Leto (I!., štev. 239
Poštnina pavSaflr?"*
V LJubljani, nedelja dne 8. oktobra 1922	Posamezna ste«, stana 1 Din
tzhajm ob * gfotraf.
Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20-— „
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72.
Upravnl&tve:
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Ljubljana,
uL št 54. Telet «.S&
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulica
št. 1. TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta.
Račna pri poštn. čekov, zavodu štev. 1L844
Ljubljana, 7. oktobra.
I>ve vprašanji sta danes v naši državi, ki vznemirjata najširše plasti prebivalstva in od katerih rešitve največ zavisi zadovoljstvo naroda ter konsolidacija države. V mislih imamo dra-ginjsko ter uradniško vprašanje. Obe ti vprašanji sta nas po svojih zlih posledicah pripeljali v naravnost kritično stanje. Draginja vsakdanjih potrebščin je pognala cele pokrajine v pomanjkanje. nešteto rodbin v glad. Javni nameščenec se je že potapljal sredi gorja.
Na historični kronski seji, ki se je vršila v Ljubljani meseca avgusta, je z vso energijo nastopil minister Žerjav z zahtevo, da prelomi vlada z dotedanjo veleagrarno politiko, ki je tirala državo in narod v prepad. Poskušal je že preje pridobiti svoje tovariše v vladi, da ga podpro v protidraginjski akciji, a uspeti ni mogel. Veleagrarna smer ministra poljoprivrede je bila preveč jaka, da bi jo mogel vpogniti, sredi poletja pa je vendarle padla odločitev v prilog Žerjavovim predlogom. Sam kralj je odločno izrazil željo, da treba brez odloga pomagati manj imovitim slcjem ter kot najnujnejšo zadevo obravnavati draginjski in uradniški problem.
Le kdor ima priliko od blizu gledati dr. Žerjava, kadar je v svojem elementu sredi najtežjega dela, lahko razume, s kako ljubeznijo in energijo se je ta nedosegljivi vzor energije in marljivosti lotil realiziranja v kronskem svetu storjenih sklepov. Zanimivo je, kako popisuje trudapolno službo dr. Žerjava poslanec dr. Kukovee. njegov sostanovalec v Beogradu: »Ob 8. zjutraj je že v svojem kabinetu. Niti en dan ni prišel pred poltretjo uro popoldne h kosilu, niti en večer pred poldeveto iz urada k večerji. Od obeda hodi domov, pa ne počivat, kar bi mu njegovo rahlo zdravje velevalo, temveč zopet delat. Na stanovanju so ga čakali že razni referenti, ki v predpopoldanskih urah v ministrstvu niso prišli na vrsto.
Zgodilo se je le to, da sta dva ostala pri referatu in se je eden poslovil, da pride jutri ob istem času. Toda dr. Žerjav ni 6amo vodja svojega nehvaležnega ministrstva socijalne politike, njegova močna roka se zelo čuti tudi v ministrstvu financ. Delo na carinah, liti naj nam očuvajo dovolj hrane, ni v manjši meri njegovo delo, nego ministra financ. Odredbe, ki so kljub nemarnemu zunanjemu položaju, našo valuto gnale kvišku, so v veliki meri Zerjavovo delo.* K temu dodajemo, da dr. Žerjav tudi še vsak trenotek porabi, da pohiti med svoje volilce in rojake ter jim poroča, pojasnjuje, jih bodri ter razvija nove misli, nove načrte. Neprestano delo je temu čudovitemu možu zdravilo in življenje.
Borba za uradniško pragmatiko je postavila daleč v ospredje tudi moža, kateremu je Ljubljana poverila svoj demokratski mandat. Dr. Kukovee pripoveduje v nekem svojem govoru o poslancu Reisnerju sledeče:
»Če Stopite v narodno skupščino, najdete v prazni klubski sobi, ker so poslanci še večinoma na počitnicah, zopet Slovenca na velikem delu. Poslanec Reisner urejuje zapisnik predpoldanske seje odseka za uradniško pragmatiko, obenem pa presoja z vseh strani države vposlane predloge uradniških organizacij ter že tudi pripravlja referat za jutrišnjo sejo. Pri posvetovanju z ministrom za izenačenje zakonov dokazuje, kako se ne sme posamezno vprašanje po trenutnih razmerah »oditi ampak kako treba paziti na določbe finansijskega značaja, da ne bodo vsled spremenjene valute in draginje neuporabljive, ampak prožne, da bodo podloga za dolga leta in sposobne v spremenjenih "izinerah obdržati načelno veljavo. Poslanci debatirajo, predlagajo, a uklonijo se končnemu mnenju poslanca Reisnerja, kajti vidijo, da ima predmet v svojem mezincu in da je na višini.*
V času, ko je favno življenje mlade še neurejene države, izpostavljeno vednim nevarnostim, ko potrebuje domovina naj-modrejših in najvEStnejših državnikov, vidimo, da je našim rojakom poverjena vodilna vloga v najtežjih državnih poslih. Vzvišena nad domačo zavistjo, prezirajoč izbruhe demagoških in častihlepnih aftristov, se žrtvujeta ta dva odlična Jugoslovana za celotni jugoslovanski narod. Usoda stotisočev in milijonov je odvisna od njih trezne prevdarnosti.
Slovenski demokrati smo lahko tembolj ponosni na blagoslovljeno delo naših delavcev na najvažnejših mestih v državi, ker so to bili naši prvi politični voditelji. S tem večjim prezirom smemo zavrniti rentačenje in nerglanje onih pritlikavih Slovencev, ki živijo le trenutku in samo sebi.
Minister Žerjav
pred ljubljanskimi zaupniki
POROČILO O VAŽNIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH. — DR. ŽERJAV O LJUBLJANSKIH VOLTVAH. — PREDSTAVNIKI LJUBLJANSKIH ORGANIZACIJ MU IZREKAJO SOGLASNO ZAUPNICO.
Ljubljana, 7. oktobra.
Nocoj se je vršil v veliki dvorani Kazine sestanek ljubljanskih zaupnikov JDS, katerega so se udeležili v izrednem številu zastopniki vseh ljub-ljanskh organizacij JDS, Sestanek je otvoril posle vodeči predsednik dr. Din-ko Puc, ki je med burnim pritrjevanjem pozdravil ministra dr. Žerjava.
Minister dr. Gregor Žerjav je nato podal v poldrugo uro trajajočem govoru izredno zanimivo poročilo. Izčrpno je opisal težave in dosedanje uspahe velike borbe proti draginji in razne mahinacije proti tej akciji, očrtal je pomen rednega budžeta in njegove nedo-statke ter napore, da se ti nedostatki popravijo. Podal je sliko državne aprovizacijske akcije v letih 1919. in 1920. ter pogreške, ki so se takrat zgodile. Nato je očrtal katastrofalno stanje, ko je letos poleti tik po sprejetju našega rednega budžeta pričelo obupno skakanje cen, dokler ni na kronskem svetu v Ljubljani v dneh vseso-kolskega zleta prevladala v vladi so-cijalnopolitična smer nad veleagrarno, ravno v času, ko so interesenti že zagotovo pričakovali, da bo cena moke dosegla celo 50 kron za 1 kg. Minister je prepričan, da bodo dosedanjim uspehom boja proti draginji gotovo sledili še novi, čeprav se velekapital trudi na vse načine, z ogromnimi gospodarskimi sredstvi, ki so mu na razpolago, z rovanjem, širjenjem neresničnih vesti ter z veliko politično in no-vinsko kampanjo in podpiranjem opo-zicijonalnih smeri, da zruši sedanjo vlado in spremeni njeno politiko. Nadejati se je, da se mu to ne posreči. Akcija se bo nadaljevala in cene ne le žitaricam in moki, ampak tudi masti, obleki in obutvi morajo še bolj pasti. Sedaj je vsakomur dovoljen prost uvoz živil iz inozemstva, dočim ostane prebitek Banata za spomladni izvoz na sever. Računa se, da bomo po pokritju celokupne lastne potrebe imeli še 100.000 vagonov žitne hrane za izvoz.
Posebno pažnjo bo posvetil minister za socijalno politiko uradniški aprovi-zacijL Glede preskrbe uradništva z mastjo za polovično ceno je gosp. minister navajal posebno zanimiv 6lučaj, ko je neka firma ponudila 20 vagonov masti za polovico tržne cene, če se jej dovoli izvoz drugih količin. Samo na tem primeru je mogoče presoditi ogromne izvozne dobičke.
Gosp. minister je dalje obširno refe-riral o akciji za izboljšanje naše valute in v zvezi z vsemi temi velevažnimi ukrepi je očrtal vpliv doseženih in pričakovanih uspehov na državni budžet in potrebno popravke ter na uradniško reformo.
Prešel je nato na zunanjepolitični položaj in na vojno opasnost, katero je odvrnila z modrim in zmernim nastopom baš naša diplomacija, končno pa je orisal, kako se izpopolnjuje delo v viadi in skupščini z delom v občinah, zlasti v naših glavnih mestih. Tudi Ljubljana stoji pred velikimi nalogami. Izvesti jih bo mogla, ako so odločno postavi na stran pozitivnih državotvornih činiteljev in če si svoj občin-
ski svet izbere ne po vidikih velikih političnih vprašanj, najmanj revizije ustave, marveč po gospodarskih potrebah mesta in njegovih okrajev ter stanovskih interesih njegovega prebivalstva. Če čujemo razne fraze, da smo centralisti, se moram včasih nasmehniti. Samo en slučaj: Baš te dni je morala naša »centralistična* vlada ščititi avtonomijo mesta Ljubljane proti neupravičenim posegom naših slovenskih upravnih oblasti! Minister apelira končno na preizkušeno treznost in zvestobo somišljenikov. Vsi smo edini v obsodbi zgolj osebnih stremljenj nekaterih in zavedamo se, da je naš nasprotnik in nasprotnik bele Ljubljane klerikalizem in vsakdo, ki se mu ponuja za zaveznika.
Zaupniki so sledili izvajanjem svojega voditelja, ves čas z napeto pozornostjo ter opetovano izražali svoje pritrjevanje, odnosno obsodbo nekaterih dejstev, katera je govornik navajal. Koncem referata so priredili gosp. ministru prisrčno ovacijo, ki je bila mani-festanten izraz neomajnega zaupanja, ki ga uživa dr. Žerjav med somišljeniki in iskrene hvaležnosti za njegovo požrtvovalno delo.
Po referatu gosp. ministra je gosp. dr. Puc konstatiral popolno enotnost v stranki. Če je kakšen poedinec stranko zapustil, že s tem ni povzročil ni-sakšnega razdora, ker je na vsako v boju zapuščeno pozicijo stopilo več zanesljivejših in discipliniranih požrtvovalnih delavcev. Obeta se nam huda volilna borba, v katero gremo brez strahu. Glavno je neomajna in trdna disciplina in izpolnjevanje državljanske in strankarske dolžnosti. To je jamstvo našega uspeha. (Ponovno burno ploskanje.)
Gosp. Ivan Zupan predlaga nato sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno z velikim odobravanjem:
Zbor ljubljanskih zaupnikov JDS je vzel izčrpno poročilo gosp. ministra dr. Žerjava o političnem položaju z odobravanjem na znanje ter se mu posebno zahvaljuje za njegovo smotreno delo za pobijanje draginje. Izreka mu svoje neomejeno zaupanje.
Zbor zaupnikov se izreka v sedanjem trenotku proti vsaki akciji za revizijo ustave in zahteva, da vsi pristaši složno delajo na to, da se ustavna izgraditev države izvedo. Glavna pozornost naj velja v današnjih časih so-cijalnim vprašanjem, predvsem pobijanju draginje in ugoditvi uradniških zahtev.
Z izenačenjem davkov naj se zagotovijo sredstva za regulacijo uradniškega vprašanja. Med sredstvi za pobijanje draginje predvsem opozarjamo na žalostne prometne razmere in poživljamo ministra saobračaja, da vendar enkrat napravi red.
V odločilnem trenotku pred občinskimi volitvami apelira zbor zaupnikov na disciplino vseh naprednih in državotvornih činiteljev, da združijo svoje moči v odporu proti razdirajočim silam, ki ogrožajo napredni značaj Ljubljane,
Bodočnost
velikega Beograda
REFERAT BEOGRAJSKEGA PODŽUPANA NA SESTANKU BEOGRAJSKE KRAJEVNE ORGANIZACIJE. — ZA EDINSTVO STRANKE.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Sinoči je priredil v hotelu Brietol odbor kraljeve organizacije demokratske stranke v Beogradu intimno večerjo, h kateri so bili povabljeni beograjski podžupan, demokratski ministri in narodni poslanci ter drugi ugledni pristaši stranke. Podžupan Bora Pajevič je pozdravil prisotne in govoril o komunalni politiki mesta Beograda. Opozarjal je na mogočen razmah Beograda, ki se razvija v veliko industrijsko in trgovsko mesto, katero potrebuje prometnih sredstev, v prvi vrsti železniških postaj in pristanišča. Komisija za izdelavo generalnega regulacijskega načrta je sklenila, da ostane železniški kolodvor za osebni promet tam, kjer je danes, da se pa razširi; poleg tega se zgradi nov velik kolodvor za tovorne vlake na strani proti Donavi. Ob Donavi se zgradi še eno pristanišče. Veliki Beograd, ki bo obsegal Zemun in Pančevo. se mora spojiti z enostranskima obalama Save in Donave z mostovi. Za razširjenje Beograda obstoja več reeulaciiskih
načrtov. Obdonavska železnica bi imela glavno postajo na Makisu. Zato pravijo nekateri, naj bo tudi pristanišče na Mar kisn. Vsi ti načrti bodo zahtevali velikih žrtev, katerih mesto ne bo samo zrno glo. Pomagati bodo morali tudi Zemun in Pančevo, parlament in vlada ia vsa država.
Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Po večerji so govorili o notranjem položaju gg. Kumanudi, Pribičevič, Marinkovič, dr. Ribar in Davidovič. Poudarjali so, da je spor v demokratski stranki le trenutnega značaja ln da bo stranka gotovo izšla iz te majhne krize še jačja, kakor je bila poprej.
GENERAL VRANGEL V DUBROV-NIKU.
Split, 7. oktobra. (Izv.) Včeraj Je dospel v Dubrovnik v spremstvu štirih ruskih štabnih častnikov general Vrangel, ki si je ogledal mesto, popoldne pa ee Je ukrcal za Bakar,
Sporazum o sestavi
češke vlade
PREDSEDNIK MASARYK PODPISAL IMENOVANJE NOVEGA KABINETA.
Praga, 7. oktobra. (Izv.) Predsednik republike je danes dopoldne sprejel voditelje koaliranih strank. Razpravljalo se je o vprašanjih, ki so v zvezi s sestavo novega kabineta. Dosegel se je popoln sporazum in predsednik je podpisal listo vlade. Novi kabinet je sestavljen nastopno:
Ministrski predsednik Švehla (agrarec) zunanji minister dr. Beneš (izven strank),
notranji minister Malypetr (agrarec), narodna obramba U držal (agrarec), pravosodni minister Dolansky (ljudska stranka),
finančni minister dr. Rašin (nar. demokrat),
prometni minister Stribrny (nar. socialist),
minister za prehrano dr. Franke (nar.
socialist),
prosvetni minister Bechyne (soc. demokrat),
poljedelski minister dr. Hodža (slovaški agrarec),
trgovinski minister dr. Novak (narodni demokrat),
minister za javna dela Srba (soc. demokrat),
minister za socialno skrb Hdrrmav (soc. demokrat),
minister za zdravstvo dr. iramet (klerikalec),
minister za pošto in brzojav Tacnp (soc. demokrat),
minister za unifikacijo dr. Markovii (slovaški soc. demokrat),
minister za Slovaško dr. Kallay (izve? strank).
Zakasnitev objave ministrske liste Je povzročila do zadnlega momenta trajajoča borba med strankami za razdelitev portfeljev. Ob treh popoldne je predsednik republike sprejel odstopivše ministre, nakar so novi ministri prisegli. Ob petih popoldne se Je vršila že prva seja min» strskega sveta.
V novem kabinetu so vsi člani Izvrše-valnega parlamentarnega odbora Petke. Parlament se bo najbrže sestal 24. oktobra. Vladni program bo poudarjal enakopravnost industrijelne in poljedelske produkcije; nadalje se pričakuje od nove vlade, da bo izdala jezikovno naredbo,
Novi sklepi zaveznikov glede Tracije
ZOPETNA POSVETOVANJA V PARIZU. —
TURČIJI.
SKRAJNE KONCESIJE
Pariz, 7. oktobra. (Izv.) Takoj po poročilu o prekinjenju pogajanj v Mudani-ji se je sestal včeraj ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike g. Milieranda. O seji se ni izdalo nikako po rodilo, pač pa se je doznalo, da je francoska vlada izrazila željo, da se posvetuje o nastalem položaju zopet z angleško in italijansko vlado. Sinoči se je pri peljal v Pariz lord Curzon in še zvečer so se sestali on, Poincarž in Sforza h konferenci, ki je trajala pozno v noči in 6e nadaljevala danes dopoldne in popoldne.
Posvetovanja 60 končala, kakor je bilo pričakovati, s kompromisno rešitvijo Zavezniki so sklenili, predlagati v Mu-daniji Turkom nastopno rešitev glede Tracije: Grške čete morajo takoj izprazniti Tracijo do Marice. Grškemu prebivalstvu je dano na prosto, da zapusti evakuirano ozemlje skupno z grškimi četami. Izpraznitev se mora izvršiti v roku 10 dni in se bo nadzorovala po zavezni-
kih. Zavezniške velesile soglašajo, da pride Vzhodna Tracija do Marice pod turško suvereniteto. Istočasno z umikom grških čet se vzpostavi turška civilna uprava in se povrne turško orožništvo. Vojaško zasedbo vzdržujejo zavezniške čete. Po preteku enega meseca pa se umaknejo te čete na zapadni brez Marice ter ostanejo tam do podpisa miru, da preprečijo eventualne spopade med grškimi in turškimi četami.
Mirovna konferenca se bo vršila od 1, do 10. novembra v Skutariju, v azijskem predmestju Carigrada. Na tej konferenci se bo rešilo grško vprašanje. Konferenca bo zavzela svoje stališče k vprašanju morskih ožin v toliko, da bo načeloma proklamirala svobodo morskih ožin. Turški režim glede morskih ožin se bo uredil na drugi konferenci, ki jo bo sklicala Zveza narodov in katere se bodo razen zavezniških velesil udeležile vse države ob Črnem morju.
