STRAN
St. 3 / Leto 64/Celje, 13. januar 2009/Cena 0,81 EUR
Od 6. decembra naprej
obratujejo naprave na smučišču vsak dan!
DžfciJEPM dkSEDÖ
Informacije: 051/354 809
Odgovorna u
I......
m
* • ' . * „
IjNekaj manj kot 800 prostih delovnih mest je bilo včeraj na voljo na Celjskem. Nič kaj spodbudno, če ostanete brez dela. Je pa dobro vedeti, kam se lahko v tem primeru obrnete po pomoč.

Govorilnice kot
ostanek
romantičnih
časov
^odll.ure
^RogtlnaJURGOVEM
Smrt kljub prepovedi
Na Golteh umrl voznik motornih sani, čeprav je znano da je vožnja z njimi v krajinskem parku prepovedana.
Lučanom zmanjkalo »štime«, ko so navijali
O stavki v Cometu se ne bo več govorilo!
2
DOGODKI
novi tednik
Otroci niso v nevarnosti zaradi težkih kovin
Ni varnosti pri svincu in kadmiju
Na včerajšnji novinarski konferenci o tveganju za zdravje otrok je bil tudi predstavnik celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar. Po konferenci je povedal, da sta kadmij in svinec, tudi v majhnih količinah, za otroke zelo nevarna. Dodal je, da je »minimaliziranje vplivov na zdravje otrok na tej konferenci ob izpostavljenem podatku, da bi otroci jedli zelenjavo s področja Teharij, strokovno nedopustno.« Civilne iniciative bodo tako o tem obvestile dr. Ivana Eržena, bivšega direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je oceno pripravil, in tudi zavod sam. Šuštar je še omenil študijo prim. dr. Franca Fazarinca, specialista interne medicine, po kateri naj bi bile mejne vrednosti svinca po novem desetkrat nižje postavljene in bi torej moral biti dovoljen vnos bistveno nižji, kadmij pa naj sploh ne bi imel vame količine vnosa.	ŠK
Z leve: Roman Kramer, Bojan Srot, predstavnica za odnose z javnostmi Tjaša Podergajs in Sandra Stajnko
Celjski župan Bojan Šrot, vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer in vodja službe za družino in socialo Sandra Stajnko so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili rezultate ocene tveganja za zdravje otrok v celjskih vrtcih. Na občini so z oceno zelo zadovoljni, saj kaže, da otroci niso izpostavljeni prevelikim količinam svinca in kadmija.
Oceno je občina naročila od Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Ta je pregledal oziroma ocenil, kakšen je vnos svinca in kadmija v otroški organizem na območju vrtca. Ocenili so torej, koliko svinca in kadmija otroci lahko zaužijejo iz tal, vode, zraka in tudi s hrano. Ugotovili so, da lahko 20 kilogramov težek otrok v enem tednu v telo vnese 6,7 mikro-gramov kadmija (začasni dopustni tedensld vnos je 140 mikrogramov) in 101,2 mi-krograma svinca (začasni do-
pustni tedenski vnos je 500 mikrogramov).
Ob tem je treba povedati, da so oceno opravili le za območje vrtcev. Tla so tako pregledali le tam, pregledali pa
so že zamenjano mivko. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je dodal še oceno za zaužito hrano, če bi otroci jedli živila, pridelana na Te-harjah in Medlogu. Prav s hra-
no bi otroci zaužili večino kadmija in svinca. Ker je vnos teh težkih kovin majhen, tako Roman Kramer, posebnih ukrepov s strani Mestne občine Celje na otroških igriš-
čih in v vrtcih ne bo. Je pa Kramer dodal, da se vseh priporočil glede hrane in mivke v občini oziroma vrtcih držijo.
Ocene zaenkrat še nismo videli, bo pa, kot nam je povedal Roman Kramer, na ogled, ko bo dokončana. Glede tega so se predstavniki občine in Zavoda za zdravstveno varstvo Celje včeraj tudi sestali.
Eden od ukrepov, ki jih je predlagal zavod, je tudi ta, da bi kmetijskim zemljiščem
na onesnaženih območjih spremenili namembnost. Na to vprašanje je župan Šrot odgovoril, da si tudi v občini želijo spremeniti zemljišča v stavbna, vendar spremembo namembnosti zavira ministrstvo za kmetijstvo.
Sicer pa smo na novinarski konferenci pogrešali koga iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je oceno pripravil, vendar so za izjave in interpretacije o oceni kot naročniki raziskave pristojni le v občinski stavbi.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2009!
FINOMEHANIKA Dragica Dobrajc s.p. Na okopih 2c, 3000 Celje. Tel.: 03/492 61 20 E-mail: finomehanika.dobrajc@siol.net
Vse je odvisno od trga in plina
Direktorja podjetja Štore Steel Marjana Mačkoška je včeraj na mizi pričakalo sporočilo Geoplina. Porabijo lahko največ toliko plina, kot so ga 7. januarja. Torej na dan, ko železarna sploh še ni obratovala. »Za nas je to sreča v nesreči, saj zaradi recesije v tem tednu še nismo začeli z delom. Če bo plinska afera še trajala, ta mesec še ne bo nič s proizvodnjo,« pravi Mačkošek.
Izmed 530 delavcev jih je polovica še doma. Ostali opravljajo remontna dela ter pripravljajo prostor za novo valjar-no, vredno 20 milijonov evrov. »Na srečo tudi avtomobilska industrija v Evropi šele začenja z delom, zato povpraše-
vanja po jeklu še ni. Po svoje je kriza prišla kar pravi čas,« pravi Mačkošek. Če pa se bodo konec tedna komercialisti domov vrnili z naročili, bo redna dobava plina še kako pomembna. »Vse surovine imamo pripravljene, tako da lahko, če bo povpraševanje, s proizvodnjo začnemo v treh dneh. To je hitreje, kot lahko s proizvodnjo začnejo nekatere druge jfeklarne. Trenutno je torej vse odvisno od trga in plina,« pravi direktor.
Steklarna Rogaška, ki je prav tako v celoti odvisna od plina, o kakšnih recesijskih ukrepih Geoplina ne poroča. Kot so sporočili, delo tam še vedno poteka nemoteno.	RP
Občina piše, ministrstvo ne bere
V občini Kozje v tem mesecu težko pričakujejo zbor občanov, kjer naj bi jim predstavniki države odgovorili na vprašanja glede stroge dimnikarske zakonodaje. 'Riđi v tej občini se občani pritožujejo zaradi predpisov, ki so po njihovem mnenju prestrogi, zaradi pogostih obiskov dimnikarjev, previsokih cen storitev in nestrokovnega dimnikarskega dela.
Predlani so nezadovoljstvo izrazili prebivalci gospodarsko najšibkejšega Vetrnika, jeseni je novo peticijo podpisalo še 162 občanov, ki so med drugim zahtevali sklic zbora občanov. Občinski svet se je s sklicem takšnega zbora, ki naj bi bil v tem mesecu, strinjal, na njem pa naj bi predstavnik ministrstva za okolje in prostor pojasnil vse potrebno, saj je dimnikarska služba v pristojnosti države in ne občine. Iz Občine Kozje so zato že 4. decembra pisali ministrstvu ter med drugim zaprosili za kontaktno osebo, ki naj bi sodelovala na zboru občanov, vendar odgovora do danes ni prejela. V torek je zato občina poslala ministrstvu za okolje in prostor znova pismo s podobno vsebino. Nezadovoljstvo zaradi strogih dimnikarskih predpisov je vse večje, saj so peticijo decembra podpisovali še v sosednji občini Bistrica ob Sotli.	BRANE JERANKO
www.novitednik.com
Je razlog plin ali mraz?
Je za povečano povpraševanje kriva plinska kriza ali mraz? Trgovcem je to malo mar. Glavno, da izdelki ne ostajajo v zalogi.
Čeprav spor Rusije z Ukrajino trenutno s prekinjeno dobavo plina ustrahuje večji del Evrope, je to trgovcem vsaj malo po godu. Niso pa ravno prepričani, ali je za povečano povpraševanje po grelnih telesih zaslužna plinska kriza ali zgolj mraz.
V zadnjih dneh v celjskem Baumaxu prodajo več drv in bri-ketov za ogrevanje, kot so prejšnje dni. Zasluge pripisujejo krizi ter s tem bojazni ljudi, da bi ostali na mrzlem. V Merkurju, kjer že od konca decembra opažajo povečano prodajo grelnih teles, pa so prepričani, da je za povečano pridajo »kriv« le mraz. »Gre za sezonsko blago, prodaja tega pa je v celoti odvisna od vremena. Ker imamo že nekaj časa nizke temperature, ljudje kaloriferje, radiatorje in podobno kupujejo zato, da si dogre-jejo stanovanja ali poslovne prostore,« je povedal predstavnik za odnose z javnostmi Rok Is-tenič. Tako v enem kot drugem podjetju dodajajo še, da nakupi niso posledica paničnega reagiranja potrošnikov, temveč so še vedno v mejah zdravega ra-
zuma.
RP , foto: MM
St. 3 - 13. januar 2009
novi tednu
3
ss®
Odpravnina
Do odpravnine je delavec upravičen, če službo izgubi brez svoje krivde. Višina odpravnine je odvisna od dolžine delovne dobe, če je bil delavec več kot eno leto zaposlen za nedoločen čas. Do odpravnine ni upravičen delavec, ki mu je iztekla pogodba za določen čas.
Otroški dodatek
Na centru za socialno delo je mogoče zaprositi tudi za otroški dodatek v primeru, da dohodek na družinskega člana ne presega 99 odstotkov povprečne plače v državi v preteklem. V skupni dohodek družine se štejejo vsi, obdavčljivi in neobdavčljivi bruto dohodki. Otrok je upravičen do otroškega dodatka do 18. leta oziroma dokler ima status dijaka ali študenta, najdlje do 26. leta. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred in se za prvega otroka v družim giblje nekje med 106 in 19 evri. Brezposelni starši lahko preko občine posredujete vlogo za znižanje cene vrtca. Za osnovnošolce je mogoče urediti subvencionirano malico in kosilo.
Na zavodu za zaposlovanje najdete podatke o prostih delovnih mestih. Pri njih lahko ob izgubi zaposlitve tudi urejate vse potrebno za lažjo premostitev težav.
Brez dela. Kaj pa zdaj?
Prvi naslov je zavod za zaposlovanje - Denarno nadomestilo ali socialna pomoč?
Recesija in gospodarska kriza sta konec lanskega leta postala izraza za vsakdanjo rabo ter se trdno usidrala v naš besednjak. Prav tako grožnje z izgubo zaposlitve. Medtem ko se delodajalci dokončno še niso izjasnili, v kolikšni meri bodo odpuščali, in bodo vprašanje presežkov delovne sile sprva reševali z zgodnjimi upokojitvami ter odpovedmi pogodb za določen čas, tudi marsikateri delavec v rednem delovnem razmerju ni več najbolj prepričan v lastno socialno varnost, ki jo nudi zaposlitev. Obeti za letošnje leto niso ravno rožnati. In kaj storiti, če se vam naenkrat v službi »zahvalijo za sodelovanje«?
Kaj se lahko zgodi: čeprav vas mora delodajalec najprej pisno obvestiti, da boste odpuščeni in vam šele nato lahko izroči odpoved delovne pogodbe, časovni roki za te ukrepe niso zakonsko določeni, razen če drugače piše v kolektivni pogodbi. Mogoče pa je od delodajalca zahtevati, da o svoji nameri obvesti sindikat, ki lahko o tem poda svoje mnenje.
Vendar poglejmo najbolj črn možni scenarij - ostali ste brez dela. Prvi naslov bo območna enota zavoda za zaposlovanje - mimogrede, včeraj je bilo po njihovih podatkih v Sloveniji na voljo 770 prostih delovnih mest. Tam se lahko prijavite kot iskalec zaposlitve in s tem potrdilom boste šele uveljavljali pravico do denarne podpore centra za socialno delo, pristojnega v kraju vašega prebivališča. Ali boste na zavodu že uveljavili pravico do denarnega nadomestila. Po-
trdila zavoda za zaposlovanje boste potrebovali tudi pri urejanju obveznega osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Za vpis v evidenco brezposelnih oseb boste potrebovali veljaven osebni dokument ter delovno knjižico, sicer pa v skladu z zakonom od januarja upravne enote več ne izdajajo delovnih knjižic iskalcem prve zaposlitve. S svetovalcem na zavodu boste v roku dveh mesecev morali pripraviti svoj zaposlitveni načrt in boste s podpisom zagotovili, da boste izpolnjevali svoj del obveznosti. To pomeni, da boste morah v skladu z načrtom aktivno iskati zaposlitev in o tem obveščati zavod, odzivati se boste morali na napotitve na prosta delovna mesta ali začasna dela. Vsak delovni dan morate biti tri ure dosegljivi na naslovu, ki ga boste navedli ob prijavi. Sicer vas lahko zavod, na primer če zavrnete ponujeno zaposlitev, odpiše iz evidence in posledično boste prikrajšani za denarno pomoč, zavarovanje in ostale pravice.
Kako do denarne pomoči?
Obstajata vsaj dva naslova, na katera se lahko obrnete za finančno pomoč; priporočljivo se je nemudoma oglasiti na zavodu za zaposlovanje ter centru za socialno delo. Na zavodu lahko, če ste bih v rednem delovnem razmerju, zaprosite za denarno nadomestilo. Pogoj je, da ste bili prej zaposleni vsaj za dobo enega leta v zadnjih 18 mesecih. Za prve tri mesece prejemanja denarna pomoč znaša 70 odstotkov in za naslednje mesece 60 odstotkov pov-
prečne mesečne plače, ki ste jo prejeli v 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 45,56 odstotkov minimalne plače in ne višje od trikrat-nika tako določenega najnižjega denarnega nadomestila.
Lahko se odločite tudi za samozaposlitev. Zavod za zaposlovanje vam v tem primeru izplača 4.500 evrov, ki jih ni treba vrniti, če sa-mozaposleni ostanete najmanj dve leti.
V času prejemanja denarnega nadomestila boste zavarovani za obvezna zavarovanja, torej za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti. Prispevke plačuje zavod za zaposlovanje. Kako dolgo boste upravičeni do denarnega nadomestila, je odvisno od tega, koliko časa ste bili zaposleni, razpon sega od treh mesecev za tiste, ki so bili v delovnem razmerju od enega do petih let, pa do dveh let za tiste, ki so starejši od 55 let in so delali 25 let.
Premostitev s pomočjo centra za socialno delo
Kaj pa, če do denarnega nadomestila niste upravičeni oziroma vam ne zadostuje za preživetje? Ostane še možnost denarne socialne pomoči, za katero lahko zaprosite na centru za socialno delo. Tudi v tem primeru morate biti prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb. Višina socialne pomoči je odvisna od dohodkov, števila družinskih članov ter njihovih dohodkov
in premoženja. Med dohodke se šteje plača, starševsko nadomestilo, pokojnina, prihodki od študentskega dela, avtorskega in pogodbenega dela, kmetijske dejavnosti in premoženja. V premoženje pa se na primer ne štejejo stanovanje ali hiša, kjer živite, ali avto nižje vrednosti od 18 minimalnih plač. Trenutno mesečna višina pomoči znaša 221,70 evra za samske osebe in prvo odraslo osebo v družini, 154,58 za zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, za vsakega otroka, ki ga je potrebno preživljati, se doda 66,51 evra, kolikor znaša tudi dodatek za eno-starševsko družino. Denarna pomoč so dodeljuje za določen čas, ko aktivno iščete zaposlitev, mogoče pa je zaprositi tudi za izredno denarno pomoč, vendar je treba dokazati namensko porabo.
Zavod za zaposlovanje je zaradi številnih vprašanj ob napovedih odpuščanj delavcev razširil delovanje brezplačnega pravnega telefonskega svetovanja z dveh na štiri dni. Na brezplačni telefon 0801998 je mogoče poklicati od ponedeljka do četrtka med 9. in 11. uro, ko je za pojasnila na voljo pravni strokovnjak.
Zdravstveno zavarovanje
Z dnem, ko začne veljati odločba zavoda za zaposlovanje o pravici do denarnega nadomestila, zavod za vas plačuje tudi obvezno zdravstveno zavarovanje. Sicer si ga morate urediti sami preko izpostave zavoda za zdravstveno zavarovanje, razen v primeru, da nimate prihodkov. Takrat osnovno zavarovanje krije občina, podaljševali pa ga boste vsake tri mesece.
Kot določa od januarja veljavni zakon, so do oprostitve doplačil k zdravstvenim storitvam oziroma jim ni potrebno več plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tisti, ki so že upravičeni do denarne socialne pomoči (preko centra za socialno delo). Zavarovanje plača država samskim osebam, ki imajo manj ko 211,70 evra prihodka na mesec, kadar sta v gospodinjstvu dva, pa če imata za manj kot 361,70 evra prihodkov. Cenzusi se zvišujejo glede na število otrok v družini. O tistih, ki že imajo odločbo o denarni socialni pomoči, zavod za zdravstveno varstvo avtomatsko prejme podatke in jih vnese v kartico zdravstvenega zavarovanja. Ostali bodo morali oddati posebne vloge na center za socialno delo. Zavarovalnicam pa morajo zavarovanci z odločbo o denarni socialni pomoči posredovati zahtevek za mirovanje in odločbo centra.
Podrobne informacije, če imate dostop do svetovnega spleta, lahko dobite na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo, kjer so na voljo tudi posamezni obrazci, ki jih bo treba izpolniti. Prav tako so dostopni podatki o prostih delovnih mestih, ki jih sicer zavod za zaposlovanje fizično izobesi v svojih prostorih, vsak torek jih objavljamo tu-
VABILO
di v Novem tedniku. Natančno se seznanite ne le s svojimi pravicami, ampak tudi z obveznostmi, s katerimi se pogojuje ohranitev denarne pomoči. Pravočasno si priskrbite zahtevano dokumentacijo, ki jo morate priložiti vlogam, tako si boste prihranili stanje v vrstah in birokratske zaplete.
POLONA MASTNAK
Foto: MARKO MAZEJ
Vljudno Vas vabimo na ZIMSKE SERENADE, ki bodo v četrtek, 22. januarja 2009, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na letošnjem, že tradicionalnem, večeru glasbe, plesa in lepe besede bomo v družbi sedanjih in nekdanjih dijakov, profesorjev in gostov počastili tudi 6o-letnieo naše šole.
Vljudno vabljeni!
Vstopnine ni, prosimo pa, da vstopnice vnaprej rezervirate (tel.: 03 428 57 00, e-mail: gimnazija.celje-center@guestarnes.si).
Častni pokrovitelj prireditve je Mestna občina Celje.
o
0
1 Oi
.C M
> O
Z
m
m
Št. 3 - 13. Januar 2009
m
4_ GOSPODARSTVO
O stavki v Cometu se ne bo več govorilo!
Vsak cometovec ali sindikalist, ki bo še komentiral stavko, bo ob tisoč evrov
novi tem»
Organizatorji stavke pred štirimi leti v Cometu in uprava podjetja so tik pred začetkom obravnave le dosegli poravnavo. Vodja stavke Milan Mesarič je povsem drugače sprejel ponujeno roko Cometa, kot pred dvema mesecema, ko ga je pri pripravljalnem naroku spremljala skupina protest-nikov. Comet tudi tokrat ni želel nič drugega kot opravičilo, čeprav ga je degradiral zgolj v izjavo.
Kot je pred začetkom obravnave pojasnil direktor Cometa Aleš Mikein, je vse, kar si v Cometu želijo, to, da bi se o stavki enkrat že nehalo govoriti. Sploh zdaj, ko so težave gospodarstvenikov vsepovsod drugje. »Zato smo pripravljeni pozabiti 480 tisoč evrov škode, ki je bila z njo povzročena,« je povedal Mikein. Kot je dodala Come-tova odvetnica Tamara Pavlin, je namesto opravičila dovolj izjava vseh obtoženih
sindikalistov sindikata KNSS Neodvisnost, da je bila stavka aprila 2004 nezakonita.
Zagovornikoma nasprotnih strani se je tudi takšna izjava zdela sprva odveč, saj je sodbe delovnega sodišča, ki je stavko razglasilo kot nezakonito, brezpredmetno komentirati. A kot je pojasnil Mikeln, se v podjetju še danes nenehno manipulira s tem, ali je bila stavka zakonita ali ne. Zato so pri tem vztrajali. Po nekaj minutah za premislek so se obtoženi, sindikat KNSS Neodvisnost mariborske regije, Milan Mesarič ter predsednik sindikata v Cometu Stanko Čre-šnar, odločili, da poravnavo sprejmejo. Že zato, so poudarili, da se popravijo načeti odnosi v družbi in se končno umirijo strasti.
Comet je vztrajal še pri tem, da sindikat na svoji spletni strani in v izbranih medijih objavi dogovorjeno izjavo. Hkrati pa tudi, da v roku
Milan Mesarič in Stanko Črešnar sta v imenu sindikata obljubila, da ne bodo več govorili o stavki iz leta 2004. Za vsak slučaj je Comet želel še dodatno zagotovilo - tisoč evrov kazni za verbalni spodrsljaj.
8 dni s spletnih strani izbriše vse objave, v katerih so na dolgo in široko komentirali sodbo delovnega sodišča. Obe strani sta se še strinjali, da javno stavke in vsega, pove-
zanega z njo (tudi zadnje tožbe), ne bodo komentirali. Kazen za tistega, ki bi se mu jezik vseeno razvezal, bo tisoč evrov.
ROZMARI PETEK
Tudi po 300 kg oglasov na dan
Če bodo trgovci zaradi krize začeli varčevati, to zagotovo ne bo pri stroških, namenjenih za oglaševanje po pošti. Poštarjem skorajda ne mine dan, da ne bi imeli v svojih torbah tudi oglasov trgovskih hiš. Pogosto se teh nabere tudi do 300 kilogramov ali celo več.
»Zaenkrat moram reči, da trgovci na srečo niso odpovedali razpošiljanja oglasnega materiala. Pošti namreč pogodbe s trgovci prinesejo od 40 do 50 odstotkov vseh prihodkov,« je povedal direktor celjske enote Pošte Slovenije Štefan Zidanšek. »Trend razpošiljanja oglasnih letakov je zadnji dve leti na precej visoki ravni. V zadnjih letih smo
zabeležili do 150-odstotni dvig. Predvidevam, da letos ne bo manj pošte, kvečjemu še več, saj bodo zaradi recesije trgovci oglaševali še več.«
Včasih poštarji na dan raznosijo po deset reklamnih vložkov, včasih zgolj enega ali dva. A skorajda že ni več dneva, ko letakov ne bi bilo. Kljub vsemu na pošti niso prodali nič kaj več nalepk, ki prepovedujejo odlaganje nenaslovljene pošte. »Po naših opažanjih ljudje kar radi prebirajo to pošto, kar opaža tudi naših sto naročnikov. Do danes namreč še nobene pogodbe nismo prekinili, kvečjemu smo jih razširili.«	RP
Recesija lahko odžene razstavljavce
Ker letos v Celju ne bo napovedanega avtosalona, Celjski sejem predvideva, da bodo že zaradi tega letošnji prihodki nižji za 15 odstotkov. Nekaj razstavljavcev jim bo letos odžrla tudi vsesplošna panika zaradi recesije. Z minulim letom pa so več kot zadovoljni.
Po oceni predsednika uprave družbe Celjski sejem Franca Pangerla lahko letos prihodki padejo za največ 20 odstotkov. A ker podjetje ni preveč zadolženo, zadnjih pet let že imajo optimalno število zaposlitev, niso ogroženi. Še posebej, ker so si v lanskem letu nabrali »veliko špeha«, da prebrodijo recesijo. Lanski prihodki od prodaje bodo po nerevidiranih podatkih presegli 5,4 milijona evrov, kar v primerjavi s predlanskimi pomeni 24-odstot-no rast. Kljub temu, da trenutna gospodarska situacija ni najboljša, pri letošnjih napovedih ostajajo optimisti. »Zavedamo se, da bodo rezultati zagotovo slabši, saj so pogojeni s paniko, ki nastaja, s to psihozo, da gre za kritične
Predsednik uprave še vedno ne more razumeti poteze uvoznikov vozil, ki so lani decembra sporočih, da letošnjega avtomobilskega salona ne bo. »Razumem majhnost slovenskega trga, vendar specifika prodaje avtomobilov bi pa vendarle zahtevala ustrezno predstavitev. Vsak kupec ne more priti v vsak salon, tu pä so jih imeli na enem mestu.« Zaradi odpovedi salona se podjet-
ju z gradnjo nove, sedme hale, . vredne 1,7 milijona evrov, ne mudi več. Postopki pridobivanja gradbene dokumentacije sicer še trajajo, gradnja ni odpovedana. Ni pa tudi terminsko določena. »Ko bo končana, bomo skupaj imeli 22 tisoč kvadratnih metrov pokritih razstavnih površin. To je za naslednjih pet let gotovo povsem dovolj.«
RP, foto: SHERPA
Optimističen vstop v novo leto
Dogajanje na borzah se je začelo optimistično. Kljub slabim napovedim za gospodarsko aktivnost v prvi polovici novega leta in travmam, ki so jih doživeli investitorji čez celo preteklo, je začetek leta imel psihološko pozitiven vpliv na vlagatelje, saj le-ti strmijo z večjim optimizmom v naslednje obdobje.
Težko je trditi, kaj pomeni trenutni optimizem na borzah, vsekakor pa se bo že v zelo kratkem pokazalo, kakšno je dejansko stanje v gospodarstvu, saj se v naslednjem tednu v ZDA začne obdobje objav poslovnih rezultatov za zadnje četrtletje leta 2008.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 5.1.2009 in 9.1.2009
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Promet v tEUR			% spr.
