XV. VOJN UNlTto •tATtt KUPUJTE E BONDE! ^ Najslarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni J[^xxvm.__LExo xxvm. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FC^ICTORY Slovene Daily BUY in Ohio ★ ijfilf'WAR Best Advertising Medium flOiLHM CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 22, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 195 Okupacija Japonske se bo začela v nedeljo ff J in' :i' \i 0 r i ■M > L odredila razdelitev ^^l^posestev v Jugoslaviji Agrarna reforma se izvedb po Načelu, da naj zemlja pripada ki jo obdelujejo Ha — Ko je jugoslovanska narodna skupšči- stafogt postavo, ki določa splošne volitve in znižala bril iz 21 na 18 let, je ustavodajni odbor odo UNRRA preskrbela j Jugoslaviji 100 ameriških truckov ske °^redbo ^olitv, za izvršitev agrarne reforme in za demokrat- ® v narodno zastopstvo, kar bo dalo Jugoslaviji I^VseiYi v, p nov ustavni temelj. minister Vaša Cu-; ^ zgodov- profesor beograjskem Pacijg 2^^ je bil za časa oku-s,^ij ^Mesecev v zaporu, je kako bodo velika po-^ ^^'^eljena po načelu, da živeti oni, ki jo sestva i: Po e ,4 ^93l J statistiki iz leta K ^^'000 malih kmetij ^tnijg. 500,000 hektarov veleposestnikov pa z '^0.000 hektarov, '''^'lelke ^ rodovitnost in kra' ^ pridelujejo v ka-^ 20 ° imele kmetije hektarov v dolinah, Ost- določila največje po gorskih i t'^elu-j, .°®®®^"ikom, ki sami ne S , 2®nilje, temveč samo Ha ^3-jemnino in dobi-gl' Vzgi delavcev, bo zem- in r|^ m plačila. 1 velika cerkvena *** posedLva, ka-Wv^f®®stva bank in dru-ysajg'dbh PxljeUj. Kdor A >nu ijQ narodna skupšči- pa več, vzeto zemljo pla- i rt j* uf kmete, vojake in jim bili porušeni jih je sovražnik rob* . new/^Jmske ' ^ ^Plei, vlade pa bodo k»v, bodo iz njih na-ijske šole, v kate- 2a zemlje pridr- ^ j kmetje učiti % i g, "^jevaie zemlje, in d) ■ dn ^ semena in dru- d« i; ■ b bodo v, Poljedelske stroje, ' li ®°j®vale kmetom. A. postaja je ' Po %,]G bUa izdana od-"" so vsi rudar- ski viri razglašeni za edino lastnino demokratske Jugoslavije. Poročilo dodaja, da bodo razveljavljene vse rudarske lastninske pravice. ZAPLENJENA POSESTVA V JUGOSLAVIJI BELGRAD, 14. avgusta (O N.A.) — Tukajšnji krogi cenijo, da je pridobila jugoslovanska vlada v teku zaplemb imetja nemške manjšine v Jugoslaviji skoro 400 milijonov dolarjev. Še za časa stare habsburške monarhije se je priklatilo v Jugoslavijo mnogo veleposestni kov, ki so pozneje postali hrbte niča nemške pete kolone v Jugoslaviji. V zadnjih dneh vojne so po večini zbežali z nemškimi četami,, tako da je njihovo imetje zapadlo jugoslovanski državi. Cenijo, da gre za preko 900, 000 akrov zemlje primerne za obdelovanje, preko 40,000 poslopij, 124 večjih mlinov in drugih posestev. Takozvani "Kul-turbund" in brigade ognjegas-cev, katere je organizirala nemška manjšina v Jugoslaviji, so bile nacistom poslušne in dobrodošlo orodje. V času okupacije je osnovala nemška manjšina torej ljudje, ki so bili jugoslovanski državljani — več divizij ki so se prav posebno odlikovale pri zatiranju prebivalstva. BELGRAD, 18. avgusta. — Danes je UNRRA izročila Jugo-aviji prvih sto tovornih avtomobilov s pripregami (trailer-ji), katere se je kupilo od ame-iške armade v Italiji. Izročitev se je izvršila na demarkacijski iniji blizu Trsta. Nadaljnih 250 tovornih avtomobilov bo Jugoslavija dobila tekom tekočega tedna. UNRRA je tudi kupila 2,813 mul od gorskih divizij ameriške armade v severni Italiji, katere so bile poslane v Pasternak, kjer bodo izročene Jugoslaviji za razdelitev v opustošenih pokrajinah. UNRRA je tudi začela z gradnjo naprave za sušenje sadja in sočivja v Kijevu, 15 milj južno od Belgrada, medtem ko je jugoslovanska misija od UNRRA bila poslana, da prevzame veli-to zalogo sladkorja, katerega je Češkoslovaška darovala Jugoslaviji. m VILE ROJENICE Pri družini Sgt. in Mrs. Frank Kotula, 16021 Holmes Ave., so se oglasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerko, prvoro-jenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Erna Krasovetz, in dete se nahajata v Glenville bolnišnici, a mladi oče se nahaja Franciji. Čestitamo! 6^' 20 'ruman preklical odredbo Ti •'osebne plače 2a delo ob praznikih , b«bn'>ku« 3. se poroča, da Truman včeraj ivni ukaz 9240, -oiYi j^ bUa delav , za kontro-PfviwjtVBkih mezdi. kat ff T) '*** J* P S deli .°°»Gvelt, je do- ki so na delu morejo plače za delo ob erega je podpi- .5;! ti ^st h ^ezH ^^htevala, da se "^f,i # . plačuje samo za te .^''aznikov v letu. ^®deljah, ako nista ®®®ti ali sedmi ,w '"lajo z aeio- ' ki določajo iniajo z delo- ezao sobotno in ne- deljsko delo, ne glede na število delovnih dni v tednu, lahko zah tevajo, da se ta določba v kon traktu sedaj upošteva. Delavci v stavbinskih strokah v Clevelandu so včeraj sklicali sejo, na kateri se bo ukrepalo ali naj pritisnejo, da se jim plača dvojna mezda za vse delo o sobotah in nedeljah. Vsi kontrakti v stavbni indu stri ji določajo dvojno mezdo za ves čas preko 40 ur na teden ampak tekom vojne so prejema za nadurno delo samo čas in po Ako bi unije sedaj zahtevale dvojno mezdo za sobotno in ne deljsko delo, bi to najbrže pome nil.o, da bi kontraktorji imeli de lavce zaposlene samo po 40 ur na teden. 320 AKROV STROJEV V DETROITU. KI SO POSTALI NERABNI DETROIT, 21. avg. — V okolici Detroita je 10 velikih zemljiških parcel, kamor se vozi stroje iz avtomobilskih tovarn, katere so med vojno producirale tanke, letala in druge stvari, ki so jih potrebovale oborožene sile!. Kako ogromna je naloga, da se tovarne v Detrpl-tu uredi tako, da bodo zopet sposobne vršiti civilno produkcijo, postane očitno, ako se opazuje prevoz ogromne množine strojev^ ki so vsled miru postali nerabni, iz tovarn na določena zemljišča. Preračunalo se je, da kadar bodo vse tovarne izpraznjene nerabnih strojev, bodo stroji zavzeli ves prostor na 320 akrih zemlje, in da bo vzelo najmanj 90 dni predno se bo to delo izvršilo. Komunisti apelirajo na Ciang Kajšeka, da odvrne civilno vojno Naši fantje-vojaki Gen. De Gaulle na poti v Ameriko Na 30-dnevnein dopustu iz England General Hospital v Atlantic City, N. J., se nahaja Pfc. William J. Grzinčič, sin Mr. in Mrs. John in Josephine Gržinčič, 6310 Glass Ave. Dodeljen je bil 96. diviziji, svojo nogo je izgubil v bitki na Okinawi. V armado je bil vpoklican v februarju 1944, preko morja pa je bil poslan v juliju 1944. Po dopustu se bo zo-)et vrnil v bolnišnico. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu staršev, # # # John E. Zalokar, S 1/c MAM, se je nahajal na kratkem dopustu pri svoji ženi Florence, rojeni Legat, sinčku in hčerki, ki je bila rojena 24. julija, ter jo je sedaj prvič videl. Nocoj odide nazaj na službeno mesto v San Francisco, Calif. Mrs. Zalokar živi na 6922 Hecker Ave. ★ * Louis Urbas, sin Mr. in Mrs. Louis Urbas, 1143 E. 60 St., se je po štiri in pol letnem bivanju v armadi, srečno vrnil domov. Udeležil se je bojev v Siciliji, Italiji, Franciji, Belgiji, Holan-diji in v Nemčiji. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. # # # Myron Jesenko, sin poznane družine Mr. in Mrs. Jack Jesenko, 3567 W. 61 St., je 6. julija odšel k vojakom. Prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: Pvt. Myron Jesen k o A S N 45001916, Co. D, 54th Inf. Tng. Bn., Camp Wolters, Texas. PARIZ, 21. avgusta—Francoska vlada je danes naznanila, da je veliko letalo, s katerim potuje general De Gaulle, načelnik francoske provizorične vlade v Zedinjene države, dospelo na Azorske otoke. Poročilo pravi, da utegne letalo dospeti v Zedinjene države pred četrto uro jutri popoldne. De Gaulle, katerega spremljata zunanji minister Bidault in general Alphone Juin, se bo posvetoval s predsednikom Tru-manom in obiskal tudi New York in Chicago. eUNKING, 20. avgusta—Kitajski komunistični poveljnik general ČuTe, je včeraj povedal generalisimu Ciang Kajšeku, da mora takoj nastopiti, da odvrne resno grožnjo civilne vojne med komunisti v veliki provinci Je-nan, in vladnipii silami na Kitajskem. Poveljnik kitajske komunistične armade je izjavil, da je 260 milijonov kitajskih komunistov nezadovoljnih z nacionalističnim režimom, kateremu stoji na čelu Ciang Kajšek, in da se zbira armada 30,000 komunističnih ^erilcev v luki Vuhu ob reki Jangtse, ki se pripravlja za pohod proti 60 milj oddaljenemu Nankingu, kjer se ima nahajati sedež nove Ciangove vlade. Komunistični general je naslovil na Cianga šest zahtev, med drugim, da se v vlado sprejme komunistične zastopnike in izjavil, da bo komunistična armada vztrajala na tem, da se ji da popolno zastopstvo pri predaji japonskih sil na Kitajskem. MacArthur se bo izkrcal v torek; japonska vlada svari narod proti nemirom IV^NILA, 21. avgusta — Japonska vlada je danes naznanila, da se bo zavezniška okupacija Japonske začela v nedeljo, obenem pa je na ljudstvo naslovila apel, da naj ostane mirno in ostane pri svojih poslih, kakor običajno. I • VLADA BO PLAČALA OBA 'PRAZNIKA ZMAGE' PROŠLEGA TEDNA WASHINGTON. —• Tukaj je bilo naznanjeno, da bo predsednik Truman odredil, da vlada povrne vojnim kontraktorjem vse mezde, ki se jih bo plačalo delavcem za "praznike zmage" prošlo sredo in četrtek. Vlada sicer ni legalno obvezana plačati teh mezd, ampak se smatra moralno obvezana to storiti, ker se je po pomoti dneva po japonski predaji iz Bele hiše proglasilo za postavna praznika, za katera bodo plačani vsi delavci širom dežele. Vesti z bojišč S l/C JOSEPH F. KLAUS Mr. in Mrs. Vincent Klaus, Arcade Ave., sta bila obveščena od mornariškega oddelka, da je bil njiju sin S 1/c Joseph T. Klaus med moštvom usodne kri-žarke Indianapolis, ki je bila torpedirana in potopljena. Na križarki se je nahajalo okrog 1,196 mož, izmed katerih je več kot 900 našlo smrt v valovih morja. Nesreča se je pripetila 30. julija in do 3. avgusta se je mornar Klaus nahajal v mrzlih valovih, dokler ni bil po hudem boju, da se vzdrži na površju ter ohrani življenje, po petih dneh rešen po drugi ladji. Opis strašnega boja med moštvom torpe-dirane križarke je slikal obup-nost, s katero so morali nesrečneži gledati smrti* v obraz. Mornar Klaus je bil to pot že tretjič v smrtni nevarnosti tekom dveh let, ter je upati, da je to bila njegova zadnja taka borba. Sedaj se nahaja v mornariški bolnišnici v Palau. To naznanilo je bilo objavlje-* no v prejšnji radijski oddaji Domei časniške agencije, v kateri je bilo objavljeno naznanilo informacijskega ministrstva, da bodo prve okupacijske čete se-stojale iz padalne pehote, ki bo pristala v zrakoplovskem polju 20 milj južnozapadno od Tokija. Vojaštvo umaknjeno iz okupacijskega okrožja Informacijsko ministrstvo je sporočilo, da bodo v torek dospele nadaljne okupacijske sile, ki se bodo izkrcale z ladij v okrožju Jokosuka, kjer se v ustju tokijskega zaliva nahaja velika japonska mornarična baza. Japonsko ministrstvo je izjavilo, da bodo japonske armadne in mornariške edinice takoj pre- meščene iz okrožja, kjer se bodo izkrcale okupacijske čete, da se prepreči morebitne izbruhe nasilja, in da bo tam nastavljene dovolj policije, ki bo skrbela za red in mir. i MacArthur sprejme kapitulacijo na krovu ladje MANILA, 22. avgusta. — Tokijski radio je danes poročal, da se bo gen. Douglas MacArthur, ki je bil imenovan vrhovnim poveljnikom vseh zavezniških okupacijskih sil na Japonskem, v torek 28. avgusta izkrcal v At-sugiju. Isto poročilo tudi pravi, da se formalen podpis japonske kapitulacije in premirja vrši na krovu neke ameriške bojne ladje v tokijskem zalivu. JAPONCI OSVOBODILI 34 AMEBIKANK IN ANGLEŽIN SAN FRANCISCO, 21. avgusta—Tokijski radio je nocoj poročal, da je bilo iz nekega neimenovanega tabora osvobojenih iz internacije 34 ameriških in angleških žensk, med katerimi je 30 redovnic. Dovolj premoga Uradni viri poročajo, da je sedaj, ko je končana vojna, odstranjena vsaka nevarnost, da bi Cleveland ne dobil dovolj premoga za kurjavo tekom prihodnje zime. HIMEN Dne 4. avgusta ob 3. mi popoldne sta se poročila v Stone cerkvi na Public Square S/Sgt. John Ule in Miss Fraaces Pucel. Ženin je sin poznane Uletove družine iz Madison, Ohio, ter je služil skoro štiri leta pri pehoti v prvi diviziji. Udeležil se je bojev v Afriki, Italiji in končno v Nemčiji, odkoder je prišel nazaj, brez da bi bil ranjen. Sedaj je bil častno odpuščen. Nevesta je pa hči poznane družine Mr. in Mrs. Frank Pucel, ki je dolgo let bivala na Delavan Rd., sedaj pa je naseljena na farmi v Madison, O. Nevesta je bila zelo aktivna pri" društvu Utopians, preje SSPZ, sedaj pa spadajoč k SNPJ, v Collinwoo-du. Po poroki sta se novoporo-čenca podala na kratko potovanje. Mlademu paru čestitamo in želimo mu vse najboljše v zakonskem življenju! SEPTEMBER BO REKORD V PRODUKCIJI ČEVLJEV BOSTON, 21. avg. — Armada je te dni preklicala naročila za čevlje v znesku 80 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bo produkcija obuval za civiliste prihodnji mesec dosegla rekordno višino. Vsled tega se pričakuje, da bo racioniranje,čevljev morda ukinjeno še pred 15. oktobrom. Policija zbrala doltaze, Itako so prei(upčevalci živil izžemali male trgovce in konzumente Včeraj je clevelandska policija naznanila, da ima v rokah dokaze, kako prekupčevalci živil v Clevelandu, takozvani "Commission houses," na pretkan način izsiljujejo denar od malih trgovcev. Policisti, ki so skozi več mesecev zbirali obtežilni materij al, poročajo, da se je to delalo na tak način, da so bili mali trgovci prisiljeni kupovati blago, zlasti sadje, ki ga niso marali, ako so hoteli dobiti živež, katerega je malo na trgu. A- Čestokrat so bili mali trgovci priseljeni plačati najvišjo ceno za ničvredno blago, ker drugače niso dobili živil, ki so jih nujno potrebovali, ampak je bila njih zaloga na trgu majhna. Dokazano je, da je bilo več trgovcev vsled takega izsiljevanja primoranih zapreti vrata, in policija je med drugim tudi odkrila, da je obstojal med šestimi prekupčevalci tajen sporazum, s katerim se je banane držalo s clevelandskega trga, zato da so za te vrste sadja lahko računali pretirano visoke cene. Pospešitev civilne produkcije v tovarni Apex Electrical Co. POZDRAVI IZ CAUFORNIJE V solnčno Califomijo so se pred nedavnim podali Mrs. A. Mah iz North Madison,O., in Mr. in Mrs. J. Mlakar, 1193 East 169th Street. Mrs. Mah je šla obiskati svojega sina, ki je prišel na 30-dnevni dopust k svoji ženi v Los Angeles, Calif. Trije detektivi so bili skozi več mesecev na delu, da so odkrili nepostavno odiranje