Zemljoradniki in vlada
Beograd. 7. oktobra. (Izv.) Zemljo-radniški klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o notranji situaciji. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahteva klub od vlade, da prekliče svojo naredbo z dne 4. septembra o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji, češ da nasprotuje zakonu in ustavi. Klub ugotavlja, da ministrski predsednik na njegovo pritožbo radi agrarnih vprašanj v Dalmaciji do petih popoldne, kakor je bil stavljen rok, ni odgovoril. Odgovora ni bilo, ker je vlada sklenila, da ne ukrene ničesar, dokler ne zasliši mnenja pravosodnega ministrstra, ki še ni prispel v Beograd. Klub se s tem ni zadovoljil, ampak je sklenil, da odpotuje korporativno v Dalmacijo, da tam podrobno prouči vse posledice imenovane vladne naredbe. ZemIjoradnlW potujejo v Dalmacijo v torek zjutraj.
Sprejemi pri ministrskem predsedniku.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik je danes sprejel posl. Jo-co Jovanovida ter nekaj zemljoradniških poslancev, pozneje pa zunanjega in prometnega ministra.
FAŠISTOVSKA KRIZA ITALIJANSKE VLADE.
Rim, 7. oktobra. (Izv.) Ministrski pred-srednik De Facta je imel včeraj s kraljem in Giolittijem konferenco. Na seji ministrskega sveta so razpravljali o položaju, ki "je nastal vsled nastopa fašistov, ter o vprašanju razpustitve zbornice in o novi zasedbi vodilnih mest v Juž ni Tirolski. Večina članov kabineta meni, naj se zbornica še ne razpusti, temveč naj se koncem oktobra "kliče k novemu zasedanju.
Dalje je ministrski svet sklenil, da kljub fašistovskim grožnjam ne odstopi, temvtč da bo varoval državno avtoriteto h» da bo okrtnil vse potrebno, da se vzdrfi javni red ln mir. Upajo, da se bodo fašisti pomirili, zlasti ker vladi in politiki desnice pomirljivo vplivaio nanje.
RADIKALSKA »TRIBUNAŽ AHTE-VA IZGON KRALJEVIČA GJORGJA
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Današnja »Tribuna* objavlja uvodnik z naslovom »Država v nevarnosti*. V tem članku do* kazuje potrebo, da kraljevič Juri za vedno zapusti državo. To mora doseči vlada s svojo avtoriteto. Kraljevič ni prišel v državo, da bi rešil svojo zadevo, ampak, da bi uganjal antidinastično politiko, za katero se skrivajo razni temni politični nameni. Kraljeviču Juriju je treba dati vsoto denarja in ga izgnati lz države enkrat za vselej. »Tribuna* zaključuje: »Ne bomo dopustili, da bi izdajal kralja. Zahtevamo od vlade, da takoj stori vse potrebno, da princ izgine.*
JUGOSLAVIJA PRIZNAVA KRALJA JURIJA.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Ko je vlada včeraj vzela na znanje mišljenje krone, je obvestila našega poslanika v Atenah Balugdžiča, naj zavzame napram novemu grškemu kralju Juriju II. Isto stališče, kakor zavezniški zastopniki. Ba-lugdžič je izjavil, da se bo vpisal v knjigo sprejemov na dvoru, kakor so to storil' drugi zavezniški poslaniki.
DR. SMODLAKA ZA SRBSKO HEGEMONIJO.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) V današnji »Politiki* piše dr. Smodlaka pod naslovom: »Pod vodstvom Srbije*, da so vsi Hrvatje za to, da prevzame Srbija vlogo jugoslovenskega Pijemonta in da vzame državno vodstvo v svoje rok*
Borza
Curih: Berlin 0.2450, Newyork 535.25, London 23.62, Pariz 40.60, Milan 22.87, Praga 18.05, Budimpešta 02150, Zagreb 2, Sofija 3.40, Varšava 0.50575, Dunaj 0.0075, avstr. krone 0.00T/,.
Berlin: Italija 9588 — 9612, London 9822.70 — 9847.30, Newyork 2242.19 — 2247.81, Pariz 16.978.75 — 17.021.25, Švica 41947-50 — 42.052.50, Dunaj 2.9550 — 2.9950, Praga 7515.75 — 7534.45, Budimpešta 89.38 — 89.62, Sofija 142&20 —■ 1426.80. Zagreb 34
Somišljenikom v Ljubljani!
Odkar je Ljubljana prešla iz tujčevih v narodne roke, je napredno prebivalstvo ljubljansko svoje najboljše sile posvečalo procvitu in napredku svoje mestne občine. Pod njegovim vodstvom je postala Ljubljana središče naprednega in naeijonalnega pokreta v slovenskem delu našega naroda in davno pred ujedinjenjem glavno žarišče jugoslovanske misli v naši domovini.
Neomajnost, disciplina in zvestoba taprednega ljubljanskega prebivalstva do narodno-napredne stranke, predhodnice jugoslovanske demokratske stranke, je zmagovito odbila vsak napad in vsako intrigo, da se uniči napredni in narodni značaj naše prestolnice.
Klerikalna stranka je bila od nekdaj glavna sovražnica ljubljanskega mesta; neizprosnejša, hudobnejša in zavrat-nejša, nego nemški avstrijski Dunaj. Klerikalci so z vso svojo politično močjo izpodvezovali njen gospodarski, kulturni in socijalni razvoj. Vsa sredstva so jim bila dobrodošla. Ker sami niso mogli pri volitvah doseči večine, da bi tudi od znotraj rušili trdnjavo napredne misli na Slovenskem, so se posluževali vsake politične zvijačnosti v dosego svojega namena. Zgodovina bojev za posest Ljubljane je polna dokazov o nasilnostih in spletkah, da se pred vsem omaja enotna napredna fronta, skozi katero edino vodi pot na ljubljanski magistrat
Ko je v Jugoslaviji klerikalcem od-klenkalo in so v ospredje stopila gospodarska in socijalna vprašanja, se je klerikalni stranki z zlorabo demokratičnih gesel, in težav, ki so zvezane z našim mladim narodnim in državnim življenjem, posrečilo s pomočjo koalicije prehodno zavladati na ljubljanskem magistratu. Iztreznenje ni izostalo. Uvidevni elementi v vseh vrstah bivših klerikalnih zaveznikov so izpre-videli, da je pogubno pustiti Ljubljano v rokah one stranke, ki hoče naše mesto gnati v mračnjaštvo, istočasno pa tudi med nasprotnike edinstvene države ter ga oropati sodelovanja z mero-dajnimi faktorji v državi.
Zopet stojimo pred novimi volitvami in zopet se bo ponovil boj med belo in črno Ljubljano. Smotrena, trezna komunalna politika zahteva od bodoče večine v občinskem svetu, da posveti vso svojo skrb perečim gospodarskim in socijalnim vprašanjem. Le v spoštovanju načela solidarnosti stanovskih interesov, le na temelju naprednih kulturnih idej ter v gojenju jugoslovanskega značaja Ljubljane pa je zajamčen harmoničen razvoj našega mesta in blagostanje njegovega prebivalstva. Nositeljica te politike je demokratska stranka.
Sovražnik dobro ve, da sta poraz in zmaga odvisna od vztrajnosti in discipliniranosti pristašev demokratske stranke. Oslabijenje demokratske fronte dopušča možnost, da zmaga klerikalna reakcija. Vsaka lista, ki naj zmanjša glasove demokratskih kandidatov, je pomožna lista klerikalne
stranke. Načelstvo JDS za ljubljansko oblast, možje, ki so jim naše organizacije v mestu in na deželi poverile nalogo, da čuvajo interese naprednega demokratskega programa v naši ožji domovini, smatrajo za svojo dolžnost, da vsem pristašem, vsej napredni javnosti v odločilnem trenotku povedo to resnico!
Demokratska stranka je storila vse, da v obrambo naprednega in jugoslovanskega značaja Ljubljane okrepi napredno fronto ter da združi ves napredni živelj od skrajne levice do skrajne desnice v borbi proti skupnemu klerikalnemu nasprotniku. Do zadnjega tre-notka hoče nadaljevati svoje napore in neprestano dvigati svoj glas na skupno delo vseh naprednih ljudi.
Zato vas vse stare borce napredne misli v Ljubljani, ld ste ponosni na pretekle boje in zmage, vas vse, ki ste vzrasli pod vplivom naprednih idej_, vas vse, ki ste zadobili v napredni Ljubljani zatočišče in zavetja, vas. ki vidite v Ljubljani središče celokupnega Slovenstva in ki želite, da vzraste Ljubljana v mogočno trdnjavo jugoslovanske misli na meji naše države, poživljamo na složno delo, na disciplino in zvestobo. Nikdar še ni bil tak apel na napredne Ljubljančane brezuspešen. Trdno smo uverjeni, da je med vami vsemi čut odgovornosti tako velik, da nikdo ne bo hotel biti izdajalec svoje stranke in napredne stvari.
Iz seje načelstva JDS v Ljubljani,
5. .oktobra 1922.
Minister dr. Gregor Žerjav, predsednik načelstva JDS za ljubljansko oblast. Dr. Dlnko Puc, odvetnik posle vodeči predsednik,
Josip Turk, posestnik, Ciril Pire, župan, Kranj, Luka Jelene, šolski ravnatelj, podpredsedniki.
Dr. Pavel Avramovič, zdravnik, Ivan Bajželj, posestnik, Šiška, Alojzij Basa, postajenačelnik Zidani most, prof. J. Breznik, Ivan Bricelj, posestnik, Josip Drenovee, Engelbert Franchetti, brivec, Valentin Fortič, uradnik, Jože Gaberjev-čič, žel. revident, Fran Golob, tovarnar, Glince, Lovro Humer, posestnik, Jesenice, Fran Jaklič, šol. vodja v p., Radovljica, Fran Kavčič, posestnik in gostilničar, dr. Rihard Karba, župan, Kamnik, dr. Josip Klepee, odvetnik, dr. Albert Kramer, novinar, Anton Likozar, mestni nadučitelj, dr. Josip Lazar, zdravnik, Kočevje, inž. Janko Mačkovšek, stavbni nadkomisar, Fran Mam, nadoficijal agr. direkcije, Ivan Pestotnik, živinozdravnik, dr. J. Plemelj, vseučiliški profesor, Avgust Petrič, hranilnični uradnik, dr. M. Pire odvetnik in hišni posestnik, profesor Josip Reisner, nar. poslanec, dr. Fra-njo Roš, župan, Laško, Edvard Roš, višji nad. invalid, organizacije, dr. I. Rutar, vi. svetnik, Simon Praprotnik, miz. mojster, prof. A. Sič, inž. Igo Štembov, stavbni svetnik, Peter Šterk, trgovec, notar Fran Tavzes, Logatec, Alojzij Turk, trgovec, Višnja gora, Fran Zebal, trgovec, člani načelništva.
V	razgovoru z našim urednikom je včeraj g. narodni poslanec prof. J. Reisner dal sledeča pojasnila o delu za uradniško pragmatiko:
Delo za pragmatiko je v pododboru zakonodajnega odbora v najlepšem teku. Zakonodajni odbor odnosno pododbor bo brezdvomno tudi vstrajal v tem delu. Ne vštevši seje za potrebne formalnosti je pododbor obdržal doslej že 10 napornih sej, v katerih je razpravljal razne podrobnosti zakonskega načrta. Glavno delo je končano. Kar je paragrafov novega zakona še preostalo, so bolj formalnega značaja in se bodo naglo odpravili, le v dveh točkah je še treba načelne debate in odločitve. Prva so predhodne določbe, po katerih se bo današnje uradni-štvo prevedlo v nove položaje (range), druga pa se tiče penzijonistov, to je, pre-vedenja dosedanjih mirovin na nove.
Prva točka se tiče bolj bivšega srbskega dela sedaj ujedinjene države, zlasti se pokazujejo težkoče glede razlik v kvalifikaciji. Druga točka se tiče vseh umirov-Ijencev z obeh bregov Save.
V	sedmih dnevnih sejah bo pododbor svoje delo dokončal, potem pride elaborat pred plenuin zakonodajnega odbora, kjer pa ne bo več podrobne debate, ker so itak vse stranke zastopane v pododboru in imajo tu priliko uveljavljati svoje stališče. V odboru utegne priti le do ene ali dveh večjih načelnih debat. Ple-num narodne skupščine bo na to izglasoval tako dovršeni elaborat. Računati smemo, da bo okroglo v enem mesecu od danes, torej do prvih dni ali najdelj do srede novembra nova uradniška pragmatika že uzakonjena.
Ker so me organizacije poverile z glavnim delom in mi dale ves potrebni n lte-rijal na razpolago, tako da sem ga mogel pripraviti za seje, so z malimi in mani pomembnimi izjemami zahteve organizacij v pododboru sprejete.
Glede novih prejemkov sem baš danes tmel daljše posvetovanje s tovariš zastopniki organizacij in jim predložil svoj osnutek. Zastopniki so ta načrt kot pravičen odobrili.
Posebej še omenjam tudi, da smo v pododboru in sekciii nopraviii prvotni
predlog, v kolikor se tiče poduradnikov in slug, in bo pododbor tudi tem kategorijam državnih nameščencev pripravil enako službeno napredovanje, kakor uradnikom.
Na vprašanje našega urednika, kako more današnji «Slovenec» očitati članom pododbora, da ne delajo in da ne skr-be za kvorum, se je g. poslanec nasmehnil in odgovoril:
V pododboru so zastopane vse stranke. Od parlamentarne vladne večine je 8 članov, od opozicije 5. 3 so demokrati, 3 radikali, 1 Musliman, 1 od SKS, 2 klerikalca, 2 zemljoradnika in 1 socialni demokrat. Od JDS še ni nikdar nikdo izostal. Pač pa se tov. Kurbegovič, Musliman, v zadnjem času stalno nahaja v Bosni, tako da je stalno 7 članov večine prisotnih. Cim se pripeti, da od njih izostane 1, — in to je možno, ne da bi se smela očitati lenoba ali nemarnost, — je seveda kvorum ogrožen. Toda opozicija vsaj v tem vprašanju nima pravice o takšnih izjemnih in redkih slučajih odrekati kvorum in izostajati. Prepričan sem, da neutemeljeni napad v »Slovencu* ne izhaja iz vrst klerikalnih poslancev, kajti oni vedo, da sem baš jaz prišel večkrat v njihov klub klicat, naj pridejo na sejo, in so tudi mnogokrat prišli, — mnogokrat pa ne. Bolj nerazumljivo mi je, da je zastopnik SLS predlagal, naj bi plenum parlamenta razpravljal o prag-matiki v podrobni debati, — torej še le čez pol leta ali pozneje. Vendar pa niso, kakor zgoraj povedano, takšne zapreke zavirale naglega poteka dela in se končno uradniška prarmatika bliža uresničenju.
Jugoslavija In grška
Po izvršenem prevratu v Atenah je revolucijonarni odbor izrazil po nekem svojem članu željo, da si želi 6tika z gosp. Balugdžidem, našim poslanikom v Atenah. Poslanik Balugdžič se je res sestal s člani revolucijonamega odbora in je, enako kakor francoski in angleški poslanik, izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil državi kljub prevratu ohranjen mir. Eden izmed navzočih članov odbora je menil, da sosedne države, četudi prijateljsko razpoložene napram Grški, nerade gledajo revolucijo na svojih mejah; revolucijonarni odbor pa hoče storiti vse, da so v državi vzdržita red in zakonitost, kar se bo brezdvomno najlažje doseglo s skorajšnjimi volitvami.
Predsednik revolucionarnega odbora je vprašal našega poslanika, v koliko je resnice v govoricah, da etremi Jugoslavija za tem, da si preko Soluna poišče izhoda na Egejsko morje. G. Balugdžič je odvrnil, da so vesti v tej obliki netočne, pač pa ne more zakriti, da vlada pri nas nekako nezadovoljstvo, ker povzročajo grške oblasti naši trgovini preko Soluna velike težave. Predsednik odbora j'e nato obljubil našemu poslaniku, da se bo odbor resno potrudil vse te težkoče čim preje odstraniti in udejstviti v solunskem pristanišču jugoslovansko cono, ki je predvidena v zvezni pogodbi. Predsednik odbora je nadalje izrazil našemu poslaniku nado, da bo detronizacija kralja Konstantina mnogo pripomogla, da se odnošaji med Grško in naio kraljevino še bolj utrdijo, ker bo tako izginila vsa dosedanja nezaupljivost. G. Balugdžič je nato odgovoril, da se bodo odnošaji z našo kralj'evino, kakor tudi z ostalimi zavezniki odslej brezdvomno normalnejše razvijali, toda radi dobrega razpoloženja med našim narodom je neobhodno potrebno, da grška vlada prestane preganjati naš živelj v Grški.
Predsednik odbora je na to opazko izjavil, da je bil prepričan, da je ta živelj bolgarske narodnosti, nakar mu je Balugdžič raztolmačil, da pripadajo te manjšine v ogromni večini naši narodnosti. Predsednik je nato menil, da bi se glede takih narodnostnih manjšin lahko ugotovila medsebojna reciproci-teta. Dalje je vprašal našega poslanika. v koliko lahko Grška računa na našo pomoč v slučaju, da bolgarske čete v večjem številu prestopijo grško mejo v Traciji. Naš poslanik je odgovoril, da obstoji tozadevno že sporazum med državami, ki so interesi rano na tem, da se ohrani neuillski mir, in Jugoslavija se bo brezdvomno tega sporazuma tudi držala.