CICG	Cinkarna Celje	0,00	2,80		-2,78
CETG	Cetis	0,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	24,23	236,80		13,71
PUR	Pivovarna Laško	58,16	74,70		0,04
JTKS	Juteks	40,00	2,70		-0,12
ETDG	Etol	0,00	26,40		-2.71
V	preteklem tednu smo na Ljubljanski borzi spremljali trgovanje ob izredno nizkem obsegu prometa, kar kaže, da dobro poučeni vlagatelji še vedno ne verjamejo v domači trg. Kljub nizkemu obsegu prometa, pa smo ves teden spremljali zavidljive rasti domačih »blue chipov«. Tako je osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 pridobil 5,6 odstotka in zaključil petkovo trgovanje pri 3.900 indeksnih točkah. Podobno se je gibal tudi indeks najpomembnejših domačih družb SBI TOP, ki se je povzpel za 6 odstotkov do 905 indeksnih točk.
V	ospredju so bile delnice, ki so lani beležile največje izgube. V prvem tednu novega leta sta dobrih 20 odstotkov rasti beležili skupina Gorenje (v letu 2008 -75 %) in Luka Koper (-78 %), medtem ko je Aerodrom (-85 %) pridobil slabih 14 odstotkov. Vrednotenja teh družb so vsekakor zanimiva za dolgoročne naložbe, vendar se je treba zavedati, da se vsaka izmed njih sooča s težavami, ki jih je prinesla zmanjšana gospodarska aktivnost. ■
INDEKSI MED 5.1.2009 in 9.1.2009
Indeks	Zadnji tečaj	% spr.
SBI 20	3.853.10	5,25
V zadnjem obdobju je upadala aktivnost tudi z delnicami Krke, saj je bil povprečen promet v zadnjem obdobju krepko pod milijon evrov. Delnice novomeškega farmacevta so teden zaključile pri ceni 51,60 evra za delnico, kar pomeni 6,9-odstotno tedensko rast enotnega tečaja. Eni redkih družb, ki so teden zaključile pod gladino, sta bili Abanka in Petrol. Zaradi visoke rasti pred zaključkom leta sta v preteklem tednu doživeli manjšo korekcijo, kar je znižalo ceno Abanke za nekaj več kot 7 odstotkov, medtem ko je Petrol proti koncu tedna izničil izgubo iz začetka tedna in v petek zaključil le 1,5 odstotka nižje kot teden poprej.
Glede na nizko aktivnost na borzi, lahko povzamemo, da največji igralci na trgu še vedno čakajo na boljše makroekonomske podatke in finančna poročila družb za leto 2008, kar nakazuje, da obdobja apatije na trgu zaenkrat še ni konec.
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Franca Pangerla recesija jezi. Ne gre, da je ne bi mogel preživeti. A mu I
NAKRATKO
razmere,« pravi Pangerl. »Osebno menim, da morajo podjetja ravno v teh kriznih časih narediti bistveno več tržnih aktivnosti. Morajo pa te temeljito pripraviti in racionalizirati,« je še dodal ter s tem namignil na nekatere, ki sicer zakupijo velik sejemski prostor, nato pa se na sejemsko predstavitev sploh ne pri-pravijo.
m
Dijakom ne dišijo obrtniški poklici
Lani so gospodarstveniki s širšega celjskega območja podelili le 119 štipendij, čeprav se je na razpis prijavilo 325 kandidatov. Podjetja so sicer sprva želela ponuditi celo 383 štipendij, vendar so si premislila, ker sklad za razvoj kadrov ni zagotovil zadostnih sredstev. Kot je znano, polovico štipendistom poravna sklad, medtem ko polovico dodajo podjetja sama. V večini primerov so podjetja želela štipendirati obrtniške poklice s področja gradbeništva, a kandidatov sploh ni bilo. Podobno niso prejeli nobene vloge dijakov, ki se šolajo za poklice s področja vzdrževanja in popravila vozil ter gostinske poklice. To je poleg krčenja sredstev sklada razlog, da tokrat Savinjska regija po številu podelje-.nih štipendij ni v samem vrhu.
- Št. 3 -13. januar 2009 -
Kriza nepremičnin šele prihaja
V celjski nepremičninski agenciji Kapitol Nepremičnine trenutno prodajo pol manj nepremičnin, kot so jih lani v enakem obdobju. Največja razlika je, da so še pred letom vse nepremičnine bolj ali manj sproti prodali, zdaj pa se jim kopičijo. Trenutno imajo naprodaj okoli 80 stanovanj, v celem letu pa jih prodajo približno 300. Kot dodaja direktor agencije Janko Parfant, se prodaja še vseeno ni ustavila. Čez slabo leto pa pričakuje, da se bodo na trgu kot prodajalci pojavili tudi takšni, ki zaradi recesije ne bodo več sposobni mesečno odplačevati obrokov za najete kredite. Šele takrat bomo lahko govorih o paniki na nepremičninskem trgu, meni Parfant.
RP
NOVI TEDNIK
Kdaj ste nazadnje videli takšen prizor?
Kot ostanek romantičnih časov
V Sloveniji še vedno obratuje več kot 3.300 telefonskih govorilnic - Iz njih vsak dan v povprečju zabeležijo okoli 5.000 klicev
Do nedavnega sem živela v prepričanju, da javnih telefonskih govorilnic glede na to, da ima že vsak svoj mobilni telefon, nihče več ne uporablja. Kako močno sem se motila, sem ugotovila šele, ko mi je prišlo na uho, da si krajani Dobrne močno želijo nazaj javno telefonsko govorilnico.
Kmalu mi je postalo jasno, da Dobrnčani s to svojo željo pravzaprav niso nič posebnega. V Sloveniji namreč trenutno obratuje 3.315 telefonskih govorilnic, od tega jih je v celjski omrežni skupini 485. Te so večinoma nameščene v prostorih, kjer uporaba prenosnih telefonov ni dovoljena - to je v bolnišnicah in zaporih. Sicer pa javne govorilnice najpogosteje uporabljajo tujci ter tisti, ki prenosnih telefonov nimajo. Kot so povedali na Telekomu, dnevno iz telefonskih govorilnic v povprečju zabeležijo okoli 5.000 klicev, pri čemer poraba impulzov sezonsko niha, največja je poleti, ko Slovenijo obišče naj-
več tujcev. In čeprav večina Slovencev telefonskih govorilnic ne uporablja, te prav pridejo objestnežem, ki iz njih obveščajo o »podtaknjenih« bombah in podobnem ter na ta način zlorabljajo klice na številko 113.
Pri nas jih ohranja zakon, na Otoku »posvojitelji«
Kljub dejstvu, da telefonske govorilnice ne prinašajo ravno dobička, jih Telekom ne bo ukinjal. »Javne telefonske govorilnice so univerzalna storitev, vzdrževanje nam (vsaj) do konca leta 2009 nalagata zakon in Agencija za pošto in elektronske komunikacije, ki je na razpisu izbrala Telekom Slovenije za operaterja za zagotavljanje te univerzalne storitve. Pravilnik določa, da mora Telekom Slovenije zagotavljati 98-od-stotno delovanje sistema govorilnic, kar dosegamo in presegamo,« pravijo na Telekomu, kjer v skladu s tem vse obstoječe telefonske govoril-
Telefonske kartice s čipom so še vedno v prodaji, in sicer v vrednostih 25, 50, 100 ali 300 impulzov. Zanimive so tudi za zbiratelje, saj se na njih v vsakem obdobju pojavi različen motiv. V desetih letih so na tele-karticah potiskali že preko 650 različnih motivov. Najbolj iskana je telekartica z motivom smučarskega šampiona Primoža Peterke, najbolj iskana serija pa z našim olimpionikom Leonom Štukljem.
nice vzdržujejo, vendar jih ne zamenjujejo z novimi. »Ob pobudi za postavitev nove javne telefonske govorilnice preučimo možnost in upravičenost zahteve,« še dodajajo.
Kljub ohranjanju telefon^ skih govorilnic te pri nas verjetno ne bodo dočakale takšne usode, kot so jo znamenite rdeče govorilnice v Veliki Britaniji. Britanci nedo-nosnost javne telefonije rešujejo na precej izviren način. Telefonske govorilnice so zaradi značilne oblike in barve postale simbol Velike Britanije, zato glavni britanski telefonski operater British Telecom krajevnim oblastem omogoča najem oziroma »posvojitev« govorilnic, da bi te ostale okras in spomin na stare čase. Klasična različica rdeče govorilnice se je v Veliki Britaniji prvič pojavila leta 1963. Na vrhu priljubljenosti jih je bilo po vsem Otoku nameščenih okoli 60 tisoč, danes pa jih je ostalo manj kot 15 tisoč.
In če pokukamo še v malo bolj eksotične kraje: prava paša za oči so telefonske govorilnice v Braziliji. Tam ne poznajo navadnih telefonskih govorilnic, ampak so te vseh možnih živalskih in drugih oblik ...
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MARKO MAZEJ
Evri za mladinski hotel
Celjski mladinski center je na razpisu ministrstva za šolstvo in šport pridobil dobrih 417 tisoč evrov za ureditev mladinskega hotela. Ta bo prav tako na Maribo-riski cesti 2, kjer že deluje mladinski center. Kdaj se bodo obnovitvena dela začela, še ni znano, pričakujejo pa, da bo hotel svoja vrata odprl v poletni sezoni 2010.
Vrednost celotnega projekta je dobrih 815 tisoč evrov, poleg denarja z razpisa, ki ga je delno financirala tudi Evropska unija, pa bo za ureditev hotela Mestna občina Celje dodala preostanek, torej slabih 400 tisoč evrov. Pri projektu ne gre za novogradnjo, ampak zgolj za prenovo že obstoječe stavbe, ki je
tudi pod spomeniškim varstvom. Kot pravi direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar, bo »pri rekonstrukciji oziroma adaptaciji tako treba upoštevati smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine, je pa to še dodana vrednost projekta«.
Kdaj bodo adaptacijo začeli, še ni znano, saj pogodbe z ministrstvom mladinski center še nima. So pa že začeli postopke javnega naročila za dokončanje projekta, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, pa bodo izvedli še javni razpis za izvajalca gradbenih del. Brvar ocenjuje, da bodo gradbena dela začeli poleti, trajala pa naj bi eno leto. Novi mladinski hotel z 38 ležišči naj bi bil tako odprt poleti 2010.	ŠK
Koncert
MAGNIFICO & TURBOLENTZA
Magnif'co

V petek, 23. januarja, bo ob 22. uri v Planetu Tuš nastopil genialni Magnifico z zasedbo Turbolentza. Žur bo nepozaben, vstopnice pa si lahko v Planet baru, na recepciji bowlinga in na vseh prodajnih mestih Eventima zagotovite v predprodaji po ceni 10 evrov in na dan koncerta po 13 evrov.
U23D
ip^ 11
J,
V Planetu pa smo pripravili tudi posebno doživetje - koncert legendarne skupine U2 v 3D tehniki. Prvi digitalni tridimenzionalni film, ki prikazuje živo dogajanje, si lahko do konca januarja ogledate samo kinematografih Planeta Tuš. Skoraj uro in pol trajajoči glasbeni dokumentarec pa ni le kino predstava, je edinstveno doživetje, ki občinstvo postavi na stadion, v samo središče energije koncerta ene najbolj priljubljenih skupin na svetu, U2.
Akcija "2 ZA CENO T
mm. ceno ■
Do konca januarja vam na bowlingu Planetov Tuš vsak ponedeljek in sredo nudimo izjemno ugodnost, "2 ZA CENO 1". Ob nakupu 2 ur bowlinga tako v ponedeljek in sredo plačate le eno. Ugodnost "2 za ceno 1" se obračuna od redne cene bowlinga ob ponedeljkih in sredah, to je od 15 €/uro. Ob torkih pa še vedno velja tudi akcija Polet na Planet oz. 1+1 gratis.
PALMA bowling liga
Za vse ljubitelje bowlinga, ki imajo radi zabavo, druženje in je v njih vsaj kanček tekmovalnosti, smo pripravili "Palma bowling ligo", v kateri se lahko potegujete za privlačna potovanja in izlete turistične agencije Palma. Liga bo potekala v Planetu Tuš Celje, Maribor in Kranj od 2. februarja 2009 dalje. Ekipe 4 igralk oz. igralcev se lahko prijavijo najkasneje do 31. januarja 2009 na recepciji najbližjega bowlinga Tuš, kjer si lahko ogledajo tudi natančna pravila lige.
Zima v Planetu Tui
v znamenju rekreacije in zabave
ww^r. planet-tus.si
r
tus
Kjer So zvezde doma
St. 3 -13. Januar 2009
m
Sedmo srečanje s podjetniki in Kmeti
Na povabilo župana občine Tabor Vilka Jazbinška so se na tradicionalnem 7. srečanju zbrali podjetniki in kmetje taborske občine. Srečanje je z glasbo obogatil Robi Zupan, zbranim pa je ob njegovi spremljavi zapela mlada Nina Kreča.
Zbrane je najprej pozdravila direktorica občinske uprave Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza. Zupan Vilko Jazbinšek je predstavil aktivnosti in delovanje občine Tabor, ki se vedno bolj razvija tudi na področju podjetništva s poslovno cono za domače podjetnike. Izrazil je obžalovanje, da jim za te namene ni uspelo pridobiti toliko zemljišč v prostorskem planu, kot so želeli, vsekakor pa upajo, da bodo z državo oziroma s Skladom kmetijskih zemljišč našli skupni jezik.
Zbrane sta nagovorila še sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle in direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Korent, ki sta poudarila razvojno naravnanost občine Tabor in rezultate, ki jih dosegajo na področju podjetništva.
DN
6	IZ NAŠIH KRAJEV	lOllBffll
x	išS '"C"'' " "
Bencin spet gor
Cene naftnih derivatov so od danes spremenjene. 95-oktanski motorni bencin je dražji za 7,9 centa na liter in stane 0,906 evra. 98-oktanski motorni bencin je dražji za 7,4 centa in liter stane 0,919 evra. Dizelsko gorivo je dražje za 2,9 centa na liter (0,943 evra), kurilno olje pa za 1 cent (0,530 evra).
Srečko Jamnišek (levo) med predstavitvijo njegove knjige 21. stoletje v Celju, skupaj z vodjem večera Brankom Goropevškom
Samoupravljanje se bo vrnilo
Jamnišek ni slovenski Nostradamus, saj navaja argumente
Knjigo 21. stoletje, ki so jo pred nekaj dnevi predstavili v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje, bodo gotovo omenjali še čez sto let. Je ena redkih takšnih knjig v Evropi, saj je v njej avtorjevo videnje prihodnjega dolgoročnega svetovnega razvoja na različnih področjih.
Med vsebinskimi poudarki, ki se jih je avtor lotil, so med drugim področje varovanja okolja, interesov, gospodarstva, religij in prebivalstva, prav tako razglablja o hitri rasti moči Kitajske, ki bo povzročila še večje onesnaževanje planeta. Po njegovem mnenju je sedanja finančna kriza posledica preobilja v bogatem delu sveta, zato bomo svoje zahteve morali zmanjšati. Poleg vsega tega Srečko Jamnišek v visoko razvitih državah napoveduje večjo udeležbo delavcev pri soupravljanju in samoupravljanju, kar se v Skandinaviji že pojavlja. Nekdanja jugoslovanska družba namreč za to razvpito idejo namreč ni bila dovolj zrela. V knjigi piše tako o obstoječih kot pričakovanih svetovnih problemih ter razmišlja o nekaterih rešitvah tudi na področju varstva okolja, med drugim o vožnjah z avtomobilom na skupno kartico.
21. stoletje je druga knjiga ekonomista Srečka Jamniška, ki izvira iz naših krajev ter ima danes drugi dom v Mozirju. Njegovo prvo
delo je bila knjiga Od bajtarjev do astronavtov, kjer opisuje preteklost petih generacij svoje rodbine. Temu pogledu v preteklost je v novi knjigi sledil pogled v prihodnost.
Pogovor z Jamniškom v osrednji knjižnici je vodil Branko Goropevšek, direktor knjižnice. Slovenski prerok, ki svoje napovedi podkrepi seveda z argumenti, je zbranim povedal, da je zadnjo knjigo napisal za svoje vnuke. »Če sem se v svojih napovedih zmotil, bodo vnuki to nekoč spoznali. Saj, če ničesar ne napišeš, tistega tudi zanikati ne moreš,« je odgovoril na vprašanje enega od udeležencev večera, ki so njegovim napovedim razvoja prisluhnili z velikim zanimanjem.
BRANE JERANKO
Dolgoletni gospodarstvenik Srečko Jamnišek je bil v petdesetih letih direktor izvoza velike zeniške železarne v Bosni in Hercegovini, nato direktor izvoza ter komercialni direktor Ema Celje, glavni direktor družbe Intertrade za Evropo ter pozneje na pomembnih mestih v Ljubljanski banki. Med drugim je bil leta 1953 ustanovitelj AISEC-a za Jugoslavijo, največje mednarodne organizacije študentov in mladih diplomantov.
Po rudniški železnici
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v zadnjih dneh preteklega leta izdala dve publikaciji. Avtor prve je upokojeni železničar Karel Rustja. Naslov knjige je Rudniška železnica Žalec-Zabukovica.
Izid knjige so omogočili Občina Žalec, Krajevna skupnost Griže in Mestna skupnost Žalec. V njej Rustja opisuje rudarjenje v naših krajih in razvoj železniških prog, še zlasti železnice na Štajerskem in Savinjske železnice. Osrednje mesto zavzema opis gradnje in kronika železniške proge Žalec-Zabukovica. Knjigo so popestrile izjave ljudi, ki se te proge še spominjajo. Dodanih je tudi precej fotografij, ki nostalgično spominjajo na progo, ki je imela nekoč strateški pomen, danes pa so njeni ostanki še komaj vidni. Predstavitev knjige bo danes ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec.
Z drugo publikacijo, brošuro, pa se predstavlja knjižnica sama. V njej je podala osnovne podatke o knjižnici, njenih enotah, organizaciji in dejavnostih. Brošura je obiskovalcem na voljo brezplačno.
MJ
ArrD/1- Št. 3-13. januar 2009
Evropsko leto v Žalcu
Minuli teden je žalski župan Lojze Posedel pripravil več ponovoletaih sprejemov za vse, ki tako ali drugače sodelujejo z občino, med drugim tudi za novinarje.
Na teh sprejemih župan Posedel podrobneje predstavlja delo občine, za katero ocenjuje, da je bilo lani izjemno uspešno, predvsem pa v znamenju evropskih projektov in različnih jubilejev. »Letošnje leto bomo posvetili vsemu, kar daje bogastvo občini, predvsem društvenemu delu in ljudem, od najmlajših do tistih v tretjem življenjskem obdobju,« je napovedal žalski župan ter omenil, da bodo letošnje naložbe v občini precej povezane s Savinjo. Pri tem je v ospredje postavil gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, torej izvajanje 18 milijonov evrov vrednih projektov v šestih ob-
činah Spodnje Savinjske doline, ter projekta mreža lokalnih cest in ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, za kar so prav tako pridobili denar iz Evrope.
Malce v šah je župan že napovedal, da bo kandidiral tudi na prihodnjih lokalnih volitvah ter povsem resno zagotovil, da bo kot edini poslanec iz Spodnje Savinjske doline zastopal interese vseh občin. Ob tem je predstavil tudi novega direktorja občinske uprave Jožeta Goliča, ki je na tem mestu zamenjal Sto-jana Praprotnika. Praprotnik odhaja v Razvojno agencijo Savinja Žalec, kjer se bo ukvarjal z »evropskimi projekti«, sicer pa je župan Posedel še enkrat izrekel pohvalo zaposlenim v občinski upravi ter vsem trem podžupanom.
V občini Žalec so se letos odrekli novoletnim darilom
in hkrati javno pozvali podjetja, naj namesto daril, namenjenih predstavnikom občine, denar darujejo v Savi-nov sklad. Podjetniki so tako v sklad nakazali 2.500 evrov, pri čemer bodo denar porabili za štipendiranje nadarjenih umetnikov.
US, foto: TT
»Verjetno vas ne bo nihče obvestil, da sem se do predvčerajšnjim vozil z 11 let starim šafranom. Bo pa zanimivo, ker se od včeraj vozim z novim C 5.«
Žalski župan Lojze Posedel ne dvomi, da bodo nekateri občani znali »pravilno« obvestiti novinarje.
Žalski župan Lojze Posedel s podžupanoma in podžupanjo
novi tednik
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Vila Ružička, t
s za spomenik meščanske in trške arhitekture, takole žalostno propada.
Na območju Novega gradu, kjer je bil do nedavnega Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna, naj bi zrasla varovana stanovanja, dom starejših in klinika.
Kaj bo ostalo od nekdanjih lepotic?
Številni nekoč mogočni in bogati objekti, ki so bili krajem in ljudem v ponos, danes zaradi dolgotrajnih denacio-nalizacijskih postopkov brezvestno propadajo. Eden takšnih objektov je nekdanja lepotica Dobrne Vila Ružička, ki za naključne obiskovalce in občudovalce postaja že nevarna. Mnogi pa se bojijo, da se podobno utegne zgoditi z dobrnskim Novim gradom, če denacionaliza-cijski postopek ne bo kmalu končan.
Odkar je leta 1997 - tedaj še skupna občina Vojnik - skupaj z ministrstvom za kulturo sanirala streho na glavnem
objektu vile Ružičke, se z njo ni zgodilo praktično nič, kar bi jo obvarovalo pred propadanjem. Njen lastnik Leon Ružička z Dunaja je namreč odločen, da bo vilo prodal šele, ko mu bo z denacionalizacijskim postopkom vrnjen tudi pripadajoči park. Ali bo do takrat od vile, ki kljub propadanju ne skriva nekdanje lepote in ugleda, sploh še kaj spodobnega ostalo, pa je že drugo vprašanje.
Že poldrugo leto na Dobrni sameva tudi Novi grad, v katerem je bil do septembra 2007 Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrna. Z graščino upravlja ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve, pri čemer je Občina Dobrna že pred leti za območje Novega gradu pripravila prostorsko izvedbene akte in lokacijski načrt, v katerih je natančno opredelila namensko rabo graščine in njene okolice, pravi župan Martin Brecl. Na območju graščine je predvidena gradnja varovanih stanovanj, doma starejših in klinike. Toda, dokler denacionalizacija ne bo končana, bo vse ostalo le pri pobožnih željah, saj »dolgotrajen denacionalizacijski postopek ovira vse aktivnosti v prostoru in onemogoča resno gospodarjenje«, dodaja Brecl.	BOJANA AVGUŠTINČIČ
Prazniki so mimo, »kile« so ostale
Nova brezplačna šola hujšanja v Zdravstvenem domu Celje se bo začela konec februarja ter bo trajala do začetka junija. Delavnice v tem obdobju so najbolj obiskane, saj se občani želijo znebiti med prazniki pridobljene dodatne telesne teže, ki znaša povprečno do dva kilograma.
Z zadnjo šolo zdravega hujšanja, kjer je 26 udeležencev izgubilo skupaj 125 odvečnih kilogramov, so za-
Prijave v šolo hujšanja ter podrobnejše informacije so mogoče ob ponedeljkih in torkih med 8. in 12. uro in to pri preventivni sestri na tel. štev. 54-34-702 ali pri osebnem zdravniku.
ključih pred koncem leta. V štirih mesecih šole strokovnjaki seznanijo udeležence s pravilnim razporejanjem obrokov ter sestavljanjem primernih jedilnikov, saj je pogoj za zdravo hujšanje manj kalorij ter več gibanja. S strokovno pomočjo je mogoče izgubiti od pol kilograma do kilogram na teden, v zadnji šoli hujšanja pa je najuspešnejša udeleženka izgubila v 16 tednih 12 kilogramov.
Strokovnjaki poudarjajo, da uspešno hujšanje pripomore k zdravi samopodobi, boljšemu počutju ter manjšemu zdravstvenemu tveganju, saj prekomerna telesna teža poveča možnost kapi, zvišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, nastanka žolčnih kamnov ter nekaterih vrst raka.
V Zdravstvenem domu Celje so lani izvedli 110 različnih delavnic, v katerih je sodelovalo nad tisoč udeležencev, namenjene pa so predvsem moškim med 35. in 65. letom ter ženskam med 45. in 70. letom, ki so najbolj ogroženi. Različne informacije v zvezi z delavnicami posredujeta osebni zdravnik ter preventivna služba zdravstvenega doma. BJ
Prvič za muce
V soboto bo prvič v Sloveniji prav v Celju organiziran seminar Tteam metode, posebej za mačke. Darja Žnidar-šič z Ranča Kaja in Grom, ki se je šolala pri svetovno znani Lindi Tellington Jones, pravi, da je »magični dotik« enak za vsa živa bitja. A ker se muce (niti njihove lastnice, lastniki) v družbi psov ne bi dobro počutile, bo seminar namenjen izključno njim.
Ker so mačke »specifične« tudi po tem, da ponavadi same izberejo trenutek, kdaj se bodo popolnoma predale božanju lastnika, bo tudi seminar malce drugačen. Udeleženci (število je omejeno zgolj na osem) bodo poseben dotik vadili na plišastih živalicah. Lastniki mačk s specifično težavo pa jih lahko pripeljejo zraven. Seminar bo v prostorih veterinarske ambulante Zvitorepka od 16. do 20. ure.
Metoda, ki jo bodo predstavih v soboto, je znanstveno dokazana. Izvajanje začne prebujati vrsto mentalnih procesov v možganih, ki povečajo razumevanje, kreativnost in sposobnost razumevanja, medtem ko je telo popolnoma sproščeno. Tudi zato je še posebej priljubljena metoda pri odpravljanju raznih vedenjskih motenj. Temelj Tellington metode je pripraviti žival do razmišljanja in s tem razumevanja situacije. Tako delo pomaga nam in našim živalim, da resnično postanemo tim v vsem: pri komunikaciji, delu, učenju, zabavi in sodelovanju.	RP
tus
s ^ p dnevna cena
Banane
• poreklo: Kolumbija
f €/kg Redna cena: € 1,05
Svinjsko pleče
•	brez kosti
•	vakuumsko pakirano
J €/kg
Redna cena: € 4,49
Akcija velja v trgovinah in franšiznih prodajalnah Tuš od 13. do 14.1. 2009 oziroma do prodaje zalog.