trgovcev in konzumentov, in ves materijal bo sedaj predložen veliki zvezni poroti, katera bo v kratkem naperila obtožbe proti več kot 50 osebam, ki so bile zapletene v to nečedno izkorišče-valno igro. Hladnejše vreme Po vročini, ki smo jo imeli v Clevelandu tekom zadnjih dni, obeta vremenski prerok za danes in prihodnje dni hladnejše vreme. DEČEK SMRTNO POŠKODOVAN Snoči okrog 6 ure je bil zadet od avtomobila in poulične kare pet-letni Robert Brunecz. Nesreča se je pripetila pred gostilno Good Time Cafe, katero' obeh tovarnah je ob koncu voj Apex tovarna na 1070 E. 152 St. je naznanila, da ima na rokah milijon dolarjev in pol za rekonverzijo svojega obrata in da se je delno že začelo izdelovati električne stroje za hišno rabo, katere je omenjena tovarna producirala pred vojno. Predsednik korporacije C. G. Franz je včeraj poročal, da je imela družba pripravljene načrte za rekonverzijo že mesece pred japonsko predajo, in da se je mnogo strojev, ki so pred osmimi dnevi še producirali mu-nicijo in aeroplanske kose, že poslalo v skladišča. V teku šestih mesecev se v tovarni obeta polna produkcija, ki bo 50 procentov višja od predvojne produkcije, in zaposlenih ne bo v tovarni nič manj ljudi kot jih je bilo ob koncu vojne. Omenjena družba ima poleg tovarne na E. 152 St. tudi tovarno v Sanduskyju, Ohio. V vodi oče ubitega dečka na 5705 St. Clair Ave. Poleg očeta Mike, zapušča deček mater Veronico, rojeno Matjasič, in dva brata James in Michael. Pogreb se bo vršil pod vodstvom A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda. ne delalo okrog 1,500 oseb. IZ BOLNIŠNICE Iz Glenville bolnišnice se je vrnila Mrs. Julia Ivančič, 1241 E. 61 St., kjer jo prijateljice se-1 daj lahko obiščejo. STRAN 2 enakopravnost 22. avgusta, 10 u 99 ^ENAKOPRAVNOST Owned mnd Published by Itn AMEKICAH jrOOOSI.AV PBINTINO AND FCBUSEINa 00. «331 ST. OLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-lJ Issued Every Day Except Sunday# and Holiday# BUBSORIPTION RATES. «OENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out at Town: KPo raznaialcu v Cleveland In po pošti Izven meata): Por One Year — (Z5a celo leto) .........................................IC^iO for Half Year — (Za pol leta)________IJO Por 3 Month« — (Za • mesece) ________________3.00 V pocast fantom-vojakam v Collinwoodu By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: iPo pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Tear — (Za celo leto) _______ For Half Year — (Za pol leta)-- for » Month! — (Za • meceoa).................. _$7^0 _ 4.00 - IJS For Europe, South America and Other Foreign Ooimtriea: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge Inozemmke držav#): For One Year — (Za celo leto)--- For Half Year — (Za pol leta)------------------------- -M.OO _ UM entered M Second Clau Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Olevdand, Ohio, under the Act of Congress of March Brd, 1870. ZDAJ SE JE ZAČELA BORBA ZA MIR Alan Cranston je bil od leta 1942 do 1944 načelnik oddelka za tuje jezike v Uradu za vojne informacije in je zdaj sergeant v armadi. Njegova prva knjiga "The Killing of the Peace" je ravnokar izšla v založništvu Viki]%. Pisatelj je svojo knjigo navidezno posvetil izključno silovitemu sporu nad vprašanjem zgodovinske važnosti, ali naj bi se bile Zedinjene države pred 25 leti pridružile ali ne oni ligi narodov, katero je ustvaril ver saj ski mir. Toda tudi brez vsakega izrecnega namigavanja je vendar najti skoro v vsaki vrsti te knjige vez do sedanjega svetovnega položaja. Cranston sam pove, da je čuti vsepovsod isto geslo, ki je nastalo po prvi svetovni vojni: "Zahtevamo nacionalizem, odklanjamo internacionalizem." Danes, prav kot po prvi svetovni vojni, je ogromno propagande proti "šeste-rim glasovnicam Velike Britanije" in proti "boljševiški dominaciji" Združenih narodov. Danes kot takrat izigrava propaganda različne tujerodne skupine ameriških državljanov. Vsakemu čitatelju pa seveda pride na um ena temeljna razlika. Po prvi svetovni vojni je bilo na razpravi vprašanje, ali naj Zedinjene države podpirajo ali ne to Društvo narodov. Danes pa je novi svetovni čarter Zedinjenih narodov že ratificiran v ameriškem senatu. Toda navzlic temu je potrebno in umestno, da najde knjiga g. Cranstona širok krog čitateljev. V njej je najti podatkov, kako utegne — ne glede na čarter — poginiti mir pod udarci "male skupine samolastnežev," kot se je izrazil predsednik Truman. Po prvi svetovni vojni je bilo to izvedeno pod vodstvom Henry Cabot Lodge-a, vodje republikancev v senatu, kateremu je bilo na tem, da porazi demokrata Wilso-na, ter se prebije na oblast v volitvah leta 1920. In Lodge je zmagal. Na podlagi mojstrsko izvedenih ciničnih intrig in splekt. Kako pa je to storil — in kako utegnejo stvar ponovno izvesti slični zviti in oblastiželjni politikanti — to je lekcija, katero nam daje Cranstonova knjiga. Te lekcije bi ne smel nihče pozabiti, kajti borba za mir seje začela, a živimo v dobi strašnih groženj nove atomske dobe. Tukaj v Collinwoodu se je, pred časom ustanovil odbor, kateri si je nadel nalogo,, da bo pripravil nekaj v počast in spomin onim našim fantom, ki so se borili za našo demokracijo. Kakor pa izgleda, je odbor naletel na več težkoč. Vojna je že minula in mi se še borimo, da bi jim pripravili nekaj, da pokažemo vračajočim se vojakom, da smo mislili nanje. Res je, da se je z zadevo pričelo nekoliko pozno, toda še dovolj zgodaj, če se vsi, posamezniki kot društva zavzamemo, da to stvar izpeljemo hitro in brez vsakršnih težkoč. Nekateri se obotavljajo, rekoč, da stvar nima principa. Kaj ni dovolj principa v tem, ko pomislimo, da so nekateri naši lastni fantje dali svoje življenje na oltar za demokracijo; mnogi drugi so bili ranjeni, drugi pa niso bili doma po tri, štiri ali več let? Tudi materam in očetom je bilo težko, katerih sinovi so se nahajali na bojnem polju. Baš na V—J dan, ko je bil tak vrešč in hrup, sem videl kako bridko se je jokala mati, katere sin se ne bo nikdar več povrnil, kajti bil je eden izmed mnogih, ki so ostavili svoje življenje, da smo mi lahko udobno preživeli vojne dni. Vprašam vas, ki pravite, da ga ni principa, kaj pa j% princip, če ne to, da se s trajnim spomenikom ne počasti padle in na primeren način priredi časten sprejem onim, ki so bili toliko srečni, da so se vrnili zopet k svojim domačim? Kot je že bilo poročano, ima odbor za postavitev spominske plošče listke za dobitke, katere se je razposlalo na vsa društva v okolici Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosimo, da poizkusite razprodati te listke čim preje, da boste pripomogli do hitrejšega uspeha. Pomagali ste našim v stari domovini potom JPO, SANS, itd., sedaj pa se vas prosi, da pomagate tudi v tem oziru. Tudi ti naši fantje so se borili za blagor naroda in ohranitev demokracije. Apelira se na vse v splošnem, da pomagate s prispevki, da bo mogoče v resnici napraviti nekaj lepega. Vsak majhen dar bo dobrodošel, kajti pri vsaki stvari je treba finance in tako tudi pri tej. Dne 23. septembra se vrši ples z n&menom, da se napravi izkupiček za ta fond. Vstopnice so že v naprodaj in upati je, da bo dvorana nabito polna. Torej, na