Predsednik odbora je želel vedeti, ali Grška sploh sme računati na našo pomoč v reševanju tracijslvega problem ma. Gosp. Balugdžič je odgovoril, da od svojo vlade nima nikakih navodil, po katerih bi lahko dal na to vpraša-nje umesten odgovor, izrazil pa je svoje prepričanje, da bo naša diplomacija na konferenci, ki bo o tem vprašanju razpravljala, gotovo zastopala stališče, da se mora Turči" dostop v Evropo poslanika je bil od celega odbora čim bolj omejiti. Ta odgovor našega sprejet z velikim zadovoljstvom. Pri odhodu je naš poslanik prosil, naj se ta sestanek in razgovori smatrajo kot privatna prijateljska izmenjava misli, ker on še momentano nima za odnoša-je napram odboru in za tretiranje vseh teh vprašanj nikakih instrukcij od svoje vlade.
ga širšega odbora, na kateri se je razpravljalo o apelu, ki ga je sklenilo objaviti načelstvo JDS na ljubljanske somišljenike. Odbor je soglasno odobril, da je društveni predsednik gosp. Anton Likozar kot član predsedstva JDS sopodpisal apel ter je poudaril, da je s tem korakom svojega predsednika solidarno celo društvo.
-f Iz demokratske stranke je izstopil dr. Karel Triller. Svoj izstop je prijavil s posebnim pismom v roke posle vodeČega predsednika JDS drja. Puca. Razlogov za svoj korak dr. Triller ne navaja.
-f Vendar enkrat! Vzroki padanja naše valute so različni in najmanjši med njimi gotovo ni domači defetizem. ki se je manifestiral na najrazličnejše načine. Ta defetizem je posebno bujno cvetel v Zagrebu, kjer so se bloka-ši naravnost bahali s tem, da so naši valuti že veliko škodovali. Bilo je pa defetizma tudi pri nas dovolj in ustvarjalo ga je v prvi vrsti klerikalno časopisje, ki je z vidnim zadoščenjem vedno notiralo vsak padec dinarja na curiški borzi. Končno so se pa razmere izpremenile, dinar je začel pridobivati na svoji mednarodni in s tem tudi domači vrednosti in vsa znamenja kažejo, da bo dosegel primerno višino, na kateri se bo stabiliziral. Ta vtis je tako močan, da je izšel včeraj celo v do sedaj defitističnem »Slovencu* prav optimističen članek, ki ga je lahko vesel vsak patrijotično čuteč človek.
-j- Demokrati in ustava. V nekem razgovoru je predsednik narodne skupščine gosp. dr. Ivan Ribar izjavil o ustavi in njeni reviziji: »O reviziji ustave se v njej (v zagrebški resoluciji) ne govori in tudi ako bi se govorilo o njej, ne bi bila to ona revizija, ki jo zahtevajo nasprotniki demokratov. Naša ustava ni idealna in v njeno ideal-nost nihče ne veruje. Ona je delo kompromisov in demokrati so se pri tem oddaljili od svojega programa. Ako bi demokrati pristopili reviziji ustave, bi šli za tem, da izvedejo revizijo v soglasju s svojim programom. Za to pa mora poteči gotovo število let, ki pokažejo pomanjkljivosti v ustavi in takrat se bodo iskale korekture.*
pastorka* OentrtaT. V »Tajnosti* tzvalaTo glavne vloge gg. Thienr-Kavčntkova
(Roza), Thalerjeva (Blaženka), gg. Ko-i vač (Vid), Zathey (Boniiac), Znpan (občinski svetovalec Malina) in C ve j tč (občinski svetovalec Kalina). Potujočega; pevca Škrjančka poje g. Bratuž. Opero bo dirigiral g. kapelnik Balatka.
V glavnih vlogah »Njene pastorke* (Jenufe) nastopijo gg. Thierry-Kavčni-kova (posestnica Barjevka, najvažnejša vloga), Lewandowska (pastorka Jenufa), Matačičeva (Karolka), Sowilski (Laca), Šimenc (polbrat Steva) in Cvejid (prvi mlinarski hlapec). Dirigira g. Matačič.
Rossinijeva komična opera <Seviljskl brivec». V tej operi bo gostovala gospa Pavla Lovšetova v koloraturni vlogi Rozine. Don Figara bo pel. g. Levar, doa Bazilija g. Betetto, grofa Almavivo g. Kovač, don Bartola g. Zupan. Opero bo dirigiral g. Neffat, režiral pa g. Vasilij Sevastjanov.
Tekom meseca novembra se namerava vprizoriti Arriga Boita velika opera »Me-phistopb.cles* z g. Zatheyem kot Mefi-stom, gno. Zikovo v vlogi Margarete, gno Thalerjevo kot Heleno, z go. Rewic-zewo v vlogi Marte in g. Šimencom v vlogi Fausta. To veliko opero bo režiral in dirigiral g. ravnatelj Rukavma.
Za prvi december, praznik narodnega ujedinjenia, se pripravlja izvirna A. Fo-ersterjeva opera »Gorenjski slavček». V naslovni vlogi nastopi kot gost ga Pavla Lovšetova, vlogo Majde bo pela gna Sfi-čuteč ■ I'S°ieva- v!ogo Ninon 2na Thalerjeva, vlogo Franja g. Šimenc, kot Chanson nastopi g. Levar, Štruklja poje g. Zupan, Rajdlja g. Bratuž, Lovra g. Debevec in krčmarja g. Zorman. Dirigira g. Neffat, Režijo ima g. O. Šest. Izvajale pa se bodo tudi nekatere opere starega reper« toarja.
Po svetu
— V Nemčiji uvedejo zopet krušne karte. V Nemčiji bodo morali s 1. no-
Imenovanje pri ljubljanskem gledališču. Začasni dramaturg ljubljanskega
narodnega gledališča g. Oton Zupančiž je imenovan definitivno dramaturgom S VL čin. razredu.
Prva operna noviteta nove sezone bo v torek dne IT. oktobra. Izvaja se znamenita Smetanova opera — »Tajnost* (Tajemstvi).
Sinočnja apriza «Romantičnih duš* V Ljubljanski drami je bila izvrstno obiska na; abonentje so napolnili celo lože. Pa tudi predstava je bila v splošnem boljša, j Le izvestne veterane je že ostavljal spo-1 min. Aplavz je bil živahen.
»Večer dramatičnih plesov«, ki ga
____________.	i je priredila sinoči gdč. Valerija Kratino-
vembrom krušne cene močno zvišati — L v ]iublian«ki filharmoniji, nam je od-
baje za 300 odst. Kakor poročajo iz Berlina, bo vlada zopet uvedla krušne karte, j
pri — vsaj večini navzočih — nov svet v plesni umetnosti. Videli smo vendar
ima, U\J viaua ^ujjvi	...	------- ,v plgsm UmeinOSll. viueil
pa tudi karte za mast, mleko in druge, en]-rat pre(j geboj to. kar nam je bilo do-važnejše življenske potrebščine.	| s=lej dostopno le po knjigah in slikah. In.
— Znižanje mezd na Ceškoslova- j nrirn.t: moramo, da nas ie umetnica pre-
~—---o-----— ---------- i priznati moramo, da nas je umetnica pre-
škem. Industrijski delavci v Kladnu s°iSf,netiia jn 0&Jr3]a. Navdušenje žal ne - z delodajalci sporazumeli tako, da se :pre številne publike se je stopnjevalo od 1. oktobrom znižajo delavske mezde !t j otočke in prihajalo od srca. Tudi
se
s 1. oktobrom znižajo za dvajset odstotkov. — Kako kaznujejo Nemci tifcotap-
točke do točke in prihajalo od srca. Tudi I iz hvaležnosti za umetniški vžitek, ki, nam ga je nudila znamenita plesalka.
---------V„ j • i i	ua.ni jc	----- c-- —
ce. V Kolnu se je vršil te dni velik pro- pokazaia nam je dovršeno, kako je mor
_____— il	Ir/itrn mn rt) i- «lia i	—	.	•___I„i."
ces proti tihotapcem kave, masti in olja. i V afero je bilo zapletenih sedem uglednih oseb. Glavni krivec je bil kaznovan globo 11.000 mark in 8 let zapora.1
Ostali so bil kaznovani z zaporom do dveh let.
NOVI OFICIRJI PRI KRALJU.
Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne so bili sprejeti pri kralju podporočniki, ki so te dni dovršili vojaško akademijo. Dne 28. oktobra bodo odšli h komandam, katerim so dodeljeni. Preden so bil sprejeti na dvoru, so na dvorišču vojaške akademije svečano prisegli. Najbolje uspehe v šoli ie dosegi kakor lani. tudi letos Slovenec.
-f Celjska «Cillier Zeitung» postaja, odkar je njen glavni urednik neki Scha-uer iz Kočevja in odkar se je ustanovilo nemško politično društvo za Slovenijo, vedno drznejša. V uvodniku od četrtka na inpertinenten način izigrava mariborsko slovensko gledališče in hujska nemško prebivalstvo, češ da hočejo mariborski Slovenci vzdržavati svoje gledališče s pomočjo nemškega denarja. Prav primerno piše celjska »Nova doba* ko izvaja pod naslovom »Nemški kolonisti* med drugim sledeče: »Dolgo smo potrpežljivo gledali staro celjsko nemšku-tarsko drznost, računali smo stem da bodo treznejši elementi napravili red ter uvideli in priznali, da uživajo vse svo-bodščine in dobrote državnega reda. Ker pa to ne gre, se ne bomo prav nič več prerekali s tistimi, ki so pred nekaj leti še pljuvali po nas, pa ne prenesejo v svoji drznosurovi naravi, da danes tega več ne smejo. In slovenske šleve, ki so živele nekdaj na teh tleh in vsi oni čisti rodoljubi, ki so prišli med nas po prevratu iz manj narodno okuženih krajev, vse podpira in vzdržuje to nemško nadutost med nami, ki bi je sicer že davno ne bi-
lo. Temu izzivanju bo treba napraviti konec. Potrudili se bomo, to odkrito izpo-vemo, in vse tiste slovenske šleve, ki so sokrive, da v Celju nI miru, bomo brezobzirno postavili tja kamor spadajo, ker niso drugega vredni, ko nemškega biča. Italijani in Nemci bi takim ljudem ne nosili denarja — prav gotovo ne, to zna le slovenska šleva brez ponosa, ki ni vredna svobode! »Nova doba* opozarja še na posledice vse trezne nemške trgovce in obrtnike, ki trpijo tako naduto pisavo v »Cillier Zeitung*.
4- šentjakobsko prosvetno in gospodarsko društvo, ki je najmočnejša in . najagilnejša organizacija JDS v Ljubljani, ie sklicalo za sinoči , '"jo svoje-
Ljubljanska drama.
Nedelja, 8.: »R. U. R.». Izv. Ponedeljek, 9.: »Hlapci*. D. Torek, 10.: Zaprto. Sreda, 11.: »Jack Straw» Izv. Četrtek, 12.: »Romantične duše*. B. Petek, 13.: »Jack Straw». E. Sobota, 14.: »Hedda Gabler*. D. Nedelja, 15.: »Hedda Gabler*. Izv,
Ljubljanska opera. Nedelja, 8.: »Prodana nevesta*. Izv. Torek, 10.: »Triptychon* E. Četrtek, 12.: »Lakme*. A. Sobota, 14.: »Carmen*. B.
Nedelja, 15.: »Madame Butteifly». .zv, *
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 8.: »Revizor*. Izv. Torek, 10.: »Plesni večer Valerije Kra-tinove*. Izv.
Četrtek, 12.: »Baron Trenk*. Izv. *
Celjsko mestno gledališče.
Nedelja, popoldne, 8.: »Legijonarji*. Pc
znižani ceni. Začetek ob 5. uri. *
NAŠA OPERA.
Operne predstave se prično danes v nedeljo, dne 8. t. m. Kot otvoritvena predstava se vprizori «Prodana nevesta* z g. Julijem Betettom v vlogi Kecala, z g. Marijem Šimencem v vlogi Janka in z gdč. Levandorvsko v naslovni ter go. Matičičevo v ulogi Esmeralde. Dirigira g. Balatka.
Ker sta bili igrani operi *Triptychon» in »Lafeme» koncem sezone le v skrajšanem letnem abonmanu m sta ostali tako večini letošnjih abonentov neznani, sta uvrščeni za sezono 1922/23 v redni normalni abonma. Tako se igra «Tripty-chon* v torek, dne 10. t m. za red E, »Lakmev pa v četrtek, dne 12. t. m., za red A.
Ustrezajoč željam mnogih abonentov se odigra za vse abonmane tudi opera »Carmen*. Vse operne predstave se pričenjajo redno ob pol osmih zvečer, vse dramske pa ob osmih.
Operni načrt za ;>rve mesece sezone obsega najprej dve slovanski, v Ljuolja-ni do zd".j še nevprizoTjeni znameniti operi in sicer Smetane komično opero zTajnosU (Tajemstvi) in Leoša Janačka yeliko moderno tragično opero <Njena
goče s plesom enako učinkovito izražatf. vsako doživetje, vsak občutek, kakor z i glasbo. In to celo brez glasbe, kar je pri starem baletnem plesu nemogoče. Kra.'ci-nova pa je žela z obema točkama — »mrak* in »skrb* — iste uspehe, k£«s.or z ostalimi, kjer se je pokazala dovršeno umetnico enako v dramatičnih kakor v ljubkih grotesknih plesih. Le škoda, da ni bilo večera mogoče prirediti v mnogo prikladnejSem dramskem gledališču, kjer bi se mogel s svetlobnimi efekti doseči še mnogo večji vtis.Gdč. Kratinava je dobila v priznanje svoje umetnosti t« lepe šopke.	^
Šport
Ilirija : Sturm 14, Dunaj. — Danes ob 16 .uri se vrši na igrišču Ilirije pred drž kolodvorom mednarodna nogometna tekma med Ilirijo in S. K. Sturm 14, vodilnim klubom skupine »Nard* dunajskega II. razreda. Ilirija nastopi v po, stavi: Pelan-Pretnar, Beitram-Dolinar, Župančič II.-Lado, Zupančič l Ucak, Oman, Vidmajer, Pevalek IL Zupančič II igra s tem svojo 101. tekmo za b. K, Ilirijo. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina: sedeži: 15 Din in 8 Dm, stojišča: 5 Din, članske, vojaške in dijaške vstopnice 3 Din. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure na igrišču.
S K Primo-je igra danes dve prijateljski tekmi. Dopoldne, ob desetih Igra z ljubljansko Svobodo, popoldne ob 14. pa igra rezerva kluba z meščansko Svobodo. Obe teknr se vršita na ignščuPn-moria ob Dunajski cesti. - Redni Oan! S. K. Primorja se opozarjajo, da se«' v pondeljek ob 20. uri sestanek v gostil-
" Zagreb : Beograd: Danes se vrši? Beogradu nogometna tekma med zagrebško in beograjsko reprezentanco. Zagrebška reprezentanca nastop, v slede-
f Dostavi: Vrdjuka; Ferderber, Šifer j Bažant, Rupec, Pažkvan; Babi6, Vrago vič, Perška, Vinek, Sojat.
Stanje nogometnega prvenstva ijao-Ijanskih klubov do 7. t. m.: L razred? I Ilirija (2 točki), 2. Primorje (1 točka), 3. Hermes (1 toSka). Ilirija }e dosedaj igrala eno tekmo (proti Hermesu), pri kateri je zmagala. Zabila je 4 gole, do^ bila 2. Primorje je igralo eno tekmo, ki ie ostala neodločena s 3 : 3. Hermes )<S igral dve tekmi, od katerih je eno, proti Iliriji z 2 : 4 izgubil. Druga tekma, proti Primorju, je s 3 : 3 ostala neodločna. Stanje v II. razredu ie nastopno: 1. Jadran (6 točk), 2. Slovan (6 točk), 3 Svo* boda Moste (fi točk), Sparta (5 točk). LASK (5 točki. Svoboda Ljubljana £2 točki). Slavija >
I Hloga utru- Št. 239, dne 8. oktobra 1922.
Politični odmevi.
Fašisti med Nemci
Fašisti so imeli sicer že ponovno spopade tudi z Nemci Iz južnih Tirol, vendar je sedanji naval na Bozen vsekakor največji bojni dogodek na tem iašistovskem bojišču.
Nemci doslej niso vedeli, kaj se pravi biti rob tujcu. Oni so bili navajeni gospodovati; njihova želja je bila takoj uresničena, pa naj se je tikala južne Tirolske ali Češke, Štajerske ali Trsta ali katerekoli dežele pod črnožoltimi znamenji. Da, tudi oni so se pritoževali, tudi oni so znali naštevati krivice, ki se jim baje gode, toda njihove pritožbe so bile vse isto kakor v oni basni v volku in jagnje-tu, ki mu je kalilo vodo, dasi je bilo nižje spodaj ob potoku.
Sedaj se nahajajo isti Nemci pod vlado tujerodca in to celo onega, ki ga je pravi avstrijski Nemec gledal z največjim pre-ziranjem. Sedaj morajo trpeti ožji rojaki iolikrat proslavljenega Hoferja, kako se nad njimi znašajo italijanski teroristi.
Stvar je za nas zanimanja vredna še po drugi strani. V bodočih političnih kombinacijah igra veliko ulogo ravno vprašanje, kako razmerje bo vladalo med Nemci in Italijani. V rajhu so imeli vedno za Italijo gotove obzire; kakor so tudi v Italiji gledali na to, da so si ohranili odprta vrata do Berlina tudi v najhujšem. Tekom svetovne vojne se je posebno pokazalo to razmerje. Ali bodo južnotirol-ski Nemci dovolj močan kamen spodtike, da se otvori odkrito nesporazumljenje med Berlinom in Rimom? Ali more usoda Hoferjeve ožje domovine toliko vplivati na duhove v Nemčiji, da bi resno skušala jim prinesti odrešitev?
Fašistovska nasilja napram socialistom so po evropski javnosti dovolj znana. Manj znano je, kaj so že zagrešili nad našimi rojaki v Primorju, saj je nasprotje med italijansko in jugoslovansko politiko tako predebatirano tudi po Evropi, da to poglavje že dolgočasi. O sedanjih iašistovsko-nemških spopadih pa bodo Nemci gotovo primerno obvestili vse svoje rojake in poizkusili delati razpoloženje zanje po svojem in drugem svetu. Kakor rečeno, najbolj nas zanima, koliko bodo s tem uspeli med Nemci v rajhu.
Svoj čas se je že pisalo o tem, da bi moglo priti do gotove kooperacije med Nemci in Jugoslovani v rimskem parlamentu. Na to pač tudi po sedanjih dogodkih, ki bi mogli sicer družiti enako prizadete, ne bo misliti. Kajti prvič smo preveč tuji in ni nikakega medsebojnega nagnenja ali zaupanja, in drugič vedo Nemci, da jim je napram ogromni homogeni italijanski večini pomoč tako majhne politične skupine, kakor je jugoslovanska, slaba pomoč. Obratno se zavedamo vrednosti nemškega zavezništva mi v istem razmerju. Tega pač tudi bozenski dogodki ne bodo predrugačili.