Št. 13 - 20. januar 2009
m
8
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
jjgjjj- Št. 3-13. januar 2009
jim pela. Po licih so mi polzele solze, ker sem vedela, da je to najbrž zadnje, kar slišijo. In res so jih drugega za drugim odpeljali, počilo je in zanje je bilo vse končano.« Na srečo pa jo je kasneje glas tudi rešil, da je niso odpeljali v koncentracijsko taborišče.
S tovornim vlakom na nastop
Zaživela je v prestolnici in kot nalašč opazila oglas, da ljubljanska opera išče zbo-riste. Vzeli so jo v svoje vrste, kmalu opazili njen talent in razvila se je v izvrstno solistko. Kot vodilni glas večine najvidnejših opernih vlog so jo spoznali po vsem svetu. Udeleževala se je različnih tekmovanj in več kot enkrat se ji je zgodilo, da je bila prva in hkrati ni bila prva. Občinstvo in večina strokovnjakov je nedvomno odločila, da je zmaga njena, komisija pa je imela običajno kakšno svojo favoritinjo. »Ko sem stopila na ulico, so me morali zaščititi varnostniki, tako so se ljudje vsu-li vame. Zasipali so me z darili in nakitom, se me hoteli dotikati, češ da sem jaz tista, ki je v resnici očarala publiko in bi morala zmagati. Bilo je nepopisno in še danes nepozabno.«
Doma pa se je medtem gradila domovina. Vse je bilo namenjeno vsem in tudi operna kultura ni bila nobena izjema. »Na stotine predstav smo odpeli zastonj. Danes brez plačila nihče več ne odpre ust,« pripoveduje Bukovčeva. In nadaljuje z zgodbo, kako se je v neko zasavsko tovarno, potem ko je zamudila vlak, za kolegi kot prva violina odpeljala kar s tovornim vlakom. »Ni bilo ravno prijetno. Prišla sem še ravno pravi čas, da sem stekla skoraj naravnost na oder. Malo sem se >skup vze-la<, pa je bilo na koncu vse dobro.«
Kot živa priča njenega pripovedovanja se je pogovora udeležil tudi eden njenih odrskih kolegov, ki se je na Kozjansko preselil pred leti. »Živo se še spomnim dogodka, ko je v neki predstavi namesto besedila, da je žejna in lačna, rekla kar >žejč-na<. Vse nas je bolelo, tako smo se zadrževali in ni manjkalo veliko, pa bi se vsi sredi predstave začeli na glas krohotati,« razlaga Matija Pliberšek. V spomin na za-morčka, ki je nekoč davno Vilmi Bukovec na ljubljanskem odru v Salomi podal tančico, ji je tokrat izročil svilen šal.
SAŠKA T. OCVIRK
O Gustavu in izpadlem zobu
Mlad. sem še. Mlad in neumen. Spominjam se, kako sem pred nekaj leti na praški podzemeljski železnici opazoval, kako je potekal razgovor med starejšim občanom in debelušno gospo, ki je sedela za okencem informacijske pisarne. Ta informacijska pisarna - čeprav se sliši zelo imenitno - ni bila nič drugega kot mali »pajzelj« v drobovju podzemnih tunelov, škatla z malim kaloriferjem in zastekljenim pročeljem, kjer je skozi malo linico potekala komunikacija med stranko in že omenjeno gospo. Gospa srednjih let je naveličano sedela na majhnem stolčku, naveličano zrla skozi umazano steklo in med zehanjem naveličano opazovala uro, ki se je naveličano bližala koncu njenega delavnika. Gospod se je sklonil k lini in začel nekaj spraševati, gospa voditeljica informacijske pisarne pa je, sredi njegovega vprašanja, mirno zagrabila majhno plastično ploščico in jo počasi privila čez lino. Vprašanje je ni več zanimalo, njenega delavnika je bilo konec in svet na drugi strani je mirno zatesnila s svojim izvijačem. Gospod seje, vdan v usodo, kije močnejša od njega, obrnil in odšel, jaz pa sem se malo smejal sam sebi v brk. Takoj mi je prišla na misel tista stara risanka o Gustavu-uradniku, ki je pol službe prespal, drugo polovico pa s slastjo »štempljal« papirje. Ko se je pred njegovim okencem naredila vrsta in ko so prosilci postali nemirni, pa je na okence lepo nalepil listek z napisom »malica« in se nato zadovoljno pogreznil nazaj v svojo papirnato nirvano. Malo sem sicer pomislil še na stare ruske pisatelje, ki so v svojih novelah jadikovali o malem človeku, ki so skrušeno stali pred vsemogočnim in hladnim uradniškim aparatom, a sem misli kmalu pregnal s svetlejšo platjo Prage. Ta je tekoča, ravno prav grenka, s čudovito peno in obenem še nizko ceno.
In vendar tovrstne stvari niso samo v Gustavu ali Pragi. Pride čas, ko se človeku zlomi ali izpade kakšen zob, mogoče mu po kočniku karies neutrudno igra svojo simfonijo ali pa mu že nekaj dni veselo kljuva po spodnjem levem kvadrantu. Ko se takšen dovek pojavi v ambulanti zdravstvenega doma, ga najprej naročijo čez kakšno leto. Ker je vseeno malo obupan, se mu kazen zniža na mesec in pol. In ko se takrat končno pojavi pri svojem zobozdravniku z vsemi svojimi izpadlimi zobmi, ka-
riesi in oteklimi kvadranti, zagleda na vratih napis. Malica. Pogleda na uro. Pol treh. Pogleda na urnik, nalepljen na vrata, kdaj bi morala biti malica. Od pol štirih do štirih. Znotraj grobna tišina, zaklenjena vrata in čistilke, ki se muzajo nad tvojimi obupanimi pogledi. Čez petinštirideset minut se v ambulanto mimo čakajočih plebejcev lahkotno pridrsa strokovno zobozdravstveno osebje, se zapre v svoja sterilna nebesa in razdre kakšno šalo, malo obnovi dogodke iz zadnjih let ali pa le malce poklepeta, da razbremeni stres po malici. Čez deset minut antistresne terapije končno odprejo vrata, te posadijo na stol, ti prilepijo izpadel zob in te porinejo nazaj ven. »Dobri ste. Naslednji!«. In seveda je človek malce zmeden in momlja: »Ampak gospa doktor, kaj pa zlomljen zob, odpadla plomba in karies?« In gospa doktor mirno privije plošti-co na stekleno okence. »Drugič. Čez mesec in pol. Naslednji, no!«
Sem pa imel priložnost obiskati privatnega gospoda dentista. Sedel sem v oblazinjeni sprejemni sobi, pod prsti so mi še-lestele tuje revije z lepimi slikicami in iz zvočnikov je kapljala umirjena ambien-talna glasba. Ko sem počasi drsel v spanec, so me lahkotno povabili do prestola in poskrbeli, da bo vrtanje eno najprijet-nejših opravil, ki jih lahko izkusi Zemljan. Videlo se je, da gospod dentist enostavno živi za to, da bo moje zobovje čudovito popravljeno in da se bo njihov lastnik, raz-nežen od sreče, zopet vrnil k svojemu prijatelju dentistu. Občutek sreče in prijateljstva mi je skalil samo trenutek, ko sem izvlekel denarnico. Zazdelo se mi je, da so gospodu dentistu ob pogledu na denar še bolj prijateljsko zažarele oči kot ob pogledu name, vendar sem hitro pregnal čudne misli. Saj ne more biti vsa ta skrb zame samo zaradi moje denarnice. Kje pa. In menda niso gospa iz Prage, Gustav ali pa gospa zobozdravnica iz zdravstvenega doma do nas arogantni le zato, ker jim delo z nami ne prinese nobenega dodatnega denarja? In da bi se nam bolj posvetili, če bi bilo njihovo plačilo odvisno od zadovoljstva stranke? Ah, ne verjamem. Svet je lep, poceni, ravno prav grenak in s čudovito peno.
Ja, kot sem rekel. Mlad sem še. Mlad in neumen.
GREGOR JAZBEC
Pogovor z nekdanjo primadono ljubljanske opere so v knjižnici Kozje pripravili v sodelovanju z Marjanom Marinškom. Vodil ga je Jože Zupan.
Primadona, ki je zrasla na drevesu
Čitalniški večer v Kozjem z operno legendo Vilmo Bukovec
V spomin na skupna leta na ljubljanskem odru. Matija Pliberšek in Vilma Bukovec
Bila je legendaren glas, ki je v času po vojni očarala operno in širše občinstvo. Nastopala je v vseh pomembnejših lirskih opernih vlogah in za svoje delo prejela številne slovenske in mednarodne nagrade. V začetku 80. se je upokojila, a 88-letna gospa s čilostjo duha in zvenom glasu preseneča še danes. Bukov-čev slavček, kot so ji pravili sosedje v Trebnjem, pa je začel prepevati - kje drugje kot v krošnjah dreves.
»Tam sem imela mir in glas je odnašalo daleč pod nebo,« je svoje otroške spomine obujala Bukovčeva. Mama, sicer preprosta kmečka ženska, ji je pomagala odkri-
vati glas in pevsko tehniko. »Sicer ni vedela, kako se čemu strokovno reče, niti ni vedela, zakaj mora tako biti, a nagonsko me je spodbujala, naj pojem iz pet, da bom zares pela.«
Mladenka je doživela drugo svetovno vojno od blizu. Ironija je hotela, da jo je prav njen glas spravil v težave, na koncu pa tudi iz njih. »Italijani so bili namreč prepričani, da sem s svojim petjem po drevesih opozarjala partizane na nevarnost. Zaprli so me. V sosednjih celicah so bili mladi fantje in možje, ki so jih pripeljali s točno določenim namenom. >Poj nam, Vilma/ so prosili. >Zapoj nam Ave Marijo.< Pa sem
NOVI TEDNIK
9
Žene ne bodo posodili
V ledenem romantičnem igluju bo nekaterim še prevroče - Vas, ki dolgo kljubuje soncu
Tisti, ki so želeli videti pravo eskimsko vas, narejeno iz snega, so nekoč morali potovati na Grenlandijo ter v druge arktične pokrajine. Danes je drugače, doživetje eskimske vasi se ponuja na bližnji Rogli, kjer je v njenih sneženih iglujih mogoče celo prespati.
Brez sodobne tehnike eskimske vasi na Rogli ne bi bilo, saj so si »zidarji« pomagali z ratraki, umetnim za-sneževanjem in s frezo. »Na posebne kalupe smo postopoma nametali sneg. Za velik iglu je potrebno približno petnajst ur trdega dela z uigrano ekipo. Nato je potrebno še dva dni za takšno stanje, kot ga vidite,« je pred petkovim uradnim odprtjem eskimske vasi razlagal vodja izgradnje Matej Vereš. »Vode nismo uporabljali, morda le pri kakšni postelji, za kakšno podrobnost, da hitreje zamrzne,« je dodal Vereš.
V igluju je topleje kot zunaj, saj naloženi sneg od zgoraj pritiska na tisti del, ki se nekoliko segreva, kar povzroča nastajanje ledu. Tako je prva eskimska vas v Sloveniji, ki so jo lani postavili na Krvavcu, zdržala vse do 15. maja, ko so jo morali do konca razbiti z ratraki. Zad-
nji uradni obratovalni dan eskimske vasi na Gorenjskem je bil 21. april, na Rogli pričakujejo, da bo odprta do velikonočnih praznikov.
»Zamisel o postavitvi eskimske vasi v Sloveniji se je porodila med kolesarjenjem s prijateljem po Švici, ki je sodeloval pri podobnem švicarskem projektu. Vprašal me je, čemu ne bi poizkusili še v Sloveniji, in sem se strinjal,« je pripovedoval direktor Koren Sporta Matija Koren, ki je sodeloval pri postavitvi tako na Krvavcu kot zdaj na Rogli. Na Krvavcu je lani prespalo v iglujih več kot šeststo gostov, dnevnih oziroma večernih obiskov je bilo več kot tri tisoč. Največje povpraševanje je po romantičnih iglujih za pare, druga vrsta iglujev so igluji za družine, v katerih lahko prespi do osem obiskovalcev.
Spalni igluji so visoki 4,5 metra ter imajo premer 4 metre, največji pa premer 10 metrov.
Odlična izkušnja s Krvavca je prepričala Zrečane, da so se odločili še za eskimsko doživetje na svojem Pohorju. V neposredni bližini Koče na Jurgovem so postavili
V iglu baru eskimske vasi na Rogli. Gostov seveda ne manjka.
Petra Majdič, izjemna smučarska tekačica, ki se je ustavila na Rogli, je v romantičnem igluju eskimske vasi le pozirala.
eskimsko vas s skupino iglujev, ki jo sestavljajo iglu hotel, iglu restavracija ter iglu bar. V njih je temperatura okoli štiri stopinje Celzija, najmanj je nič stopinj. Na ležiščih, kjer bodo gosti spali tako kot pravi Eskimi, je na sneženih blokih izolacijski material, na katerega so položene ovčje kože, na njih pa bodo gosti zlezli v ekspedi-cijske spalne vreče. Najmanj bo zagotovo zeblo goste romantičnega igluja s srcem nad posteljo, ki je namenjeno parom, posojanja žene, kot je bilo nekoč v navadi pri Eskimih, pa na Pohorju verjetno ne bo. Prava eskimska noč v igluju skupaj s samopostrežnim zajtrkom v sosednji Koči na Jurgovem vas lahko stane od 25 do 125 evrov.
Za izdelavo celotne eskimske vasi na Rogli, ki jo je 10 delavcev gradilo 18 dni, so potrebovali 12 tisoč kubičnih metrov snega. Družbo Unior bo stala 30 tisoč evrov.
»To je seveda izvrstna popestritev naše ponudbe,« ne skriva zadovoljstva izvršilni direktor Uniorjevega programa Turizem Damjan Pintar, ki pričakuje podobno zanimanje, kot je bilo na Krvavcu. Tam so celo prejeli nagrado za najizvirnej-ši projekt na slovenskem tržišču.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Mraza so se veselili
V	podjetju Zlati grič v Slovenskih Konjicah so leto, ki za svet ne bo lahko, dobro začeli. Če so v petek nekateri tarnali zaradi hudega mraza, so bili drugi zelo veseli. Najbolj so se veselili v vinogradih na Škalcah nad Konjicami, kjer je uspelo Zlatemu griču po sedmih letih pretoplega vremena pripraviti ledeno trgatev.
V	Zlatem griču, kjer imajo 73 hektarjev vinogradov, so jeseni pustih grozdje za ledeno trgatev na dva tisoč trsih laškega rizlinga. Grozdje, ki bi bilo že zdavnaj v želodcih ptic, so obvarovali s posebno napravo, ki oponaša glasove roparic. V petkovem ju-
tru, ko so v Slovenskih Konjicah namerili dobrih 12 stopinj pod ničlo, so trgači tako lahko nabrali dve toni grozdja, iz katerega pričakujejo približno 300 litrov mošta.
V tem delu Konjic so torej leto dobro začeli, dobro jim kaže tudi za naprej. Zlati grič namerava sredi tega leta odpreti novo, najsodobnejšo vinsko klet v tem delu Evrope, ki bo za podjetje pomembna tehnološka in logistična posodobitev. Največja dosedanja naložba te družbe obsega kleti, proizvodni del, upravo in garaže, pa tudi atrijske vrtove za kulturne prireditve in pokušine.
BJ
Ledena trgatev nad Slovenskimi Konjicami. Trgačem, ki so vztrajali pri minus 12 stopinjah, je priskočil na pomoč direktor Zlatega griča Janez Lešnik (na fotografiji).
Št. 3 -13. januar 2009
im
la dežela -velik korak
NOVI TEDNIK
Japonske v sivi celjski vsakdan
Aiko pri nas preprosto ne najde sestavin in začimb za japonsko kuhinjo. Z Boštjanom zato večkrat skočita do bolje zalozemh severnih sosedov. Prijatelji pa so nad pokušanjem tako navdušeni, da jima zalog kar hitro zmanjka.
Barve in okusi
Na Japonskem sta se zakonca Lapan fotografirala v tradicionalni opravi. »Aiko so oblačili dve uri. Kimono je sestavljen iz več plasti, še prej pa skrbno povijejo prsi,« pojasnjuje Boštjan.
Aiko s kančkom wasabija, origamijem in kimonom pričarala v sopro-govi domovini košček svoje
- Št. 3-13. januar 2009
ftliil
Uvod v tokratno zgodbo je čisto nedolžno ukvarjanje s karatejem, glavno dejanje - poroka z Japon-ko. Pa naj še kdo reče, da je ljubezen na prvi pogled navaden kliše! En obisk Celjana Boštjana Lapa-na na Japonskem je bü dovolj za iskrico, ki jo oceani med deželama niso pogasili. Mlada soproga Aiko pa se sedaj vneto trudi s prilagajanjem življenju v Sloveniji. Verjemite, v primerjavi z naelek-trenim Tokiem se na trenutke zdi, da je zašla v srednji vek.
Ampak tega ni rekla Aiko, tako se ob njenih opisih japonskega vsakdana pač zazdi poslušalcu. »S kulturnimi razlikami lahko kar na hitro opravimo. Dejstvo je, da obstajajo. Nikoli ne bom trdila, da so navade mojega ali njegovega naroda boljše. Jaz sem tista, ki sem izbrala Slovenijo, jaz sem tista, ki se moram prilagoditi,« pravi mlada sociologinja Aiko. »Po tistem, ko sva se spoznala, je ona prišla na obisk v Slovenijo, jaz še enkrat na Japonsko, ter razmišljala, kje bi se ustalila. Zaenkrat sva se odločila za Slovenijo,« doda Boštjan, ki je bodočo soprogo spoznal na potovanju po Japonski, kamor je odpotoval s karate klubom. Poroka je sledila osupljivo hitro, vse skupaj se je odvilo v letu dni! Nekaj previdnosti s strani Japonkinih staršev, češ, ah bo mladi par zmogel zvoziti glede preživljanja, nobenih pomislekov glede Boštjana, ker ni Japonec. »Njeni so naredili pravo raziskavo o Sloveniji. »V hipu so me zasuli z imeni slovenskih športnikov in podobno,« pove Boštjan. »Jaz pa sem zaskrbljeni babici poslala številne fotografije Slovenije, sedaj je čisto pomirjena,« v nasmehu doda Aiko.
Vsaka Japonka ima doma svoj lepotilni kotiček. Kozmetika je tam poceni, Japonci pa zaradi močnih UV-žarkov zelo skrbijo za svojo kožo. »Zahodnjakinje imate že naravno lepe oči in trepalnice, tega ne potrebujete,« dahne Aiko. Ja, morala bi me videti brez _bbfasade« ...
kaj se ve... Trenutno Boštjan ves čas teka po kakšne pakete na letališče, da soprogo nepogrešljive malenkosti spominjajo na dom. »Ne gre le za nostalgijo, hec je v tem, da so Japonci neverjetni mojstri za praktične malenkosti. Na primer obliž, ki ga nalepiš na obleko in te greje še nekaj ur. Na Japonskem ga takorekoč zastonj dobiš v vsaki trafiki. Družinski člani Aiko imajo vsak svoj mah an-gleško-japonski prevajalnik velikosti kalkulatorja, tako da nismo nikoh imeli težav s komunikacijo,« pokaže Boštjan nekaj reči, ki jih je Aiko prinesla z Japonske. Suši vs. pečenka
Pri Boštjanu so zadeve jasne, ker obožuje japonsko hrano, sestavljeno iz veliko zelenjave, riža in rib, za katere se mora par precej potruditi, da dobi res sveže in kvalitetne. Če jih uživaš surove, rad veš, kaj daš v usta. Jaz medtem kapituliram na kulinaričnem področju medkulturnega dialoga - češ, brrr, surova riba - le trenutek preden Aiko prinese na mizo čudovito aranžiran pladenj skrbno pripravljene - ja, surove ribe. Ki se je človek potem, servirane s sojino omako in wasabijem, pikantno pasto iz zelenjave, ki bi jo uvrstili nekam med zelje, gorčico in hren, zna več kot navaditi.
»Joj, po enem tednu vaše hrane sem se zredila. Seveda sva imela kar naprej obiske in hodila naokoli, da me vsi spoznajo, povsod so bile mize obložene, pa če iz vljudnosti pri
vsakemu nekaj poskusiš, se hitro pozna. Nisem navajena takšne kalorične prehrane,« se še spomni Aiko. »Medtem ko Japonci surove ribe in juhe jedo celo že za zajtrk,« nadgradi Boštjan. »No, morda nekateri starejši res, to je bolj tradicionalna navada. Tako kot pri oblačenju; nekatere ženske še nosijo kimono, me, mlada dekleta pa ...« pojasni Aiko. »Joj, ja! Punce se na Japonskem res odštekano oblačijo! Pisano, v nore barvne kombinacije in brez števila dodatkov, torbic, obeskov, oblekic za mobilnike! Šolarke, ki sicer nosijo uniforme, jih kombinirajo s še posebej izstopajočimi drobnarijami. Mladi v oblačenju in videzu celo posnemajo like iz animiranih serij. Kaj vem, gre za modo, morda za željo po izstopanju v vsej tisti množici,« je na Japonskem opazil Boštjan. »Ti si tam brez truda izstopal,« se smeje Aiko svojemu visokoraslemu soprogu, ki je za več kot glavo višji od povprečnega Japonca. »Hja, vse mi je bilo nekako premajhno. Kad, stropi, številka kimona za poročne fotografije,« potrdi Boštjan. Ko smo že ravno pri fotografijah; fotografiranje v ekspres-foto uličnih kabinah je na Japonskem hit. Zadevo ti celo namestijo v z vsemi možnimi motivi načičkane okvirje. Aiko in Boštjan jih imata kar za cel mozaik. Mi pa smo se zadeve vendarle lotili na klasičen način ...
POLONA MASTNAK
Foto: MARKO MAZEJ
Od nadzvočne hitrosti do umirjenosti
Aiko se šele privaja slovenskemu načinu življenja. »Lepo je, mirno. Vendar se mi v Sloveniji zdi, kot da imam zvezane roke, ker nimam vozniškega dovoljenja. V Tokiu, kjer sem živela zadnja leta, si brez skrbi. Povsod podzemna železnica, hitri vlaki po vsej državi. Kdo bi potreboval avtomobil?« Pa saj bo naredila izpit, boste rekli. »Hmmm, najprej se mora naučiti slovensko. Potem pisati! Saj ne pozna latinice! Kako bi brala napise na prometnih znakih,« nas opomni Boštjan. Mimogrede nam Aiko pojasni, kako se japonski šolarji učijo treh različnih abeced; kitajskih pismenk, nekakšnih kombiniranih znakov ter
simbolov za kakšne tuje besede, ki zmeraj na novo nastajajo. »Več bom morala v družbo,« razmišlja Aiko.
»Saj je lepo pri vas, ker je tako umirjeno, vendar pogrešam tisti divji tempo Tokia, mesta, ki ne spi. To, da grem zjutraj urejena v službo. Navadiš se, da delaš po cele dneve, čeprav sem se sama zaposlila v tujem podjetju, ki je imelo prilagojen urnik in dosti bolj fleksibilno hierarhijo. Pri Japoncih je še zmeraj tako, da moški pogosto zasedajo pomembnejše položaje, upošteva pa se tudi delovna doba. Kdor je dlje v podjetju, bo na višjem položaju ne glede na kvaliteto dela. Sicer pa pogrešam prijateljice, nakupovanje, dinamiko,« se zamisli Aiko, a takoj zaljubljeno pogleda Boštjana in doda, da še zmeraj lahko odide domov na obisk. Trenutno je pristan zakoncev Celje, a
»Umetnosti origamija se nauči vsak japonski otrok. Največkrat skozi igro z dedkom ali babico,« pove in demonstrira Aiko.
i«! TEDNU
Leto podgane se izteka
Življenje med severom in jugom Evrope, vmes pa še na Kitajskem - Naporno leto - Kriza se odraža tudi v znanosti
pali v kratkih hlačah in majicah in se namakali v ledeno mrzla jezera.
Začetek jeseni je potem zagrenil bankrot mojega oddelka. Žal ta del še ni dobil zadnje besede in velika odpuščanja še vedno visijo v zraku. Tudi ZGeneu ne gre najbolje. Izgubil sem skoraj vse sodelovanje z industrijo, ki jo je začela pestiti globalna gospodarska kriza in ta trenutek ne »verjame« preveč v raziskave in načrtovanje novih produktov. Juditine in moje prijatelje in sodelavce so pestile težke bolezni.
l\idi letos je za bralce Novega tednika svoj pregled minulega leta zabeležil Celjan Jure Piškur (1960), mikrobiolog, znanstvenik in profesor v Lundu na Švedskem. Honorar za svoje doslej objavljene prispevke v Novem tedniku je namenil svoji nekdanji šoli, I. gimnaziji v Celju. Njegov elektronski naslov: Jure.Piskur-@cob.lu.se
Pred švedsko sivino in nakopičenimi problemi sem se novembra umaknil na jug. Prvič po letu 1985 sem 1. novembra obiskal družinske grobove. Potem pa sem bil mesec dni na Morski biološki postaji v Piranu. Jurček je hodil v peti razred piranske šole, se »mučil« s slovenščino, dobil nove prijatelje, kup oboževalk, pa dragocene življenjske izkušnje. Moja jutranja rutina je bila, da sem ob morju pospremil Jurčka do šole, potem tekel do Fiese, nakupoval na tržnici in ribarnici in popil kavo ob morju. Prijetno. V Sloveniji sem imel štiri predavanja, tisto na SAZU v Ljubljani je bilo lepo obiskano. Zdelo se mi je tudi imenitno predavati v slovenščini v Gorici na četrti univerzi. Največji podvig pa je bilo spraviti šestnajst križev moje mame in tete Olge do piranskega sv. Jurija. S Tino na morski postaji pa sva skušala začeti z molekularno genetiko morskih bakterij. Meni volje še ne manjka, a upam, da nam bodo naklonjeni tudi Bogovi.