noge, pomagajte spraviti ta fond naprej z vašimi prispevki, kupite listke za dobitke ali vstopnice, če že drugače ne morete prispevati. Njegove žene oče, je bil deportiran v Nemčijo, ter je tam tudi umrl. Starejši sin Ivan je ujetnik. Nahaja se v Ameriki in njegov naslov je: Ivan Jagodnik P. W. T 68132 C.P.O. Box 20„ O.W. Camp Fort Meade, Md. Najmlajši sin, star 21 let, je tudi notri. Tone se nahaja v Dalmaciji, je dobil vaše pismo in tudi odpisal. "Kadar se bo vse uredilo, upam, da nas boš prišel obiskat, da bom vsaj poznala svojega brata in ti sestro. Ali ne? "Sedaj sklenem to moje pisanje in te prav lepo pozdravim, kakor tudi tvojo ženo in sinove. Upam, da so fantje zdravi in že imajo dobre službe. Pisala sem tudi teti (Mrs. Gržel iz E. E. 72 St.). Upam, da je pismo dobila; izroči jh moje pozdrave. "Tvoje te ljubeča sestra Johana." S pozdravom Opazovalec. Sestra piše iz Nuenhofa Mrs. Rose Kočevar, 18810 Ar-] mnogo jih je, ki še zdaj trpijo rowhead Ave., ki je doma iz va- in stradajo po lagerjih. Mnogo ZAKAJ JE ZMAGALA DELAVSKA STRANKA Harold Laski, predsednik angleške delavske stranke, je napisal članek, v katerem podaja zgodovinsko ozadje delavske zmage v Angliji, kjer pravi; Zanimivo je opazovati presenečenje in često zgražanje, ki je zavladalo v Washingtonu radi zmage angleške delavske stranke. In vendar je bila ta zmaga le posledica in zaključek dolgega razvoja, ki je bil že dolgo očividen — že preko 70 let. Albert Venn Dicey, znameniti strokovnjak za konstitucionalno pravo, je že leta 1905 dokazoval, da narašča pokret kolektivizma na Angleškem že od leta 1870 naprej. Pokret ni bil pokret doktrinarjev, ki so le z jasnostjo in preciznostjo kazali, da se državni ustroj načela "laissez faire" podira in da je naravna naslednja razvojna stopnja pozitivna država demokratične skupnosti, ki mora izvesti načela demokratičnega socializma. Deloma je ta zaključek tudi posledica izkušnje britanskega naroda, da pomeni "free enterprise" bogastvo manjšine in bedo večine. Poleg tega pa so ljudje kot Car-lyle, Ruskin in Matthew Arnold — torej nikakor ne socialisti — dokazali, da je duševni razvoj ljudstva vedno v nevarnosti, ako vladarji in vladani žive tako zelo različna življenja. Posledica je, da ne morejo več niti misliti v istih pojmih niti govoriti v istem jeziku . .. , V 20 letih konzervativnega režima na Angleškem je postajalo širokim masam angleških volilcev vedno- bolj jasno, da je edina stvar, ki je bistvena onim silam, ki zagovarjajo konzervatizem, čuvanje svoje lastne oblasti. Nikdar; še niso resno lotile velikanskega problema brezposle-nosti — nasprotno, ravnale so, ko da so nezaposleni delavci sovražniki družbe. Te so vzroki, da so se angleški volilci odločili dati socializmu priliko, ter poslali delavsko stranko na oblast. To je tudi vzrok, da je narod Churchilla, čim je pokazal, da je z dušo in telesom za "tradicionalno Anglijo," zavrgel in si Boršt, fara Cerklje na Dolenjskem, je prejela od svoje sestre iz Nuenhofa pismo, ki je vzelo tri mesece, da je dospelo sem. Pismo se glasi; Nuenhof, 4—4—45 "Ljuba moja sestra z družino! "Moja srčna želja je, da bi Te to pismo našlo pri zdravju in sreči skupaj z svojimi dragimi. Vem, da vam je znano, da smo mogli iz svoje, tako ljube domovine. 9. novembra smo praznovali 3. obletnico našega žalostnega življenja tukaj v Nemčiji. Obljubljali so, da bo vsak dobil posestvo, takšno kot ga je imel doma, ali še lepše, toda britko so se varali, kateri so verjeli. Šli smo v lager in v lagerju je življenje podobno suženjstvu; stenic, ki jih nismo nikdar poznali, smo dobili za hrano; moji otroci so bili vsi krastovi, tako so bili objedeni od te golazni, ki je nismo mogli zatreti. Glad je bil hujši kot vse drugo. Mi smo bili le šest mesecev v lagerju, nato so nas nekaj odbrali za kmete, nekaj za v fabrike, a službo Ohio Bell Telephone v Cleveland, kjer je bil leta 1923 imenovan za poslovodjo, leta 1932 pa podpredsednikom. Za svoje zasluge v dobrobit splošnosti je leta 1942 prejel častno ploščo od 40 and 8 društva Ameriške legije. Leta 1944 je pa za svoje civične aktivnosti prejel odlikovanje od Cleve-and Community fonda. Sedaj živi Mr. Greene na 3720 Shaker Blvd. ter je prvi podpredsednik telefonske druž-]e, član nadzornega in ekseku-tivnega odbora dobrodelne federacije; član enakih odborov jri Community fondu ter član Cleveland Chamber of Commerce. jih je šlo tudi čez mejo na Italijansko, ki ni bilo daleč od nas Zadnji čas so Nemci vse pre drugačni. Mraševo je bilo pod Italijo in potem Hrvaška tudi čisto blizu nas; na Gorjanski straijii smo bili kar pri dveh gra nicah, in nas so mnogo, mnogo preselili. Ne morem vam veliko napisa ti, ker to bi bil celi roman. Danes so prišle ameriške čete v to vas. Mi smo pri šefu od Grešine delamo, da si služimo ta majhni kruh. Janez je šel takoj na cesto vprašati ameriške vojake če lahko pišemo v Ameriko, pa so obljubili, da bodo že oni oddali naprej. Zdaj sem ti malo opisala, če dobiš to pismo, te prosim, piši mi takoj, da bom vedela ali še živite in kako vam gre. Sedaj bom takoj napisala tudi sestri Ani in Tonetu, če je pri njej, če je pa pri Tebi, ga pa prisrčno pozdravlja cela moja družina, kakor tudi Tebe in tvojo družino. Tvoje sestra "Zalka". Urednikova pošta V-J Day kluba "Ljubljana' Euclid, Ohio. — Morija je za nami. Mislim, da ni človeka v U. S. A., da ne bi bil vesel, da smo premagali tako zahrbtnega sovražnika. Da se proslavi zmago nad Japoncem, bo klub "Ljubljana priredil plesno veselico dne 2 septembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Euclid, Ohio. Naj prvo je bilo sklenjeno, da se priredi izlet v prosto naravo. Vsled gotovih vzrokov, se je ta sklep porušilo in obenem sklenilo, da priredimo zabavo za vse — to je za člane in njih pri jatelje. Vstopnina bo prosta Za ples bo igrala dobra godba vse drugo bo pa po današnjih razmerah dobro preskrbljeno. Torej še enkrat vas opominjam, veselica se bo vršila dne 2. septembra v mali dvorani Slo venskega društvenega doma, in izleta, ki je bil določen za nede Ijo, 26. avgusta na farmah, ne bo, torej, da ne bo kdo tja brez-potrebno delal poti. Na svidenje na V—J Day plesu, ki se prične ob treh popoldne, veselica pa ko pride prvi in konec, ko odide zadnji. Podrobnosti bodo še drugi poročali. M. Yapel, tajnica. seboj glasno jn na velik® tif ,T0 S. dalje, je povzročila čisto ^ lacijo, z zvoki, ki prihaja]" srednjega dela ust ..." Pisec zaključuje s sodbo, je ukrajinski jezik zaradi _ jih glasovnih odlik "zares no zveneč in za petje pripis slovanski jezik." Prva italijanska l • o5l3 ukrajinskega jezika je na»'» Ukrajinski jezik PROMOVIRAN Peklenski načrt se ni obnesel Mr. in Mrs. Anton Jagodnik, 20750 Tracy Ave., sta prejela pismo od sestre, odnosno svak-kinje, ki opisuje strašne razmere, ki so prevladovale, ko so Nemci in ItaUjani vdrli v slovensko ozemlje. Vsebina pisma je sledeča: Podgrad, 6. junija, 1945 "Predragi moj brat in Ivanka! i "Po dolgem času vam pošiljam z velikim veseljem najiskrenej-še pozdrave in poljube. "Ker se moj nečak Tone nahaja doma za 10 dni, sem uporabila- priliko, da vam pišem par vrstic. Sporočam vam, da sem ostala, živa, hvala Bogu. Ali koliko strahu smo prestali, koliko