Poftatna plačana t gotovini. Leto LXXIV^ it. 246 LfubQafia, petek 24. aktekfa 1«41-XIX Cena 40 cent UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDfUEVA UUQ1 & _| EKLJU0NO ZASTOPSTVO za oglase is Kraljevine Italije In UNIONE PtJBBLICITA IT ALI AN A 8. A-, MILANO — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo 10 £*. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ki pubblicita di provenienaa rtaltana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S, A-, MILANO. Zopet bombe na Malto Stotine bomb na letalski oporišči La VaUetta in Mika ha Mnogo sovražnih letal uničenih — Spopadi v Vzhodni Afriki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23. oktobra naslednje vojno poročilo št. 508: Lovske ediniee Kr. letalstva so včeraj popoldne učinkovito bombardirale letala na letaliM-u v Mikahlii (Malta). Pri kasnejših akcijah so naši lovci napadli sovražne formacije: v bitki, ki je nastala, so sestrelili v plamenih sest Irta! tipa »Hurricane«, a sedmo, ki je bilo močno zadeto, je smatrati za i>.gublj«-nn. Vsa naša letala so se vrnila; le eno je bilo poškodovano. Posebno so *e odlikovali v tej bitki skupina, ki ji je poveljeval podpolkovnik MlUTp Minio-Pa-lueiie trr »-»kadra kapitanov Antonia I^ar-simonta-Pergnmenia in Maria Pluda. Ponoči je bilo letališče v Mikabbi ponovno predmet napada naših bombnik V severni Afriki je bilo v !ok.. ii akcijah na hojišču pri Tobniku zajetih nekaj ujetnikov. Nemška letala so bombardirala trdnjavske cilje in povzročila eksplozije. Med napadom na Tripolis, ki smo ga omenili v poročilu ■ dne 21. oktobra, je bilo sestreljeno eno angleško letalo. V vzhodni Afriki je bilo nekaj spopadov, ugodnih za naSe čete, ki so sovražniku povzročile izgube. Z operacijskega področfa 24. okt. s. Predvčcra ;-njim popoldne jc skupina lovskih letal izvedbi nekaj drznih sunkov v nizkem poletu na letaKšSe Mikabo na Malti. Leta!a so pri tem s strojnicami obstreljevala sovražne aparate ki so bili razvrščeni na vzletišču in neposredni soseščini. Nekaj ur pozneje se je pojavila nad otokom d-rutfa skupina italijanskih lovcev. Na- letela je na sovražna lovska letala, ki so se verjetno dvignila z letališča spričo kakega alarma in se skušala približati italijanskim letalom. Bilo jih je precej in sam-h »Hirr-ricaiMA«. Italijanska formacija pa ie sprejela borbo, ki se je v vsej naglici razvnela z vso silovitostjo baš nad Val let to. Kakor vsri dosedanji letalski spopadi, se je tudi ta kmalu zakl;učil. V hipu «*> b;li :taliian-ski piloti v tehn;čni premoči in Angleži so izgubili šest aparatom-. Zažigalni izstre!k; so zadeli sovražna letala, tako da »e d^u^o za drugim padlo v morje Preostala srvražna letala pa so se skušala naglo umakniti z bojnega področja. Toda med tem ie bilo še eno izmed njih zadeto tako hudo. da je verjetno prav tako izgubijeno. V noči na četrtek je bilo letališče v Mi-kabi znrrva napadeno Italijanski bombniki so odvrgli več nekaj sto FnTjfldlnifi bomb. Soditi je. da ;e bila tako pri popoldanskem napadu kakor pri nočnem bombardiranju sovražna letalska baza hudo poškodovana in da je bilo na tleh uničenih ali poškodovanih precej sovražnih letal Pn vsem tem pa nobeno italijansko letalo ni bilo resneje zadeto. Žrtve letalskih napadov Rim, 24. okt. s. Snoči so bili objavljeni podatki o žrtvah zadnjih letalskih napadov na Neapelj in Aci S. An t on i o v Cataniji v noči na sredo. V Neaplju je bilo ubitih 15 ljudi, med njimi 7 dečkov v starosti od 2. do 14. let. Ranjeno je bilo 29 ljudi. V Aciu San Antonio je bil ubit neki student, ranjenih pa je bilo 5 nadaljnjih ljudi. I wšw f*lr ► : I M. žm sporazumi so bili doseženi o priliki obiska nemškega ministra Funka v R; r»j o bodočem še tesnejšem gospodarskem sedelo* vanju Italije in Nemčije strom kakor rudi z drugimi ministri, ki so jim poverjeni resori gospodarskejsa značaja. Snoči ob 18.45 je dr. Valter Funk »opustil Rim, v katerem je prebil 5 dni. Na postaji Osrienze so se k slovesu zbrali mmi-ster za devize in valute Rafael Riccardi z vsemi funkcionarji svoj ©ga ministrstva, državni podtajnik za vojno indusrtrijo. guverner Italijanske banke, nemški veleposlanik von Mackensen, princ Bisrnark, minister dr. Clodius. poslanik Giannini ter zastopniki vseh gospodarskih in tehničnih ministrstev, kakor rudi najvišjih industrijskih in finančnih krogov. Ob zvokih godbe, ki je intonirala nacionalne himne, je minister dr. Funk pregledal častno četo karabin jer j ev, ki se je razvrstila na peronu postaje. Do odhoda vlaka se ;e nato prisrčno razgovarjal z ministrom Riccardijem, kateremu se je še enkrat toplo zahvalil za gostoljubje m prisrčni spreiem in mu izrazil tudi svoje zadovoljstvo smričo velikih rezultatov, ki so bili doseženi ob priliki gospodarskih razgo-votcv v zadnjih dneh. Slovo je bilo v res-niči zelo tovarisko in prisrčno. Nov nemški gost v Rimu Rim, 24. okt. s. V pretekli noči je prispel v Rim državni podtajnik nemškega zunanjega ministrstva in vodja narodno socialističnega pokreta v tujini Eksc Er-r.est v. Bohle. Z njim so prispeli njegovi najbližji sodelavci Maver-Hartmann, dr. Emil Ehrich. Hans Thomsen. Rudolf Stem-pel. Teodor Leonhard. Feliks Schmidt Dooker. Alfonz W6pfl in Schenk. 2e na Brennerju jih je sprejela posebna delegacija, v kateri sta bila podtajnik italijanskih fašijev v tujini, nacionalni svetnik Thaon di Revel in dr. Fornari, ki vodi osrednji urad za tujce pri nacionalnem direktoriju fašistične stranke. Na železniški postaji Termini so Eksc. Bohleja sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva, fašistične stranke, generalni direktor za Italijane v tujini, pokrajinski zvezni tajnik v Rimu, prvi poslaniški svetnik pri nemškem veleposlaništvu ter večja skupina narodnih socialistov, ki žive v Italiji. Goste so nato spremljali v hotel, kjer so se nastanili za čas svojega bivanja v Rimu. Rim, -M ofct s. Obisk nem-kega gospo-cfacrc&ega ministra dr. Funka pri ministru za devize in valute R; cea rdi u se je včeraj zaključi!. V zadnjih dneh sta imela oba državnika eelo vrsto razgovorov, tako da sita !ahko proučila vsa \*pna"anjah. ki zadevajo gospodarstvo obeh zavezniških držav, ki ju družijo tudi vezi lojalnega prijateljstva. Ob tej priliki je biilo mogoče ugotoviti, da se v polni meri rzvaja ge/^nlarsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo, ki se epira na &k!enjene sporazume, tako da je gospodarska fronta <»s\ prav tako jaka kakor vojaška. M nistra sta knola priliko izmenjati svoje misli m stalile a tudi glede rzkušenj. k: sta v jh pridi bffi obe državi na gospodarskem področju za časa vojne. Ta izmenjava misli se je pričela Že ob prilik: obiska ministra Riccardia v Berlrnu. ki je bil tam lani v jeseni. Prav posebej sta razprav'ia^a o cenah m njihovi nrvclizacijj t.ko v Italiji in Nemčiji sami. kakor rudi v prometu med obema ter med njima m drugimi državami. Glede na to so na nemški strani izjavili, da tudi leta 1°42. ne bodo povišali cen premoga ter bodo ostale take. krkor so bile določene že ob prčetku tega leta. To je velikega pomena, ker cene prerno-gu v Italiji vplivajo na spJo-ni razvoj cen. Na italijanski strani na so se obvezali, da bodo, kar se tiče ita!;panskegi izvoza v Nemčijo, na primeren način blokirali cene izvoznemu blagu v stBJgjg doseženega sporazuma. Nadalje so z nem>ke Strrn- zagotovili Italiji drnlntne dobave vojnih potreb5čin. Kar se t-J. - :niega in bodoeotJa obravnavanja va'utarnih nr-blcrnov. je bi! dosežen popom* sporazum. Razgovori so se končno nanašali na vrfra;anja. kako naj se v bodoče gospodarsko uredi evTop-ski kontment. Ti razg'vori so se pričeli že lani. Tudi v tem pogledu ;e bil dosežen popoln sporazum med obema vladama, posebno glede potrebe, da se r^pravi do7ocen sistem v evropskem gospodarskem okviru, spričo katerega si bo Fvrr/na lahko zagotovila svojo gospodarsko neodvisnost. Knkor znano, je bil ministeT dr. Funk rudi r*ri Duceiu Sestal se je nadalje 7 raznimi člani vlade, tako z zunanj:m mini- Pr!;ie Vlemzntskl na inspekciji Bolean. 24. okt. s. Pijemontski princ je predvčerajšnjim zjutraj prispel v gornje Pcadižje. V Meranu :e pregledal nekaj oddelkov vojaštva in je prisostvoval njihovim taktičnim vajam. Xato je obiskal vojaško bolnižnico, kjer se je z veliko prisrčnostjo ustavljal ob posteljah bolnikov in ranjencev. Včeraj je nadaljeval svoje inspekcijsko potovanje. V raznih krajih meranske okolice je pregledal posamezne oddelke vojaštva, prisotvoval vežbam. nato pa se je spet vrnil v vojaško bolnišnico, kjer je znova obiskoval ranjence in bolnike. V prvih popoldanskih urah je princ zapustil Meran In se odpeljal v pokrajinsko glavno mesto, kjer je bil sprejet z velikimi manifestacijami. Obiskal je nacionalni konvikt Damijana Chiese in zavod pistojske vojvodin;e. Iz Bolcana je krenil v dolino Isare. kjer je v nekem kraju pregledal oddelek k vojakom vpoklicanih vseučiliščnikov. Tam so ga sprejeli z velikimi manifestacijami vdanosti in zvestobe. Madžarski proračun Budimpešta, 24. okt. s. Finančni minister je včeraj predložil poslanski zbornici načrt državnega proračuna, ki določa 2,60 milijonov peng-ojev dohodkov in 2,202 milijona pengojev izdatkov, tako da bo za 142 milijonov primanjkljaja. Prvič so v državnem proračunu tudi dohodki z ozemlja, ki je bilo pred kratkim priključeno Madžarski. Izredni izdatki za vojsko pa niso vključeni v proračun. Terorizem na Kitajskem Tokio, 24. okt. s. »Japan Times« poroča o delovanju kitajskih teroristov, ki so v službi vlade v Cunkingu in o njihovih poslednjih atentatih, ki so zahtevali življenja visokih nankinških funkcionarjev in japonskih državljanov. Last ostro napada Čangkajškov režim, ki na vse načine neti sovraštvo med samimi Kitajci, ki si tako zelo žele miru po tolikih žrtvah in trpljenju. List opozarja tudi na intrige tretjih sil na Kitajskem, ki so sokrive neredov v kitajskih deželah. Japonske oblasti bodo izdale drakonske ukrepe v zaščito življenja in imetja japonskih podanikov. I Prodor skozi zunanji obrambni pas Moskve Zunanje obrambne postojanke sovjetske prestolnice so bile v zadnjih dneh z dveh smeri na široki fronti prebite — Ponekod so se nemški oddelki približali Moskvi na 60 km Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Kljub težavnim vremenskim prilikam so bile zunanje obrambne postojanke sovjetske prestolnice v zadnjih dneb z jugozapada in zapada na široki fronti prebite. Nase prednice so se priborile ponekod do 60 km izpred Moskve. Moskva je bila rudi v pretekli noči bombardirana z eksplozivnimi in zazidalnimi bombami. Podmornice so potopile štiri sovražne ladje s skupno 3'i.uOO tonami Pri tem je bila angleška transportna ladja za čete »Auran.a«, kj ima 14.000 ton in ki je vozila v močno zavarovanem in naglo vozečem konvoju, potopljena na Atlantiku. Bojna letala so potopila podnevi tovor- ni parnik z 1500 tonami ter poškodovala z bombami še neko drugo veliko trgovsko ladjo. Nočni