonski or-
vito zaključili letalske napade tega dne. Za njimi so ostali le kadeči se trupi jadralnih letal, razbite priprave in poškodovano orožje. Kako je izgledalo pri četah v gozdu, sn je kaj lahko predstavljati.
Sovražnik je imel znova težke izgube, ki jih je skušal izravnati z množestveno uporabo in nadaljnjimi ojaftenji svojih na južnem Nizozemskem borečih se edinic. Kako težke so bile izgube čet, ki so 17. septembra pri Bredi in Arnhemu prve odskočile, nam pričajo ogromna ojačenja, ki so napravila prt Nijmegenu drugo težišče sovražnikovih operacij. Z njimi hočejo- nasprotniki odvrniti pozornost nemškega vodstva ter ga prisiliti, da bi izvedlo več ločenih protiukrepov. »Leteče topništvo« — nemška borbena letala — pa opravljajo tuđi tu svojo bliskovito delo in pomagajo, da je za Angloameričane njihovo podjetje dovolj drago.
Prt'h'stno jesensko obleiio si nadevajo tmU naši gozdovi.
I*ogled nanje je čaroben. Barve vseh odtenkov se prelivajo druga v drugo. GozdO-
vi pa ne privabljajo ljudi Rimo s srv^^ lepoto, temveč tudi s svojim bogastvom,
ki^ ga do zadnjega časa nismo znali prav ceniti.  Drva  in  po2x1 ni  sadeži  so zdaj za
marsikoga, ki prej ni znal vrednotiti len dobrin, neprecenljivi. Redkokje v bližini mesta še dajdeš neočiščeno gezdno pire tslo,
Vsaka  suha veja  in vsak smrekov . sta sproti pobrana, da je pri hiši kaj kurjave. Tudi gobe. za katere se je pr.iv z.Lij
pričela sezona, so menda vsak dan sproti pobrane, tako da jih tisti, ki ne pozna krajev, kjer iastejo, zastonj iščejo. V bližnjih dneh se bo začelo tudi nabiranj3 kostanja, za katerega bo zlasti med mladiu> veliko zanimanje.
Današnja prva jesenska nedelja
je bila jesenska ne samo po koledarju, temveč tudi P° vremenu. Deževalo je, za kratek čas je posijalo sonce, večino dne pa je   bilo  nebo  prepreženo  z  obla«i. Kljub
temu je bilo v mestu ves dan živahno, še posebno v opoldanskih urah v mestnem središču in na promena.li, kjer so se ljudje sprehajali ob zvokih godbe, rtazen jutranjega manifestacijskepra zborovanja v Uniona. kjer je bila proslavljena oble'.niea prevzema slovenske oblasti, je dan m lil b:ez pcsebniii dogodkov.
kester vodi A. Dermelj 14.00—14.10 Toro-čila v nemščini 14.10—15.00 Vsakemu nekaj 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.30 Prenos osredi t nemškega sporeda: Pisano polje, daj . . t-ne volje 1S.30—18.45 šegave besede: An-doljšek Janez: Ribniška zgodba 18.45—19.00 Poročila v slovenščini 19.00—21.00 Prenoa iz velike unionske dvorane: 1. simfonični koncert ojačenega radijskega orkestra, vodi D. M. Sijanec: 1. Ueethoven: Coriolan, uvertura; 2. feorodin: II. simfonija v h-mo-lu; 3. VVagner: Bacanal iz opere »Tiii.n-hiiuser«; 4. Dvorak: V naravi, op. 91. uvertura; 5. Lajovic: Jesenska pesem; 6. Grieg: V jeseni, uvertura, vmes 20.00—20.15: Poročila v nemščini 21.00—22.00 č'esa za kra-sotico mož ne stori! 22.00—22.15 Poročila v nemščini in napoved sporeda 22.15 -23.00 Glasba, glasba, glasba 23.00 — 24.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda.
Csefssie novke
Te dni je praznoval 251etnico, kar je začel svojo urnem\Ško karijero, eden n j-marljivejših in najbolj priljubi jenih solistov ljubljanske opere Veko«dav Jan^o. — Poročila sta se v cerkvi Marijine^ njei\ia g. Cokclj Bogomir ml. in gdč. M*-rija Kočcvar. — V stolnici pu g. Stojan g k -tek, referent aktivne pffopag] n_le   in ;dč.
Marija Rojko. zaščitna sestra, — Promoviran je bil za doktorja teologije mons, J<>;e
Jagodic, škof. k. nclcr v Ljubljani. — Na filozofski fakulteti ljub'janske univ. z o diolomiral iz 25. znanstvene skupine in iz
sociologije g. katenet Josip PrcmroT. —
Te dni prii/.nuje T51etnico ugledni Indijanski    meščan   in   trgovec   FC-   Matej Orehek.
Krepld ljubljanski korenini tudi mi k lepemu življenjskemu jubileju iskreno tehtamo.
Objava
Starši,  Id so v dvomu,  ali  naj svojepra
otroka vpišejo v srednjo ali strokovno šolo, ali naj ga rajši dajcfcv uk h kakemu obrtniku ali pa v kako <trugo zaposlitev, naj tega pripeljejo na brezplačno preizkušnjo njegovih sposobnosti na Pokrajinsko poklicno svetovalnico na Aškerčevi cesti 26 II (v poslopju šolske poliklinike), kjer dobe tudi vsa ostala pojasnila in navodila te vrste. Preizkušnje se vršo samo dopoldne.
Davčna potrdila v svrho odmere Šolnine, Osebe, ki bodo potrebovale davčna potrdila ob vpisu svojih otrok v šolo, naj takoj prosijo pri davčni upravi za izstavitev potrdil, ker se bo vpisovanje gačelo že v začetku oktobra. Da ne bo zadnje dni pred vpisovanjem nepotrebnega navala, prerivanja in čakanja, naj nihče ne odlaša z vložitvijo prošnje, temveč naj vsakdo po možnosti vloži prošnjo vsaj do 27. septembra. Obrazci prošenj se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu 5 II, soba 7.
MALI OGl " "!!
ELEKTRIČNI KOMPRESOR 1/50 HP, v
najboljšem stanju, in zdravniško tehtnico zaJ dojenčke, do 11 kg. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Slov. naroda« pod   Priložnost«. N-102-I
GOSPODIcNO, ki bi pomagala pri gospodinjstvu, k dvema 10—14 letnima otrokoma, sprejmem. Hrana in 600 lir. Naslov v ogl. odd. ^ Slov. naroda«.
Nepričakovano nas je zapustila naša nadvse ljubljena žena, mama, sestra, stara mama in ta-
«
šča, gospa
Franfa Malahov§ky
Ljubljeno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v torek, 26. t. m. ob 16. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 25. IX. 1944.
Globoko žalujoči: RUDOLF, soprog;  MARICA in HILDA por. PROSENOVA, hčerki;  inž. RUDL   sin   in rodbine PROSEN, MLAKAR, PODPAC
J
i
1
\
Sfcv. 3S
»SLOVENSKI   N AR O D«, ponedeljek, 25. septembra 1911
Stran 3
zreli?
Slovenci smo se doklej smatrali za 12-~ redno zrel narod in smo  zlasti  na ostale južno-sIovan>ke narode gledali zviška kot na nekako manj zrela ljudstva. Po=cbn-J zastran politike smo si ustvarjali, da smo politično nad vse zreli in nadarjeni in menda res ni naroda, kjer bi se že sleherni postopač smatral za rojenega politika in političnega vsevedeža ter uganjal doma, na ulici in pri delu »visoko« politiko, kot to vsakodnevno gledamo pri slovenskem narodu. Vojna nas tudi v tem pogledu ni iz-pametova'a in izučila, temveč baš nasprotno: slovenske »visoko politikujoee« mase so se še bolj poneumnile in v svoji bedasti zaverovanosti v sebe same in svoj nekak preroški politični dar drve iz skrajnosti v skrajno-t brez slehernih političnih načel. Te mase pa nikakor ne vidijo pred seboj prepada, v katerega bodo pri tem svojem blaznem in nepreračunljivem d:ru zdaj zdaj padJe.
Vojna je vzela široki slovenski javnosti slehe.no razsodnost in uvidevnosti Priznati mor::mo. daairnvno to ne daje kaj U pega izpričevala slovenskemu narodu, da smo se zadnja leta izkazali kot m j manj zrel narr>d. v katerem sleherni posameznik ne predstavlja človeškega bit a z umom in lastno voljo, temveč zgolj brezdušno, brezvoljno in brezumno bitje.
Ne bomo navajali sto*in m stotin primerov, ki opravičujejo takšno naše gl-danj3 Jn ocenjevanje politične zre' »-ti s\>-venskih
ljudskih mnnž/.c. saj ta dejstva so ze preveč splošno znetn i:   Ustavimo 5e ^oIJ na
poslecinicm primeru, da vi.l'mo keko otročje dojemljiv Ja slovenski c'ovek ;n to celo
človek, ki so smatra ideološko 7a ustaljenega m trdno prekaljenega v svoji
že za .še tako re-nici in ideji, za k-viero se bori ;n v k t*- ro vcnr'e naspnotujoci besedi, prihajaj.«: i  iz tisi člov£.ka. ki ga je ta
Sovak nekoč morebiti šte' v svoj tabor. Tako je te dni govoril po londonskem radiu dr. Kuhar, se navduševal za tolovaje, jih opravičeval in kajpak napadal domobrane^. Popolnoma vseeno je. ali je res govoril dr. Kuhar rili pa ?o komunisti v svoji želji za razkroj domobranstva ztrolj izrabi!-; njegovo ime za ta kolikanj zaželeni razkroj, glavno je. da je slovenski človek s
svojo : smetano« na čelu pazljivo prisluhnil in slepo poveroval lažnivi besedi iz tujine in so pustil zavesti v preplah. In ta preplah se ni polotil širokih ljudskih množic, temveč baš tište slovenske politično tolikanj »zrel e« inteligence, ki bi se ra-
da šla voditelje naroda! Pri tem pa ti >in-telig-enti« niso prav nič vprašali, ali so besede tega dr. Kuharja resnične, ali odgovarjajo dejstvom, ali je položaj zares tak in ali ni narekovala te besede temu *ir. Kuharju morebiti nepoučenost, ali. kar je še bolj verjetno, ali ni nemara grovoril pod pritiskom komunističnih izdajalcev ali tujih velesil, ki jim trenutno godi takšna politika.
Naš slovenski človek se na vse to ni prav nič oziral. On nima svoje lastne pameti in razsodnosti, nima svojega lastnega trdno zakoreninjenega prepričanja. Zanj velja ena sama beseda iz tujine več kot vsi dokazi in vse izkušnje, ki jih je deloma celo doživljal na lastnem telesu. »Dr. Kuhar je rekel in potlej bo to tako« — to je politična zrelost našega naroda. Se vedno nismo niti toliko zreli, da bi se zavedali, da mora naša politična smer rasti iz nas samih in iz potreb našega naroda. Ne zavedamo se, da tuje sile niso bile vodile nikoli po itike. ki bi bila preračunana na koristi " slovenskega naroda, ampak so njih politiko vodili vsekdar zgolj njih lastni trenutni interesi, narekovani navadno po docela nam tujih in nepomembnih vidikih. Do tega spoznanja naš slovenski človek po vseh bridkih in s tolikimi krvnimi žrtvami plačanih izkušnjah še ni prišel in izgleda, da tudi tako kmalu še ne bo pričel! Dokler pa naš narod, in to zlasti njegova inteligenca, ne bo prišel do spoznanja, da mora kreniti na pot, ki jo narekujejo zprolj življenjske "potrebe slovenske g: a. naroda, pot, s katere veje vse žitje in bitje
slovenskoga naroda, pot. ki je tesno povezana na zgolj s slovcnsKo grudo in nepokvarjeno ljudsko dušo, in dokler se naš na-red slepo vdinja in veruje zapeljivim n lažnivim besedam Iz tujine, tako dolgo ni
politično zrel in ga ho tepla usoda, ki jo vljajo vsi narodi, ki se ne zavedajo svoje lastne moči in svojega poslanstva v veliki družini narodov.
(Iz gladila slovenskih narodnih straž »Mi gremo naprej«, št. 25.)
V zaklonišča najmlajši odstopijo sedeže s&rejšim, zdravi bolnikom in moški žonain. saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoji?!
Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. A ko imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno fctcpati. JPitno vodo menjati vsak dan!
Rtsfir tca katastrofa kst posledica tragične dediščine Karla 15. ina nfegove židovske pff-Hežialce Helene Lispescu
Rumunski delegaciji, ki je skoraj dva tedna čakala v kremeljskih predsobah za sporočilo sovjetskih mirovnih pogojev, je načeioval rumunski princ Barbu Stiroev, ki poteka od ene najbogatejših bojarskih družin v Rumuniji. Sedaj šele so prodrle v javnost vesti o nedostojni vlogi, ki jo je igral princ Stiroev v rumunskem političnem ži\ ljenju. Bil je nekoč dvorni minister umrlega rumunskega kralja Ferdinanda. Svoj čas je vedel vsak bukareški otrok, da niso njegovi odnosi do kraljice Marije službenega značaja. Princ Stirbev je bil ona oseba, ki je umela izkoristiti konflikt takratnega prestolonaslednika Karia z njegovo materjo za svoje osebne koristi. Tudi je precej prispeval k temu, da je moral Karel iz dežele in da je po izpremembi ustave izgubil pravico prestolonasledstva. Pri tem intrigantskem poslu je bil princu Stirbeyu zelo dobrodošel škandal s Karlovo židovsko priležnico H. Lupescu. Ko je narodne zaranistična vlada, ki ji je načeioval kmečki voditelj Julij Maniu, pozvala v juniju 1930 Karla nazaj in mu vrnila pravico do krone, ni preostalo princu Stirbevu drugega, ko da se preseli v London. Njegova vrnitev je bila mogoča šele po političnem preokretu. Odtlej pa je nenehno tkal svoje tajne niti, ki so vodile do njegovih prijateljev v vrstah visokega britanskega plemstva.
Tako se je zgodilo, da je imel v letošnjem februarju princ Stirbev v svojem žepu vsa kraljeva pooblastila, ki so mu dajala polno-moCje, da naveže z Anglijo stike zaradi sklenitve posebnega rumunskega miru. Princ Stirbev se je podal preko Ankare v Kairo, ni pa mogel že v naprej računati z indiskrecijo britanske poročevalske službe, ki je takoj pograbila priliko in pričela na-migavati skrivnostne namene njegovega potovanja.
Ta namigovanja niso ostala brez odmevov v vodilnih rumunskih političnih krogih. Maršal Antonescu se je takoj oglasil pri kralju Mihaelu in zahteval od njega točnega pojasnila. Toda kralj Mihael je dal maršalu Antonescu častno besedo, da ni na vseh teh britanskih odkritjih niti trohice resnice in da spadajo te vesti v kompleks živčne vojne, s čemer bi zavezniki vadi za-
sejali v Rumuniji nejevoljo, negotovost in nemir. Na tej osnovi je objavila uradna bu-kareška agencija Rador dne 16. marca posebno ugotovitev rumunske vlade, ki je označevala vse govorice v zvezi z »zasebnim potovanjem« princa Stirbeva v inozemstvo kot zlonamerno obrekovanje. Princ Stirbev pa je po svojem prihodu v Kairo lahko že po prvih stikih z britanskimi predstavniki navajal ime novega rumunskega ministrskega predsednika, armadne-ga poveljnika generala Sanatescuia, ki je bil prej več let vojaški ataše pri rumunskem poslaništvu v Londonu.
Sporedno pa je potekala akcija J. Ma-niuja. V njegovih kanalih so se pojavile razne osebnosti, med drugimi bivši zunanji minister in svoječasni rumunski poslanik v Moskvi grof Gafencu, ki se je naselil v Švici. Razen tega tudi dr. Beneš. Prepisa dveh pisem, ki ju je dr. Beneš poslal preko Gafenca Maniu ju, sta krožila v Bukarešti v precej širokem krogu prijateljev bivšega narodno zaranističnega voditelja. Ti krogi so upali na okrepitev opozicije proti maršalu Antonescu. Kakor zatrjujeta ti pismi, je Sovjetska zveza domnevno zagotovila dr. Benešu, da ne želi vmešavanja v rumunsko notranjo politiko. Dr. Beneš je dodal še svoje mnenje, da je napočil za rumunsko opozicijo poslednji trenutek, da dejansko pokaže svojo pripravljenost povojnega sodelovanja z za-padnimi velesilami, prav tako tudi s Sovjetsko zvezo.
Toda po Mihaelovem izdajstvu so se stvari zasukale popolnoma drugače. Računi kralja Mihaela in njegovih svetovalcev so bili temeljito prekrižani. Rumunija plačuje težke račune za svoje izdajstvo.