gorja in žalosti. Končano je sedaj in dobili smo pravo, da prosti hodimo po naših opravilih, ter da lahko govorimo naš jezik in nam ni treba tojinačev kot; do sedaj. "Kakor vam je gotovo znano, je kruti Nemec delal strašne stvari. Požgal je mnogo vasi in pomoril mnogo naroda. Kar žive ljudi, moške, ženske in otroke je m6tal v ogenj. "Kar se tiče Podgrada, ni napravil mnogo škode. Prav zadnji dan pa so si omislili peklenski načrt, ki pa se ni obnesel. Hoteli so spraviti vse vaščane od 14 do 50 leta ob 2 uri popoldne v kasarno, pa ni eden šel. No, ob 2:30 je zletela kasarna v zrak. Tisti dan bi se bila dogodila še marsikakšna groza, partizani so bili bolj furbasti (urni, op. ured.) in so prerezali električne žice in elektrarno razbili. Tako smo ostali živi in vas nepoškodovana. "V juniju 1942 so italijanski fašisti ubili 12 mož iz Ratače-vega brda. Med njimi je bil tudi naš brat Pepo. Na 20. marca 1945 pa je padel na Hrvatskem Ivan,ov sin Fra,rice. Bil je. poročen; ter pustil ženo' in hčerko. Meni je zeln žal po njem, ysaj je bil vedno zame tako dober. ga navzlic vsem njegovim velikanskim zaslugam obsodil kot človeka preteklosti. Kajti narod je hotel novih idej in novih korakov na potu naprej. c/^ 'M«*, CORgf" IN THP joir^ THB A/AVV a, 1945 ENAKOPRAVNOST 8TRAR 3 *Wnsfei ameriški narodni svet » Cleve^^^' konvenciji SANS, ki se Je vršila 2. in 3. sept. fcjj odbot* ' izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani 3935 W. 26th Street, Chteago 23, III. m4 člani šir- ČASTNI ČLANI: CasingLOWS ADAMIC, Milford, N. J, MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. CLAN! EKSEKUTIVE: P'TBIN KEISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. xr*v ayjo w. 6owi \^AiavaBu * CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave Cl^. • JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave, Bern Chicago 23, 111. Berwyit, IlL ANXoi^'^^C, 1840 W. 22nd PI, Chicago 8, HI. IfOpft,*^®NC, 1636 W. 21st PL, Chicago 8, 111. ALB^^ KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Novak, 6II7 St. Clalr Ave, Cleveland 3, Ohio. ^ 'AITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, HI. LOUlg 2£ NADZORNI ODBOR: '®SlE predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet, 111. 'OSEpy 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. '■AvERTNIK, 309 Tenafly Rd, Englewood, N. J. SIRSI ODBOR: I^SEpji p 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. jPSEPaijj'®5®N, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.' . ®ESa lp®^AVEC, 527 No. Chicago St, JoUet, lU. 1 Bn» Erie Ave, W. Aliqulppa, Pa. ^'TaOMv Route No. 4, Princeton, lU. '"RSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo, t, V,?®®®' 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa. 604—3rd St, N. W, Chisholm, Minn. 1 ' 1936 So. Kenilworth Ave, Berwyn, 111. KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. Station St, BridgevUle, Pa. ^ ^^65 Lakeland Blvd, Noble, Ohio. 364 Menahan St., Brooklyn, N, Y. V —®8A Rn ®^CICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. J '^Ntivp 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. yHX M 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. , ICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. 'OSEpg ®ASNik, a. F. U. Bldg, Ely. Minn. RC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, 111. in vedra . . . Stara pesem, več kakor sto let je že stara . . . Zdaj vse že spi, Potem je začela: "Gospod Friderik, včeraj sem žal rekla besedo, ki me dela zdaj zelo nesrečno. Bila sem nestrp- in kdor spati ne more, ne sme, \ na in razdražena, ter sem na ze- z menoj naj bedi in moli veliko ime, ki ga noč in dan sredi nebeških poljan nešteti časte in slave. O, Jezus, amen . ., Zvezdice zlate vse svetijo zate. Da bi jaz zvezdica bila. Da bi jaz zvezdica bila. In ko bi mi žar dogorel, da bi me k sebi vzel k meni prišel bi v temo in me odvedel v nebo." ^ušica Rožamarija (SVEWICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič ' oe smeš sto- •la te li moraš sa- in o,. • divjih potih krvi S& je ra- Oolj y' ^^se to, česar se •ke %, „ prišlo nadenj. "?' je toliko I vr . grenkejše ka- R' ID^J ^ t.v •''^ zinp morda, če »'bil?'®«"! ostala ojg " •>^ samo drobna ip f uničujoč pla ' du&n tY takšen boj za load L ob' :or : Ijše- ruž4 .;flF] fU*, ,l/ 1X2®^ AO P J po%^ nikoli moreva sam nesel. Poklicala bom Marta." "Dobro mi bo delo Uli, če me bo sam nesel." In z blaženim nasmeškom je dvignila roke k njemu. Dvignil jo je in položila mu je glavo na ramo. Tako jo je odnesel v spalnico. In preden jo je tam prepustil skrbni teti, se je še enkrat sklonil k njej in ji šepnil: "Ti, ti, to je bilo najlepše, kar si storila!"— "^staia srečna, ti ^ Protf svojega dva , K ^^j tudi i" ^ otroka, proti ' Molčati mora- iti^^nosH ^ za no-Pfed bi mogla ^CrQ trpljenjem?" Pritiskala Sa kolikor trd- ® ^jene roke dr- brez tebe '2 že v svoje • Tod "larala iti ^ Sjej, zdaj sem kt: 1st ^ dru- ker iwsim v ^Jiiii zaradi .N.C/-«i s teboj, in , ! ranjen. Toda \\ Poti y dobro. In leteti'."^edai L Je bog ^oje ^ selivka Nk> nift "li je Sov(j 1. J^eta bom vide-^kor . ezen, ki me bo LO' - Rožamarija ni marala, da bi jo bil mož to noc zapustil. Stara dama ji je morala ustreči in po-tslati Harru na ležalnem stolu, ki ga je pomaknila k njeni postelji. Potem je morala iti teta Ulrika v sosedno sobo in vrata zapreti. Ce jo bosta potrebovala, jo bosta že poklicala, sta ji rekla. Harro je moral leči na leža-ni stol, se dobro pokriti in podati Rožimariji roko. Potem je tuji ptič na nočni omarici ugasnil in prišla je noč. Lice Rožemarije se je pritiskalo k njegovi roki . . . Poljubljala je njegov prstan in šepetala: "Zdaj spi, Harro!" "Ali mi moreš tudi to ukazati, najdražja?" "Rada bi ti. Zdaj te bom pa nekaj naučila. Pesem je. Mirna Petinštirideseto poglavje Najlepša slika Ivan Friderik je stal pfed cvetočim grmom Ma vrtu, ki je dvigal svoje temno rdeče šope cvetja po sinje nebo. Dolga vrsta ponosnih grmov je spremljala pot in metala svojo senco na sivo zlati pesek. Zelenkasto beli in žareče škrlatni ter rožasti so bili cveti, ki so se tako trdno pritiskali z okroglimi obrazi k sivo zelenim vejam. Harro mu je položil roko na ramo. "Kmečko grmovje je, Ivan, toda oba ga imava tako rada, Roža in jaz." "Knežnje in ponosno se mi zdi," je dejal Ivan. "Da, kako se ponašajo in stoje v vrstah, kakor glasniki, ki morajo naznaniti prihod kraljice." "Zastonj čakajo, Ivan. Kraljica ne bo več prišla." Umetnik je pogledal svojega prijatelja in vzkliknil: "O, Harro, spet imaš svoje lepe oči! Bolje se ti godi!" "Izdivjal sem se za nekaj časa, toda oprezen moram biti, da se peklenski psi spet ne sproste. Ne smem jim preveč zaupati. Ti moraš iti tudi k njeni visokosti, —če si ti vljuden, moram biti še jaz. Spet ji nekaj gori na srcu. Pusti, da ti vse pove in niti besedice ne reci, če me bo do nebes hvalila, kakor bi bil ves iz zlata. Poskusi ji verjeti, smehljaj se in prisegaj, da mi je moja slika, ki jo je ona naredila, presenetljivo podobna. Drugače ona ne bo zadovoljna. Sicer sem bil pa včeraj velik norec. Saj bi bil moral vendar uvideti, da je Rožimariji zelo mnogo do tiste pesmi. Kar zaživela je in hvaležen bi bil moral biti, da se je