— čudna pojava za agrarno državo. Olavni povod za stavko je dala odprava dosedanje vladne preskrbe delavstva z moko in rastoča draginja. Indeks »Pester Lloyda» registrira 23 odstotno zvišanje draginje od julija na avgust in 21 odstotno od avgusta na september.
Madžarski uvoz znaša v prvi polovici letošnjega leta 13.9 milijonov q' in izvoz 5.9 mil. q. Češkoslovaška je na uvozu na Madžarsko udeležena z 32.2%, Rumuni-ja s 27.3%, Nemčija z 16.5%, Avstrija z 8.6%, Jugoslavija s 3.6%, ostale države skupaj 11.9 %. Največ se je uvažalo premoga in drv. Madžarski izvoz je šel s 42.9 % v Avstrijo, 28.9 % v Jugoslavijo, 14.4 % na Češko, 5.1 % v Nemčijo, 3.5% v Rumunijo, 5.2 % drugam. Povišanje uvoza v Jugoslavijo se razlaga z repara-cijskimi pošiljatvami premoga.
Padec madžarske krone in rast dinarja in češke krone sta v avgustu izzvala paniko. Sledilo je skakanje cen, ustanovitev devizne centrale in uklnjenje svobodnega prometa z valutami. Proti devizni centrali se pa oglašajo številne pritožbe, češ da ovira trgovino in da vkljub temu ni mogla ustaviti padanja madžarske krona Koncem avgusta je imela Madžarska nad 46 milijard kron v obtoku, za 2 in Vi milijarde več ko v juliju. Septemberska številka še ni objavljena, pričakuje se nov prirast za okroglo 2 milijardi. Madžarska valuta sledi nemški, s katero je v ozki zvezi.
V presojevanju inostrane politike prevladuje v madžarskem tisku dosedanja smer. Pri poročilih o sestanku Male an-tante v Marijanskih Lažnih in v Pragi je madžarski tisk ponavljal svoja svarila o koridoru in vabil Italijo, naj pomaga. Minister inostranih del Banfiy je v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko naglašal, da bodo Madžari še nadalje ostali na svojem dosedanjem stališču pričakovanja in opazovanja, da se pa bodo morali odločiti, če pride do evropske krize. »Viradat*, poloficiozni organ zunanjega ministrstva, pripisuje velik pomen konferencam Banffyja s Schanzerjem in Nittijem in izvaja, da je treba proti češkoslovaško - jugoslovanski zvezi postaviti italijansko-madžarsko zvezo. Takšno zvezo bi baje podpirala tudi Anglija, ki smatra Jugoslavijo in Češkoslovaško za pionirje francoske politike v srednji Evropi. Ker je list oficiozen, smemo smatrati, da je naznačena smer tudi smer službene madžarske zunanje politike.
Madžarska politika
V	zadnjem času stoji madžarska politika v znamenju ostrega boja agrarcev proti zemljiškemu davku. Borbo vodi poslanec Gaston Gaal, ki je vsled tega tudi izstopil iz vladne koalicije in odložil predsedstvo parlamenta. Njegovi nazori so popolnoma prodrli na občnem zboru zveze poljedelcev, kjer so tudi ostro kritizirali min. predsednika Bethlena, tako, da se je moral odstraniti. — V madžarski opoziciji se zbližujejo liberalci in socialni demokrati, takozvana krščanska opozicija s Štefanom Friedrichom pa se ponuja vladi kot zaveznica.
V	zadnjih mesecih se množe na Madžarskem delavske stavke. Zahteva se povišanje mezde in znižanje delavnika od 12 na 8 ur. Pred kratkim je končala stavka kovinarjev, katere se je udeležilo 45 tisoč delavcev. »Szdzat* poroča, da ima železolivar mesečno 25 tisoč kron dohodkov, mlinarski delavec 15 do 18 tisoč, stavbni dnevno 800 do 1200 kron itd. Na deželi se zelo občuti velika nezaposlenost,
Krasin o novem gospodarskem kurzu sovjetske Rusije
Parvusova revija »Reconstruction* prinaša članek o novi gospodarski politiki sovjetske vlade. Napisal ga ni nihče drugi, ko sam Leonid Borisovič Krasin, ruski ljudski komisar za zunanjo trgovino. članek ima namen, da bi vlil za-padnim trgovcem novega poguma /.a obnovo trgovinskih zvez z Rusijo. V to svrho hoče dokazati, da se je sovjetska vlada povsem odrekla komunizmu. Krasin pravi:
»Po zaplembi in delni razdelitvi vele-posestev pnznava nova gospodarska smer načelo svobodnega gospodarstva za kmeta. Tudi za malega obrtnika in domačo trgovino smo izbrali zopet svobodno gospodarstvo, za srednje obrate pa sistem najemnih pogodb in za velike industrijske obrate sistem koncesionira-nja. Nova gospodarska oblika, ki je stopila na mesto komunistične, je torej državni kapitalizem, ki stremi za čim najširšo državno ureditvijo vseh važnejših industrijskih panog in glavnih virov gospodarskega življenja in produkcije. V to svrho se je morala preorganizirati v zmislu novih načel vsa industrija. Osredotočila se je v truste. Industrijski trusti razpolagajo do neke meje z gospodarsko samostojnostjo v svojih pod' ročjih, so pa pod državno kontrolo in
delajo po gospodarskem načrtu, katerega je za vsak trust posebej v naprej izdelala državna gospodarska komisija. Trust, ki dobro gospodari, sme razširiti svoje področje proizvajanja in prodajanja, potem ko je izpolnil svoje obveznosti napram državi Trust pa, ki slabo gospodari, izgublja. Da se izloči vsaka konkurenca, so trusti iste stroke med seboj povezani v industrijske sindikate. Ta uredba sicer ni komunistična, toda je temeljna za gospodarsko samostojnost Rusije, in izhaja iz neugodnih gospodarskih razmer, v katerih se sedaj Rusija nahaja.®
Po izvajanjih enega svojih merodajnih voditeljev Rusija torej ni več komunistična. Rdeča sovjetska zvezda več ne pomeni komunizma, marveč je simbol za združenje svobodnega gospodarstva z državnim kapitalizmom. Krasin s tolikim poudarkom prepričuje zapad, da Rusija ni več komunistična, da izgleda skoraj, da te hoče takoj tožiti zaradi razžaljenja časti, če mu še porečeš, da je komunist. Za komunistične stranke v zapadni Evropi so Krasinova izvajanja prava nesreča, kajti če Krasin noče sam več komunizma. zakaj naj bi še vztrajali pri njem _ drugi? Le, da niso tudi v Rusiji vsi Krasinovega naziranja. Rusija se vrača od ekstrema, vendar še dolgo ne bo zrela...
Usoda ruskih socialnih revolucij onarjev
Po 4Sdnevnem razpravljanju je moskovski revolucijski tribunal dne 7. avgusta starega stila obsodil 34 socialnih revolucionarjev, obtoženih protirevolucij-skih činov za odpravo sovjetske vlade. Na smrt so bili obsojeni Goc. Donskoj, Gerštein, Granovskij, Lihač, Ivanov, Rat-nerova, Timofjejev, Morozov, Agapov, Altavskij, Ignatjev, Semenov, Konoplje-va in Ivanova. Na deset let in prisilno delo so obsojeni Rakov, Fedorovič in Vedenjapin. Na 10 let Jefimov. Na 5 let Usov, Zubkova, Fedorov-Kozlov, Udgov-Derjužlnskij, Berg in Lvov. Na 3 leta Pelevin, Gorkov-Dobroljubov, Daševsklj. Na 2 leti Zlobin in Stavska. Oproščena sta bila Ratner in Maračevskij. Devetim obsojencem se kazen odpusti, ker so izstopili iz stranke sociialnih revolucionarjev ter pozneje izkazali dragocene usluge vladi »delavcev in kmetov*.
Osrednji sovjetski izvršilni odbor je pomilostil 10 obsojencev ter potrdil smrtno obsodbo nad dvanajstorico, odložil pa izvršenje te sodbe. Zdi se, da hočejo sovjeti doseči s to odložitvijo, da opuste socijalni revolucijonarji svoj odpor proti iovjetom in svoj oboroženi boj proti njim, če pa ne, bo smrtna obsodba pozneje izvršena.
Obsojenci pa so odklonili vsako prošnjo za pomilostitev ter izjavili, da vztrajajo na svojem stališču. Končno so posegii po štrajku z gladom, eden obsojenec pa je izvršil samomor.
»Druga, in »Poltretja internacionala* sta energično protestirali proti temu sovjetskemu justičnemu umoru. »Tretja* in-ternacionala pa se je izjavila solidarno z obsodbo. Zagranična delegacija soci-jalne revolucijonarne stranke je izdala proglas delavstvu sveta, v katerem protestira 1 proti intervenciji v Rusiji i proti teroristični sovjetski vladi, proti kateri se bo še nadalje borila z vsemi legalnimi sredstvi, dokler ne dobi ruski narod možnosti, da se svobodno izreče za ono obliko vlade, katero sam zahteva.
pokrajin posebna mariborska oblast, na-glalamo Jugosloveni "tudi pomen, ki ga ima delitev slovenskega ozemlja v dve oblasti za razvoj jugoslovenskega »tipa* ali jugoslovenske mentalitete. To sem za vsakogar, ki metodično misli, jasno pokazal v članku: »Ali more pravi jugo-slovenski človek biti proti dvema oblastima?* Rahljanje dosedanjih zgodovinskih plemenskih enot bo pripomoglo, da se iz dosedanjih Slovencev itd. razvijejo Jugosloveni.
Pa čujem že dolgo iz nasprotnih vrst glasove: »Z delitvijo Slovenije v dve oblasti se vrnejo nekdanji Štajerci in Kranjci. S težavo smo jih ubili- S trudom smo iz njih napravili višjo enoto, Slovence. A zdaj nam hočete to enoto razdreti ln nas vreči za pol stoletja nazaj na stališče, ki smo ga smatrali za premagano!*
Ne, Kranjec in Štajerc se ne vrneta več. Ta dva sta trajno ubita (in če bi se v neresnih krogih in situacijah vrnila, bi to ne bila nobena nesreča; bilo bi to le zbadanje z imeni, z besedami, ki bi nič ne škodilo stvarnemu celinstvu tam, kjer je potrebno). Ubita sta narodno-politični Štajerc in Kranjec. Seveda gospodarski »Štajerc* in »Kranjec* bosta vedno živa; tega in takega Mariborčana in Ljubljančana pa ne boste ubili, tudi če zvarite politično Slovenijo. Baš zato smo mi za posebno mariborsko oblast, ker vemo, da je tak nepolitični, a gospodarski Štajerec in Kranjec živ. Za žive delamo. Še bolje bi sicer bilo
reči: Sv nI Štajerec nI« Kranjec: žtv J« človek mariborske oblasti od Celja
verno in živ je enako ljubljanski čtovfb od Celja južno.
V svoji zadregi šščej,o nasprotniki dveS oblasti orožja celo pri peku Ornigu, češj tudi Ornigovi nemškutarji so bili za Sta-jerstvo proti Kranjstvu. Ta razlog ne zaleže prav nič. Kolikor so Ornitf mlslfll pri tem na gospodarske činitelje, so Imeli M mnogočem prav in baš zato Je vaša nacionalna borba proti njhn bila tako težka; A kolikor so nas s svoiiim Štajerskim separatizmom hoteli raztrgati, pa opozarjam na dejstvo, da so avstriiskoneai-ški faktorji podpirali (če že Slovenstva niso mogli popolnoma prezreti) Slovenstvo proti Jugoslovan« stvu. Ali boste zato rekli, da Je celokupno Slovanstvo avstjijskonemškl produkt? Naši protivniki so seveda bil! povsod in vedno za — separatizem, pa najsi se to tiče Štajerstva ali Slovens^ Koroštva ali »šlezijskega* naroda ali Bo-sancev ali Macedoncev.,
Zadnje leto pred vojno se Je z-Oskaf Ritter von Kaltenegger hudo spotikal ob mojem slovenskem pouku (poučeval sem pri stari slovenščini seiveda tudi cirilico in jo gojil malo vnete je) ter rekel: »Er will die spezielle slowenische Indlvidua-litat ausmerzen*. Vidite*, slovenski separatisti ln avtonomisti, kako lepo govori g. Kaltenegger za Vas in pred Vami?
Dr. Fr. I.
Naše domače zadeve
Vitez Kaltenegger in nasi avtoaomisti
Za posebno oblast v Mariboru je ves severni del slovenskih pokrajin; to je tako naravno, da bi bil čudež, če bi bilo drugače. Proti so kakšni inteligentniki, k! jim gre le zgodovina po glavi, kakor hrvatskim pravašem, in pa ljudje, ki jim je kak »politik* s šlagerjem o slovenski avtonomiji zaprl pot naravnega mišljenja.
Poleg gospodarskih in drugih koristi, ki jih prinese severnemu delu slovenskih
Dr. A. R.!
Mariborsko šolstvo
Svoj nedeljski članek o mariborskem šolstvu sem končal 6 poudarkom, da nam je treba v Mariboru predvsem strokovnega šolstva. V poznejših izvajanjih bom pokazal, kako so vse naše srednje šole, ki nam vzgajajo inteligentni proletariiat, prenapolnjene. Deloma so temu krivi naši starši, zlasti uradniki, ki kljub svojemu bednemu položaju še vedno ne vedo ceniti praktičnih poklicev, čeprav istočasno skoraj upravičeno zavidajo mnogo bolje plačane rokodelske pomoč-uike, elektrotehnike, prokuriste, šoferje in razne druge neakademične nastav-ljence, ki pa imajo kljub svoji neakade-mični predizobrazbi vsaj še enkrat tolikšno plačo kot konceptni uradniki z univerzo.
Največ pa je temu nezdravemu pojavu v napačni vzgoji naše mladine krivo popolno pomanjkanje strokovnega šolstva.
V Mariboru imamo ogromno delavnico južne železnice, kjer je zaposlenih več tisoč ključavničarjev, imamo precejšnjo pivovarsko, usnjarsko in lesno obrt s tovarnami, falska elektrarna pa nam ustvarja nebroj novih obrti, vele-tovarn z električnim obrtom. V vseh teh podjetjih je nebroj izvrstno plačanih ne-akademičnih nastavljencev, kvalificiranih delavcev, obrtnikov in raznih tehnikov in še veliko več se jih bo potrebovalo v bližnji bodočnosti. Vsi pa bodo im-portirani, ker pri nas doslej ni nobene šole, ki bi nam vzgajala tak naraščaj. Potrebovali bi nujno nižjo obrtno in srednjetehnično šolo, posebno za ključavničarsko, stavbeno in električno stroko. Pred prevratom je hodila mladina iz Maribora in bližnje okolice, ki se zanima predvsem za ključavničarstvo, v Gradec, ostali kvalificirani obrtniški naraščaj v Celovec in v Beljak, na tamoš-njo Bau- und KunsthandwerkGr-Schule. Ljubljanski šoli nam ne moreta zadostovati, ker delavski in obrtni sloji, iz katerih se večinoma rekrutira ta mladina pri teh razmerah, ne morejo pošiljati svojih otrok v Ljubljano, lažje pa bi jim bilo t« šolanje doma.
Ce bi imeli takšne šole v Mariboru, bi jih posečalo gotovo tudi mnogo uradniških otrok in milijoni dobrih zaslužkov bi se v kratkem stekali v žepe Sloven-eev, pravih domačinov. Koliko in koliko teh mladih strokovnjakov pa bi se
zopet e svojo pridnostjo in talentom osamosvojilo in pomagalo večati rarvoj slovenske obrti, zlasti višje industrija in nas tako gospodarsko osamoevojitL Ako dobimo kmalu velikega župana, bo moral svojo inicijativno in organ izato-rično zmožnost pokazati predvsem na tem polju, če pa ga še ne dobimo, naj se oprimejo te akcije drugi naS predstavniki gospodarstva in oblasti.
Bolj kot za dečke je v tem ozira * Mariboru preskrbljeno za deklice. Vj Aškerčevi ulici so Nemci par let pred vojno v krasnem poslopju namestili »Deutsches TOcbterheim*. ki smo ga po prevratu vzeli mi in prekrstili A Vesno.
Nemci so vedeli ceniti velik pomen dobro vzgojenega ženstva in bo zato posebno po naših krajih izvrstno organi-zirali dekliške zavode v Ptuju in Maii> boru. V tem »TSchterhehnu* so imeli Nemci triletno višjo šolo za gospodarske ženske poklice, enoletno kuharsko in go« spodarsko šolo, žensko obrtno šolo za; Šivanje in obleko, ter kurz za knjigo, vodstvo. Višjo dekliško šolo so v Mari. boru po prevratu kot nepraktično opustili, obdržali pa so enoletno gospodinj* sko in dvoletno žensko obrtno žolo
Gospodinjska šola
v Vesni hoče podati hčerkam srednjih slojev, zlasti uradnikov, dobro vzgojo v meščanskem gospodinjstvu. V Maribora imamo namreč še eno gospodinjsko šolo v samostanu, ki pa je namenjena kmet-skim dekletom, katere dobivajo vsled tega praktično izobrazbo na državni sadjarski in vinarski šoli. Letos je na eospodinjski šoli v Vesni 24 gojenk — maksimalno dopustno število. Iz Maribora pa sta samo dve. vse ostale so is bližnje in daljne okolice, ki prihajajo deloma dnevno v Maribor z vlakom, mnogo je Srbkinj celo iz Beograda in Sabca in nekaj Hrvatic. Pred prevratom pa je bilo v mariborskem in ptujskem »Tochterheimu* največ Hrvatic, sedaj pošiljajo bratje Hrvatje svoje hčerke v Gradec in na Dunaj, — da se priuče nemščine. Mariborski uradniški krogi pa v to gotovo dobro gospodinjsko šolo ne pošiljajo svojih hčerk, ker tudi ta praktičen poduk vendar precej stane. Gojenke morajo namreč same plačevati hrano, ki jo kuhajo. Uče pa sa tudi šfvanja, zlasti finpjšepa, r čnih di>l in celo slovstva. Poučuje 6 učiteljio in zdravnik. Štiri učne moči plačuje drža.