Sedanji dogodki v Rumuniji so nedvomno usodno seme Karlove politike, ki je o njej napisal poučne informacije znani nemški publicist L. Hillenbrandt, ki jih zaradi dobre informiranosti objavljamo v celoti:
Dogodki v Bukarešti so ž*opet vzvalovali in posvežili spomin na spletke in bojazljivost, zločinstvo in egoizem, ki smo o njem menili, da je že pozabljen iz nesrečne dobe Karlove   in   Lupescujeve.  Ko  je  Karel II.
zapustil leta 1940. Rumunijo s svojo ži-
f dovsko ljubico, si je vsa dežela oddahnila. I Vsi upi so bili stavljeni v mladega kralja j Mihaela. Toda kakor njegov oče, tako je » sedaj tudi on povzročil rumunskemu naro-] du nesrečo in sramoto. Neka čisto tanka j višja plast, bukareški dvor in vse. kar se i je sončilo v njegovi milosti, so si stalno "pri-{ zadevali, da bi premaknili rumunsko orU j entacijo, ki ji je dana že po naravi. Name-stu tega. da bi Rumunija iskala Nemčijo, j svojega velikega soseda, je menil bukareški dvor, da bo lahko našel svoj blagor ob Seini ali ob Temzi. Toda najusodneje se je pokazalo to prizadevanje v letih, ko so se razpredie v Bukarešti najrazličnejše intrige pod vlado Karla II. in gospe H. Lupescu.
Karel II. je bil še prestolonaslednik, ko je zaigral glavno vlogo v raznih škandalih bukareške družbe. Prva njegova pustolovščina je biia moiganatična poroka z Zizi Lainbrino, ki pa je trajala le nekaj mesecev, ker je Karlov oče odredil ločitev in ker je poslal ljubezensko vzburkanega prestolonaslednika za nekaj časa na neki grad. Toda vse to je ostalo brez vpliva, čim se je znašel prestolonaslednik na svobodi, je srečal v Bukarešti Židinjo Heleno Lupescu, ki si je vtepla v glavo, da se mora na vsak način s preriniti navzgor«. 2e pred tem je storila precejšen korak naprej. Njena babica in njen ded sta živela še v vzhodnem Getu. Njen oče se je dokopal v Bukarešti do denarja in blagostanja, kar je Heleni Lupescu omogočilo poroko z nadporočni-kom Tampeanujem.
Ko je Helena Lupescu spoznala rumunskega prestolonaslednika, je bila ravno v ločitvi s Tamoeanujem. Karel je z vsemi
sredstvi pospešil ločitveni proces. Zopet &o
se ponovili prepiri med očetom in sinom,
ki naj bi se končali s tem, da je bil Karel primoran poročiti se z grrško princeso Hc-
leno. Ta poroka, ki je bila od vsega začetka nesrečna, ker ni hotel Karel opustiti svojega razmerja s Krlcno Lupescu,
predstavlja pesebno poglavje in ima zelo malo kraljevskega. Nesoglasja in prepiri v
rumunski kraljevski rodbini so zavzemali zaradi Karlove ljubice vse ostrejše oblike.
Končno se je moral Karel odpovedati prestolu v prid svojemu sinu Mihaelu. Karel je odpotoval s svojo ljubico v Pariz, kjer
je uganjal zaljubljeni kralj različne neumnosti. VSi pariški časniki so se trgali za to,
da bi objavili čim več celostranskih in s slikami opremljenih reportaž iz Karlovega
intimnega ljubezenskega življenja.
Med tem pa je Rumunija doživljala hude neprilike. Za nedoraslega kralja Mihaela je bil postavljen poseben regentski svet, dejanske pa je vladala Karlova mati kraljica Marija. Rumunski kmet je doživljal hudo gorje, gospodarstvo je zmerom bolj propadalo. Edino, kar je cvetelo, je bilo strankarsko razračunavanje. Ko ni bilo več mogoče tako naprej, je bila sprožena nesrečna misel, pozvati Karla na prestol. Karel je bil za to takoj pripravljen, tudi ko mu je bil stavljen pogoj, da ne sme Helena Lupescu več prestopiti rumunske meje in da se sam mora pobotati z grško princeso Heleno, njegovo zakonito ženo. Karel je obljubil, da se bo poboljšal, v resnici pa je mislil popolnoma drugače. Ni dolgo trajalo, ko se je Židinja vrnila v Bukarešto in prepiri na kraljevem dveru so se znova pričeli. Končno je sledila ločitev Karlovega zakona.
Načrtov in aktivnosti ni bilo pogrešati pri Karlu. Toda kar je na eni strani storil dobrega, to je na drugi strani pokvaril s svojo nezmernostjo in nezanesljivostjo. Kralj je stavil Heleni Lupescu na razpolago posebno vilo v Bukarešti.. Kakor Pom-padourka v Franciji, tako je vladala Helena Lupescu v Rumuniji. Karel je bil popolnoma pod njenim vplivom. Več kakor nasveti nekaterih poštenih politikov so zalegle pri kralju želje njegove ljubice. Sicer se je Helena Lupescu prizadevala, da bi ne igrala nobene vloge v široki javnosti. Bila je tako rafinirana in pretkana, da je uveljavljala svojo voljo na zunaj po svojih prijateljih. Politika je ni niti najmanj zanimala. Dejansko pa je imela svoje prste pri vseh političnih spletkarijah. V njeni vili so bili ministri imenovani in odstavljeni, že davno je dokazano, da je bil umor znanega rumunskega narodnega borca ter ustanovitelja železne garde Codreana delo Helene Lupescu.
čudovita je bila okolica, ki je obdajala kraljevo ljubico. Njena knjižnica je bila zbiralnica slabih, nič vrednih francoskih in angleških romanov. Tudi »nemške knjige« so bile v njeni knjižnici, toda le takšne, katerih .naslovi so nosili židovska imena. In tako je bilo v vseh sobah Helene Lupescu. Vsepovsod kič in kamuflirana površina, brez nadiha resnice in okusa.
Po oni znameniti noči na 6. september, ko se je Karel odpovedal prestolu, so našli v sobanah Helene Lupescu okoli 100 praznih etuijev, kjer so bile shranjene dragocenosti. Vsebino teh etuijev cenijo na vrednost najmanj 700 milijonov lejev. Velika omara za srebro je bila popolnoma' prazna. Več velikih kovčkov je bilo potrebnih, da so lahko odpeljali vse dragocenosti. Ko je kralj s svojo ljubico prestopil rumunsko mejo, je vedel, da ima dovolj, da bo lahko zunaj  »v velikem svetu« nadaljeval svoje
razsipno življenje, kajti že dolgo pred tem so šla velika nakazila v inozemstvo. Rumunski narod pa je prepustil usodi.
Tako je doživel Karel neslaven konec svoje vlade, kakor je bil tudi njen pričetek. Karel je odbil rumunski narod od sebe. Po vseh mestih in vaseh so nastali v onih usodnih dneh leta 1940. nemiri in unori.
i V Bukarešti je vrelo. V tem trenutku Je I pozval Karel generala Antoneseuja, ki ga je bil še nekaj tednov pred tem pregnal
kot upornika*, v svojo palačo. Antonescu f je zvesto in neustrašeno izpolnjeval nalogo, ki si jo je bil postavil v septembru 1040. Pri tem je gradil nn zvestobo mlađega kralja. Toda Mihael ga je izd&L
meriški it
Gangsterski cdre^i za teroriziranje lastnikov sn nane-
SSeacev kSK&urerčis'li listov — Hearstcvi list} dosledno
zastopafa nazadnjaške smeri ameriške politike
9
Med ameriške plutokratske družine, ki imajo vse svoje milijonsko premoženje naloženo v časopisnih podjetjih, spada familija Mac Cormicka. V rokah te družine sta, najbolj razširjena ameriška dnevnika »Cbi-cago Tribune,< in »New York Dai".y News«, ki ima med vsemi ameriškimi list: največjo naklado. Cormicki ^o tudi lastniki »Wu-shington Heraida«. Vsi trije tisti so ure e-vani v skrajno kon-ervcKivnem duhu in je njihov lastnik Mac Cormick tako »priljubljen«, kljub milijonskim nakladam svodih listov, da >e mora voziti   med uie^nlštvi
svojih listov in domom vedno v oklopnim avtomobilu. K tej »priljubljenosti« mu je
v veliki meri pripomogel smrtni sovražnik, in največji   konkurent  v   izdajanju listov
Hearst. ki je organiziral posebne gangsterske odrede za tri-n-izUanje lastnikov, urednikov, upravnikov in produ jnlcev ko- ku-
rcnčrJh listov. Delniška glavnica »Chi^ago Tribune« zna<a 200.000 do'.arjcv razdeljenih na 2000 ds-lnic po 100 dolarjev. Boizni
tečaj vs:Jce delnice pa presega 30.003 dolarjev. »Chicago Tribune« no?j s.ponorom
nasiv, da je najbolj nazadnjaški činovnik Zećinjcnih držav. Slovi po zlonamernem prikrojevanju zunanjepolitičnih ve?ti in je
bU teiko v prvi. kakor v drugi svetovni vojni med najbolj gl^nimi vojnimi hujskači.
Druga ameriška plutokratska familija, ki si je pridobila s tiskom mesto med 60 n J-boij bogatimi ameriškimi družinami, so Curtis Boki. V svojih rokah so združili predvsem podeželske dnevnike -in tednike, namenjene ameriškim farmerjem. Sedež Curtisov je Filadelfija, kjer imajo kar s?-dem vodilnih dnevnikov in pa revijo »Standard Ewening Po^t« z večmilijonsko naklado.
Tretja plutokratska družina, ki neposredno obvlada velik del ameriškega dnevnega tiska, so He&rstovci. Ustanovitelj Hearslo-vega koncerna časopi<n:h podjetij je bil senator George Hearst, ki je zbral svoj kapital v bakrenih rudnikih. Prav tako ima še danes njegov sin VViiliam Rando!ph Hesrrst naloženo večino svojega kapitala v ameriških in perujskih bakrenih rudnikih. V rokah Randolpha Hearsta je danes nekaj stotin ameriških listov, ki pišejo po čisto njegovih osebnih navodilih in poslovnih interesih. Z v<>dečimi plutokratskimi krogi je zvezan preko največjih ameriških bank, kjer je globoko zadolžen s hipotekami na svojih listih in tiskarnah. Zato posluša ves njegov tisk slepo navodila p.uto-kratov in brani njihove koristi in stališče na žive in mrtve pred ameriško javnostjo. Hearst jo tudi lastnik 12 radijskih oddajnih postaj, v sklopu Hearstovega časopisnega koncerna je nekaj sto listov, 200 tipkam in
Ihelms hev
Oldcnburg
Bremen*
teppen°Kfc?penbq ingen
heinei)5nabrGck
Paderborr
onđmrn
nejeveri
fOjtende    Anvers . i ^
Gand^-V ,t» 1 "Vise'
ko\£ Bruselj ^-t-ic^Aahen
ćcholT
Wesel
•.^ochum Warb^ uisburg
5iejen kBonn Marburg
!=rr,f;r£
Dinant    M. e?rum
r:vcT / i Wirt;c
cul
ChaumonT
^ Mulhausen_ Vesoulo Belfort© j D"ion Montbelfardo
L ;      Besanccm ? ŠVICA
enz
Frankfurt
o
Mašnz
tri novinarske poročevalske age rije. Med drugim izdaja magacin »American We kly« z naiclado petih milijonov izvodov, katero prikladajo vsem nedcij-kim ševi:kam II ir-stovih dnevnikov. Računajo, da čita povprečno dnevno Hearstove Iste in n cine 10 milijonov Američanov. Ke.-.stivi listi dosledno zastopajo nazadnjaško, proti-socialno in plubdkrotako smer air..: > e notranje in zunanje politike. Posebno o UoCno pobijajo vsako delavsko in socialno vsiner-
jeno gibanje in se postavljajo po robu; slehernemu poskusu izboljšanja tc dnin prilik širokih ameriških delovnih -1 j. v.
Glavno glasilo unerifikih ropub Lkancev
^Ncw York Tribune« je družine Mills
Reidov. ki vodijo Ust t:iko k: k tr z ht.vr. «» koristi  plutokratske  Oligaft) •■
Svoboda tiska v Zedinjenih d lavah jo či?ti privid, s katerm stopijo 1; ftkoverno
ameriško ljnd tvn p'.ačnni novinarski najemniki   plutoleratov.   Svobod *   t'-^'-a velja
samo  zn   male   in  brezpomembne   iis;te z
ozkim krosom čitateliev. Cim na doseže kateri izmed rmeri.šVh Listov vetjo n klado, že se prične zanj zanima4; plutokracija, ki ne odneha preje, dokler se ric ukloni njenemu vn'ivu in navodilom. List, ki horo ohraniti svojo neodvisnost proti plutokraciji, mora računati s tem, da bo v kratkem
preminu1 in izginil, kakor jc že tolika njegovih prednikov.
Kako sodijo plutokrati o tiskovni svobo-
di in nalogiin tiska, je najbolje povedalo njihovo glavno glasilo »Wai sueet Your-nal«. Napisal je namreč v o-1 cm DERiSd svojih uvodnikov: »Ne moremo razumeti čvekanja nekaterih naših politikov in novinarjev, ki govore in pisarijo, da morajo biti ameriški listi nujno povezani s k >ristmi in potrebami ameriške narodne skupu Takih in sličmh fraz smo ie do crrla siit. Enkrat za vselej je treba pribiti, da časopisna podjetja >rmr» zas:br.;i p Ijctja prav tako, kakor katera koli druge vrste v Zedinienih državah. Kot cisto zasebno podjetje nima časopisno podj le z interesi javnosti nič globljih zvez, kakor tovarna žvečilnih bonbonov ali nalivn h p°res. Časopisna podjetja ^n zasebno lastnina ljudi, ki prodajajo na svo;o odgovornost svoje duševne proizvode, k;kor prodaja svoje proizvode kateri koli drugi podjetnik. Kadar občinstvu pisanle gotovega 1i-t:» ne ugaja, ga lahko odkloni, kakor cćk'anja slabo blago in kupuje bo1.;šc in morda še cenejše na javnem trsu. Urednika in novinarji so z izrjerno lastnikov listov samo zasebni nameščenci, kakor so bančni i niki v bankah, knjigovodje v pisarnah in delavci pri strojih. Zato morajo pisati in delati to. kar jim naroči lastnik časopisnega podjetja. Lastniki listov, ki se teh osnovnih resnic ne zavedajo in prepuščajo svobodno roko svojim urednikom pri i 1 W in pisanju gradiva listov, so slabi gospodarji in škodujejo ustroju ameriške d u-žbe.<< Gk N.
Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
Zavedajte se, da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
Vsak naj čita
ponedeljsko izdajo »Jutra«
ki  prinaša  vedno obilico aktualnega,  poučnega, zanimivega in zabavnega gradiva.
Posamezna številka 1 liro.
Naročajte in širite „SLOVENSKI NAROB"
■ |limilltllllllllllllllllllllllllllllll)iii.4lllllll.llll|||l'l||||l1.«lllltlllllllllli:,l|lll|iiilll.llllUl-IHiH iihuiiiiiiiimii.iimii.iii
Bsssss&rafsci v zasedi
Bele zvezde se pr 7. gaj0 nad Starim gradom.   Duleč   na  vzhodu se  vleče  nad gorami
oranžen trak. Doline- se potapljajo v mračne sence. Ob poteku v Dedrrjm do!u se vzd gu-jejo megle, se širijo, zavijajo hiše :n pobočja v svoj mehki, hladni rla^c Višnja gora se zdi ko kupček drobn:h ikatlj c. V rahlem odsv-tu se ble'č' cerkven: zvon k. k" ie kakor -azclcc na večni uri sto'ctij. Potem na. ko ugasnejo zadnje svetlobe rumenkastih cdsevov za gorenjskimi planinami, zagrne *emiio noč
Po kamen ti pot na Stari rrrad škrpljcjo na-kovani čevlji. Sklonjene postaje s^pihajoeih domobrancev lezejo na\kreber. Kolona se vleče kakor kača pod" ni/kim krive^časrm drevjem. Stražarji ch bunkerfh stoje ko ukovan ; s Thucte jeklen h cev: se zaznavajo na temnem nebu.
Nekje spredaj so zatrzali španski jezdeci. Trije ali štirje zapored. Kolona je ;zain;la v gesto temo. V noč Domobranec na b'oku je znprl vhod. Na vzhodu se je ta čas vzdignila Krna. Obsijala je prostrane košehine na Kuclju n uprla s\o> obraz v majhna, sloboka oku pcbeijenih hiš na Vrhu. Kako krasen razgled se je nudil sem od Prsta ve! Le še košček višnjegor^ega mosta je videti. V hišah pr-ži^ajo m ugašajo luči Rah! zvok harmonike udarjajo na uho kakor daljni odmev
Pod čast n k pripoveduje spremljevalcu: »Tr rdeče napad. Št:ri rdeče prot napad Tri bele: akcija je končana. Pomcč' ne potrebujemo.«
»Dobro! Na sndenje. Srečno pot!« Tlesk
peta se zsjubi v šumu gomazečlh nog. ?vež
veter nalahno preobrača veje. Iz teme prihaja vonj po c:klamah. Svetle jase vabijo \ poletno noč ...
Kolona na tej in na on* strani čis^ne. Vmes 6e Icekcče cvetoča ajda. Fantje vdihavajo njen
vonj in se sklanjajo pod težkim tovorom mune" je in orožja. Kratke sence se love ob meji.