Delovni del leta sem konec decembra zaključil v Milanu/Paviji v komisiji pri obrambi štirih doktoratov iz biotehnologije. In pohajkoval s Concetto po »modnem« delu Milana in večer končal z žabjimi kraki na krožniku.
Srečno 2009!
JURE PIŠKUR
Lofoti se nastavljajo julijskemu soncu.
Izteklo se je zame in za nas izredno naporno leto. Zadnje dneve odhajajočega leta smo preživeli v Koe-benhavnu in prespali na Carlsber-gu, ravno tam, kjer smo pred dvajsetimi leti začeli našo skandinavsko odisejado. Sobe, kuhinja in kopalnica so skoraj nespremenjene, a vmes se je vendar zgodilo veliko stvari: padel je Berlinski zid, rodila se je Slovenija, zamenjali smo kar nekaj hiš, pridružil se nam je Jurček, osamosvojil se je Jan. Judita sicer še vedno ostaja zvesta Carls-bergu, že dvajset let, a Carlsberg je sedaj prenehal variti pivo v Koeben-havnu. Stara pivovarna, srce mesta, bo sedaj namenjena čisto novim aktivnostim. Zime v mestu pa so sedaj brez vonja po pivskem sladu. Nostalgija.
Po vseh nezgodah preteklega leta sta bila zadnja dva dneva leta prav umirjena. Kljub temu, da je sonce šlo zgodaj v posteljo, se je zadnji dan končal z veliko svetlobe, s soncem in z modrim nebom. Kot da se obeta dobro leto. Za slovo od 2008 smo z Janom in Jurčkom obiskali živalski vrt in uživah v novem oddelku za slone in pozneje v planetariju v novem 3D kinematografu. Judita je zlezla pod stol, ko se je prazgodovinska pošast skoraj »dotaknila« njenega nosu, Jan in Jurček pa sta se smejala iz dna srca. Čisto nova tehnologija 3D očal res pričara občutek, da je gledalec sredi dogajanja: med poskakujočimi dinozavri, v tropskem pragozdu ah pa med ribami na dnu morja.
Učbenik je nared
Kpnec leta drugače ni bil povsod BSjBölj miren. Rastoča gospodarska kriza se tudi na severu že pošteno čuti: število stečajev raste, trg nepremičnin je nemiren, švedska krona pada. Gaza je začela ponovno krvaveti: agonija, ki ji skoraj ni primerjave. Optimizem, ki ga je bilo konec 2007 na kupe, počasi zamenjuje bolj trezen pogled, a začinjen s kančkom pesimizma. Niti izvolitev Obame in spremljajoča evforija tega ne morejo več prikriti. Stari svetovni problemi ostajajo: od pregrevanja Zemlje pa do ponavljajočih se žarišč vojne na Bližnjem Vzhodu in Afriki. In seveda rastejo osebne skrbi: v naslednjih letih bo manj služb in težje bo najemati kredite.
Prvi del leta smo še vedno končevali naš novi učbenik strukturne biologije (http://www.worlds-
cibooks.com/lifesci/6620.html). Novembra smo potem pisanje, s skoraj enoletno zamudo, res zaključili, in te dni naj bi se knjigo že dalo naročiti. Pristop k razumevanju strukture in njenem pomenu za funkcijo bio-makromo-lekul v celici je drugačen kot pri starejših učbenikih. Toliko truda je bilo vloženega v ta poglavja in te strani in upam, da bodo res postale nepogrešljiv vir znanja in navdihov za nove generacije mladih biologov, kemikov in medicincev. Vsaj kvaliteta ostalih petih avtorjev obljublja to. Meni pa je pisanje pomagalo, da je dokončno dozorelo moje razmišljanje o evoluciji makromolekul.
S Kitajske k domačim težavam
Sredi marca me je čakal dolgo načrtovani službeni obisk Kitajske. Teden dni sem imel predavanja v Mandžuriji, v dvomiljonskem mestu Changchun, ki postaja svetovni center avtomobilske industrije. Prav lepo je biti v središču pozornosti kar nekaj dni. In vsi moji gostitelji so bih izredno ljubeznivi. Včasih sem jim moral kar uiti, da sem v kakšen kot mesta pokukal tudi sam. »Za spo-
min« sem v.Lund pripeljal študentko Mingming. Seveda sem preživel cel dan tudi v palači, ki sem jo že prej spoznal iz Bertoluccijevega filma Zadnji cesar. V Changchunu je zadnji kitajski cesar med okupacijo vladal kot japonska lutka. Obiskal sem tudi dve velemesti. Shanghai je s svojo razbrzdano rastjo in kozmopolitanskim stilom napravil neverjeten vtis. Imel sem dobrega vodiča: svojo bivšo laborantko Glo-rijo, ki sedaj dela s svojim možem v tem neverjetno hitro se razvijajočem konglomeratu. Nepozabni ostajajo izredno visoki nebotičniki in velika masa ljudi in vonjav, pa tudi rjavo nebo in zadušljiv zrak in seveda njihova stranišča. V Pekingu sem obiskal Prepovedano mesto in na Trgu Tianmen mi je spomin ušel dvajset let nazaj, ko so tam vozili in prežah tanki. Xingzhi, moj letošnji kitajski gostitelj, je takrat zajokal v laboratoriju na Carlsbergu. A Kitajska gre naprej, kmalu bo tudi totalitarna preteklost le še bežen spomin.
Še preden me je minila utrujenost od potovanja na vzhod, pa so se začeli resni domači problemi. Jan zadnji dve leti ni bil najboljšega zdravja. Konec marca naju je
poklical sredi noči in Judita ga je odpeljala v bolnišnico, kjer je potem ostal vse do maja. Pomladanski dnevi so bili tako zelo trpki in tesnobni, noči neprespane. Tudi čokoladna torta za Janov štiriindvajseti rojstni dan, ki smo ga »praznovali« v bolnišnici, je bila grenka. A z Judito sta nama ob strani stali obe mami in kar nekaj toplih besed in razumevanja sva dobila od prijateljev. Sedaj sledijo meseci in morda leta okrevanja. Za vse štiri od nas. Kitajski horoskop pravi, da je vsako dvanajsto leto težko, posebej tisto, ki je v tvojem znamenju. Naše znamenje je podgana in njeno leto se pravkar končuje.
Na sever in jug
Pomladi sva doma v Lundu z Judito praznovala petindvajsetletnico najinega bližnjega poznavanja. Poleti pa smo se hladili na Lofotih in Laponski, dva tisoč kilometrov severno od doma. Pravo veselje je bilo gledati Jurčka in njegovo sestrično Lino, kako se nastavljata fotoaparatu s svojim ulovom polenovk. Vzdolž Kungsleden na Laponskem je bilo neverjetno toplo, okoli dvajset stopinj, in na snegu smo se ke-
Moderni Shanghai sili proti nebu in marčevskemu soncu. Št. 3 - 13. januar 2009 -
Jurček, Juretova teta Olga, mama in babica Danica ter Jure na Morski biološki postaji v Piranu
Za spodbujanje »naše« Mateje
Da bi Lučanom še večkrat zmanjkalo »štime«
Sobotno veleslalomsko zmago Tine Maze na Mariborskem Pohorju je s 14. mestom imenitno zaokrožila Lučanka Mateja Robnik, ki sta jo dodatno spodbujala dva avtobusa navijačev iz Luč. In to tako, kot je omenila Matejina mama Cveta, da je skoraj vsem zmanjkalo »štime«.
Mlada smučarka iz Krnice, kot se točno imenuje njen domači kraj, je včeraj, dva dni po tekmi za svetovni pokal, že povsem uredila vtise. »Zagotovo sem zadovoljna, saj sem po dveh slabših uvrstitvah na prejšnjih tekmah izpolnila cilj, uvrstitev
med petnajsterico. Želje so bile po prvem teku še višje, vendar si s par slabšimi zavoji v tako močni konkurenci hitro zadaj. V resnici sem s končnim rezultatom zelo zadovoljna.«
Mateja je bila presenečena, ker jo je na tekmi spodbujalo toliko domačinov, sicer pa se tudi v Mariboru počuti kot doma, saj je članica Smučarskega kluba Branik. Seveda se je po precejšnjem uspehu smučark popravilo tudi vzdušje v slovenski izbrani vrsti. »Vzdušje do Zlate lisice v ženskem delu reprezentance ni bilo najbolj-
še. Bilo je že kar nekaj kritik, nekatere tekmovalke nismo osvajale točk ... Upam, da so nekateri sedaj spremenili mnenje in da še verjamejo ter zaupajo v nas. Manjka nam nekaj dobrih treningov na snežnih podlagah, primerljivih z razmerami na tekmah,« je omenila mlada Lučanka, ki je včeraj počivala v domači oskrbi, že danes pa odšla na priprave za tekme v Cortini d'Ampezzo, kjer bo naša ženska vrsta nastopila v smuku, super-velesalomu in veleslalomu.
URŠKA SELIŠNIK
Rezultat primeren
razmeram
Luče - Slovenija
Po daljšem premoru se je z 10. krogom nadaljevalo tekmovanje v 1. SL malega nogometa. Dobovec je izgubil v Litiji s tremi goli razlike, celjski Živex pa je gostil Puntarja. Tolminci so bili neustavljivi in so neusmiljeno polnili domačo mrežo (1:9).
Domači so na trenutke prikazali zelo všečno in dobro igro, vendar je bila njihova »klop« prekratka, čeprav je
bilo pred tedni govora o tem, da naj bi se okrepili za nadaljevanje sezone. Denis De-lamea je izpostavil: »Rezultat ni realen, čeprav ima Pun-tar trenutno najboljšo ekipo v državi. Vedeli smo, da nimamo kaj veliko možnosti, a smo iskali svoje priložnosti, gostje pa so zadevali in nas visoko premagali. Treningov še vedno nimamo, kajti še vedno nas spremljajo finančne težave. Tako je
že vse od lanske sezone in j bilo že pred mojim prihc dom. Trenutno ne kaže n boljše. Mojim fantom kap dol, da še sploh pridejo odi grat tekmo. Dogovorjer smo bili za projekt, ki j vključeval nakup novincem Iz tega ne bo nič, kajti v kit bu še za povračilo stroško za prevoz ni denarja.« Sice pa je domača ekipa tekm začela zelo dobro, tudi ne kajkrat ogrozila gostujoče ga vratarja. Po uvodnem pr tisku Zivexa so se razigra gostujoči igralci in svoj ni golov začeli v šesti minuti.1 39. minuti je Celjanom le us pelo doseči častni zadetek p lepem samostojnem prode ru Delamee. Po šestem pre kršku gostov je desetmetrovk izvajal Rusmir, vendar je b uspešnejši vratar Kragelj.
V naslednjem krogu se Ži vex odpravlja na gostovanj! v Novo Gorico, Dobovec p k Puntarju.
MITJA KNE Foto: SHERP
Puntarji so bili z žogo bolj spretni, po tekmi pa so pozvali ekipo Živexa (v rdečih dresih), naj ne izstopijo iz lige.
Živex je doživel svoj na višji sezonski poraz, z vi: jo razliko je bil poražen 1 še Benedikt, ki je v Kobar du klonil z 12:3. (DŠ)
Turnir Florijanov zaznamovali podaljški
V dvorani Zlatorog je bil zanimiv turnir rokometnih navijaških skupin, ki so ga odlično pripravili celjski Flo-rijani, na parketu pa osvojili tretje mesto.
Nastopilo je devet ekip. Zadnji so bili Šaleški grašča-ki 1, pred njimi so bili navijači z Obale z imenom 12. Kopra, sedmi in šesti so bili Madžari, Gyöngyösi in Szeged, peta je bila trboveljska Torci-da. V boju za tretje mesto so Florijani po podaljšku in streljanju sedemmetrovk premagali lendavski Mlinček, v finalu pa so bili Ormožani boljši od Šaleških graščakov 2, tudi po podaljšku. Velenjčani so bili ob koncu malce razočarani, pa čeprav so v rednem delu izenačili v zadnji sekundi. Ormožani so odlično igrali in se znali kasneje tudi primer-
Ekipa Florijanov
Eno izmed številnih veselih omizij med zadnjim podaljškom.
no veselili - v tretjem »podaljšku«, ki je potekal v VIP prostoru dvorane. Razglasitev najboljših je bila popestrena z navijaškimi napevi: začeli so Za-savci, ostali so jim nemudoma sledili. Ko je bilo treba zapreti dvorano, se je veselje nadaljevalo v bližnjih lokalih.
Tretji celjski turnir po vrsti je bil doslej najbolj množičen in je zahteval kar nekaj logističnih izkušenj. Peto leto je predsednik navijaške skupine Florijani Igor Šolman: »Zadovoljni smo z obiskom, organizacijo, rezultati. V ospredju je seveda druženje in zabava, obenem pa so predstave pokazale, da imamo navijači nekaj rokometnega znanja. Naj vedo igralci, za katere navijamo, da nismo navadni >lajeki< oziroma da vendarle poznamo ta šport do po-
Št. 3-13. januar 2009
Kljub neizprosni obrambi Prekmurcev je Florijanom uspelo zmagati v bi za tretje mesto.
drobnosti.« Pokrovitelji Florijanom navkljub krizi niso pokazali hrbta. 20 do 30 celjskih navijačev je, tako Šolman, ta-korekoč »zlatih«, saj v nuji stopijo skupaj in postorijo vse potrebno. Že nekaj časa imajo v dvorani Zlatorog svoj prostor, pod severno tribuno, ki so ga lepo uredili. Poleg Šolmana so najbolj aktivni Valter, Toni, Mateja, Štefka, Dani, Darko ...
Kaj pa člansko moštvo, zaradi katerega pravzaprav tudi obstajajo. Kaj so mu zaželeli v novem letu? »Da bi se stanje čimprej izboljšalo. Mi še vedno verjamemo v ekipo. Prišli so sicer časi, ki so jih nekateri že prej napovedovali. Vsak velik klub doživi padec. Sedaj smo mi na tej poti, toda prepričani smo, da bo, tudi z našo pomočjo, vse skupaj kmalu na starih, dobrih tirnicah!« je zaključil Šolman.
Turnirji navijaških rokometnih skupin pri nas postajajo stalnica, naslednji naj bi bil v Kopru. Florijani pa snu-
Igor Šolman
jejo celo »evropsko prvenstv navijaških skupin, saj bi p leg madžarskih privabili še r vijače nekaterih najbolj š španskih in nemških klube DEAN ŠUSTI Foto: MARKO MAZ
Tokrat ničla
Vsa štiri moštva s Celjskega v ligi UPC so v 14. krogu izgubila.
Prvi novoletni krog je bil tako črn za naše predstavnike v 1. SKL.
Odpovedali v
#■ ■ v
finisu
Laščani so odšli v Koper kot nesporni favoriti, a jim je očitno v glavah še ostalo praznično vzdušje. Brez novega Američana Vincenta Hunterja, ki sicer že trenira v Laškem, so namreč doživeli neugoden poraz. Ne toliko zaradi položaja na lestvici, bolj zaradi vzdušja v ekipi in samem klubu ter nenazadnje tudi zaradi spoštovanja. Po slabem začetku, ko so domačini ušli za devet točk, so se sicer do polčasa Laščani zbrali in dobili prvi del z 39:33. Ali Berdiel (24 točk), Dario Krejič (17) in Nejc Strnad (16) so tudi v nadaljevanju vlekli vlak Zlatoroga, ki je še v 35. minuti vodil s 70:64. Nato je sledilo 7:0 za domačine, Laščani so še povedli z 72:71, nato je sledil njihov potop. Moštvo Kopra je namreč ponujeno priložnost zgrabilo z obema rokama in prišlo do pomembne zmage v boju za mesta med prvih sedem, predvsem zaradi veliko boljšega skoka (35:23) in tudi desetih zgrešenih prostih metov moštva Aleša Pipana. Zlatorog zdaj čaka domače srečanje proti ekipi Mercatorja in priložnost za popravni izpit.
Poškodba
onemogočila
odpor
Šentjurčani so med tednom , oma v zapstali tekmi prema-
li Luko Koper in odšli v
Škofjo Loko optimistično razpoloženi. Ta optimizem je bil realen le v prvem polčasu, v katerem sta obe ekipi veliko grešili, Alpos pa držal priključek. Po 20 minutah je namreč bilo 28:26 za domače, ki so v začetku drugega dela naredili odločilnih 10:0, povedli z 38:26 in mirno kontrolirali srečanje. Res je, da se je že v 12. minuti prve četrtine znova poškodoval edini pravi organizator igre pri Alposu Armin Avdibegovič (zvin gležnja), ki nato ni več igral, kar je bil prevelik minus za ekipo Damjana Novakoviča. Preostali branilci namreč niso enostavno zmogli narediti ničesar, tako da je osamljeni Takais Brown (20, 7 skokov) dal skoraj polovico točk svoje ekipe. Očitno je, da ekipa Alposa potrebuje svežo moč tudi na položaju organizatorja in to naj bi bilo po besedah Novakoviča rešeno že ta teden. Še kako bi to bilo dobrodošlo pred derbijem dna lestvice, ko v soboto v Hruše-vec prihaja ekipa Nove Gorice, ki enostavno mora pasti.
Pri Alposu so dobili podpisano vrnjeno pogodbo iz ZDA, od 26-letnega krilnega centra Jasona McCoya (208 cm), ki je že igral v Evropi, in sicer na Češkem, kjer je bil M VP All stars tekme, ter v Črni gori, kjer je v Mornarju iz Bara zapustil odličen vtis. Nazadnje je igral na Portugalskem, v Šentjur pa naj bi prispel v začetku tega tedna. Kdo bo odšel iz ekipe, še ni jasno, bo pa vsekakor nekdo moral. To ne bo edina menjava pri Alposu, ki ga po znova sila slabi predstavi v Škofji Loki zapušča Dejan Dunovič.
RK CELEIA ŽALEC
Anja Vasle
Anja predstavlja novo generacijo mladih žalskih roko-metašic, vzgojenih v domači rokometni šoli.
Je komaj 15-letno dekle, ki se je za rokomet začelo zanimati v 4. razredu osnovne šole, ko ji je tedanja učiteljica športne vzgoje predlagala obisk treninga v RK Žalec. Tako je začela s treningi pri najmlajših selekcijah, zaradi svoje nadarjenosti in znanja pa je kaj kmalu pričela igrati tudi za starejše igralke in si pridobila še več novega znanja. Je levičarka in je v letošnji sezoni prvič zaigrala tudi za člansko ekipo Žalca, v kateri želi čez leto ali dve prevzeti mesto nosilke. Največji dosežek je dosegla z mladinsko ekipo, kjer je v sezoni 2006/07 osvojila drugo mesto v državi. V sezoni 2007/08 je s kadetsko ekipo osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v Španiji. Sedaj trenira že šesto leto in je ponosna, daje lahko svoje znanje pokazala tudi na reprezentančnih treningih in tekmah.
Nemoč
Elektra Esotech je med tednom gostovala v Domžalah, kjer Helios po zaporednih porazih v NLB ligi zdravi svoje frustracije nad ekipami iz lige UPC. Tako so tudi Šoštanjčani naleteli na silno motivirane domačine, ki so od vsega začetka narekovali visok ritem igre in zadevali kot za stavo z vseh strani. Do polčasa je sicer še bilo vse skupaj kolikor toliko normalno za ekipo Boruta Cerar-ja, nato je v nadaljevanju sledil potop. Razlika je namreč iz minute v minuto rasla in se ustavila na velikih +42 za Helios, kar je eden najhujših porazov Elektre. Samo Dejan Ćup (17, 7 skokov) je bil namreč premalo za resnejši odpor Šaleča-nov. Že danes pa jih čaka še eno podobno gostovanje, pri Krki v Novem mestu. Z upanjem, da razlika ne bo tako visoka kot v Domžalah.
Štiri minute mrka
Polzelani so odšli v Ljubljano k Slovanu prepričani, da lahko presenetijo, in so bili tudi dve tretjini srečanja blizu tega. Po desetih minutah so namreč vodili za točko, po zaostanku petih točk ob polčasu pa v tretji četrtini znova ujeli korak. Prišli so do 38:39 v 24. minuti, nato je sledil njihov šti-
riminutni mrk. Slovan je z delnih 14:0 prišel do prednosti 53:38 in zanesljivo dobil tretjo četrtino. A Hopsi se niso predali. S trojico visokih igralcev in z znova odličnim Shawnom Kingom (19,13 skokov) so se po trojki Klemna Lorbka (11) približali na 56:55. Čeprav je Slovan znova pobegnil na 63:56, so se Hopsi še enkrat vrnili v igro pri izidu 63:62 tri minute pred koncem. Po minuti odmora so Polzelani prišli do žoge in po trojki Andreja Podvršnika (6) do novega vodstva (65:63), ki je zdržalo le do naslednjega napada Slovana, ki je vrnil trojko. 56 sekund pred koncem je Marko Šamanić (10) znižal na 68:67, nato je Milan Klepo zgrešil oba prosta meta in 15 sekund pred koncem je po osebni napaki na linijo prostih metov znova stopil Šamanić. Bil je miren in Hopsi so povedli z 69:68. Šest sekund pred koncem je zadel Delič in z dodatnim prostim metom povedel Slovan v vodstvo z 71:69. S trojko je zmago skušal za Hopse priboriti Lorbek, a je njegov met ostal na obroču in še drugič v tej sezoni so Kodeljevčani srečno slavili proti Polzelanom.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
Peterka 14. kroga: King, Jelesijević (Hopsi), Berdiel, Krejič (Zlatorog), Brown (Alpos). Igralec kroga: Shawn King (Hopsi).
Marko Šamanić je s štirimi zadetimi prostimi meti v zadnji minuti na Kodeljevem popeljal Hopse v vodstvo, kar ni bilo dovolj za zmago.
L
r
V prihodnje verjame, da bo s trdim delom ter z veliko volje in odrekanja izpolnila cilje, ki si jih je zadala in tako počela tisto, kar jo najbolj veseli - igrati rokomet. Verjamemo, da ji bo to uspelo, saj uspešno usklajuje šolanje na Gimnaziji Celje - Center in rokomet.
11
tQp
tov samt flt
NA KRATKO
skupinska vadi na kolesih
Dsisvisi t J5: od m do 23«
SW,W.tGf>-fit.St
ifavie« 22, 3000 Celje Ul 040 54 20« aH 03 42 81U0
Okusili »vonj«
svetovnega
prvenstva
Split: Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prijateljski tekmi izgubila s Hrvaško s 34:32. Izbranci Mira Požuna so se v okrnjeni postavi odlično upirali gostiteljem svetovnega prvenstva, presenečenje pa sta preprečila tudi domača sodnika. Zadnjo priložnost za izenačenje je zapravil Zorman, ki je sicer dobro razigraval soigralce. Navduših so Dragan Ga-jič, ki je zadel osemkrat, Luka Žvižej s šestimi goli in njegov mlajši brat Miha s petimi. Poraz se od poraza razlikuje, veseli predvsem to, da je naša mlada postava prikazala hitro igro ter polnila domačo mrežo v protinapadih ah po hitrem izvajanju »centra«.
Laščanom najslabši možen razplet žreba
Ljubljana: Košarkarska zveza Slovenije je opravila žreb četrtfinalnih parov zaključnega turnirja slovenskega pokala, ki ga bo od 19. do 22. februarja gostila dvorana Tri lilije v Laškem. Gostitelji, košarkarji Zlatoroga, niso imeli sreče pri žrebu, saj se bodo že v uvodnem krogu srečali s 14-kratnimi prvaki in branilci naslova, igralci Unio-na Olimpije. Bolj ugoden žreb je doletel šoštanjsko Elektro, ki se bo pomerila s škofjeloškim Mercatorjem.
Nigerijec in Paragvajec v Velenju
Velenje: Treningi nogometašev Rudarja potekajo nemoteno. Pridružila sta se jim tudi nigerijski napadalec Ibe Stanley in paragvajski vezist Diego Barrios, ki še nista podpisala pogodb. Jutri bodo varovanci Marijana Pušnika odigrali prvo prijateljsko tekmo, na igrišču z umetno travo bodo gostih celjskega tretjeligaša Simerja Šampiona (17.00). V nedeljo se bodo v Kranju pomerili še z dru-goligašem Triglavom.
Tretji trener je Neskič
Šmarje pri Jelšah: Nogometaši Šmarja, ki nastopajo v 3. slovenski ligi - vzhod, so dobili novega, še tretjega trenerja v tej sezoni. Prvi je bil Goran Prevolšek, zamenjal ga je Rado Jurjec, odslej pa bo Šmarčane vodil Ibrahim Ne-skič.
Celjankam prvi mesti
Prešov: Na Slovaškem je bil mednarodni rokometni turnir Kempa 4 spori, ki sta se ga udeležili tudi ekipi ŽRK Celje Celjske mesnine. Starejše deklice (letnik 94) so uspele pod vodstvom Uroša Privška ubraniti lanski naslov, mlajše deklice (96) pa so s trenerjem Igorjem Šolmanom prav tako osvojile prvo mesto. V idealno sedmerko so bile izbrane Klara Hrovatič in Anja Regner ter Kaja Šolman in Jasmina Pišek. (DŠ)
KOŠARKA
1. SL, 14. krog: Koper - Zlatorog 86:81; Mihehč 20, Kune 17; Berdiel 24, Krejič 17, Strnad 16, Lučić, Nuhanovič 8, Milj kovic 6, Koštomaj 2, Mer-cator - Alpos 67:49; Jokič 18, Julević 15; Brown 20, Sadi-basic 7, Lapornik, Sebič 6, Avdibegovič 5, Ferme 3, Dunovič 2, Geaplin Slovan - Hopsi Polzela 81:79; Delić 25, Klepo 12; King 19, Jelesijević 12, Lorbek 11, Šamanić 10, Vuja-sinovič, Podvršnik 6, Rituper 5. Vrstni red: Krka 26, Zlatorog, Helios, Slovan 24, Hopsi, Koper, Zagorje 21, Elektra 20, Škofja Loka 19, Alpos, Postojna 18, Nova Gorica 16.