napadi letalstva so bil* usmerjeni ob dobrem vidu proti oskrbovalni luki Bir-kenhead. V vojno važnih napravah so nastale velike eksplozije in požari. Druga bojna letala so dosegla bombne zadetke v področju luke Great larniouth. Sovražnik je bombardiral v pretekli noči razne kraje v zapadni Nemčiji z zažigal-nimi in eksplozivnimi bombami. Civilne prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Nastala je samo neznatna škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražne bombnike. Od 15. do 21. oktobra so izgubili Angleži 59 letal, nemško letalstvo pa je v istem času izgubilo osem letal. Zmaga železne volje in odporne sile italijanskega vojaka Z vzhodne fronte, 24. okt. s. Izvojevanje Stalinoja pomeni zaključek poslednje faze zmagovitih operacij na južnem odseku vzhodnega bojišča. Izguba tako velikega centra, enega največjih mest v Ukrajini, enega izmed stebrov sovjetske industrijske organizacije, predvsem sovjetske težke industrije, predstavlja za sovražnika hud udarec. Sovjetske sile ne glede na ogromne gospodarske vire dežele ne bodo mogle zlepa prenesti te izgube. Stali no je bil tudi že po imenu sovjetskemu režimu zelo pri srcu. Njegov padec pa predstavlja le del resnega položaja, v katerem se je znašel sovražnik v poslednjem predelu južnega odseka bojišča. Velik del Doneske kotline je že v rokah osi. Razdalja od Donca se dan za dnem manjša, kakor pojema odpor sovražnih oboroženih siL Bogastvo, ki se odvzema boljševikom, je povečalo navdušenje italijanskih vojakov, ki so se že zmagovito afirmirali na Bugu in na Dnjepru ter dotokih te reke. Operacije, kakor si jih je zamislilo poveljstvo ekspedicijskega zbora, so se razvile na tak način, da so bHi doseženi izredni rezultati, spričo katerih so pripadniki ekspedicijskega zbora lahko ponosni na svojo moč in na svoje sposobnosti. Napori, ki so jih izvršili, težave, ki so jih prenateli, zanje nič več ne štejejo. Treba bi jih bHo videti, s kako velikim samozatajevanjem prenašajo napore vojne in vsiljujejo sovražniku svojo voljo. Prodor v neTJ^odnih vremenskih prilikah, ki trajajo že dva tedna brez prestanka, po ruskih cestah, ki jih je samo blato, tako da je treba včasih zapustiti avtomobil in je bilo dejansko treba 180 km v šest dneh prehoditi peš, vse to predstavlja stvarno okvir ene največjih zmag železne volie in odporne sile italijanskega in fašističnega vojaka. Kljub vsem tem težavam pa so podali italijanski vojaki nove dokaze svojih sposobnosti, ter so v zaletu štrli sleherni sovražni odpor. Operacijski načrt, ki ga je zasnovalo poveljstvo ekspedicijskega zbora, je bil dejansko zelo kompliciran, ker so ga navezali neposredno na operacije, ki so se malo prej dovršile. Na ta način je bilo mogoče še z večjo gotovostjo računati na to, da bo dosežen poslednji cilj, namreč Stalino. Italijanski oddelki so bili že nekaj dni na pohodu in so kar se le da naglo zasledovali sovražnika, ki se je z Dnjepra umikal proti vzhodu. Sredi tega pohoda so čete prejele ukaz za novo razvrstitev in za pohod v novo smer, proti Stalino ju. Manever je bil zamišljen tako, da bodo sovjetske sile, ki so bile še vzhodno od Stalinoja, v velikem loku obkoljene. Oddelki neke brze skupine, so se takoj pognali proti jugu, pehota pa je pričela prodirati na sever. V centru odseka so motorizirani oddelki zaključili lok italijanskih sil, ki so bile v naglem pohodu proti vzhodu. Načrt je bil dobro premišljen in lahko bi se bil napravil velik žep, v katerem bi obtičale sovražne sile na tem področju. V ponedeljek zvečer so bersaljeri na eni in nemški planinci na drugi z dveh smeri prodrli do Stalinoja in se tam sreča'*. Operacije so se razvile tako naglo, da Sovjeti niso utegnili niti razdejati določenih poslopij in naprav v Stal in o ju. Stalino m mesto v evropskem smislu besede. Okrog velikih industrijskih naprav je nakopičenih na tisoče in tisoče koč, ki so služile za prebivališče delavcem. Higijenske razmere so bile v tem mestu nemogoče. V Stal ino ju, kjer so imele tudi nekatere upravne oblasti svoj sedež in je bilo tam tudi nekaj šol, je vladala beda. Tako se je prikazalo to mesto dejansko kot podoba sovjetskega raja. Diplomatski zbor se |e preselil v Rttjbišev Lizbona, 24. okt. s. »Times« poročajo v posebnem poročilu iz Rusije, da je diplomatski zbor v Moskvi po daljšem in napornem potovanju prispel v Kujbišev, kjer ga je sprejelo nekaj članov sovjetske vlade. Zavrnjeni protinapadi Berlin, 24. okt. s. V Petrogradu obkoljene sovjetske čete so skušale tudi v sredo z vrsto izpadov prebiti se skozi železni obroč nemSkfh sfL No — Južnem odseka vzhodno fronte se ruske sile umiknjo. Na posameznih točkah so skušale zaustaviti naglo prodiranje nemških čet ter so prešle s tanki v protinapade, a zaman. Nemške čete so Sovjetom prizadejale nove hude izgube. Na nekaterih točkah so sovjetske zadnje straže skušale za vsako ceno zadržati nemške čete, drugod se Sovjeti brez reda umikajo. To velja zlasti za industrijsko področje okrog Stalinoja. Maršal Timošenko odstavljen Rim, 24. okt. s. Angleška polslužbena agencija je objavila, da je bil general žu-kov imenovan za poveljnika ruskih sil na centralnem odseku bojišča, ki obsega sedaj tudi sovjetsko glavno mesto. Maršal Timošenko je bil odstavljen s poveljniškega mesta. Poverjena mu je bila neka druga naloga, ki pa v sovjetskem službenem poročilu ni bila precizirana. Tudi razlogi te spremembe na poveljniškem mestu niso bili objavljeni. Udejstvovanje nemškega letalstva Berlin. 24. okt. s. Večje skupine nemških bombnikov in strmoslavcev so tudi v sredo napadle sovjetske utrdbe na južnem odseku bojišča. Težke bombe so jih razdejale. Nadalje so letala razvila intenzivno delovanje zlasti z napadi na železniške pro^e. motorizirane kolone in čete na pohodu. Pri teh letalskih napadih je bilo uničenih 250 motornih vozil, 4 tanki, 12 topov. 14 železniških strojev. Z bombami so letala pognala v zrak tudi neko skladišče municije in večje zaloge pogonskih sredstev. Napadla so več sovjetskih vlakov na odprti progi ter jih razdejala ali hudo poškodovala. Zima — zadnje upanje Rim, 24. okt. s. Moskva je končno priznala padec Taganroga. Po kistnem priznanju Moskve so nemške sile na jnžni fronti v znatni premoči, posebno pa razpolagajo z mnogimi tanki. Sovjetski vojaki so prejeli ukaz, da uničijo vse svoje tanke, tako da se jih sovražnik ne bo mogel posluževati. V splošnem kažejo zadnje vesti, da se Rusi sedaj zanašajo le še na zimsko vreme, ki bo morda zaustavilo nemfiko prodiranje. Rusija ne more več dobavljati orožja Kitajski Tokio, 24. okt. s. Agencija Dome j poroča, da je sovjetska vlada pred kratkim obvestila vlado v Cunkingu, da ji ni več mogoče podpirati jo z vojnimi potrebščinami. Sovjetska vlada je obvestila vlado maršala Čangkajška, da je preJdrrila dobav« vojnih potrebščin Kitajski zaradi svojih lastnih zelo naraslih potreb. Angleški minister Beaverbrook pri da je položaj Rusije zelo resen Rim, 24. okt. s. V spodnji zbornici je imel včeraj lord Beaverbrook govor, v katerem je odgovarjal na razne pripombe in kritike. Priznal je, da je položaj Rusije zelo resen. Anglija in Amerika pa ji bosta dali vse, kar je bilo Stalinu obljubljenega. Lord Beaverbrosk je izjavil, da se nanaša na odpornost Rusov, zaključil pa je svoj govor z naslednjimi pesimističnimi ugotovitvami: 1. Breme, ki je naloženo angleški vojni industriji, je kljub severnoameriški pomoči zelo težko. Angleži so razdelili po svetu več vojnih potrebščin kakor si marsikdo v spodnji zbornici samo predstavlja in kakor marsikatera skupina v zbornici na to pač ne bi pristala. 9 2. Angleška vojna industrija mora še bolj napeti vse svoje sile, posebno kar se tiče izdelovanja tankov, tako da bo lahko Anglija izpolnila svoje obveznosti, ne da bi same sebe razorožila. 3. Angleški delavci si morajo biti na jasnem, da bo prišel dan, ko bodo morali zapustiti tovarne in prijeti za orožje ter braniti svojo rodno zemljo. 4. Ko bo sovražnik morda tudi le deloma realiziral svoje načrte v borbi proti Rusiji, se bo nedvomno pognal proti An-gi*ji. Tedaj bo odbila ura Anglije, odbila bo prav gotovo in ves angleški narod se bo zapletel v borbo, kakor se to sedaj dogaja s prebivalstvom v Moskvi. 5. Angleški narod se mora pripraviti na invazijo. Čakajo ga tragične ure. Povečana aktivnost nemških podmornic Rim, 24. okt. s. V angleških krogih se je nenavadno pojavila nova bojazen zaradi povečanega delovanja nemških podmorniških sil v vodah med Islandijo in Anglijo. Listi poročajo, da operira sedaj na tem področju spet večje Število nemških podmornic, ki na vse načine ovirajo plovbo po tem predelu Atlantskega oceana. Nadalje se je izvedelo, da grade v nemških ladjedelnicah prav veliko število novih podmornic. Poveljnik angleškega letalstva upokojen Lizbona, 24. ofct s. Poveljnik angleškega lovskega letalstva sir Hugh Dovvning, ki je zaradi starosti opustil svoje službeno mesto v letalstvu, je prevzel neko civilno funkcijo. Se kot letalski poveljnik je bil od preteklega novembra dalje v Zedinjenih državah, kjer je za Anglijo nakupoval letalske potrebščine. Vpokojen je bil takoj po svojem povratku v Evropo. Tudi Gibraltar in Singapore ameriška oporišča? Ženeva, 24. ofct s. »Daily Express< poroča v zvezi z likvidacijo britanskega imperija v prilog Zedinjenim državam, da je ameriška vlada stavila Londonu zahtevo, naj ji da na razpolago letališča in pomorska oporišča v Gibraltarju in Singapooru, a ne le za čase sedanje vojne, marveč tudi v bodoče, če bi jih ZedJnjene države potrebovale. Opasen ameriški načrt New Vork, 24. okt. s. Republikanski poslanec Fish je imel po radiu govor, v katerem je izjavil, da sta Roosevelt in mornariški minister Knox zahtevala, naj ameriški rušilci prodro vse do voda okrog Anglije, do francoske obale in Belgije in naj tudi v teh vodah nastopijo proti nemškim podmomiškim silam. Poslanec Fish je poudaril, da bi to pomenilo nenapovedano vojno in novo prekršitev nevtralnostnc^a zakona. V takem primeru pa bi bilo mogoče Roosevelta kakor tudi Knoxa odstaviti z njunih mest Amerika bo zaplenila francoske ladje New York, 24. okt s. Listi poročajo, da nameravajo francosko prekooceansko ladjo »Normandie« preurediti v matično ladjo za letala. Glede na to pa bi morala vlada prej še odrediti zaplembo ogromnega par-nika. Listi računajo, da bodo zaplenjene tudi druge francoske ladje, ki ao bile pridržane v ameriških lukah. Ameriške dobave Rusiji preko Arhangelska New York, 24. okt. s. Od prihodnjega, torka dalje bodo Zedinjene države dobavljale Rusiji svoje vojne potrebščine preko Arhangelska. Listi izražajo mnenje, da je do te odločitve prišlo zaradi japonske grožnje, da bodo japonske pomorske sile blokirale Vladivostok. Komunistične propagandne centrale v Parizu odkrite Pariz, 24. okt. s. Pariška policija je pred kratkim izsledila dve tajni komunistični propagandni centrali. Prvo je vodil neki Vincent, ki je bil aretiran na osnovi majhne tatvine ki jo je izvršila neka žena, drugo je vodil Duthilleul, ki so ga prijeli po dolgi in težki preiskavi. Včeraj pa so izsledili še tretjo skupin.o ki je dobavljala gradivo za brošure in letake, ki jih je prva skupina razdeljevala ljudem. Druga skupina je te letake in brošure tiskala., Na razpolago je imela tudi znatna denarna sredstva. 