T-sto noč so bili v zasedi najbolj korajžni fantje. Kržka vas je ostala za njimi kakor zelenica v pu>čavj. Tudi hiše ni vdeti izza gostih sadovnjakov. Neskončna plan. prepolna okro-Sih vzpet-n drebnetja grmičevja in osamljenih dreves se pne pred domobranci. Tu bi uzrl inačico, ki b: lovda misi sredi gmajne. Široko smejočn se vozi luna skozi kristalno modro nebo. Zvezde so se skoraj poraz£ub-le.
V novi va&a se je patrola ustavila Vse okrog vas: so se brez povelja postavile straže. Stra-ž:'TJi sc polegli po eencah krajn:h jab'an *n nastavile pa9ce 5um v vasi je pc.tihnil. V hiši sred' vasi so pr.žga'i luč.
»Sveti križ m *Mati božja, S3mo da n:*te rdeči! Tako sem se pa ustraši'a. da vam ne morem povedat.« je s poudarkom vzd hnila stara žena »Bojimo se iih ko hudobe...« Poročnik ie frtel ponr'rievati. Prleten gospodar je vabil pod streho Nekaj domobrancev je posedlo za rv:7.o. Mati ie prnesla ksiega mleka ;n velik hieb kruha Potem se je razvj pogovor
»Zadnje so izropali \so vas. CeTa procesiji rajboljie živine je mukala, ko so jo gnali čez
S', Duh proL Krk Men: so odnesli vso obleko. t\oi-ko so n^kradl pr: drugih še sam ne vem. Pet težkih voz so odpeljali. Tako je že tr: leta. In jutri bo nedelja, pa nmam kaj obleči, da bj šel k maši.« Stara koren na se je skoraj zasolzi'a. Tesen molk se je oklenil navzočih. Potem so spet začeli pogovor.
Zunaj je dluha noč: lum se je prpeljala nad Polževo m bogato razsula svoje bledo srebro. Osojni lazi so se zasvetil" v svetli .bleščavi in pomolili svoje do'ge iztegnjene ježke globoko med 6mrekovje. Položna ra\an je ^rkala sveži zrak. Za hi>o so se začuli koraki. Pritajen ki c ie izzvenel v tisto smer Potem komaj slišno gesro: komandir straže se je pr-b' žal stražarju. Ta se je vzd gnil na komolec jn odložil puško.
»Mraz?«
»Ravno prav. Ne mraz ne vroče. Le tako sumljivo t'ho je   Scer je lepo. ko malo kdaj.
Spominjam se onih večerov f^ntovanja prod vojno. Kako je bilo lepo! Tedaj bi j; ne mogel predstavljati, da bo kdaj tako ko danes-Kdo je misli! tedaj na komuniste!«
Pogovor se nadaljuje, a besede vendar le ne prodrejo srebrnega zraka. V daljavi se zaganja pes. nad Sv Duhom se je utrnila zvezda in padla v neskončnost. Komand-r se je oddaljil Domobranec, k: je pravkar mislil na saoje dekle in na vesele ure m;rn h noči, se je zleknil in uprl pn^ko.
Daleč nekje čez hosto je počil strel. Potem drugi. Nato je bifo spet tiho ko v grobu. Ob dveh so se zamenjale straže.
»Je kaj čutiti?«
»Nič ni slišati! Meni se zdi, da nimajo ko-rajže.«
Novi strazir je razkrenil strojnico :n legel kraj nje. Podprl si je brado s pestjo in motril svetlo planoto. Kakor na dlan; je imel vsako steblo pred seboj. Vsak grm ček mu je bil ko njegov žep. Svečani m:r in tisoč isker po korenin?. Tedaj so na Blatu znregljale stroj-n:ce Razpočila se je mina. Potem pa druga in tretja. In spet strojn'ce.
Stražar se je preva!;l, vzdlcm:l clavo in poslušal. Za trenutek je potihnilo, pa so se spet ogla6'ile puške.
Ta-pum ... Ta-pum .. . kako domače je slikati ta pok mavzariee! A to je daleč. Fant je uprl pogled po košenini, tja proti Sv. Duhu. Mesec se je skril za 6lemenom kozolca, na katerem je šumelo seno. Nekdo si je popravljal ležišče. Potem je zak rikal petelin. Jutro bo. NTekolko je začelo hladiti. Domobranec si je potegnil preko hrbta šotorsko krilo, spodvil rob in se umiril.
Luna na nebu se je Srečavala z behmi oblačk:. ki so se pod:li na vzhod, ko jate golobov. Slemen1 streh v Novi vas: so se nadel z motnim s'jajem. Sence sadovnjakov so se pre-tecnile dalje čez ograde. Iz staj je prihajal žvenket veria: žirna je vstajala
Na vzhodu se je za spoznanje svetlikalo Temna modrina je postajala vse bolj sinja. Nazadnje se je orumenela kakor pozlačen na-d h. Jutro je vstajalo Na zahod jn na jug se je odstiral pogled. Mrak se ie gubil. Po hribih so se zabe'ile vasi in cerkve. Straže so še nepremično ležale pod drevesi in vživale
čisto jutro. Po kozolcih so se zbudili domobranci, si pomeli oči :n se očistili b:K.
Potem je vstala \sa vas. Dekleta so z vilami n košj hodila v hleve Starci so prinašalj sena
Domobranci so se zbrali sredi vasi. Razšli ho se po hišah.
»Kako jc b:lo nocoj vse nvrno! Teko mirno že zlepa nisem spela. Kar sedite. Pri\< J K si po m li volji.« Žena ne *e. kako bi se bolj zahvalMa. Fantje so posedli za m zo, na kat^o so prinašal' zajtrk
»Preveč bo škode, mat:« — se skuša nekdo opravičiti.
»Če raje vidite, da požro komunisti, pa pust te,« tako se je odrezala. Domobrane] so se najedli do sitega. Mlad f; nt je odvezal svojo terbo m začel deiiti domobransko rev jo. Po vseh hišah jo je raznesel. Mlado in staro jo seglo po krasnem branju
Poročn'k je poveljeval zbor.
Domobranci so izvršili svojo nalogo, uvrstil; so se in odšli poln: vtisov prelepe noč: n prijaznih ljudi. Dekleta so jim mahala z robci. Bohotne rože so jih pozdravjale. Nedeljsko jutro je pozdravilo mežikajoče sonce. Golicave so se zablisnie v prvem sv;tu V Vi?nji gori so vabili zvonovi. Tedaj je zadonela krepka pesem:
Marširala, marširala domobranska   garda . ..
Na Starem nradu vihra ceromna slovenska trobojmea. Zlato sonce pozdravlja vračaječo se kolono Pesem se vrsti za pesmijo. Megle se tope v urejajočih žark h. V srcih domobrancev zagor >e večja ljubezen za vse sveto, za kar se bere.   (Slovensko domobranstvo, 4)
6^38
Stran 4
»5 T O v F V s x; T   V A R O D«, ponedeljek, 25. septembra 1944
Stev. 38
Siediti pe&ltiH&tvuf sq pravi \%VQtif ustvarjati
Razgovor si Marice Zobe z urednico Sovo
Čudovito lep je bil tisti večer: luna je nagajivo razlivala svcj srebrn ćar na naš T voli ter istočasno posrebrla naš Rožnik. Pravljična sta se mi zdela v tem svitu Rožn k in Tivoli in večkrat sem postal ob bajerju. v katerem fk
je luna unrvvala svoje hladno lice.
Iz sence, neti - leč cd sni va jočeoa bajerja, so prihajali  ulobok:  vzdih;,  k:  so jih spremljale
sladke besede: »Če veruješ v bodočnost, zaupaj moj:. besedi!« Srčnemu z! vu so sledil: zopet vzdihi, nakar eta se izza nekega deba utrgali dve senci, ki sta se zgub li -\ drevoredu odmirajočih kostanjev. ^
Uživajtfl v čaru zgodnje jesenske noč'! sem m:si:.l sam za sebe. Uživajta mamečo ljubezen ..,
Senci sta se čez čas zopet pojavili. V srebrni gladni sanjajoče vode sem vdel njegov in njen obraz: on se je nagnil do njenih usten ter srebal z njh sladko-grenki ono j . ..
Gozdni hlad. ki je pohajal od Rožnika, je dahnil v snivajočo vodo, da se je glad na nalahno zazibala. Iz srebrn h valčkov se je nepričakovano prikazala majcena Žaba. S spretnim' in gibčnim? nožicam: se je približala bregu ter sedla na velik lapuhov list. In trkrat je zakva-kala. kakor da bi hoteh povedati »vetu: »Tu sem! Kdor želi govoriti z menoj, naj prstopi!«
Saperlot! sem zamrmral. To je samozavest. In nič strahu v glasu te male "zz:vajoče živalce. Le česa si želi? Koga pričakuje? Ta hip je iz gozdne sence neslišno priletela Sova ter eedla kraj lapuhovega ! sta. na katerem se je v zadovoljstvu pozibavala Žabica. Globoko se ji je prlclonila, nakar je s hrešCeč-m glasom spregovorila: »Prihajam po naroč lu gospoda ravnatc'ja. Prepričana sem. mojsterca. da boste take ljubezniva in mi odgovorila na par vprašanj. Vaš odgovor hočem objaviti v našem uglednem listu. Kratek razgovor — gospodična! Dovolite, da pričnem, vse sem doma pripravila.
Zanimala me je zadeva, zato sem z napetostjo sledil živahnemu razgovoru.
»Ne mislim izpraševati. od kdaj se bavite s slikarstvom,« je nadaljevala uredn-ca. »Zanima me pa va.:e gledanje na sodobno upodabljajočo umetnost!«
Zelena Žab-ica se je za hip zamislita, potem pa je živahno pričela razvijati svoje misli: »Moje gledanje na sodobno upodabljajočo umetnost . . . Stavljeno vprašanje se mi zdi ponesrečeno. Iz dveh razlogov je ponesrečeno:
1. Sem samouk, učeno povedano — avto-didakt. V povojih sem še, pa je z oz*rom na to ncsrrrselno govorit: o »gledanju na sodobno upodabljajočo umetnost«.
2. Nu, vzcnvmo, da sem končala predpisani študij, da *em si priborla zveneči naslov »akademska slikarici:«! »Kaj potem? Da bi zaradi tega naslova govorila o svojem gledanju! Cenjena urednica, pričela sem šele dobro opazovati, dojemati, kar pove, da nimam pravice govor ti. Mlademu bitju, pritrditi morate moji besedi tudi vi. je potrebna še vedno vešča reka, ki ima nalogo, novopečenca uvajati v skrivnostni svet ... In ko ima novinec za seboj že dobršen kes dela, ko si je nabral nekaj izkustev, je še vedno najboljše, da molči! Govori naj delo. delo in zopet delo. Pri nas. zd: se mi. da je tako. se preveč govori, dela pa premalo. Z »Intervjuvi« še ničesar nisi pokazal, n:si ničesar dokazal. Modrovanie o talentu, o vplivu, o posnemanju, o sumn:čenju. kdo je posnemal in kdo ni posnemal, kdo posnema in kdo ne posnema, je mlfltva prazne slame; je često dekaz slabosti, nedvomno pa tud" precejšen kes neznačajnosri. Ustvarjaj, kajti s tem poveš, da živiš
Dr. Fran Vatovec:
.V*č me ni motilo, če so o naši upodabljajoči umetnosti sprego\rorili: Jakopič, Jama, Tratnik. V a v p o 11 c in stični! So to bdi odnosno so zreli možje, ki so iskali, iskali in zopet skali ter istočasno ustvarjali. In možata
je bita njih beseda, po končanem delu.' »Poskus te in nič več/« so izjavljali *>SkuŠ£ii: bomo premostiti   hibe   in   slabosti!«:   To   te bedela
vredna moža!
Ce novopečenčeva odnosno samoukova go-stobesednost ne zadošča, si prvi — pa tud: drugi  — pomagata   na  drug  način. »Mojster«
za p e:
pokliče na pomoč angela varuha, ki »Mladi umetn:k se je sanjavo zazrl v sanja-vost pokrajine ...« z druaimi besedami povedano: »Slavno občinstvo, glej umetn ka. .umet-nna' je stranskega pomena!«
Priznajte! Prav' umetnik ne bo n kdar mnogo govoril o sebi. Prav zato sem sklenila, in držjil se bom tklepa: Govor naj pravnik, ki naj po potreb tudi s prstom pokaže na zlo odnosno dobro; govori naj branjevka. ki mora h val ti svoje blago!
Umetnik, posebno upodabljajoči umetn k, naj molči in dela ... Če bo delo vrednota, se bodo med občestvom našli zagovorniki, ki bodo hvalili delo in tud: skušali umetnika ovenčat: s clavo. Umevno, samo ob seb' umevno, da umctrrk ne sme ustvarjat, zaradi s'ave. Cast-hlepje je izrodek. Umetnik se prav v nobenem primeru ne sme vdajati temu bolnemu zrodku. če se pa vdaja, tedaj prenern biti umetnik. Slediti mora poslanstvu, se pravi z-vet; — torej ustvarjat4.«
Začudeno sem gledal Žabo in se izpra seval: Od kod ta modrost, od kod toliko zdravja?
Medtem, ko sem razmišljal, se je oglasila urednica Sova: »Vaša izvajanja, vigokečislana, me presenečajo! Umolkniti bi morala, to je: prenehati bi morala z izpraševanjem; drznem
se p- zastaviti še sledeče vprašanje: »Kako sodite o vzorih   n vpt v h?«
Kratek molk. nato na otresit odgovor: »Pu stiva vzore in vpl-ve! Kaj bi 'n kam bi ž njimi? Vzori n vplvj so b.li in bodo. kajri brez
njih najbrže n čes.ir ne bi bilo. Važno pa ji ugotev ti, da Dri nas kljvib vzorom n vplivom, cvete  neka   namišljena   umetnost  — p^eudo-
umetnos.t Tu pa tam vdiš rizične navlake, o kater h se razpisujejo razni pismouki. O vrednosti te navlake n? bom govori'a. ugotavljam samo s edeče: Zmaski s3 utirajo pot v svet. Nu. odzvonio bo vsem. ki nso to. kar bi morali bir, kajti če bi b li to. h odklanjali ,intervjuve" ob vs kem pomladnem, poletnem n iesenskem nahodu. Sreča za nas ustvarjajoče je upanje, k se bo izpo!n:!o. Noč bo vzela vse namišljene veličine, ž nj mi pa bo izginila tudi navlaka. Doba novega preporoda mura n sto-pit;, snecr b: izgufrl še tisto treh o okusa, ki ga zaenkrat ima.«
»Kaj tedaj porečete, visokočislana. o umet-n ku in občnftvu?« je vpadla urednica.
»Za božjo voljo, prenehajte z izpraševanjem!« je ponosito odgovor la zelena Žabica ter nada^evala: »Umetn-k — občinstvo... Umevno je. da bo polnokrvu: arabec ustvaril vse kaj drugega kot pa .Umetnik4, ki je po fotografiji sfabr^cira! n vnovČ I pet m dvajset posnetkov in se s tem še hval tal. Na lastne oči sem se prepričala, da ie bia noslcdnia z-daja najsiab'a. Občinstvo! Diobnico najdemo vsepovsod. Ob gotovih čssh in v gotovih prilikah je drobnea dobrodošla, da. celo nujno potrebna.
Ugotavljam glede neumetnikov še to: oni najbolj razgrajajo, se najbolj šopirijo, najraje govorijo o sebi, o svoji .umetnosti*, o gledanju na umetnost, o polno- in malokrvnih umetn;-kih in sMčn: ropotiji. ,Umetn:ki\ ki se drže gornjih vodne, se ziblje jo v devetih nebes h, če zaslišijo iz uredn:kovih ust veznik ,!n\ kajti prepričani so, da bo .inu' s4edil veznik .ter', ki mu je treba samo še pripone ,viv\ kar da skupaj .•nterviv'. Interviv, interviv — slava je ne izbežna ...«
Žabica je po živnhnem razpletu rrrsli umolknila in opazil sem. da se pripravlja na odhod. Urednica Sova je medtem nemirno izvlekla jz skrite torbxe filmski aparat ter pričela mo'e-dovati: »Dovolite, da vas f Irrrm. Za naš upoštevani 1'st potrebujem vašo si ko.«
»Hvala, hvala!« je hitea odganjati slikarica Žabca. »Le čemu bosta vam in obč:nstvu mej obrnz. Zapiš'te v I:st. da sem zelena, dvakrat zelena. Vse žabe so zelene «
»Cmok« sjc je raz'ecalo v tiho noč. Zelena Žabica je zgnila v srebrni in tih: vodici, takoj za njo je odletela tud: urednea Sova. Ortal sem terci sam. kar je ustrezalo mojemu razpoloženju. Pome! sem s-= roke ter vzkl'knil: »Vendar se še najdejo žabe, ki se ne nan:hu-jejo.  .« l'ac!ev Držaj.
JfrCagv&Cov geta
J. Grcgorm, Blzcoslov gera. Uredil Boris Rezek. Ilustriral Slavko Bugov. Opremil srh. Tone Bitenc Izdalo :n založ lo Slovensko p a-nineko društvo. Narisnla Narodna t skarna.
