ft. 266 MMll Izh»J«, izvicmfl ponđ*iJek. Asiškega St 20, I. MdsircpJ« pisma se ne sprejemajo. iiiyttntinm«iiw» raku, v Četrtek 4 novembra 1924. Posamezna Številka 20 cent. LetniK xiu v Jutra). Uredništva: ulica av. Prao\- ^ i naj ae pošiljajo uredništvu. L Jut \l sa ne vračajo. - £dgt? OMi ur&nik: Prof. F. Peric. - Lastnik tls^ adioosL Tiak tisk tiluosL Naročnini znaša za mesec L 7—, 3 mesece~L ^ČĆ, pol I- ' i in celo leto L 60,— Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave it 11-57- EDINOST Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oflasi se rsčanafs v Hrotaatt ca* kolona (73 mu.) — Ogtastf tr goret* in obrtnikov mm po 40 oent zahvale, poslanic« In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov po L % — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo laključno uprav« Edinosti, v Trstu, uli« sv. Frančiška Asiškega štev. 30, L nadstropja. — Telefon uredništva in anrava ll-tf. lest let naše politične zgodovine < Edinost» je naglašala te dni, da so prvi dnevi meseca novembra tudi za naše ljudstvo pod Italijo velepomemben zgodovinski mejnik. Ne bo torej odveč, ako pregledamo na kratko povodom državnih svečanosti, ki so se ravnokar končale, to kratko dobo naše povojne zgodovine. Zgodovina je učiteljica za bodočnost, naj bo še tako sveža. Ob času poloma bivše Avstrije je izbruhnila tudi .v Trstu revolucija. Slovani smo si osnovali tedaj Narodne svete. Osrednji narodni svet se je nahajal v Trstu in njega predsednik je bit dr. Rybar. Drugačno politično življenje je bilo v popolnem zastoju, voditelji političnih strank so bili večinoma izven zasedenega ozemlja. V Trstu je sicer obstojalo naše politično društvo «Edinost», ki pa je delovalo, kolikor je bilo mogoče z oziram na razmere, samo na ozemlju Trsta in okolice. Prvi italijanski odde'iki so se klircali Ur Trstu 3. novembra 1916, par ur potem, ko se je bil izkrcal prvi vojaški guverner general Pstrtti di Roreto. Naslednje dni se je izvršila zasedba Primorske in enega dela Kranjske. V naslednjem nas bodo zanimali predvsem dogodki v našem domaČem taboru in sicer jih bomo orisali z ozirom na shematično in povsem na kratko. Po par tednih popolne svobode in enakosti med obema plemenoma je začel vejati popolnoma drug veter. ^Narodni svet bil razpuščen, a vse politično življenje je bilo popolnoma mrtvo. Edina politična organizacija, ki je za silo poslovala, je bilo politično društvo «Edinost» v Trslu, kakor že omenjeno. Mrtvilo je trajalo tudi vso prvo polovico 1. 1919- Tedaj je prišla od dr. Wilfana, predsednika našega političnega društva, rešilna ideja. Politično življenje naj se oživi s pomočjo političnega društva < Edinost« v Trstu. Do udejstvitve te ideje je prišlo na občnem zboru tržaškega političnega društva, ki .se je vršil v Narodnem domu v Trstu dne 3. avgusta 1919. Zastopniki nekdanjih strank na Goriškem, zastopniki Trsta in Istre so se sporazumeli ta dan, da preneha vsako strankarsko uveljavljanje in da sc vsi primorski Slovani združijo k skupnemu delovanju v skupno in enotno politično organizacijo «Edraost». V novi odbor so bili izvoljeni zastopniki iz vseh krajev Julijske Krajine. S tem znamenitim činom je bil storjen :ačetni in torej najtežji korak v našem povojnem političnem življenju- Politično društvo «Edinost» ni več bilo le politična organizacija za tržaške Slovence, temveč je raztegnilo svoje delovanje na vso Julijsko Krajino. Primorski Slovani so tvorili en sam tabor, edin in nestrankarski. In na tej podlagi je delovalo društvo 1. 1919, 1920. 1921 in vso prvo polovico 1. 1922. Politično društvo « Edinost* je bilo formulacija naše narodne osebnosti in obenem oni organ, ki mu je bilo poverjeno vodstvo celokupnega naroda in bramba njegovih interesov. Bili so težki časi, v katerih se je obnavljalo naše politično življenje in postajali so težji z vsakim letom, da z vsakim mesecem. Naj omenimo le prav na kratko, najvažnejše dogodke, ki so posegali od zunaj v življenje našega ljudstva. Dne 13. julija 1920 so zažgali fašisti Narodni dom v Trstu, čemur so sledila razna druga nasilja, 12 novembra je bila podpisana rapallska pogodba. 5. januarja 1921. je stopila v veljavo aneksija, v maju leta 1921. so ise vršile prve volitve v parlament, katerih so se udeležili novi državljani. Gre zre. krvave Giolittijeve vo-litve. ki ostanejo našemu ljudstvu za vedno v strašnem spominu; v januarju 1. 1922. so sledile splošne občinske volitve, ki so bile enako strašne itd. celo pripravljena premestiti sedež društva iz Trsta v Gorico (strujarji so bili sami Goričani, ki so imeli odločilno besedo v goriškem pododboru političnega društva), samo da se prepreči cepitev. Toda pristaši krščansko- socijalne struje niso odnehali od svoje zahteve, da se ima goriški pododbor spremeniti v samostojno društvo, in tako je bil stavljen odbor političnega društva «Edinost» pred izbero: ali odkloniti zahtevo strujarjev, nakar bi ti poslednji izstopili iz društva in si ustanovili svoje posebno društvo, ali pa privoliti v cepitev politične organizacije. Razume se, da so tržaški politiki, v skrbi za ohranitev narodnega edinstva, končno raje pristali na cepitev političnega društva po ozemljih {Trst, Gorica, Istra), nego da bi izvršili strujarji svoje grožnje in ustanovili svoje posebno strankarsko društvo. In res je predlagal odbor občnemu zboru, ki se je vršil na Opčinah dne 11. julija 1922., resolucijo, s katero se privoljuje v ustanovitev samostojnega političnega društva v Gorici. V tej resoluciji pa je izrecno rečeno, da smatra občni zbor cepitev za nepotrebno, nevarno in škodljivo in da bo politično društvo «Edinost» v Trstu omejevalo svoje delovanje na Trst in okolico vse dotlej, dokler bo delovalo novo politično društvo v Gorici v isti smeri kakor ostalo, t. j. glavno politično društvo. Far dni pozneje (13. julija 1922) se je vršil ustanovni občni zbor političnega društva v Gorici, katero si je nadelo proti volji glavnega političnega društva isto ime vEdinosU. Nekoliko tednov pozneje se je ustanovilo samostojno politično društvo tudi za Istro. Tako smo bili primorski Slovani ob izbruhu fašistovske «revolucije», v jeseni L 1922., t. j. torej v hipu, ko je bila enotna organizacija vseh nas bolj potrebna kot nikdar prej, razcepljeni v tri društva: namesto ene same, smo imeli hkratu kar tri « Edinosti ». Značilni incidenti med proslavo zmage Spopadi med fašisti in bojevniki v Rimu, Milanu in Palermu RIM, 5. Udruže nji bojevnikov in vojnih I (Italijanska zveza), ki je bila ustanovljena pohabljencev sta sklenili, da se ne udele-| tisti dan v navzočnosti pesnika Sem Bežita proslave H. obletnice fašistovskega nellija. V Galleriji so nekateri spoznali pohoda nad Rim, pada med bojevniki (Italia Libera) in fašisti. Par bunk olitičnega »društva «Edinost» v Trstu, katero stoji slej ko prej neomajno na stališču popolnega narodnega edinstva vseh Slovanov v Italiji. Kdor se priznava k temu programu, kdor obsoja strankar-stvo' in kdor hoče prispevati k odpravi sporov, ki so se zanesli med nas, nima druge poti, ako hoče to manifestirati, nego da pristopi k tej organizaciji in se posveti z vsemi silami delu za uresničenje njenega narodnega programa. X. Y. stija, ki ga je Jala Avstrija obesiti v Tri-dentu. Kakor poroča «Gioroaie d'Italia» jih je bilo okoft 3.000. Od tu se je jel spre- dva fašista. Fašistov ska stranka z vrač a vso odgovornost na ljudi, ki vila zastavo. Tedaj je planila med bojevnike gruča fašistov, ki so jun hoteli iztrgati zastavo. Vmes so posegli karabinerji in napravili red. Fašisti so raztrgali ob tej priliki tudi zastavo organizacije «Lega halica» oseb, med njimi je neki mladenič smrtno-nevamo ranjen v glavo. 7 listov zapienj niH v enem dnevu MILAN, 5. Na ukaz prefekta je danes policija zaplenila v ivseh prodajalnah Časopisov liste «Corriere della Sera», «Avanti», «Giustizia» in «Unita», ker so objavili bajo pretirane in netočne vesti o včerajšnjih izgredih v Rimu, vesti, ki bi mogle motiti javni mir. Tudi listi «11 Lavoro»> iz Genove, «Epoca» in «Voce Repubblicana» iz Rima ter «Corriere del pomeriggio» so bili zaplenjeni. Goriški dobrovoljci pri Mussoliniju RIM, 5. Danes je min. predsednik sprejel odposlanstvo goriških dobrovoljcev v spremstvu tajnika goriškega fašja avv. Ca-prara. Odposlanstvo je poklonilo Mussoliniju njegv doprsni kip, ki ga je izdelal do-brovoljec Risolon. Vojna odškodnina Obresti na predujme RIM, 5. Finančni minister je podpisal danes ukaz, ki določa, da s 1. januarja 1925 nehajo teči obresti od predujma na vojno odškodnino, ki bodo 31. dec. 1924. definitivno likvidirane; za ostale konkordate prenehajo obresti teči, kakor hitro bodo definitivno likvidirani. To velja za oforesti sto milijonov lir za nemško posojilo dosežen skoraj 56 krat. Osrednji odbor ta sovjetske MOSKVA, 5. Te iat za sestavo koncentracijske vlade, je danes vrnil kralju mandat. Kralj je nato pozval na dvor Davidoviča, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal. Vmešavanje Finlandske v georgijsko vprašanje MOSKVA, 5. Agencija Moskva poroča Delegacija