1.	B SL, 14. krog: Rogaška -litija 95:56; Smajlovič 20, Jo-tič 13, Pungartnik 12, Petrovič II, Ravnikar, Ambrož, Petra-nović 9, Pešič 5, Pale - Koso-vec 3, Markovinovič, Šučur 2; Pušič, Knaus 9, Hrastnik - Konjice 91:67; Godicelj 19, Pelko 16; Sivka 17, Vipotnik 11, Mu-zel 10, Smaka 7, Novak 5, Skr-binšek, Gačnik, Goleš, Rap, Ci-ganovič 3, S kaza 2. Vrstni red: Parklji, Rogaška 26, Rudar, Branik, Triglav 25, Šenčur 23, Gradišče 21, Kraški zidar 20, Hrastnik, Janee 19, Litija 17, Radenska, Konjice 16.
2.	SL - vzhod, 13. krog: Pak-man Celje - Lastovka 82:69; Kocevar 27, Felicijan 18, Bie-lanovič 16, Frece 14, A. Kah-vedžič, EL Kahvedžič, Dokma-nac, Mičanovič 2; Borko 16, A j kič M, Maribor - Celjski KK 83:72; Spešič 25, Horvat 15; Ribežl 24, Senica 15, Sotošek 9, Kovačič 8, Grilane 6, Cizej 5, Turnšek 4, Vujasinovič, Parfant 1, Terme Otimia - Cakit Mavrica 88:87. Vrstni red: Maribor, Grosuplje 24, Celjski KK 23, Ilirija, Dravograd 22, Ježića, 21, Podbocje, Pakman 19, Terme Olimia, Union Olimpija w ml. 16, Caleit 15, Lastovka 13.
ROKOMET
1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Ptuj 29:29 (12:17), Kočevje - Velenje 45:19 (23:7), ŠkofjaLoka - Če-leia Žalec 22:29 (9:15). Vrstni red: Olimpija 24, Celje 19, Zagorje 18, Celeia Žalec 17, Kočevje, Ptuj, Krka 14, Kranj 8, Brežice 6, Piran, Velenje 4, , Škofja Loka 2.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 10. krog: Živex -Puntar 1:9 (0:4); Delamea (39), Litija - Dobovec 4:1 (2:0); Kroflič (30). Vrstni red: Gorica, Puntar 27, Oplast 22, Bronx 16, Svea, Dobovec 15, Benedikt 10, Kix, Sevnica 6, Zivex 4. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 13. 1.
KOŠARKA
1. SL, 15. krog, Novo mesto: Krka - Elektra (20).
Sreda, 14. 1.
KOŠARKA
1. SL, 15. krog, Polzela: Hopsi - Helios (19).
www.novrtednik.com
www.radiocelje.com
Št. 3-13. januar 2009
m -
14
Prisluhnite fotografijam
Tomaž Črnej razstavlja v Galeriji Plevnik-Kronkowska
Ribarjeva ulica v Celju povezuje Drapšinovo in Ulico bratov Mravljakov.
Od Riba rja do Aškerca
V	današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Ri-barjeve ulice, ki je v Celju vzporedna Tomažičevi in povezuje Drapšinovo z Ulico bratov Mravljakov. Poimenovali so jo po narodnem heroju Ivu Loli Ribar-ju.
Ivo Ribar je bil rojen 23. aprila 1916 v Zagrebu. Izhajal je iz družine znanega hrvaškega politika Ivana Ribar-ja, ki je bil leta 1919 in 1945 predsednik ustavodajne skupščine stare in t.i. nove jugoslovanske države.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v hrvaškem Karlovcu in Beogradu. 2e kot dijak se je izkazal v poznavanju politične ekonomije in politologije stare Jugoslavije. Poleg tega je bil tudi politično zelo aktiven. Čeprav je izhajal iz finančno dobro stoječe meščanske družine, se je Ivo Ribar opredelil za (komunistični) marksizem.
Na začetku šolskega leta 1934-35 je Ivo odšel v Pariz, kjer je želel študirati politologijo, vendar je po atentatu na kralja Aleksandra, po nasvetu srbskega politika Sveto-zarja Pribičeviča, študij opustil in zapustil Francijo. Preselil se je v Ženevo, kjer se je vpisal na študij politične ekonomije. Pospešeno se je ukvarjal tudi s politiko in se hkrati vpisal tudi na beograjsko pravno fakulteto.
To je bil čas, ko se je partija, predvsem pa njen mlajši kader, v času diktature kraljevine Jugoslavije, ukvarjal z uresničevanjem avtonomije na univerzah.
Leta 1935 je bil Ivo Ribar sprejet v SKOJ in izbran za člana akcijskega odbora strokovnih študentskih organizacij. Že leto kasneje pa je postal član jugoslovanske komunistične stranke.
V	času, ko so fašistične države, predvsem Italija in Španija, poskušale s svojimi vojaškimi posegi ustvariti nov družbeni red, so jugoslovanske oblasti Ivana Ribarja večkrat povabile v delegacijo, kjer je kot priznan politolog sodeloval na številnih mirovnih mladinskih srečanjih (v
Ženevi, Bruslju, Parizu). Na teh srečanjih se je izkazal kot izvrsten govornik in poznavalec, za kar je prejel kar nekaj priznanj svetovne javnosti. Številna njegova mnenja so bila tudi zapisana in deklarirana v uradnih dokumentih teh organizacij.
Ko je Josip Broz Tito leta 1937 postal generalni sekretar Komunistične stranke Jugoslavije, je Ivo Ribar postal vodja centralne izvršne komisije KPJ, ki je nekoliko kasneje prerasla v centralni komite SKOJ-a. S tem mu je Tito dal vsa pooblastila, da uresniči svoje koncepte - razmišljanja v SKOJ-u, hkrati pa je postal eden od njegovih najbližjih sodelavcev.
Zgodbo o Ivi Loli Ribar-ju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
Poleg tega je Ivo Ribar organiziral vrsto mladinskih akcij, bil pa je tudi urednik mladinskih glasil, Studenta in Mladosti, ter kot pisec tudi drugih sodelavec komunističnih glasil (Prole-terja).
Leta 1939 je Ivo Ribar z odliko končal univerzitetni študij, vendar se je takoj zatem vpisal na beograjsko filozofsko fakulteto. Študija pa ni mogel nadaljevati, saj je takratna oblast njegovo politično delovanje pozorno spremljala in ga leta 1940 tudi zaprla. Nekajmesečno zaporno kazen je preživel v zloglasni kaznilnici v Bileči. Po odsluženi kazni je Ivo Ribar še istega leta organiziral in vodil četrto konferenco SKOJ-a, kjer je bil ponovno izvoljen za predsednika. Hkrati so ga mladi komunisti izvolili za delegata na peti konferenci KPJ.
Po okupaciji Jugoslavijeje Ivo Ribar, s partizanskim imenom Lola, vseskozi sodelo-
I
val pri organizaciji upora zoper okupatorje. Sodeloval je tudi pri majskem zboru komunistov v Zagrebu, junija pa je tudi vodil sestanek centralnega komiteja SKOJ-a v Beogradu.
Četrtega julija 1941 (v bivši Jugoslaviji praznik dan borca) je bil Ivo Lola Ribar med šestimi člani CK KPJ, ki so na t.i. zgodovinski seji jugoslovanskim narodom poslali poziv za oborožen odpor proti okupatorjem.
V mesecu avgustu je Ivo Lola Ribar v Beogradu vodil številne akcije skojevcev, septembra pa se je umaknil v ilegalo, in sicer v južno Srbijo, v Užice.
Sodeloval je tudi na posvetovanju v Stolicah (26. 9. 1941), kjer so komunistični voditelji ustanovili vrhovni štab NOV in POJ. Eden od njegovih članov je postal tudi Ivo Lola Ribar. Kot poslanec Josipa Broza Tita je opravil več obiskov Glavnih štabov NOV in POJ po bivši Jugoslaviji, v tem času pa je bil večkrat tudi v okupiranem Zagrebu.
Njegova aktivnost v organizaciji podmladka KPJ je doživela vrhunec konec leta 1942, ko je bil v Bihaču kongres SKOJ-a.
Vendar Ivo Lola Ribar ni dočakal konca vojne. Ko se je kot prvi »izredni in polno-močni« delegat Vrhovnega štaba in Josipa Broza Tita odpravil v Kairo, so ga 27. novembra 1943 na Glamoškem polju v Hercegovini pokončale bombe sovražnikovega letala.
Za narodnega heroja je bil proglašen 18. novembra 1944.
Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Aškerčeve ulice, ki v Celju od glavne pošte vodi proti avtobusni postaji.
Foto: MARKO MAZEJ
V celjski Galeriji Plevnik-Kronkowska so že na ogled fotografije Tomaža Čr-neja, člana društva fotografov Svit, čeprav bo slavnostno odprtje razstave šele v petek ob 19. uri. Avtor je razstavo domiselno naslovil Prisluhni, in s tem gledalce pozval, da prisluhnejo zgodbam, ki jih je za to razstavo ujel na seriji 20 črno-belih fotografij.
»Ko.sem pregledoval svoje fotografije, sem skušal razbrati, na kakšen način skozi te fotografije gledam na ljudi, okolico. Izbral sem temo Prisluhni. S tem sem hotel povedati, da si v trenutku, ko fotografiraš, ne smeš ustvarjati preveč mnenj o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Če se le da, zabeležim situacijo, takšno kot je,« je naslov razstave in njeno rdečo nit poko-mentiral Tomaž Črnej in dodal: »K fotografijam smo sedli skupaj z Matijo Plev-nikom in Markom Požle-pom. Pomagala sta mi narediti izbor na temo Prisluhni. Cilj je bil, da nismo postavljali ljudi v neka definirana okolja. Izbirali smo slike, ki nimajo povezave s konkretnim prostorom. Naredila sta lep izbor.«
Na fotografijah upodabljate zgodbe. Vabite k temu, da gledalci prisluhnejo vašim ali zgodbam, ki si jih ob ogledu narišejo sami?
Raje imam, da si jih narišejo sajni. Ali si jih sploh ne narišejo. Tudi fotografija ima več dimenzij in upam, da si bo kakšno lahko vsak sam poiskal.
Ste med mlajšimi člani Svita. A sodeč po nagradah, zelo hitro napredujete ...
Dve leti je, odkar sem v društvu in odkar delamo vsak zase in zlasti skupaj. Moj cilj niso nagrade, čeprav je vsako lepo dobiti. Dragocena mi je vsaka povratna informacija, ki je odgovor na opravljeno delo. Temeljni cüj mi ostaja užitek ob fotograifira-nju. Če se mi bodo posrečile lepe fotografije, bo še toliko bolje.
Ciljate na naziv mojstra fotografije?
To moram doseči že zaradi sebe, da bom imel pač ne-
Tomaž Črnej
ko formalno potrditev dobro opravljenega dela.
Veliko ste se ukvarjali z umetnostjo, tudi glasbo. Kaj vas je potegnilo k fotografijam?
Že v osnovni šoli sem bil član fotografskega krožka, potem me je fotoaparat ves čas spremljal. Prej še analogni ... veliko sem delal v temnici Z digitalno fotografijo in skozi delo v društvu sem se odločil za nekoliko inten-
fijo.
Kakšne vrste fotograf ste? Si motiv najprej ustvarite v glavi in ga čakate 'ali pač ujamete trenutek?
Kakor kdaj. Imam slike, ki sem jih naredil vsaj po približni predstavi, ki sem si jo prej zamislil. A v, če ji tako rečem, cestni fotografiji je dogodek nemogoče predvideti. Lahko najdeš lokacije, neke prostore, kjer se ti zdi, da je ozadje dobro, in počakaš, da se kaj zgodi. A brez sreče ne gre. V tej zvrsti fotografije je sreča velik dejavnik.
Razstavljate črno-bele fotografije, čeprav slikate v barvah. Zakaj?
Današnja tehnika pušča odprto možnost, da se ob kon-
Razstava fotografij Tomaža Črneja bo na ogled do 28. januarja.
cu odločiš, ali boš izdelal barvno ah črno-belo fotografijo. Meni se zdi, da črno-bele zapustijo daljši in močnejši vtis.
Mnogi pravijo, da je to po-tvarjanje resničnosti ...
To na nek način drži. A vse je potvarjanje resničnosti. Že če nameriš kamero , v nek del okolja, ki ga vidiš, si drugi del subjektivno izrezal in ga na fotografiji ne vidiš. Sam si s tem ne delam prevelikih problemov. Ne montiram veliko. Poskušam pustiti motiv takšen, kot sem ga ujel. Opravim pa nujne tehnične stvari, da slika ne bi bila preslaba, ker jo naj ne bi znal obdelati.
Kako komentirate besede iz kritike, ki jo je k razstavi zapisal Wolfgang Temnici: da ste bili v pravem trenutku na pravem mestu in imeli ob tem še pravo svetlobo?
Mogoče to drži. Vsak naj presodi sam, ko bo videl teh 20 razstavljenih fotografij. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Plemiči v Slatini
Ipavčeva opera Teharski plemiči v produkciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje je s tremi predstavami ob koncu tedna v SLG Celje ponovno navdušila trikrat razprodano dvorano.
Projekt, ki je združil več kot sto sodelujočih posameznikov ter številne partnerje, se konec tedna seli v Rogaško Slatino. Tam bodo Teharske plemiče videli v petek in soboto. BS
Skulpture začasnosti
V Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo nocoj ob 18. uri odprli razstavo Skulpture začasnosti.
Razstavili bodo prav posebne skulpture kolektiva TRAK47, ki vabijo k interakciji med deh umetnikov in obiskovalcev. Umetniki se namreč ob tej razstavi sprašujejo, koliko so gledalci sposobni brez vnaprejšnjih zamejitev ustvarjati, kreirati in sodelovati. Tako so razstavljene skulpture začasnosti izziv zlasti za občinstvo.	BS
St. 3 - 13. Januar 2009
novi tednik
15
TOREK, 13.1.
10,00 Otroški muzej Hermanov
brlog Celje_
Moj pečatnik
Hermanove otroške ustvar-jalruce
11.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec
Secesija
odprtje razstave likovnih dd umetniške Gimnazije Celje -Center
l&OO Galerija sodobne
umetnosti Celje_
Skulpture začasnosti
odprtje razstave
18.00 Medobčinska splošna
_ knjižnica Žalec_
Karel Rustja: Rudniška železnica Žalec-Zabuko-vica
19.00 Dom sv. Jožefa, Celje Jezus in Buda
predavanje prof. dr. Draga Ocvirka
19.00 Knjižnica Laško_
Titjana Kruder: Kemikalije v vsakdanjem življenju
ekološko-izobraževaino predavanje
19.30 Narodni dom Celje
Henryk Blažej - flavta, Teresa Kaban - klavir
za Koncertni abonma in izven
19.30 SLG Celje_
Federico Garcia Lorca: Hiša Bernarde Alba
10.00 Otroški muzej Hermanov
brlog Celje_ .
Slikarsko okrašena črka
Hermanove otroške ustvar-jdtnice
10.30-11.30 in 16.30-17.30
Muzej novejše zgodovine Celje
Demonstracija obrti: mo-distinja
predstavlja se Marta Žohar
16.00 Dom n. slovenskega
tabora Žalec _
Petpedi
plesne delavnice za otroke
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku _
Tri pomaranče
gledališka predstava dijakov Gimnazije Lava
16.00 Knjižnica Šoštanj_
N. Griffiths: Kje bo spal mali kenguru, T. Kokalj: Zajec in rogljiček
ura pravljic
17.00 Knjižnica Vojnik_
Pravljične dogodivščine z Bredo
18.00 MNZ Celje, muzejska
kavamica_
Dr. Jure Gašparič: SLS pod kraljevo diktaturo
predstavitev knjige, z avtorjem se bo pogovarjal mag. ToneKregar
17.00 Hotel Zdraviližče Laško 18.00 Knjižnica Šentjur Polona Kresal Bizaj: Narava zdravi s hrano
predstavitev knjige
18.00 Kulturni center Rogaška
Slatina, avla_
Polona Kitak: Sporočilo s priponko
odprtje razstave
19.00 Mladinska knjiga, mestna knjigarna, Celje Milena Svet: Nepal, Tibet
potopisnivečer
ČETRTEK, 15.1.
9.00 Knjižnica Rogatec_
Računalnik je okno v svet tudi v tretjem življenjskem obdobju
brezplačni tečaj uporabe Interneta
10.00 Otroški muzej Hermanov
brlog Celje _
Skrivnostna pisava
Hermanove otroške ustvar-jalmce
10.30-11.30 in 16.30-17.30
MNZ Celje_
Demonstracija obrti: krojač
predstavlja se Franjo Pod-bregar
Dr. Imre Cikajla: Nenavadna Japonska
potopisno predavanje
18.00 Kulturni dom Polzela
Tatjana Kruder: Kemikalije v našem vsakdanjem življenju
ekobško-izobraževalno predavanje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Janez Puhan: Madagaskar - otok slovenskih misijonarjev
potopisno predavanje
19.00 Celjski dom Celje_
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti
... s pomočjo učenja Bruna Groeninga, informativno predavanje
19.00 Krčma TamKoUčiri, Celje Tomaž Milač: Into the secret
odprtje slikarske razstave
www.radiocelje.com www.novitednik.com
Razprodano z ovacijami
Z nastopom najbolj prepoznavne slovenske tolkal-ne skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt) se je v soboto v Žalcu končal že 3. mednarodni festival tolkal-nih skupin. Največje presenečenje za skupino je bila že dva dni pred koncertom razprodana dvorana v Žalcu, ki sprejme 420 obiskovalcev.
StoP-ovci so za sklepni večer pripravili precej presenečenj. Na začetku so izbrali težji program, proti koncu pa vedno bolj sproščenega. V goste so povabili izrazno ple-
salko Bojano Mišič, trebušne plesalke AsArA, strokovnjaka za latinsko ameriško glasbo Gorana Moskovskega ter edino dekliško tolkalno skupino v Sloveniji Šus. Koncert, nabit s pozitivno energijo, so člani SToP-a popestrili s komičnimi vložki in tekmovanjem v hitrostnem igranju. Vrhunec večera je bil skupen nastop vseh sodelujočih, med katerim so na noge spravili celo dvorano, ki je s stoječimi ovacijami spremljala koncert do konca. Ob 10. obletnici delovanja skupine SToP je bil to njihov prvi vrhu-
nec kariere in velika obveza za naprej.
Sicer je prepolna dvorana Doma II. slovenskega tabora pozdravila še petkove goste, skupino Grupu iz Brazilije, pa tudi odzivi na preostala koncerta in dogajanje v okviru 3. BUMfesta so izjemno dobri. Tudi zato organizator upa, da bo z dokazano kvaliteto, obiskom in s pestrim izborom skupin dogajanje na BUMfestu prepričalo tudi ministrstvo za kulturo, ki do zdaj ni izkazalo pretirane naklonjenosti festivalu.
US
Cvet je zacvetel
Svoj tradicionalni božični koncert je v soboto v cerkvi sv. Duha v Celju izvedla vokalna skupina Cvet, ki so jo pred 15 leti ustanovile članice Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje.
Skupina vse od ustanovitve aktivno deluje, v zadnjih
letih jo vodi umetniška vodja Alenka Firšt. Na koncertu niso nastopile le članice te skupine. V goste so povabile glasbeno družino Firšt, ki je občinstvu zaigrala v zasedbi: Alenka in Nenad - violina; Miha - kontrabas; Peter - trobenta in Leon - zvončki. Pridružil se je še pevski zbor Sred-
nje zdravstvene šole Celje, ki deluje pod mentorstvom Ljudmile Par in Nine Šloser.
Jubilantke so v uvodnem delu koncerta ostale zveste lepi slovenski ljudski pesmi v priredbah znanih skladateljev, drugi del pa so posvetile priredbam božičnih pesmi.
BS, foto: MARKO MAZEJ
Umetnika Janko Orač in Alojz Zavolovšek, ki postaja skoraj gostitelj slikarjev, ki se predstavljajo v Zgornji Savinjski dolini.
Sončno razpoloženja v
■ ■■■	■ I IVI
Jakijevi nisi
V Galeriji Nazarje oziroma t. i. Jakijevi hiši je do konca januarja na ogled razstava del Janka Orača.
Umetnikova ustvarjalnost je zaznamovana z modernizmom, vendarle lahko v njegovih zapisih abstraktnosti odkrijemo posamezne prepoznavne vsebine, predvsem
pa so v ospredju barve. Slike namreč nosijo v sebi veliko sonca ter poletnega, celo mediteranskega razpoloženja, hkrati pa so polne energije in optimizma. Kot je povedal Orač, sta se zemlja in sonce na njegova platna »preselila« pred leti, ko je obiskal Španijo. Umetnika, ki sicer živi v Novem mestu, je v go-
ste povabilo nazarsko kulturno društvo. Orač je mladostna leta preživel v Zibiki, kjer sedaj pripravlja slikarske kolonije. »Tako ostajam povezan s temi konci,« je omenil umetnik, čigar pregledna razstava več kot stotih del je na ogled tudi v Novem mestu.
US
Št. 3 -13. januar 2009 --^
Nyil
Z okusom po Poljski
tečajih na Poljskem, Slovaškem, v Italiji in ZDA. Pianistka Teresa Kaban je diplomirala na glasbeni akademiji v Kräkowu. Že v času študija je koncertirala po vsej Evropi in v ZDA, od leta 1981 pa redno nastopa na skoraj vseh najpomembnejših koncertnih odrih v Veliki Britaniji. Za odmevne recitale manj izvajane poljske glasbe je prejela nagrado poljskega ministrstva za kulturo.
Teresa Kaban in Henryk Blažej v duetu veliko nastopata po vsej Evropi in Ameriki ter sta redna gosta prestižnih festivalov v Kecske-metu, Antoninu, Miamiju, New Yorku, Varšavi, Midd-lesboroughu, Lublinu, Lan-cutu, Lvovu in drugod. Od leta 1994 umetniško vodita mednarodni glasbeni festival v Tarnowu.	BS
Na 4. koncertu letošnjega Koncertnega abonmaja Zavoda Celeia Celje se bosta nocoj ob 19.30 občinstvu v Narodnem domu predstavila ugledna poljska umetnika - flavtist Henryk Blažej in pianistka Teresa Kaban.
Njun koncert zajema skladbe Mozarta, Chopina, Dvoraka in tudi sodobnih poljskih avtorjev, kot so Do-brzyriski, Görecki in Lu-
toslawski. Flavtist Blažej je zmagovalec poljskega flav-tističnega tekmovanja, član ansambla Capella Craco-viensis, ki je specializiran za staro glasbo. Nastopal je v več kot 40 državah v Evropi, na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v ZDA, njegovi koncerti pa so mu prinesli mnogo izjemnih kritik in nastope za radio in televizijo na Poljskem in v tujini. Redno poučuje na mojstrskih
www.novitednik.com
NOVI TEDNIK
Prvi literarni spomenik je Lojze Selič postavil svojemu stricu Jožku Vodebu, nadarjenemu slikarju samouku. »Njegova velika želja je bila, glede na njegov talent, ki ga je izkazoval še kot otrok, da bi postal slikar. To mu v mladosti ni bilo dano. Šele v starejših letih se je lotil slikanja z oljem. V kratkem času je ustvaril zelo veliko slik - zagotovo več kot tristo. Po tem, ko smo zanj pripravili razstavo ob njegovi 90-letnici, se mi je zdelo primerno, da njegovo zgodbo in predanost slikanju zabele-c žim tudi v pisni obliki. To sem storil v romanu Zatrta umetniška duša.« Nato je knjigo posvetil še svoji mami: »Z romanom Trnjeva pot Gradiške Katice sem se ji želel oddolžiti za vse, kar je dobrega storila zame. Celo svoje življenje je garala in veliko hudega prestala. V vseh pogledih je bila izjemna ženska. Bila je živi leksikon, na pamet je znala na tisoče pesmi in pripovedi. Dočakala je visoko starost, 90 let.«
Erotične prigode Jošta Locherja je Lojze Selič napisal po naročilu zdaj že pokojnega znanca. Čeprav ni v njegovi navadi, da bi knjige pisal po naročilu, so se mu te zgodbe zdele dovolj zanimive za objavo. »Imajo dovolj močno sporočilo, ki ga je treba dati ljudem v razmislek,« pravi. Ker so zgodbe resnične, je osebam v knjigi spremenil imena, z drugačnim imenom se je kot avtor podpisal tudi sam.
Mali Lojzek (levo) z mamo in s sestro, ko so mu zgodbe pripovedovali drugi...	... in danes, ko jih piše sam.
Neizpeta umetniška duša
Za tisto, kar počneš s srcem, ni nikoli prepozno, pravi Celjan Lojze Selič
Življenje se le redkokdaj obrne tako, kot načrtujemo. Pogosto ubere svojo pot in za mnoge stvari pride čas šele na stara leta. Lojze Selič, ki se je po upokojitvi prepustil pisateljevanju in je v zadnjih nekaj letih izdal že štiri romane, petega napoveduje za pomlad, je živ dokaz, da za tisto, kar počneš s srcem, nikoli ni prepozno.
Mnogi se Celjanu Lojzu Se-liču čudijo in ga občudujejo, da se je pisanja tako obsežnih knjig (doslej je izdal romane Zatrta umetniška duša, Pod taktirko desetih dirigentov, Trnjeva pot Gradiške Katice, Ljubezen ob vo-ganci, pred kratkim pa je pod psevdonimom Feri Trokshir izdal Erotične prigode Jošta Locherja) lotil šele na stara leta. A kdor ga malo bolje pozna, ve, da je kultura del njegovega življenja že od malih nog.