Knjiga je izšla ob 50-letnic: SI ven koga planinskega društva (1893—1943) Bor s Rezek je zbial spise planinskega pisatelja Jane7a Gre-gorina. Tako je cb drugi obletnici Gregor nove smrti izšlo njegovo zbrano de'o T zb'rka je prva te vrste v naš: literatur in 7„truž;!Je dragocen plod 12-!ctnega Gre^orinov ega p:.L<a-teijevanja. Rcžck je spretno po\cza v celoto Gre.orinove sp se črtce n vele. slič ce. ki j;h je m'ad'. nadarjeni plannski p-s ie1! objavil po večni y »Žaru« n »Slcvens&ciB domu«. Niso pa izšl v tej zbirk- Grcaori^.ov prevodi in po drugih virih povzet episri
V uvodni besedi »Srečanje« nrikaruje Rezek J. Gregor na. njegove plezale ture rvc-govo duševno zorenje in pisateljsko delovanje. Že B Borko je opozo-! na zre'O prozo Freda Ungcrba v srednješo'skem. Pozneje je bila Gregor nova novela »Pozno neurje« ob razpisu beograjskega »Vremena« ocenjena s prvo nagrado. V tej noveli, ki jo je imel pisatelj sam za svojo najbolišo. se je lotil dotlej zelo nenavadne snovi. P;sal je o oor. h n o ljudeh med njimi. B Rezek ugotavlja v svojem uvodu, da je mogel teko psati o gorah in ljudeh z gora le človek, »ki se je dolgo zamujal v njih. posedal ob ognj'šč'h v pastirskih stanov h in drvar-kh b-jtah n cb zuri Mestecih dni vedno znova zatezal zanko vrvi za pas; vedno znova pod stenami n grebeni.« Na drugem mestu pa zatrjuje uredn'k zbranega dela o Gregorinu da mu je bilo psate-ljevanje izpovedovanje.
Poleg »Poznega neurja» ie omeniri še drugo njegovo najboljšo novelo »Pot v meglo«, ki jo cb tragod j  dveh mladih planincev odi kujejo
Emaonel Josin:
Šole, šolniki in šolarji v stari Ljubljani
Spomini na ljubljansko realko (1875—1882)
močni dramatični poudarki. Pa tudi :z osi-a'ih 25 črtic n sp sov veje topla, sj.novslia zvesta liubezen nsatena J. Gregorna do nas h gora. V vsakem st vku. v vsaki misli je čutiti izredno Grecornovo povezanost z na" m očarljiv m p!an;nsk m svetem, k- ;e na'el \ njem c.r. oic^a neutrudnega pcvcl;če\alea. občudovalca ter opazovale?.
V knigi so popsani tud Gie^orncvi prvrn-stvecj vzpon-, ob rklepu so šc tehtne Opombe. Slov-?:-.-ko plan nsko dru'tvo ni m .-glo 'en'e j prcs'av t; «v o.i epa no^tcletn^ga vzorna-a delovanj j nego s. tc:n da je z založbo izbran1!] 5r>sov poč->tlc spomrn preruno umrlega, na- j đarjenegfl r/sa^elja »Obenem v*? ie eki! si.-- j venskim gornikom, ko «o bile goro neđoseg- i M e. v uteho nfegovo živo n nemn jivo. lepo- j tam gorn posvečeno besedo «
Ljubitelj nar"h plann n našega plnnm-ke- j ga lenoslovja bodo obrc t 1' svojo knjižnico i z zbranim   Gregorino\ :m; snsr.
(Zapisal Cefern.)
Moj očka ino mamcu so men.- žnidrali. so c'e'rJ* nove hlače pa fajhič p'sa:ii
V pre\ aljskih fužmuh sem do/go pudler b'v\ po hrbcih in dohneah pa sladko vince /riv
Zl pustil sem fužine m postav sem tkavc. dokler te mre ne mi nso vzele pi-.vc.
Konec leta 1880 1 smo aobiii spričevala. S svojim, sem bil prav zadovoljen, saj sem dobil prav lepe rede posebno v matematiki, fiziki, nemščini in italijanščini. V slovenščini, kemiji, opisni geometriji pa sern imel »genugend*. V počitnicah sem napravil izlet na Gorenjsko; izlet je trajal d. _^t dni in je zelo koristil mojemu zdravju. Imel
sem dobro hrano, dobro posteljo in svez gorenjski zrak. Ko pridem v Kranj, sem šel na restavracijski vrt pivovarnarja Petra Majerja; tamkaj sem dobil več znanih gimnazijcev, večinoma Nemcev, kakor Seitnerja. oba Goltscha. Seitner je bil sin
gozdarskega inženjerja z Jesenic, gimnazijca Goltscha sta pa bila sinova čevljarskega mojstra in posestn. v Židovski ulici. Sestra teh dveh gimnazijcev je bila menda takrat 2e učiteljica ter se je pozneje omo-žila s Ferdinandom Seidlom, naravoslovcem in znanstvenikom, ki je umrl v Novem mestu; vdova pa še živi. Po obedu sem šel sam na pokopališče ter obiskal grobova Frana Prešerna in Simona Jenka, odkoder sem se povrnil na restavracijski vrt.
Iz Kranja sva krenila s Seitnerjem peš čez Naklo proti Tržiču. Na potu naju je zajela huda nevihta; morala sva vedriti v neki nizki krčmi, kjer sva dobila kruha in žganja. Kmalu se je razvedrilo in odšla sva dalje proti Tržiču, kamor sva dospela proti večeru. Seitner sreča gozdarskega adjunkta švikerta, ki se je ravno pripravljal na pot v hribe, k Sv. Katarini. Prijazni, takrat še mladi mož, naju povabi na izlet za par dni, in vabilu sva se z veseljem odzvala. Pozno zvečer smo prišli v gozdarsko hišico, dobili tamkaj dobro, mrzlo večerjo in mošt ter ugodno ležišče. Ostali smo v teh lepih gorskih krajih trt dni, hodili po krasnih gozdovih, uživali gorski zrak in dobili tudi dobro okrepčilo.
Odšli smo potem v Tržič, spali tamkaj v gozdarski hiši pri švikertu; drugi dan pa sva odšla, zahvaljujoč se gospodarju, proti Koroški Beli in Javormku. Moj starejši brat Božidar je bil takrat ljudskošolski učitelj na Koroški Beli; ostal sem pri njem osem dni. Stanoval je takrat na Javorniku, kajti župnišče so podrli ter zidali novo. Takratni župnik je bil baron Cirheimb, pozneje kanonik v Ljubljani. Župnik je stanoval v šolskem poslopju. Prijazni župnik me je povabil, da sem bil ves čas pri njem na kosilu, kar sem prav zadovoljno sprejel in se mu pri odhodu zahvalil za njegovo gostoljubnost. Na Javorniku sem imel čast seznaniti se z več gospodi, ki so bili uradniki pri rudniku, z več učitelji, kakor Lipovcem, Habetom, ki so bili nastavljeni na Dunaju ter prišli v počitnicah na Gorenjsko. Meščanskošolski učitelj Lipovec je bil doma iz Koroške Bele; seznanil sem se tudi z Antonom Klinarjem, ki je bil rojen na Jesenicah ter je bil takrat že visoko-šolec. Napravil sem sam več izletov, tako sem šel v Radovno, kjer sem občudoval lepi slap. Takrat še ni bilo poti ob bregu Ra-dovne v Gorje, temveč je peljala le ozka in nevarna steza; šel sem peš na Bled in nazaj, večkrat na Jesenice itd. Sava in Jesenice sta bila takrat še prav majhna kraja, toda pot do njih po gozdu in travnikih je bila prav idilična; ta idila pa je pozneje popolnoma izginila, kajti 1. 1882. so začeli graditi na Savi velikansko tovarno, nastala so nova poslopja in veliko hiš za delavce. Ko sem prišel par let pozneje v te kraje kot uradnik na počitnice, so imeli ti kraji popolnoma drugo lice.
Jeseni 1. 1881. sem prišel v sedmi razred, kjer so nas učili sledeči profesorji: Friderik Kriznar. dr. Jvan Mrhal, Andrej Sene-kovič, Viljem Voss. dr. Josip Binder, Fran Krenninger Josip Borghi. Anton Rajč. Fr, Leveč, Franc Globočnik. Kot bodoči maturanti smo postali prav ponosni dijaki m imeli samozavest, da kmalu zapustimo šolske klopi. Veliko smo se imeli učiti, a v šoli smo bili vedno dobre volje. Večkrat je kak dijak izostal kakšen dan doma, ker se ni naučil, toda dr. Binder, kot razrednik, je vse te dijake malo oštel. Med odmorom smo večkrat kaj zapeli, včasih pa tudi rjoveli; pri vratih se je prikazal direktor rekoč: »Mislil sem, da so v sobi gorenjski hlapci, vidim pa, da so septimanerji.«
Verouk smo imeli samo eno uro na teden; s katehetom Križnaijem smo bili vsi prav zadovoljni in spoštovali smo ga. Dr. Ivan Mrhal je učil matematiko, kakor v prejšnjih dveh razredih, Andrej Senekovič je učil fiziko, njegovo predavanje je bilo nazorno in zanimivo. Viljem Voss je predaval naravoslovje, prideljen mu je bil Alfonz Pavlin kot probekandidat«. Ta mož nam je prav ugajal, ker je imel fine manire. Pavlin je tudi namesto Vossa večkrat predaval ter učence pri izpraševanju redoval. Kakor znano, je odlični mož umrl v visoki starosti kot upokojeni vseučiliški profesor. Dr. Josip Binder je učil geografijo, zgodovino in nemščino. Geografijo smo ponavljali obširno brez knjige, za zgodovino smo imeli Veliki Gvde'i, novi vek; pri nemščini je predaval dr Binder novejšo literaturo, čitali smo razna dramatska dela Lessinga,
Schillerja in Gdtheja, vadili smo se tudi v prostem predavanju in tozadevno temo st je izbral vsak dijaK sam. Učne ure pri dr. Binderju niso bile nikoli dolgočasne, razvedrila je bilo dosti.
Moj klobuk
Saj ni da bi 61ovek govoril in jez.iL ker v-e skupnj nič ne pomaga kajti kUNLtfco.
rečeno: maj klobuk je šel z;p:t k vr^u in ni vreden, da bi ga za p?om zalučal, ce
tudi gledam na ulici v ta, kakor da iščem včerajšnji dan, ali pa v zrak, kakor da bi
hotel natančno presoditi, kakšno bo vTeme jutri ob tem ča*u, kljub temu mor. m skoro vsakih de-.et korakov prijeti za kiobuk, ga dvigniti z glave, ter B primernim poklonom pozdraviti ali pa odzdraviti temu ab" onemu. Ne vem na koga bi vnHl krivdo, di imam toliko znancev in prijateljev, pa tudi znanke in prijateljice niso izvzete, temveč so prav številno zastupane, in ravno tem je treba pri pozdravi ian i u na ulici posvečati največ pozornosti. Prijeti je treba klobuk, ga dvigniti z glave z najbolj ljubko kretnjo, napravili primeren poklon, nato pa klobuk zopet posaditi na prejšnje mesto. To proceduro moram napraviti popolnoma po predpisu, da ne bo zemere ali pa očitka, da sem hribovski neotesanec in da nimam o  bor tonu nobenega poima.
Sicer se mi zdi že to sumljivo, ker dobim skoro vsako leto za godovno darilo, I po v svilen papir zavita in z z atim trakom p »-vezano knjigo o lepem vedenju. Ko bi moji prija 4e! j i in prijateljice pomi-lili. kako se s pozdravljanjem in odzdra. lan om uničuje moj k'obu1:. bi mi gotovo pos!;:li zi godovno darilo n.iv klobuk namesto knjige.
Klobuk, ki sem ga kupil za Veliko noč. je bil za binkoštne praznike že tako malo podol en spodobnemu pokrivalu, da me je deseletni dečko, ki sem mu obljubil, da mu bom birmo vezal, vprašal, ali ne bi mor a, kakor on, tudi jaz šel rajši bvez. klobuka k birmi. Pri tem vprašanju na ie moj klobuk tako hudomušno pog'ed'"'l ter na ono oko pomež'knil, da sem lakoj lazumcl, koliko ura bije.
Ker pa jaz svojo plešo, ki je najbolj podobna polni luni, ne kažem rad, zato mi ni kazalo drugega, kakor kup ti n v klobuk. Toda reči je lahko, sb r i pa popolnoma nemogoče, ker sem se spomnil, da nimam za to potrebnih točk, ki bi jih bilo treba dati poleg denarja za klobuk.
Zaradi tega som bil postavljen pred nerešljiv problem, ki je bil tem bo j mučen zato, ker ni zadev cl samo mene, temveč tudi mojega malega birmanca. Da >: klobuka kupili ne morem, je jasno. Da bi si ga izposodil, tudi ne gre. ker si ničesar ne izposojam, razen denarja, ako mi ga kdo hoče posoditi. Da bi šel pa brez klob ka k birmi, mi pa tudi ne gre v račun iz razloga, ki sem ga že povedal, v starem klobuku pa tudi ne morem iti, ker bi .s tem pokvaril svojemu birmancu n:e£T>vo birmansko razpoloženje, če bi sploh hotul iti z menoj k birmi.
Iz te^a mučnega položaja me je rešil maili oglas v »Jutru«, v k terem neka tvrdka trdi, da iz starega klobuka naredi novega. To je bila zame tako rekoč rešilna deska, ki sem se je pri.iel k,ik.>r utopljenec, ter takori odnese' svoj k'(»buk v popravilo in, reči moram, da ?em imel za binikoštne praznike res n v klobuk na crlavi.
Ker pa v sedanjih razmerah ni mogoče, da bi se vsaka dva meseca naba-" i i nov kTobuk, ^edan-ji pa tudi ne bo vzdržal Vdo ve koliko obnov, zato sem skilertil nepreklicno, da na ulici ni! ogar v č ne pozdra-! vim z dvigom kio'juka, — razrn svojega šefa Kos Janez
Obveščan;? ^!av2ie gasTIske postale d pcžsrlSi
Zadnje čase se ponovno dogaja, da je glavnu gasi'.sku postaja o izbruhu požara zelo pozno obveščena. Zato se opozarjajo vsi hi^n; posestniki m stanovale', naj se v lastnem interesu nfonnirajo, kje je najb'iž; telefon, da morejo čim prej obvestit; qas lsko postajo (telcf št. 22-22). Pri telefonskih sporoe-1 h naj se tudi točno in jasno navedeta kraj :n vrsta požara, torej kje n kaj gor. T-ko j nato se nai tudi obvesti prstojna pclicijika srražn ca. Ker :ma vsaka hiša hi'ncna stareš no n osebje za protiletalsko za.:č to. n j prevzamejo ti skrb za takojfnjo obvestitev gasi ske postaje o z-bruhu požara.
Ker prijavljajo večje požare tud: stalni opazovalci na vzvscnej;ih met>t h. se opozarja obćnstvo. da je se vedno v veljavi uredba, da &e niGra v izoc b kazni pojavljati gas 'ski postaj- in pol^cij*ki stra/n c: tud; vsako zažiranje odp dkov na vrtov h. kar se zlasti dogaja v sedanjem jesenskem ćasu.
Ob zori slovenskega
novinstva
Ob stoletnici Blehveisovib »Novic«
»Novice« kažejo že v tem drugem razdobju zanimanje tudi za umetnost. Tako napovedujejo 1. 1S58. da bodo prinašale pod naslovom »Umetniki slovenski« od časa do časa »kratek občert življenja in delavnosti kakega slovenskega umetnika-. 2al m bil zasnutek smotrno izveden.
Pač pa se je glasba precej zasidrala. Leta 1858. se priporočajo v rubriki »Muzikalno slovstvo« vsem organistom in prijateljem cerkvene glasbe mesečni zvezki »Cacilia«. Musikalische Monatshefte fur Landesorganisten, Schullehrer und Beforderer der Tonkunst auf dem Lande.« Ocene novih domačih in nedomačih skladb so prjobčene v rubrikah Slovenska umetnost, Muzične novine   in   Jugoslavenska glasba.
Tudi pravna vprašanja imajo svoje odmeve v neštetih Novičnih obravnavah, predvsem pod napisom »Postave in p r a v d o z n a n s k e reči«. Svoje čitatelje poučujejo o raznih pravnih zadevah, predvsem v posebnih sPravdoznanskih pismi h«.
Vnanja Novična nodoba pa s tem še ni dograjena. Imamo še »Zemljo -in ljudopisi et, odnosno »Kraj opi s j e«, ki uvaja Novične naročnike «kup no z-»O žirom (ogledom) po svetu« v živ-
ljenje, dogodke, posebnosti in mikavnosti najrazličnejših ljudstev in pokrajin. Nemala pozornost je odmerjena Bosni, Srbiji in Crni gori. V rubnki »O zir po domačii (domovini)« pa se odkrivajo prirodne lepote naših krajev na Kranjskem, v Primorju, na Štajerskem in Koroškem.
Narodno drobnjave, Narodni običaji in Narodne stvari so prava zakladnica in zbiralnica narodnega blagra. prav tako tudi »Narodne pravlice« in Narodne st vari ce«. Pa tudi v ?K r a t k o č a s n e m berilu« je precej dragocenega folklornega zrnja.