Finlandske v Stockholmu objavlja poročilo, ki pravi, di se finlandska vlada nikakor ne more ozirati ra sovjetske proteste radi nastopa finlandskih delegatov na zborovanju Društva narodov v zadevi georgijskega vprašanja. Sovj-tvki komisar i jat zunanjih zadev pa je izdal v odgovor spomenico, v kateri je rečeno, da vsebuje poročilo finlandske dalegacije nasprotja z načeli finlandskega zunanjega ministra Prokope-ja, ki jih je podal v svojih uradnih izjavah sovjetski vladi. Komisari-jat zatrjuje, da je s spojim postopanjem finlandska delegacija prekoračila norme, k"r so splošno veljavne v mednarodnih od- nošajih. _ ....... * Rakowsky pri Herriotu PARIZ, 5. Ministrski predsednik Herriot je sprejel Rakowskega s katerim je uredil formalnosti, ki se tičejo vzpostavitve rednih diplomatskih odnošajev med Francijo in sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada je izrazila svoje zadovoljstvo, da je bil imenovan za francoskega veleposlanika v Moskvi Herbette. Za veleposlanika ZSSR v Franciji je določen Krasin. Redna pogajanja med obema državama se pričnejo okolu 10. januarja, ker bodo šele do takrat zaključena pripravljalna dela. Upor mornarice v Riojaneiru PARIZ, 5. Listi dobivajo iz Riojaneirai Uradno poročilo zatrjuje, da se je del po-n sadke vojne mornarice uprl. Minister moiv narice je prevzel poveljstvo nad zvestimi pomorskimi edanicami in se nadeja, da bo udušrl* upor. _ Nittt v Curihu " CURIH, 5. On. Nitti je prispel danes is Kristianije v Curih. Volitve v Združenih državah Coolidge predsednik. — Dawe« Končni podatki NEW-YORK, 5. Kakor zatrjujejo poročite, ki prihajajo semkaj od vseh strani, je Coolidge-|eva zmaga zagotovljena. Samo v mestu New-Yorku je imel Coolidge nad 1 milijon glasov večine. V zahodnih in severnih državah so tanse zanj zelo ugodne. V državi Illinois je bilo oddanih za Coolidge-ia 20krat več glasov kakor za kandidata Dawis in v Chicago 40krat več glasov kakor za La Folette-a. Organizacija Ku Kluks Klan je agitirala na vse pretege za Coolidge-ja. Zanj so volili vsi Kukluksklanovci v državi Kansas. Urridnik lista «Westliche Post», ki je vodil •rdito propagando v prilog navedenemu predsedniku, je izvršil samomor. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ne more več prenašati naporov volilne borbe. Po zadnjih poročilih je od 531 zastopnikov pooblaščenih nad tristo zastopnikov, da volijo Coolidge-ja za predsednika. General Dawes je bil že izvoljen za podpredsednika. NEW-YORK, 15. Za predsednika Združenih držav je bil zopet izvoljen Coolidge. NEW-YORIC 5. Končni podatki o predsedniških volitvah v Ameriki so sledeči: Coolidge (republikanska stranka) 389 glasov, Dawis (demokratska stranka) 129 glasov, La Folette (progresivna stranka) 13 glasov. Baltiuin sestavlja novo vlado Kaudidati za ministrske Ustnice LONDON, 5. Po izidu volitev, ki so zagotovile konservativcem absolutno večino 206 glasov nad vsemi ostalimi strankami, je bilo jasno, da bo moral MacDonald podati ostavko. V novi zbornici bodo zastopane posamezne stranke lako-le: konservativci 408, laburisti 150, Hberalci 38, ustavna stranka 7, ostale stranke 5; podatki iz 7 volilnih okrožij niso še znani. MacDonald ni čakal na sestanek dolnje zbornice, ampak je odstopil že -sinoči. Kralj je c-stavko sprejel in dal nalog Baldwinu, voditelju konservativne stranke, da sestavi vlado. V novo vlado bodo po vsej verjetnosti stopili poleg Baldwina naslednji državniki: lotd Grey ali Austin Chambeclain (zunanje zade»ve), Winston Churchill (notranje zadeve), lord Derby (vofna), Devooshire (kolonije, Robert Horne ali NeviHe Cham-berlain (finance) in vojvodina AtJioll (vzgoja). Vse kaže, da bo še nadalje ostala v ministrstvu ena ženska; prvega ženskega ministra na Angleškem je imela MacDo-naldova vlada. V Anglijo ni dospelo nikako pismo Zinovjeva LONDON, 5. Poročilo odbora, ki ga je imenovala MacDonaldova vlada v svrho proučavanja avtentičnosti pisma Zinovjeva, pravi, da je nemogoče priti do pozitivnih zaključkov. Zastopniki zainteresiranih poročevalskih uradov so. bili vsestransko zaslišani. Original Zinovjevega pisma ni •sploh dospel ▼ Anglijo. Odgovor laburistične stranke, ki je bil odposlan ruskemu zastopniku v Londonu, se je osianjal na neki prepis, čigar izvor pa ni mogel ugotoviti gorinavedeni odbor radi odstopa vlade, _ Poplave u zapadni Nemčiji Porenjski vinogradi uničeni BERLIN, 5. Iz zapadne Nemčije poročajo, da so reke v teku zadnjih 24 ur znatno narastle. Tudi mesta Frankfurt, Mainz in Koln so deloma poplavljena. V nekaterih mestih je voda udrla tudi v tovarne. Lako da so morali delavci ustaviti delo. Železniška proga Bonn-Koblenz je mestoma porušena; ravnetako so močno poškodovane tudi brzojavne in telefonske napeljave. Posebno veliko škodo pa so utrpeli vinogradi in reška pristanišča. Poročila iz Mainza pravijo, da reka Ren radi neprestanega deževanja še vedno narašča. Obstoji bojazen, da bo izstopila iz struge. V bližini Koblenza je reka Moža dosegla višino z leta 1920 in poplavila več vasi. vlada pravočasno opozorila Dunaj na nevarnost, ki je grozila nadvojvodi Franu Ferdinandu. Prip. ured-). PaSić ni gojil simpatij za kralja Petra, ki ga je podpirala Avstrija in ga ščitil Goluhovski. V letu 1906. je izdal svojo deželo in svojega vladarja s tem, da je stavil bolgarskemu kralju Ferdinandu iste predloge kakor njegovemu predniku. Slabotni kralj Peter pa mu je odpustil in Pašič je zopet zavzel svojo pozicijo V letu 1911. je Pašić preprečil sestanek kralja Petra s Franom Josipom. V letu 1912. je minister za vnanje stvari Milanovič, ki je bil korekten diplomat, umrl iznenada — sumljive smrti!! Na to se je Pašič polastil ministrstva za vnanje stvari. V balkanskih vojnah je Pašić izdal bolgarsko zaveznico. Vojna s Turčijo in Avstrijo je bila Pašićevo delo. Tudi svetovno vojno je povzročil on. Ustanovitev jugoslovenske države je bila za Pa-šića le korak do ustanovitve VeHke Srbije. Priznal je krfski pakt, potem pa ga je zatajil, ko je videl, da se Slovani Avstrije vedno bolj postavljajo na stran Habsburgovcev. (To trditev je napisal Tamar o oči vi dno na italijanski naslov iz razloga, ki ga ni treba še le razlagati. Prip. ured.). Pašič ni dopuščal, da bi se mislilo, da so se Hrvatje in Slovenci osvobodili z revolucijo. Hotel je pokazati, da jih je Srbija rešila proti njihovi volji! To pa zato, da zagotovi Srbom absolutno nadvladje v državi. Slednjič pa je našel Pašič sposobnega nasprotnika — Štefana Radića. Borba Hrvatov je spravila državo na rob katastrofe. Kralj se je zbal hrvatske revolucije in je odslovil Pašića. Ta pa ni odnehal, marveč je govoril o možnosti sporazuma z demokrati. Rovaril je na dvoru in v vojski, strmoglavil Davido-viča ter potisnil Radića v krog revolucije. Pašič pa je imel še druge velike namere. Hotel je podjarmiti Hrvate, zadobiti dohod na Egejsko morje ter je bil uverjen, da more premagati tudi — Italijo, osvojiti si Reko, Skadar in — Koroško. (Ali ste ga čuli? Če bi bila Jugoslavija dobila Koroško, bi bilo to v prilog PaŠičevim namenom za — zatiranje Slovencev!! Prip. ured.). Hotel je zadobiti svobodo postopanja proti Bolgarski. Končna modrost g. Tamar o je: Ce se Jugoslavija ne bo m<^gla vzdržati ujedinjena, pade gotovo z vis© svojo težo na srbski narod in ga razdrobi. Če pa se ohrani, bodo morafi Srbi poštar viti Pasiću spomenik prava nemoralnosti! Zgodovina pa izgubi iz vida vse njegove mizerije, njegovo okrvavljeno megalomanijo, njegove zločine in njegove balkanske ®vojstvenosti m bo videla v njem usfamo-vitelja imperialistične driave in redek primer drznosti m nasilnosti, ki se saveda svojih ciljev in je mojsterica ▼ porabljanju sredstev« Tako mešanico, pravi ričet, je položil g. Attilio Tamaro ubogim čitateljem *Se-cola». Premetava in vzrača po svoji volji zgodovinske dogodke in se ni malo ne meni za časovno zaporednost, kakor so se vršili dogodki. Tudi se ne meni ni malo za dejstvo, da ga sedanjost postavlja na laž. Tako ne pišejo zgodovine — resni ljudje! Edino resen na vsej tej Tamarovi kolobociji je zaključek. Preresen namreč v tem zmislu, da na nedopusten način sramoti državo, s katero je Italija v pogajanjih za dosego bratskega sporazuma in prijateljskih odnošajev. Izbruhi Tamarovi niso naperjeni le proti osebi Pašića, marveč tudi proti jugoslovenski držaivi. In to je zločin tudi na škodo Italije in toli potrebnega miru. S tem plodom svoje zlohotno^, nevednosti in neodpjustlfive lahkotni šlienosti se Tamaro ni le vnovič smrtno Zamiral in osmešil, ampak se je pokazal tudi kot brezvesten zastruplje-valec političnega ozračja. spomenik v Panteonu in na enem javnih trgov v Pragi. To je klasičen primer, kako morejo narodi pod vplivom dnevnih političnih dogodkov postati za hip nehvaležni tudi napram svojim najboljšim sinovom. Nekaj podobnega se dogaja sedaj v Italiji z odličnjakom in politikom Francesco Nit ti je m. Mož je vseučiliščni profesor, znanstvenik evropskega slovesa, socijolog, politik, državnik in parlamentarec na glasu in bivši ministrski predsednik. Posebno pa se je proslavil