Uuaah...!
Hvala bogu, tudi Ljubljana je postala moderno mesto. Končno! Doslej nam ni nudila ničesar drugega, kakor dolgočasne koncerte, še dolgočasneješe gledališče predstave in neznansko dolgočasna narodna slavija. Uah! za modernega človeka, ki hrepeni — in moderni človek mora vedno hrepeneti! — po čem apartnem, senzačnem, živce raz-bičajočem je bila Ljubljana grozovito reakcionarno gnezdo. Kakor bi bilo_ vse s pajčevino prepredeno in kakor bi dišalo po plesnobi!
A zdaj! Kar dva cirkusa! Kar dva kina! Kabaret »Deveta dežela!* Roko-borbe! Meči! Boksarji! In še Svengali! O Trilby in Svengali! Škoda, da ni bilo tudi Trilby, recimo v trikojih, dekolti-rana do — skrajnosti in zadaj dekolti-rana prav — — do pasu! Ainpak — samo da je prišel vsaj Svengali!...
V torek sem se zopet udeležil njegove predstave. Že šestič! V sredo dopoldne pa sem ga poiskal v hotelu Unionu. Vse druge posetnike je energično odklonil. Na vratih je imel napis: »Osebnih posetov ne sprejemam. Zelje naj se mi sporoče pismeno!* — Mene pa je le pogledal in takoj sprejel.
To je bil pač magnetizem, ki deluje med nama.
»Ali vas boli glava, želodec?.». Takoj vam suzeriram ,.
»Ne glava, ne želodec, ampak srce,* sem mu odgovoril. »Iz samega sočutja me boli neprestano srce. Zato se zatekam .. .*
»Ej, to zam-e ni težka naloga. Pripovedujte svoj slučaj!
»■Vidite, rad bi bil ženskam strašno reeimpatičen in moškim simpatičen, gospod Svengali.*
»Kako? Nesimpatični bi bili.».»
»Da, kajti ni večja nesreča za moža. kakor biti vsem ženskam simpatičen in vsem moškim antipatičen.*
»Pripovedujte! To mi je čisto novo,* je dejal Svengali in mi ponudil stol.
»Prvo je, da sem oženjen. Že deset let Brez otrok. Drugo .je, da so vse ženske, s katerimi sem govoril vsaj četrt ure, prepričane, da sem najbolj simpatičen, najbolj duhovit, čudovito romantičen, globok itd. moški v Ljubljani ...»
»A vaša žena? In moški?*
»Žena je prepričana prav o nasprotnem: da sem strašno prozaičen lopov, plitek, naiven, smešen... skratka vsega zaničevanja vredna moška kreatura.*
»Torej vas žena ne ljubi,*
»Pa še kako! Vsak dan bolj! In jaz njo... Vsak teden slaviva no~ poročim dan iuj.
»A druge ženske!?* Svengali si je mencal čela.
»Saj to je! Druge ženske! Zato me mrze moški, samci in zakonci. _— Govorim n. pr. z mlado vdovo ali ženo... Iz spodobnosti jo milujem — vsaka ženska je rada pomilovana _— ona vzdihne, jaz vzdihnem, ona kima, jaz kimam — občudujem jo, da je vzlic vsemu tako lepa, tako mlada, tako duhovita — ona se nasmehne in me pogleda globoko... Posloviva se.. . Dva dni nato je zopet pri meni. Kramljava, ona že kaže svoje zobke in sedi tako, da se ji vidijo nogavice do podkolena. Težko odhaja. Pred vrati še stojiva, govoriva, se drživa za roke, si zreva v oči in se smehljava^ ,Zares silno ste simpatična in moje sočutje z vami, mi-lostiva..— ,Oh, tako sem vam hvaležna! In. veste, tudi vi ste meni simpatični. Ž vami je namreč tako lahko govoriti — vi tako dobro razumete iensko srce — izlahka »e umislite y moj položaj... drugi pa so taki mrzli, sirovi...' — ,Torej do svidenja!' mi uide in s tem sem jzgubljen. Poslej nimam več miru, in še preden 6e zavem, sem zapleten v roman. Skoraj vsak mesec nov.»
»Iz samega sočutja! He, he!»
»Nič ,he, he!'» sem protestiral. «.Ojč! Ojč' morate reči. Zakaj ne mine teden, in ''ena me že ima: ,Spet si začel, spet .me slepariš.. < o bog, o bos:!' itd. Saj
si lahko mislite: najprej psovke, nato krči, potem grožnje z ločitvijo zakona, z javnim škandalom in končno jok, jok, jok... Verjemite: strašno je! Ko sem vendar čisto nedolžen! Samo sočutje je krivo... Ker imam tako mehko srce... Ker sem tako nesramno simpatičen... In, prisegam vam, da nikdar niti za trenutek ne preneham ljubiti svoje žene.*
»Pretiravate, gospod! Za trenutke vendar le pozabljate na njo,» je podvomil Svengali.
»Niti za hip ne! Vedno sem prepričan, da se prav nobena afera v nika-kem pogledu ne izplača. In vedno le razmišljam, kako bi potegnil glavo iz zanjke... Bog sam ve, da nisem prav nič podoben Casanovi ali Don Juanu! Naravnost mrzim ta dv- sramotna zastopnika moške sle. Zakaj p-emehka mi je duša in dosti preslabo telo, da bi iskal v ženski 1« spol. Samo zbuditi lepo, gorko čustvo, ki se zaiskri v očesu, zacvete na licu, zazori na ustnicah, samo to mi je resničen užitek ... Ampak žena ne dela razločka. Priseči ji moram in ji dajati vedno znova strašno komplicirane častne besede — na navadno častno besedo namreč nič več ne veruje, za tacega *Šufta me ima! —, da ee otresem nemudoma najnovejše simpatije. Prisegam torej in se otresem. Po francosko ali kanibaliko, vseeno. Zdaj pa psovke, krči. grožnje in iok.
jok, jok z nasprotno strani.«. O bog, včasih bi skočil iz kože...»
»Ali jo pa potegnil v Monakovo S lepo punco, pikantno vdovi co, romantično ženico — študirat, ne?>
»Jaz ne! Nisem pač romantiki., ali genijalen pisatelj... Jaz namreč ne hrepenim po biserih, po rožnatih sanjah, po čudežnih skrivnostih duš, jaa hočem imeti le — mir! Rešite me torej mojega magnetizma! Storit« me za božjo voljo vsem ženskam skrajno ne-simpatičnega! Sugerirajte mi mržnjo in stud do vsega drugega spola!... Ali pa vzemite vsaj moji ženi njene pro-klete telepatske talentel Tako mi ni mogoče več živeti. Žena ve, da začenjam nov roman, še preden 6em ga res začel... Zaduha vsak tihotapski poljub... odkrije vsak moj sestanek, pa makar da bi ga imel v Aljaževi koči... Kakor prozorno steklo sem ji... kakor odprta knjiga, a pomagati si ne znam na nikak način... Pet let in pol trajajo že moje peklenske muke ... ali si sploh lahko predstavljate to torturo, gospod? Pomagajte, če znate!* Zamišljen je sklanjal Svengali 6vojo glavo in jo nihal med rokami, naslonjenimi na kolenih, semtertja. Lične mišice so ee mu napenjale, da se je krem-žfl, raztezal usta in šepetal. Oriedo-val sem ga in razmišljal: koliko let ima: 35 ail 50? in ko je govoril; ali ie Slovenec, ali Hrvat ali kai?
Va, ostale pa vzdržuje šola, ki je prav za prav mestna.
Najvažnejši oddelek v Vesni pa je dveletna
Ženska obrtna šola,
ki je tudi mestna, a jo država subven-cijonira. Šola ima namen vzgojiti dekleta v strokovno dobro izobražene obrtnice. Ta oddelek šole pod nemškim vodstvom ni bil na najboljšem glasu, ker so imele absolventinje premalo praktične izvežbanosti. Sedanja organizacija pouka pa .je dobra, vsaj ima v načrtu šivanje perila in oblek, vezanje, ročna dela, dekorativno risanje, prikrojevanje, obrtno knjigovodstvo itd. Nadaljni pro-speb bo torej odvisen od zmožnosti šolskega vodstva in učiteljic. Poleg dvoletnega več ali manj teoretičnega pouka je namreč v načrtu kot nadaljevanje eno ali dvoletni atelje, kjer bi se rojenice poljubno dobo še praktično ^ežbale. Letos je v prvem letniku 35 gojenk in 24 v drugem letniku, nekaj jih obiskuje že tudi atelje. Večina gojenk prihaja iz mariborskih delavskih in uradniških krogov, le malo iz okolice. Ze zaradi tega je mariborska občina moralno obrezana, skrbeti za to šolo.
Na prosperiranju šole pa je ir.teresi-rana tudi slovenska javnost, ker imamo v Mariboru doslej skoraj izključno samo nemške salone, v katerih kričeče drage šivilje še sedaj nočejo razumeti ne besedice slovensko. Naši ženski mladini, ki bo že čez par let težko našla kruha v šolskih sobanah in zaduhlih pisarnah, pa se nudi tu še krasna in bogata eksistenca. Čas je, da tudi tu vsaj začenjamo misliti na izpodrinjenje tujk, ki ne vedo ceniti lahko prisluženega kruha.
Vesna ima nadalje tudi svoj internat, kjer dobivajo deklice poleg udobnega stanovanja in hrane tudi vzgojo in pouk v glasovirju, jezikih itd. Letos je v internatu 40 gojenk, nekaj domačink, Hrvatic in Srbkinj, ter mnogo Primork, ki z lirami lahko plačujejo precej visoko vzdrževalnino.
Doslej je na zavodu, zlasti pri organizaciji istega odlično sodelovala gospa Ašičeva, od 26. .septembra pa je ravnateljica gdč. Marija Rapočeva, doslej učiteljica na gospodinjski šoli v Ptuju.
Lepo poslopje je bilo poprej last nemške «Haushaltungsschule», ki je bila raz-puščena in je letošnja pomlad vlada poslopje izročila občini v last in tako tudi vodi celi zavod kuratorij obstoječ iz župana Grčarja ter občinskih svetnikov vseh strank: Slanovca, ravn. Voglarja, dr. Rostoharja in dr. Jerovška. Za pro-spevanje zavoda bi pa bilo menda umest-nejše, da bi se poklicali v kuratorij namesto politikarjev strokovnjaki, ki bi kazali posebno zanimanje za te prevaž-ne šolske institucije. Šolsko vodstvo pa bo moralo v bodoče razviti tudi večjo propagando, da zainteresira za šolo javnost, starše, prizadete strokovne korpo-racije, ki bi ji morale posvečati večjo pažnjo in zlasti vlado, ker se pri tem polovičnem provizoriju in pod večjimi gospodarji zavod s šolami ne bo mogel tako povoljno razvijati, da bi vršil težko nalogo, ki jo obmejno slovenstvo od njega oričakuje.
Razbojmštvo na jugu
Te dni so napadli razbojniki železniški Vlak na Sutormanu, na prelazu med Barom in Virpazarom, ga pošteno oplenili in zopet izginili. To se je zgodilo v Pri-morju, v onem delu Orne gore, ki je veljal doslej kot najbolj varen. Napad je zahteval to pot večje število žrtev; razložiti si jih je treba bržkone na podlagi znanega pravila, po katerem se ravnajo razbojniki ali komite v Orni gori. Kadar izdajo oni povelje, da je treba ustaviti avtomobil ali vlak ali stopiti na gotov prostor, tedaj je treba parirati. Ako poizkusiš naglo voziti dalje, ali pričneš v obrambo streljati dalje, tedaj moraš gotovo računati, da otvorijo napadalci brezobziren ogenj.
Treba se je tedaf učiti tudi razbojniškega prava. Zalibog se moramo na jugu države še vedno učiti. Še vedno prihajajo poročila o napadih na različne objekte in osebe v južni Srbiji in Črni gori, saj celo iz ostalih »civiliziranih« pokrajin razbojniške novosti niso preveč nenavadne.
Vnanji, zlohotni viri so se trudili, da naše razbojnike, komite, odmetnike ali kačake, ali kakor se že imenujejo ti ljubi bratje, pokažejo kot politične zločince. In vendar niti v Makedoniji ni vedno politika ozadje komitstva! Na Balkanu je turški režim ustvaril povsem nenormalne razmere, strahotno neenakopravnost med državljani. Za kristjana ni bilo prav ce; ako jo je hotel imeti, si jo je moral sain poiskati z lastno pestjo. Tako so nastajali hajduki, ki jih je bilo za turškega režima povsod obilo, posebno pa v srbskih pokrajinah. Saj je znano, da so svobodo Srbije izvojevali pretežno hajduški ha-rambaše, ki so se pridružili Karadjordju iz želje po svobodi, pa tudi iz veselja po boju in radi koristi, ki jih prinaša.
Tradicija hajduštva tudi po turških časih ni nikdar zamrla. Hajdukov ni nikdar popolnoma zmanjkalo iz balkanskih gora in gozdov; različni povodi so jih vedno znova gnali v gore. Ne morda politično nasprotstvo je n. pr. danes v Črni gori merodajno, da hajduštvo ne neha. Ne smemo pozabiti, da je tamkaj še pred nedavnim vladal osebni režim v vseh ozirih. Ako kdo misli, da se mu kjerkoli
Zgodila krivica, si ne volf civiliziranega
pota na drugo, tretjo, najvišjo instanco, marveč pograbi puško in opravi sam svojo sodbo. Dolga vojna doba je znova vzbudila v ljudeh veselje do avanturisti-škega življenja, prav tako kakor je pri nas strahovito pomnožila lahkomiselne ali brezvestne ter divjaške zločine.
Red in normalno stanje, po katerem mora stremeti civilizirana država, se bosta dala doseči le polagoma. V mnogih primerih bo morala vojna generacija šele odmreti, predno bo zavladal red; marsikdo ima na vesti toliko prestopkov, da vedoma igra le še za življenje. V poslednji dobi so začeli v Črni gori prakticirati, da hajduki, kadar jim postanejo tla prevroča, pobegnejo čez mejo v Albanijo in od tam v Ameriko. Ta običaj je zelo posnemanja vreden in le želeti je, da bi čim prej vsi razbojniki izsinili po tej poti. Tudi z onimi komiti, ki so politični razbojniki, kakor n. pr. v Makedoniji, bo težko kdaj računati kot z mirnimi državljani; bržkone se bo mogel le manjši del navaditi na redno življenje v danih razmerah. Predvsem pa je povsod na jugu potrebna solidna uprava, oprta na krepko varnostno stražo, ki bo pač še precej časa požirala večje vsote. Oboje pa je mogoče le, ako se izpopolnijo prometne razmere, zlasti v Stari Srbiji in Črni gori, ki imata v. vsej naši kraljevini najmanj železnic.
Iz življenja In sveta
Kralj Milan in cesarjevič Rudolf
Dunajski listi objavljajo odlomke iz pisem rajnega avstro-ogrskega prestolonaslednika Rudolfa na urednika »VViener Tagblatta* Szepsa. Iz teh pisem je jasno, da je bil Rudolf dalekoviden mož, ki je smatral Viljema, kasnejšega nemškega cesarja, za posebno nevarnega evropskemu miru. »Energičen je in trmast; smatra samega sebe za največjega genija in napravi kmalu veliko zmešnjavo v Evropi;* tako je sodil Rudolf. Nemčijo je smatral Rudolf za «ogromno razširjeno prusko soldatesko, za čisto vojaško državo, kjer se opira privzgojeni patriotizem le na bajonete.* Nemčijo, njeno vlado, njen birokratizem in njenega vladarja je Rudolf z ostrimi besedami grajal kot reakcijonarno; Francijo pa je ljubil kot »pravir vseh svobodomiselnih idej in naprav*. Bal se je zato nove nemške vojne proti Fanciji, a tudi vojne Rusije proti Avstro-Ogrski.
Sploh je slutil, da se bliža rešitev slovanskega vprašanja. Tudi je slutil, da bo izbruhnil svetovni vojni požar na Balkanu. Toda o balkanskih knezih je imel slabo mnenje. S kraljem Milanom srbskim je sicer občeval prijateljski, a ga je le izkoriščal, da je iz njega izvabljal tajnosti. Zato ga je upijanjal! Dne 17. septembra 1883. se je peljal z Milanom na Štajersko na lov te r je v vlaku izvedel marsikaj važnega iz Milanovega čenčanja. Nato ga je povabil še k sebi v Laksen-burg. Obedovala sta sama. »Dal sem mu mnogo penečega burgundca in — in vino veritas! — postal je zelo zgovoren in lahko sem mu izvabil zanimive reči,* je pisal Rudolf. »Včeraj je bil kralj ves dan pri meni. Posrečilo se mi je, da sem ga z zanesljivo burgundsko manipulacijo pripravil h govorjenju. Strah zbujajoče razmere v njegovi deželi in zavest, da je njegova kraljevina obsojena na propad, sta mu dajali pravi podvisliški humor in igralsko lahkomiselnost.* — Tako je ka-rakteriziral Rudolf svojega kraljevskega srbskega gosta.
Zanimivo je, da Je Rudolf sam vohunil proti Srbiji, in da mu je dajal opas-ne podatke sam kralj Milan. Sredstvo pa je bilo vino — pijanost. Zdaj sta že davno mrtva oba; predzadnji Obrenovič je umrl kot izgnanec na Dunaju, a Rudolf je v Mayerlingu umrl na zagoneten način. Le Viljem še živi, se ženi in piše spomine. Uničil pa je Nemčijo in Avstrijo.
Utrjevanje otrok
Utrjevanje je potrebno vsakomur. Če človek noče, da mu škoduje vsak prepih, da ga boli glava, ako mu jo le nekoliko preveč ogreje solnce, da mu utriplje srce kakor bi mu hotelo skočiti iz prs, da ga bole noge po nekoliko daljšem izprehodu itd., se mora utrjevati. Zračne kopeli, iz-prehodi z golo glavo po vetru in solncu, pravilno solnčarenje, kopanje, umivanje po vsem životu z mrzlo vodo, gojenje zmerne turistike, daljši marši, telovadba, dviganje uteži itd., so vsakomur vedno zelo koristni. Ostati prožen, gibčen, mladosten, izogniti se vsakršni zavaljenosti in debelušnosti, premagati občutljivost in nervoznost, je pač želja vsakega človeka.