V »L. e p o z n a n s k i h stvareh- in na »L e-poznanskem polju« je zarodek tistega časni-škega dela, ki se je v njem ustalilo uvrščanje romana in podlistka. V tej rubriki je zbrano predvsem zabavno čtivo.
»Novice iz deželnihzborov« so namenjene izčrpnim poročilom o zasedanju deželnih zborov, v prvi vrsti kranjskega, goriškega in štajerskega. Rubrike Kratkočasnic«, Smešnica, Povestnice za kratki čas, Cajnica mnogoverstnih novic ter »Za pouk in kratki čas« prinašajo v No vične stolpce prijetno spremembo s smešnicami kratkimi zanimivostmi z vsega sveta, črticami, br.snimi ter pravljicami. V oddelku »Za domače potrebe kaj« je našel ?Jovičm čitatelj koristne nasvete, ki so mu bili dobrodošli ob vsakdanjih neprilikah, nezgodah in vsakovrstnih primerih, t P o d u čn o in svaril-n o« pa vsebuje vzgojne drobce, smernice in opozorila.
USTALJENOST OBL!KE
Z letom 1S63 ka:':e smiselna, tehnična razporejenost nedvomno pe. Ircga gradiva po številnih Novičnih rubrikah n?ko določne ustaljenost, dasi se porajajo še nekatere rubrike.s4 Tudi gospodarski del lista inm odslej svoj stalni skupni napis »G ospodarske stvari« Pojavljajo se razne dejansko stare rub ike v novi preobleki, pod nekoliko spremenjenim napisom. Tako se namestu »Zgodovinskih (starozgodovinskih) pomenkov (čertieV* ustalijo »Zgodovinske (Starozgodovin-ske) stvari.« Poleg »Narodnih stvari«, ki se v njih objavljajo tudi društvena poročila, se uveljavijo Narodopisne stvari« z »Narodnim blago m«. Knjižni slovstveni del je izpopolnjen z rubriko »N ove dela Jugoslovan s k e«. Po »Šolskem novičarju« so se obnesle »Šolske novic e«. Prirodoslovni prispevki so razvrščeni v »Natoroznanskih, naravo-znanskih prirodopisnih) stvareh« Na ocene v glasbeni stroki se nanašajo rubrike »Slovenska glasba« in Muzikalne (glas-bene novice (stvari)«, na poročila o časopisju pa Časnikarstvo jugoslavensko. Časnikarstvo slovensko. Jugosla-vensko časopištvo in Slovansko časopisje. Črtice, rr mani ^3 priobcujejo odslej po večini v okviru -»Zabavnih stvari« in »Zabavnega berila«.
^icer kolikor toliko določno izgrajeni vnanji obraz Bleiweisovega li3ta kaže tudi sedaj nekatere dopol-
nitve, ki so prikrojene novim časniško posredovalnim potiebam in ki se osredotočajo v nekaterih novih rubrikah. Občinska vprašanja se obravnavajo v »Občinskih stvareh (zadevah«. Rubrika ^Znanstvene stvari« služi po večini objavi poročil v Slovenski Matici. To velja tudi za »Družbene stvari«. V ^Političnih (narod n o p o 1 i t i č n i h) stvareh', se vrstijo pereči politični članki. »Mnogoverstne novice« vsebujejo drobne zanimivosti z vsega sveta, Rubrike Nova postava (Nove postave). Glasi o državnopravnih stvareh in Državnopravne stvari posredujejo spoznavanje odlokov, državnopravnih, zakonodajnih in drugih določb. Življenjepisi so ovekovečeni v »Ž i -votopisnih črticah« in »življenjepis-nih stvareh«. Našli pa bomo v Novicah tega razdobja poleg rubrik, ki jih zaradi enkratnega pojava ne kaže omenjati, tudi oddelke O z i r po slovanskem svetu. Socialno cerkvene stvari. Socialno politiške razprave, Volitvene zadeve in Mitologične preiskave Polemični sestavki so prišli pod »K r i -tično podućnestvark Z »Živinozdrav-niškimi (zdravniškimi. zdravUski-mi^ stvarmi« ter ?2 i VJ n 0 7 d r a v i 1 s t v o m« Pa je vtisnil Blehveis Novicam nodzavestno
pečat svoje stroke. (Dalje)
•M NoviCe 1SG3 <št. 30.) - 1890.
Štev. 38
»ST O VENSKI  N AK OD*. r*ned>rjek,     septembra 1944
ran
O te
m 'y& z nem
LJubljana ima svoje posebnosti
In pesem o vinsfci sestrici? — Razburljiva zgodila o pasji pečenki in mačji obari
Moj stric je krojač. Toda zadnji čas se je čudom čudil: ljudje so mu prinašali v popravilo suknjiče, ki so bili vsi enako poškodovani. Vsi so namreč imeli močno razvlečene in raztrgane žepe. Tako ranjenih, suknjičev se je pri stricu nagrmadila za celo goro in še vedno so mu prinašali nove.
>Šment. ==e je stric praskal po plešasti glavi in ugibal: »Le kakšna nesieča 3e ;e znesla nad temi ubogimi suknjiči, da jim je tako neusmiljeno zmaličila in raztrgala žepe?«
Vsi smo ugibali z njim, toda ni se nam posrečilo kaj pametnega iztuhtati.
Pa je spet pravo uganil naš Tone, ki je res prebrisan za človeka in pol.
>Kar k c-knu malo stopite in opazujte ljudi na ulici, pa se vam bo Kmaiu posvetilo, kako in kaj je s temi raztrganimi žepi na meških suknjičih. Bbogali smo ga in res smo kmalu uganili, kako je s to rečjo.
Prišel je mimo dostojanstven gospod. Bil je lepo oblečen in stopal je s ponosnimi, možatimi koraki. Toda na desni strani mu je postavo kazila velika štrleča oteklina, ki se je, ko smo si jo natančneje ogledali, izpremenila v veliko, v papir zavito srteklenico, zatlačeno v suknjičev žep
Spet je prišel mimo moški, ta pa je imel otekline na desni in levi strani -uknjiea. In prav tako tretji, četrti, peti. šesti. Nato pa jo piimaha čez cesto Bine. Tonetov najboljši prijatelj. Celih pet let sta na istih klopeh trgala hlače. Tudi ta je irrel kakor drugi močno zatečene žepe pri suknjiču. Tono. ki je hotel priti tej skrivnosti do dna, jo je hitro ubral za njim in ga ustavil:
s Binče. živ in zdrav, kakor vidim ?«
O, zdravo Tone!« se je Binetu silno mudilo.
Kam pa kam, tako hitro?« ga je Tone prijel za rokav.
tKhrn, saj veš, človek ima tisoč opravkov.« se je Bine nekam prisiljeno Izmikal
Tedaj pa je Tone. ki nerad slepomiši, udaril kar naravnost.
»Kaj pa imaš tukajle?« ga je potreplial po- žepih, iz katerih sta mu štrleli zajetni steklenici.
.Klim. veš,« je Bine nekam neral priznal, »k ^Obutemu mačku« grem na svojo običajno merico. Toda zdaj so tam vino racijonirali in ga dajo vsakemu gest u samo tri deri. Ker sem stalen gost in me gostilničar dobro pozna, dobim pa se tri deci za ženo in tri deci za taščo. 7a*.o imam steklenici s seboj. Saj se spodobi, ča se človek ol časa do časa spomni tudi na svoje ženske doma.-
Bne je ginjeno prsmrknil. Tudi Tone je bil gin j en.
~-G!r-j.  glej,« je odkrito priznal,   v šoli si bil takšen galjot. Kdo bi si mislil, đ? bo5 j z leti postal tako vzoren 5n mehkosreen zakonec«
»Z leti se človek spremeni « je Bme filozofsko pomedroval, na:o a se je naglr) poslovil.
Tone je še postal in gledal za njim Toda Bine je že izginil v množici diugih moških, ki so vsi h;t.^!i v i?co ?mer in čeprav so si bilj po obleki, starosti in zunanjosti močno različni, so bili vsi enaki po štrleče oteklem desnem ah levem žepu sukn;iča
Sami vzorni zakonski možje, je pomislil Trne in milo se mu je storilo ob misli, da on nima niti žene niti tašče, cia bi jima v siikniičevem žepu prinesel domov božje kapljice.
Tako nam je naš Tona razvozlnl skrrv-nest raztrganih in razvlečenih suknjlčevth žepov. Zadeva je jasna kot beli dan in > tudi ganljiva in poučna. Le drobno uganko bi hilo še treba razvozlati: Od kdaj ty« zakaj   so  postale naše   žensk? naenkrat
takšne prijateljice vinsko kapljice? Po-sem o vinskem bmtcu že imamo, ali bi ne
bilo dobro, da bi nam kdo Spesnil  Še pesem  o vinski sestrici?
©s besedica o kwž!cw m nmdtea
Stali smo v vrsti in čakali na hrušK« Bile so tako lepo rumen", d^ smo kar glasno požirali sline. In prerivali sm > se, kakor se pač spodobi za dostojno vzgo;en^ meščane. Pred menoj sca stali dve gospe. Bili sta lepo oblečeni, manikiram in ondtu
Hrani in sta se tudi prerivali, kakor se z«i takšne dame spodobi. Najprej sta se prelivali nemo in prebadali druga drugo ^ jeznimi pogledi. Potem pa, kakor je bil*, že neizogibne-, je »besedica« lala besedo
>Da vas le ni sram, ko se tako preriva te.   Takšna   požrešnostK:   je  jezno siknila
prva.
»Kaaj. jaaz požrešna? Vi. vi, nesramni-
ca »dvakrat ste mi že stopili na nogo,« je zaiaskala druga v dno duše užaljena.
»Vi me pa suvate s komolcem, da imam gotovo že ves hrbet črn. Teslo kmečko!«
»Kaaaj? Jaaz kmečko teslo? Kaj ste pa vi? še desetkrat manj. Le postavljajte se in vihajte nos. pa vam vse to ne bo nič pomagalo. Psa ste pa^le jedli in ne samo enkiat. še večkrat. Dobro sem oi ogledala tisto žensko, ki je vam prinašala meso. P:av ista je zadnjič stala pred sedniki. Id so jo obso lili zaradi klanja psov. Kahaha. milcstljiva, so bili debri kužki. kaj?c
»Fh, ph, ph,« je glasno sopla nanaden-ka. Zdelo se je. da se bo od ogorčenja zdaj. zdaj razpočila. Pa se ni in končno se je celo prisopla do besede: »Pfej, gnusi se mi govoriti z vami. Saj vas vsi poznajo, že v mirnih časih ste pri vas pekli m žrli konjsko meso. Zdaj žrete pa mačke. Vsa ulica to ve. Vse mačke pri vas so zmerom nekam izginile. Vi ste trdili, da so vam jih ukralli. Vaša Milenca je pa po
pravici povedala, ko smo jo vprašale, kaj ste pri vas jedli. Zajčjo obaro, 'e rekla. Pa bi morala teči »mačjo obaro« hahaha!«
»Mijav« je zadaj nekdo zami javkal. Nekdo drug pa je votlo zalajal: hov, hov! >Dami« pred menoj pa sta se pripravljali, da si dejansko skočita v lase. tedaj pa je od tam nekje spredaj zalonel prodajalkin glas:
»Hrušk ni več!«
»Kaaaj?« sta čudevito enoglasno zavre-ščali »dami« pred menoj. »To je nesramnost!« sta se Spet zedinili.
»Prej je dajala nekaterim tri kilograme, za nas jih je pa zmanjkalo,« se je jezila prva.
»Takšna Dravi ca je zdaj na svetu,« je soglašala d^ga.
»Pfej. svinjarija!« je rekla prva.
»Res. svinjarija!« je pritrdila druga. Nato sta pa lepo složno odšli — pasja in mačja kuharica. — iis—
čudeži v morskih globinah
Ribe s čarobno modrikasto lučjo — Velikanski ostudni polipi — Nekatere ribe proizvajajo elektricsso silo
človek je proučil najnedostopnejše kotičke zemlje, tvegal je svoje življenje, da bi premagal najvišje vrhove Himalaje in Kordiljer; z letalom se je dvignil v stratosfero, toda kaže, da so raziskovalci pozabili na čudeže, ki jih krijejo v sebi globine morja. Učenak Beebe pravi: Znanost je predolgo oklevala s prodiranjem v oblast večne noči. S prijateljem sva sklenila vdreti v morske globine. Nikoli ne bom pozabil, kaj vse sem videl v morju in kakšne čarobne vtise so napravile name morske globine s svojim čudovitem življenjem.«
Učenjak Beebe ni pretiraval. On je res edini človek na svetu, ki je prišel globoko V morje. Je tudi pridno fotografiral. Leta 1034. se je spustil s svojim sotrudnikom Bartonom 900 m pod morsko gladino, če pomislimo, da se lahko spusti navaden potapljač z najmodernejšimi pripomočki samo 30 m globoko v morje, ker bi ga sicer voda stlačila, če bi se hotel potopiti še globlje, lahko presodimo, kaj pomeni globina 900 m. Beebe je ostal s svojim spremljevalcem v tej globini več minut. Napravil je film, ob katerem je strmel ves svet.
Beebe se hoče spustiti 2.000 m globoko v morje, če bi se spustil s svojim prijateljem tako globoko brez posebnih zaščitnih naprav, bi nosil vsakdo izmed njih na svojih ramenih in glavi vodni stolp, težak približno 4.000 ton. Učenjaka se nameravata spustiti v morske globine v posebni napravi. Ta naprava bo morala prenesti pritisk okrog 20.000 ton. Beebe in Barton sta si dala za to zgraditi napravo iz 8 cm debelega aluminija. Njeno ogrodje bo utrjeno še s kremencem, najtrdnejšo in najod-pornejšo snovjo, kar jih poznamo. Na treh, kakor roka debelih jeklenih kablih, bo naprava spuščena v globine. V enem kablu bo telefonska žica, po kateri bo Beebe neprestano v zvezi z ladjo. Razen neogibno potrebnih s kisikom napolnjenih bomb, ki jih vzameta s seboj, da bosta v morski globini lahko dihala, bosta v napravi še
dva mogočna žarometa. V morskih globinah namreč vlada večna tema. Brez umetne razsvetljave bi filmski in fotografski aparati ne mogli opraviti svojega dela.
če pravimo večna tema, je s tem prav za prav rečeno nekoliko preveč. Sončni žarki prav gotovo ne pridejo tako globoko v morje, vendar si pa zna narava tudi tu pomagati sama. Mnoge morske živali, živeče zelo globoko v morju, imajo svetle izrastke ali tipalke, ki širijo precej daleč naokrog čarobno modrikasto luč. Druge živali proizvajajo celo v svoji koži nekakšno električno silo, ki se tudi spreminja v svetlobo. Te morske živali se lepo leskečejo. Med njimi so take, ki so naravnost podobne električnim žarnicam. Beebe in Barton sta na lastne oči videla mnogo teh čudnih živali. Videla sta tudi majhne mehkužce, ki širijo okrog sebe močno svetlobo vseh barv.
Mnoge na morskem dnu živeče živali nimajo oči, ker jih tako ne potrebujejo. Pač pa imajo izredno dobro razvit tip. V svetlobnem stožcu Beebejevega žarometa so se premikale, kakor da sploh ni bilo nobene svetlobe. Toda drgetanje njihovih teles je pokazalo, da so čutile neznatno toploto, povzročeno od žarometov. Naše domneve o živalih v morskih globinah še daleč ne obsegajo tega, kar v resnici morje krije v sebi. Neštete resam podobne živa-lice so se trdno vgnezdile v pesku in skalah, ker iztegujejo svoje tipalke, da love črve in druge manjše živalce. Neke druge podmorske živali se leskečejo v pestrih barvah in dobivajo najčudovitejše oblike, da privabljajo k sebi različne morske živali, da jih žro. ali bolje rečeno s svojimi sesal kami sesajo. Največje živali, ki jih je videl Beebe v morskih globinah, so velikanski ostudni polipi, vendar niso večji od telet. V splošnem globoko v morju posebno velikih živali ni. Vprašanje je seveda, kaj bo naš°l Beebe. če se mu posreči spustiti se 2.000 m pod morsko gladino.
rajo ta jedila nositi na mizo, doprinalajo žrtve, če morajo nositi sir.
Res je, da Kitajci mnogokaj jedo, česar bi Evropec ne vzel v usta. Siromašen Kitajec se mora zadovoljiti s tem, kar mu pač narava nudi. če je hudo pomanjkanje, uživa tudi kuščarje in drevesno skorjo. Zgodi se tudi. da si mora u bo eri Kitajec iskati svojo hrano celo med rudninami. Bogatin vživa v lepše pripravljeni obliki to, kar siromak vživa takšno, kakršno najde. Bogatin si včasih skrbno izbere pri nakupu kakšno posebno živilo, ali pa si ga sam pridela, odnosno vzgoji.