pred vsem svetom s svojim delom «Europa senza pace» (Evropa brez miru). Podeljeno mu je bilo najvišje priznanje, ki ga more pokloniti evropski umstveni svet — Noblova nagrada. Francesco Nitti je vsekako ena naj-bistrijših glav današnje Italije. In tak mož, ki je v čast svojemu narodu, je danes med najbolj obsovraženimi in preganjanimi politiki Italije — vsaj v tistih krogih, ki tvorijo takoimenovano javno mnenje. Ti krogi mu pritiskajo na čelo celo žig izdajalca naroda in države. To pa zato, ker ne soglaša s sedaj vladajočo politično strujo v Italiji in ker ima toliko srčnosti, da govori svojim rojakom marsikatero — resnico! Seveda bi bilo zgrešeno, Ce bi Šteli itaMjamid javnosti v zlo, ker se ne «trmja v vsem s politično ideologijo Nittija. Kogar je rodila človečka mati, more biti v zmoti v tem ali onem pogledu. Tako tudi Nitti. Toda, da je tak mož, ki ga ceni vsa kulturna Evropa, tako preganjan v- svoji lastni domovini, da je bila ogrožena celo njegova m njegove rodbine osebna varnost, ter da je moral iskati zavetja v inozemstvu: to je žalostno — značilno za sedanjo politično razpalje-ncist v Italiji. Nitti je zapustil začasno svojo domovino. Ali beseda njegova ni utihnila. Evropska javnost posluša slej ko prej njegovo avtoritativno besedo. Ostal je isti umstveni veljak velikih političnih in soci- Zastruplievanie političnega ozračja Attilio Tamaro je nas star znanec. Mož si usvaja vlogo nekakega specijalista za slovanske stvari. Često smo se mi že spoprijeli ž njim, ker vedno razpravlja o slovanskih stvareh z vidika sovraštva proti vsem slovanskim plemenom. Tako je bilo nedavno temu. ko je priobčil svoja «pro-učevanja* o položaju narodnih manjšin na Slovaškem in v podkarpat'ski Rusiji ter je celo svoje «študije» naperil proti čeho-slovaški republiki. Karakteristika vseh takih njegtmh poročil pa je, da se — blamira z njimi! Te dni je priobčil g. Attilio Tamaro v milanskem «SecoIu» skoro dve koloni dolgo stvar o Nikoli Pašiću. Naj utržemo par cvetk s te gredice modrosti g. Attilija Tamaro. Pašić je najpopolnejši predstavnik balkanizma, ker so v njem vse čednosti in nečednosti balkanskega tipa. Je eden tistih fanatikov, ki so uverjeni, da so tudi Bog. Jezus in angelji — Srbi. Pašič ne pezna ne vesti, ne mere. Domišljal tsi je, da je naloga Srbije ta. da poruši dve drŽavi: Turčijo in Avstrijo, da združi vse južne države pod svojo zastavo ter da si zagotovi absolutno nadvladje nad njimi. V notranji politiki je strasten m nemoralen strankar. Snoval je zarote proti vladarjem, če so mu bili nasprotni. Iskal je zveze, da bi pobijal vlasti, ki fih je njegov ideal obsodil na smrt. Kralj Milan ga je hotel dati usmrtiti, toda njemu v prilog sta posredovali Rusija, ki ji je bil yediy> iia! Ti povsem udan, in — Avstrija! Ta poslednja Se bolj, nego Rusija, iz dosedaj še nepoznanih ivzrokov. Ni sodeloval na zaroti v letu 1913., pač pa jo je podpiral indirektno. (Državni dokumenti iz tedanje do----- -------- be, posebno pa dejstvo, da je beograjska kraljevske časti ter mu sklenil postaviti Nitki o političnem poloiaiu Italiie Politična zgodovina narodov pozna mnogo primerov, ko so tudi najodličnej-šim in najnesebičnejšim političnim voditeljem prihajali grenki trenutki, ker jih narod ni razumel in je zato neugodno sodil o njihovi politični koncepciji. Tako »e je zgodilo — da navedemo posebno nazoren primer — tudi velikemu češkemu patrijotu, patrijarhu naroda in politiku evropskega slovesa, dr.u Franu Ladislavu Riegru. Od viharnega leta 1848. dalje ie bil w vrtincu političnih bojev kot najidea*-nejši, najdalekosežnejši in najneustrašnej-ši prvoborrtelj svojega naroda. V viharnem letu 1848. je bil mladi Rieger izvoljen v avstrijski državni zbor na Dunaju, odkoder pa je moral bežati. Ko pa je bil državni zbor radi burnih dogodkov na Dunaju premeščen v Kromeriž na Morav-skem, je bil Rieger zopet eden najuglednejših in najvplivnejših govornikov in borcev za svobodo in pravice avstrijskih narodov. Potem je bila stranka Staro-čehov, ki p je bil Rieger voditelj, skozi leta stranka - prednjačica v političnem življenju naroda in tudi glavna predstavnica njegova v parlamentu. Kako je cenil narod Riegrove zasluge, govori dejstvo, da mu je bil v letu 1888., povodom njegove sedemdesetletnice rojstva, poklonjen naroden dar 100.000 goldinarjev. Tri kratka leta potem, v letu 1891., je Rieger na državnozborskih volitvah — propade! in izgubil mandat. Vihar mladočeškega gibanja je odtisnil njegovo stranko s pogorišča. Toda kmalu na to se je jel narod zopet zavedati, kaj mu je dr. Rieger. Dasi ne .več aktivno sodelujoč na veliki politični tribuni, je narod zopet videl v Riegru modrega svetovalca in voditelja, posebno pa v njegovem političnem testamentu, ki je dragocen dokument politične modrosti, dalekovidnosti, neizmerne ljubavi do svojega naroda in skrbi za njegovo bodočnost. Povodom njegove smrti mu je proredi 1 ves narod — brez razlike strank — naravnost jalnih idej, ki jih je položil v razne svoje spise znanstvene, državno-politične in socijalne vsebine. Sporočili smo nedavno, kako so v Kopenhagenu, v glavnem mestu fvisoko-kul-turne, demokratične in svobodoljubne Danske, priredili Nittiju slavnosten banket: razne politične osebnosti, pisatelji, vseučiliščni profesorji, novinarji itd. Krogi torej, ki jnn pristoja avtoritativna sodba o kvalifikaciji mož, ki se udejstvujejo v življenju narodov in držav. Nedarvno smo tudi rekli, da ima profesor Brockhausen, ki tako odločno nastopa za pravice in svobodo malih narodov in njih odlomkov v tujerodnih državah, vrstnike in soborce v vseh narodih in tudi v italijanskem. Po rečenem banketu je imel Nitti predavanje pred dijastvom kopenhagenskega vseučilišča, v katerem je razvijal svoje misli, kako more priti Evropa do pravega in stalnega miru. Med drugim je rekel, da ta cilj se more doseči potom enakopravnosti med narodi in spoštovanja napram manjšim narodom. Opozarjal je na primer Združenih držav, kjer živijo razna plemena, ki pa so vezana z amerškim idealom. Ta izvajanja so bila deležna burnega odobravanja. Naj pripomnimo tu še, da je tudi kralj sprejel tega italijanskega veljaka v daljši avdi-jenci. Naglašamo vsa ta dejstva, ker kažejo, kako ivse drugače cenijo Nittija v inozemstvu, nego pa predstavniki javnega političnega življenja v njegovi lastni domovini. Uverjeni pa smo, da pride ča-s — in morda poprej, nego se more misliti v tem hipu — ko bodo drugače sodili o Nittiju tudi v njegovi domovini in ko začno tudi razmišljati, ali ne bi bilo le na korist države, če bi s politiko pravičnosti in spoštovanja narodnih manjšin začeli pridobivati te poslednje za državno misel?! Priti mora spoznanje, da ni nikdo sovražnik že radi tega, ker se ne strinja s sedaj vladajočo politično strujo v nji! DNEVNE VESTI HhIm Mm a rinmrtlKe Poslanec Massuno Rocca je bil odličen član fašistovske stranke. Pozneje pa, ko mu to in ono v stranki ni ugajalo, je sačel zahtevati spremembe, postal je «revizqooiat^. Zato so ga izključili iz stranka. Sedaj pa je ▼ svoji reviji «La R«vMiofie» priobčil čim »k. v katerem zahteva odpravo milice, oiglainjoč, da ai potrebna. Priznava sicer, da je milica kvalitativno boljka nego stranka, ker dobrovoljci vpisani v milico nadkraifujejo pripadnike atranke glede discipline m moralnosti. Od tistih, ki so se v času vojne potikali v saledju, ft le malo častnikov v milici. Te razlike se zaveda tudi prebivalstvo, kar je polmsalo dne 26. oktobra — povodom obletnice pohoda na Rim in prisege _ ko je oajtoplejie pozdravljalo vojsko, do- <čkn je leden molk spremljal one druge. Ta molk pa ni bil naperjen proti fcivSim bojevnikom v milici, marveč proti njih črni srajci. Ta kroj, ki se je sdel, da po pohodu na Kim postane kroj vsega naroda in ki bi bil mogel tudi ostati to, če bi bilo v fašistovdri stranki več modrosti m manj drznosti: ta kroj postaja sedaj zopet izključna in zapeta obleka ene stranke. Narod se ne zrcali več v tem kroju. Dalje pravi Rocca, da celo isti Farinacci in De Bono priznavata, da miHca, kakor je sedaj, ne more dolgo ostati. To da priznava tudi ministrski predsednik sam s tem, da bije oster boj proti svoji lastni stranki da bi jo odtegnil od vsakega vpliva na milico. Predlaga celo — toda brezuspešno — nezdružljivost dostojanstev v milici 6 političnimi službami v stranki in izven nje, ne izvzemJi parlamentarne. Ta borba je dosegla svoj viek v velikem fašistov-skem svetu, k« je moral mhustrdci predsednik braniti odličnega častnika rojaka, ki ni zakrivil nič drugega, nego da nima nikake strankarske izkaznice. Zlo milice je — nadaljuje Recco — v tem, da se je udinjala krajevnim in volitvenim interesom stranke. In to tako drfeč, da so ▼ tistih redkih krajih, Afer se je mflica znala res ohraniti disciplinirana in oddaljena od strankarskega trenja najbolj vroči «skvadrfeti» iz-stopflt iz nje, vadi česar so jife morali izldjučiti radi nediscipline. Poten #o & ▼zpoetavilif «skva-dre», ki so pretepale mirne državljane in celo voiake. Vlada in stranka pse mesto da bi jih kaznovali, sta *h ie ščftHi ter jih poklicali na najvišja meeta kot voditelja falizma. Rocca vprašuje: komu m kaki stvari služi milica? Meni, da milica ni potrebna za brambo domovine, da je nepotrebna ra pripravljanje za vojno nepotrebna za dogotovite v juridicne revolucije. JRocca misH tu na premerobo strank. Tudi on priznava, da je ta sprememba potrebna. Toda vpraSm^e da >e: v kakem zmislu?) Milica da je nepotrebna kot hraniteljica predpravic in tirani stranke. Nepotrebna za preprečitev notranjega razsula, napram kateremu žene faSizem njegova izprijenost, blednji^ je milica nepotrebna za ohranitev vlade proti narodu. „ . , . Rocco zaključuje: 4Co ja temu tako — m ne more biti drugače — ostaja le eno sredstvo za resnično uredbo milice: da se odpravi, kakor se odpravljajo vee nepotrebne stvari, ki že same po sebi izzivajo nesporazumi]enja m škode. In za dosego take reiitve niti mso potrebni tragični in nasilni napori. Cun bodo odpravljeni it milice elementi, ki so je nevredni bi zadostovalo, da se milica podredi vojnemu ministrstvu in se ji naloži resnična vojna disciplina, pa se bo videlo, kako bo razpadala kakor megla na solncu.