tako razveselila. Razen tega pa je tudi hinavsko, če se delamo, kakor bi jo hoteli s prepovedmi rediti trpljenja, ko vendar vemo, da ga mora prestati." Umetnik je šel v grad. Oh, danes se je šele videlo, kako slabotna je postala. Toda njene oči 30 bile čudežne in na njenem obrazu se je kazala in izginjala živa barva. "Ali ste opazili, da je mojemu možu danes^ekoliko bolje," ?a je vprašala. Odkritosrčno ji je to potrdil in je poskusil takoj preiti na današnji obisk, s katerim misli počastiti njenega očeta, da mu bo razložil vse potrebno o koralu. Toda ona se za to menda ni več dosti zanimala. ! lo potrebno in ljubeznivo opombo svojega moža odgovorila z žalitvijo." "Visokost, velika skrb za vas ga je vodila. Ni vam hotel kaliti veselja, človek pa nikoli ne ve, kako utegne glasba, ki ni tako preprosta kakor moja, delovati na nežne živce," je dejal Ivan Friderik zvesto po Harrovih navodilih. "Prav imate, seveda, in Harro je zmerom tako dober in ljubezniv z menoj. Nikoli ne neha skrbeti zame in zato je bila moja beseda dvakrat grda. Same sebe ne morem razumeti.. Harro je proti meni živa dobrota in obzirnost, in če zdaj toliko trpi, trpi samo zaradi mene. Potem ga pa še brez vzroka žalim, da ga boli. Takšna je moja hvaležnost. Vse jutro me je že sram, hudo sram me je. S svojo ljubeznijo so me vsi prpveč razvadili. Najprej moj mož, nato oče, potem pa vsi drugi." "Naj vas to ne boli preveč, gospa grofica. Prepričan sem, da je Harro to že prebolel." "Ali mislite res? Ne verjamem. Vem, da se bo zdaj vselej, kadar mi bo kaj rekel, bal, da ga ne bi spet prav odurno zavrnila." Ivan Friderik svoje vloge ni mogel več dalje igrati. Kraljica se je poniževala v prahu pred njim . . . Zardel je in vzkliknil: "Harro je moral vendar čutiti, da vam mora ta pesem dosti pomeniti!" Toda slabo se mu je obneslo, "Seveda je to čutil, in prav zaradi tega seje moral bati, da mi ne bi škodovala. Čim večkrat se pQgledam v ogledalu, tem grša se zdim sama sebi.' ' Harro je slonel iznenada pri vratih. "Grd? Kdo je grd?" solze. "Zelo žalostno je, da so na svetu trn j eve rože. In še novo trnje jim vselej zrase, če se jim hudo godi. Same sebe pa zbada-jo najhuje." Na Harrovem obrazu je nekaj trznilo. Obrnil se je k Ivanu Frideriku, ki je zaradi kraljičinih solza prebledel in se mu je videlo, da bo zdaj, zdaj planil v jok. "Ivanček, ali imaš zdaj mojega bolnega zakona že dovolj? Vidi se ti, da si že sit tega zakonskega boja." Ivan Friderik je prikimal: "Da, dragi Harro, toda v tem boju je nenavadno to, da obkladata z očitki vsak samega sebe, ne pa drug drugega, kakor je navadno. In Harro, ti si bil premagan, kajti o sebi nisi znal povedati toliko slabega kakor gospa kraljica. Če mi ne bi bil prej vsega povedal, ne bi bil mogel poslušati ..." "Kaj, izdaja?" je vzkliknil Harro. "Zdaj pa pojdi ven, izdajalec!" Z njim je odšel in mu tiho rekel: "Vem, da te je prijelo, Ivan, toda tudi ti moraš dobiti svoj delež." Razprostrl je svoje dolge roke. "O, delež sladkosti, sladkosti, ki jo grize ena sama beseda v dolgem, trdem času. Ena sama beseda je bila, Ivan, in pomisli, kako bo moja skodelica na tehtnici poskočila kvišku, če bo šlo kdaj za to, kdo izmed naju je bolj trpel. In, Ivan, knez te je. danes povabil na kosilo, ne smeš pa pozabiti, da si nama za nocoj dolžan najlepšo pesem! Glej, da se ne boš prepozno vrnil!" Potem seje Harro vrnil v sobo in sedel k ženi. Prijel je njeno roko in rekel: % 'Zdaj se pa Roža ne sme več mučiti. Potolažiti se mora in ne sme več slane solza na svojih nežnih lističih." Rožamarija ga je pogledala. "Veš, gospoda grajskega župnika pa moraš le pustiti k meni, Harro. Pogovoriti se moram z njim. Izpovedati se mu moram. Velike besede sem uporabljala in sama sem tako bedno majhna v primeri z njim." "Roža, kaj naj rečem, če boš še dalje mislila tako trdovratno na svojo včerajšnjo besedo? In še nekaj me boli. Roža. Čemu potrebuješ tujega človeka? Saj veš, da sem ljubosumen. Ne maram, da bi kakšen tujec gledal v moj rožni vrt. In še celo v njegovo najgloblje svetišče. Vse veš sama najbolje. Ivan že sme gledati čez plot, ker dela to s potrebno ljubeznijo in tudi ne sili preveč vate. Takšen pa duhovni gospod ne bo. Da, da, vem. On je izjema in živa popolnost. Toda že zaradi svoje službe se ne bo zadovoljil samo s tem, da bi gledal čez plot. Hotel bo videti, ali so tvoje rože tudi dobro privezane, in ali so prave vrste. Ko bo enkrat v vrtu, mu tega ne bo mogoče prepovedati . Ne, svoj naj tišji, najskrivnejši, najbolj dehteči in poslednji ko tiček srca hočem imeti samo zase. Tu ne potrebujem nobenega tujca." (Nadaljevanje) Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 KUPUJTE VOJNE BONDE OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba,. Obrnite se vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 Buddies "Jaz, Harro. In potrebno bi mi bilo, da bi bila lepša. Saj me moraš vendar še naslikati. Res je hudo, če je človek bolan in mora imeti vsakdo z njim križe in težave. Zato je tudi vsak bolnik razdražljiv in popadljiv.,." "Da," je resno menil Harro, "tako zrasejo potem trn j eve rože." Na njenih licih so se pokazale World's Tallest Hit Lastujte delež V Ameriki če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "War Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki! / ON mm« "Sake," monkey mascot of the I marine section, fleet post office, at a Pacific island base, roosts on the head of T/Sgt. Roy Donaldson of Dallas, Texas. Donaldson is a jungle fighter of Ions standing "WAR SAVINGS" znamke dobite na bankih ali poštnem uradu. R^lingTvJačfual.. Powerful! The tower of tlie Empire State building, world's tallest, is shown en veloped in fog, smoke and flame after a U; S. army B-25 bombing plane crashed into the building re cently. New Atomic Force Harnessed Against Japanese ^ Se poleten dan, 'jukczen k boi; Gto V sobo. ®rček, ka-, - Talr. kakor bi I'" ^ SkK /^Sel. Har-pred' me- b«? Odvrnila Ro- h^i ^a, ®^i- Ne smem • . b ^Pet moram trmoglava, •'b'^ Ar°' si me Hlo ti zdaj če te bo PROVIDE S.WO.OOO LBS. OF COAL—ENOUGH TO KEEP A HUGE FACTORY GOING WITHOUT SMOKESTACKS FOR YEARS DRIVE AN OCEAN LINER THROUGH THE OCEANS FOR AN INDEFINITE TIME EQUAL 20,000 TONS OF TNT-ENOUGH TO LEVEL A CITY LIKE NEW YORK AND SHATTER BUILDINGS WITHIN A 504VKLE RADIUS —LEAVE CRATER % WAY TO PHILA. —'/: WAY TO AUANY, AND TIP OF L, I. EQUAL THE POWtR OUTPUT OF BOULDER DAM FOR WEEKS I "This little book presents a few facts and figures on what ilic Nazis did to the Slav peoples, and what they intended to do. It also presents a few hints of the Slav peoples' epic struggle against the Nazi enslavers, which contributed so much towards saving the world from Hitlcrism. . . . "Only if we aie sharply aware of these facts can we fully unJcrstand why the Slav peoples arc so dcterminou net to permit tliis to happen again. Only so can v/e in Araerit i strive with due resolve'to have America underwrite fuliy all steps necessary to assure that it shall never happen again... LOUIS ADAMIC in his Preface .r " - ~ -----tear off and mail TO: Even one's imagination cannot exaggerate the potentialities of the destruction that will be caused by the new atomic bombs jiow being dropped upon Japanese cities. The perfected bomb was the work of many leading scientists of the United States, Canada,.England as well as those from other European countries. Initial work was started before the United States entered the war. More than two billion dollars was spent to perfect ^he destructive secret weapon. per copy Orders.. per copy UtuQw Ly Ar.zil^ar. Slav Congress AMERICAN SLAV CONGRESS 20S Eatt 42nd Str*#* N*w York 17. N. Y. ttnd mK. .cop'.fi of "SLAV PtOPLES' VOW . my chcck (money ordtr] for $_ U tnclotfd. City- . Zon« No.