Po slabih letinah na Kitajskem se znatno zmanjša število psov, pač zaradi tega, ker jih ljudje pojedo prav tako kakor mačke, miši in celo podgane. V glavnem se z njimi preživljajo najsiromašnejši ljudje, toda tudi bogatini se ne odvračajo s studom od takšnih jedi, temveč jih imajo na svojih jedilnih listih kot posebne slaščice. Če že jedo pse, mora biti pes posebne pasme. Tako je posebno priljubljen pes neke kitajske pasme, ki je baje posebno okusen, če ga krmijo dalje časa z izbrano hrano. Tega psa so baje vzgojili s križanjem lisice s samojedskim severnim psom. Razlikujejo tri vrste te pasme, ki jim Kitajci pravijo »čav«: črne, rjavkaste in bele. Zahteva pa je. da morajo imeti psi vseh teh treh vrst črne gobce. Par psov te pasme imajo za stražo v italijanskem konzulatu v šanghaju. Siromaki jedo vse vrste miši od poljskih miši do podgan. Bogatinom pri-
Ceferin:
Sonet starega vinskega bratca
O cviček, zdrava k&plfca domača* spomin  tekoč  na moja mlada leta, ko mati  blana in  pa dobru teta skrbeli sta, da v žepu ni ležala — kača!
Takrat pomislil nisem, da se lahko v brozgo
preobrača
vse. kar si od virukc trie dobrega srce obetu, da tebi, ljubi c\iček. bo \-eljava vzet.: n da nekoč natakaricam gostje bomo le igrača.
Si prikrevsai v krčmo  in pogledal  debel usko
Meo —
in že na mizi stala je fijača žarka
in vozil barko, f^nt, za eno samo si petico!
Kje je zda i vesela t sta bark..' Če pokličeš v krčmi milostno de\ico, (in cvička naročiš si steklenico) strmi začudena kot žabica iz jarka!
jajo le bele miši, ki so vzgojene po predpisanih pravilih. Strupenih reči Kitajci ne jedo, kar je pač razumljivo, ker bi se zastrupili, vendar pa jih vživajo kot zdravilo odnosno kot protistrupe v nekaterih jedilih. Tako n. pr. pripravljajo kačje meso, pomešano z mesom strupenih in nestrupenih kač.
Katere živali so „najrazumneps"
šiorpanz, slon, pes, bober, kosaj, lev in medved zavzemajo prva mesta v zboru najbistrejših živali
Kita! ci fedo vse
PriSfisMSetBa kitajska jed so sape tibetanskih medvedov
Kitajci kuhajo vse jedi. Sirove vživajo le mlade bele miši, pomočene v medu. Kuhajo celo vodo za pitje in pijejo le toplo pijačo, če le mogoče čaj. Kako zelo cenijo Kitajci kuhr-sko umetnost, nam kaže tudi to, da je cesarski kuhar Jieh Ja, ki je živel okrog 260 pred Kristusom, spadal med najodličnejše može v državi in je imel mnogo častnih naslovov samo zaradi tega, ker je znal pripraviti v resnici kraljevska jedila.
Kakor druTi narodi, imajo tudi Kitajci svoja priljubljena jedila. To so razna kačja
jedila, ki jih pripravljajo navadno kot omake, obložene s koščki kač. Ena izmed
najbolj priljubljenih jedil Kitajcev, je takozvana omaka iz sto kokoši.
Priljubljena kitajska jed so dalje šape tibetanskih medvedov. Zelo znana jed so kobilice, zlarti na jugu, da ne govorimo o govnjačih, ki jih jedo predvsem ubožni !Judje, ali o plavutah morskega psa, ki jih lahko dobite v vseh kitajskih restavracijah. Nič nenavadnega ni jedilni list. ki
je kar podoben knjižici, saj obsega do 280 jedil. Tujci, ki prihajajo na Kitajsko, pa navadno obiskujejo gostilne, kjer jim gostilničar postreže z jedrni, ki ustrezajo nji-tlovemu okusu. Tako lahko dobe vselej takozvano pekinško gos. Nezaupljivim ljudem je seveda težavno jesti jedi, ki jih niso vajeni, čudnih kitajskih jedi večina tujcev navadno ne izbira že zato, ker so zelo drage in ker jih je treba pripraviti po naročilu. Tako n. pr. velja kosilo za pet oseb, h kateremu spada juha iz kač, najmanj 9.000 lir. Tisti, ki Kitajce dobro poznajo, trdijo.
da je nesmiselna trditev, da Kitajci jedo vse. Kitajski pisatelj Ling- Jutang sicer piše V svoji knjigi »Moja dežela in moj narod«, da so Kitajci nedvomno edina bitja na zemlji, ki jedo vse, toda ni pravila brez izjeme, kar velja tudi v tem primeru. Kitajci ne jedo sira. ker se jim gabi. I^itl pri stalnih stikih z Mongoli in belokožci se niso mogli privaditi siru. Kitajski kuharji, ki so prisiljeni pripravljati jedila po evropskem načinu, in kitajski sluge, ki mo-
Na nekem zboru ameriških učenjakov, ki se pečajo s proučevanjem živali, se je med drugim obravnavalo vprašanje, katere živali so najbistrejše. Učenjaki so sestavili vrstni red najbistrejših četveronož-cev, tako da so se ozirali na* njihov nagon, spomin, sposobnost naučiti se raznih kretenj in naposled na njihovo vedenje ob izrednih pojavih in prilikah.
Med osmimi ,najbistroumnejš:.mi4 živalmi, ki so v tej tekmi zmagale, je na prvem mestu daleč pred drugimi tako imenovana najpopolnejša opica. Tako se šimpanz s čudovito spretnostjo nauči šivati, oblačiti človeško obleko, jesti za mizo in podobno, če ne more doseči sklede na mizi, zleze brž na stol, ne da bi bil pri tem za trenutek v zalregi, kako naj si v danem pti-meru pomaga. Tudi orangutan se je izkazal kot izredno spretna žival. Gorila med velikimi opicami, ni posebno spretna, pač pa prekaša vse v dojemanju danih nalog.
Na drugem mestu je slon, ki bi ga lahko označili kot modrijana v živalskem svetu. V 14 tednih se nauči delati v službi človeka in izpolnjevati vsa njegova povelja. Kmalu spozna, da je zaman misliti na vsak poskus pobega. Sam zapira vrata svoje staje, če ga zebe, ali pa jih odpre, Če mu je potreben sveži zrak.
Tretje mesto zavzema pes, ki je že ol pradavnih časov najzvestejši in najzanesljivejši človekov spiemljevalec. Nobena žival se ne uči tako pridno in uspešno, kakor pes, ki pa vendar v hitrosti »mišljenja' zaostaja za opicami. Pes je bolj odkrite narave, zvijače ali zahrbtnosti ne- pozna, kakor jo pozna opica, in nobena žival se ne naveže na človeka tako kakor pes.
Na četrtem mestu glede bistroumnosti je bober. To žival je človek doslej pedcenje-
val. Dva bobra sta poskusila pobegniti iz kletke. Začela sta kopati podzemski rov, pazniki pa so opazili njuno početje in rov zamašili. Tedaj sta pa začela bobra gra-dii iz polen in vej grmado, da bi zlezla nanjo in pobegnila iz kletko po drugi poti. Ko so jima tudi to preprečili, sta se vdala v svojo usodo.
Na petem mestu po bistroumnosti med živalmi je konj. V cirkusu vidimo, kaj vse znajo dresirani konji. Mnogi cirkuški konji znajo računati s kopitom. Zadostuje, da krotilec le malo dregne konja, pa ta 5ne s kopitom šteti. To pa ni eJina umetnost, ki se je konj nauči. Vsak konje rejec ve povedati »marsikaj zanimivega iz življenja kenj.
Konju sledi kot šesti v vrstnem redu bi-streumnih živali lev. Levi se tudi zelo dobro uče in imajo imenten spomin. Nekoliko moti človeka, da so te zverine krvoločne in da jih je zelo težavno ukrotiti.Vendar pa vidimo po cirkusih, kako se dado tudi levi naučiti maisičesa, kar nas preseneti tem bolj, ker gre za kralja džungle, ki bi mu človek na prvi pogled prisodi samo krvoločnost.
Sedmo mesto zavzema medved. Ta je pa v svetu rojen komedijant. On se izkazuje v prvi vrsti zato, ker ima rad pohvalo. MeJlved je ves srečen. Če mu vrže človek košček sladkorja, če ga poboža, ari če mu privošči toplo besedo. Seveda mora biti dresiran. Če bi srečal človek kosmatinca v gozdu in bi ga hotel pobožati, bi najbrž naletel slabo.
Na osmem mestu je pa mačka. Mnogi ljudje mačk nimajo radi, češ da so- preveč zahrbtne, kar je tudi res. Mačke so zelo gibčne in si znajo v vsakem položaju po-masrati.
Ha MaviasisJdh ©f ekifa
Vladimir M.:
Njegovo življenje
Prav za prav je bilo njegovo življenje že od vsega početka nenavadno. Razvojna doba je bila kratka, zelo kratka. Skorajda je ni bilo. In tudi kdo ve kakšno bodočnost
mu niso prerokovali. Tako rekoč čez noč je bil postal zrelo, z vsemi pravicami in krivicami opremljeno bitje.
Slovesno je bil nastopil svojo prvo službo. Nenavadno in neprijetno; nenavadno, kakor je vse njegovo življenje nenavadno! in neprijetno, kakor so neprijetne dnevne skrbi. Prav za prav je njegova služba tudi nerazumljiva. Od enega konca mesta do drugega- drsa in se vrača. Dan za dnem. 2e zgodaj zjutraj se odpravi in meri svojo pot, točno določeno in stalno, enolično in dolgočasno. Od časa do časa si odpočije, oddahne, potem pa spet nadaljuje, dokler ne dospe do svojega namena. Vsak pošten državljan, ko dospe do namena, se ustavi, če je v navadni službi, vsaj do poldne, nakar se vrne h kosilu, ali pa se vrne zvečer, ali kakor že koli. On pa ne.
On. komaj ko dospe do namena, že misli na povratek. In preden se navadni zemljam" zavedo, že izginja za oglom . . .
Ko je pred mnogimi leti nastopil službo, je bil mlad in lep. Velik gospod. Samo po nekaterih ulicah je šel in ljudje so ga neprikrito občudovali. Kakor prikovani so stali in strmeli za njim.
»Kako je lep!« je ušlo tej ali oni mestni gospodični, in ni je bilo sram, da so jo drugi slišali.
»Res, lep je!« so pritrjevali gospodje in niti trohice zavisti ali ljubosumja* ni bilo v n jin.
s'Ta pa hitro hodi.« so pravili Ižanci in z odprtimi ustmi strmeli z - njim.
a on se ni zmenil za poglede, polne občudovanja, °e za pohvalne vzklike, ne za odobravanje, ne za ljubezen. Mirno je šel SVOJO pot, se ustavil, kjer mu je bilo določeno, in spet nadaljeval
Nekega dne pa so se zVf" !I njegovi predpostavljeni, da bi sklepal o njegovi nadaljnji usodi. Zelo pohvalno so se berarflj o njem, tako so bili z njim zadovoljni. Dali so mu javno priznanje. in so sklenili, da bo lahko vršil svojo službo tudi po nekaterih drugih mestnih predelih. Obenem pa da mu bodo zvišani dohodki.
Tako so minevala leta Ljudje ki ga spočetka občudovali, so se postarali. Nič več ga niso občudovali. Privadili so se ga. Le včasi je ta ali ona starka, vodeč za roko nagajivega vnučka, postala in pokazala za njim:
»Ga vidiš,« je rekla s sve^,-..lirn ^lp,SOm *ko sem jaz imela tvoja leta, ga še ni bilo .. .«
A otrok se ni posebno zanimni zanj. Bolj ga Je zanimala nenavadna kovinska ptica, ki je hrumela v višavah.
Pa tudi drugi ljudje se nlsj več kdo ve kaj zanimali zanj. Nič več m bilo op3ziti občudovanja v njihovih očeh. Zmerom bolj hladno so zrle vani oči navadnih Zemljanov.
čas ga je zdelal, trdo in neizprosno, kakor zdela sleherno bitje. Postal je betežen ln star. Nereden in počasen.
LJudje so nehvaležni. Kar če-z noč so ga zasovražili. Kar javno so ga zmerjali. Zlasti iio ga zaničevale stare device in betežni upokojenci
Vojna je tudi njega trdo zadela. Slo se Je celo za nlesov ODStoj. Marsikaterikrat, za časa blokad, ni mogel o pravem času
nastopiti službe. Namesto zgodaj zjutraj se je primajal popoldne. In takrat je bilo navadnim zemljanom, tistim, ki so ga zmerjali n kleli, žal, resnično žal zaradi prenagljenih besed. In marsikdo ga je na tihem prosil odpuščanja. 0
On pa. kakor da se za nič več ne zmeni. Zmerom bolj neobčutljiv je postajal, počasen, nereden, ošaben.
In kakor je njemu rasel greben, tako je navadnim zemljanom upadal pogum, zmerom ponižnejši so postajali pred njim.
In nekega dne ga ni bilo. Zaman so sra čakali zjutraj, zaman popoldne in zaman zvečer. Ni ga bilo. Pusto in prazno je bilo mesto.
»Ni ga ...« so šepetale ustnice in pogled je bil negotov.
s Kaj je z njim?« so se spraševali še tiše in iz oči je gledal strah, i-Zakaj ga ni?«
Potem so povedali, da je omagal in da ga nekaj dni ne bo. In vsi so si oddahnili. Nihče se ni jezil, nihče ni zmerjal in nihče grozil.
»I>opust ima.« je rekel nekdo in vsi so mu vneto pritrdili.
»Saj si ga je zaslužil!«
Ko je spet nastopil, je vsem odleglo In vsem se je smilil. Morda je ip.el bolezenski dopust ? ' Kaj  mu  ie neki bilo ?   Davica7 Možganska kap ? Slepič ? Kila ? Spiroheta * palida? TBC? Rak? ...
Sedaj gre počasi. Komaj leze. Ziutraj samo nekajkrat in potem do poldne nič. Popoldne spet počasi. Ustavlja se redkeje. Kljub temu pa vzbuja splošno uvide»*anje. včasih obstane sredi poti, nemočen, da ne more niti do bližnje krčme ali mlekarne . . .
Pravijo, da ne bo več dolgo. In da ga bodo nadomestili z trollevbuaom.
V vePki borbi med Japonc- in Američani v Pacifiku često čitamo tudi o težk-h boj h na Marijanskih otokih, ki leže na površin- 639 tisoč kvadratnih kilometrov n štejejo okoli 0 milijonov prebivalcev. Marijane so odkrili Španci, ki pa se nito nikoli posebno br pali za nje, ker so bli brez zlarh rudnikov. Po amenški zasedbi Fil p nov so Spanci sploh pozabili na posest Marijanov. Snomn !i so se na nje sele. ko so j h zasedli Neme'. Pnčeh eo
na vse Cr'o protestrati. da so jim Nemci o'>-brali Marijane :n j:h hudo oškodovali. Končno so dcacoli. da je bilo vprašanje posesti Marjanov izročeno v razredbo r mskemu papežu, k: j;h je pr sodil Špancem. Tako nem>kemu raihti n preostalo drugega, kakor da jih je %'upil od Sna i cev.
Pod smotreno n napredni.1 ncmffce up:a\G
so se Marijani riedno coo r-zvijaii vse do nrve svetovne vo;ne Otok? je upravija! po-s'.'ben nem"-':1 guverner s sedežem na kabatiln. Pr prv svetovn1 volni so hil   :zr(čen: M ir -
I ian: Japc.Ti5-k: kot mandatno ozemlje. Japonci' so sc jeli naseljevati v velkcm število po otokih in zpodrivati domače prebivalstvo, k. re už vala pod nemško unravo največjo zaščito. Posvet'^ no se posebno* doi:tvi sladkornega trsa. s kater m so krili vel k del japonske dornače potrebe po sladkorju.
Marijani imajo trop eno morsko podnebje s
! nrilično visoko temperaturo n obilno vlago. Temperatura je pr:bl:žno enaka preko ce:C<2a leta in to t-.ko nodnevi, kakor ponoči. Zjutraj znaša temperatura 20 stopnj. opoldne 30. n zvečer 25. stop nj Celzija.
Geološka so Marijan- podaljšek vulkanskih grebenov, ki sc v'ečejo od severno ležečega japonskega vulkana Fudžijama preko Bonin-skih otokov do Marjanov. Med M irjan: in Bon'ns&imi otek' 'eži ^Icbck vdor. takozvana »rossra ma^na«. Na deset'h zmed Marijanskih otokov so ^e delujoči vulkani Najvišji med n? mi je 0^0 m visok Asson^song Južno od teh deset h. skr.rai nemseljen h vulkanskih otokov leži n--j več ji marijanska otok Ssipang z do 400 m visokimi griči. Ker ima ob;lo deževja je zelo rodoviten Razpolaga tud; z dobrim pristanščem in za letališča primernimi planjavami. Glavni po'jedelski pridelek je sladkorni trs. ki ?a goje japonski" priseljene' ne ob:-mih plantažah. Sainang je srrateifeno 'cTo v žen kot oporišče za lefa!ske napade na lapor.-ke otoke. B:l je prizor ^če junaških obrambn h tjpjev japons*ke posadke proti desetkrat močnejšim ameriškim četam Znano je. da so preostali japonski vGJaki. ranjenc; in naseljenci raje izvrš lj harakin. kakor pa da bi se nredali Amer'eano*m.