* tržaški občinski svet bo razpuščen? Frontiera». glasilo bojevnikov in pohabljencev Julijske Benečije od 3. t. m. poroča, da se čiri vest, da bo triaAi obČ. svet v najkrajšem času raspuičea. Tozadevni kr. odlok da ie že podpisan. Za komisarja bo imenovan državni svetnik in bivSi tržaški podžupan odv. Igmio B*occht. Ne vemo—dostavlja «Ia Fron-ti era» — ah odgovarja ta govorica resnici. Gotovo pa je. da ni najboljši ne finančni položaj občine (kfjii> dolgi pesmi o ravnoteži), ne polititoi (ki se kaže v obliki očitnih težkoč v poslovanju občinskega sveta). Valed tega je ta govorica verjetna._ Sprememba larni glavnega Mesta Norveška. Kr. norveika vlada Je odredila, da se glavno mesto driave od 1. januarja 1925. dalje m adam bo ni v ar pri sv. jakobu. V nedelja, 9. t, m. uprizori dram. krožek pri Sv. Jakobu duhovito veseloigro Arnolda Bacha: Madam Boni varjevo. Igro režira gospu M. Sila, ki je sprejel obenem tudi glavno vlogo. V vlogi jezične in strupene ta$če nastopi g.a Silova. Zraven teb nastopi Se naj dobri znanec komik iz nekdanjega tržaškega gledališča — in pa g. Terčič, čkui ljubJfanskega gledališča. V drugih vlogah nastopno Se gdč] Stepančičeva, gdč. Pregarčeva, g. GvardijančiA in drugi. Igra bo za Tržačane pravi dogodek. Po tolikem času se jim bo nudila zopet lepi* prilika, da vidijo naše najboljše tržaike igralce. Veseloigra pa je tudi prepletena s komičnimi prizoTi, da se mcvra vsakdo od začetka do konca igre smejati. — Za to igro si je nabavil krožek tudi reflektor m novo sceneriKS tako da bo tudi v tem ozira ustreženo vsem. Igra se prične ob 8. zvečer v dvorani DKD. Ker se je bati navala, bodo listki v predpro-i daji v dvorani v nedeljo od 10—12. — Otrokoir je vstop zabranjen. SPORT ne bo več imenovalo Kristjani fra, sedaj, temveč Oda kakor do Skedenj. Čita I niča rje m in vsem, ki so dobre volje. Vsled reorganizacije čitalniškega delovanja je sklenil odbor začasno ustaviti izposojevanje knjig. Radi tega so naprošeni vsi, da izposojene knjige nemudoma vrnejo, kar lahko opravijo vsak večer ob 8. uri. V koristi članov samih je, da se odzovejo vabilu, ker od tega bo odvisno z op etno redno poslovanje. Novi odbor ima tudi namen povečati čit&l-niiko knjižnico z novimi knjigami. Zato pa je potrebno, da člani v prvi vrsti zadostijo svoji dolžnosti, da poravnajo zaostalo članarino in redno plačujejo mesečnino. Mnogo je knjig, ki leže pozabljen® in zapra-lene skoro v vsaki hiši, mladina bi jih pa rada čitala. Će pomislimo, da se je v poslovnem letu 1923-24 izposodilo in prečitalo 1500 knjig, je čitalniška knjižnica premajhna, da bi zadostovala svoji vzvis f'i potrebi. Skedenjsko občinstvo se torej prosi, da bi priskočilo Čitalnici na pomoč z darovanjem zaprašenih in pozabljenih knjig — mladini v čtivo. Darovi se sprejemajo vsak večer ob 8. ■uri. Upaželjna mladina bo cenj. darovalcem iz srca hvaležna. Vsi naj se zavedajo gesla «Narod sebt», ker smo v današnjih težkih časih na milost in nemilost prepuščeni sami sebi. Če bomo sami sebe zanemarjali, bomo tudi sami krivi našega nazadovanja. Koliko je naiih ljudi, ki si ne morejo privoščiti in nabaviti knjig! Tem nudi Čitalnica vsakovrstne knjige, revije in brošure, poleg tega ima na razpoko raznovrstne in sveže slovenske, hrvatske in italijanske časopise. Kdor ni ie član, naj postane. V čitalnici dobijo vsi razvedrila. Vsem, ki so dobre vol^e: le naprej! Tem potom opozarjamo škedenjsko občinstvo na Martinov večer, ki ga priredita «Slovenska čitalnica> in Mladinsko društvo "Plamen® iz Skednja v soboto 15. t. m. v dvorani g. Pongračiča pri Sv. Ani z obširnim sporedom. — Odbor. Resolucija ženske Male antante. V nedeljo se je vršila v Beogradu zaključna seja shoda ženske Male antante, kateri je prisostvovala tudi jugosloveoska kraljica. Sprejeta je bila sledeča resolucija, v kateri zahtevajo jugoslavenske, grške i romunske žene popolne politične pravice, ker je znano, da delajo žene v državah, kjer uživajo vse pravice, na največje dobro evojih dežel in za varstvo otroka, ki je zalog bodočnosti plemena. Iz zakonikov naj se odpravijo vse neenakosti, ki še veljajo za žene, Vlade in parlamenti Jugoslavije, Poljske, Gr-ške in Romunske naj vzamejo na prvih sejah zopet v pretres zakone o nezakonskih otrokih, upoštevajoč spomenico, ki se irroči parlamentom omenjenih držav. Resolucija, sprejeta na shodu ženske male antante v Beogradu, se pošlje Društvu narodov in parlamentom vseh onih držav, v katerih ženske še nimajo volilne pravice. Šolske knjige. Od dobro poučene strani doznavamo, da se pripravlja novi natis »Tretjega berila», ki so ga spisali učitelji Danev, Kleinmavr in dr. (.v založbi Edito-riale Libraria), "in ki je radi številnega povpraševanja letos že pošlo. Gg. učitelji in stariši, ki so naročili to knjigo in je niso mogli več dobiti na književnem trgu, nai blagovole torej potrpeti za teden dni. Druilvene vesli Sov. ak. fer. dr. «Bal kan-. Danes ob 20.30 sestanek Ob 19.30 odborova seja. Predavanja: Društvo *Prosveta» v Trstu priredi v nedeljo 9. t. m. sledeča predavanja: ob 14. uri v Mačkovljah o kmetijstvu, zlasti o umetnih gnojilih. Ob 18. uri in pol v Velikem Repnu o «jetiki» s kinematografskim filmom. Plesna aoU. Vsak četrtek od 20. do 22. in pol zvečer In ob nedeljah od 10. do 13. se vrši pod okriljem šentjakobske Čitalnice plesna Šola v dvorani D. K. D. pri &v. Jakobu. Vodi jo znani plesni učitelj g. Pertot. — šentjakobska Čitalnica. S. K, N. Tommaaeo — Trat — Danes točno ob 16.30 odborova seja. Radi vatnoati dnevnega reda je potrebna navzočnost vseh od-bomikov. — Predsednik. D. K. N. Tu ■mm — V« tovariti, ki so včlanjeni v Šahovskem odeekn, naj pridejo da* nea točno ob 15. uri v društvene prostore. — Načelnik. Nedeljska nogometna tekma M. D. «Zarja» < Rojan proti C. S. «Ponziana» - Scorcola (2 : 4* Igra se je začela točno ob 1.10 s premočjo Zarjašev, ki preidejo takoj v napad in z^tbijemo v 4" prvi goal po igralcu Buciku. Nato preidejo v napad nasprotniki in zabijejo v 10' prvi goal v prid *Ponziana>. Od tu naprej se vrše napadi redno na obeh straneh in v 34' se posreči igralcu Hreščaku s krasnim «ho-tom zabiti drugi in zadnji goal v prid Zarji», Nato napravijo zarjaši še en mogočen izpad na nasprotna vrata, toda brezuspešno. Prvi polčas konča s svobodnim strelom v vrata Zarjašev, ki ga pa vratar odbije. Drugi polčas začne ob 2.05 s premočjo «Ponziana», katera je menjala branilce. Nato je sledil napad za napadom na vrata Zarjašev. Tu se je imelo priložnost videti bmilca Turka, s kakšno spretnostto je razbivai njih napade in tako olajševal delo vratarju, ki je tudi z veliko hladnokrvnostjo pariral več strelov v vrata. V 20' na&tane pred vrati zariašev zmešnjava, v kateri padeta branilec rn vratar. Tako so nasprotniki stre-kali v prazna vrata in zabili drugi goal, kateremu je sledil v 25' tretji in v 27' četrti. Tega bi pa bil moral sodnik razveljaviti, ker je vratar žogo ulovil, toda predno jo je vrgel proč, je dobil silovito brco v glavo in tako je padel z žogo vred omamlien v vrata. Od tu naprej je igra nezanimiva in konča z rezultatom 2 : 4 v prid C. S. *Ponziana» - Scorcola. Igra v drugem polčasu surova, in to od štreni *Ponziana Kombinacije Zarjašev lepe. Tehnika slaba. Sodnika so v drugem polčasu menjali, toda bil je pristranski, kakor prvi. Zarjašem pa bi bilo še pripomniti, da so v prvem polčasu igrali preveč živahno, kar jim je v drugem polčasu škodilo, ker so bili utrujeni. Sploh se opaža pri vseh tekmah M. D. ♦ Zarja», da v prvem polčasu vedno zmagujejo, dočim potem dožive poraz. Zato ^im jc svet.