- Or^anliAfion STR AN 4 ENAKOPRAVNOST 22. avgustA Pomladni sen I ROMAN IZ ŽIVLJENJA | ★. I Priredil I. H. i ■ IBIIIWIIIHIIIiMltiiaitifiiiiaiiliMllinillMlllUlllHllllllllWlllllllllllllHIIIIBIIIIlinWIIIWIIllBIIIWIIIWIIimii Četudi (Nadaljevanje) — Saj me še sedaj in s tem in svojo ljubosumnostjo me včasih žene v obup. Toda najprej pride ona, — dovoli, prosim, nekaj pojasnila. Sram pa me je že, da govorim o svoji ženi, toda človeku tako odleže, ako se more izgovoriti. Ti jo itak poznaš že od prej. Kot sva jo prej sodila, taka je tudi sedaj. Ako ne bi imel otroka — — Ali je temu,tako? Pa sem mislil, da si se v to uživil, mogel bi svojo ženo malo naučiti. — Ali si kaj slišal o Winterje-vi? —vpraša Stranski, — kajti tedaj je izginila, kot bi se vdrla v zemljo. — Ne, — odvrne Wolf, — in ravno to je, kar me tako tišči, da nič, prav nič ne vem o njej, , kje je, kaj dela in kako ji gre. — Za vaju je tudi tako najboljše. Kak pomen bi tudi imelo — videti se in govoriti ne smeta, kolikor vaju oba poznam. Misli si, da se je tudi poročila. Mogoče boš potem lažje pozabil. Ali se še spominjaš Lizi, malega hudička, kot smo jo imenovali — saj veš, ona lepa ko-ristka? Pomisli, sedaj je poštena meščanska žena in mati, četudi ji je pri ločitvi od mene skoraj počilo srce in je hotela umreti. — Zdaj pa se zopet smeje kot prej, da se ji beli zobje kar blišče. Z velikim ponosom mi je pokazala svojega sinčka — ona, ki je bila za mene kot ogenj in je bila moje prvo poznanstvo v tem mestu. Zdaj je žena peka in konditorja ravno nasproti železniške postaje. Zelo sem se začudil, ko sem jo zagledal v kavarni, kjg, sem pil kavo. Vidiš, tijdi ti boš še enkrat na tak način srečal svojo Marijo in naposled se bosta oba smejala nad mladeniško neumnostjo. Prijateljsko ga je skušal tolažiti, ne da bi pričakoval, da bodo njegove besede kaj vplivale nanj. Wolf je bil prežalosten in je komaj napol poslušal, kar je govoril Stranski. Sočutno ga prime za roko. — Wolf, komaj te še poznavam, takega te nisem videl niti v onem žalostnem času! Tako razmišljen, tako udan. Srečen je, kdor pozabi, česar ni mogoče več spremeniti. — O, Stranski, ko bi le ne imel tega dekleta tako rad, vzdihuje Wolf, — ko sem jo pustil, ko sem je moral pustiti — zaradi časti moje družine in to je neumnost. Tedaj je šla polovica mojega prca ž njo, kajti bila je del mojega življenja. In potem štiri leta mojega zakona — taka časti Na ta način človek odrveni in otopi. Stranski; brez veselja in pusto mi poteka življenje. • Veliko pomilovanje začuti Stranski do svojega prijatelja, ko ga sliši tako govoriti in ko ga gleda v njegov žalostni obraz. Wolf je bil še vedno lep mož, kot nekdaj, četudi so mu lasje že pričeli malo siveti in so mu domače skrbi in bridkosti že zarezale nekatero brazdo v obraz. Ostri pogled njegovih oči je postal še resnejši in žalostnej-ši. Mogoče je bil vsled tega pri ženskah tem zanimivejši, ki so ga še vedno oboževale. In marsikatera bi ga rada tolažila, ko bi Wolf le hotel in če ne bi bil tako brezbrižen proti lepemu spolu. — Toda, Wolf, kaj mi praviš, — ga zavrne Stranski, — ali tako govori vojak? Sam si si izbral svojo usodo ali ne? In sedaj, če si tudi napravil ta korak pod pritiskom, moraš vendar-le moško nositi svoj križ! Kaj ti pomaga vse premišljevanje in žalovanje? Vedno stopaj živo v življenje! Kako dobro imaš v primeri z mnogimi drugimi; kako te vse zavida. Ali misliš, da je v mnogih zakonih kaj drugače kot pri tebi? Samo ne izgubi glave, to ni za tebe! S svojimi besedami grešiš, kajti kdor ima ljubeznjivega otroka, ne bi smel kaj takega govoriti! Poglej mene ubogega samca — kako imAš ti vse boljše kot pa jaz! — Da, moj otrok, moj Lazo, kot bi se sončni žarki razlili čez njegov obraz, — da, in ti samec. Toda samsko življenje ti ne škoduje preveč, kajti izgledaš zelo dobro. Ali tudi nimaš pri roki, da bi svoj stan izpre-menil? Stranski malo v zadregi za-kašlja, nato pa pravi: — Veš, prava še ni prišla, Pred mojimi očmi plava plavo-lasa, pl^vooka deklica. In dokler take ne dobim — roke proč! Oči obeh se srečajo v dolg pogled. — Ali prav razumem? Ti tudi? — reče konečno Wolf s tež-^ kim vzdihom. — Da, — pravi Stranski. — Vrag vedi kako je prišlo, popolnoma sem bil kot zaklet V one oči, ki so žarele samo za tebe. Hotel nisem, to je gotovo. Zdaj ti to lahko povem, peklensko težko mi jfe bilo včasih; zaradi tega tudi moje nebrzdano življenje, ki si mi ga tolikokrat očital. Takoj bi jo bil poročil, ako ne bi bila tvoja, navzlic mojemu govorjenju in mojim nazorom misliti, kot da si je nekaj 'naredila, Samo to sem slišal, da je šla v Berlin in tam vzela mesto vzgojiteljice, toda tam ni bila dolgo. Navzlic svojim prizadevanjem nisem mogel najti o njej nobenega sledu. Kot bi bila izginila z zemlje. Zadovoljiti sem se moral s tem, kar sem vedel. — Kako jasno jo zopet vidim pred seboj, — pravi tiho Wolf kot bi govoril sam s seboj, — te krasne oči, njen sladki obraz, o. Stranski, bom ponižen in zadovoljen, — v onih urah s tem zlatim dekletom sem užil pravo srečo. — Vidiš, jaz se ne morem pohvaliti z nobenim tako sladkim spominom, zato je marsikaj, celo mnogo, kar bi rad videl, da se ne bi bilo zgodilo. Oba nekaj "časa molčita. Tedaj pa nekdo potrka na vrata in zasliši se glas; — Papa, papa, odpri! — Moj sin, — in Wolf naglo skoči k vratom, da mu odpre. Otrok priskače v sobo in se oklene svojčga očeta, ki se je sklonil do njega. Wolf ga dvigne in ga tako predstavi svojemu prijatelju: — Tukaj, moj ljubček, je nov stric, reci mu dober večer. Boječe gleda otrok Stranskega, nato pa mu poda roko, rekoč: Dober večer! Ali ostanete pri papatu ? — Lazo, — kdo bo tako vprašal! — ga zavrne Wolf. — Pusti ga, — se smeje Stranski, — zakaj pa mi ne praviš stric in "ti"? — Mama pravi, da mora Lazo tujim ljudem reči "vi". — Ta stric pa ni tuj; je najboljši prijatelj tvojega očeta, — pravi Wolf in postavi sina na preprogo. Tu stoji mali deček z rokami v hlačnih žepih — bile so prve hlače, ki jih je imel — in s svojimi temnimi očmi resno gleda Stranskega. Bil je nad vse lep otrok, — do,pike podoba svojega očeta. — Papanov prijatelj? Potem pa imate papana radi, — Da, zelo rad — pravi Stranski ko položi svojo roko na otrokovo temno kodrasto glavo. Otrok se mu pribhža, se mu oklene okoli vratu in reče; — Potem te bo tudi Lazo rad imel. Lazo mu tudi vedno daje sladkor. — Danes ne več, Lazo. "Darling" že spi. Zdaj ga ne bomo budili. Jutri mu boš dal sladkorja, pa veliko, in ga boš smel tudi jahati. Tako — in Wolf ga zopet vzame v naročje. — Koga imam tukaj? Kdo si ti? — Papanov srčtek, — papanov edini ljubček. — Tudi mamin menda? — vpraša Stranski. Jezno strese otrok glavico