Naša telovadna društva, predvsem naš »Sokol*, so za narodno zdravje večji blagoslov, kakor si mislimo. Treba bi bilo le še, da se naše šole v večji meri brigajo tudi za telesnost mladine. V prvi vrsti pa naj bi se zanjo brigali starši. Otroci, ki so dovolj na solncu, zraku in v vodi, ki dovolj tekajo, skačejo, goje šport in telovadbo, so utrjeni ter ne bolehajo neprestano zaradi vsake vremenske pre-membe. «Carteljčki», ki jih vedno zavijajo ter nadzirajo vsak njih korak, so vsak čas nahodni, prehlajeni, imajo vročino ali mrzlico ter so bledikasti in čmer-ni.
Dr. W. Schweisheimer priporoča staršem, naj začno utrjevati otroke že v zgodnji mladosti. Toda pametno in individualno. Niso vsi otroci enaki in vse ni dobro za vsakega. Včasih so hotele matere utrditi otroke s tem, da so jih vsako jutro in vsak večer polagale v mrzlo vodo ali jih posajale pod mrzlo dušo. Nekaterim otrokom je ta način utrjevanja zelo koristen, drugim pa zelo škodljiv. Nekateri otroci so postali malokrvni, so dobili katar in so bili nervozni. Utrjevanje naj se prične z zračnimi kopelmi. Otroke naj se vodi na zrak, a ne le ob ugodnem vremenu, ob solnčnih in gorkih dneh, nego naj se jih navaja na deževje in veter, na mraz in burjo. Otrok, katerega skrivajo pred vsakim dežjem in ve-trčkom v sobo, se gotovo hitreje prehladi, nego otrok, ki je utrjen proti vsem vremenskim izpremembam. Le če dežuje močno, da se ni mogoče ubraniti premo-
Čenja, in če" brije močan leden veter, ki
jemlje sapo, ni pošiljati otrok na izpre-hod.
Seveda morajo biti otroci dovolj oble- j čeni. Takozvana »špartanska* obleka se | vedno maščuje. Pozimi puščati otroke, da hodijo brez nogavic, golih kolen in odprtih ovratnikov. Je nesmiselno in škodljivo. Res je, da se otrok s hojo hitro ugreje, toda otrok se takisto naglo ohladi in potem prehladi. Zračne kopeli, pri katerih teka otrok popolnoma gol po vrtu ali sobi, so koristne poleti na solncu, v hladnejših sobah v primerno toplem prostoru, pozimi pa le v dovolj zakurjeni sobi. Toda pozimi taka zračna kopel ne sme trajati več nego 5 minut, redkokdaj do 10 minut.
Jako koristno je utrjevanje sopil, pljuč in vsega telesa s tem, da spe otroci ob odprtem oknu. Sveži zrak pospešuje globoko dihanje in trdo spanje, torej izdatnejši počitek. Treba le, da je odeja dovolj izdatna. So ljudje, ki niti pozimi ne mo- ( rejo spati, ako so okna zaprta. Dojenčki in majhni otroci, ki se razkrivajo, pa morajo v hladni dobi spati vedno v zaprtih sobah, ki so bile poprej dobro prezračene. Sploh Je izdatno zračenje bistveni pogoj zdravja pozimi. Marsikje na kmetih zračenje silno zanemarjajo. Sobe imajo zaprte in zabite, polne smradu; zato so ljudje bledi in upadli, dasi se podnevi gibljejo dovoli na zraku. Ubija jih zaduš-ljivi zrak ponoči in podnevi v sobah. Tudi umivajo se marsikje na deželi premalo in vode se boje — zlasti ženske — kakor i udje. Zato je na kmetih toliko bolnih žensk. Premalo se kopljejo, večkrat iz neumne sramežljivosti, včasih zaradi nerodnosti in nepoučenosti.
Utrjevati mora otroke vsaka mati, a pri tem paziti, da ne pretirava. Vsak otrok je drugačen. Treba ga je opazovati in se ravnati po njegovi naravi. Polno-krven ali bledičen otrok zahteva različnega utrjevanja. Nobenega se ne sme razvajati. Toda utrjevati je treba dosledno, vztrajno, ne prenaglo in ne šablon-sko.
Črni poglavarji v Parizu
Nekateri Sr.4 poglavarji iz francoskih kolonij v Afcfki, med njimi celo trije pristni kralji, so nedavno bivali v Pariza na obisku. Povabila jih je sama francoska vlada in je za to ekskurzijo potrošila nad 600.000 frankov. Navzlic temu pa obisk ni bil posebno sijajen. Vlada je črne goste gostoljubno namestila v neki stari kazemati. ker tam so lahko živeli prav po svojih domačih šegah in navadah in so lahko n. pr. pri pojedini sedeli na zemlji in metali ostanke preko ramen. Nekateri, posebno vsi trije kralji, navajeni na drugačen sijaj v svojih bogatih šotorih, pa le niso bili zadovoljni in so resno protestirali. Zadnje dni, ko je že začel nastopati hlad in se je eden izmed kraljev pritožil, da ga zebe, mu je vojna uprava poklonila solidno vojaško srajco; poglavar jo je zelo nezadovoljen sprejel in je vložil protest.
Zamorski poglavarji, večji del muslimani. tudi v Parizu niso opuščali obredov, ki jim jih nalaga vera. Eden izmed njih je bil nekega popoldne na posetu pri nekem generalu. Ko je nastopila 4. ura, je poglavar želel opraviti svojo molitev in je prosil generala, naj ga po-vede v sobo, katere okna so obrnjena proti vzhodu. Po predpisih korana pa mora vernik opravljati molitev le na zemlji. In ker je soba bila parketirana, je bil general sprva v nepriliki, kako naj pomaga pobožnemu gostu; pa kmalu se domisli: vzame pljuvalnik, napolnjen s peskom in pesek raztrosi po tleh. Črni noglavar se spusti na pesek in čisto zadovoljen opravi svojo molitev preroku.
Najbogatejši mož nasvetu
Spomini Andrevva Carnegia so sedaj izšli tudi v nemškem prevodu. Rojen Je bil v škotskem mestecu Dumfermline kot sin ubožnih, a spoštovanih starišev. V mladosti je ljubil romantiko ter se je mnogo bavil z zgodovinskimi opisi slavnih mož. Kaj lahko modra mati, naravna nadarjenost in ugodne razmere časa in kraja store iz človeka, ki ie priden in resen, se je pokazalo najlepše na An-drewu Carnegiu. Bil Je vedno aktiven optimist, poleg tega vztrajen in štedljiv ter v svoji dalekovidni fantaziji pogumno podjeten. Tako so bili tudi vsi drugi amerikanski kapitalistični knezi, ki so skoraj vsi brez izjeme postali iz navadnih delavcev, rokodelcev, milijarderji.
Njegovo zaupanje v končni uspeh je bilo večkrat kronano z uspehom, ki je presenetil celo njega samega. Ko mu je poslovodja predlagal, naj se zgradi v Braddocku tovarna za jeklo, ki bo lahko vsak dan napravila 1000 ton železničnih šin, mu je dejal Carnegie: «Ne ugovarjam vsoti, ki jo mislite porabiti v to svrho. Toda obljubiti mi morate, da ne poveste nikdar nobenemu človeku, da sva bila tako prismojena in sva upala, da bo naša dežela kdaj potrebovala 1000 ton železnih šin na dan.* Toda po kratkem času so napravljali že 12 do 15 tisoč ton na dan!
Lahko bi kdo rekel, da spomini tako izjemno srečnih ljudi nimajo praktičnega pomena za življenje večine ljudi. Toda Carnegie je dokazal, kako je mogoče po najskromnejsem začetku napredovati, in kako je osebna energija, vztrajnost, pre-mišljenost in štedljivost vedno zmagovita. Želeti bi bilo, da priredi kdo Carne-gieve spomine tudi za slovensko občinstvo, zlasti pa kot zanimivo knjigo za mladino.
Poročne zlate prstane za državo
Dunajčanje imajo vedno nove Ideje, kako bi popravili avstrijsko valuto. Nekdo predlaga: Med 6 in pol milijona prebivalcev Avstrije je vsaj 2 milijona poročen-cev. Vsi imajo poročne prstane. Vsak prstan tehta vsaj 5 gramov in ima vsaj za 14 K zlata. Dva milijona prstanov predstavlja torej vsaj vsoto 28 milijonov kron, kar je lep kapital. Dunajčan predlaga, naj vlada izda zakon, s katerim se zakonce prisili, da izroče državi svoje zlate prstane. Zato naj dobe državne akcije. Predlog zdaj razmotrivajo novine. Pametni pa so mnenja, naj bi vlada rajše segla po večjih zlatninah, ki jih je na Dunaju ogromno in ki nikomur nič ne koristijo. Ljudje imajo skritega mnoga zlata in srebra ter se ne brigajo za usoda države. Dunajčan je bil besen patrijot, dokler mu je patrijotizem donašal dobiček; Dunaj je bil cesarski, ker ga ]e cesar krmil in ker je vlada vlačila ves denar in vse najlepše na Dunaj. Zdaj tega ni več, in Dunaj je brez zanimanja zs državo in njen blagor.
Gospa z osemnajstimi mačkami
Kensington je eden najelegantnejšib delov Londona. Tu se je 26. m. m. ustrelila stara dama iz najboljše družbe, Ll-lian Hargreave. Ko so našli njeno truplo na postelji, prepodili so tudi 18 mačkov.' Samomorilka je bila za življenja znana v svojem delu mesta radi čudaških navad. Bila je premožna vdova, lastnica velike vile, v kateri je stanovala sama z eno služkinjo. Najljubša družba so jej bili njeni mački. Zbirala in izbirala jih je in je imela pravcato menežarijo vseh vrst mačk. Hranila jih je z mlekom in slaščicami in je večkrat izjavila, da bi dala svoje življenje za nje. Nekoč se je morala radi bolezni podati v bolnico. Takrat je imela v svoji vili 25 mačkov, katere sa kloroiormirali. Ko se je starka zopet vrnila domov, je bila vsa nesrečna in ni več našla miru, dokler se ji ni posrečilo zbrati novo zbirko raznih redkih mačkov. Sedaj, ko se je naveličala življenja, je čudaška žena zapustila eno samo pismo na neko oddaljeno sorodnico, kateri zapušča vse svoje prav znatno premoženje pod pogojem, da bo dedinja oskrboval? mačke, kakor so bili doslej navajenL
»Tu se moja umetnost neha, gospod. Proti vaši ženi čem kot telepat pravcata muha in rešiti vas magnetizma je sploh nemogoče. Moral bi vas deti v stope! Toda jaz nimam tovarne »R. U. R.» Sicer pa, ako bi vas mogel spremeniti v nesimpatičnega, pa bodo ženske letele le še huje na vas.»
»Kako še huje? — Potem pa nikar!*
»Samo vaša žena vam potem definitivno okrene hrbet. Ona je namreč normalna žena.*
»Zbogom, gospod Svengali!* — Zo sem bežal. A zadržal me je: »Poisku-site z grobostjo, z ironijo, cinizmom! Če se jim hoče romantike, bodite na-turalist. In če hreeepeeneeč, kar takoj: zastor gor! — brez uverture! Brutalno! Saj razumete —?» — Pomežiknil je in zagestikuliral nedvoumno. s „
Tekel sem v pisarno. So me že Čakale! In takoj se je začelo: vdovice, žene, zrela dekleta. Ubogal sem Sven-galija. Bil sem ciničen naturalist, grob brutalist... Ampak ženske so se smejale na ves glas. da sem hitel zapirati okna. Od povsod so zrle ogorčene glave uradnikov in tipkaric skozi stekla na mojo pisarno. Hiša je namreč pol na najrazličnejših uradov.
Moj? ženski gostje pa so izjavljali, da sem »čudovito originalen*, »strašno intereeanten* in BDlobi — * grozno
simpatičen človek*. Zardele kot po-tonke, vzburjene in vroče so bežale druga za drugo od mene.
Ob 12. sem bil utrujen kakor mla-
tič.. s
Pri obedu pa je začela žena vihati svoj nosek, ga dvigati na desno, na levo.. i vohljati in — mršiti čelo.
»Mošus! U, fej! Akacija! Kako ne-fino! Vijolice! Uf, kako ordinarno! Kolon jska voda! Nečuveno!.,
Tako mi je naštevala kar lepo po vrsti vse parfeme mojih posetnic. Menda ni zgrešila niti enega. Lasje so se mi izpreminjali v klicaje s piko na vrhu. Pika pa je bila znojna sraga... In potem pet let in pol stara melodija:
»Ali spet začenjaš? Ali me spet sle-pariš? i. i O bog, o bog!* itd.
Saj lahko čitate spredaj: psovke, krči itd.
Gospodje, to je tragedija, resnična tragedija! In jaz mi bogu ne vem, kako se bo zaključila. S strahom gledam v bodočnost Zakaj Svengali je že odpotoval, »Deveta dežela* je že zaprta, cirkusa odpotujeta te dni, v»e, kar je bilo apartnega in senzačnega, izgine in Ljubljana se pogrezne zopet v meglen dolgčas«..
UuaaH.. .T	.. David.
Averčenko:
v
Cehi
Saj sem že pisal, da je Ceh najbolj delikaten in najbolj izomikan človek na svetu. Prijazen je. Priden je. Uslužen je. Ne da se vznemiriti. Vedno dobre volje. In predvsem ljubi nas Ruse.
Še nikoli nisem videl Čeha, ki bi bil v družbi skočil iz kože. Jaz pa ne poznam nič prijetnejšega, nego si naložiti najtežjo nalogo na ramo. Zato sem
sklenil, da razburim Čeha.
*
Sedel sem s tremi Čehi v kotu neke gostilne in pili smo skupaj na najbolj prijateljski način pivo.
Porabil sem premor, lokavo pogledal svojo družbo ter dejal nepričakovano: »Meni vaša vlada ni všeč.*
Ako bi bil jaz Čeh. bi bil odgovoril porogljivo: »Zato pa imate na Ruskem
lepo vlado.*	_ „
Namesto tega je odvrnil Čeh kratko: »Vidite, naša vlada je pač še mlada. Ko ee postara in si pridobi več skušenj, ne bo streljala več kozlov, ki jih imate v mislih.*
»Tudi vaša Praga mi nI všeč,» sem dejal ter skrivaj pripravil svojo roko za obrambo, ako bi me ho*el sosed treščiti po glavi.
»Meni se zdi lepo mesto,* je odvrnil delikatno moj sosed.
»Paperlapap, lepo? Dimnik! Tudi če :bi bil ta Kaiasti dimnikar belvederski
Apolon, bi se skozi plasti saj njegova lepota ne mogla videti.* «Praga je pač staro mesto.* »Smešno. Saj to je: bolje bi bilo, da je mlajša. In potem, gospodje. Da se le ne sramujete. Kako je vendar mogoče, na spečega človeka zavaliti pezo 5 pudov?* ., . (Pud = 16 kg.)
»Kdo pa je zavalil na vas pet pudov?* je prestrašen vprašal moj drugi sosed.
»Prosim vas: a pernice, s katerimi se odevate?! Spodaj pernica, zgoraj pernica. Uspeh je ogromen pirog (Op. prev. Pirog je priljubljeno rusko pecivo z mesnim ali m.-rmeladnim nadev-kom.) s prav tankim nadevkom v sredi — z napol zadušenim, ploščnato zmečkanim človekom. Meni se zmerom sanja, da me zasipa lednik ter me pokriva z milijoni pudov snega... To ni postelj, nego snežen plaz! Vsako jutro mora sobarica dolgo iskati majceno, zblinjeno, jedva še sopeče bitje, da ga prikliče z nasažo in umetnim dihanjem zopet v življenje ...»
»Pozimi je človeku pod pernico topleje.* je Čeh odvrnil plaho. »Sicer pa, če človek pernice ni vajen, mu je lahko res neprijetno pod njo.. .>
»Neprijetno?... To je celo neeste-tično! Samo predstavljajte si mla(Jo-dobro konstruirano žensko pod tako goro! Kakšni so njeni obrisi? — Ah. I In kako serviraio do vaših restavran-
tih vodko? Mar ste videli že vsaj enega natakarja, ki bi vam bil vzlic vsem prošniam prinesel vodke pred jedjo? Samo" čaka. da vam pritrese vodko k močnati jedi! Ali je to v redu!? . *.»
»Tu je pač vzrok v dejstvu, da je naša narodna pijača pivo...»
Kričal sem, mahal z rokami, si izmišljal največje topove... a Čehi so ostali nepremenljivo prijazni, skromni in mirni. Razbijal sem si srlavo ob ska-
li njihne delikatese, postal sem hripaf in, ker nisem našel nobenih drugih ne, dostatkov. sem mrmral končno:
»In potem mi niso prav nič všeč vaš« .i.*
Bojim se, uporabljeno besedo samo zapisati, kajti komaj mi je ušla, so sa moji tovariši izpremenlli strašno, besno ... Obrazi so se jim zalili s_ krvjo, oči so jim zableščale v togoti in možate pesti 60 zagrmele kakor kladiva po nedolžni mizi:
»Vi ste gost v »Češkoslovaški,* sG grmeli glasovi, »in zato ni fino, govoriti tu o takih rečeh! Ce vam tu ni všeč, se kar odpeljite domov na Rusko!*
Ti ljubi Bog! Čemu so planili tako divje po meni? Saj sem vendar samo rekel, da mi ni v§eS... Toda ne. Ako povem to danes, ne poVie jutri niti en Čeh iz užaijenosti v gledališč«.
Zato končam ta nesrečni ieljton šele jutri.
Gospodarska vprašanja
I
Sladkorna kampanja ^
v naši državi
Evropsko proizvodnjo sladkorja 1922./ /1923. ceni F. v. Licht sledeče (v tonah; v oklepajih Številke sladkorne kampanje 1921./1922.): Nemčija 600.000 (1 milijon 300.000), Češkoslovaška 750.000 (653 tisoč), Avstrija 19.500 (16.300), Madžarska 50.000 (50.800), Francija 560.000 (305.000), Belgija 300.000 (290.000), Nizozemska 285.000 (380.000), Danska 105.000 (146.000), Švedska 63.000 (235.000), Poljska 270.000 (174.000), Italija 260.000 (217.000), Španija 170.000 (83.000), Rusija 220.000 (50.000), ostale države 106.000 (76.200). Letošnja kampanja v Evropi bi torej dala 4,758.500 ton sladkorja proti 3,987.600 tonam lanske kampanije, od-nosno za 770.000 ton več nego lani.