>-vati, naj igrajo v začetku bolj hladnokrvna 19 razmerno z drugim polčasom, ker le tako bodo želi vedno lepše uspehe in postali res močna in vrla četa. B. J. OPATIJA. - J. S. K. -Frankopan- — S. K. «01vmp» 0:5 - © ; 2 Sa velikom znatiželjnošču iščekivana nogometna utakmica svršila je sa zasluienotii pobjedom domače momčadi. Sama igra bila i« vodjena u vrlo ži/om tempu, no ipak kroz cijelo vrijeme lair. Momčad gostiju nije nam pokazala igru, koju smo od nje iščekivali, Obrana imade znatan plus pred navalom, ko?a se pred goaioin svog protivnika ne snalazi. Najbolje se svi šole in društev podvojiti, potro-jiti, da se čimprej zacelijo tudi duševne rane, ki jih je prizadjala vojna človeštvu in posebno pa našemu ljudstvu na Goriškem, ki se je moralo potepati bodisi v vojaški sskaji po raznih frontah, ali pa smo opazovali in Se dandanes opažamo, kako naše šolstvo rapidno propada, kako se naša društva, ki so vršila tako ogromno delo za kulturni povzdig našega naroda, razpuščajo in kako se še obstoječim društvom delajo vse mogoče zapreke pri njihovem delovanju, medtem ko se brez težkoč dovoljujejo . in podpirajo plesne zabave. Z žalostjo v duši j opažamo, kako se mesto napredka zopet vra- j čamo na ono kulturno stopnjo* na kateri smo stali pred tridesetimi in več leti in z našim kulturnim propadanjem se vračajo tudi one po- i sledice kulturne zaostalosti in barbarstva, kakor so ravno te vrste umori. In to je šele začetek, kajti sedanja genera- 1 cija še vedno živi in črpa od bogate predvojne , kulturne dedščine. Toda takrat, ko vzraste j nova generacija, takrat, ko bo slavna Genti- ; le-jeva reforma slovenske ljudske Sole obrodi- 5 la svoje sadove, takrat, ko novi rod ne bo več I znal niti materinega niti italijanskega jezikav takrat bodo dosedaj šc poeđkti slučaji zverskih umorov postali pravilo, takrat ne bo jesenske zasedanje goriške porote trajalo samo tri tedne, ampak cele tri mesece. Množe se vrste vitezev. Vitezi Galleusig, Peternelli in Bandelii so dobili v osebi zdravnika v Dobrovem Armando D'Ottone novega tovariša. Kratka vest iz Brd se namreč glasi, da je bil dobrovški zdravnik Armando d'Ot-tone v plačilo za zasluge imenovan za viteza italijanske kreme. To je najnovejša mojsterska poteza videmske obmejne politike, to je najnovejši državniški čin poslanca Pisenti-ja, ki si domišlja, da čuva in utrjuje na ta način vzhodne meje Italije. Po našem mnenju pa je to eden tz najnovejših in najsilnejših udarcev, s katerimi videmska obmejna politika dosledno izpodkopuje v našem ljudstvu ugled države. Anton Bressan izpuščen na svobodo. Kmalu po Matteottijevem umoru je bil v Gorici aretiran 26-letni uradnik pri deželnem hipoteč-nem zavodu Anton Bressan, ker je tekom preiskave radi krvavih dogodkov na volilnem shodu v Ajdovščini padel na njega sum, da je on streljal in ranil Antona Štrancar, ki je pozneje v goriSki bolnišnici podlegel zadobljeni ram. Po petmesečnem zaporu je bil v nedeljo Bressan oproščen od obtožbe radi ne obstoja Is Ajdovščine. Naš pevski zbor priredi prihodnjo soboto, 8. t. m. ob uri zvečer in v nedeljo, 9. t. m. ob 4. uri popoldan, svojo prvo letošnjo pevsko veselico. Spored, sestavljen iz ženskih, mešanih in moških zborov, je tak, da bo gotovo ugajal vsakemu prijatelju petja rn zabave. Poleg umetnih bomo slišali tudi večno lepe narodne pesmice, a zaključila bo Vodopivčeva spevoigra v treh dejanjih »Kovačev študent >. Ni to nikaka glasbena umetnina operne vrednosti, ampak je bolj skladba kupletske oblike in vsebine ter prepletena z veselimi narodnimi pesmicami. Za zabavo in smeh torej kot nalašč. In vsebina spevoigre? Žal, pogosta lahkomišljenost Študenta v mestu, ki zlorablja očetovo skrb, da bi ga izšolal in da bi se mu ne bilo treba potiti tako, kakor njemu, očetu-kovaču pri nakovalu in mehu s težkim kladivom. Toda sinu so študije postranska stvar, glavno mu je veseljačenje in popivanje po gostihiah. Vse to. pa oče plačuj in sin ga le naprej «pumpa» pod raznimi pretvezami, dokler m vsega tega očetu dovolj. Sklene iti osebno v mesto nadzorovat sinovo Studiranje in napredovanje v šoK. Najde ga s tovariši veselo «študir a jočega» v gostilni. Oče v svoji jezi sklene spremeniti učni načrt sinovih študij, ki se končajo doma v očetovi kovač niči, kjer vidimo študenta Janeza, kako veselo in zadovoljno žvižga in poje, piR in kuje, piha in tolče sebi in svojim v veselje in korist. — Kdor hoće vse to videti in slišati, veselo se pozabavati ter podpreti stremljenje naše mladine v prosvetnem delu, temu kličemo: Na svidenje v soboto ali nedeljo v Bra-tinovi dvorani! Soča pri Bovca. Iz članka »Poštnemu ravnateljstvu v Trstu*, priobčenem v «Edmosti» z dne 17. X. t. 1., je razvi dno, da so se potegovali za to službo mnogi* ki bi bili ali ne bili sposobni, in da je dočiia to službo oseba, popolnoma nesposobna. O tej osebi pa dopisnik namenoma previdno molči, češ, naj bi si bralci predstavljah to zadevo kar v najtemnejši luči. Dopisnik pravi, da so se potegovale za to mesto osebe s samo Ijudskošolsko i n celo brez {judskošolske izobrazbe. Seveda zamolči, kdo izmed prosilcev je nastavljen. Čitatelj si bo seveda mislil, da je sedanja poštna uradnica brez vsake ljodskoiolske izobrazbe. Sedanja uradnica, domačinka, seveda z večjo izobrazbo od ljudskoiokke, pa je bila že pod bivšo avstro-ogrsko monarhijo nastavljena na tukajšnji pošti. Ne vem, zakaj bi sedaj kar naenkrat ne bila za nič. Dopisnik celo trdi, da radi nje oddajajo nekateri posoljatve v Bovcu m ne na pošti v Soči. To pa trdi zato, da bi mogel škodovati sedanji uradnici im. izpodriniti: ako ni vzroka za to, se -g* Pa napravi Dopisnik si ni upal na dan z dokazi, vsled česar je vsebina dopisa zelo, želo dvomljiva in so pritožbe popolnoma neutemeljene. « Splošno slov, žensko društvo v Gorici« vabi vse odbomice, njih namestnice in vse odseke k odborovi seji, ki se bo vršila v sredo, dne 5. novembra točno ob 3. uri popoldne. Radi velike važnosti te seje se proisi polnoštevilne in točne udeležbe* Cenj. učiteljice na deželi so naprošene, da naberejo med svojimi znankami in učenkami raznih ročnih del ter jih posodijo društvu za Že naznanjeno razstavo dne 13l nov., zlasti pa ona ročna dela, katera je društvo pripravilo in narisalo. Oddajajo naj se pri društveni predsednici, Trgovski dom, III. nadstr, kjer se dobijo tudi tozadevna potrdila. Opozarja se na žrebanje raznih lepih dobitkov in prosi se, da bi ise poslalo društvu še kaj v ta namen. HeskMsko kman&tKiui Hsferns-djOBfils Is atostaraSKl Komunisti V zadnjem času so se odnosa ji med komunistično internacijonalo v Moskvi in čehoslovaškimi komunisti poostrili. Glavni razlog za to je bil sklep komunistične in-ternacijcmale glede narodne politike v Čehoslovaski ki ga je odobril poslednji kongres internacijama le v Moskvi. Moskva zahteva od čehoslovaških komunistov, da delujejo na odcepljenje Nemcev, Madžarov in Slovakov od češke države. Ker ne odgovarjajo te zahteve zgodovinskemu razvoju Čehoslovaške, niti njenim socijalnim prilikam, izzvale so moskovske direktive med čehoslovaškimi komunisti nezadovoljstvo. Posebno jasen odpor čehoslovaških komunistov proti moskovski odločitvi se je pokazal, ko je oredsednik komunistične mtemacijonale Zinovjev zahteval od izvršilnega odbora čehoslovaške komunistične stranke odgovor, ali sprejmejo čehoslovaski komunisti moskovski sklep o «arodnih tezah, V komunistične m listu «Rude Pravo» je bifa otvorjena diskusija o narodnem problemu v čehoslovaski državi. Vodja zmernega komunističnega krila dr. Š mer al je odgovoril na izjarve Zinovjeva v velikem programskem govoru, ki ga je imel v Kladnu. Izgleda da vodi Moskva velike račune o tem Šmeralovem govoru, ker je posebno razumljivo, če pomišljano, da stoji za Šmeralom dobra polovica izvršilnega odbora komunistične stranke v Čehoslovaski in njeni najjačji politiki. Ono narodnostno politiko, ki je zahteva Moskva v Čehoslovaski, odklanja dr. Šmeral brezpogojno. Odpor proti Moskvi v tem vprašanju se je pokazal tudi na drugih mestih. — V časopisu čeških komunističnih intelektualcev «Var» je naglasil znani češki glasbeni kritik dr. Zdenek Nejedly. da se bo Moskva popolnoma diskreditirala v Čehoslovaski, ker kaže popolno nepoznavanje prilik v srednji Evropi in se obrača na če-hosl-ofvaške delavske množice z naivnimi zahtevami državne samostojnosti za Slovake, opirajoč se pri tem na naziranje, da so oni povsem drugi narod »ego Čehi. Ta taktika čehoslovaške komunistične stranke napram Moskvi je opozorila komunistično internacionalo, da posveti stvaraejšo pažnjo narodnostnim vprašanjem ne samo v Čehoslovaski, temveč tudi rv Jugoslaviji in Italiji. Med Prago in Moskvo se je razvila polemika o narodnostnih smernicah komunistične politike v Čehoslovaski, ki je že prešla dve fazi: najprej so moskovski komunisti gladko odbili in obsodili Šmeralovo stališče, toda kasneje je postala moskovska kritika napram čehoslovaškim komunistom jako umerjena. V tem smishi je značilen članek člana moskov skega izvršilnega odbora . komunistične internacijama!e in referenta za če-hoslovaško vprašanje D. Manuilskega, ki piše v čehoslovaških komunističnih listih o sedanjih aktualnih problemih čehoslovaške države. Mamiilski zavrača pri tolmačenju narodnostnih tez moskovski sklep glede Čehoslovaške. Odkrito priznava, da določbe V. i»ternacijonaInega kongresa o narodnostnih vprašanjih morajo" trčzno upoštevati zgodovinski razvoj Čehov in njihov večstoletni boj za narodno osvoboje nje izpod jarma nemškega imperijalizma. Vsi čehoslovaski politični krogi so računali s tem, da se vprašanje narodnostnih tez komunistične internacijonale razčisti na kongresu čehoslovaške komunistične stranke. Prevladuje splošno mišljenje, da bo kongres odbil moskovske zahteve že radi tega, da se ohrani enotnost stranke. Medtem pa je čehoslovaška komunistična stranka pospešila rešitev tega vprašanja ter se moskovske določbe polagoma odrivajo iz okvirja čehoslovaške komunistične politike. Temu porazu Moskve s« ne smemo nikakor čuditi, če pomislimo, da so čehoslovaški komunisti najpref Čehi, ki so se borili in žrtvovali za časa svetovne vojne na vseh frontah za svobodo svojega naroda in samostojno čehoslo-vaško državo, in šele potem komunisti —• pristaši komunistične internacijonale. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU (Via Raifiaeria št. 7) ima v zalogi: Semena: Špinačo «Viktoria» in «Viroilai» po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme sala-tine, salate, radića, čebulček za sajenje, so-, latno peso itd. Detelje: inkarnatno, domačo in incerno. Trave: laško Ijulko, francosko pahovko>, mačji rep in travniško btlnico. Umetna gnojila: 19% Tomaževo žlindro <»Columeta», 40—43"o kalijevo sol, rudninski superfosfat in kalijev cijanamid (apneni du-šik}. Kmetijsko orodje: pluge, novodošlu šape, okoličanske, istrske in kraške, trtne in drevesne škarje, štrpače, železne grablje, srpe itd. Amerikansko lepivo za sadno drevje: Trte Stichy. Krma za živino: pristne otrobe, debele iu drobne, ldajno apno itd. Ptičja krma: ogorščica (ravizon), luščeni oves in razne druge kmetijske potrebščine. Žveplene (arbestne) trakce, med itd. NAROČILA UMETNIH GNOJIL, SADNI! DREVESC IN TRT. Tržaška kmetijska družba v Trstu naznan a, da sprejema naročila za umetna gnojila, superfosfat. kalijevo sol amonijev sulfat in čilski soliter. Kmetijske zadruge, občine in skupine kmetovalcev, ki želijo naročiti vagonska naročila si prihranijo s skupnim naročilom mnogo truda in denarja ker pride skupno naročeno blago cenejše in do njihove najbližje železniške postaje. Istotako sprejema naročila za sadna dre vesca in okoreniniene cepljene trte ali bilfe za jesensko saditev. Sadna drevesca in trte bode dobili le oni, ki jih naročijo. Podrobne informacije glede cen in navodila o rabi umetnih gnojil izdaja Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Rafiineria št. 7. Trst-Reka Z aneksijo Reke se je polastila Italija vsega važnejšega pristaniškega sistema ne gornjem Jadranu in mora sedaj skrbeti za življenje vseh trgovskih mest, to je Benetk, Trsta in Reke. Posebno važno je postalo vprašanje, kako naj se uredijo odnošaji med Trstom in Reko. Ugotovljeno je, da je ro aneksiji trgovsko življenje na Reki skoro popolnoma izzumrlo. Da bomo lažje razumeli vzroke tega pojava, je potrebno, da se ozremo nekoliko v zgodovino obeL-mest in na njihove predvojne odnošaje. Ugotoviti moramo takoj, da obstoji konkurenca med Trstom in Reko, odkar obstojati ti dve pristanišči. V obeh mestih so se ustvarili važni elementi, ki omogočajo delovanje pristanišča, to1 je trgovina, obrežne naprave in industrija, katera je imela vse prednosti za uspešen razvoj. Ena glavnih prednosti je bil cenen prevoz surovin in ugodne zveze z zaledjem. Zemljepisni položaj obeh mest je ugoden in omogoča razmah trgovine v Trstu kakor tudi na Reki. Ravno tu tiči dejst\o ki mora odločilno vplivati na medsebojn« trgovske odnošaje. Zabeležiti moramo nadalje, da se Sredozemsko morje zelo globoko zajeda v kontinent ter dovoljuje pristaniščem ob severni obali Jadranskega morja, da se poslužujejo v veliki meri morskih zvez in tarif, ki so mnogo ugodnejše od železniških. V prekomorski trgovini ima Trst kakor Reka zelo srečen položaj, ker je mnogo bližji Egiptu in skozi Sueški kanal Aziji in Avstraliji kot so ostala mesta ob Sredozemskem morjn kakor Genova, Marseille itd. V tem pogledu imajo iste ugodnosti le Benetke, Z ozirom na trgovino je Trst naravne pristanišče za industrijske produkte, do-čim je Reka za zemeljske produkte. Trst ima zelo ugodne zveze z Avstrijo, Češko in Slovenijo. Reka dominira z železnico Ogulin, Zagreb, Beograd, celo dolino Save, Hrvatsko, Bosno, del Srbije, Banat in Bačko1. Je torej glavno pristanišče Jugoslavije. Tu ima izvor tisti dolgotrajni in trdovraten boj za pesest Reke med Italijo in Jugoslavijo. Kakor hitro si Jugoslavija dogradi, oziroma vsaj uredi kako drugo pristanišče, mora Reka popolnoma propasti. Italija ji ne more pomagati. Trsi pa PODLISTEK W. Coliina: BREZ IMENA 61 Roman. Najprej sta si preskrbela poročno dovoljenje, in Noel Vanslone je prisegel, da je nevesta dosegla zakonito starost. Nato je šel kapitan k prijatelju, ki se je razumel na postavo, da ga pouči o postavnih posledicah t>redstoječe poroke toliko glede moža kolikor rle žene. Končno se je že vnaprej potrudil, zabriše vse sledove za seboj, ko odpotuje l* Aldborough-a na dan poroke. Gospod Van-etone pa ni izvršil svoje naloge, ker ni bila nobena kandidatinja zadovoljna s plačo, rn ni se dal pregovoriti, da bi odpotovala brez so-Oarice. Naslednje g ajutra je kapitan srečno prestri-gel pismo gospe Lecount na Noela Vansioneja, orečital ga je z napeto pozornostjo ter ga skrbno shranil v svojo beležnico. Pismo je grozilo z resno nevarnostjo po povratku upraviteljice iz Zuriga in zato je bila njegova dolžnost, da izroči to svarilo Magdaleni v roke. Končno se je našlo skromno in ponižno dekle, ki je sprejelo službo; nato je Noel Van-stone zamudil toliko časa z nakupovanjem poročnih prstanov, da so se šele ob treh ponoči izstopili na postaji, ki je bOa na^>liže Aldborougha. Kapitan je bil ves čas nenavadno molčeč: vznemirjalo ga je, da je moral pusiiti Magdaleno v tako kritičnih trenotkih brez pravega nadzorstva. Kaj se je zgodilo med tem časom v Ald- bcrough-u? Gospa Wra|£ge je ubogala ukaz svojega kapitana od izbruha svojega moža, ne da bi vedela, v čem je pogrešila. Če bi ne bil Alagda-Ienin duh tako popoiuoma zaposlen s pred-stoječo poroko, tedaj bi bila iz brbljanja svoje tovarišice zvedela, da ji utegne obleka iz al-paka postati nevarna. Toda groza pred prihodnjim pondeljkom jo je povsem prevzela. Ko ie hotela gospa Wragge napeljati zopet na pogovor obisk upraviteljice, ji je Magdalena jezno prepovedala o tem govoriti. Kapitan je stavil svoji ženi samo določna vprašanja in zahteval določne odgovore, ker pa ni niffiar vedel o obleki, ni nič o tem zvedel. Tak« je ostal vir bodočih nepriHk neepažen. Popoldne sta šle obe na izprehod aa predlog gospe Wragge ter se posedle na osamljenem mestu ob obrežju. Dan je bil lep, na. morju je mrgolelo vse polno Čolnov s ko-pališčnimi goeti, in gospa Wragge je postala pri tej sliki zopet vesela. Kakor otrok je metala kamenčke v vodo ter se včasih skrivaj ozrla na svojo spremljevalko. Ta je sedela nepremično, s komolci na kolenih, a glavo je podpirala z roko ter nepremično zrla na morje z brezizraznimi očmi. Goepa Wragge je zadremala m ko se je v zdramila, je bil že večer, nebo in zemlja sta izpremenila svoje obličje, le Magdalena je sedela ravnotako kakor poprej. «Za božjo voljo, govorite!» je vzkliknila gospa Wragge. Magdalena se je zdrznila in jo začudeno pogledala. Večerni veter jo je premrazil in je rekla: «Pozno je pojdive domov, vi morate piti svoj čaj.» Molče sta se vračali. Ko sta sedeli doma pri čaju, je vprašala gospa Wračge: «Ne bodite hudi da vas wraiso: AM vas kaj trfi?» «Da,» je rekla Magdalena. »Toda ne skrbite zame, moje žalosti bo kmalu konec.» Potrpežljivo je čakala, da je gospa Wragge psjiifioala, nato je Sla v svojo sobo. «Pondeljekf» je rekla, ko se je vsedla k svoji toaletni mizi. «Do pondeljka se more še marsikaj zgoditi. => Uredila je ščetke in glavnike, stekleničice in pušice na svoji toaletni mizi, pa jih zopet razmetala, da jih drugače porazmesti, končno pa je zmetala vse skupaj na en kup. Nekaj časa je mirovala z rokami, nato je potegnila ven miznico in jo porinila zopet notri. V enem predalu je ležala molitvena knjižica, ki je bila še iz Combe-Raven. Po dolgem obotavljanju jo je vzela v roke ter odprla jsoglavje o ženi-tvi, nato pa io zaprla, ne da bi kaj prebrala. Zaprla je predal ter stopila k oknu. «Strašno morjef» je rekla in se z grozo obrnila proč. «Samotno, žalostno, strašno morje!» Še enkrat je vzela molitvenik ven, ga napol odprla ter ga zopet odložila. Ko je takrat zaklenila predal, je potegnila ven ključ ter ga zagnala skozi odprto okno daleč v vrt. Izginil je v gredici, ki je bila na gosto poraščena s cvetlicami, bil je izgubljen in to jo je nekoliko umirilo. «V petek se utegne še kaj zgoditi, v soboto, v nedeljo — Se trije dnevi!» Zaprla je žaluzine ter spustila zavese. G Lava jt je bila težka, oči so jo pekle, — sklenila je, da ta čas prespi Tišina okoli nje in njena utrujenost sta fo zazibala v spanec; toda ta spanec je bil nemiren, dokler se ji niso pri- kradle na ustne posamezne besede in se je nasmehnila: prispela je v srečno deželo sanj. "Ali me ljubiš, Frank?» je šepetala. «Ti 51 moje vse, reci še enkrat, še enkrat!