12 komunistov je bilo aretiranih. Med tem pa je posebno sodišče že obsodilo 15 nadaljnjih komunistov na robijo po 5 do 20 let Dva, neki Josip Karezo in Ivan Zourdeux sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Obtožili so jih, da so poskušali organizirati komunistične celice. Železniška nesreča Rim, 24. okt s. Na križišču Bormidi sta včeraj trčila pospešeni potniški vlak To-rin-Genova in tovorni vlak, ki je vosll na progi Aleksandrija-Piacenza. Dva železničarja sta bila ubita, 11 potnikov je bik> lažje ranjenih. Promet na progi se je v kaj urah obnovil Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek. 24. oktobra 1941-XIX. 6tev. 248 Dobrosrčni L ubijani BUtnji prazniki mrtvih nas opominjajo, da se »pomnimo svojih rajnih c molitvijo in * obiskom grobov. Upravičimo se ponašamo, da ima Ljubljana zares bogato okrašena pokopališča in rta / velikimi žrtvami izkazuje čast mrtvim. Zadnje cvetje In v mrzli sapi plapolajoči plamenćkl sveč na grobovih pa o praznikih mrtvih naznanja* jo tudi bližnjo zimo in z njo velikemu dr lu prebivalstva tudi prihod težkih skrbi. Pomanjkanje je vedno huje. revščina vsak dan večja, število podpore potrebnih se je pa tako pomnožilo, da motna občina ne more več zmagovati vseh sv jih socialnih tvtlog brez sodelovanja privatne dobrodelnosti. Zrtvujmo vsaj del za. pokopa'lAča namenjenega razkošja našim revežem, da Jim olajšamo tegobe zime! V vrhovnem socialnem svetu me*»la Ljubljane združene dobrodelne organizacije in človekoljubna društva so zato za Vse svete in Verne duše letos že četrtič priprave vsesvetsko akcijo s plemenitim namenom, da počaste svoje drage rajne z dobrimi deli. Za težke vsote okrasa propade na po-fropaEsčih brez haska In koristi — po vsem mestu pa tisoči trpe pomanjkanja. Xikomur koristno, bahavo razkošje je dandanes resnično greh. ki izziva in žali pomanjkanje trpeče tisoče. Zato se bomo posebno letos odkupili prevelikega razkošja na grobovih v korist revnim in sploh jw»dpore potrebnim. Za vsako odkupnino dobite viden znak hvaležni .-.ti Vrhovnega socialnega sveta m podpiranih, namreč za 20 L belozeleno svečo ali preprost majhen venček * tra kom. za 100 L pa velik venec s trakom v barvah mesta Ljubljane. Vsak venec in vsaka sveča bo priCala. kako dobro srce imate, sveče in venci vsesvetske akcije na grobovih bodo na tudi kazali, kdo časti svoje rajne s doA-iml deli. Svojci Ljubljančanov pa počivajo tudi po tujih, nedosegljivih pokopališčih In po bojnih poljanah, kjer jim nikdo ne prižge sveče. Njim namenjene sveče prlžgite In njim namenjene vence položite na grobone vojnih žrtev po pckepaUsčJi In na grobove naših zaslužnih mož na .Navju! 2e te dni Vas zastopnice in zastopniki Vrhovnoga socialnega sveta naprosijo za odkupnino od razkošja na grobovih, a pred Vsemi sveti dobite darovani vsoti ustrezajoče število vencev ali sveč s posebnimi nakaznicami v pisarni vsesvetske akcije na velesejmu. Nakaznice dobite tudi v prodajalni mestne elektrarne na Mestnem trgu in v prodajalni mestne plinarne v kresiji na Nabrežju 20. septembra. Z na-kaznicami dobite sveče In vence o praznikih mrtvih na stojnicah pred pokopališči pri sv Križu, na Viču, pred sv. Krištofom in pred Na v jem. Kakor se je Ljubljana ponašala s razkošjem na pokopališčih, tako In še bolj se ponaša z uspehi vsehsvetsktb akcij, saj so njih uspehi najoČItnejšl dokaz visoke srčne kulture prebivalstva našega mesta In kakor so se že tri leta na svoj praznik duše umrlih radovale dobrih src svojcev, tako bomo tudi letos izkazali svojo pravo ljubezen do rajnih z dobrimi deli Revefi bodo molili za pokoj naših rajnih, druga mesta in dežele se bodo pa s pohvalo ozirale na naše mesto in občudovale zlato srce Ljubljane, ki se tudi v teh težkih časih zaveda na los krščanske ljubezni do bližnjega. Počastimo rajne z dobrimi deli? V Ljubljani dne 24 oktobra 1941. Za župana mesta Llubljane: dr. Vladimir Ravnihar. L r„ podžupan Letošnji pridelek sladkorja v Evropi bo v splošnem manjši od lanskega zlasti na Hrvatskem in v Srbiji Ljubljana, 24. oktobra F. O. Llcht je zbral podatke o letošnji letini sladkorne pese v Evropi. V septembru je bilo vreme za sladkorno peso izredno ugodno. Lepi solnčni dnevi so pripomogli, da se je odstotek sladkorja znatno povečal. Tako se je stanje sladkorne pese v Evropi precej izboljšalo. Nova sladkorna kampanja se je pričela že pred tedni. Preskrba sladkornih tovarn z vsem potrebnim je zadovoljiva povsod. Pač bodo pa ponekod težkoče glede prometa. Nekaterim državam tudi zelo primanjkuje delovnih moči. Kljub temu pa lahko računamo, da bo tudi nova sladkorna kampanja uspešno zaključena, Licht omenja najprej podatke o letošnji sladkorni kampanji v onih državah, za katere ima na razpolago zanesljivo in zadostno podlago. Na Madžarskem lahko računajo z znatnim povečanjem proizvodnje, ker je dobila Madžarska štiri nove sladkorne tovarne; ena je bila prej v Kumuniji, ena pa v bivši Jugoslaviji. Tako si je madžarska sladkorna industrija znatno opomogla. Na Hrvatskem je sladkorna pesa dobro kazala tudi še ob koncu septembra. Na ozemlju neodvisne Hrvatske države je bilo v tekočem letu določenih za pridelovanje sladkorne pese 11.45 ha in sicer za sladkorne tovarne v Osijeku, Bran jim vrhu in Beogradu. V resnici so pa zasejali samo 9409 ha. Prav ob setvi je namreč prihrumela na te kraje vojna vihra. Od zasejane površine je ostalo Hrvatski samo 9179 ha. Hrvatska vlada je prepovedala izvoz sladkorne pese iz Hrvatske ter prepustila vso sladkorno peso ministrstvu za trgovino, | obrt in industrijo. Ministrstvo je odkazalo sladkorni tovarni v Osijeku 8633 ha s sladkorno peso zasejanega polja s tem, da mora odstopiti 13.200 ton sladkorne pese tvor-nicam špirita. Za proizvodnjo sladkorja bo na razpolago okrog 150.000 ton sladkorne pese in iz tega upajo pridelati 19.000 ton sladkorja. Hrvatska pa rabi letno okrog 47.000 ton sladkorja, tako da ga bo morala 28.000 ton uvoziti. V območju vojaškega poveljnika Srbije je bilo po izdatnih padavinah do polovice septembra suho solnčno jesensko vreme, tako da se je sladkorna pesa znatno popravila. Pospravljati so jo začeli sredi septembra. Tri sladkorne tovarne v Velikem Bečkereku, Beogradu in Ćupriji so prevzele sladkorno peso ob koncu septembra. Od vsega za pridelovanje sladkorne pese namenjenega polja v bivši Jugoslaviji je odpadlo na te tovarne lani okrog 14.900 ha, toda letino so pospravili samo s 16.605 hektarjev. Sladkorne pese je bilo pridelane 271.735 ton. Letos pa računajo, da bo znašal pridelek na 13.280 ha okrog 276.000 ton. V lanski sladkorni kampanji je znašal pridelek sladkorja 41.061 ton, docim bo znašal letos po dosedanjih cenitvah samo 36.700 ton. Pogoj je seveda nemoten dovoz sladkorne pese v tovarne, kakor tudi zadostna preskrba tvornic s premogom in drugimi potrebščinami. V Franciji računajo z znatnim povečanjem proizvodnje sladkorja, docim ga v Belgiji, Nizozemski ne bodo pridelali toliko kakor lani. Na Danskem računajo s pridelkom 260.000 ton. na Švedskem 2S4.000, v Italiji pa 350.000 ton. Ali se zima že pričenja? Upamojiač lahko, da bomo imeli letos Se nekaj toplih Ljubljana. 24 oktobra. Sneži kakmr srodi zime in tud: hladno je pos-T-alo precej. Ljudje so nekoliko presenečeni nad tem prvim z krnski m pozdravom, pač zate. ker je bila letošnja jesen zelo lepa in topla. Celo v najrnrzlejših dneh tega meseca je maksimalna temperatura dosegala nenavadno višino. V začetku tega meseca so se še nekateri sončili v pros.. včeraj se je pa že za če' pravi zimski ples. Stepla sta se burja in jug. tople in zračne plasti zraka so se zabele naglo mešati in tako so nas včeraj pozdravile i>rve snežinke, znanilke bližajoče se zime. Burja in jug se še vedno tepeta za cfclast: v zgornjih plasteh je jug. spodaj bur;a. Zemflia je še topla in ker je včeraj — čeprav močno — snežilo med dežjem, se sneg še ni mogel oprijeti. Včeraj se še tud.i ni začel oprijemati drevja. Gozdno listno drevje in tudi nekatero sadno Se ni izgubilo vsega listja, zato zda; lahko moker sneg napravi veliko škodo. Snežilo je sicoraj vso noč. Zjutraj je bila zemlja že malo pobeljena vendar je sneg kopnel sproti. Snežilo je še vedno precej močno tudi dopoldne. Davi je b:1o malo hladneje kakor včera* zjutraj. Včeraj je znašala minimalna temperatura 2°. davi je pa bila približno za stopinjo nižja. Ob tej tempe-a turi navadno rado sneži. Včerai je bil dos1e; v tem mesecu naj mrzle i ši dan: maksimalna temperatura je znašala le okrog 9° Niti 14. t m., ko je bila prvič močnejša »lana in ie zna sala minimalna temperatura sredi mesta —0.8°. maksimalna pa 18* povprečna dnevna temperatura ni bila tako nizka V splošnem je bila povprečna dnevna temperaturi v tem mesecu precej višja kakor navadno pri nas oktobra. Maksimalna temperatura jc bfla neka; dni nenavadno visoka. Tako jc znašala najvišja maksimalna temperatu-i» 4. t m 23.6°. 6 t. m. na 23.5°. Najvišja dnevna rjovprečna temr^ratura je bila 4. t: m., ko je znašala 18.9°. Ljudje se vprašujejo, ali se že začenja zima. Napovedovanja, kakšna bo letošnja zima, so nesmiselna. Niti najboljši vreme-noslovci ne morejo napovedati vsaj približno, kakšna bo letošnja zima Tako pa tudi ni mogoče reči. kdaj se bo v resnici začela. Rečemo le lahko. 3* VVATT '\ .osram IZ) .....