Prebivale na Marijanih pripadajo kulturno •visoko stoječim Polinezijcem, ki j h je mogoče prištevati m-cd najboljše mornarje na svetu Po njihov h ž:!ah teče tudi del malajske krvi. Že od pamfcvekj se bavijo z mornarstvom ifa 60 zato šc danes najboljši poznavalci deset m desettsočev otokov otočičev Oceanije. Doma so na veeh morjih med Javo. Avstra-bjo. Formozo in Havajsk:m: otoki. Gradijo lesene čolne, ki nosijo od 200 do 300 oseb. S
temi malimi ladjicami opravi j. jo že <>d ramfi-veka redni potniški in blagovni promet med posameznimi otočj: v Oceaniji. Tako >^dno vzdržujejo redno zvezo med otočji Fidži ln Turuca. na pro[»i, ki je nad 600 km dolga. Prcbrodjo jo v treh dneh. kakor /e stoletja sem. Brodarstvo Polinez jcev je bilo na x :ku v 16. in 17. ftolerju. ko so Evropejci ^ele
pričenjali odkrivat? skrivnosti neizmernega prosit ran sjtva Ocean. je.
Pcl'nez;jci so :mel? posebn- P ">mo^kc akademije, na katerih so se učili na (far jeni sinovi plemenskih poglavarjev mornarskoga znanja.
Absolventi teh akađem-'j so poznal: rč nko veoh vetrov in vaov, kakor rudi fimeri Številnih morskih tokov med posameznimi i »toč i i. Na svoj h vožnjah so prebrodi; tud' do štiri fsoi km daleč. Ravnali so se že po zvezdah
stalnicah. Imeli so tudi svojevrstne zemljevide, sestavljene iz bambusovih palčic. NTa m o rek'h vožnjah so sc hrami: s s/v niami ;n rojenimi psi, k: so jih voz'1: <■ seboj i ve. Za železno rezervo so jim p-* služili velik: lončeni lonci, napolnjeni s svinjsko zaseko. Jedli pa so na poti tudi surove morske ribe in s prav resebno naslzdo meso uV>:t h mor-k h psov. Pred odhodom na daljne vožnje so vedno dobro odrgn'Ii vso površino svojih ladjic tt kokosovim oljem.
Polinezije? imajo že rd pamriveka dobro urejeno polirčno organizacijo. Deie ee na plemiče, svobodnjake in tlačane. Posamczmm rodovom načeljujejo kr.dji ali Pa knezi iz plemiških vrst. Zanimivo je. da izhaja večina kraljevsk;h rodov z otokov z n zk m: obrežji in brez hribov, kjer je življenje radi ponavljajoči sc tajfunov dosti hujše, kakor pa na otokih s planinami in hr:bovj:. kje sc moč tajfunov odb'je ob v Š'nah.
Prebivalci Marijanov so odlični lončarji in tkalci ter so noznali statve že pred prihodom Evropejcev. V zadnjih de-efieti:h so skoraj va; prešli v krščansko vero. kar pa jih seveda ne ovira častiti poleg katolikih svetnikov se svoje »tare dobre in zle duhove.
Polinezijci so naselili Marijanske otoke «ele
po prhodu Spancev, k: so poklali vse prapre-bivalce iz rodu Karmorosov. V 10. stoletju so krčili štev lo prebivalstva trgovci » sanda-'ovino in avenije za nabiranie delovnih sil na plantaže na Sundskih otokh. Dober del teh delavcev se n: več vrnil v domovino. MJkor pa se jh je. so b:lj okuženi z raznimi boleznimi, s katerim1 so okužili potem tudi srvoje rojake. Tako so znnesli na Marjane dotlej neznane bolezni kot gobavost, ošpice, črne koze in razne spo'ne bolezni. Pravo mor jo pa je povzroč-la po prvi svetovni vojni infucn-ca. ki je nokofi'a na desetrisoče Polnezijcev.
Bibfi-^fTis^n izdaja Tavčarjevega »Cvet-ia v feseni« ie nodarfena Slovenskemu Rdečemu ferfžn in Škofijski dobrodelni rvsarni. Z nakupom kniirre boste podprli ,đelo teh dveh ustanov. Cena izvoda je dvesto lir.
f
Stran fi
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek. 18. septembra
Štev. 38
B0>\ -
Nekoč je dobil nek novinar nalog inter-vjuvati znamenitega pravnika. Ob dogovorjenem času se je pojavil časnikar v prav-
leznici, zbudila preprosta ženica, ko ae je že skoraj popeljal mimo gledališča.
Potem ga je kmalu pritegnil film. Značilno za njegove filmske kreacije je posebna zadržanost, s katero podaja svoje junake. Elegantna zunanjost in preciznost govora sta napravila Birgia tudi v filmskem svetu kaj naglo priljubljenega. Njegova specialiteta so slavni, prezaposleni možje »zdravniki, arhitekti, znanstveniki), ki žive le za svoj poklic in jim zato primanjkuje časa za tešenje kapric in sitnosti svojih »boljših polovic«. Iz tega sledi potem zmerom neizbežni >trikot« po starem, znanem receptu.
Vloga dr. Deruge, v filmu »Slučaj De-ruga-r, katerega smo ravnokar videli tudi v Ljubljani, je sicer nekoliko odmaknjena od te šablone, zato pa je tem bolj poudarjena ona tajinstvenost, katero očituje Birg-lova osebnost. Dejali bi. da nosi Birgel prav v tem filmu eno izmed številnih mask, ki se nahajajo v njegovi delovni sobi in jo odloži šele ob koncu filma, ko se skrivnost »slučaja Deruge« razvozla.
niča Munlberg, kjer so nosili vojaki uniforme, vse obšite z zlatom, je veljaka le:no 5 milijonov dolarjev. Francoski maišal Bassonpierre si je dal narediti 30 oblek za vsak dan v mesecu eno in vsa&a je veja a okrog 80.000 frankov. Nadalje je živel v Franciji plemič Delatin, ki je nakupii ioo kašmirskih skodelic, vrednih 1,050.000 frankov. Največji zapravljivec našrga stoletja je bil na francoski grof Bonilace če Ca-stelkme, ki se je poročil z miljarder'o Goulda in je v 10 -etih porami vso doto svoje žene v znesku 15 miHjooov dolarjev.
frndežna ptica je prinesla glasba z
nikovem stanovanju. Eno uro bo trajal razgovor, si je dejal, ko ga je sobarica »posadila« v delovno sobo gospoda tajnega svetnika; potem je imel novinar domenjen sestanek drugje. Toda gorpeda tajnega svetnika ni bilo doma in tudi čez eno uro ga še ni bilo, sploh ga ni bilo, ker je enostavno pozabil ns novinarja in na njegov intervju. Časnikar se pa to urico nikakor ni dolgočasil. Opazoval je pravnikevo delovno sobo in si zabeležil razne potankosti, ki jih je videl na pisalni mizi. Ko je minila ura-, je vtaknil beležnico v žep in odšel. Zvečer se je vsedel za pisalno mizo in napisal »in-tervju<-. Bil je to intervju brez partnerja in prijatelji tajnega svetnika so zatrjevali, da je poti al docela pravilen in markanten pravnikov portret.
W:lly Birgel sicer ni pustil novinarja čakati, toda nekaj podobnosti s tajnim svetnikom je vendar le opazil. Predvsem je delovna soba in nje oprema govorila za umetnika Maske iz vseh dežel sveta, tropskih in planinskih predelov, z Južnega morja, iz Afrike in Evrope. Nekaj skrivnostnega, ki je značilno za Birglovo osebnost, leži tedaj v vzdušju njegovega doma.
Willy Birgel je bil v mladosti zlatarski vajenec. Njegov oče je bil namreč stolnični zlatar v Kolnu. Očetova želja je bila, da bi s! njegov sin služil kruh tudi s to nekoliko mistično umetnostjo. Toda malemu Wiliyju so določile rojenice drugo umetnost kot življenjsko pot. Sicer je posečal še dva semestra predavanja iz ornamentike in kiparstva, a potem ga je popolnoma priklenilo
gledališče. In oče — zlatar? Ni bil hud. Pustil je sina posečati gledališko šolo. Iz Kolna je šel na gledališče v Bonn. od tu v
Dessau, potem v KoMenz, Aachen, Mann-
heim. Tu je postal že tako popularen, da
Sci je,  ko je nekoč zadremal v cestni že-
Najnovejši film, v katerem nastopa W?lly Birgel, je pravkar dovršeni Ufa-film »Bratje Noltenius«.
Filmska anekdota
Karlor&rški i :z
K režiserju dr. Petru Bi auerju je prišla plesalka, ki bi rada nastopila v filmu. Kaj je njena posebna odlika, jc želel vedeti le-žiser. Ponosno mu odvrne plesalka: »Moja posebnost je izrazni ples. in potem je plesala. Moj Bog", to .s 5 bi'1 s Gtr35tjf.ji.-x Dr. Brauer naj   bi   uganil,   kaj   hoče  izraziti s
svojim plesom. »No,« je dejal zamišljeno, ko se je »natelovadila«... »to ie b lo, to
naj bx b:Io . . .«    No?« »To je moglo biti
saino eno -        karlovaržk, vrelec!«
Največji zapravljive! v zgcntovifti
Gffff? BofisiSaee de Castellaae je v deset'Si letih gfcogfsal vl_ d sto svoje žeise l£ nsISiJagiov dfila^ev
Neki kulturni zgodovinar je sestavil spisek največjih zapravljivcev, kar jih pozna svetovna zgodovina. Gotovo ne bo nikogar presenetilo, da je prišel v ta seznam tudi rimski cesar Nero. Zanimivo je pa njegovo dejanje največje zapravijivosti, da je dal svojo umrlo ženo Popejo sežgati na grmadi, zloženi iz cimetovega lesa. To je bilo največje razkošje, kar si ga je mogel dovoliti človek v takratnih časih. Cimetov les so vozili iz Indije in arabski Trgovci, ki so ga prodajali, so si ga dali odtehtati z zlatom.
Rimijanka Antim-a je nosila v vsakem ušesu bisere na verižici. Imela jih je toliko, da so ji segali do bokov. Kalif Mamun je povabil na svojo svatbo 2.000 gostov in gostil jih je skozi 30 dni. Pred gostijo so metal1* med svate listke, na katerih je bilo i a-pisano ime grunta, krasnega konja ali dragocenosti, ki jo je dobil gost v dar, kateremu se je posrečilo dotični listek pobrai. Ed največjih zapravi ji vcev je bii Kar^l £ Burgunds"ki. Samo za eno goitijo si je areč dal napraviti krasno obleko, vredno 2.000.000 zlatnikov.
Fernando Cortez, osvajalec Me'ifks, je
dal svoji nevesti napravil; pet n?ikitov iz ogromnih, žlahtnih kamno.-, ki je bil v aic vreden pol milijona. Njegova nevesta pa
tega dragocenega nakita ni d b "a, k^r j: izginil v morju, ko se je potopila k.dja, ki ga je peljala v Evropo. Velik zp.av j.vec je bil nadalje ruski knez Fotemtkin. Njegov dom je porabil več denarja neg j dvor carice same, katere naklonjenosti in ljubezn je bil deležen Ko je priredil nekoč c.ui na čast veliko gostijo, so portibli s^mo za razsvetljavo 20.000 funtov sveč in vsaka izmed štirih italijanskih ple-alk, ki so med gostijo plesale, je dobi a 5 000 rub j.v.
30.000 oblek je zapustila ruska caric? Elizabeta, hči Petra Velikega. Vsako obleko je nosila samo enkrat in včasih je meJp.e-som menjala petkrat svojo obleko. Za obleke zelo navdušen je bil tudi saški državni minister grof Bruni Njegova gaderoba je obsegala 17 velikih sob. Imel je krasne obleke, toda vsako je oblekel naj\eč dvakrat. Na leto je potrošil za obleke 3 mri-jone dolarjev. Tudi Avgust Silni je razmetaval denar. Samo njegova letna p.estol-
Kako in kdaj je nastala glasba, je vprašanje, na katerega čkrve k ne bo mogel nilkdar odgovoriti. O rrs'ar.ku glasbe obstoje pri raznih narodih te pravljica.
Tako pripovedujejo Japonci, da se je boginja sonca nekoč razjezila, ker ljud.e niso častili sonca tako, kakor bi ga bili morali Zato se je boginja sonca skrila v. temno votlino, na zemlji sta pa zavladali tema in zima. Cez nekaj časa so se zbrali bogovi na posvetovanje, kako bi izvab;li jezno boginjo iz njenega skrivališča. Sklen li so, očarati jo z nežnimi zvoki. Zato so izumill godSbo. Ko so dosegli čarobni zveki sluh boginje sonca, so takoj zbudili njeno zanimanje in jo omehčali. Posledica je bila, da se je sonce spet pokazao na nebu.
Stari Kitajci so spet verovali, da je čudežna ptica prinesla ljudem glasbo z neba.
Arabci pa pripovedujejo, da je v pradavnih časih padel jezdec z velbloda in si ranil roko. Ko je spet zajahati velbl;>da, je vzdihoval zaradi hudih bolečin z visokim in globokim glasom To stokanje je iz:od-i budilo velfdoda k h;trc4ši hoji. Kolikor bolj ! je jezdec  stokal,  toliko   hifcreje je ubiral , ve-blod pot. Pozneje so vsi jezde i velblo-dov v puščavi preprvaH, če so hoteli pripraviti velblode do hitrejše ho:e.   J zdcci velblodov so bili po arabski pravljici prvi pevci-glasbeniki in njim se mora svet zahvaliti za glasbo.
ZaJranški prepiri in že!sfl«c
V stockholmski javni bolnišnici so ugotovili, da je vzrok mnogh bolezni žel dca. glavobola, omedlevsnja in nepravilnega Utripanja srca duševnega izvora, posebnega duševnega razpoloženja. Želodčno bolezen povzročajo ljubosumnost, občutek manjvrednosti in podobno. Pri neki ženi so dognali, da je vzrok njenega pogostega crned'evanju prepir z možem. Omedlela je vslelej po prepru z možem, ki se je iz n:e norčeval in jo omalovaževal. Ko so tO možu povedali, se je začel oz i r? ti na zdravje svoje žene in se ni več prepiral z njo. Ze* a je bila ozdravljena. Ugotovljeno 'e dalje, da ;'e b"l v mno?;h pr'm^rih nesrečni za1.On vzr.dk želodčn-h težav. Ne* rav'lno ut i^a^Je
srca ie v večini primerov povzročila ljubosumnost.
18 ststirv Žita
Učenje I:' so izračunali, kol ko požre dvo-""l poljskih miSi in njeno potem tvo v E em letu. Iz tega račina je razvidno, da uniči ro-dbira teh živali v enem letu kar 18
stolov žita. Par domačih miM s p t ;nv -tvom pa pospravi v istem črsu prib ižno isto količino dm^ih živali. Podgane co seveda še §kod* i ive j še. Treba je upoštevati, da ne ostane živo vse potomstvo ene dvojice nvš;. ali pnd<?rm. VseVsko pa velja, da
povzročajo te neprijetne živali vlik^nsiko škodo človeškemu živilskemu gospodarstvu.
PZsava 2 3 gr?ed leti
Ameriški vseučiliški profesor Johnson se je dolga leta ukvarjal z vprašanjem, kdaj so začeli Egipčani uporabljati koledar. Na podlagi raznih dokazil je dokazal, da je bilo to najbrže 18. jimja 3251 pred Krist. Ta dan je obenem najstarejši dokazani dan človeške pisave, će so namreč Egipčani tedaj začeli uporabljati koledar, so gotovo že znali zaznamovati razne podatke s svojo pisavo.
če torej smatramo račune ameriškega učenjaka za pravilne, lahko trdimo, da je leto 3251. pred Kristusom začetek pismenosti.
zaročite se na ^omane. Do^re kni!n»"
Za smeh in dobro vol|a
V SOLI
Učitelj: >Jožek, povej, koliko ur ima dan?«
Jožek: >Dan ima 25 ur.« Učitelj: >Kje si to slišal?« Jožek: »Saj ste nam včeraj sami p dali, da je dan za eno uro daljši!«
VE, KAJ JE PUJSEK
Sinko se je bil pretepal in je prišel blaten domov.
>Fej,< mu je rekel oče, »ti si res pujsek!«
Sinko je molčal, oče pa je nadaljeval: »Ali. veš. kdo je to?«
>0. da.« je odgovoril sinček, spujsek je prašičev otrok.«
PO DOLGEM CASF NA ZRAKU
Trgovec: ^Gospod blagajnik, nič kaj zdravi niste videti.«
Blagajnik: -Saj ni čudno, ko pa sem po petih mesecih danes prvič na zraku.«
Trgovec: »Kaj vam je pa manjkalo?«
Blagajnik: 3-20.000 lir v blagajni.«
NE VERJAME VSEGA
Mož: >V mestu je slikar, ki je tako naravno naslikal pajka, da se je služkinja ves teden trudila, da bi odstranila pajče-vino.«
2ena: -Da so taki slikarji na svetu, verjamem; da bi pa kdo imel tako služkinjo, tega pa ne verjamem.«
PO ZDRAVXI&KIH PREDPISIH
Zdravnik: »Ali ste dajali svojemu možu uspavalna sredstva po mojem predpisu?«
2ena: »Sem, gospod doktor. Toda bilo je zelo težavno, ker sem ga morala vsake pol ure buditi, da jih je použil.«
V  SPOMIN NA 2ENO
Vojak žene konja in mu neprestano kliče: -Le stopi hitro,1 Florica!«
»To je pa lepo ime za konja!« reče mi-moidoča dama.