* Ob solnčnem zahodu se je prebudila in sobna tema jo je ustrašila. Stekla je k okru, potegnila gori žaluzije ter se nasloniia »kozi j okno, da bi prepodila izdajalske sarttske I slike. j Šla je doli, ker sije želela razgovora, pa naj bo še tako brezpomemben. Sprejemnica je bila prazna, gospa Wragge je sedela bržkone pri delu, ali pa je bila preveč trudna za razgovor, Magdalena si je nadela klobuk in šla ven. Morje, ki jo je še pred nekaj urami tako strašilo, jo je sedaj prijazno pogledalo. Kako k.a-sno je ležalo pred njo v svojem večernem plavilu. kako veselo so poskakovali neštevi rti valčki k nebeški luči! Ostala je, dokler so izšle zvezde, noč jo )e pomirila, začela je mirno promatrati svoj položaj. Kolebajoče upanje, da ji pride na pomoč kakšen slučaj, je izginilo, imela je samo eno izbiro: poroko ali opustitev načrta. Za to pa je bilo že prepozno, ker ona ni imela več v oblasti svojega načrta, ampak je postala njegova sužnja. Nobeno čuvstvo ni bilo tako močno, da bi jo osvobodilo tega suženjstva, niti stud pred to poroko ne. Okoli devete ure se je vrnila domov. se bo veselil te smrti, od katere ima ecK- nole korist. Trst pa je izvažal večinoma iz nemških dežel, ki imajo zelo razvito industrijo, in iz Češke. Prevelika bližina obeh pristanišč, vsled katere niso bile mogoče znatne razlike v železniških in morskih tarifah, je morala ustvariti sporna ozemlja. Isto se bo v pri-hodnjosti dogodilo med Trstom in Benetkami. Če pa bi se že tedaj ustvarili enotni življenjski pogoji in storili enotni ukrepi, ki b: privlačevali trgovino iz zaledja v eno in drugo pristanišče, bi se ta sporna ozemlja zelo zmanjšala. Posamezne dežele bi si tedaj same izbirale ugodnejšo pot. Ker pa je obstojala vedno razlika v postopanju za Trst in tistim za Reko, kateri se je vedno otežkočalo delo, je Reka mnoge zaostala za Trstom. Ta razlika v postopanju je izvirala iz dejstva, da sta bila Dunaj in Budimpešta popolnoma sa-mostojni. J-)unaj je smatral samo Trst za j avstrijsko pristanišče, Budimpešta pa Reko. ugrabljeno Hrvatski. Reka je bita v svojem začetnem razvoju 3 koro popolnoma odrezana od zaledja, čeprav je dobila kasneje železniško zvezo z istim. To pa na umeten način. Železniške tarife so bile vedno v prilog Trsta. Administratorji južne železnice so narekovali za Reko tarifo, vsled katere se ni mogla trgovina obrniti proti temu mestu. Sele pozneje, ko je prešla Reka popolnoma ped upravo Ogrske, se je začela trgovina uspešno razvijati. Od dobe dualizma dalje je Ogrska ogromno žrtvovala za razvoj Reke, vedno pa z namenom, da postane Reka polagoma popolnoma ogrsko pristanišče. Deloma se je Budimpešti tudi posrečilo. Igral pa je tu glavno vlo£o boj med Dunajem in Budimpešto ter delovanje poslednje za popolno osamosvojitev lastne dežele. Reka se je rapidno razvijala. Imela je velike olajšave pri železniških tarifih, njena industrija je dobivala znatno državno podporo. Ravno je Budimpešta izdala milijone podpore paroplovnim družbam na Reki Seveda ni Avstrija v tem času spala. Skrbela je s podvojeno vnemo za Trst in gledala, da uniči trgovino na Reki. Avstrijska monarhija je bila sicer enotna država — a med Avstrijo in Ogrsko je divjal najhujši gospodarski boj. Boj med Avstrijo 111 Ogrsko je bil vedno oster in napet. Izrabljali so se celo zdravstveni predpisi za pomorske potnike. Tu niso igrali vloge higijenični predpisi, temveč v prvi vrsti dajanje prednosti enemu pristanišču pred drugim. Na Jadranu sta bila tuja naroda — nemški in madžarski —, ki sta si bila tekmovala. Ker je igral ravno ta boj glavno vlogo v razvoju Trsta in Reke, si ga hočemo natančnejše ogledati v enem izmed prihodnjih člankov. «Narodni gospodar». Fotografiranje diujift živali Elwm R. Sanborn, fotograf newyorškega ^oologfčnega društva, je doživel marsikaj razburljivega. ko je poskušal fotografirati divje živali. On pripoveduje: V splošnem prenesejo divje živali v vjetni-stvu vse, če so mu le navajene. Toda vsaka nova stvar iih razburja in draži. Kadar se jih poskuša fotografirati, jim je ta namen povsem neumijiv in vsled tega naleti fotograf pogo-stoira na nepričakovane ovire in neprijetnosti. * Nekoč sem v zoologičnem parku poskušal fotografirati lamo. Te živali so imele posebne ograjene pašnike in če sem se jim hotel približati, sem moral skozi plot. Z mano je bil tudi čuvaj. Za sliko določena lama je bila krotka žival in najina navzočnost ji je bila deveta b:iga. Ko sem vzel sliko, sem se obrni! in začel zapirati aparat. Nenadoma me je cbšla slutnja, da ni vse tako kakor bi morslo biti. In ni bilo! Ko sem se ozrl nazaj, sem opazil, da drvi latoa ;"»roii meni s hitrostjo ekspresnega vlaka. Baš dovolj časa sem imel, da sem se obrnil in nas:^vu predse ti inožnik z aparatom" nas?ed - > '1 h:pu ;e bil slednji že razbit na tisoč kosov in z obraza sem si brisal drooce slekla. »_uvaj je takoj posegel vmes in lama, zadovoljna s svojim junaškim činom, je poslušno odkorakala stran. Tako nas je prvič prevarala. Očividno me je ves čas gledala in čakala pravega trenutka. Ko sem zapirat aparat, so njeni živci in jeza eksplodirali istočasno. Spreten čuvaj rr.e je nekoč rešil neprijetnega stika 7, bivolinjo. Bila je to mlada krava, ki je imela pri sebi telička. Iz tega razloga je bila jako nevljudna. Z aparatom sein stopil v ogrado k njej, da jo slikam kolikor mogoče od blizu. Za trenutek je stala mirno, potem je pa nenadoma začela hodili v krogu, kakor delajo navadno bivoli, ko nameravajo kaj slabega. Čuvaj je spoznal, kaj se pripravlja in je z brezbrižnim glasom rekel: < Ne ganite se, drugače vas bo!» Toda navzlic temu, da sva bila popolnoma pri jniru. se je bivolinja s polno naglico zapodila k nama. Čuvaj je imel v roki kos palice in s to jo je kakor s sulico udaril med rogove in hitro stopil na stran. Ker ni videla žival pred seboj več svojega namišljenega sovražnika, ;e poslala prepričana, da je sijajno zmagala. Zadovoljna s tem, je ponosno odkorakala proti drugemu koncu ograde in nama dala priliko, da srečno odneseva cele kosti. Kopitaste in rogate živali so pogostoma zelo napete. Ničemur, kar jih obdaja, ne zaupajo tn zato so včasih tako srdite. Kadar niso pla-Ine. so zlobne, če so pa plašne, drvijo slepo okoli in se mnogokrat poškodujejo. Poglejte žival od blizu, ko se pase, in opazili boste, da se ji oči pritajeno svetlikajo. To kaže, da so vsak hip pripravljene zdirjati. Tudi pri domačem konju ali kravi bomo opazili tako svetlikale v očeh. Tak svit v očeh pripoveduje povest. Te živali sc znajo boriti in dobro boriti. V svojem naravnem stanju v svobodi imajo strahovite sovražnike i* če se hočejo obvarovati, morajo biti vsak čas pripravljene na beg ali bo*. Človek jim je pa novo bitje; niso povsem gotove, ali naj bežijo pred njim ali naj se mu postavijo po robu. In tako se včasih pripeti eno, včasih drugo. Nekega dne sem poskušal fotografirati samca antilope, toda žival je kazala tako zaspanost, ki antilopi nikoli ne pristopa. Čuvaj, ki ni maral, da bi njegovega varovanca slikal v taki klavrni pozi, je počit z bičem po zraku. No, od tu dalje se nisva mogla več zgražati nad antilopovo zaspanostjo. Svoje oatre navpične rogove je obrnil proti nama In naju napadel z vso srditostjo. Jaz sem planil za bližnje drevo, čuvaj je pa zdirjal proti ogradi. Baš tedaj, ko je dosegel vrh ograje, ga je antilop dohitel in bliskovito sunil z rožički od spodaj navzgor in v naslednjem hipu je imel čuvaj dve interesantni odprtini na zadnji strani hlač. Medtem sem se tudi jaz zmuznil na varno. Nekoč sem fotografiral starega jelena, ki je bil tak srditež, da so mu morali odžagati rogovje, da bi ne poškodoval drugih samcev. Tudi on — kakor lama — je bil miren v začetku, ko sem pa zapiral aparat, me je napadel. S svojo topo glavo me je treščil v želodec, da sem zletel mnogo korakov po zraku. To ga je povsem zadovoljilo, mene je pa celo več nego zadovoljilo! Nekoč mi je bilo naročeno, da naj iz največje bližine fotografiram oko kače. Klopotača, kadar je zvita v klopčiču, navadno nekaj trenutkov miruje. Izbral sem si torej klopotačo za svoj namen. Vzeta je bila iz svoje celice in položena na majhno zelo polirano mizico, oddaljeno manj nego ped od aparata. Zakrit s črnim ogrinjalom sem gledal na prosojni šipi tik pred seboj bojevito dvignjeno glavo, ostre lesketajoče oči in švigajoči vili-časti jezik. Nenadoma je kačina slika zginila s šipe. Zagotavljam vas, da skoro istočasno tudi mene ni bilo več pri aparatu. Takrat, ko sem poskušal centrirati leče aparata, je klopotača hlastnila po moji roki, na gladki mizi ji je pa izpodrsnilo, da je padla na tla. Potem sem drugače postopal. Najprej cem centriral aparat, vložil ploščo in uravnal mehanizem zaklopke in potem sem šele položil klopotačo na mizo. Ko je imela glavo v zaželjeni legi, sem sprožil zaklopko in stvar je bila končana. 