-Ti /ji f;:V Za prodajo kunčjega mesa Predlog, naj bi rejci redno zalagali trg s kunci Ljubljana, 24. oktobra Pred leti je bila na našem živilskem trgu naprodaj samo živa perutnina. Kdor si je hotel privoščiti belo meso, je moral kupiti kokoš ali par piščancev. Marsikdo bi tedaj bolj pogosto kupoval penjtnino, če bi bilo naprodaj sekano meso, kajti cele kokoši ali piščancev ni mogel kupiti Ko so pozneje posamezniki začeli prodajati meso perutnine, je ta novost našla kmalu številne posnemovalce. Na našem trgu prodajajo včasih tudi divje zajce, sicer je pa divjačina pogosto naprodaj v delikatesnih trgovinah. Kunce so doslej prodajali le žive. Blago navadno ni bilo izvrstno. Letos se je kunčjereja zelo razširila med našimi rejci, zato se marsikdo čudi, da na trgu ni naprodaj več kuncev. Vedeti pa morate, da naši rejci ne rede kuncev v farmah, da bi lahko zalagali trg z večjim številom živali. Večina jih redi živali le za domaČe potrebe, za prodajo pa rede predvsem plemenske živali, ki so dražje. Letos je bilo posebno veliko zanimanje za plemenske kunce, tako da so rejci lahko prodali vse živali pasem^ki so zadnje čase najbolj upoštevane. Vsekakor bi kazalo, da bi naši rejci začeli rediti čim več kuncev za prodajo, za zakol. Nedvomno bi bila kupčija dobra. Posamezne gospodinje so se že nekajkrat vpraševale, ali bi ne bilo mogoče urediti prodaje kunčjega mesa na trgu kakor je bila urejena prejšnje čase perutnina. Marsikatera gospodinja bi mnogo raje kupila že pripravljeno kunčje meso kakor kunca, da bi ji ne bilo treba še klati in dreti živali. Vsaka gospodinja tudi ne ve, kako je treba odreti kožo in očistiti žival. Razen tega bi pa gospodinje lažje kupovale meso na težo kakor cele živali. Morda se ta predlog ne zdi izvedljiv kakor se pred leti ni zdela mogoča prodaja mesa perutnine, vendar ni skoraj dvoma, da bo kunčje meso šlo dobro v denar ter da bi se prodaja obnesla. Težje bi pa bilo najbrž vselej založiti stojnico dovolj dobro z mesom. Vendar mislimo, da bi imeli rejci vedno nekaj živali naprodaj, treba bi pa bilo organizirati nakupovanje. Morda bi takšno organizacijo najlažje izvedlo to ali ono rejsko društvo. Posamezna rejska društva so že prejšnje čase živahno propagirala uživanje kunčjega mesa. Propaganda je bila uspešna. Najbolj uspešna v teh časih bi pa bila, če bi ljudem tudi lahko nudili kunčje meso, ne le, da ga jim priporočamo. Posamezni rejci bi seveda sami ne mogli začeti redno prodajati kunčjega mesa, ker ne rede dovolj živali in tudi ne utegnejo pripravljati mesa ter se muditi na trgu pri zamudni prodaji. Doslej jim kaj takšnega ni prišlo najbrž niti na misel, ker so živali lahko prodali, ne da bi bilo treba še iskati novih načinov prodaje. Zdaj bi pa rejci naj pomislili, da kupčija s plemenskimi živalmi ne bo vedno tako dobra. Ce hočejo, da bodo lahko prodali čim več živali tudi v spremenjenih razmerah, je potrebna čim boljša propaganda za uživanje kunčjega mesa že zdaj. Ko se bodo ljudje, ki sicer ne rede kuncev, navadili na kunčje meso, ga bodo vedno radi uživali, četudi bo na izbiro drugih vrst mesa. Prodaja kunčjega mesa na trgu bo torej potrebna tudi v mirni dobi. Ta predlog, upamo, zasluži, da rejci razmišljajo o njem; nedvomno so Številne ovire, kajti sicer bi najbrž bilo že naprodaj kunčje meso na trgu, ne da bi bilo treba predlagati to novost, vendar mislimo, da niso nepremagljive. Rejci zlasti oni, ki rede živali predvsem za prodajo, bi naj pomislili, da ni tudi v njihovem interesu, naj bi se reja kuncev razširila tako, da bi nikomur ne bilo treba kupovati živali. Bolje je, da skrbe za ureditev prodaje že zdaj tako, da bodo lahko spravili v denar živali tudi. ko ne bo več takšnega zanimanja za rejo med meščani. Naše gledališče DRAMA. Petek, 24. oktobra: zaprto. Prvič v letošnji sezoni po znižanih cenah bodo ponovili v soboto 25. t. m. Gehrijevo igro v devetih slikah »ŠESTO NADSTROPJE«, ki podaja izrez iz življenja. Avtor je izluščil iz pisanega pariškega življenja svet in ljudi, ki žive v šestem nadstropju montmštreskega rodbinskega penziona. Predstavi nam uradnika-pisca ljudskih romanov, njegovo hčer.^bohemski zakonski par, mladega delavca; dve mladi ženski: tipkarico in drugo v neodrejenem socialnem položaju, študenta, ki je obenem šan-sonjer. lastnico hotela, njenega moža in še nekaj drugih oseb. Glavno dejanje tvori ljubezenska drama med uradnikovo hčerko in mladim študentom. OPERA Petek. 24. oktobra: zaprto. Sobota. 25. oktobra: Aida. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. uri. Verdijeva »AIDA« s Hrvbalovo v naslovni partiji pomeni velik uspeh. Enoglasna pohvala vseh kritik dokazuje močno umetniško rast mlade pevke. Poleg nje se uveljavljajo močno nosilci glavnih partij, ki so prav tako prejeli za letošnje stvaritve najtoplejšo pohvalo. Zanimiva nova režija je dala predstavo, ki jo smemo šteti med naše izredno dognane operne uprizoritve. Glavne partije bodo peli: Radev-Kogejeva, Franci. Betetto, Primožič, Lupša. Dirigent A. Neffat. Režiser Ciril Debevec. ki je izdelal tudi načrt za inscenacijo opere Zborovodja R. Simoni«. Koreograf inž Golo vin. Puccinijeva opera »LA BOHtME« soada med njegova posebno popularna dela. življenje bednih pariških bohemov je prikazano tako v libretu, kakor v glasbi z vs»-likim čutom človečnosti in v eloboko dojmljivih čustvenih napevih Peli bodo: Vida-lijeva. ManoŠevskv Janko. PoTajnarjeva, Dolničar. Betetto Zupan in Anžlovar. Dirigent N. Stritof Režija in zamisel scene: C Debevec Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo na Tvrsevi 11-1: Ažman Marija, Emonska 10a Bohanec Franjo, Ledina, Coff Emil (verjetno Ver-stovškova ul.), čepeljnik Franc, Smarska 43, Cucek ing. Ernest, rudar, glavar, Hafner Franca, Gajeva 3, Jesenovec Franc, profesor, Kaluža Marica, Gosposka 5, Koman Amalija, Zerjavova, Jan Slavko, dramsko gleialisče, Kroselj, profesor. Man gel Sabina, Mestni trg, Maver Stanislav, tvrdka »Salus«, Mohorič Vera, Sv. Petra 58, Nach-tigal Stanko, Pokopališka 25, Pavletič Vii-ma, Tvrševa 51, Podbevsek, Tvrševa 170, Podboj, Tvrševa 69, Polič Zoran, Breg 6, Pleško Marija, Florjanska 5, Poličar Antonija, Soteska 4, Prosenčeva Bojana, magistrat, Skopek Tončka, Stari trg 8, Stojiče-vič dr. Alelcaander, Gradišče 8, Staral Ag-nes, Jurčičev trg 3, Turk Neva, Novi trg 5, Vole Ivan, Vodnikov trg 4, Zupančič Maks, Breg 6, Caserman Ivan, župnišče sv. Jakoba. Rdečemu krizu so darovali: g Bajda Marija iz LJubljane v počastitev spomina ge. Kralj Frančiške L. 50, g. Lušin Dimitrij iz Mokronoga namesto venca, na grob Kraglja Ivana ml. L 50 in g. Nazor Vladimir iz Ljubljane namesto venca na grob g. Jagodica JoSta I* 100. Plemenitim darovalcem iskrena hvala. nutku. Šofer se sploh ni zmenil za ponesrečence, temveč je oddirjal naprej. Posledice nesreče so bile strašne. Alfred Schaffhauser je obležal na cesti mrtev. Ana in Julijana Hiffler sta pa obležali na cesti nezavestni. Ena je zadobila težke notranje poškodbe, druga pa k sreči samo lažje zunanje. Obe so prepeljali v bolnico. Brezobzirnega šoferja Jožefa Alenzn je policija izsledila in aretirala. — S kolesa je padel in si zlomil nogo. 35-letni Ervin Vavpotič od Sv. Kunigunde se je peljal s kolesom, pa je padel v graben ob cesti tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Se/ ezmea KOLEDAR Danes: Petek, 24. oktobra: Rafael. današnje: prireditve Kino Matica: Ohm Kruger. Kino Union: Tosca. Kino Sloga: Frankestein in V službi smrti. Kino Moste: Madame Butterflv in Fran- kenstein. dežurne lekarne Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta št. 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Ustar, Šelenburgova ulica 7. Gospodarsko zasužnjen je Mehike Washingtonf 24. okt. s. Vlada Zedinjenih držav je v Izvajanju svoje imperialistične politike, spričo katere se vmešava v gospodarstvo vseh ameriških republik, dovolila Mehiki posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev, ki jih pa bo morala investirati v izpopolnitev svojega cestnega omrežja. Vsa dela bodo seveda pod vodstvom severnoameriških tehničnih strokovnjakov in tudi gradivo si bodo morali MehiČani nabaviti v Zedinjenih državah. Ozadje ostavke islandske vlade VVashington, 24. okt. & Izvedelo se je, da je prišlo do demisije vlade na Islandiji zaradi hudega islandskega protesta v Washingtonu proti okupaciji otoka, ki je spravila v nevarnost nele gospodarski položaj prebivalstva, marveč tudi politično varnost otoka. Beda beguncev Bern, 24. okt. s. Evakuacija Moskve postaja od dne do dne težja. Begunci iz Moskve, ki se priključujejo beguncem iz drugih mest, potujejo preko Urala. Vse ceste so izpolnjene. Po nekih vesteh so izbriihnile med njimi hude epidemije. Med begunci se je pojavilo zlasti pomanjkanje živeža. Eksplozija v angleškem rudniku Lizbona. 21. okt. s. V nekem premogo-kopu pri Dovvcasterju v Angliji je močna eksplozija zahtevala 5 žrtev med delavcL več oseb pa je bilo ranjenih. Zaradi nesreče je sedaj premogokop zaprt. Iz Spodnje Štajerske — Težka prometna nesreča. V četrtek zvečer se je pripetila na Graški cesti v Mariboru blizu gostilne Welle težka prometna nesreča, ki jo je povzročil brezobziren šofer tovornega avtomobila. 301etni Alfred Schaffhauser ter Ana in Jurija Hiffler iz Ruš so potiskali svoja kolesa pravilno po desni strani proti notranjemu delu mesta. Kar Je privozJl od zadaj tovorni avto in sicer z veliko brzino Eno luč je imel pokvarjeno, pa tudi druga je od časa do časa ugasnila Zato šofer ni dobro videl ceste pred seboj in zavozil je y kolesarje. Nesreča se je odigrala v tre- Rumunska civilna uprava v južni Ukrajini Bukarešta, 21. okt. d. V ponedeljek je dospel v Odeso rumunski civilni guverner za transdnjestrsko gubernijo skupaj s svojim ožjim štabom Rumunski civilni guverner bo uredil v Odesi rumunsko civilno upravo, ker je bila Odesa izbrana za glavno mesto vsega področja onkraj reke Dnjestra, v kolikor je bilo to področje podrejeno romunski upravi. Hkrati so bili storjeni tudi vsi potrebni ukrepi, da se bodo v Odeso premestila vsa civilna obla-stva, ki so doslej iz drugih središč upravljala pokrajino onstran Dnjestra. Zaposleni Švedski diplomati Stockholm, 23. okt. s. Tukajšnji listi objavljajo zanimive podatke, po katerih švedska diplomacija sedaj zastopa interese vlad v 22 različnih državah, štev. 246 »SLOVENSKI NAROD ct Petek, 24. oktobra 1941-XIX. Stran 3 ; Nedeljski nogometni spored na igrišču Ljubljane Jadran - Svoboda ob 14. in Ljubljana - Elan ob 15-30 V nedeljo bo na sporedu Četrto kolo nagega nogrometnegra prvenstva, ki bo prineslo nekaj prav zanimiv.h tekem. Z veseljem zopet pozdravljamo skupni sporazum, zaradi katerega bomo videli na :gT-Scu Ljubljane štiri moštva v borbi za letošnjo nogometno prvenstvo. V prvi tekmi bo nastopila Svoboda, ki je v nedeljo navdušila gledalce s svojo lepo igro, proti Jadranu, ki bo tokrat zopet imel priliko nastopiti kompleten. Ljubljana bo v drugi tekmi nastopila proti Elanu, kj bo tokrat prvič nastopil pojačan z novimi ital'jan.skLmi igrači, ki so si pridobili pravo nastopa za Novomesčane. Opozarjamo gledalce, da se bo prva tekma pričela že ob 14. Razen omenjenih tekem na igrišču Ljubljane bo še tretja prvorazredna tekma med Marsom in Grafiko. V drugorazrednem prvenstvu sta na vrsti tekmi med Mostami in Slavijo ter Mlaliko m Vičem. Ragnhild Hvegerjeva brani 15 svetovnih rekordov V svoji krasni plavalni karieri je slovita danska svetovna plavalna rekorderka dosegla skupno 40 svetovnih rekordov, ko je skozi pet let stalno izboljševala svoje prejšnje uspehe. Njena današnja bilanca je naravnost nepojmljiva: od 16 uradno priznanih rekordov na raznih plavalnih tekmovalnih tekmovalnih progah jih pripada 15 Hvegerjevi! Prvi svetovni rekord je Hvegerjeva postavila stara 15 let v prostem plavanju na 440 yardov v času 5:29.9. danes pa je stara šele 20 let! Njena največja želja je, da bi dosegla še zmago na olimpijadi. L. 1936. je bila v času olimpijskih iger v Berlinu še premlada in je v plavanju na 400 m dosegla samo drugo mesto za Nizozemko Ma-stenbroekovo. Teži jo tudi. da doslej ni mogla prekositi edinega rekorda, katerega nosilka je v tabeli svetovnih