>Veste, moja žena ima tako ime, pa se zmerom spomnim nanjo, kadar imam opravka s tomlc konjem.«
-Lepo je to, da se radi spominjate svoje žene.«
»No seveda.« pripomni vojak, prijazno se smehljaje, in pokaže na konjat »tale kobilica je prav tako muhasta . . .«
BISTER UČENEC
Učitelj: »Ce postaviš pred osla vedro vode, vedro vina in vedro mleka, iz katerega vedra bo pil?«
Jurček:    Pil bo iz vedra za vodo.«
Učitelj: »Odlično! Zakaj pa?«
Jurček:    Ker je osel!«
PRI ZOBOZDRAVNIKU
»Naslednji, prosim!« zakliče zobozdravnik.
Gašper vstopi.
»Kaj vam manjka?«
»Zob bo treba izdreti.« meni Gašper.
^•Brez bolečine?«
»Ne, nobenih komedij ni treba početi. S takimi rečmi samo pulite ljudem denar iz žepa. Izvlekli boste zob brez vsakih injekcij.«
»No, to me veseli, da vidim spet pogumnega človeka! Torej, kar izvolite sesti.«
>Ne, ne.« reče Gašper, »saj si ne bom dal jaz zoba Izdreti. temveč moja žena, ki sedi še v čakalnici . . .«
Križanka štev. 37
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. največje mesto na otoku Lesbosu, S. snuti, počivati, 12. gradbeno sredstvo, 16. glasbena skladba, 17. vrhnja plast sadeža, 19. tuje mesto, v katerem prebiva mnogo Slovencev, 21. merjasec, 23. je važen za vsak trg, 25. slaščičarski izdelki, 26. ploskovna mera, 27. del glave, 28. kvartaški izraz, 29. moško krstno ime, 31. pripadniki azijatskega naroda, 34. državotvoren narod, 36. oblačila, 33. moško ime, 39. dva samoglasnika, 40. v grški mitologiji se je tako imenovalo podzemlje, 41 mičen, krasen, 42. travniška rastlina, 43. srbski'državnik pred prejšnjo svetovno vojno, 47. del čopa, 48. japonska mera, 49. pihalni instrument, 51. obtožiti. 54. v lakmusu, 55. bog muslimanov, 56. neobute, 58. izvirnik, 61. nada, hrepenenje, 62. zločinec, 64. neumen, 68. severnoitaiijansko mesto, 67. uboga, 69. vinski kis, 71. določene barve, 72. izumrlo slovansko pleme. 73. odličen, najboljši, 75. šala. dovtip, 76. sorodnik, 78. znak za kemično prvino, 79. predlog, 80. rimljanski zgoaovinar, 81. rastlinski pled, 82. reka na Hrvatskem (množina).
Navpično: 1. slovensko ime za nemško mesto, 2. zelo strupen plin. 3. veznik, 4. žensko ime, 5. del glave. 6. časovni prislov (j = i), 7. španski spolnik, 8. redek, od časa do časa, 9. zabava družbo, 10. pod-redni veznik. 11. predlog, 12. kmetijski stro-
(Kitajska pravljica.)
Živel je velik učenjak Caun-ce po imenu. Nekoč se mu je sanjalo, da je metulj in da leta ves blažen med rožami. Ko se je preou-dil. ni vedel, da li so bile to samo sanje, dali je bil nekoč ćaun-ee ali pa r,e mu je samo sanjalo, da je metulj. Zato se je napotil k L»ao-ceu, slovečemu učenjaku in prosil ga je za nasvet. Lao-ce, ki mu je bil gost zelo všeč, mu je pojasnil preobrazbo in mu odkril skrivnostne vede. Od tistega dne se je mogel Caun-ce, kadar koli je hotel, naplaviti negibnega ali spremeniti v kar koli.
Nekega dne se je izprehajal v gorah. Kar zagleda mlado ženo, kako stoji pred svežini grobom in ga pahlja s pahljačo.
— Kdo je pokopan tu in kaj počenjaš a svojo pahljačo? — jo je vprašal.
— Ah, mojster — je odgovorila žena vsa objokana, nedavno mi je umrl moj ljubljeni mož. Na smrtni postelji sem mu morala obljubiti, da se ne bom omožila, dokler se prst na njegovem grobu ne posuši.
— Počakaj — je dejal Caun-ce smeje, — pomagal ti bom. Vzel je pahljačo iz njene roke in jel pahljati grob. Ko se je kmalu potem prst na grobu posušila, ga je vdova vsa žareča od radosti prosila, naj sprejme pahljačo v dokaz njene hvaležnosti.
Caun-ce se je vrnil domov in povedal čudno prigodo svoji mladi ženi.
— Taka nesramnica —, je kriknila ogorčeno.
— Kdo ve, — je menil Caun-ce, morda storiš isto, ko umrem.
Tedaj pa njegova žena ni mogla več premagovati ogorčenja in pljunila mu je v obraz.
— Pa vendar ne boš trdil, da so vse žene tako nesramne! Vi moški ste vsi enaki.
— Nikar se tako ne jezi, — jo je miril Caun-ce.
žena mu je pa vsa srdita iztrgala pahljačo iz rok in jo zlomila na koščke. Kmalu je
učenjak zbolel. Skrbna žena je stala vsa iz sebe ob njegovi postelji in solze so ji takle po licih.
— Kmalu bom umrl, — je dejal Caun-ce.
— škoda, da si zlomila pahljačo. S čim bcš zdaj pahljala prst na mojem grobu ?
— Nikoli v svojem življenju se ti ne bom
izneverila, — mu je obljubila žena. — oe ne verjameš mojim besedam, se ubijem vpričo tebe, — je zatrjevala solznih oči.
— šele sedaj si mi odkriva tvoja zvesta ljubezen in zdaj lahko mirno zatisnem oči,
— je dejal umirajoči. To so bile njegove zadnje besede.
2ena je bridko zaplakala in se zgrudila na mrtvega moža. Potem *se je obiekia v žalno obleko in naročila krsto. Sedem oni in noči se je predajala svoji bolesti in nihče ie ni mogel potolažiti. Potem pa je nenadoma prišel v hišo mlad princ. Prišel je bil, da bi ga Caun-ce učil. Ko je zvedel, da je mojster umrl, je zakilcal ves obupan:
— Ljubljeni mojster, če te že nikoli več ' ne bom videl, naj ti sto dni najgloblje žalosti dokaže moja bolest. — Potem si je pa izprosil dovoljenje, da bi smel obiskati vdovo.
Mladi vdovi so ljudje seveda povedali, kaj je dejal tujec in tudi to, da hoče sprav.t i v red pokojnikova dela. Ko ie stopil pred njo in jo prosil, naj mu pripravi sobo, sta jo njegov plemeniti duh in eleganten pojav tako očarala, da je rada ustregla njegovi želji. Ker je morala na svoji vsakodnevni poti h krsti svojega moža hoditi mimo prinčeve sobe, sta se videla vsak dan. Polagoma so postali njuni pogledi nežnejši in cg-njevitejši, njuni srci sta utripali zmerom hitreje.
Nekega dne, ko vdova ni mogla več premagati hrepenenja po krasnem tujcu, ie poslala po njegovega starega slugo, pogosti-, la ga je z najboljšim vinom in ga naprosila, naj bo posrednik med njo in svojim gospodarjem.
'— Princ hrepeni samo po tem, da bi mogel postati vas mož, — ji je sporočil
sluga, ko se je kmalu vrnil. — Misli pa, da je i'oroka žal iz treh razlogov nemogoia.
— Kakšni razlogi so to? — je vprašala vdova začudeno.
— Prvič, — je dejal sluga, — pravi moj gospod, da bi mu bila neznosna misel, da bi se oženil z vami, dokler stoji krsta vašega moža v dvoran1. Diug.č, — je aejal, — je bil mojster Caun, ki vas veže nanj tako globoka duševna ljubezen, slaven učenjak; nemogoče je torej, da bi se omožili s tako nevednim učencem. Tretjič, — je nr-dajeval sluga. — je prišel moj gospodar skoraj brez prtljage in torej ne more pripraviti dostojne poročne gostije.
— Ce je to vse, — je vzkliknila vdova :n se globoko oddahnila, me pa prav ntč ne skrbi. Krsto dam postaviti v prazno sobico. Kar se tiče modrosti mojega moža, lahko tvojemu gospodarju zaupno povem, da je bil njegov sloves velikega učenjaka močno pretiran. O zadnji ovir* mu pa povej, da sem položila na stran nekaj taelov srebra, kc je bil moj mož še živ. Naj s1 tvej gospod za ta denar brž preskrbi obleko in vse. kar bo potreboval. Poročna gostija bo pa že moja skrb. Zvezdogled mi je pa po>-vedal. da je današnji dan zelo prikladen za poroko.
Vdova Caun je takoj oblekla svojo najlepšo obleko, napudrala si je obraz in namazala ustnice z rdečiloni. Potem je naročila, naj prenese krsto z moževim trupi cm v najbolj oddaljeno sobico. Kmalu potem je povab;la princa v slavnostno okrašeno dvorano Tam sta prižgala rdeče poročne sveče, se poklonila prednikom in odšla v zakonsko posteljo.
. Ko se je ženin baš pripravljal zatisniti oči, se je jel naenkrat opotekati. Prijel se je za prsi, kriknil je od bolest: in se zgrudil. Nevesta je odložila ves sram. objela ga je, ga položila in vsa v skrbeh vprašala, kaj se je zgodilo. Ta' čas je priletel ves v skrbeh tudi stari sluga, ki je bil zaslišal kr*ke.
— Moj ubogi gospod že dolgo dobiva te
napade, — je dejal ves razburjen. — Žal poznam proti temu samo eno sredstvo: človeške možgane. Njegov oče je dal zmerom, kadar je dobil sin tak napad, usmrtiti zločinca. A kie naj tu v gorah dobimo člove-
_Morda bi pa zadostovali mrličevi mDž-
gani? — je vprašala mlada žena. — Moj mož je umrl šele pred 12 dnevi, tako da morajo biti njegovi možgani še sveži. Takoj odprem krsto in prinesem možgane.
— Ali bi res mogli storiti to? — je vprašal sluga.
— Kaj mi je do njegovih starih Kosti, je odgovorila vdova.
Odhitela je s sekirico v sobico, postavila pod krsto luč, si zavihala rokave in udarila na vso moč s sek'ro po krovu, da se je razi "tel na kose.
Kar je zaslišala stokanje. Iz krste se je počasi prikazala roka in potisnila je razbiti poKrov stran. Gospa Caun je od greze okamenela, ko se je mrlič vzravnal, zlezel iz krste in odšel počasi iz sobice.
Klecajočih kolen je odšla za njim.
— Noč in dan sem h.«jpenela po tebi, mu je skušala prigovarjati. Tudi nocoj me je vleklo k tebi. Morda mi usmiljeno neDO vrne ljubljenega moža — sem s: mislila, polna upanja, in pograbila sem sekiro . . .
Hvala ti za tvojo dobroto, — je odgovoril Caun-ce, — toda povej mi, zakaj si tako slavnostno oblečena?
— Jaz ... jaz .. . sem te morala vendar dostojno sprejeti ... je odgovorila njegova žena v zadregi.
Tedaj je mojster počasi iztegnil roke, in že je stal v sobi princ s svojim služabnikom. Prestrašena vdova Caun se je hotela skriti pred svojim novim možem, ko se je pa ozrla po njem, je opazila, da je izginil. Tedaj je v smrtnem sramu spoznala, da jo je mojster s svojo tajno umetnostjo samo izkušal. Vsa obupana je odpela pas svoje poročne obleke in se obesila.
čaun-ce je pa odšel v gore in se nI nikoli več oženil.
kovnjak, 13. radijska oddaja. 14. tih, brez
besede, 15. obljubljati, 18. del telesa, 20. uradni spis, 22. planinska cvetlica, 24. mesto V Srbiji, 30. iti, usmeriti se, 32. zdravilne tablete, 33. svetopisemsko mesto, 31. gora na Primorskem, 35. italijanski spolnik, 37. očarljiv, dražesten, 40. vzklik, 44. gora v Armeniji, 45. mesto v Srbiji, 46, zanikana Oblika pomožnega glagola, 50. cerkvena stavba, 52. bikoborec, 53. okrajšano moško ime, 54. mestece v Dalmaciji, 57. sadna drevesa, 59. visoka planota v Aziji, 60. velika reka na Francoskem, 61. nagel, hiter, 63. majhen konj, 65. vrsta zidu, 68. moško ime, 70. neznan, 74. španski spolnik, 77. veznik.
Rešitev križanke št. 36 Vodoravno: 1. padalec, 8. drenaža, 15. Go'ar, 16. dro, 19. Avari, 20. os, 22. b^, 23. fraza, 25. epi, 26. ol, 27. Milan, 29. prevodi, 31. Ajačo, 33. ilo, 34. Atlas, 36. nerad, 38. lan, 39. la, 41. lik, 43» n;id, 45. ka, 46. pogan, 48. Vuk. 49. naboj, 52. potok, 53. tog. 54. seminar. 56. bar, 57. Golovec, 59. vod, 60. vodovod, 63. mir, 64. jarek, 67. Rabil, 68. zid, 69. močen, 71. ot, 73. kit, 75. nož, 76. la, 77. roj, 79. kader, 81. p<*kcr, 83. niz, 84. opalo, 86. Alabama, 83. olika, 90. ko, 91. Edi, 93. Enare, 94. Ema, 95. Al, 96. vneto, 98. oba, 101. tvarina, 102. obelisk.
Navpično: 2. Ag, 3. doba, 4. Alena, 5. las, 6. Er, 7. prav, 9. Ra, 10. Eve, 11. napad, 12. Arij, 13. ži, 14. gomila, 16. dres, 17. ozon, 19. Glonar, 21. sila, 23. frak, 24. Aden, 26. očak 23. lo, 29. plin, 30. Iranec, 32. Al, 35 tlak,'37. Adam. 40. Lot, 42. Tu-omir, 44. Jon, 46. porok, 47. golob, 48. vol, 50. Bihać,' 51. javen, 52. pav, 53. tod, 54. ser, 55. rok, 57. golida. 58. Vid, 61. dan, 62. Vika, 64 Jože, 65. Ren. 66. poroka, 69. moka, 70. I kazalo, 72. topo, 74. tele, 75. Nome, 76. Lika, 78. je, 79. Koder, 80. rano, 81. para, 82.' Romul, 83. ni, 85. Lena, 87. Baba, 89. lani, 92. iti, 94. ere, 96. w, 97. on, 99. bb, 100. os. _
Zisgovnica št« 37
ber — ci — dr — dra — dre — ga — gor
— grič — 1 — ir — jan — jot — ki — ko
— ko — kutsk — ler — leš — lo — lo — mai — mo — na — na — ni — nik — no
— nov — o — o — o — ok — pa — po — pur — ri — ri — ro — rod — sa — sej — sin — s ki — slo — ster — ška — to — ven
— žav.
Iz teh zlogov sestavi 16 besed s pomenom: 1. pogorje na Dolenjskem, 2. reka v Južni Ameriki, 3. trdnjava v Zadnji Indiji, 4. mesto na Siciliji, 5. dalmatinsko vino. 6. diplomat, 7. slovenski pesnik, general (u. 1934), 8. Jezusov učenec (priimek), 9. Stritarjeva povest, 10. reka v Nemčiji, 11. vas in železniška postaja v ljubljanski okolici, 12. mesec, 13. Stritarjeva pesniška zbirka, 14. slovenski dnevnik, 15. amfiteater v starem Rimu, 16. mesto v Sibiriji.
Prve Črke, brane navzdol, in tretje, brane navzgor, povedo Stritarjevo, odnosno Jurčičevo povest.
Rešitev zlogovnice štev. 36 1) Karenina. 2) Ahaja ,3) Panama, 4) London, 5) Jena, 6) Inspiracija, 7) Celovec, 8) ametst, 9) Kersnik, 10) Argentina, 11) Milčinakl, 12) Engadin, 13) nogomet, 14) ZaplPfa, 15) Vodice, 16) obisti, 17) Turska gora, 18) literatura, 19) Ižanci.
Kapljica kamen zvotli ne p silo, a Često padaje.
§chrtttleiter • Ureja je: Rudolf Ožim. — Far »Narodna tlakama A. G«« Oi-uck»teUe
Za »Narodno tiskarno d d.« fcnt tlrkarnarja. Fran Jeran. — Fttt den ftnaeratentell veraotwortlich Ljnbomlt VolOt
Za inserainj oddelek odgovarjaš