Odraščal je v vasici Vo-glajna pri Gorici pri Slivnici kot drugi od treh otrok. Pred drugo svetovno vojno so bili njegovi predniki -oba njegova strica, teta in mama - nosilci kulturnega življenja v kraju. Predvsem so bili aktivni na dramskem in pevskem področju, česar se je nalezel tudi mali Lojzek. Takoj, ko je sedel v šol-
ske klopi, se je pridružil dramskemu krožku, ko je malo odrasel, pa dramski sekciji v domačem kraju. Zato ni naključje, da se je želel tudi izučiti za igralca in se pridružiti celjskim gle-dališčnikom. A mu to ni bilo usojeno. »Če bi hotel postati igralec, bi moral na akademijo, za kar tedaj nisem imel denarja,« Selič izpostavi glavno oviro, da v življenju ni postal profesionalni gledališki igralec. Ljubezen do gledališča je ne glede na vse ostala in tako se lahko pohvali, da je po stažu verjetno najstarejši celjski gledalec. Abonma v celjskem teatru ima namreč že vse od leta 1960.
Prvi honorar
Še bolj dejaven je na pevskem področju. V svoji 52-letni pevski karieri je zamenjal kar enajst dirigentov. »Začel sem pri slivniškem zboru in nadaljeval pri Svobodi, Merxovem oktetu, Komornem moškem zboru Celje, zdaj pa sem član sekcije seniorjev komornega moškega zbora,« našteva upokojeni inženir cestnega prometa, ki se še prav dobro spominja svojega prvega pevskega nastopa oziroma prvega (in edinega) honorarja, ki si ga je prislužil s petjem: »Imel
sem štiri leta in bilo je med vojno. S tri leta starejšo sestro sva se igrala na krušni peči. Zima je počasi začela popuščati, tako da se je tudi v naši sicer zelo osojni vasi že sredi dneva ob jasnem vremenu pokazalo sonce. Tisti dan se je pri nas oglasil župan, ki je bil po rodu Nemec. Ko naju je zagledal na peči, je kar malo okaral mamo, češ, zakaj naju ne spusti ven na sneg, da bi se sankala, ko tako lepo sije sonce. Ona pa je s sklonjeno glavo odvrnila, da bi naju že poslala ven, če bi nama imela kaj obuti. Mama je namreč takrat sama skrbela za kmetijo, očeta so odpeljali v taborišče. Župan je pristopil
k peči in me vprašal, ah znam kaj zapeti. Seveda znam, sem mu odrezavo odgovoril in mu na ves glas zapel pesmico v nemščini. Bil je ganjen. Mama nam je pozneje pripovedovala, da si je na skrivaj obrisal solze. Za nagrado je meni in sestri kupil vsakemu en par čevljev. To je bil moj prvi in zadnji honorar, ki sem si ga prislužil s petjem.«
Knjige največje prijatejice
Tudi bral je Lojze Selič že kot otrok zelo rad. Največkrat na skrivaj. Na kmetiji dela nikoli ni zmanjkalo, »jaz pa, če se je le dalo, sem se kam zamaknil, vzel
v roke kakšno knjigo in bral. Mama je bila ves čas naročena na Mohorjevo zbirko, stric pa je imel doma pravcato knjižnico in mi je večkrat prinesel kakšno knjigo«. Problem ni bil samo v tem, da za branje ni bilo časa, ampak tudi v tem, ker ni bilo luči. Elektrike takrat v vasi še niso imeli, medlo svetlobo so ob večerih dajale le sveče.
Bil pa je Bebrov (tako so Seličevim rekli po domače, op. p.) Lojzek tudi nadvse bister in zvedav fantič. Neizmerno rad je hodil v šolo. Čeprav so ga starši namenili za naslednika na kmetiji, ga je nenehno gnala želja po izobraževanju. »Nepisano pra-
vilo je bilo, da najstarejši sin prevzame kmetijo. Če bi bili pogoji normalni, bi se to v mojem primera tudi zgodilo. A se je življenje drugače obrnilo. Naša in sosedova kmetija sta postali družbeno posestvo. Oče je bil primoran kmetijo prodati in si kupiti manjšo. Takrat sem se dokončno odločil, da ne bom kmet. Vpisal sem se v šofersko šolo, v času služenja vojske sem naredil še šolo za inštruktorja. V >prometu< sem nato ostal celo življenje in diplomiral iz cestnega prometa,« opiše svojo izobraževalno pot, ki so ji sledila leta službovanja in direktorjeva-nja v različnih podjetjih: »Bil sem šef Avtoparka, nato sem postal direktor transporta v Merxu, od tam sem šel k Izletniku, nazadnje sem pristal v Avtotehniki, kjer sem pred desetimi leti tudi dočakal upokojitev.«
Lojze Selič z družino že od leta 1960 živi v Celju, a se še vedno rad vrača v svoj rodni kraj, ki ga tako zvesto opisuje v svojih knjigah. Je oče dveh otrok, hčerke Polone Selič, priznane doktorice fo-renzične psihologije, in sina Lovra, doktorja kemije, ter dedek Trine in Jona.
Umetniška duša Lojza Se-liča se še ni izpela. V njegovih mislih in na papirju že nastajajo nove zgodbe, novi spomeniki ljudem in krajem.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
IZBIRAMO PRVI NARODNOZABAVNl AN SAMI* S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV www.radiocelje.com
radiocelje
tfKflM
Št. 3 - 13. Januar 2009
NOVI TEDNIK

17
OTROŠKI ČA50PI5
Na obisku pri babicah
Skupina otrok iz laškega vrtca se vsak mesec odpravi v Hišo generacij v Laškem, kjer malčki, stari od dveh do treh let, del dopoldneva preživijo v družbi z »babicami«. Gospe, ki prihajajo v Hišo generacij, sicer niso njihove prave babice, a se otrokom posvetijo z enako ljubeznijo in enako predano, kot bi bili malčki njihovi pravi vnuki. In obratno.
V četrtek dopoldne so babice že nestrpno pričakovale skupinico Muce iz vrtca. Ko so otroci prispeli, ne eni ne drugi niso izgubljali časa, ampak so se takoj zatopili v igro. Otroci
sprva niso bih preveč zgovorni, so se pa zato v igro toliko bolj vživele babice. Namen druženja babic in otrok pa ni samo v skupnem preživljanju prostega časa, pravi vzgojiteljica Boža Žibret: »Želja je bila, da bi naše mentorice spremljale otroke, kako iz meseca v mesec rastejo, se razvijajo in napredujejo v govoru, socializaciji. Ugotovili smo, da so otroci od prvega srečanja v septembru že zelo napredovali. Otroci se radi družijo z babicami. Zelo so prijazne in znajo jim prisluhniti. Če bi znah tudi starši svojim otrokom bolj prisluhniti, bi jih tudi bolje razumeli.«
Tudi babice so v družbi malih nadobudnežev neizmerno uživale. »Takšna srečanja so nadvse dobrodošla in pametna, kajti otroci ne potrebujejo samo svojih vrstnikov, ampak tudi starejše. Takšna srečanja pa niso koristna samo za otroke, ampak tudi za babice. Otroci ti dajo neko energijo, polet. V njihovi družbi se pomladim in pootročim. Komaj čakam naslednje srečanje,« je dejala ena od udeleženk Dragica Samec. Otroci iz laškega vrtca bodo babice v Hiši generacij ponovno obiskali prihodnji mesec.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
... smo učenci in učitelji preživeli drugače, zanimivo, praznično... Tudi zato, ker so se nam pridružili učenci in učiteljice POŠ Tr-je.
Osrednje dogajanje je bilo, v telovadnici, ki je bila praznično okrašena in obogatena s tržnico, ki so jo pripravili učenci šole, in sicer z raznovrstnimi izdelki, ki so jih izdelovali v decembru z namenom, da bodo izkupiček od prodaje namenili otrokom šole, ki so socialno ogroženi. Dišalo je tudi po pecivu, kruhu ... Tržnico so učenci, učitelji in tudi neka-
teri starši izpraznili v zelo kratkem času, kar dokazuje tudi to, da se otroci zavedajo humanosti in dobrodelnosti... Učenci so uživah tudi v predstavi Dedek Mraz med nami, ki so jo pripravili učenci 6. razreda z mentorico Sonjo Rebernik. Raznovrsten program so popestrili tudi pevci šole z božičnimi pesmimi, plesalke 8. b, plesalke 5. r. iz Tr-ja, učenka Tamara, ki je na svetovnem prvenstvu dosegla 16. mesto v disco-dancu ...
Dan je bil zagotovo v znamenju plesa in glasbe tudi zaradi zanimivih gostov, ki so nas obiskali. Cele Attack je
Ure stavkajo
Okoli 60 pevcev Mladinskega pevskega zbora I. osnovne šole Žalec pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič in Slovenski tolkalni projekt sta v petek v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu izvedla zanimivo glasbeno zgodbo o urah, ki zahtevajo počitek.
Glasbeno zgodbo španskega skladatelja Diega Alamarja z naslovom Ure stavkajo je povezoval pripovedovalec Davor
Plamberger. Kot solistka sta se jim na odru pridružili sopranistka Nataša Kranjc in pianistka Tjaša Gorišek. Prireditev, ki je bila kot glasbena matineja v okviru festivala tolkalnih skupin Bum fest, si je ogledalo več šolarjev žalske in celjske regije in jo bodo zaradi velikega uspeha, ki ga je požela, ponovili tudi za druge obiskovalce.
ŠPELA AŠENBERGER, foto: TT
Otroci so na obisku v Hiši generacij z babicami počeli vse mogoče: sestavljali kocke, risali, listali knjige... Ura druženja je prehitro minila.
Zadnji dan v letu na OŠ Petrovce
breakdance skupina, ki sodi v sam evropski in svetovni vrh, kar so dokazali tudi na tleh in v zraku šolske telovadnice ter spravili na noge vse učence šole, ki so s tribun z navdušenjem ploskali. Vrhunec dneva pa je bil skoraj zagotovo nastop ben-da The Flash, ki ga sestavljajo tudi bivši in sedanji učenci šole ... ter obisk Božička, ki je obdaril vse učence šole.
Bil je res poseben dan. Na koncu smo si samo še zaželeli vse lepo ... ter z nasmehom na obrazu in zadovoljni zapuščali šolo ... NG
Koledniki pomagajo graditi šolo
Otroci iz župnije Nova Cerkev so se tudi letos v spremstvu animatorjev odpravili na koledovanje.
Čeprav je živo srebro kazalo 13 stopinj pod ničlo, so se že ob pol osmih zjutraj zbrali v župnišču. Starši in animatorji so jim pomagali pri oblačenju kostumov. Dekan Alojz Vic-man je nato kolednike povabil v cerkev, kjer jih je med jutranjo mašo blagoslovil. Potem so se skupinice kraljev, angelčkov in pastirčkov v spremstvu animatorjev odpravile po do-
Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. Tokrat ga lahko na oglasnem oddelku naše hiše dobi Samantha Štefanič iz Celja. Glasovala je za zbirko Groznega Gašperja.
movih oznanjat veselo novico Jezusovega rojstva. S koledniško pesmijo so v naše domove prinesli blagoslovljen mir in veselje. Koledovanje so končali z večerno sveto mašo. Ko-ledniška akcija je potekala pod geslom Šolo pomagajmo skupaj zgraditi, revnim otrokom veselje deliti. Z darovi, ki so jih zbrali, bodo misijonarjem v Zambiji, Angoli, Malaviju, Senegalu, na Madagaskarju in Slonokoščeni obali pomagali pri gradnji učnih ustanov.
ŽELJKO ŠTRLJIČ
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je:
Ime in priimek: Naslov:
Dovoljujem, da so moji podatki javno objavljeni.
Št. 3 - 13. Januar 2009
18	KRONIKA	novi tednik
■■■■■■■BnnHHBn -
Od Tekačevega spet nič, kaj pa druga sojenja?
Kaj lahko pričakujemo od letošnjega sodnega leta? - Za umor mame obvezno psihiatrično zdravljenje
Danes bi se moralo na celjskem okrožnem sodišču začeti sojenje Kristijanu Kameniku za štiri umore v Tekačevem. Vsaj tako so napovedali oktobra, ko je bilo v sodni dvorani slišati napoved novih dokazov in možnost, da bo poleg Ka-menika na zatožno klop sedel še kdo drug. Vendar tožilec v tem primeru bolj natančen ni bil, to pa pričakuje Kamenikov odvetnik Tomaž Bromše. Ta si že nekaj mesecev prizadeva, da bi pred začetkom sojenja prišel do osebnega stika z obtožencem, kar mu do danes še ni uspelo.
Umori Štefana in Frančiške Poharc ter Helene in Viktorije Krošlin ostajajo še vedno velika uganka tudi za kriminaliste, ki preiskave še vedno niso končali. Kamenik, ki je (za zdaj) edini osumljeni in obtoženi, proti kateremu naj bi bilo vsaj nekaj dokazov, a so še ti trhli, menijo nekateri, je trenutno zaradi poslov z mamili v priporu na Hrvaškem. Sicer pa bodo na tretjem sojenju za Tekačevo, če in ko se bo začelo, spet glavna tema športni copati, ki bi Kamenika lahko ali tudi ne povezah s krajem zločina. Mnenje angleških izvedencev je Kameniku naklonjeno, pri čemer tožilec v tej zadevi meni drugače, češ da vsaka preiskava teh copat zmanjša njihovo kvaliteto kot dokaz. Še vedno ni znano, ah bodo Kameniku sploh lahko sodih v nenavzočnosti ali ne in ali se bo zato sojenje spet zavleklo v nedogled. Zaenkrat je več možnosti za slednje, saj Kamenikov zagovornik Bromše do danes še ved-
no ni dobil odgovora na svojo prošnjo, ki jo je naslovil na hrvaške pravosodne organe, da bi se v zagrebškem priporu srečal s svojim klien-tom. Z njim je v stiku le preko Kamenikove mame Marije, ki ga vidi in shši pogosteje. Naj spomnimo, da je Kamenikova mama oktobra prišla na sinovo sojenje v Celje. Bromše prav tako ni dobil novih dokazov od tožilca, ki jih je zahteval, da bi Kamenika z njimi tudi seznanil. Težko je tudi pričakovati, da se bo sojenje nadaljevalo brez obtoženčeve prisotnosti.
Še druga sojenja
Minuli teden bi se moralo nadaljevati sojenje 21-let-nemu Martinu Plahuti zaradi poskusa umora znanca Franca Viherja lani na območju Velenja, a je bilo preklicano. Ker tako niso zaslišali nove psihiatrične izvedenke, se sojenje ne bo kmalu končalo, čeprav je bilo že tik pred izrekom sodbe. Zaslišanje nove izvedenke je potrebno, ker se prvi psihiater ni dobro izrekel o stanju (ne)prištevnosti Plahute v času poskusa umora. A ker izvedenci stanejo, pri čemer obtoženi nima prebite pare, bomo to po vsej verjetnosti morah plačati davkoplačevalci. Datum nove obravnave še ni znan.
Novo leto so dočakala tudi številna sojenja za hujša kazniva dejanja, na katerih še vedno niso izrekli sodb oziroma oprostitev. Nadaljevati se mora sojenje za umor mladega Velenjčana v Ljubljani pred leti, ki je še
vedno v fazi zasliševanja prič, pri čemer ni videti, da bi bila sodba ali oprostitev domnevnega morilca in naročnika umora znana kmalu. Eno odmevnejših sojenj, ki se bo po vsej verjetnosti končalo v prvi polovici leta, je sojenje policistu zaradi umora Naserja Beriše. Trenutno čakajo na novo psihiatrično izvedensko mnenje. Poleg sojenja za poskus umora v Janškovem selu poteka še sojenje Go-razdu Bombeku za poskus umora sina, vendar je to sojenje zaprto za javnost, tako da bomo o tem lahko poročali šele, ko bo znana sodba ali oprostitev. Za javnost je bilo zaprto tudi sojenje
Ivanu Plaskanu, ki je predlani v Dobriču nad Polzelo umoril mamo. Končalo se je novembra, pri čemer so mu dosodili obvezen ukrep psihiatričnega zdravljenja. Letos bodo na zatožno klop verjetno sedli tudi člani številnih kriminalnih narko-skupin, ki so jih polovili v preteklih letih, a do obravnav še ni prišlo.
Na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu smo že večkrat naslovili vprašanje, kdaj se bo vendarle začelo sojenje Slavku Sotlarju, Janku Ar-nušu, Stanku Božičniku in Boštjanu Perliču. Očitajo jim zlorabo položaja, ponarejanje listin, nedovoljeno sprejemanje daril - gre za pri-
mer celjskih Nepremičnin. Sprva so napovedali, da se bo sojenje začelo maja lani, a ko je bil maj že zdavnaj mimo, so nam napisah, da datum sojenja še ni znan. Vprašanje smo jim poslali spet minuli teden. Ker so se verjetno naših vprašanj naveličali, so nam zdaj odgovorih, da nam »... obljubijo, da nas sami obvestijo, ko bodo razpisali sojenje ... «.
Odmevno bo tudi, ko se bo začelo sojenje celjskemu patologu Borisu Kavčiču in trboveljskemu kirurgu Miranu Gali v Ljubljani zaradi domnevno malomarnega zdravljenja. Po nekaterih podatkih naj bi bilo to kmalu, toda tako povedo vedno, torej raje poča-kajmo, kaj se bo zgodilo v resnici. V tem primeru gre za nepregledane preparate,
ki so se kopičili na patološkem oddelku celjske bolnišnice, vmes pa so bolniki umirali. Manj verjetno je, da se bo letos začelo sojenje za primer Bojana Kajt-ne, ki je umrl pred celjsko urgenco.
Eno zanimivejših sojenj je tudi primer mobinga v Zavarovalnici Triglav. Mobing je namreč z novim kazenskim zakonikom postal kaznivo dejanje in če ga bodo uspeli dokazati, bo to prvi takšen primer v Sloveniji in ne le na Celjskem. Zna se sprožiti tudi val tovrstnih sojenj, saj vemo, da mobing oziroma šikaniranje zaposlenih pri nas ni ravno tuje, a si delavci tega (zaenkrat še) ne upajo prijaviti, kaj šele, da bi se odločili za sodni pregon.
SŠol
Foto: SHERPA
Sojenje Kristijanu Kameniku se nikakor ne začne.
Sojenje Martinu Plahuti se nikakor ne konča, saj psihiatrični izvedenec ni bil dovolj jasen v svojem mnenju glede obtoženčeve (ne)prištevnosti.
Zavrgli ovadbo proti trem celjskim policistom
... ki jih je ovadil Celjan, ker naj bi ga med prisilnim privodom na sodišče pred leti pretepli
Februarja predlani smo poročali o poškodbah mlajšega Celjana, ki so ga policisti prisilno odvedli na sodišče v Šmarju pri Jelšah. Pri tem naj bi vdrli v stanovanje, bili nasilni do njega in njegove partnerke ter za seboj pustili pravo razdejanje, nam je razlagal. Celjan je nato vložil kazensko ovadbo zoper tri policiste zaradi suma kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali pravic in se z zgodbo obrnil na medije. Po slabih dveh letih so na tožilstvu ugotovili, da dokazov za to kaznivo dejanje ni, zato so kazensko ovadbo zavrgli. Ob tem številni policisti sami neuradno opozarjajo, da je takih primerov ogromno.
Gre ravno za primere, ko osebe, največkrat takšne, ki so policiji zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj že znane, z lahkoto ovadijo policiste zaradi domnevnih napak v postopkih. Pohcisti se, kot smo že pisah, nato znajdejo v dolgih sodnih postopkih, v katerih se večinoma izkaže, da so ravnah zakonito. Celjana, ki se je takrat sam obrnil na naš medij, so morah prisilno privesti na šmarsko sodišče, kjer se očitno pred tem ni odzival na vabila na zaslišanje. Ko smo se pogovarjali z njim, je resda bil poln modric, trdil je, da se je na trkanje pohcistov po vratih odzval nekoliko kasneje, saj naj bi s partnerko spala. Ko je odprl
vrata, naj bi se vanj dobesedno vsuli pohcisti, eden naj bi ga začel daviti, drugi udarjati v predel ledvic. Med postopkom naj bi celo ostal nekaj časa brez zavesti. Modrice je imela tudi partnerka, ki naj bi jo tretji policist, tako nam je sama dejala, grobo potisnil v steno. Naš sogovornik je takrat opravil tudi zdravniška pregleda v Celju in Mariboru in bil trdno odločen, da bo policiste ovadil.
Toda tožilka, ki je dobila primer v roke, je presodila, da ni dovolj dokazov, da bi ovadba zdržala. Na pohciji že takrat niso zanikali uporabe fizične sile, ravno nasprotno, na prisilni privod naj bi se nekaj časa pripravljali, saj so vedeli, da naj bi bila oseba, ki jo morajo privesti, nevarna. Ker se niti oškodovanec niti njegova partnerka na zaslišanje na sodišču nista odzvala, so v preiskavi za mnenje prosili tudi sodnomedicinskega izvedenca in izvedenca za borilne veščine, fizično silo in prisilna sredstva. Prvi je zanikal, da bi bih na telesu napadenega sledovi davljenja ah zlonamernih udarcev ah udarcev v ledveni del, drugi pa je k temu dodal, da so bih ukrepi pohcistov v skladu s policijskimi pooblastili. Celjanu, ki ga pohcisti zaradi kršitev sicer dobro poznajo, tako ostane le možnost, da sam začne kazenski pregon zoper policiste in da vloži obtožni predlog.
SŠol
Sojenje Ivanu Plaskanu se je za umor matere začelo hitro. Zaradi bolezni naj bi kazen odslužil v zaprti psihiatrični ustanovi.
Št. 3 - 13. Januar 2009
NOVI TEDNIK
19
Smrt kljub prepovedim
Na Golteh umrl voznik motornih sani - Prepovedane vožnje v naravnem okolju
V nedeljo, potem ko so o nesrečah poročali s slovenskega in enega od avstrijskih smučišč, sta se na Celjskem na dveh smučiščih oziroma v bližnji okolici zgodili hudi nesreči. Na Golteh je izven smučišča umrl 41-letni voznik motornih sani iz Maribora, na Celjski koči pa si je smučar pri padcu poškodoval glavo.
Nesreča na Golteh se je zgodila okoli 19. ure v bližini smučišča Morava. 41-let-nik se je pri spustu zaletel v drevo, na kar so nanj padle še motorne sani. Mošlti je vozil izven smučišča in urejenih poti. Nesrečnemu vozniku motornih sani so pomagali reševalci nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma iz Mozirja, mozirski gasilci in dežurno osebje
družbe Golte, vendar ponesrečencu ni bilo pomoči. Mariborčana je spremljala žena, ki naj bi nekaj trenutkov pred trčenjem padla s sani in je bila lažje poškodovana.
Prepovedano!
Pri tem se mnogi spomnijo nesreče v decembru 2005, v kateri se je hudo poškodoval eden izmed smučarjev. Po podatkih Policijske uprave Celje je šlo za Celjana, ki je smučal po smučarski progi Beli zajec. Po progi, po hribu navzgor, je z motornimi sanmi takrat pripeljal voznik in silovito trčil v smučarja. V trčenju je bil smučar hudo telesno poškodovan, voznik sani in njegova sopotnica pa sta utrpela lahke telesne poškodbe.
Že takrat smo jasno in glasno povedali, da je vožnja s
sanmi po smučišču strogo prepovedana, saj to prepoveduje zakon, poleg tega pa je območje Golt razglašeno za krajinski park - vožnja je tako prepovedana na širšem območju. Torej tisti, ki prepoved kršijo, zavestno ogrožajo življenja drugih. In točno to se je spet zgodilo v nedeljo.V smučarskem centru Golte so že povedali, da so z vozniki motornih sani zaradi prehitrih in objestnih voženj v naravnem okolju že večkrat imeli težave. »S sanmi na smučišču se v zadnjem času nismo srečevali, vozniki vozijo predvsem po vlakah in v gozdu. Dejstvo pa je, da nimamo nikakršnih pristojnosti in ne moremo ukrepati proti kršiteljem oziroma voznikom v naravnem oko-
Mozirski policisti so lani opravili štiri nadzore nad spoštovanjem uredbe o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Uredba ne zajema le nadzora nad vožnjo z motornimi sanmi, temveč tudi vožnjo s štirikolesniki, krosmotorji in drugimi tako imenovanimi »offroad« vozili. V nadzoru, v katerem je sodeloval tudi gozdarski inšpektor, so policisti zaznali eno kršitev uredbe in zoper objestnega voznika ukrepali. Na Mozirski planini oziroma v bližini smučarskega centra Golte naj bi domačini pogosto v večernih in nočnih urah slišali moteče vožnje z motornimi sanmi, toda, kot pravijo na mozirski policiji, lani niso prejeli nobene prijave.
lju,« je povedal direktor centra Ernest Kovač.
Vse več vozil
V prihodnosti pričakujejo zaostrovanja, saj prodajni trendi tako imenovanih »offroad« vozil, način koriščenja prostega časa, nove oblike športnega udejstvovanja in podobno, kažejo na vse večjo prisotnost vozil v naravnem okolju. Ogromno štirikolesnikov je že registriranih. Obstaja pa obsežno črno polje neregistriranih tovrstnih vozil, kijih lastniki namensko uporabljajo za vožnjo v naravnem okolju. Motornih koles »enduro in cross« izvedbe dejansko ni mogoče oštevilčiti. Vse pogostejše so tudi vožnje v naravnem okolju v reklamne, testne, športne in tekmovalne na-
V dimnikih gori
Pravočasno čiščenje in redno vzdrževanje dimnikov
Gasilci imajo v teh mrzlih dneh veliko dela z dimniškimi požari. V minulem tednu je zagorelo v dimnikih po skoraj celotni regiji. Zagorele so saje v dimniku stanovanjske hiše v Veliki Pirešici in Podlogu na območju Žalca, v Šentvidu pri Grobelnem, vTrob-nem Dolu in Šentrupertu ter Obrežju pri Zidanem Mostu na laškem koncu, na Lju-bečni pri Celju, v Gornjem Gradu in v Bevčah pri Velenju. Za požare smo v največji meri še vedno krivi ljudje sami.