in se še tesneje privije k* očetu. — Ne, mama se prehitro razjezi in potem zmerja papana. Papa je potem žalosten in gre ven, Lazo pa mora jokati. Rdečica oblije Wolfa ter pripomni žalostno; — Ali nisem prava šlapca svoje žene? Kaj misliš? — In otroku pravi: — O, ne, Lazo, kaj takega ne sme govoriti priden otrok. — Pa je le res in ti si mi rekel, da moram vedno resnico govoriti. Ternu seveda oče ni mogel ugovarjati. Da bi odvrnil otrokove misli na kaj drugega; ga vzame Stranski na kolena in ga vpraša; — Koliko pa si vendar star? — Že dolgo sem bil tri leta star, že poleti. Za rojstni dan je dal papa Lazotu dva kozlička, pa prava, živa in voziček. Jutri gat boš moral pogledati. Stari papa pa je rekel, da bo Lazo za Božič dobil nekaj posebno lepega. Samo, če bi vedel, kaj. Papa mi noče povedati. Mogoče ponija? To je najlepše, ali ne? O, saj bo kmalu Božič. Go- Wolf nekaj časa molči; preveč so ga presenetile Stranski jeve besede, končno pa pravi bridko: — Mogoče še vedno lahko narediš, zdaj ti ni nikdo več na poti. — Wolf, kako se spozabiš; tp ni prijateljsko, — mu očita Stranski. — Nikdar ne bi prišla skozi moje ustnice niti ena ljubezenska beseda do nje, tudi ko bi jo. našel. — Ko bi jo našel? — Zakliče Wolf. — Tedaj si jo iskal? — Da, ker nisem imel nikake-ga miru. Ne morem si drugega Neprestano govori otrok in oba ga z veseljem gledata. S svojimi temnimi očmi je bil zares krasen deček. — Kaj, tudi peti že znaš? Tega pa ne verjamem, — reče Stranski. — O, znam, kaj ne papa? Poslušaj, stric, Lazo zna peti. — In s svojim čistim otroškim glasom ' prične peti s sklenjenimi rokami: , "Sveta noč — blažena noč". — To je pa lepo, Lazo, še jaz tega ne znam. Pozneje boš moral še enkrat peti, potem ti bo tudi Miklavž veliko prinesel, kaj ne? Znaš tudi moliti? — vpraša Stranski. — In obrnivši se k Wolfu reče: — Wolf, prijatelj, ta-le srčka-ni otročiček ti res ne more pregnati vse zapreke? Saj to bi mislil — Žalosten zmaje Wolf z glavo. — Vse zapreke, ne! Preveč stvari je za menoj. Ako nebi bilo misli, spominov — toda Lazo je moj solnčni žarek, moje edino veselje — Kdaj pride zopet mama? — vpraša Lazo. — Kmalu dragec. — Nikdar je ni doma — tudi stari papa pravi tako. Nekdo potrka. Na khc "notri!" vstopi pestunja. — Gospod stotnik, sedem je že proč; Lazo mora v posteljo! Proseče otrok pogleda očeta — Lazo ne gre še — rad bi ostal pri stricu, zna tako lepo pripovedovati — — Vendar moraš ubogati. Stric bo jutri še tudi tukaj. panu in še nekaj dobrega! Klobase! — Ali ima Lazo tako rad klobase? — vpraša Stranski. — Prav rad, toda mama jih ne mara. Teta Lazar pa je Lazotu dala klobase. Ko bo Lazo mesar, bo vedno jedel klobase. — Zdaj pa pojdi, Lazo. Gospodična te že čaka. Stric in jaz ti bova že pozneje voščila lahko nočf zdaj pa pojdi in bodi priden. Mali oglasi Dajte vaš fornez sčistit sedaj'. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanski!) zastorov in "draperies." PABKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerlli EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Odprto od 11. zj. do 11.30 zv. spodična tudi vedno poje z La- Kako pa, gospodična, ali je La- zotom, znam pa že tudi sam in I zo že večerjal ? mi ni treba pomagati, | — Da, papa; pri starem pa- So This Is, or Was, Hiroshima Ginjen sebi: ga Stranski stisne k — Wolf, za otroka bi te mogel zavidati, kako ti je podoben, ničesar pa nima na sebi po materi, — Saj tudi nočem, — odvrne otrok, — Lazo hoče biti kakor papa in bo tudi enkrat imel tako uniformo, ko bo velik. Sabljo že ima Lazo in jo bo stric videl pozneje, kaj ne papa? Pa konja bi rad imel Lazo, kot ga ima papa. Ali si že videl "Dar-linga"? Ne? Papa, potem pa bomo stricu pokazali "Darlinga". Farming by Jeeps JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE, ENdlcott 0583 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaU url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOLLDTWOODBKI IJRAD: «52 East 152nd Street TeL: EXmuore 3118 iiCjii* SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING COMPANY 15601 WATERLOO RD. KEnmore 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi instaliramo. NOČNI KLICI: MIKE SKEBE—KE 4614 AL ULLE—IV 1788 KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE POSESTVA naprimer hiše, zemljišča, trgovino ali farmo, se vedno obrnite na zanesljivo, pošteno postrež bo, in to dobite vedno v vaše popolno zadovoljstvo pri nas. S^^lo-šna zavarovalnina proti ognju nezgodam in za avtomobile, itd Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo EDWARD KOVAČ FRANK PREVEČ NETTIE PRINC Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 5030 An aerial view of the Japanese city of Hiroshima, an important industrial center and military base, which was the first target to be hit by the new atomid bomb, announced by President Truman. The following morning the Japs admitted extensive damage done by the new "bombs." Only one bomb was dropped and sixty per cent of the city estimated destroyed. ^ Part of the reconversion plan will put the war-bom jeep on the farm. With certain modifications it will be able to perform most of the farm chores . except milking—and can even do that by furnishing the power for the milking machines. They are not being made available. WAS rue LEAGUE'S LEADING PITM lNl936ANDhAS ONLY & GAMES SHORT OF THE 200-VICTORY MARK WH£M«E ENTERED THE U.S 'M U. 6. Treasury Dei>arimeni THISISTHE WAY I CAN USE THEM! Za delavd DELAJTE V MODERNEMU THE TELEPHONE potrebuje 2 E N s K E delavke hisn'^ Downtown pos^"?'] Sialno delo—Dob*« Polni ali delni ^ 6 večerov v te 5:10 do 1:40 ^J' Zglasite se «' Employment ^ 700 Prospect Ave- od 8. zj. do 5. pop' razven ob nede THE OHIO , telephone ti livarji SQUEEZE UO^ grindei^J chippesLi POUR OUT ^ J SHAKE OUT TEŽAKI Plača od ure tive" P^®^^ I Izvrstna povojo^ P WESTINGHOUSf . TRIG CORPOl^t 1216 W. 58 ^ Detroit ali Clifto^ I Z] u gc zd pr te: On že Vo v Ca Ur 3ei po kli 6k Va ko iti tu( pri mi 500 POVOJN'2 FERRO POTI^' TAKOJ Llvarj® Brusci^® Chipp®" . Coretn"''^' Težal'® Mi vas Ferro MachJ , Foundry , 3155 EAST 66^ Mali -'SV -Behind- Your Bonds Lies the Might of America CALIFORNIA PROSPERITY The 49's stirred up prosperity in California but they would be amazed to read the figures on industrial and agricultural gains of recent years. Between 1940 and 1944, total civilian employment gained 37 percent; income and savings shot up 138 percent; farm crops, 175 percent; mining and oil, 37 percent and manufacturing 157 percent. The increased earniiYgs of men and firms build the Nations resources to guarantee your War Bonds. ' V. Treasury Department V B. J. RADIO 1363 E. 45 St. Prvovrstna ^ radio »P vrst lit Ml, 35i 6i Je Sil SC 16( go ^&i Co] Sk; bf. Be Sr( Av nai la Soi 58 St. koi 3? Sv. Sr. A. Farma 5 d"' i Okrog 125 akf(^^ Ijedelskega zernlp^^^p^ akrov vinograda; {jP bami, vse rtioder^^'^jj}-koča voda in hlev in mnogo df ' Okrog 400 bušlj®^ yr Ijev pšenice, 50 t" g kot 50 sodov bra konja, okrog 200 kokoši. NoV potrebno farmsko^^j,|, v prvovrstnem prilika za mlado ja se na Route 53 > Ohio. Za nadalj»^ obrnite na Mihaljevic 6424 St. CH Oglaša Enakop^^ HU iei 18 Co % ka ro; Pri Qr v, 'eč 19 Pb 6e Ha Sa kg br Iv in Pt St Jii