ženskih plavalnih rekordov Willi den Ouden. Ko se ji posreči Še ta uspeh, bo nedvomno dosegla edinstven rekord rekordov, ki bržkone desetletja ne bo našel enakega talenta. Tabela ženskih svetovnih plavalnih rekordov, ki očituje njene uspehe izgleda sedaj takole: 100 vardov 0:59.7 Ragnhild Hveger 100 metrov 1:04.6 Willi den Ouden 200 metrov 2:21.7 Ragnhild Hveger 220 vardov 2:22.6 Ragnhild 300 vardov 3:25.6 Ragnhild 300 metrov 3:42.5 Ragnhild 400 metrov 5:00 1 Ragnhild 440 vardov 5:12.8 Ragnhild 500 vardov 5:57.9 Ragnhild 500 metrov 6:27.4 Ragnhild 800 metrov 10:52.5 Raenhild 880 vardov 11:16.1 Ragnhild 1000 vardov 12:36.0 Rrrmhild 1000 metrov 14:09.2 Rasmhild 1500 metrov 21:10.1 Ragnhild 1600 metrov 23:11.5 Ragnhild Hveger Hveger Hveger Hveger Hveger Hveger Hveger Hveger Hveger Hveger Hveeer Hveger Hveger BKEVNE VESTI — Neniška trgovinska delegacija pride v Trst. Za soboto zvečer ;e napovedan prihod nemške trgovinske delegacije, ki se že nekaj časa mudi v Italiji, v Trst. Delegacijo vodi zastopnik trgovinske državne skupine in predsednik nemške trgovske organizacije dr. Franc Hevler. V Trstu se bo delegacija mu lila vso nedeljo in si bo ogledala nekatera večja podjetja ter pristaniške naprave. Sestala se bo z zastopniki tržaških trgovskih krogov. — Pogreb padlega oficirja. Včeraj so svečano pokopali podporočnika 73. peš. polka »Lombardie* Vladimirja Juritiia, ki je padel pretekli ponedeljek z orožjem v roki. Bil je star 28 let. Bil je prvi častnik polka, ki je padel v sedanji vojni. V oficirskem zboru je veljal za enega najboljših oficirjev. — Sestanek bivših belogardijcev v Trstu. Sredi novembra se bodo v Trstu sestali nekdanji belogardijci, ki so se pred desetletji v Sibiriji borili proti Sovjetom. Sestanek je bil prvotno napovedan za nedeljo, a je bil olgoden. Pobuda in organizacija sestanka je v rokah bivših prostovoljcev iz Julijske Krajine in Dalmacije. — Poroke in smrti v Trstu. V Trstu sta te dni umrli Antonija Sosićeva v starosti 61 in Zgur Katarina v starosti S2 let. Poročila sta se mehanik Angel Jejčič in gdč. Marija KobaJova. — Na postajah v Ljubljani in v Straži— Toplicah se bodo skrajšali natovomi in iz-tovoroi roki. Železniška direkcija v Ljubljani je na osnovi 7. odstaviva 70. Člena in 8. odstavka 86. člena uredbe o prevozu potnikov, prtljage in blaga z železnico skrajšala dosedanje natovorne in iztovome roke na omenjenih postajah od 24 na 6 delovnih ur. Ta ukrep se uveljavi s prihodnjim ponedeljkom. — V Piemontu pridobivajo zlato. V Pie- montu kopljejo rudo, ki vsebuje nekaj zlata. V leth 11*29.—1933. so je nakopali po 4 do 5 tisoč ton. Pred 5 leti se je izkop zvišal na 1976, pred tremi na 3201 ton. Rudnine kopljejo na ozemlju 4 občin v novarski in ene občine v aotski pokrajini ter na področju nekega hudournika v aleksandrij-ski pokrajini. Nekaj zlata pridobivajo tudi iz naplavin v blizini Canove, Bielle in v gromjih predelih pokrajine Vercelli. Pri kopanju teh rud je sedaj zaposlenih okrog 700 delavcev. — V iSiskn bodo zgradili dečji dom. Tvornica tanina d. letih. — ZgK^.u Ljubljane je sledil tudi Zagreb. Zgledu ljubljanske mestne občine, ki je že pred meseci ustanovila svojo posebno apro-vizacijo za preskrbovanje ljubljanskega prebivalstva s cenenimi najpotrebnejšimi živili, je zdaj sle lila tudi zagrebška mestna občina, ki bo prav tako ustanovila lastno aprovizacijo, da bi z nizkim: proaajn mi cenami najpotrebnejšdi živil olajšala svojim meščanom življenje. Zagrebška mestna občina se bo najprej lotila prodaje moke. krompirja, fižola, sadja in drugOi ž vil, pozneje pa namerava svoje aprovizacjsko delo še bolj razširiti. — Nova vseučiliška profesorja v Zagrebu. Z odredbo poglavnika neodvisne hrvatske države dr. A. Paveliča je bil dr. Anton Maver, ki je bil doslej izredni profesor filozofske fakultete zagrebškega vseučil šča. imenovan za rednepa profesorja iste fakultete, prav tako pa je bil za relnega profesorja tehnične fakultete zagrebškega vseučilišča imenovan dosedanji izredni profesor iste fakultete inž. Zvonimir Vrkljan. — Paketi z zimsko obleko za hrvatske delavce v Nemčiji. Hrvatsko ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino je izdalo pojasnilo, ki v njem pravi, da je večina hrvatskih delavcev v Nemčiji brez zimskega perila in brez zimske obleke. Da bi tem delavcem v zimskih mesecih olajšalo življenje in delo, je omenjeno ministrstvo dovol lo, da laliko svojci teh delavcev istim brez posebnega dovoljenja pošiljajo zimsko perlo in zimsko obleko. Obleka in perilo morata biti že nošena, ne pa nova, noben paket pa ne sme biti težji od 4 kg. Pakete z zimsko obleko in zimskim perilom za hrvatske delavce v Nemčiji lahko pošiljajo svojci do 15. decembra, po tem dnevu pa bo poš.lja-nje spet prepovedano. — V obrambo generala Nodiča, sedanjega predsednika srbske vlade, je pred mikrofonom beograjske radijske oddajne postaje govoril prosvetni minister srbske vlade Ve-limir Jonič, ki je med drugim dejal, da je general Nedič prevzel grenki križ srbskega naroda nase v času. ko je več kakor težavno biti Srb. Minister Jonič je govoril tudi o novih šolskih reformah v Srbiji in sploh o preusmeritvi srbskega prosvetnega življenja, ki mora nastopiti čisto novo pot in ki se mora posvetiti res izključno le srbskemu narodu. — Jetika je v Zagrebu zelo razširjena. Iz rednih tedenskih poročil zagrebških dnevnikov o smrtnosti v ZagTebu posnemamo, da je v Zagrebu največ smrtnih primerov zaradi jetike. Hrvatsko ministrstvo za zdravstvo bo zaradi tega posvetilo zatiranju jetike največjo pozornost ter bo zgradilo več novih proti jetičnih dispanzerjev in nekaj novih zdravilišč za zdravljenje jetike. — 801etnica dr. Gavazzia. Znani hrvatski učenjak dr. Artur Gavazzi je praznoval te dni 80Ietnico rojstva. — Izjava dr. Totha. Novi hrvatski gospodarski minister dr. Toth, bivši predsednik »Gospodarske Sloge« in generalni ravnatelj Prizada, je v pogovoru z novinarji izjavil, da bo glavna naloga njegovega delovanja načrtno vodenje gospodarstva, kakor odgovarja to sedanvm in gotovo tudi bodočim potrebam. Cimprei mora preiti hrvatcko prvrnndarstvo V ^"-"--^nru ?;stemu. — Potniki na hrvatskih železnicah v bodoče ne bodo smeli jemati s seboj na pot več kakor po 10 kg živeža. Vse večje množine življenjskih potrebščin, bodo morale biti opremljene s posebnim tovornim listom. Ce si potniki ne bodo preskrbeli takih tovornih listov, jim bo vsak presežek blaga čez 10 kg zaplenjen, — NemSke blagovne tarife na Spodnjem Štajerskem, Uprava nemških državnih železnic je odredila, da se uvedejo s 1. novembrom 1941 na železnicah zasedenega ozemlja Spodnje Štajerske, Koroške in Gorenjske blagovne tarife nemških železnic. — Nemški AJpenvereln rudi na Spodnjem Štajerskem. Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je dovolil, da obnovita svoje delovanje podružnici nemškega »Alpenvereina« v Mariboru in Celju. V kratkem bosta imeli obe podružnici ustanovna občna zbora. S tem objavlia nemški * AJpenvereln« svoje delovanje tudi na i Spodnjem Štajerskem. LlUBLDANSkl KINEMATOGRAFI Predstave: šham ob 16. in 19. nri: kxno union telefon 5j2-2j Monumentalno zgodovinsko filmsko delo Most vzdihijajev Paola Barbara. MarlelA Lottl. Elil Parvo KINO MATICA TELEFON 22-41 Monumentalni velefllm o znameniti vstaji ln junaški borbi Buro v za svobodo O hm Kriiger Emil Jannings Gl&ela TThlen Gustav Grtlndgens FIlm Je na letoćnjl mednaroani razstavi v Benetkah prejel prvo nagrado! KINO SLOGA TELEFON Samo Se danes Boris Karlofl FRANKE NSTEIN ln veliki špijonažnl film SLUŽBA SMRTI — Največji vodovod na Hrvatskem. Blizu Jastrebarskega grade največji vodovod na Hrvatskem. Dela bodo kmalu končana. Stroški bodo znašali okrog 15 milijonov kun. Vodovodne cevi so dolge okrog 47 km. — Pocenitev postnega prometa med Nemčijo in Italijo. V Rimu je bila nedavno podpisana posebna pogodba, s katero je olajšan poštni in brzojavni promet med Nemčijo in Italijo. Določbe te pogodbe stopijo v veljavo 1. januarja 1942. Pošmi brzojavni promet mod obema državama bo poenostavljen in znatno cenejši kakor je bil doslej. Poštnina bo znašala v bodoče namesto 1.25 samo 1 liro od pisma, od dopisnice pa 0.50 namesto 0.75 L, a brzojavna pristojbina bo znižana od 21 na IS.5 centezimov od besede. — 100 milijonov za železniške mostove na Hrvatskem. Hrvatska vlada je odredili za popravila železniških mostov na Hrvatskem sto milijonov kun. — Porast števila prebivalcev Karlovca. Karlovac ima zdaj okrog 35.000 prebivalcev. Od zadnjega ljudskega štetja 1931. ]e naraslo število prebivalstva Karlovca za okroglih 14.000. — Visoki gostje v lepoglavski kleklar-ski šoli. Več hrvatskih ministrov je pose-tilo te dni v spremstvu nemškega poslanika v Zagrebu Kascha lepoglavsko klek-larsko šolo, kjer so se vpisali v spominsko knjigo tega za hrvatsko domačo industrijo zelo važnega zavoda. — Hlinkova mladina na grobu Anto Starčeviča, V Zagrebu se mudi odposlanstvo Hlinkove mladine pod vodstvom vodje slovaško mladine Kaceka. V torek se je odpeljala slovaška mladina v vas Šestine, kjer je položila venec na grob ^očeta domovine-« Ante Starčeviča. Slovaška mladina je počastila tudi spomin Stjepana Radića. — Toeaj za občinske tajnike. V ponedeljek 20. t. m. se je pričel v Laškem tečaj za občinske tajnike. Poseča ga 40 kandidatov. Tečaj bo zaključen jutri, v ponedeljek sc pa prične drugi tečaj. — Nov šef kinirgičnega oddelka mariborske bolnice. Za šefa kirurgičnega oddelka mariborske bolnice je bil imenovan primarij dr. Bovier. — Otvoritev prostozidarske razstave v Beogradu. V poslopju bivše uvelike lože Jugoslavije« nameščena prostcz"darska razstava je bila v sredo dopoldne otvorjena. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki nemških okupacijskih oblasti in več ministrov srbske vlade. Razstavo je ©tvoril tiskovni šef srbske vlade It. Pei-Ć s primernim nagovorom. — še 235 miljonov kun za ceste na Hrvatskem. Hrvatska vlada je že prej določila 400 mlijonov kun za gradnjo mednarodnih avtomobilskih cest, zdaj je pa določila še 235 milijonov kun za gradnjo novih in poprav,lo obstoječih cest in mostov. — Olje iz grozdnih pešk tudi v Srb?j\ Po zgledu drugih držav se peča zdaj tudi centrala za kemične proizvole v Srbiji z mislijo izdelovati olje iz gTOzdnh pešk. Doslej so uporabljali grozdne peške in vse kar ostane v stiskalnici za kuhanje žganja, neznaten del pa tudi za izdelovanje kavi-nega surogata. V grozdnih peškah je 20% olja in ker je vinogradništvo v Srtiji močno razširjeno računajo, da bo mogoče pridelovati precej olja iz grozdnih pešk. Iz Ljubljane — Ij Tudi Levčeva ulica je v mestu. Mnogo se je zadnja leta storilo v Ljubljani v korist mesta hi prebivalstva tudi v pogledu tlakovanja ulic in cest. marsikaj bo pa treba še storiti. Med nujna cestna dela spada pač tudi ureditev Lev-čeve ulice, ob kateri je vrzel samo Se v sredini, na obeh koncih so pa ob nji lepe vile. nekatere že precej stare. Ta ulica veže začetek Rožne doline in prilegajoči del mesta onstran železniškega tira s Pod-rožnikom in je torej promet po nji precej živahen. Na obeh koncih ima Levčeva ulica utrjeno cestišče, v sredini je pa velika vrzel, kjer morajo hoditi ljudje kar čez travnike. Seveda je nastala tu poleg stezic tudi vozna pot in ob vsakem deževju morajo ljudje gaziti blato, kolesa vozov se pa udirajo globoko v zemljo. Tu bi bilo treba za prvo silo vsaj cestišče utrditi in posuti z gramozom, obenem pa privoščiti Levčevi ulici vsaj nekaj svetilk, ker je tudi ta ulica v mestu. —lj Popravljanje ceste. Sv. Petra cesta je bila med prvimi, katere je dala po prejšnji vojni tlakovati mestna občina, in sicer že nekako pred dvema desetletjema. Od takrat so morali cesto večlerat bolj ali manj prekopavati, bodisi da so popravili starinski kanal, bodisi izboljšali vodovodno, pln-sko ali pa električno napeljavo. Tako je sčasoma cestna vršina postala zeJo vegasta in kotanjasta.a razen tega so se tuli kam-nitne kocke, ne najboljše vrste, že hudo obrabile. Zato je bila in je cesta ob količkaj slabem vremenu polna luž in blata vzlic tlakovanju. Vse to je napotilo zdaj magistrat, da je dal v začetku tekočega meseca cesto korenito popravljati. Najprej od Res-ljeve ceste do Znamenjske ulice, ker je ta silo prometna cesta prav me* to razdaljo na več mestih najožja in zaradi tega še posebno popravila najnujneje potrebna. Spričo dobrega in lepega vremena zadnjih tednov je delo — izkopavanje kock, njihovo prebiranje in izmenjavanje z novimi, izravnavanje tal in naposled vnovično tlakovanje — tako hitro in zelo napredovalo, da b" bilo prej ko ne že v dveh ali treh dneh vse gotovo in cesta lahko Izročena zopet sploš nemu prometu, če ne bi jelo močno deževati. Ne vemo sicer, ali bo prišel glede poprave ceste v poštev še kakšen njen del ali ne, toda mislimo, la bi bilo treba popraviti čimprej vsaj še odsek med Prečno ulico in Resljevo cesto, ker je tam vrsina tudi marsikje že poškodovana in vredna prenovitve. SOBOTA IN NEDELJA NOV P K O G K A M ŠTEV. 8 VESELI TEATER Čačettk ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.) —lj Tramvajski promet k Sv. Križu v nedeljo. Ako bo v nedeljo 26. t. m. popoldne ugodno vreme brez padavin, ne bodo od 12. ure dalje vozili vozovi proge »1« preko Hrvatskega trga do Splošne bolnišnice, temveč preko Hrvatskega trga po Jegličevi in Šmartinski cesti k Sv. Križu in po isti poti nazaj v Zgornjo Šiško, odnosno v Podgoro. K Sv. Križu bosta torej popoldne usmerjeni dve progi in to »1« in >21< bo vozila od Sv. Križa preko Hrvatskega trga in Poljan mimo glavne pošte proti Šiški, proga 2vv pa bo vozila od Sv. Križa mimo glavnega kolodvora in glavne pošte v Moste. —lj Ribji trg. Po dolgem času so bile danes naprodaj zopet velike sardele. Prodajali so jih po 16 L kg. Naprodaj je bilo tudi nekaj lepih skuš, ki so bila po 20 L. Drugih rib danes ni bilo. I OVALNI STROJI vlGN.VOK —lj Občinska dela in zima. Letos je bilo zaposlenih — in delno jih je še — pri številnih delih, ki jih financira mestna občina, precej delavcev. Pozimi nekaterih del na prostem ne bodo mogli nadaljevati, če ne bo izredno ugodno vreme, česar pa ne moremo pričakovati. To velja za večja cestna dela in preureditve v parkib, kakršna je novo otroško igrišče v Tivoliju. Tu je bilo zaposlenih pri zemeljskih delih že od 24. februarja precej delavcev. Doslej jih je delalo nad 40. Jutri bo izčrpan kredit za to delo, a upanje je, da bodo našli zopet kmalu sredstva za nadaljevanje. Doslej je bilo opravljenega že precej dela. Za ureditev igrišča je treba zravnati večji prostor. V ta namen morajo odkopavati in odvažati zemljo na višjem kraju ter jo dovažati in nasipavati na nižjem. Prepeljati, odnosno premotati ali odkopati bo treba skupaj okrog 7000 m*. Zdaj je končanih že približno dve tretjini zemeljskih del ter lahko računamo, da je za planiranje bilo porabljeno, odnosno prepeljano okrog 5000 m* zemlje. — Zemeljska dela spomladi še ne bodo končana, četudi jih bodo nadaljevali čez zimo, že zato. ker ne bodo mogli neovirano delati kakor poletne mesece. Vendar je upanje, da bo igrišče vsaj v glavnem urejeno prihodnje leto. —lj Za zamunikc bo cepljenje zoper da-vico izjemoma še v petek 24. t. m. ob 16.30 uri samo v Mestnem domu. Starši iz vse Ljubljane, ki iz kakršnega koli vzroka njih otroci sploh še niso bili cepljeni, in tudi vsi tisti starši, ki njih otroci še niso drugič ali tretjič cepljeni zoper davico, morajo k temu cepljenju zanesljivo pripeljati svoje otroke. Izvzeti so samo tisti otroci, ki jih je mestni fizikat oprostil letošnjega cepljenja. Cepljenje proti davici je po odloku Visokega Komisarja strogo obvezno ter bodo prekrški te oiredbe kaznovani z globo do 1000 L. Kakor znano, pa morajo starši ali skrbniki pripeljati k cepljenju vse one nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo. Opozarjamo, da je sedanje cepljenje samo za zamudnike, kakor že prej rečeno. lj— Ker je za sobotne in nedeljske predstave vedno prav lepo zanimanje, priporočamo vsem, da si oskrbe vstopnice že v predprodaji pri naši dnevni blagajni, ki je odprta vsak dan od 10. do pol 13. in od 17. do 19. ure. Začetek predstav ob 19. (7.). Konec še pred 21. (9.) (—) —lj Pianist Karlo Vidusso je prav za prav Amerikanec. Rojen je bil v kraju Talcahuano v Cilu v južni Ameriki, kjer je užival tudi prvi pouk na klavirju v Bue-nos Airesu, ko je bil star 6 let. Pozneje je prišel v Italijo ter nadaljeval glasbene študije, kakor tudi klavirsko igro v Milanu na konservatoriju Giuseppe Verdi, študij je končal s polno pohvalo in prvim darilom. Ko je bil 20 let star se je popolnoma posvetil koncertiranju, udeležil se je mednarodnega temovanja v Budimpešti in prav posebno še tekmovanja za Chopino-vo darilo v Varšavi. Na obeh tekmovanjih je bil proglašen kot prvi in najboljši pianist. Pa tudi v Italiji je pogostokrat nastopil na tekmovanju in bil takoj na prvem v Milanu med dvainštiridesetimi zopet prvi. Karlo Vidusso je koncertiral v vseh večjih središčih Evrope z največjimi uspehi. Sedaj je profesor mojstrske igre na konservatoriju v Parmi. Ker je Vidusso eden največjih mojstrov sedanje dobe, opozarjamo na njegov koncert, ki bo v po-nedeljak 27. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 487-n OBŽALOVANJ A VREDEN V klavirju, ki smo ga podarili dobrodelnemu društvu, so lesni črvi. — Uboge živalic e. Dopolavoro v vevški papirnici Vevče, 23. oktobra. Po številnih koncertih, ki jih j« v zadnjem času pokrajinski Dopolavoro prtrodift za delavstvo Tobačne ova me. Sattirnu&a, Store in številne kinematografske in gleda-!i*. spo. dobrunjski župan Trkov, šolski upravitelji iz okol;ce, poljski in dobrunjski župnik itd. Pokrajinsko organizacijo Dopola-vora je zastopal pod poveljnik g. Liboratti. Prifrotni so bili tudi nekateri oficirji s fužinskega sradu. predsednik Združenih papirnic Vevče. Goričane, Medvode gg. Ivan Jela čin. upravni svetnik Rekar, ravnatelj tovarne dr. Ciril Pavlin, tehnični ravnatelj dr. inž. MiloS ICrofta in drugi. Dvorano SO napolnili delavci in delavke okrog 400 po številu in okro::> 40 ur:uln:kc.v. Točno ob 1630 se je začel koncert nod vodstvom dirigenta g Druga Maria Sijanca, Orkester jc najprej zaigral »Giovenczzo«, ki so io vsi posfaftšali stoje. Vato so z us-pe-hom izvajali Rosstnijevo »Semimmis«, Verdijeve »Triumfiu iz Verdijevih oper in Ja-klov valček »Cvetoči gozd*. Delavstvo in ostali so z velikim zanimanjem poslušali fz-vajanje izbranih komadov in so vsakega nagradili s ploskanjem. Potem sta k'wnorni zbor in orkester izvajala številne Se-klbauer-jeve slovenske narodne pesmi. Na koncu so vsi prisotni burno ploskali. Uspeli koncert je prenašal ljubljanski radio. Po peri uri je bila prireditev zaključena in delavstvo se je hvaležno in odpo-črto razšlo na s veje domove IZPREMENMf^N POLOŽAJ Ona: Vprašujem se, kje sem ime^a glavo, ko sem privolila v zakonsko zveao 8 teboj. On: Na moji rami, dušica. GROŽNJA BREZ USPEHA. — Ce boste še lazili za menoj, pokličem svojega brata, on vam že pokaže, saj je prvak v boksu. — Kar naj pride, jnz som prvnk v teku. PIJANCEV A ČASTNA BESEDA Pozno ponoči kolovrati pijanec domov. Na ulici ga sre^s njegov zdravnik v trenutku, ko se primaje do kandelabra in se ga krčevito oprime, da bi ne padel — Halo! — zakliče zdravnik, — ali mi niste pod častno besedo obljubili da boste nehali piti? — Res je in častno besedo držim, — odgovori pijanec. — Kako to, saj ste vendar že zopet pijani. — Ze res, toda piti sem nebal. Komaj četrt ure je tega, odkar ne pijem več. MALI OGLASI POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1063 Makulatur-ni 3>apir proda uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Pucclnijeva al. 5 OGLJE specialno za generatorje dobite pri Re»-man, Rimska cesta 21. telefon 44-90. 1677 CORA TORINO • 1835 CORA - CORA l'dptritivo dl gusto moderno. Si prende con s«lz, apeririv modernega okusa« Pije se s sodavico. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je odšel v večnost v 64. letu starosti moj predragi mož, naS oče in brat, gospod MIHA JANKOVIČ pekovski mojster Pogreb pokojnika bo v soboto 25. t. m. ob Vz 4. uri popoldne z 2al na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 25. oktobra 1941. ALOJZIJA JANKOVIČ, soproga MARIJA, hčerka — MIHA, SLAVKO, FRANCI, JANEZ, sinovi in ostalo sorodstvo Stran 9 »SLOTEltSKI NAROD«, Petek, M. oktobra 1941-XDC. Jubilejni zbor trgovskega društva „Merkur" Delo društva v preteklem letu se je razvijalo v 4 smereh: v socialni pomoč , prirejanju tečajev in izdajanju publikacij — Ijen stari odbor s predsednkem dr. Windischerjem Stev. 240 dela, je Ml izvo- li tub'iana 24 oktobra. V scin: dvoran' Tr2<>vskto;a d<«ma ie bil Sfioći 40 redni občnr zbor matice na^-e^a trgovstva trcc,v*,keT1*-rćnM *n teplo f>hčuten«. ic ooteJdo 7h"rovanie l katerim ic trgovsko društvi »/*c*kor« sto- pilo v pet"' decenii s-voje<*a ob*-tv»-ta *n He'a Občn- r.hrrr je o« VXM M in cprrtnr. \-o {Kiednivih vsem r.avzr.čim z'.i«;t nn Eaf#< nnkom Z\crf tr jnrvskih udružm' in Združen fa t-gmcev Verb'"ču f.uk:Ju ;n ^mecu o-nozorH na ve-8'lce do^odlcc ki 9o 'ctr*= tffnt>o4cn r>*^-et?M v u«-odf» nasotth v:ne [Ts4a vnocvrsvnl pologa i nove Liub!*ffnske pokrajine r»momcmhna dejstva napredka v "tir'Hoset h letih, se povrnemo v posebnom Stanka. Ob koncu je predsednik nn?\isril. da je M'o početno vodik) društva vedno ne deliti, m.in-cć drn/;t. 'n je zaradi tega vneto ya stopalo gosTKvlar^k? in stanovski sol'da-lizein Razve t v na$i rrfiovioj ic po-poA-edov-an;u prtxl srV) in itkazo^aniem brez srdcW.1T! ja nerr«;redno priza-let h. V gospodarskem življenju se ie dajala prednost talentom pred ženiji in pridni preudarnosti pred drznostjo višje ie bilo cenieno vsakdanje redno in postopno delo ne<*o Iran kc.vite akci'e. Ili-'a v jedru zdrava, čeprav s-krorona. je već vredna netanO"\-ski ponos ve-le\-a nositi jjlavo pokojneu. obenem pa ie treba ostati z nogami pri fleh Vse to je v skladu z resnično bitnost jo- in zdravo naturo našcua naroda. Pomembne zaključne besede kakor celotno tehtno poročilo prodsodnika so iz-zva'e splošno odobravanfe. Kot plod nie-<»ovih do.Tc*o!ctnih velikih živi jen istkih in gospodarskih izku'cnj so bile temclme pro-pramatične važnosti rudi za bodoče delo. Tzčrpno tajniško poročilo je podal mnrlji^ tainik Anton .