Na poti skozi dimnik se dimni plini ohlajajo, pri čemer je pomembno, da se pred izstopom iz dimnika ne ohladijo pod temperaturo kondenzacije. V nasprotnem primeru se vodna para iz dimnih plinov kondenzira na stenah dimnika, kjer se nabirajo trdni delci, kot so na primer saje in katran, ki se lahko vžgejo. Goreče saje lah-
ko dosežejo temperaturo do 1300 stopinj Celzija, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ah dimne tuljave. Visoke temperature lahko povzročijo tudi eksplozijo dimnika ali nevarno razširijo požar po celotnem objektu. Ko gorijo smolnate dimniške saje, je prav, da zgorijo do konca, vendar pod nadzorom gasilcev. »Požara ne smemo gasiti z vodo,« poudarja direktor Poklicne gasilne enote Celje Janko Požežnik.« Gasimo ga z ogljikovim dioksidom, ki ga je treba usmeriti navzgor skozi dimniška vrata. Nevšečnostim se izognemo tako, da dimnikarji dimnike pravočasno in temeljito očistijo pred začetkom kurilne sezone, sami pa nato poskrbimo, da jih redno vzdržujemo. Do največ dimniških požarov prihaja v pečeh na trda goriva.
MATEJA JAZBEC Foto: PGE Celje
Pri kurjenju na trda goriva je treba dimnik čistiti enkrat mesečno, pri tekočih in plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogrevalni sezoni. Dimnik naj čisti usposobljeni dimnikar, ki opravi tudi pregled dimnika in opozori na morebitne poškodbe. Dimniških požarov ne smemo gasiti z vodo, ker se voda ob razbeljenih stenah dimnika upari in poveča svojo prostornino, zaradi česar lahko dimnik eksplodira.
mene, ki jih organizatorji javno oglašujejo v medijih. Posamezni lokalni klubi imajo na zasebnih in drugih zemljiščih celo lastne cross proge, ki večinoma ne izpolnjujejo formalnih pogojev.
Že dobra tri leta nazaj smo pisali o tem, da bi v Sloveniji potrebovali poligon ter tako voznikom sani omogočili tudi uradno dovoljeno vožnjo. Vendar ...
MJ, US, foto: GK
Gasilci imajo v teh mrzlih dneh obilo dela z gašenjem dimniških požarov.
Kaj pravi zakon
Vožnja z motornimi sanmi oziroma omejitve v zvezi s to vožnjo so opredeljene v Zakonu o varnosti na smučiščih. V eni od točk je zapisano, da »druga oseba ne sme voziti motornih sani po smučarski progi oziroma izven za to predvidenih površin«. Nadzor nad izvajanjem določb zakona opravljajo inšpektorji v okviru republiškega prometnega inšpektorata.
V Zakonu o varnosti cestnega prometa je opredeljeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani...), v cestnem prometu ni dovoljena. Kot tretje, vožnjo z motornimi sanmi oziroma omejitve ureja predvsem Uredba o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem, okolju. Po tej uredbi velja, da je v Sloveniji v naravnem okolju prepovedano ustavljati, parkirati ah organizirati vožnje z vozili" na motorni pogon in s kolesi. Nadzor izvajajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo, na zavarovanih območjih pa tudi pooblaščeni nadzorniki.
Zgorela mizarska delavnica
Včeraj okoli 4. ure zjutraj je na Vešeniški cesti v Slovenskih Konjicah iz neznanega vzroka zagorelo v mizarski delavnici, ogenj pa se je razširil na celotno ostrešje.
Gasilci iz Slovenskih Konjic, Žič, Tepanja, Loč in Draže vasi so požar omejili in preprečili, da bi se razširil na skladišče lakov in barv, materialov in na dve stanovanjski hiši, nato pa požar dokončno pogasili. Ogenj je delavnico s stroji v celoti uničil. Na kraju so bih tudi delavci VOC-a, saj je zaradi nizkih temperatur zmrzovala gasilna voda in povzročala poledico na cesti.
Le nekaj ur kasneje je zagorela centralna klimatska naprava v podjetju Unior. Ogenj, ki je napravo uničil, so pogasili zreški gasilci. V obeh požarih višina nastale škode še ni znana.
MJ
Prva cestna smrtna žrtev letos
V noči na nedeljo, nekaj minut pred tretjo uro zjutraj, se je na regionalni cesti Frankolovo-Celje, v bližini Glo-boč, zgodila tragična prometna nesreča. 28-letni voznik osebnega avtomobila iz Celja, ki je vozil iz smeri Vojnika proti Frankolovemu, je v rahlem desnem preglednem ovinku, kjer se cesta spušča po klancu navzdol, zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljala 26-letna voznica. V silovitem trčenju se je 28-letnik tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Voznica drugega vozila in njena 8-letna sopotnica, obe iz Velenja, sta bih v nesreči lahko telesno poškodovani. 28-letnik je prva smrtna žrtev letos na celjskih cestah, v enakem obdobju lani je na Celjskem prav tako umrla ena oseba.
SŠol
E o
u
6
■o,
(Z
u
®
fC Js£
■ H
C
o
Št. 4-16. januar 2009
TO
Današnji zapis si globoko vtisnite v spomin in premislite o napisanem. Caci je 8 mesecev stara, kot sneg bela dolgodlaka muca z neverjetno osebnostjo. Da, to je bila, do petka, 9. januarja 2009, ko jo je le nekaj metrov stran od doma povozil avto.
Caci je bila navajena bližine ceste, avtomobilov, sveta zunaj hiše, saj jo je vsak dan potreba po zunanjosti klicala v naravo. Podnevi je bila zunaj, ponoči pa je s svojim toplim kožuščkom grela svoje lastnike med spanjem. Seveda je katero tudi ušpičila - spraskala odejo, raztrgala plišaste igrače, grizla kable, pokrempljala lastnikove roke ... Kljub vrago-lijam in včasih napadalnemu, a še vedno igrivemu vedenju, pa je bila Caci neverjetno ljubezniva muca, ki te je za dobrodošlico polizala po nosu in ti tako pokazala, da te je vesela. Tako se je znala stisniti k tebi, da si nisi mogel kaj, da ji ne bi izkazal naklonjenosti z božanjem in s carkljanjem. Bila je res posebna, ne le zaradi svoje redke bele barve kožuha, ampak tudi zaradi lastnosti, ki so jo že skoraj naredile človeško. A sedaj je ni več. Ker je nekdo vozil prehitro in je ni opazil pravočasno, mogoče pa jo je videl, a mu je bilo vseeno zanjo. Upam samo, da njena smrt ni bila boleča, da je našla svoj mir daleč stran od nas ljudi in naše brezbrižnosti. Caci, pogrešali te bomo ...
Caci ni bila prva, najverjetneje tudi ne zadnja muca, ki jo je povozil avto. To se dogaja praktično vsak dan. Ne le muce, povoženi so kužki, srne, zajci, ostale živali, celo miške. Koliko jih bo še na ta način umrlo, ne vem. Upam, da nihče več. Premislite, ljudje.
V zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah imajo uradne ure od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, sprehajanje kužkov pa je ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. uro. Na spletnem naslovu www-zonzani.si si lahko ogledate fotografije zavetiš-kih živalc, dodatne informacije pa dobite na telefonski številki 03/749-06-00.
NINA STARREL
Jaz sem pa Miha, prijeten kmečki . fant - no, v resnici sem iz mesta, ampak menda dekleta padajo na »naravne« fante. (6510)
»Ajmo u planine, ker tamo ima zime...« A ne, oskrbnik, da so gore privlai ne, če je na njih sneg? Greva? Greva! (6515)
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I JtW*];» tudi letnik2009 4 JiW»];I
M*	pri|ogo TV-OKNO! ™ ^ J>*
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
20	ŠTIRINOŽCI
Virusna obolenja hišnih
Prišel je čas zime, mraza, vlage, prehlada in gripe. In že smo pri virusih. Gripo in prehlad namreč povzročajo virusi. Ko zbolimo, se navadno niti ne odpravimo do zdravnika, saj prehlajeni še vedno hodimo v službo ali šolo. Ob gripi vemo, da jo moramo odležati, piti dovolj tekočine (čajev), jesti veliko sadja - limon. Čaj in sadje sta del t.i. »podporne terapije«, medtem ko se imunski sistem bojuje z virusi. Proti virusom namreč človeštvo (skoraj) nima učinkovitih zdravil. Antibiotike nam zdravnik predpiše le, kadar je nevarnost, da se na zaradi virusa poškodovana tkiva naselijo še bakterije. Antibiotiki na sam virus nimajo nikakršnega učinka, zato se ne jezite na zdravnika, če vam jih ob gripi ne predpiše.
Tudi psi in muce obolevajo za virusnimi obolenji. Strah, da se lahko naš otrok naleze viroze od živalice, je odveč. Virusi so večinoma zelo vrstno specifični, kar pomeni, da za pasjim virusom obolevajo psi (tudi hsice, volkovi ...), mačjimi mačke (domače in divje), kunčjimi kunci itd.
Viruse lahko delimo po nešteto kriterijih. Za nas sta pomembna dva: živalska vrsta za virus občutljive živali in tkiva ali organi, ki jih virus napade. Tako poznamo pasji kužni kašelj in mačji »nahod«. To sta virusa, ki prizadeneta dihalne poti. Virusi mačje kuge, pasje kuge, parvo in corona virus pri pseh in mačkah največkrat napadejo prebavni sistem, zato živali driskajo in bruhajo. Ta skupina virusov je lahko zelo nevarna, še posebej za mladičke, saj zaradi majhne telesne mase pri driski in bruhanju lahko zelo hitro, v nekaj urah, dehidrirajo ter poginejo. Pri pseh poznamo od bolj pogostih virusnih obolenj še hepatitis (vnetje jeter).
Muce so na viruse še bolj občutljive kot psi, poleg tega pa jih ogroža kar nekaj zelo nevarnih virusnih obolenj, kakršnih pri psih ne pozna-
mo. V mislih imam predvsem mačjo virusno levkozo -FELV in FIV »mačji aids«.
Ta virusa se obnašata zelo podobno kot človeški aids, kar pomeni, da napadeta imunski sistem. Muce se jih večinoma nalezejo med parjenjem ali z ugrizi - iipr. samci, ki se tepejo za samice. Mačji mladički se lahko nalezejo teh (in drugih) virusov še v maternici.
FIP - mačji (felini) infek-ciozni peritonitis - je prav tako huda virusna bolezen muc, ki ponavadi prizadene mlade živali in se pogosto žal konča s smrtjo že pred 2. letom starosti. Povzroča povečanje bezgavk in nabiranje tekočine v prsni in trebušni votlini.
Virusne bolezni poznajo tudi vse ostale hišne živali. Njih virusi ogrožajo malo manj, z izjemo dihurčkov, ki so občutljivi tudi na pasje viruse. Seveda obstajajo ravno tako smrtonosni virusi za vse naštete živali, srečo imajo le v tem, da kot hišni ljubljenčki niso izpostavljeni stikom z drugimi živalmi, predvsem pa je njihovo število manjše. Virusi namreč za svoje širjenje potrebujejo veliko koncentracijo dovzetnih živali, med katerimi se virus prenaša. Tako predstavljajo problem za te živali predvsem vzrejališča, razstave, farme (npr. kunci), trgovine ipd.
Ko naša žival zboli, ji nudimo podporno terapijo, medtem ko imunski sistem bije bitko z virusom. Podporna terapija je navadno simp-tomatska, kar pomeni, da zdravimo znake bolezni, ne bolezni same. Na primer, če se pojavita driska in bruhanje, ju bomo skušali zaustaviti ter predvsem nadomeščali izgubljeno tekočino, ki je življenjskega pomena. Dodajamo tudi vitamine, minerale, beljakovine in imuno-stimulanse, da ojačamo imunski sistem, ki je edini, 2 ki lahko virus uniči.	p
Proti virusom pa nismo po- ^ vsem nemočni. Proti njim (a § ne vsem!) obstajajo cepiva, o ki pa pomagajo le, če jih upo- w rabimo dovolj zgodaj. Več o u tem prihodnjič.	2
ROK KRAJNIK, o dr. vet. med. cŽ
www.novitednik.com
Caci v spomin
TRNDVELJSKA CESTA 2, CEUE I 03 490 31 93 I WWW.ZVITOREPKA.SI
Moje ime je Zorro z z-jem. Igral sem v mnogih telenovelah, kjer sem osvajal ženska srca. V resnici pa nisem osvajalec, ampak samo malo sramežljivfant. (6485)
Kaj me tako gledate? Saj vem, da sem malo podoben pujsu, a za koline pa ne bom! (5690)
prinesite ta oglas v Zvitorepko za
18% POPUST
na vse izdelke
Eukanuba?*
NIM
Št. 3 - 13. Januar 2009
NOVI TEDNIK
NASVETI
21
MASE BOGASTVO
Kako do odpornosti? - 2.
Prehrana, ki je pomembna za obrambo organizma, in snovi, ki to obrambo spodbujajo, so pogosto na našem jedilnem listu, a je ob naporih in boleznih to premalo.
Piše: prim. JANEZ TASIC, dr. med., spec, kardiolog
Rast obrambnih celic zahteva tudi hranilno podporo. Tudi stres ima pomembno vlogo pri reorganizaciji telesnih funkcij. Vpliva na presnovo, tvorbo hormonov, aktivnost živčevja, regeneracijo, imunsko odzivnost, na splošno pa stres kvari imunski sistem. Odgovor organizma na stres imajo snovi, ki jim pravimo imunomodula-torji, ki spreminjajo imunski odziv proti tujkom (številni izvlečki iz bakterij, gliv in rastlin) Imunostimulator-ji spodbujajo imunski odziv, kar je zlasti pomembno v sezoni okužb.
Kdaj jemati dopolnila, so strokovne odločitve zdrav-
nikov, ki poznajo učinke teh dopolnil in njihove interakcije z zdravih. Vitamine ponavadi potrebujemo ob nad-normalni obremenitvi organizma (napori, vnetja, bolezni), imunostimulacijo (probiotiki, ehinacea) v času, ko grozi večja epidemija - gripa, imunorestavraci-jo (kolostrum), ko obstojajo znaki imunske pomanjkljivosti, driske, vročine. Ob normalni prehrani svetujemo imunostimulanse le za preventivo in na začetku okužbe zlasti pri ljudeh, ki imajo pogoste viroze brez vročine. Vitamine priporočamo med in po prebolevä-nju vročinske bolezni. Ob podhranjenosti, velikih naporih, stresih, kroničnih boleznih pa oboje hkrati. Pro-biotični mikroorganizmi, ki so dosegljivi v trgovinah, imajo učinek zlasti na zaščito črevesne sluznice: med črevesnimi vnetji, zlasti virusnimi, med terapijo z antibiotiki. Priporočamo pro-biotike nove generacije, ki pasirajo želodec in kolonizirajo črevo. Imajo blag učinek, ki je koristen med epidemijami prehladov.
Kolostrum je naslednji naravni pripravek, ki skrbi za odpornost novorojenčkov, ki je nizka po porodu. Imunski sistem je še nezgrajen, izginejo pa proteini naravne od-
Škrlatna ehinacea spodbuja imunski odziv telesa.
pornosti. Ob primerni pripravi govejega kolostruma se pokažejo pozitivni učinki tudi ob aplikaciji starejšim in tudi pretreniranim športnikom.
Rastlinski izvlečki so številni, pomembna pa je pravilna uporaba. Potrebno je dodatno svetovanje zaradi specifičnega delovanja vsakega posameznega naravnega zdravila. Škrlatna ehinacea poveča število levkocitov in izboljša njihovo delovanje ter pospeši odstranjevanje mikrobov in razpadlih produktov. Navadna barvilnica (phytolacea americana) je stimulator imunskih celic; iz nje se pripravlja tinktura.
SMUČANJE J| fv&^DA DRUŽINSKI ŠPORT.
Elevterokok santicosus, gin-sengu podoben bršljan, poveča aktivacijo imunskih celic, proizvodnjo protiteles, protivirusnih snovi. Česen je močan antiseptik črevesja, učinkuje kot blag imunosti-mulans. Šitake gobe vsebujejo protivirusne snovi in delujejo imunostimulativno. Bradovec je lišaj z močnim antiseptičnim delovanjem in imunostimulans.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Neprijetna, a obvladljiva
težava
V razvitih državah so he-meroidi zelo razširjen zdravstveni problem. Zaradi sodobnega načina življenja se lahko vsak sreča s to težavo. Hemeroidi so lahko zunanji ah notranji. Največ težav povzročajo notranji. Pri vnetjih pogosto ote-čejo in bohjo. Lahko postanejo neprijetni zaradi spreminjajočih se težav. Brezplačno predavanje na temo Zlata žila ah hemeroidi so neprijetna, a obvladljiva težava pripravljajo Celjske lekarne v kavarni Celjskega doma v sredo, 14. januarja, ob 11. uri. Predavala bo Tanja Zorin.
HUJŠANJE
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
727/2 52'32 55,01/519 35 S«
www.pirnat.si
ROŽICE IN CAJČKI
Želodcu prijazna poprova meta
Pri bolečinah v trebuhu in boleznih žolča je le redko katera rastlina bolj učinkovita od poprove mete (Mentha x piperita). O tej želodcu prijazni rastlini je Plinij zapisal, da »blaži bolečino želodca in preganja črve v drobovju«. Čaj poprove mete pijemo v obliki kure in ne kot vsakodnevni napitek.
Poprova meta je ena tistih zdravilnih rastlin, ki je v vrhu priljubljenosti med ljudmi. S svojo močno in prijetno aromo ter rahlo hladečim okusom nas skorajda uroči. Poprova meta je križanec različnih divje rastočih vrst, kot sta denimo vodna (Mentha aquatica) in klasasta meta (Mentha spicata). V Angliji so jo začeli gojiti v IZ stoletju, od tam pa se je razširila po ceh Evropi.
Njena glavna zdravilna odlika je v zmožnosti lajšanja vetrov, kohk, krčev, napenjanja in napihnjenosti. Poveča izločanje prebavnih sokov in žolča ter sprošča mišice v črevesju. Pomirja razdražljiv želodec, drisko ter krče v debelem črevesu. Poleg tega krepi delovanje jeter in trebušne slinavke. Zelo dobro se obnese proti slabosti želodca, povezani z bruhanjem. V tem primeru si jo lahko privoščijo tudi otroci in nosečnice. Je učinkovita pomoč pri boleči menstruaciji, povezani s krči. Koristi tudi pri motnjah krvnega obtoka v menopavzi. Še bolj učinkovita bo, če jo uporabimo v čajni mešanici skupaj z glogom (Crataegus monogyna), ko-marčkom (Foeniculum vulgare) in baldrijanom (Valeriana officinalis). Blagodejen vpliv ima na živce in srce: dobro pomaga pri živčnosti, nervoznem srcu, tesnobi in pri slabem spancu. Lajša bolečino in zmanjšuje občutljivost, zato nanjo ne pozabimo pri glavobolu in migreni. Izkaže se tudi pri boleznih dihal, kot sta denimo bronhitis in astma, pri kašlju ter prehladnih obolenjih. Pospešuje potenje in tako pomaga uravnavati telesno temperaturo, kadar imamo povišano.
Nenazadnje velja za učinkovit antiseptik in sredstvo proti bakterijam. Zaradi ane-
Piše: PAVLA KLINER
stetičnega učinka nam je v pomoč za zunanjo uporabo pri zdravljenju okužb, vnetij, ran, srbeče kože, nevralgij, zmečkanin in razbolelih delov telesa. Pripravke s poprovo meto lahko tudi grgramo in tako pozdravimo bolečine v dlesnih in hud zobobol ter osvežimo dah.