'Ljudje mislijo, da so zveri mačjega plemena nevarnejše od drugih. Njihova vitkost, krasota in nenavadna moč je, ki vzbuja občudovanje in rešpekt. Toda vse moje izkušnje z njimi so omadeževane samo z enim napadom. Njihove kletke so majhne in lahko se jih fotografira skozi mrežo od zunaj. Znabiti bo to pojasnilo, zakaj sem imel s tako divjo mačko samo en neprijeten sestanek. Naj bo kar hoče, dejstvo je, da me je cd vseh mesojednih živali samo leopard nekoč okusil. Bil sem v kletki pri njem. V krasni legi je ležal vrhu pečine. Fotografiral sem ga in leopard se ni ganil. Ko sem videl, da je vse dobro izteklo, sem zaprl aparat in se obrnil. Tako hitro, da nisem utegnil niti obrniti glave, je leopard planil k meni na tla in me pograbil za nogo. Stisnil je dokaj prekrepko zame, žvečal pa vsekakor ni. «Ne zganite se!» je zaklical čuvaj in ta nasvet je bil povsem nepotreben, ker od samega strahu niti nisem mogel, da se ganem. Kamele se dajo z lahkoto fotografirati, toda za fotografa so po svojem obnašanju in zadržanju neprijeten predmet. Tako se držijo, kakor tisti ljudje, ki nočejo govoriti z nikomer in ne marajo, da bi jih kdo ogovoril. Bobre se le redko zasači dovolj blizu za slikanje. Od daleč se jih vidi, če se jim pa hoče človek približati, smuknejo takoj v svoje podzemske rove. Odbor, ki ima v oskrbi newyorški zoolo-kični park, je ob neki priliki priredil orangutanom in šimoanzom pojedino po človeškem načinu. Dolga miza v veliki dvorani, krožniki, vilice, žlice, noži in vse potrebno je bilo prirejeno nenavadnim gostom. Ta velikanski «so-cijalni dogodek« sem želel fotografirati. Pripravil sem aparat in ob primernem trenutku prižgal magnezijeve patrone. Hipen solnčno-svetli blisk, spremljan s precejšnjim pokom, je neusmiljeno prestrašil «goste». Nastala ie nepopisna zmešnjava. Nekateri šimpanzi so splezali na najvišja mogoča mesta, drugi so se poskrili pod mizo ali kamorkoli je bilo. Poskušali smo potem z najprijaznejšimi in najslajšimi besedami privabiti in pomiriti prestrašene opice, da bi nadaljevale s pojedino, a bilo je vse zaman. Čutile so, da smo na^ pravili nekaj grdega z njimi in niso nam ve* zaupale. Kakor ostrašeni otroci so bUe. Ne-zaupno' so nas gledale, a če smo količkaj zge-nili, so se takoj stisnile v kepo in si z rokami zakrile oči.» KRONE, goMćnasfe, Ufeto, srebro, brfljante, platin in »botjg kupuje m plačuje po naj- j višjih cenah znana zlatarna Trtpuiti, Via Vincenzo Beltini tt. 13. 1429 DOBRO, MARLJIVO IN POŠTENO SLUŽKINJO, veščo vseh hiftniH del, iiče ugledna družina v Trstu. Plača po dogovoru. Natančnejša pojasnita daje upravništvo. 1426 DEKLO in hlapca ttčem za kmetijska dela in pri živini. Scorcola S. Pietro, št. 272 1427 GOSPODIČNA zmožna slovenščine, italijanščine in nemščine, išče primemo uradniško mesto v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe pod «Marljiva» na upravništvo. 1419 GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/II. 7 MLEKARNA Božič, via Boccaccfe «t. 4, išče tedensko od 30—40 čajnega masla. 1428 KRASNO POSESTVO, 36 oralov, arondirano, IX ure od Maribora, v Slovenskih goricah, na glavni cesti, obstoječe iz hiš za gospodarja, oskrbnika in vini čar j a, hlevov ter fundus instruktus, se proda prostoročno. Pismene ponudbe na A. Reisman, Maribor, Vojaš-niška c. 6. 1420 POZOR! Kupujem cunj« od 0.80—1 L kg, vrv, arhivni papir, železo in kovine. Skladišče via Rigutti 3, Sklavnik. 1410 PRIDNA služkinja, vajena vseh domačih del, išče mesto pri mirni družini v Gorici ali pa okolici. Gre tudi na deželo. Naslov: Eržen, Idrija — poitnoleŽeČe. _i42'1 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 1394 ŠOLA BERLITZ TRST — via Torre b lanca 21 j, T Vsem sorodnikom, prijateljem in zaantem naznanjamo tožuo ve3t, da je oaž dragi >oč», brat, tast, stari oče JURIJ VEKJET posestnik T 75. letu svoje starosti, včeraj ob *. uri zjutraj, po dol«?i in mučni bolezni, previden 8 sv. zakramenti, v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes. t. 1*1., ob 16. uri, iz hiše žalosti pri Sv. M. Magd. spodnji S t. 620 na pokopališče v Skedenj kjer bodo zemaki ostanki položeni v družinsko grobnico. TRST, 6 novembra 195? l. An'onlja Godina, hči Benedikt Godina, zet. Melita, Nadina, Vera, Danilo, MIlan, Svetozar, vnuki in družine Cerkveni?, Mlklavoc, Vekjet. Pogr. podj. Nuova Impresa Carso V. E. III 47. m ZAHVALA Podpisani izrekamo tem potom svojo uajiskrenejšo zalivalo za obilno udeležbo pri pogrebu Msgr. Frančiška Kosec Še posebno se prisrčno zahvaljujemo preuzvišenemu g. škofu, da je opravil pri sv. Justu pogrebre obrede, preč gg. kunonikom in v?em čč. g^. duhovnikom, g g- učiteljem in zlasti pa g. Valentiču, ki je spremljal katinarsko šolsLo mladino, flov. Maiijini druZbi, pevskemu zboru iz L^onjera, zastopnikom naših društev in konečno vsem Jru-gim udeležnikom ">l:t'' Dobrotljivi Bog naj vsem obilno poplača ! TRiT a lan ŽALUJOČI OSTALI. 5.-10. novembra Prtčetek novih ztaitkffl tečajev Zasebne in skupne lekcije Diplomirani profesorji dotične narodnosti VSI JEZIKI % Zlato, srebro, krone, * % platin, zobovle 12 J # kupuje _ % 1 Zlatarno ALBERT POUHf # Trst, Via Ha mini 4® g ! ! Posestniki pozor na domačina !! Inž. BOGOMIR SFILIGOJ In zapris. Izvedenec, auSorlz. clv« geomeSer BOM. bivii inS. ssosnster pri katastru v Sorlt! Gorica, Piazsa Witf@raa-??avRils ša. S JIK^ISSB^U! Pgiuseppe m BI -TRS Via S. Caferina 7, vogal Via Mssnisil naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko izbere tu- in inszemskeso Maja za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah. Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. POH3ST¥0 mawis3So po znižanih cenah. Ogidjl« si veiika skladišča Jeklene DAROVI Pri pogrebu Milke Vatovčeve iz Sežane se je zbralo v počastitev pokojne 30 L. (trideset lir) za Dijaško Matico. V počeščenje spomina pok. prelata Kosca se je nabralo med lonjerskimi pevci in ne-pevci 25 Lir 20 stot. in sicer polovica za tukajšnjo podružnico Šolskega društva in polovico za vojne sirote. — Denar hrani blagajni- V počastitev spomina nepozabne g. Karle Fonikvarjcve darujeta družini Katera Lit 25.— ^Ženskemu dobrodelnemu Udruženju« v lrstu. (denar hrani Šol. društ.) N N daruje Lit 50-— za «Solsko društvo«. Tisti od masla daruje L 5.— ^šolskemu društvu«. Srčna hvala!__ poročila • • • • 003 .0.0320 . <5* 40 .33 33 . 12.50 ogrsfce krone avstrijske krone . češkoslovaške krone . dinarji ...... leji . ....... marke ............. *"o«&fv doiarjl...............„fj^ francoski franki..........V?** švi ar s ki franki......... angleški funti papirnati......H>4.4o Benečijske (vojnoškodninske) obveznice • . TcM« Cosulich «•••••«•• Dalmatla Gerolimich •«••••••••••*•* Libera Triestlna ••»•••••*•••• Lloyd .................. l.ussino ................. Martinolich Oceania Tripcovich Ampelea Cement Dalniatia Cement Spalato • ••••• •••••••• 0*03 0 0330 68.8* 33.60 13.- 23!-J 20.-25 444.— l'H-6 > 82.80 vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 17 r—■■ ■■»——!■ ■■!■■ i : Milana tisi Blil tu v! ! LJUBLJANSKI :::! i::: POSOJILNICI i ■ S r. z. z o. z. ki posluje v novo preurejenih prostorih M trg 6 o LJubljani Mestni trg 6 I Vloge na hranilne knjižice in tekoči I račun obrestuje £ j najugodneje as/i j 1 ter jih izpSatllje tafcof brez od- 8 5 povedi. — Večje vloge z odpovednim ■ 3 rokom Obmstlii• po dogovoru. Z mm: ■■^^MMHMII ■■■■IME . ST! d. z o. i. TRST, Via fiePDD 17 — Via Pouliuna 1 (Piazza Stazione) Embalaža in pošiljatve izven Trsta. Zaloge v prosti luki iranco brez carine. PODPL^fS mtm\m rnniimca rei/islrovnra zadruga z omejenim poro5tvo-n uraduje v svoji fastni hiši ulica Torrebianca šiev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m za stranke od 9 do 13 Ob nedeljah in praznikih je urad zaf>r Št. telef. 25-S7. 8 . 40« • 2ttt . 117f» • 6B\ . 3500 . # 23*2 . Ud s 566 . 585 . 482 . 473 Mali oglasi SREDNJEŠOLEC, primoran opustiti šolanje radi smrti v družini, želi stopiti kot učensc v kako večjo trgovino. Ponudbe pod »Učenec* na upravniitvo. 1425 30 A. Ž PANJEV, novih, na 20 satov, z mladimi maticami, se proda radi selitve po ugodni ceni. Adamič, Ivanjigrad, p. Komen. 1414 iz pristnega kaučuka. „PALMA" Trst, Via Corcnso 9. I ■■! ALOJZIJ POVH Piazza fiaSaha£u.rTaH9 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupnje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega jt, da se prepriča o cenah. mu nmmmmmmmmn nmm S prvim marcem 1925 bo oddajala „Podnanoška mlekarska in sirarska zadruga" v Hraševju pri Postojni približno 12 do 15 hI mleka najboljšemu ponudniku. Interesiram naj naslovijo svoje ponudbe vodstvu mlekarne, najkasneje do 15. novembra. llttBlitVL Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZi Via Rettori it. 1 — Via Malcanton it. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veltki izberi. 662 III H TISKARNA .EDINOST' v TRSTU \ izvršuje vsa tiskarska dela_^aimoderne[em stUu kakor | j tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernajhni stroji. \ | Črkami, Lynotype. stereotypljo ter rotacijskIm sb-ojsov • • Vsa narofcUa sa Izvršujejo toćno in po zmernih cenah. | •---------------------- Ulica S. Francesco df Assisi 20