\fnoTa. ki se ie najprei spem-TiTl ^*sch pretek'o leto umrlih članov Julija Lončarja. Jo6afM Kunca ir Marije Č^esn'ko^ ve. trgovcev v Ljubljani. Pietetno počastitev- pokojn;h so zboiro\-alci spremljali stoje m rim zaklicali »Slava«. Vse društveno deTr» je bilo osredotočeno v potrebe zaradi go^po-darsivm neprilik bile vse večje. Podporni sklad društva, v katerega se steka u> naklonitve in darila ob'astev in zavodo\- ter drugih društvenih dobrotnikov, je bil pomemben vr za potrebna sredstva. Zasluga za uspešen in neusahljiv dotok sredstev za ta podpt-rni *»klad qre predvsem dru-tv en emu predsedniku dr \\ indiseheriu ki je ume.) vedno na iti novih virov, s katerimi je bilo omogočeno podporno delo Vsem plemenitim darma'cem kak'T rud' predsedniku in bla-L'ainku velia posebna zahvala. Dructvo ;e v prerekli poslovni dobi priredilo vrsto noučmh teoajev namenicnih uka2e>linemu trt*«ja-skemu naraščaju Teč-flj"« so bili prilaooieni stvarnm potrebam m se ie poučevalo scenografijo. italManski hi nemški iezik Italijanščina se je poučevala v začetnem niž;em in vitjem tečaju pose-Sei r>a še ita-'liianska tn*o^*ska ko-respenden ea Teeaie ie obiskovalo oltofi W) tečaini- kov m m> bil' dosežen- lepi učni uspehi ker so obiskovalci pokazali veliko prizadevanje m vztraino^t v obiskovanju do konca. KeT so bili nekater" tečaji brezplačni da «^e otpo^očt noset čim večjemu številu interesentov, so bili društvu naloženi z njim' preceiširj izredni izdatki. Med publikacijami ki jih društvo izda-ia. je treba ornenit; predvsem »Trgovskega tovariša« ki tvori živo vez med vsem društvenim članstvom in ie naše! naibo'lj^ odziv v vseh gospodarskih krogih. Vzorno ga že vrsto let urejuje !u> Kavčič. Priljub- ljena in poznana društvena publikacija je tudi »Trgovski koledar«, ki je predvsem velike praktične vrednosti. 2 brigati m strokovnim znanjem ga marljive urejuje Fr. Zelen ik. Naklada obeh je visoka in priča o kakovosti edicij in zavednosti člansrtva. Druš-tvo razpolaga tudi z lepo kniižnico leposlovnih in strokovnih knjig, ki so članstvu vedno na razpolago, število članstva se v pretekli poslovni dobi ni znatno spremenilo Skupno je 695 članov in so v veliki večini med njimi redni Slani sotrudniki in trgovci Odbor ;e imel 6 sej dopisov je bilo odposlanih 3P6. primljenih 705. Blacajnik Krek je s suhimi številkami orisal stanje društvenega premoženja, čiste imovine, dohodkov, izdatkov m prebitka. Pokazal je. da je štedljivo in sicrbno gospodaril. Vsa poročrla so bila s pohvalo soglasno odobrena, enako pa je bil sprejet tudi pred log preglednikov računov, ki ga je i znesel Zelenile da se vsemu odboru od ob p raz resnica z zahvalo fn priznanjem blagajniku za vestno delo. Zaupanje, ki ga užrva odbor, je prišlo še posebno do izraza pri volitvah, ko je bili ner acelamationem znova izvoljen ves stari odbor s predsednikom dr. Franom \Vindi-scherjem Tako je bila marljivim in zaslužnim delavcem izrečena za ves njihov trud "lailepša zahvala. Ker niso bib prijavljeni nobeni sa most o j m predlogi. ;e bil dnevni red izčrpan in občni zbor s predsednikovo zahvalo vsem udeležencem zaključen. Elektrifikacija Italija naglo napreduje Vojna tega napredka ni mogla glavni vir električne energije — Vodne sile Proizvodnja energije je motor italijanske industrije. Nova petletka, ki bo trajala do leta 1945, računa z novimi viri električne energije, da bo imela država na razpolago še več električnega toka, kakor ga že ima. Pri tem je pa po naravi bogato obdarovana severna Italija, glavno središče proizvodnje električnega toka. Do leta 1943 naj bi dosegla letna proizvodnja 25 milijard k\vh. kar pomeni v primeri s predvojnim časom porast za približno 10 milijard kwh. Na severno Italijo vštevši veliki industrijski središči Milan in Turin, odpade od tega 74"'0. Nova petletka predvideva razvoj proizvodnje električnega toka tudi v takih pokrajinah, kjer kakor recimo v srednji Italiji narava ni bila tako radodarna, kakor na severu, bogatem na vodni sili. Težišče gornje italijanske oblasti v proizvodnji električnega toka izpričujejo naslednji uradni podatki: Leta 1938. je znašala proizvodnja električnega toka v itali-anskih Alpah 70.4% vse proizvodnje, v oblasti srednjih in južnih Apenin pa 24.9%. Italija dobiva 94" 'o električne energije iz vodnje sile. Za primerjavo naj omenimo, da proizvaja Nemčija z vodno silo samo 15% električnega toka, glavni del pa odpade na premog. Veliki vodni rezervoari in Aponini sc lepo izpopolnujejo. Ko pozimi alpski toki zamr-nejo. dajojo Apenini dovolj vode za pogon turbin. Beneška družba Adriatica preskrbuje z električnim tokom severni Jadran. Leta 1936. določeni gradbeni načrt je bil večinoma že dovršen. V njeerovem okviru so bile zgrajene in otvorjene štiri nove električne centrale. Enajst sestrskih družb Adria-tice preskrbuje z električnim tokom območje Trsta. Benetk in Verone tja do Bo-logne. Od Benetk do Lombardske nižfne se razprostira območje delovanja milanske skupine Edison. Ta skupina je dogradila v prvi polovici tekočega leta nove naprave s kapaciteto okrog 200 milijonov kvvh, pripravlja se pa še novo razširjenje. Sestrska družba Societa Volta je med drugim udežena pri gradnji dolinskega jeza na reki Toči v Alpah 2.500 m nad morsko gladino. Poleg tega je zgradila družba Volta parno elektrarno z začasno kapaciteto 80.000 kwh. Drugo sestrsko podjetje Societa Cisalplne je udeleženo pri gradnji elektrarn Esine na Ogliu z letno kapaciteto 150 milijonov kwh. V Simplomskem prelazu obratuje elektrarna Domodossola s kapaciteto 110 milijonov kwh. V bolcanski oblasti dela na obsežnem elektrifikacijskem programu druga skupina, ki polaga glavno važnost na izgraditev električnega omrežja v Brixenu, kjer naj bi dosegla letno kapaciteto 600 milijonov kwh. Koncern Srp v Torinu je udeležen na izkoriščanju vodne sile Molvenske-ga jezera z napravo, ki bo omogočila letno kapaciteto 1.400 milijonov kwh. Ta pie-montski koncem je mogel ne glede na posledice vojne svoj gradbeni program letos v polni meri dovršiti in bo igral važno vlogo tudi pri nadaljnih delih na polju elektrifikacije Italije, Napol državna družba I ETRI, ustanovljena prvotno v svrho sanacije ogroženih veletovarn, je tudi udeležena pri tem koncernu. Teoretično more Italija doseči največjo proizvodnjo električnega toka. 50 miTijard Vrvvh letno. Po dosedanjih izkušnjah lahko računamo v d oglednem času s povečanjem kapacitete največ na 40 milijonov kwh, Zaklad v starem čevlja Ce hoče kdo »praviti svoj nakit v star čevelj, je najbolje, da tudi pove za skrivališče, da se mu ne pripeti kaj podobnega, kakor se je 191etni Margeriti Bogino. Stara je kot rečeno šele 19 let, pa je ie hotela imeti čim več nakita, kakor je v starih italijanskih kmečkih družinah navada. Imela je tudi že ženina In do poroke ni bilo več daleč. Margerita ima pa sestro, s katero »e ne razumeta posebno dobro. Da bi po nepotrebnem ne dražila sestre m ne vzbujala nezavistl, je zavila Margerita vse svoje prst a me, uhane in zapestnice v papir in spravila zaklad v star čevelj- Nekega dne je rabila del nakita, pa je zaman iskala čevelj z zakladom. Končno je vsa preplašena zvedela od matere, da je njen čevelj z drugo staro obleko podarila neki beračici. Hči je napela vse sile, da bi beračico našla, pa ni bilo duha ne sluha o nje. Z njo je seveda izginil tudi ves dekličin nakit, vreden blizu 100.000 lir. Turki bodo manj pijančevali Turško ministrstvo za carine in monopole je izdelalo program za pospeševanje porabe pijač, ki vsebujejo le neznaten odstotek alkohola. To je bik) storjeno zato, da bi se znižala poraba močnih alkoholnih pijač. Program se ze izvaja. Razširjeni sta bili tudi tovarna za vino t Tekir Dagi m pivovarna ▼ Ankari, da se bo njuna proizvodnja povečala. Razen tega hočejo oblasti navaditi prebivalstvo, da bo pilo sladka vina. Cenzor! v pomoč Viktorja Hugoja, ki ga e poslal Napoleon III. v izgnanstvo, so skrbno nadzorovali. Pregledovali ali zaplenili so tudi vso njegovo korespondenco. Ko je to zvedel, se je hudo razjezil, nazadnje pa si je domislil svojevrstno šalo Naročil je kuverte, na katerih je bilo v zgornjem kotu natisnjeno besedilo 1S7. člena francoskega kazenskega zakonika, ki določa: Funkcionar ali agent vlade, odnosno poštne uprave, ki bi uničil ali odpiral na pošti oddana pisma, ali pa ka: takega omogočal, se kaznuje z globo od 16 do 500 frankov ali z ječo od 3 do 5 let. Cenzura je odtlej lahko takoj spoznala vsako pismo izpod peresa znamenitega pregnanca. Največja zvezda Na obzorju antarktične poloble se je pojavila zvezda, ki je 1200 krat večja od sonca Agencija »Europa Nuova^ poroča, da gre prav za prav za zvezni sistem, ker kroži okrog te zvezde neki manjši satel:t. S teleskopom zaradi ogromne daljave — 3500 svetlobnih let — ni mogoče ločiti manjše zvezde od večje. Opaziti pa je periodične svetlobne spremembe, kar kaže, da gre za dve zvezdi. Mogoče je bUo tudi določiti tipične značilnosti obeh zvezd in njuno velikost. Gmota glavne zvezde presega sončno gmoto za 47 krat. Njun premer pa je kar 1200 krat večji. Napovedovanje vremena Znani nemški fizik Otto von Guericke. ki je živel v XVII. stoletju, je bil eden prvih učenjakov, ki so spoznali, da lahko Po izpremembah zračnega pritiska napoved u;jemo vreme On je znan po svojih poskusih z velikimi poloblami, s katerimi je demonstriral zračni pritisk. Guericke je vedel, da je zračni pritisk odvisen od vremena. Zato je na vodni stolpec velike cevi postavil lutko, ki je kazala vsak čas višino mračnega pritiska in s pomoči o te naprave je lahko napovedal vreme. Te magde- burške vremenske lutke so občudovali zaradi njihove sposobnosti napovedovati vreme in sam Guericke je znal napovedati silno nevihto dve uri pred njenim začetkom, kar je veljalo takrat za pravi čudež. 3000 slik v sekundi Fotokemijska tehnika se je v zadnjem času silno razvila. Posebno so dosegli veliko občutljivost fotografskih emulzij. Nemške tovarne so že pričele izdelovati aparate, ki omogočajo snemnnjo po 200, 250. 500 in ! 000 slik v sekundi, tako da pri takem snemanju niso potrebne elektromotorne priprave, čre pa se tudi take priprave uporabijo ic mogoče z novimi aparati doseči 1.500 in celo 3.000 slik v sekundi. Pri novih filmskih aparatih pa je bilo treba vdelat: posebno pripravo za naglo odvijanje in izmenjavo filmskih trakov. 