Čaj pripravimo v obliki po-parka: 2-3 žličke svežih ali posušenih metinih hstov prelijemo s skodelico vrele vode in pokrito pustimo stati 5-10 minut, nato precedimo. Pijemo 3-4 skodelice sveže pripravljenega čaja na dan, med obroki. Čaj pijemo v obliki kure in ne kot napitek za gašenje žeje. Če poprovo meto uporabljamo v čajnih mešanicah, denimo z meliso (Melissa officinalis), majaro-nom (Origanum majorana), janežem (Pimpinellaanisum) ah drugimi, ga lahko pijemo tudi bolj pogosto. Čaj poprove mete lahko uporabimo tudi za inhalacijo pri prehladnih obolenjih. Čaj poprove mete ni primeren za trajno uporabo kot domači čaj. Pripravkov iz poprove mete ne smemo dajati otrokom, mlajšim od 5 let.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
UniCredit Bank
Št. 3 - 13. Januar 2009
MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci {delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
• na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
MESECEV. 14.1.2009; AVTO SHOP PODGORŠEK PODJETJE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN NOTRANJEM PROMETU. D.O.O., METIEČE 10.3325 ŠOŠTANJ
UE CELJE
HIŠNIK ■ VOZNIK - M/Ž; PREVOZI OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI, TEHNIČNO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV. POPRAVILA. UREJANJE OKOUCt DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 17.1.2009; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCU 2,3000 CELIE
0N0 PODJETJE D.D.. TOVARNIŠKA CESTA 3. 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
FRIZER- M/t SPREJEM STRANK. STRIŽENJE. OBLIKOVANJE PRIČESK; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 16.1.2009; FRIZERSKI SALON 23. MARIA CVRT1LA S.P., ULICA FRANK0L0VSKIH ŽRTEV 17.3000 CELIE
SUKOPLESKARSKA DELA- M/Z; PLESKANJE FASAD IN NOTRANJIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 29.1.2009; M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., G0SP0SVETSKA ULICA 3.3000 CELJE
PRODAJALEC - DELO V CELJU - M/Z; PRODAJA V TRGOVINI Z UPORABNIM IN DARILNIM PROGRAMOM. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 20.1.2009; TERA RD DRUŽBA ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO D.O.O. KOMENDA. MLAKA 4,1218K0MENDA
VARUH I. - M/l- IZVAJANJE VARSTVA, POMOČ PRI VSAKDANJIH 0PRAVIUH, OSEBNI HIGIENI, POMOČ PRI KOMUNIKACIJI: DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 17.1.2009; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCU 2,3000 CELIE
SOCIALNI OSKRBOVALEC III. - M/Z; GOSPODINJSKA POMOČ UPORABNIKU, POMOČ PRI VZDRŽEVANJU OSEBNE HIGIENE, POMOČ PRI OHRANJANJU SOCIALNIH STIKOV; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 17.1.2009; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC. NA GDLOVCU 2,3000 CELIE
VODJA STIKOV Z JAVNOSTJO IN TRŽENJA - M/t ZAGOTAVLJANJE OBVEŠČANJA JAVNOSTI V SKLADU Z VELJAVNIMI PREDPISI, IZDELAVA IN VODENJE STRATEGIJE NASTOPANJA SLG CELJE V JAVNOSTI. IZDELAVA IN VODENJE STRATEGIJE TRŽENJA, SODELOVANJE Z MEDIJI IN NOVINARJI. PRIPRAVA MATERIALA ZA TISKOVNE KONFERENCE, UREJANJE SPLETNE STRANI GLEDALIŠČA IN POSREDOVANJE INFORMACIJ NA DRUGE PORTALE. DEŽURSTVA NA PREDSTAVAH IN PRIREDITVAH ...; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 14.1.2009; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. GLEDALIŠKI TRG 5.3000 CEUE M9HUIBmET(VS) POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž; IZVAJANJE NALOG S PODROČJA ADMINISTRATIVNIH. 0RGANIZACUK0-TEHNIČNIH IN KADROVSKIH ZADEV PODJETJA. OPRAVLJANJE RAZNIH FINANČNOflAČUNOVODSKIH DEL; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 14.1.2009; INTEGR0S PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE IN GRADBENI INŽENIRING. D.O.O. PR0SENIŠKD 46, ŠENTJUR. PROSENIŠKD 46,3230 ŠENTJUR
UE LAŠKO
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH IN ZASEDNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 14.1.2009: ALEŠ CVETKA PIŠ0TEK. S.P., SPODNJA REČICA 25, 3270 LAŠKO
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH IN ZASEDNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE 14.1.2009; ALEŠ CVETKA PIŠ0TEK. S.P., SPODNJA REČICA 25, 3270 LAŠKO
ČISTILKA - M/t' ČIŠČENJE POSLOVNIH IN ZASEBNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 14.1.2009; ALEŠ CVETKA PIŠOTEK, S.P., SPODNJA REČICA 25, 3270 LAŠKO
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH IN ZASEDNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE. 14.1.2009; ALEŠ CVETKA PIŠOTEK. S.P., SPODNJA REČICA 25. 3270 LAŠKO
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI BLAGA V NOTRANJEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 24.1.2009: PREVOZNIŠTVO ANTON UUBEŠEK S.P., ZIDANI MOST 33 B, 1432 ZIDANI MOST IWEUIHJ N01MK(VS) VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž; VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.1.2009; VRTEC LAŠKO, CESTA NA SVETINO 2 A, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE
ORODJAR - M/t' ORODJAR. IZDELAVO UT0PNIH, PRERIJALNIH, OBREZILNIH. KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ. PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.1.2009; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.D.D., STRANICE 55,3206 STRANICE
KLJUČAVNIČAR - M/t KUUČAVNIČARSKA DELA, SESTAVA SKLOPOV, VARJENJE; NEDOLOČEN ČAS, 23.2.2009; TRUNKL STROJEGRADNJA, INŽENIRING. TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O., ZGORNJE LAŽE 1,3215 LOČE
VODJA GRADBIŠČ - M/t TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS. 29.1.2009; K0NGRAD GRADBENO. OBRTNO. INSTALACIJSKO IN PROIZVO-
FRIZER - M/t OPRAVLJANJE VSEH FRIZERSKIH DEL DOLOČEN CAS, 12 MESECEV. 14.1.2009; FIGARO STORITVE IN TRGOVINA, OM. EFENK0VA CESTA 61. 3320 VELENJE
KUHAR - M/t SODELOVANJE PRI PRIPRAVI IN PRIPRAVA JEDI V KUHINJI PODJETJA., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2009; REDNAK PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.D., FLORJAN 37, ŠOŠTANJ, FLORJAN 37,3325 ŠOŠTANJ
KUHAR - M/t KUHANJE MALIC, KOSIL A LA CARTE. NEDOLOČEN ČAS. 29.1.2009; ANTON ZVONE ŠTOR-MAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
ZIDAR - M/t ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 17.2.2009; GMS MEDVED, STORITVENO PODJETJE, D.O.O., DOLGA GORA 15.3232 PONIKVA
■mMmuiHiMi
MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/t MONTER CEVOVODOV, POPRAVILO TER VZDRŽEVANJE NAPEUAV. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA; NEDOLOČEN ČAS, 17.1.2009; SONČNI ŽAREK BOJAN PESAN S.P., UUCA SKLADATELJEV IPAVCEV 46,3230 ŠENTJUR
STREŽBA JEDI IN PUAČ - M/t STREŽBA JEDI IN PIJAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 17.1.2009; TERMIX-TRGGVINA IN GOSTINSTVO ŽEUKO KOSABER S.P., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 87 A. 3230 ŠENTJUR
KOMERCIALIST ZA PODROČJE GRADBENIŠTVA - M/t PRIDOBIVA DELO NA PODROČJU SLOVENIJE: SPREMLJA JAVNE RAZPISE, PRIPRAVUA DOKUMENTACIJO IN SE JAVLJA NA POVPRAŠEVANJA, SESTAVLJA PONUDBE ZA IZVAJANJE DEL NA PODROČJU SANACIJE OBJEKTOV, VRTANJA IN REZANJA BETONA NA VEČJIH GRADBIŠČIH. CESTAH IN V INDUSTRIJSKIH OBJEKTIH: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 29.1.2009; GMS MEDVED, STORITVENO PODJETJE, D.0.0., DOLGA GORA 15.3232 PONIKVA IHM 111 SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/t NABAVA IN PRODAJA INDUSTRIJSKE OPREME, NEDOLOČEN ČAS. 23.1.20D9; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CVETLIČNA UUCA 24, 3000 CEUE
RAČUNALNIČAR - PROGRAMER - M/t PROGRAMIRANJE ZAHTEVNIH POVEZAV MED BAZAMI SAP IN RFID MODULI, POSTAVLJANJE IN OBUKOVANJE SPLETNIH STRANI, PROGRAMIRANJE V PROGRAMSKIH JEZIKIH C« IN PYTHON. DELO S STREŽNIKOM: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 18.1.2009; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE D.O.O.. CVETLIČNA UUCA 24.3000 CEUE
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
ÄT MI^'STREM PUAČ. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 15.1.2009; KAVA BAR AS DARJA ANOHLON S.P.. SLAKE 2,3254 PODČETRTEK
AVTOMEHANIK - M/t MEHANIČNA DELA, DELO Z REZERVNIMI DELI, DELO Z RAČUNALNIKOM: NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2009; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C. 3250 ROGAŠKA SLATINA
PRODAJALEC TEHNIČNE STROKE - M/t PRODAJA, NADAVA. PREVZEM, SKLADIŠČENJE, SPOZNAVANJE TEHNIČNEGA BLAGA. RAZVOZ; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.1.2009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE, D.0.0. LAŠE1/B. PODPLAT. LAŠE1 B. 3241 PODPLAT
ADMINISTRATOR -BLAGAJNIK - M/l-VSA POTREBNA ADMINISTRATIVNA DELA V TRGOVINI (KNJIŽENJE PREJEMNIH USTOV. ANALIZE. PRODAJE...) DELO NA BLAGAJNI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 29.1.2009: JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE, O.O.D. LAŠE 1/B, PODPLAT, IAŠE1 B, 3241 PODPLAT POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA • M/t NABAVA. PREVZEMI. SKLADIŠČENJE, VODENJE CELOTNEGA TEHNIČNEGA ODDELKA TER VODENJE ANAUZ PRODAJE POSPEŠEVANJE PRODAJE. SKRB ZA RACIONALNO ZALOGO RLAGA, VODENJE ZAPOSLENIH NA TEM ODDELKU ...; NEDOLOČEN ČAS. 29.1.2009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. IAŠE 1/B, PODPLAT. IAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
UPRAVUALEC STROJEV ZA PLASTIKO M/Ž - M/t UPRAVLJANJE S STROJI ZA BRIZGANJE PLASTIKE. FINE NASTAVITVE, VZORČENJA, VODENJE, ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA CELOTNE IZMENE V PROIZVODNJI V SKLADU S PROIZVODNIMI PIANI IN NAVODIU, ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE POTEKA IN IZVAJANJA DEL KAKOVOSTNO IN KOUČINSKO, IPD.: NEDOLOČEN ČAS, 13.1.20D9; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0.. SELO 20 A. 3320 VELENJE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PUAČ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2009: GOSTILNA MAU RAJ. JERGOVANA GOBEC. S.P., CELJSKA CESTA 43, 3250 ROGAŠKA SLATINA
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MAUC, KOSIL IN JEDI PO NAROČILU TER PEKA PIZZ, NEODLOČEN ČAS. 29.1.2009; ELKOSTROJ IN GOSTINSTVO ZDENKO MAJCENIČS.P., CESTE 15,3252 ROGATEC
ELEKTRO SERVISER - M/Z; PORAVILO ELEKTRIČNEGA ORODJA. VARILNE APARATE, HLADILNE TEHNIKE. BELA TEHNIKA; NEDOLOČEN ČAS, 19.1.2009; TOPU-ŠEK. TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACUE D.O.O.. RJAVICA12,3250 ROGAŠKA SLATINA
PRODAJNI REFERENT V TURISTIČNI AGENCIJI - M/ t PRODAJA STORITEV PODJETJA. REAUZACUA PLANIRANIH REZULTATOV, IZDELAVA. IZVAJANJE, SESTAVLJANJE PONUDB. POROČIL DOKUMENTOV IN VSEGA. KAR JE POTREBNO ZA NORMALNO DELO TURISTIČNE AGENCIJE SAMOSTOJNO ISKANJE IN PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK TER OHRANJANJE DOBRIH STIKOV Z OBSTOJEČIMI STRANKAMI. PREZENTACIJA TURISTIČNIH STORITEV PODJETJA NA TERENU PRI POTENCIALNIH KUPCIH, SODELOVANJE PRI ANALIZIRANJU, ODKRIVANJU PROBLEMOV TER PREDLAGANJE UKREPOV. REŠEVANJE REKLAMACIJ. SKRB ZA TOČNO STANJE BLAGAJNE IZTERJAVA PLAČIL OSTALA DELA IN NALOGE PO NALOGU DIREKTORICE: NEDOLOČEN ČAS. 14.1.2009; FR, PODJETJE ZA TURIZEM, SVETOVANJE IN TRGOVINO, D.O.O.. ŠAIEŠKA CESTA 19 A, 3320 VELENJE «■MBMBrm RAČUNOVODJA - M/t KNJIŽENJE IZDELAVA BILANCE STANJA IN USPEHA PODJETJA IN DRUGA PROSTA RAČUNOVODSKA OELA. NEDOLOČEN ČAS, 26.1.2009; FAN-KOMPANI. GRADBENIŠTVO IN PROIZVODNJA, D.0.0.. SPUTSKA UUCA 61.3320 VELENJE
SHUBmiRI
VODJA PROIZVODNJE M/Ž - M/t NJEGOVE/NJENE NALOGE B000 VEZANE NA VODENJE PROIZVODNJE V NAJŠIRŠEM POMENU BESEDE. NEDOLOČEN ČAS. 13.1.2009; PLASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA, TRGOVINA. STORITVE D.0.0., SELO 20 A. 3320 VELENJE
SVETOVALEC II. NA CPŽ - DELO V VELENJU - M/t SVETOVANJE. POMOČ UPORABNIKOM PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2009; PAPILOT ZAVOD ZA VZPODBUJANJE IN RAZVIJANJE KVALITETE ŽIVLJENJA, LJUBLJANA, ZAKOTNIKOVA UUCA 3, 1000 LJUBLJANA
UE ŽALEC
RAZISKOVALEC. RAZVOJNIK - M/Z; RAZISKOVANJE IN RAZVOJ DEJAVNOSTI PO PROJEKTIH; PRIPRAVA PROJEKTOV ZA RAZVOJ IN PILOTNE IZDELKE S POMOČJO RAČUNALNIŠKEGA ORODJA. NEDOLOČEN ČAS, 18.1.2009: EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KUNŠPERK 18.3256 BISTRICA OB SOTU
SVETOVALNI DELAVEC - M/t SVETOVALNI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.1.2009; JAVNI ZAVOD OTROŠKI VRTEC ŠMARJE PRI JELŠAH, SLOMŠKOVA UUCA 13.3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
POMOČNIK V PROIZVODNJI M/Ž - M/t KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNJI PO NAROČILU MOJSTRA IN VODJE PROIZVODNJE. NASIPAVANJE SUROVIN V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS, MLETJE SUROVIN. MENJAVA OZ. POMOČ PRI MENJAVI ORODIJ, PREVENTIVNI PREGLEDI STROJEV IN NAPRAV, TRANSPORT SUROVIN DO STROJA IN TRANSPORT GOTOVIH IZDELKOV OD STROJA DO SKLADIŠČA. IPD.; NEDOLOČEN ČAS. 13.1.2009: PIASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE D.0.0, SELO 20 A. 3320 VELENJE
AVTOMEHANIK - M/t ORGANIZIRA IN IZVAJA AV-TOMEHANIKARSKA DELA V SERVISU. ZAGOTAVLJA NADOMESTNE DELE. ORODJA IN MATERIAL UPORABA OPREME IN ORODU ZA DIAGNOSTICIRANJE IN PO-PRAVILA, DIAGNOSTICS, NASTAVLJA, VZDRŽUJE IN ODPRAVLJA NAPAKE POSAMEZNIH DELOV IN SKLOPOV, IZVAJA POPRAVILA VOZIL IZVAJA KONTROLO KAKOVOST) OPRAVLJENEGA DELA: DOLOČEN ČAS. 6
ČISTILKA - M/t ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.1.2009; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.0.0., ARJA VAS 101.3301 PETROVČE
OBDELOVALEC KOVIN - V OKOUOŽALC^ M/t ZAVZETIM, DINAMIČNIM IN PERSPEKTIVNIM OBUKO-VALCEM KOVIN NUDIMO ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS Z DOBRIM IZHODIŠČNIM PLAČILOM, ZA OPRAVLJANJE NASLEDNJIH DELOVNIH NALOG: OBDELAVA MATERIALA IN PROIZVODOV TER DELO NA OBDELOVALNIH STROJIH; NEDOLOČEN ČAS, 24.1.2009; TREN-KWALDER KADROVSKE STORITVE, D.0.0., LESKOŠKO-VA CESTA 9 E. 1000 LJUBLJANA NATAKAR - M/t SREŽRA HRANE IN PIJAČE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2009; ZLATI TAURUS PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., IEVEC 40.3301 PETROVČE
URADNIK ZA ZAVAROVALNIŠTVO - M/Ž; POMOČ PRI SKLEPANJU ZAVAROVANJ, ADMINISTRATIVNA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2009; SKLEPANJE ZAVAROVANJ. ALMA MATJAŽ BASLE S.P.. KAMENČE 7,3314 BRASLOVČE
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; KUHANJE MAUC, KOSIL A LA CARTE, PEČENJE PIC; NEDOLOČEN ČAS. 29.1.2009: ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
KUHAR-PICOPEK - M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA MAUC. PIC IN JEDI PO NAROČILU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2009: ZLATI TAURUS PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., LEVEČ 40,3301 PETROVČE
PRODAJALKA-M/t PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 23.1.2009; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.O.. LAVA 8.3000 CEUE
^Prodajate
(ne)premičnino?
Želite, da Je Vaš oglas bolj viden?
Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir!
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm)
DRVA, bukovo, suho, prodom. Možno dostava in razrez. Telefon 041 480-486.
118
> Q
m mt J rc
0	C £ ®
1«
1	I
II
L
OPEL astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodani. Telefon 070 818-XXX.
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU
Vse cene vključujejo DDV
OPEL astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
Informacije 03 4225100
STANOVANJE v Celju, garsonjera, 24 m2 + klet 15 m2, prodom za 35.000 EUR. Telefon 0414154)22.	ei
STANOVANJE v Štorah, 35 m2, prodam za 28.000 EUR. Telefon 0414154)22. ei
ODDAM
DVOSOBNO pritlično, delno opremljeno stanovanje, na lepi lokaciji, v Celju, oddam v najem. Cena najemnine 310 EUR + stroški z delnim predplačilom najemnine. Telefon 041 208-862.
143
NUDIM
KOMFORTNO stanovanje z vrtom, v Braslov-čah, nudim mlajšemu upokojenemu paru ali upokojenki. Vse ostalo po dogovoru. Telefon (03) 570-9088. 131
NAJAMEM
STANOVANJE, še raje hišo, za določen ali nedoločen čas, Celje-okolica, vzamem v najem. Najemnino plačujem redno. Telefon 041843-904.	32
KUPIM
KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304.	es
STROJI
KUPIM
TRAKTOR Imt 533 ali 539 kupim. Telefon 041 678-130.	p
TRAKTOR Ursus C 335 ali C 360 kupim. Telefon 031 427-626.	p
PRODAM
V	CENTRU Šempetra prodamo montažno hišo v fazi izdelave. Cena približno' 200.000 EUR. Ogledi 041 605-786.
Ž2
V	BLIŽINI Polzele prodamo po ugodni ceni
105.000 EUR hišo v 4. gr. fazi. Ogledi 041 605-786.	ž 2
POLOVICO hiše, z vrtom, CeljeMedlog, prodam. Telefon 051879-989. 138
KUPIM
ZIDANICO ali vikend, lahko zapuščen, lokacija Celje-okolica do 25 km, plačilo gotovina približno 50.000 EUR, vpisan v ZK, ni agencija, kupim. Telefon 031 400-673.	6134
STANOVANJE
PRODAM
GLAVNI trg, Celje. Prodamo obnovljeno, 76 m2 veliko stanovanje. Telefon 031 770-943.	39
CEUE, center. Trisobno, delno mansardno stanovanje, velikost 90 m2,2/2, kompletno na novo adaptirano, plinsko ogrevanje, klima, vsi priključki, ugodno prodam ali menjam. Cena 105.000 EUR. Telefon 031 620-506. 95
ŽIVALI
PRODAM
PSIČEK in dve psički, potomci nemške ovčar-ke, naprodaj. Informacije po telefonu (03)490-2113.	6559
PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. Telefon (03) 749-2080, Šentjur pri Celje. 97 DVE mladi kozi, »pripušteni«, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5805-385. 90 VEČ teličk, lisaste pasme, starih od 14 dni do 6 tednov, prodamo. Telefon 040 361-446.	98
BIKCA simentalca, starega lOdni, prodam.
Telefon 041 763-727.	130
TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. Telefon (03) 5735-119. 132
PODARIM
DOBRIM ljudem podarim dve muci; ena je čisto bela, stara 6 mesecev, druga je črno bela, stara 8 mesecev. Obe sta prijazni, vajeni ljudi. Telefonska številka je 041 547-727.	100
OSTALO
PRODAM
ORBITREK Platinum prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031 281-374. 6549 OTROŠKA oblačila za fantka, za starost od 3 do 6 let, ugodno prodam. Telefon 031 288-986.	116
SIPOREX, 5 cm, 60«25,200 kosov in nekaj starinskega pohištva, ugodno prodam. Telefon 041 767-797.	123
BAURANO seno v kocke ter metrska bukova in mešana drva, suha, možen je prevoz in razrez, prodam. Informacije po telefonu 041271-038.	96
Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Pebold.
SIMPATIČNA, 48-letno ženska iz Laškega želi prijatelja do 61 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan.	128
PRIVLAČNA 31-letna uslužbenka iz Šentjurja želi prijatelja. Telefon 041 248-647. Agencija Alan.	128
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378
PRODAM
ŠEST novih okroglih gostinskih miz (Alpos) prodam. Telefon 040 495-135. 6572 MALO rabljeni preprogi, v drapjončeni barvi, velikost 190»290 in 170-230, prodam. Telefon 031 847-837. 135 MALO rabljen 1201 bojler, nerjaveč, izoliran, prodam po polovični ceni. Telefon 5743-166.	134
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, štedilnik, 2 + 2, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, kuhinjo, ostalo, prodam. Telefon 041 284-975.	137
MATERIAL
PRODAM
BRIKETE, čista bukev, izredno visokokalorič-ni, v kartonski embalaži, za vrste peči in štedilnikov, prodom. Telefon 041 207-179.	57
27-letna mamica želi prijatelja do 45 let. Resno. Telefon 041 248-647. Agencija Alan.	128
SIMPATIČNI podjetnik, 50-letni Celjan, uspešen, želi prijateljico do 48 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 128
ZAPOSLITEV
TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu. Delovne izkušnje niso potrebne. Telefon 700-1458,040 682-838. Plohi, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela.	127
Mlad, dinamičen in igriv kolektiv
Za delovno mesto je obvezna ustrezna izobrazba. Delo je v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Delo je dvoizmen-sko, nedelje in prazniki prosto. Informacije v dopoldanskem času na tel. št.: 03/703-39-02, GSM: 041/393-002.
SPD d.0.0.. Podlog 59, 3311 Šempeter
m
St. 3 -13. januar 2009
NOVI »Mil
		
		
		V SPOMIN
		Vse, kar nam je ostalo,
	| ■ - " J	je spomin na trenutke,
		ki smo jih preživeli skupaj;
		svečke, ki Ti jih prižigamo,
		so trenutki, kijih preživljamo
		s Teboj, dragi
BOJAN TERGLAV		
iz Trnovelj pri Celju		
(22.7.1960-13.1.2007)		
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem		
grobu in mu prižigate svečke v spomin.		
		Vsi njegovi
		117
V 79. letu nas je zapustila naša draga omica
ANGELA PEŠTAJ
roj. Vuk, Zagrad 82 a, Celje (27.5.1930-8.1.2009)
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 15. januarja 2009, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 12. ure v mrliški veži številka 4.
Žalujoča vnuka Roman in Doran z družinama
147
POTREBUJEMO strežno osebje z izkušnjami. Telefon 041 667-130. Mikobo, d. o. o., Gubčeva 8,3000 Celje.
55
Z novim latam sprejemamo ambiciozne, urejene sodelavce na raztičniii področjih.
Izkušnje niso potrebne! Začetek takoj! Informacije od 8. do 14.30 ure. Jakoma d.o.o„ Mariborska c. 44,3000 Celje. Tel 03 425-61-50.
ZAPOSLIMO referenta. Prijave po telefonu (03) 781-2310 ali po pošti na naslov: Greta Pušnik, s. p., Ivenca 30, 3212
109
Si želite delati v mladem, dinamičnem, hitro rastočem podjetju?
za delo v pisarni. Delo je raznovrstno (knjiženje, nabava, prodaja, plačilni promet, analize). Delovni čas enoizmenski -dopoldan. Delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu so obvezne, vozniški izpit B-kategorije, končana najmanj V. stopnja izobrazbe. Dejovno mesto je v Zalogu pri Šempetru. Informacije na tel.št: 03/703-39-02, GSM: 041/393-002 v dopoldanskem času.
Prošnje pošljite na naslov:
SPD «1.0.0.»
Podlog 59, 3311 Šempeter
ROK Smodej, s. p., Šmartno v Rožni dolini 39 c( obvešča stranke, da zahira svojo dejavnost.	m IŠČEMO osebo za čiščenje. Telefon (03) 780-5960, dopoldan. 129 VAM je zamrznil vodovod ali centralna? Pokličite 031687-043. Cobra servis in trgovina, d. 0.0., Razgledna 23, Celje. 151 ČIŠČENJE stanovanj in stanovanjskih hiš, likanje. Zanesljivost, natančnost, poštenost. Telefon 040 605-670. Leon Pešak, s. p., Bevkova 1, Celje. ni44 NUDIM nego, pomoč, nakupe, varstvo in spremstvo za starejše občane, pomoč pri gospodinjskih delih, čiščenje stanovanja, hiše ipd. Telefon 041 223-938. Oksana Solyayevo, s. p., Na otoku 8, Celje, ž 7
gOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
nnmnM
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE. BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 46124 SI, GSM 031801212,051024 950
Email: MMŽt-ŽJIt MIHI i».o.. Zure»» 20, Manlier
IZVAJAMO vsa pleskarska in fasaderska dela, knauf, laminat. Vzdrževanje Patricia Kangler, s. p.,Tomšičevo 26,2310 Slovenska Bistrica, telefon 040 482-159. n
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
HAKOJŠNJE LZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na tt mesecev. 'PREVERITE!
PE M AR i BOR. Partizanska 5 Sei: OS 200 18 20 040 533 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 te'- OS 200 16 30. 040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22,1QQO Ljubljana_I
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata
EDVARDA SENTOČNIKA
se iskreno zahvaljujeva vsem svojcem in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Prav tako se zahvaljujeva osebju bolnišnice Celje - oddelka za bolezni ledvic in dializo, ki mu je v zadnjih dneh lajšalo bolečine.
Žalujoča brata Rajko in Tone z družinama
108
Odšel si med zvezde ... sedaj te bomo iskali med njimi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
VLADIMIRJA EDVARDA RENČEUA
iz Kompol 43 (15.3.1926-3.1.2009)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sv. mašo, pevcem vokalne skupine Kompol-čani za odpete pesmi, govorniku za poslovilne besede in pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
116
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slejkoprej zabriše čas bolečino, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, tasta in starega očeta
JOŽETA ŠKOBERNETA
iz Ojstrega 35 nad Laškim (24.2.1937-31.12.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivu Čater in Fragmat Tim za izražena pisna in ustna sožalja, podarjene
sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Petru Ojsteršku za poslovilne besede in gospodu župniku Horvatu za lepo opravljen cerkveni obred.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
L9
V SPOMIN
Jutri bo minilo leto dni, kar med nami ni več drage sestre, tete in botre
FRANČIŠKE KRAŠEK
iz Spodnje Rečice pri Laškem (12.9.1919-14.1.2008)
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
L8
Prazen dom je in dvorišče, moje oko, dragi Jakob,
te zaman išče. Ni več tvojega nasmeha,
utihnil je tvoj glas, bolečina, žalost in samota
so pri meni. Počivaj v miru, dragi Jakob, tam, kjer ni več trpljenja, ne gorja in kjer nekoč snidemo se vsi.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi brat in stric
JAKOB LONČAR
iz Jelc (25. 7.1922 - 3.1.2009)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražene ustne in pisne besede tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku s Kalobja za lepo opravljen cerkveni obred, g. Jevšniku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Žalujka in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: sestra Angela in nečak Jože
119
««infuniur.
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Ni več tvojega smehljaja, tvojih pridnih rok, utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina sta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in atija
MILANA ČREMOŽNIKA ml.
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala družini Vodeb in sosedom, ki so v najtežjem
trenutku prihiteli na pomoč. Hvala dr. Hrovatovi, gospodu župniku za lepe misli, sodelavcem Intereurope in pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mami, ati, sestra Martina z družino in hčerka Maja z mamico
114
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA	^
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511	**
Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
m
Št. 3-13. Januar 2009

ZANIMIVOSTI
jpgjjjjjl ŠmmmKm

Ledena zabava na zamrznjenem jezeru
Ker mraz v dolini ne popušča, je Velenjsko oziroma Škalsko jezero dodobra zamrznilo in nedeljsko popoldne je na debelo ledeno ploščo privabilo na stotine drsalcev. Le redko se namreč zgodi, da bi bilo jezero zamrznjeno čez celotno gladino.
Tako so v nedeljo popoldne različni organizatorji na Škalskem jezeru pripravili ledeno zabavo. Začela se je z ekshibicijsko hokejsko tekmo, vmes pa so poskrbeli za šolo hokeja in drsanja ter zabavo z drobnimi ledenimi presenečenji in bar na ledu. Po nastopu skupine Wild Step je bil na vrsti Ledomat oziroma projekcija jezerskih digitalnih dokumentov. V projektu so sodelovali Robi Klančnik, Boris Oblišar, Stane Špegel in Črt Valenčak. Tako niso uživali le hokejisti in ostali drsalci, temveč tudi številni sprehajalci.
HINKO JERČIČ
Zlata
Foto: SHERPA
zari
še danes
:
:
M
.......
Takole sta pred dnevi na celjskem matičnem uradu nazdravila zlatoporočenca, 74-letni Friderik Žaberl in nekaj let mlajša (daminih let se pač ne izdaja) Gabriela Žaberl, rojena Pevec. Njuna ljubezen je na Kozjanskem vzklila pred več kot petdesetimi leti. Le dva dni pred silvestrovim leta 1958 pa sta drug drugemu obljubila zvestobo in skupno vztrajanje v dobrem in slabem.
Poročila ju je matičarka v Gorici pri Slivnici, cerkveni blagoslov sta nato prejela v cerkvi svetega Štefana, takrat je bil to Vinski Vrh pri Slivnici. Danes živita v Celju, njuno življenje pa je vsak dan aktivno, kar vedo tudi v Društvu upokojencev Slavko Šlander Celje, katerega člana sta. V Babna Brda, kjer so pred več kot 50 leti švigale prve iskre zaljubljencev, se še danes vračata vsako poletje, saj tam obdelujeta in skrbita za manjše posestvo. Ravno v poletnih dneh je tam še posebej veselo, saj k sebi rada povabita sorodnike in prijatelje.
Zlatoporočnega obreda se je pred dnevi v Celju udeležilo okoli 60 svatov, nekateri med njimi so bili tudi na njuni »prvi« poroki pred petdesetimi leti. Ponovna zaobljuba Friderika in Gabriele Žaberl po 50-letni ljubezni je marsikomu izvabila solze sreče. Med drugim njunemu sinu Miroslavu Žaberlu in njegovi ženi Stanki ter Sanji, vnukinji zlatoporočencev. Na) k temu dodamo, da je Miroslav Žaberl, zaposlen v Sovi in predavatelj na Fakulteti za varnostne vede, tudi kandidat za novega generalnega direktorja slovenske policije, ki ima po neuradnih podatkih za to delovno mesto veliko možnosti.
SŠol
Foto: KATJUŠA

- m
Št 3 -13. januar 2009