22 kitov brez harpune Gotovo je nekaj izrednega če ujamemo na enem lovu 22 kitov. Doslej se pa gotovo še nikoli ni posrečilo, ujeti toliko kitov, ne da bi bilo sploh treba ganiti s prstom. Ta izredna sreča je doletela kmete in ribiče iz Ancone v južnoameriški državi Equador. Nekega jutra je namreč naplavilo morje blizu tega kraja na obalo 22 mrtvih kitov. Najbrže so poginili med silno nevihto, ali med potresom na morju. Kmet;e in ribici imajo zdaj polne roke dela, da pospravijo ln spravijo v denar, to kar je tako nepričakovano poslala narava. Uspehi otroških kolonij v Italiji Tajnik Fašistične stranke je poročal nedavno Duceju o uspehih otroških kolonij v tekočem letu pod vodstvom organizacije fašistične mladine. Čeprav je dala mladinska organizacija svoje podeželske kolonije na razpolago vojaštvu kot lazarete in v druge vojaške svrhe, je bilo vendar mogoče poslati na počitnice 750.000 otrok v 6036 otroških kolonij, kjer so prebili 27 milijonov dni. To pomeni, da je bilo pri skoraj enakem številu kolonij v primeri z lanskim letom poslano na počitnice letos petkrat več otrok. Organizacija Fašistične mladine je potrošila za stroške kolonije letos 85 milijonov lir. lani pa samo 35 milijonov Tir. V službi v otroških kolonijah je bilo 99.000 oseb. Vajenci dobe končno knjige Na strokovno nadaljevalnih šolah zelo pogrešajo primerne učbenike in zdaj se pripravlja izdaja 6 strokovnih knjig Ljubljana. 24. oktobra O pomanjkljivostih naših strokovno nadaljevalnih šol je naša javnost že mnogo slišala. Ena največjih je nedvomno, da doslej naš obrtniški in industrijski naraščaj, ne le da se ni mogel izobraževati v primernih učilnicah, ni imel tudi dovolj primernih učil. Strokovno šolstvo je bilo pri nas mnogo premalo cenjeno, ker nismo znali gledati nikdar na gospodarska vprašanja dovolj resno. Nismo se zavedali, da je splošni napredek skoraj v največji meri odvisen od gospodarskega in tehničnega napredka ter gospodarske osamosvojitve. Premalo smo skrbeli za temeljito izobrazbo našega delovnega naraščaja. Potrebovali smo razne tehnične strokovnjake iz tujine, ker se sami nismo znah primerno usposobiti in ker nismo znali pridobiti našim strokovnim šolam niti takšnega ugleda, kakršnega bi zaslužile. Vajenci skoraj vseh strok doslej niso imeli za pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah nobenih učbenikov. Pa tudi na nekaterih drugih strokovnih šolah so primanjkovali učbeniki. Najslabše je bilo preskr-Ijeno za vajence. Sploh je težko reči, kako je bilo mogoče na strokovno nadaljevalnih šolah poučevati brez učbenikov. Sicer je pa naša strokovna literatura, kakršno bi potrebovali obrtniki, tehniki in rokodelci silno revna. Tako je tudi razumljivo, da se obrtnik ne more vselej dobro seznaniti dobro z gradivom, ki ga obdeluje in s surovinami, ki prihajajo v poštev v sodobnem gospodarstvu v posameznih strokah. Ta pomanjkljivost je še tem občutnejša, ker marsikomu ni vselej pristopna tudi tuja literatura, zlasti ne mlajši generaciji, ki ne obvlada tako dobro svetovnih jezikov. Naš strokovnjak, ki že dolga leta poučuje na strokovni šoli, pravi, da je naša literatura tehničnega in gospodarskega področja tako revna, >da ne moremo nuditi našemu strokovnemu naraščaju niti najbolj elementarnega poznavanja naših glavnih surovin, lesa in kamna. Nobene knjige, ki bi nudila n. pr. učencu meščanske Šole, kaj šele vajencu, pomočniku ali mojstru poznavanje teh snovi v večji meri kakor le, da pozna drevesa po imenu, da ve, kako cvete in kakAne ima liste. Kako pa mora les tega drevja pripraviti za prodajo, kakšno vrednost Ima ta ali ona vrsta glede na svoje lastnosti in uporabo, vsega tega ne najde v nobeni slovenski učni knjigi ali priročni-ku.c Zdaj se obeta izdaja šestih strokovnih knjig, ki bi jih res zelo potrebovali. Potreboval bi jih obrtnik, delovodja, pomočnik, vajenec. Upanje je, da bodo knjige v nekaj tednih izšle, saj so tako potrebne, da bodo lahko našli za nje sredstva, odjemalcev bo pa tudi dovolj. Knjige je napisal znani strokovnjak inž. arh. R. Kregar. Knjige obravnavajo snov, ki doslej pri nas ni bila obdelana v strokovni literaturi; pisane so pa tako, da bodo kljub strokovnemu slogu pristopne tudi preprostejšim čitateljem. Snov je podana pregledno in obdelana en-cilopedično. Avtor je učno tvariho razdelil na 6 knjig tako, da bodo tri knjige služile čitateljem s srednje šolsko in strokovno izobrazbo, ostale pa vsem, tudi učencem le z ljudsko Šolo. Prva knjiga se imenuje »Naš lest. Obravnava sestavo, lastnosti, napake, m bolezni lesa; pripravo lesa, pravilno vskla-diščenje, umetno in naravno sušenje, konzerviranje. Razen tega najdemo v knjigi tudi trgovske uzanec in pregled najvažnejših vrst lesa. Knjiga bo obsegala 10 pol, med njimi okrog 30 strani slik. — Druga knjiga, pod naslovom >Naš kamen-« se deli v dva dela. Prvi del pod naslovom »Naš naravni kamen« nudi v preglednih tabelah pregled najvažnejših kemičnih elementov, obravnava sestavne minerale hribin, najvažnejše hribine, njih nastanek in značilne lastnosti. Tu je tudi obravnavan«, tehnologija pridobivanja hribin v kamnolomih, obdelava kamnega gradiva itd. Drugi, del nas seznanja z betonom in njegovimi lastnostmi, načini mešanja in drugimi kameninami. Knjiga bo obsegala 12 pol in okrog 30 strani slik. — V tretji knjigi je obdelano vse gradivo prve in druge knjige, kolikor je to važno za poznavanje in pravilno uporabo stavbnega In delavniške^ ga gradiva. Imenovala se bo »Naše gradivo«. Obsegala bo 22 pol in okrog 60 strani slik. — Naslednje tri knjige bodo namenjene predvsem vajencem: »Naš stavbni in delavniški les« (8 pol in 30 strani sDk), »Naše kamenogradivo« (8 poi, 30 strani slik) in Naše stavbno gradivo« (15 poi m 50 strani slik). Založba vseh teh knjig je seveda svezana z velikimi stroški, a ornogočena bo a primernimi podporami ustanov, ki so poklicane pospe še vit i naš strokovni ter gospodarski napredek. fttOKUTSTVO 60 DENANTA Roman. Ko je zapel zvonec, pozivajoč k počitku, sem se slekel in zlezel pod svojo odejo, toda zaspati nisem mogel. Ura readingske kaznilnice je odbila devet. Ves nestrpen sem vstal in jel hoditi bos po celici. Potem sem stopil na stol in skušal pogledati skozi okence. Napel sem vse sile in se povzpel na prizidek, kjer sem obvisel. Sence so se pojavljale in izginjale na velikem, mračnem dvorišču. To so bili očividno pazniki na svojem nočnem obhodu. Zdaj pa zdaj se je zaslišal zamolkel klic ali rožljanje verig, nad vsem tem pa brnenje parnega stroja, ki je dovajal kaznilnici električni tok. Okrog desetih so glavne luči ugasnile. Na hodniku in po celicah je postalo nekoliko temneje in v kaznilnici je zavladala tišina. Legel sem zopet na posteljo. Tisočere misli, ena bolj zamotana od druge, so mi rojile po glavi, a med njimi je bila ena, ki se mi je vračala vedno znova in ki se je nikakor nisem mogel odkrižati: K^-i ko h? pobegnil? To se mi ni zdelo nemogoče. Moja celica je bila v pritličju in opazil sem, da je bila mreža na okencu dokaj redka. In zdelo se mi je, da ena železna palica v mreži ni posebno trdna. Kmalu sem imel zasnovan v glavi načrt pobega. Ko sem pa malo razmišljal o njem, sem ga zavrnil. Pobegniti7 Mar sem mogel storiti to? Kaj bi se pa zgodilo v tem primeru z mojim demantom? Bil sem prepričan, da ga zopet dobim ob odhodu iz ječe, saj nisem imel nobenega vzroka za domnevo, da bo moj demant odkrit. Mojih čevljev sploh ni bilo treba popraviiati in verietno je bilo, da bodo ostali taki, kakršni so bili. Podplati so bili res že nekoliko ponošeni, pete so bile pa še dobre. Potrebna bi bila res popolna nezaposlenost jetniških čevljarjev, da bi popravljali popravila še nepotrebne čevlje. Morda ni bilo razloga za tako vznemirjanje... in pa ... Končno sem zaspal, toda moje spanje so motile strašne sanje. Videl sem Edito v naročju Allana Dicksona. Ona in on sta me gledala nasmejana in me obsipala z najgrsimi psovkami, potem se je pa pojavilo grozno Manzanovo obličje. Ta lopov je držal v roki moj čevelj in videl sem, kako se pripravlja ■ pomočjo dleta odstraniti košček pete, pod katero je bil moj demant. Pri tem je porogljivo mežikal z očmi in prepeval smešno romanco, ki sem jo slišal nekoč v Londonu v nekem kabaretu. — Potlej se je vrnila Edita to pot z Manzano pod roko. Zataknila si je demant v lase in njegov lesk mi je jemal vid. Obraz moje ljubice je žarel. Večkrat se je na ves glas zasmejala in po vsakem smehu je poljubila Manzano. V tistem trenutku sem se moral dvigniti v postelji in klikniti, kajti okence moje celice se je odprlo in zagledal sem srepo oko paznika, ki me je nepremično motrilo. Znova sem omahnil na posteljo in zaspal. Toda takoj so me zopet jele mučiti težke sanje. Londonski krvnik John Ellis je skrbno pletel dolgo laneno vrv in mi jo zdaj pa zdaj pokazal, kakor da mi jo hoče zadrgniti okrog vratu. Drugo jutro, ko je zapel zvonec in prebudil kaz-nence iz sna, sem bil ves izčrpan in skrušen. Vendar sem pa vstal in oblekel jetniško obleko. V naglici sem jo pa oblekel narobe. Takoj sem jo slekel, da bi jo obrnil. Pri tem sem pa opazil listek, prišit na njo. Na njem je bUo napisano ime, ob katerem me je spreletel mraz: Calcraft. Tisti, ki je prej nosil to jetniško obleko, je sam napisal svoje ime na košček platna. To je bilo ime nevarnega zločinca, ki so ga bili nedavno v Readin-gu obesili. Listi so obširno pisali o tej usmrtitvi. Bila je zelo razburljiva, kajti Calcraft, ki se je krčevito oklepal življenja, se je na vso moč otepal, ko ga je zgrabil krvnik. Zdaj sem razumel, zakaj je plešasti možic pripomnil, da je bila ta jetniška obleka zelo malo no- šena. Spomnil sem se, kako je namignil na krvnika Johna. Nosil sem torej obleko, ki jo je odložil rm smrt obsojeni in obešeni zločinec. Vsakdo bo razumel, da je bila to igra z nesrečo m da nisem mogel obdržati obleke, ki je kar gorela na meni. Ni treba, da je človek praznoveren, toda v življenju se večkrat pripeti kaj, kar spravi človeka iz ravnotežja. Tako je bilo tudi v tem primeru. Začel sem razbijati po vratih svoje celice in zahtevati, naj mi prineso drugo obleko. Končno so mi ugodili. Čakati sem pa moral dobri dve uri, preden so mi prinesli drugo obleko. Morali so obvestiti o tem višjega paznika, on je pa šel iskat inšpektorja, ki je predložil to zadevo ravnatelju. To nadlegovanje jetniske uprave mi je prineslo kvalifikacijo »upornega jetnika« in pazniki so me od tistega dne gledali po strani. Toda vse to je bilo še malo v primeri s tem, kar se je zgodilo pozneje. Teden dni ni bilo v mojem življenju nobene izpremembe. Toda ura trpljenja se je bližala. n. Mučenje na kolesu Omenil sem že tajna avtomatična vrata, kakršna imajo angleške kaznilnice. Sestavljena so iz štirih debelih plošč in se močno razlikujejo od parketov okrog njih. Kdor jih prvič vidi, jih ogleduje s strahom, čeprav ne ve, čemu služijo. Če jih pa vidi človek, ko se odpro, misli na nje vse življenje. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran J — Za inseratni del lista: Oton Christof — Vsi v Ljubljani