V	naši državi je bilo letos posejano preko 17.000 ha s sladkorno peso, kar je dalo po dosedanji cenitvi okoli 35.000 vagonov pese. Ker dd naša pesa običajno okoli 10 do 12 odstotkov sladkorja, je pričakovati, da bo produkcija znašala v najboljšem slučaju 3500 vagonov, od-nosno 35.000 ton sladkorja, najmanj pa lahko računamo 30.000 ton. F. v. Licht ni navedel posebej cenitve za našo državo. Ako obdržimo gornje številke in odštejemo od ostalih držav 30.000 ton, pride torej na gori navedene ostale države brez Jugoslavije še okoli 76.000 ton. Po gornji cenitvi bi znašala torej naša produkcija eno petindvajsetinko češkoslovaške produkcije.
V	naši državi se nahaja osem tvornic za sladkor, šest privatnih (Veliki Bečke-rek, Čuprija, Usorac, Crvenka, Osijek, Novi Vrbas) in dve državni (Beograd, Baranjavar). Vse te tvornice potrebujejo okoli 20.000 vagonov premoga in 400 vagonov koksa. Kakor se javlja, so privatne tvornice v glavnem s premogom že oskrbljene, dočim ga državnim še manjka. Zato se za slednji dve še ne ve, koliko bosta mogli proizvoditi sladkorja. Potemtakem je gornja minimalna cenitev produkcije sladkorja v naši državi s 30.000 tonami najzanesljivejša. Ker znašajo potrebe v Jugoslaviji letno okoli P0.000 ton sladkorja, moramo torej računati na uvoz 50.000 ton.
Doslej smo uvažali največ sladkorja iz Češkoslovaške, kar se pa menda v bodoče ne bo godilo, ker je češkoslovaški sladkor za nas predrag. Češkoslovaškemu sladkorju uspešno konkurirajo na našem trgu ameriški, javanski in kubanski sladkor, ki se uvaža preko Trsta in Soluna. SladkoT iz teh držav nam pride mnogo cenejše, nego iz Češkoslovaške, Id pa ima drugače mnogo finejše blago. Vsled porasta češkoslovaške valute se nahaja češkoslovaška sladkorna industrija sploh v kritičnem položaju, ker izgublja svoje glavne odjemalce Poljsko, Avstrijo, Rumunijo, Bolgarsko, Jugoslavijo, Ukrajino, ki imajo vse slabe valute.
Pipanje pese v naši državi je pričelo Sredi minulega meseca in se kampanja že pričenja. Naša sladkorna industrija se dobro razvija in bo mogla v nekaj letih kriti vso domačo potrebo, kar bo velike važnosti za našo trgovinsko bilanco, v kateri je dosedanji uvoz sladkorja precejšen minus. V naši agrarni državi je pač nepotrebno, da moramo uvažati sladkor. Dobre zemlje za sejanje sladkorne pese imamo več kot dovolj, Saj še celo v Sloveniji v nekaterih krajih sladkorna pesa povoljno uspeva. Z nekaj dobre volje, vztrajnosti in podjetnosti bi mogli v doglednem času sladkor celo izvažati.
bra v Rimu. Na tej konferenci o Južni
železnici se bo tudi vprašanje italijanske anuitete končnoveljavno uredilo. Važno je tudi omeniti, da se je italijanska posest delnic Južne železnice v zadnjih mesecih znatno pomnožila in da predstavlja- danes skoro večino delnic.«
Tem izvajanjem pristavlja pariški dopisnik omenjenega lista, da bo prišla in-ternacijonalizacija Južne železnice po beneškem sporazumu do izraza tudi s tem, da se bo v bodoče od 25 članov upravnega sveta Južne železnice izvolilo po 2 po predlogih štirih udeležnih držav, 4 člani po predlogu Association nationale in 13 jih bo prosto izvolila glavna skupščina.
Nazadovanje cen
na ljubljanskem trgu
Dviganju vrednosti našega denarja in ukinjenju uvozne carine za življenske potrebščine ter potrebnemu zvišanju izvozne carine za živila je sledilo takoj padanje cen. Razlike v cenah enega in istega blaga po različnih krajih Jugoslavije so danes še velike vsled popolne odpovedi tovornega prometa, ki omogoča takojšen vpliv konkurence cenejšega blaga, ter vsled špekulacije trgovcev, ki bi se vsled dragih zalog vsaj deloma radi rešili pred veliko izgubo. Uvoz amerikanske moke in masti naj se. k.jer gre za preskrbo mest in drugih pasivnih krajev, od strani centralne vlade z vsemi sredstvi in hitro podpira, dokler ne dosežemo zennčenja cen z domačim blagom. Ukrepi centralne vlade kažejo danes, da smemo pričakovati v kratkem primernejše ravnotežje gospodarskih interesov vseh slojev države.
Cene nekaterih domačih pridelkov se nahajajo danes še daleko nad svetovno pariteto in morajo pasti, če nas ne preseneti zopet padec našega denarja, česar pa ni pričakovati. Amerikanska mast stane na debelo franko Ljubljana okrog 105 K, v detajlni razprodaji 116 K. Kvaliteta amerikanske masti je prav dobra. Do sedaj še nismo prejeli nobenega vzorca, kjer bi bila mast pomešana. Domača mast se trži še vedno po ceni 160 kron za 1 kg. Cena debelim prašičem na drobno v Ljubljani se še vedno vzdržuje na 85 do 90 K za 1 kg žive teže. Smemo pričakovati hiter padec. Amerikanska moka, ki je prvovrstne kvalitete št 2 — 19 K, št, 0 — 21 K za 1 kg. Domača pšenična moka št, 0 — 27 do 28 K za 1 kg. Cena pšenici je padla že na 14 K, kar odgovarja ceni 21 K za 1 kg moke št. 0, vsled tega bo morala hitro nazadovati tudi cena domači moki. Istotako kažejo vse druge žitarice nazadovanje cen. Cena sladkorju je padla. V tedajlnji trgovini se prodaja danes kristalni .sladkor po 64 do 68 K, v koc-
fTtan po 74 do 78 K. Cena mora fe pasti. Riž po 32 do 40, olje po 88 K.
Glede mesa ni pomanjkanja. Svinjsko meeo stane 90 do 94 K, telečje 58 do
60 K. Goveje meeo je padlo za približno 1 dinar pri kg. V mesnicah po mestu po 64 do 60 K, na trgu se prodaja goveje meso od 84 do 60 K po kvaliteti. Opozarjajo se mesarji, da se bo postopalo proti vsakemu prekoračenju cene 60 K za kg govejega mesa prve vrste. Meso tretje vrste po 34 do 40 K za kg, se je zadnje tedne bistveno zboljšalo, tako da ga moremo priporočati občinstvu. To meso se prodaja na trgu na Ljudski stojnici, Pucihar, Otrin, Toni-Marčan. Vnovčevalnica. Proti vsakemu poslabšanju kvalitete mesa tretje vrste se bo energično postopalo.
V očigled padanja cen se pozivajo vsi ljubljanski gostilničarji, da primerno znižajo cene v svojih obratih in še strožje pazijo na kvaliteto živil, ki jih prodajajo.
Cene sadja na ljubljanskem trgu so nizke in je konkurenca zelo občutna. Gob je še vedno dovolj, ccne pa postajajo že različne. Orehi liter po 10 K. Zeijnate glave so občutno padle; kg po 3 do 4 K. Glede preskrbe Ljubljane z mlekom se trenutno ne da ničesar ukreniti v zboljšanje, ker manjka vsake pravilne organizacije mlekarstva po deželi.
Drobne vesti
O novem pravilnika za promet z valutami In devizami V razgovoru z urednikom »Vremena* je izjavil pomočnik finančnega ministra g. Plavži č, da bo vodil novi pravilnik glavno brigo o ekonomiji deviz, to se pravi, da bo v bo-
češkoslo vaško Skladišče v Novem
Sadu. Iz Prage poročajo: Češkoek>v»žko
trgovinsko ministrstvo osnuje y. Novem; ?jdu skladišče za industrijske predmete. Vse vskladiščeno blago vživa po do se« anjih carinskih predpisih kraljevin« 1IS. enoletno carinsko svobodo.
Dobava ovsa. Dne 12. t. m. ob
Tržna poročila
Zagrebški žitni trg. Dne 7. t. m. se
je v Zagrebu ponujala (postavno baška odnosno vojvodinska postaja za 100 kg v kronah) pšenica po 1400 — 1500, rumena koruza 1350 — 1400, rž 1400 — 1450, ječmen za pivovarne 1600, za krmo 1400
—	1500, oves 1180 — 1200, fižol 1500
—	1550, moka št. 0 2400 — 2550, št. 2 2300 — 2450, št. 6 2100 — 2250, za krmo 1000, otrobi 700 — 820. Tendenca nespremenjeno mlačna. Promet omejen.
Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 6. t. m. so pripeljali 198 prašičev. Mladi prašiči, od 5 do 6 tednov stari so se tržili po 350 —• 600 K, od 7 do 9 tednov po 1000 — 1500 K, tri do 4 mesece stari 1800 — 2000 K, 5 do 7 mesecev stari 3000 — 3800 K, 8 do 10 mesecev stari po 4000 — 4500 K in eno leto Stari po 6000 — 6800 K.
Hmelj
Nemški hmeljski trg. (VI. brzojavno tržno poročilo.) Niirnberg, 5. oktobra. Prodanih 600 bal, po lepo zelenem se bolj povprašuje in je za 1000 M dražji, rumenkasti nespremenjen.
Alzaški hmeljski trg. Iz Strasbourga nam poročajo z dne 3. t. m.: Cene hmelja se sučejo od 150 do 190 frankov za 50 kg. Kvaliteta je vsled slabega vremena pri obiranju zelo neenakomerna. Kupčija je zelo mrtva
nomiu aeviz, »o pmvi, u«. *	------------• .
doče zadovoljeval samo legalne potrebe i 10. uri dopoldne se vrši v mtendantun trgovine. Dosedanje luksuzno dajanje de- komande Dravske divizijske oblasti v vinih dovoljenj bo ukinjeno. Dajanje (Ljubljani druga ofertataa licitacija glede
- -	-	.V, ------dobave 700.000 kg ovsa. Predmetni
oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski in-« tendanturi v Ljubljani na vpogled.
= Bankovci pod 50 K v Avstriji se prenehajo tiskati. Z Dunaja poročajo, da so na seji narodnega 6veta predlagali krščanski " socijalisti, naj se preneha s tiskanjem bankovcev pod 50 K, ker tisk bankovcev do 100 K več stane, neg« znaša njihova notranja vrednost.
= Avstrijska zlata pariteta znaia od dne 9. do dne 15. oktobra 14.970 avstrij, skih kron.
= Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je po izkazu cene 30. septembra povečal za 532 milijonov na 10„196.000.00a čehoslovaških kron.
Češkoslovaški stari sladkor se Je poceniL Sladkorni sindikat v Pragi je znižal cene starim zalogam sladkorja od 650 na 450 Kč.
= Agrarna reforma v Madžarski Do. slej je razdeljeno že okoli 100.000 oralom veleposestniške zemlje.
Iz Madžarske izvoz žive živine n| zabranjen. Madžarski ministrski svet so je pečal z vprašanjem izvoza živil in jel sklenil povečati izvozne pristojbine od 30 na 50 odst. Kljub veliki draginji v< državi ni ministrski svet zabranil izvoza z ozirom na to, da bi se pri zabrani poslabšala valuta. Izvoz poljskih pridelkov je popolnoma prost in je dosedanji sl-> stem kontingentiranja ukinjen. Tako to-' rej vest o zabrani izvoza živine iz Mad/-žarske ni resnična.
=Pasivnost madžarske trgovinske 61-lance. Iz Budimpešte poročajo: Trgovinska bilanca Madžarske za prvo polovico 1922. je za sedem in pol milijarde madžarskih kron pasivna Vrednost uvoza je znašala 35.14, vrednost izvoza pa 27.8 milijarde kron. Napram Češkoslovaški iS Nemčiji je bila bilanca močno pasivna, napram Avstriji in Jugoslaviji pa je bil* aktivna.
= Francoska zunanja trgovina za prvih jsem ineseoev t. L izkazuje uvoza 2a 14„627,067.000 frankov in izvoza, za 12.478.016.000 frankov.
= Znižanje cen sladkorni pesi V Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, so tvor-ničarji sladkorja s svojo zahtevo po znižanju sladkorne pese prodrli pri vladL
deviz bo omejeno na najpotrebnejše stva ri. Devize se bodo dovoljevale industriji za uvoz sirovin in trgovcem za uvo? nujnih vsakdanjih potrebščin; uvoz luksuznih irvljenskih potrebščin, kakor kerjev, vina, čokolade itd. bo zabran; •. Glede pomanjkanja gotovega denarja je rekel g. Plavšič, da so se začela po<i '-ja pri nas lahkomiselno ustanavljati. ; e-ko naše moči, in se 6edaj nahajajo v ie-priliki ter prosijo, da jim država p-. ^vi sredstva. Drugi vzrok pomanjkanj" denarja je v tem, da je vsak potnik i 'gel iznesti iz naše države 3000 Din. K r je na Dunaj potovalo vsak dan oko!: 100 oseb. je to pomenilo, da ee je vsa': dan izneslo okoli 300.000 Din. Finančn i ministrstvo deluje sedaj na tem, da se ta denar vrne iz inozemstva. Zaradi tega je ministrstvo že izdalo znane i -redbe o iznosu dolarjev, katerim je svrha, da se z njimi nekaj dinarjev nakupi in vrne v državo. Razen tega, ako se uvedejo direktni davki pri kmetih, se bo moglo tudi na deželi dobiti nekaj dinarjev, ker je znano, da kmetie skrivajo doma velike količine denarja.
V Svrho poglobljenja trgovinskih od nošajev med Češkoslovaško in našo državo se je vršila v Pragi pri našem poslaniku dr. Vošnjaku konferenca, katere se je udeležil tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu Kalina. Osnovala se je prosta zveza, katere cilj je utrditev trgovinskih odnošajev med obema državama.
= Vagoni Iz Nemčije. Na račun reparacij emo prevtli iz Nemčije: 3909 zaprtih, 3341 odprtih tovornih vagonov, 27 cistern in 172 lokomotiv.
= Naša trgovinska dogovora z Bolgarsko in Madžarske. Minister z?, trgovino in industrijo namerava predložiti skupščini dve zakonski osnovi o trgovinskem dogovoru z Bolgarsko in Madžarsko ter predlog o reviziji trgovinskega dogovora z Italijo.
= Vrtnarsko razstavo nameravajo prirediti, kakor čujemo, ljubljanski trgovski vrtnarji. Kakor vse panoge, tako se je začela tudi ta lepa obrt močno razvijati. Ustanovila se je pred kratkim tudi vrtnarska zadruga za Slovenijo. S to
vrtnarSKa zaaruga za oiuveuiju. o	------- . -	,
razstavo, katera je bolj lokalnega po- 'Cena se bo zmzala za 400 na <00Q mark
mena, nameravajo prireditelji razstave Iza 50 kg.	__
občinstvo zainteresirati za vrtnarstvo.
Darujte za Ciril-Metodovo
družbo!
Internacij onaliz acij a Južne železnice
Kakor je znano, francoski prioritarji izpočetka niso bili zadovoljni z beneškim sporazumom o Južni železnici in je francoska vlada poslala protestni noti avstrijski in madžarski vladi. Sedaj pa se je položaj izpremenil. »Kolnische Zei-tunge z dne 3. t. m. prinaša nastopno zanimive poročilo svojega pariškega dopisnika o Južni železnici:
»Francoska vlada je vsled pojasnitev, ki jih je dobila od italijanskih vladinih zastopnikov, poslala novo noto avstrijski in madžarski vladi. V noti preklicuje svoj prvotni protest proti beneškemu sporazumu in priznava sporazum kot podlago končnih pogajanj. Povod tej izpremembi francoskega stališča je bil, da je italijanska vlada potom svojih zastopnikov podala izjavo, da prevzame poroštvo za plačilne obveznosti, ki se tičejo po beneškem sporazumu avstrijske in madžarske vlade. Zaradi te za dosego definitivnega režima (rčgime dšfi-nitif) važne izjave poroštva so se države, ki so udeležene pri Južni železnici, kakor tudi Association nationale izjavile voljne, da podaljšajo provizorični režim (rčgime provisoire), ki bi potekel koncem leta 1922., do konca marca 1923. S tem se je izkazal v mirovni pogodbi predvideni poziv razsodišča zaenkrat kot nepotreben. Francoski prioritarji so prejeli od italijanske vlade zagotovilo, da se bodo nadaljnja pogajanja tako pospešila, da se bodo zaključila na konferenci, ki se sestane v početku novem-
Parcela za vilo
blizu Tivolija 3417
se ugodno prodr
Naslov pri Anončni družbi ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Indigo papir
THE REK CoM Ljubljana
žs
Strokovnjak za nofranje In otroške bolezni
Dr. Anton Brecelj
bivši primarij v Gorici
se je preselil na Emonsko cesto 20,
kjer ordinlra od 14 7*. do 16.
Za takojšnji nastop iHčem
stavbna Milka
za pisarniška dela. — Dobri risarji z j večjo prakso imajo prednost. Plača po dogovoru. Fran Ravnikar, mestni tesarski mojster, Linhartova nI. 25.
34(S
podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union-Banka
KUPI SE ENOTONSKI
AVTO
S
Oferte poslati na Mih. Muller, jun., Frandeld pri Pančevn.
IJjelovar, gro3 n./S., Celje, Mrovnik, Gornja Radona, Kranj, Jllfaribor, JKonoštor (garanja), Jteska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sornbor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja £oka, Velikovec,
Vršac.
Agencija: jjuenos tfires (Argentina). AFILIACIJi:
BUDAPEST: BALKAN BANK R. T.
SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER.
Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000
IzvrSuje vse banine posle najkulantneje.	» i
_
S
hoji za Ob- Turbine - Strojne tovarne in livarn^*, delovanje lesa JL transmisije 'zvonovi	=~ Ljubljana--
'Josip Zupančič;
Prvi vtisi rajskega življenja
Tomsk 1921'. L
Nastal je veliki praznik, osvobodili 60 me iz je5e. Hvala bogu, vendar je končano! Kaj sem čutil v trenotku ko sem prestopil prag mračnega doma, ne vem več, pa menda se tudi takrat nisem prav zavedal. Napotil sem se po Jrkutskomu traktu, čevlje sem zvezal z vrvico — podplati so se hoteli na vsak način osvoboditi od prednikov —, prsti so začudeno gledali pred se, na glavi sem imel nekaj umazanega, nedoločenega — svoj čas je bila menda čepica — hlače so se raztrgale, ko sem nosil premog, pod pazduho sem držal ostanke premoženja — lonček, čajnik in leseno žlico. Šel sem, da vidim raj na zemlji.
Koraka stotnija rdečearmejcev. »Ves evet nasilja bomo razrušili...* pojo nekam otožno tovariši, oboroženi od nog do glave. Aha, torej razrušili bodo! Prav, sem si mislil in korakal naprej. Po Magistratski ulici sem krenil na levo, v Žagorni sem obiskal starega znanca Georgija Pjetroviča.
« Zdravstvu jte, Georgij Pjetrovič!*
»Zdravstvuj, zdravstvuj, predragi! So te vendar osvobodili? Čestitam, čestitam! ,Brizgniti' bi se spodobilo ob tej priliki, pa boš že oprostil, slabo je sedaj s to stvarjo. Ničesar ni. Kam je ■vse izginilo? Vsega je bilo dovolj, mesa, kruha, sladkorja in žganja kolikor je kdo želel. Prišli so boljševiki in vse je izginilo, kot da se je pogrez-nilo v zemljo. Ne razumem, ali so požrli, ali prodali, ali so tako uničili — vrag vedi — ničesar ni pa je konec. Dvajset let služim na železnici, prišel sem tako daleč, da nimam sam česa jesti, da ne govorim o otrokih, ki mi jih je Bog poslal lepo število. Dobivam mesečno ubog pudič (16 kg) ržene moke, funt puda) smrdečega masla, sedem funtov smrdečega mesa — pa hrani družino iz sedmih članov! Slabo je, brate, slabo. Pa naj bo, ostani za sedaj pri nas, potem bo pa že kako. Kam pojdeš s svojo zunanjostjo! Radi damo, kar imamo.*
Ostal sem. Prenočil sem, zjutraj sem še}, da si poiščem zaslužka. Grem mimo gostilne. Ljudje kosijo. Daj, da vidim.
Suhe pbe in tano
kupuje 3478
Ssser E Romp., Ljubljana
Wolfova ulioa 12.
»Listek imate?* — Ne ■— torej ne bo nič. Grem dalje. Trgovina z železnino. Rad bi si kupil žepni nož. Denar je posodil znanec. »Dovoljenje oddelka za železnino imate?* Ne — torej zopet nič. Se dalje prodajajo kruh. Želodec zahteva, daj, da poskusim. »Listek imate?* Ne — tretjič nič. Listki, dovoljenja resolucije — sicer pa ne gre. Dobil sem delo. Na dvorišču žagati drva. Vendar nekaj brez dovoljenja oddelka za drva! Žagal sem tri dni, dali so mi dvakrat na dan čaja in črnega kruha Pustil sem delo.
Delavska obveznost, delavska obveznost, mi je šumelo v ušesih. Gospodar mi je povedal o tej delavski obveznosti strašne 6tvari. V mestu je urad, ki skrbi, da se ne klatijo lenuhi po cesti. Vsi prebivalci morajo biti registrirani v tem uradu, sicer pridejo in jih aretirajo. To je pomagalo. Hudiču bi se zapisal, samo znova v ječo ne. Hitel sem v »biržo truda*.
»Koliko let, odkod, kateri stranki pripadate? Pismen?*
Odšel sem z dopisom. Prišel sem v urad, pogledali so me, sprejeli Delal sem v pisarni teden dni, delal sem drugi teden — vse tiho. Povedal sem, da sem lačen.
»Hrane še nismo dobili; sploh pa, veste li, še ne vemo, kaj in kako; za sedaj vam ne moremo dati ničesar, dobite koncem meseca.*
Prosil sem, prepričeval, da sem Evropejec, da pri nas ljudje najprej jedo, potem šele delajo — vse zaman.
»Odpustite me iz službe.*
»Ne, pri nas to ni dovoljeno. Ce so vas poslali, morate služiti. Pri nas nima nikdo pravice zamenjati službeno mesto.*
Prosil sem, prosil, — uslišali so _me. Odpustili so me iz službe pod pogojem, da nikomur o tem ne povem. Kam pa sedaj? Rešil me je znanec. Priporočil me je, sprejeli so me v urad za zbiranje naturalnega davka. Tu smo imeli skladišča hrane, tu je bilo vsega mnogo. Rib, mesa, masla, jajc, celo medu so pripeljali kmetje. Vse so oddajali, kar so imeli. Ostalo jim je malo žita in tupatam krava ali konj, vse drugo je vzela država. Vozili so po dvesto, po tristo vozov na dan, majali so z glavami, praskali se za ušesi in oddajali.
Tu pa je bilo življenje. Nimaš kaj jesti — hajdi k enemu skladiščarju, k
ii je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik!
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hamburga, Southamptona in Gherbourga v New-York,
n
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kmetec, zastopnik za Slovenijo,
Ljubljana, Kolodvorska ulloa 26.
Pri ljubljanski borzi za blago in vrednote bo v najkrajšem
času zasesti
več mest borznih senzalov.
Prosilci, ki se čutijo za ta mesta sposobne ter popolnoma zadoščajo vsem predpisom zakona, naj takoj vložijo prošnje s curriculum vitae na: Pripravljalni odbor ljubljanske borze v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje štev. 1. (Slovenska banka).
3435

to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šes&tjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Iačehosio vaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov:
16
Prometni zavod za premog, d. d. u Ljubljani, IHiMoSISiva c. 15/11.
M U
Vfc «
« U
u u
o
u
^
v*
u »
U «
a a
M «
a »
u u
u
t*
»
v*
u
«
a u u
w «
»

drugemu in takoj ti odleže. Ta mi je dal masla oni mesa, tretji rib — in živelo se je, pa še lačnim otrokom gospodarja sem nosil. Kradli so vsi, kdor je le mogel. Od šefa urada, ki je povabil še iz Samare družino in vse sorodnike, pa do najzadnjega delavca, vse je kradlo. Pripeljali 60 velikansko množino rib iz Narimskega kraja (severozahodni del Sibirije, kamor so pošiljali v času carizma politične izgnance). Nakopičili so jih polna skladišča. Moskva je začela pošiljati brzojavne odredbe, kam poslati ribje meso nemudoma v Rusijo, nikomur se ni prav hotelo. Ni vozov, delavcev primanjkuje, vagonov ni na železnici. Niso poslali, ribe so menda zgnile kot predlansko zimo v skladiščih. V Rusiji so pa umirali od lakotel
Potolažil se je želodec, — toda tu je nova skrb. Drv ni — sredi pragozda, ni drv! Kaj naj počnem? Zunaj pa je zima, burja, strašno je stopiti na cesto. V stanovanju zmrzuje voda. Začel sem vpraševati. »Gubleskom. gu-bleskom* (urad, ki izdaja dovoljenja sekati v gozdu drva)! Aha, torej les, tu bom že zvedel, kako in kje pridem do drv. Stopil sem v urad.
»Dajemo dovoljenja samo uradom, pa še to v omejenem številu.* — Vrag vas vzemi! Zopet dovoljenje, zopet nič! Kaj naj počnem? Ne bom vendar zmrznil sredi pragozda? Na nasprotni strani ulice, kjer sem stanoval, je stala lesena hiša, prazna, nihče ni stanoval v njej. Vzel sem ponoči sekiro in odšel na delo. Začel sem podirati hišo. Kmalu se mi je pridružil drugi, za njim tretji. »Delali* smo do polnoči in bilo je drv za tri dni. Čez tri dni sem šel zopet. Tu pa mi je izpodletelo. Prišla je policija, aretirali so me, odpeljali na stražnico.
»Zakaj si podiral hišo?*
»Mrzlo je, drv ni.»
Sestavili so zapisnik, na častno besedo so me pustili. Zjutraj so poslali požarno društvo, ki je podrlo hišo do tal. V Magistratski ulici je eno noč izginila dvonadstropna lesena hiša.
Ljudje so začeli gladovati. Državne gostilne so zaprli, kupiti ni mogoče ničesar — trgovina je strogo prepovedana — kje tu iskati izhoda? Od lakote ljudje neradi umirajo. Poskusili so z listki, dovoljenji, resolucijami — nič ni pomagalo. Želodec je trmast. Daj mu kruha, listkov in resolucij noče. Ljudstvo je začelo godrnjati.
Dovolite trgovinor Sami bomo skrbeli zase, ne potrebujemo države, ki nam ponuja samo papir, kruha pa ne da.
Pomislili so, pomislili in dovolili. Kaj hočeš, če pa narod noče državnih jedil? Začeli so z novo gospodarsko politiko. V mestu se je pojavil zopet trg, prebivalstvo ja oživelo. Vse hiti na trg. Vsi nosijo — ta blazino, oni odejo, tretji gramofon, četrti kožuh, peti uro — jesti je treba. Pripeljali so kmetje, kar jim je pustila država, in menjajo. Denarja nočejo.
»Dvakrat ste nas goljufali, dajali ste nam papir, nazadnje pa ste rekli, da to ni denar. Zdaj pa ne bo več tako.*
Pripeljal je kmet krompirja, korenja in čebule, vse kar mu je pustila »komuni ja*. »No, kaj, oče, prodajaš?* »Kakšen prodajaš, ogoljufati hočeš, kajne? Ne. bratec, zdaj pa nas že ne boš več opeharil s svojimi papirji. Če hočeš menjati, dobro.*
»Naj bo, kaj pa hočeš? Imam kožuh, letno suknjo, nove škornje.*
»Ne, brate, te robe imam doma že preveč. Ampak poslušaj, ti mestna podgana! Če že gre na to, davi mi je dejala Akulina — kako je že dejala? Pripelji, Kuzma, iz mesta tak kovčeg, ki igra, če pritisneš s prstom vanj. Torej če hočeš, daj mi tak kovčeg. pa ti dam vrečo krompirja, pa še čebule bom navrgel.*
Gledal je Tomič kmeta od vseh strani, ni vedel kaj to pomeni. Kakšen je ta kovčeg? S prstom pritisneš vanj. pa igra Dolgo je premišljeval, nazadnje mu je vendarle prišlo na misel. Klavir — to je mislila Akulina. Kaj se hoče! Šla sta s kmetom na dom, Tomič mu je dal klavir, kmet vrečo krompirja in šla sta vsaksebi.
Trg pa je poln ljudstva. Grigorij Ti-mofejevič trguje kot je trgoval. Stopil sem k njemu.
»Zdravstvuj, prijatelj, kako se kaj počutiš?*
»Počasi, počasi; trgujem po malem, samo denarja ne morem prešteti. Dajejo kup bankovcev, prejemaš za sto-tisoče, prešteti ni časa, v roke zebe. Zvečer neseš na hrbtu vrečo denarja domov, šteješ do dveh. do treh ponoči, pa če so te ogoljufali za dva. za tri milijone, še gre. Ponavadi je več. Bi že šlo. samo preveč srditi so ti boljševiki. Vznemirjajo človeka. Šestnajst-
krat 6o preiskovali v mojem stanovanju, in vedno ponoči, ko otroci spe. Saj veš, častnik, boje 6e! In vendar ja zdaj nekako lažje, odkar so dovolili trgovino. Trguješ, vsaj za kruh zašlo žiš.»
Jutro. Grem v službo. Kolena gledajo iz hlač, vojaška suknja je podobna rešeru, na nogah ogromne «pi-me» (sibirska posebnost, volnati škor-nji. ki ne prepuščajo zraka), na glavi oguljena zajčja čepica. Ob poti v urad državna gostilna. Zaprta, Nad vrati visi kokoš, prava dvonoga kokoš. Glavo je povesila na levo, jezik ji visi iz kljuna, oči je zatisnila — mrtva. Samomor! Ob strani listek. Testament!
Stopil sem bliže.
»Prosim vse sorodnike, znance in prijatelje, naj me ne sodijo prestrogo. Storila sem samomor. Gospodar je zahteval dnevno eno jajce, država drugo. Znesem lahko kvečjemu eno — izhoda ni bilo. Gospodarska politika sovjetske vlade me je gnala v smrt. Premoženja nimam, zapuščam pa kurjemu rodu željo, naj nese jajca tako hitro, kot boljševiki ideje.* — Samomorilka, Posrečena parodija.
Iz skladišča vozijo nekam v mesto moko. Voznik kleči na vreči, pod predpasnik si je privezal prazno vrečo, vrečo z moko je prerezal in sipa moko v svojo vrečo. Lakota, država ne daje — pomaga si sam.
Urad je moderen. Dvajset izurjenih' moči bi lahko izvrševalo delo. V uradu jih sedi stotrideset. Tavajo po mnogoštevilnih sobah, grejejo se pri železnih' pečeh, razgovarjajo se, smejejo — delo jim je deveta briga. Mesečna plača osemdeset tisoč; kg črnega kruha na trgu osem tisoč. Brez postranskega zaslužka ne gre. Raztrgani, umazani. Za obleko in perilo je treba milijone. Šef gospodarskega oddelka delavec — komunist, Piše slabo, čita še slabše. Kup aktov leži na njegovi mizi. ogleduje jih, obrača na vse strani.
»Ne gre. Saj sem rekel, da nisem z~4 ta posel. Stroj je moj dvajsetletni znanec, poznava se dobro. Prišli so — komunist, moraš, v urad na odgovorno mesto. Pa ne gre, sam vidim, da ne gre. Pa tudi država prihaja do spoznanja, da čevljar ne more biti šef urada. Samo prepozno je. Inteligenca je uničena. Preveč smo zahtevali naenkrat — izgubili smo vse.*
L.
Ljubljana Mestni trg 15 šzds!oua!@!j dsinikov
Na drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih, palic.
18 Popravila točno in solidno !
v r

I
ri stavbne tehnike,	j
spretne risarje za arhitekturo in hitre kal-	£
kulante za kubaturne izvlečke in proračune	\
išče za takoj „SLOGRAD", Spod. Šiška.	$
3465
Samostojen knjigovodja
bilancist, dober organizator in korespondent z večletno prakso išče službe v industrijskem ali trgovskem podjetju. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod šifro «Zmožen» na Anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Cie. Gie.Trsnss!Santique
Francoska
Najkrajša in naj udobnejša
77
linija, vožnja v Ameriko.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Slaeenska banka, d. d. v Zagreba.

Vozne listke in tozadevna pojasnila za to progo daje
IVAN KRAKER, zastopnik, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v času težke bolezni in prenagle smrti našega nepozabnega pokojnika, gospoda
Ivana Kavčnika
predsednika višjega deželnega sodišča v LJubljani
stali tolažilno ob strani in nam skušali olajšati našo neizmerno bol, izrekamo tem ptftem najprisrčnejšo zahval?. Posebno se zahvaljujemo za obilne izraze iskrenega sočutja in za mn.-gobrojno spremstvo našega rajnika k večnemu počitku, predvsem gospodu predsedniku Stola sedmorice in gospodu generalnemu advokatu v Zagrebu, gospodu pokrajinskemu namestniku, zastopniku ministarstva pravde, dalje vsem osta<-m zastopnikom sodnih, upravnih in vojaških oblasti ter korporacij. Končno še najiskrenejša hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
V Ljubliani, dne 7. oktobra 1922.
3476
Žalujoči rodbini:
&avčnik in dr. Šubic.
Domače vesfi
*	Obletnica koroškega plebiscita. Z
mirno manifestacijo za našo Koroško hočemo dati odgovora nemškemu slavju ob drugi obletnici usodnega 10. oktobra 1920. »Gosposvetski Zvon* priredi v torek točno ob 7. uri zvečer v »Unionovi* dvorani shod, na katerem nastopi več govornikov. Praznujmo naš Vidov dan. Spominjajmo se naših bratov ta dan in jim dajmo oporo, utrdimo v njih zavest, da jih ne bomo nikdar pozabili. — »Gosposvet-s k i Zvon*.
*	Kako slavijo koroški Slovenci obletnico plebiscita? Ko so se dne 10. oktobra 1920 začele odpirati posode, v katerih so bile glasovnice koroškega plebiscita, se je tudi za koroške Slovence odprlo morje gorja in trpljenja. Vse so preizkusili od prostaškega zmerjanja do umorov, od poškodovanja imetja do požigov. Na dnu tega gorja jim je ostalo samo eno: upanje, in to upanje je slovenska mladina. Ker koroška slovenska mladina nima šol, v katerih bi se mogla naučiti materinega jezika, ker se sedaj koroški Slovenci bojujejo pri Zvezi narodov za njihove privatne šole in se ne v£, kdaj bodo odprte, ker danes mladina niti slovenskega katekizma nima več. morajo koroški Slovenci ta čas dati mladini drugim potom priložnost za pouk v slovenskem jeziku. »Zato rabimo — pravi »Koroški Slovenec* — seveda denarja! V teh dneh bodo darovali naši nasprotniki neštete milijone za alkohol v proslavo »zmage*. A mi hočemo v spomin na nesrečni 10. oktober zbirati za izobrazbo naše mladine. Mislimo, da ne bo zavednega Slovenca, ki bi ostal trd, ako pridejo naši zaupniki pobirat darove v ta namen. Darujte za svojo mladino, in ne samo darujte, ampak žrtvujte obilno, le žrtve rodijo sadove in uspehe. Naš spomin na 10. oktober 1920: Darujmo za izobrazbo naše mladine! To naj bo naš odgovor na vsa letošnja izzivanja!»
*	Tri velike slavnosti. Proslava zmagoslavne bitke pri Kumanovu se vrši v dneh 24., 25. in 26. oktobra. Udeleženci odpotujejo iz Beograda deloma 2-3. oktobra zvečer, deloma pa 24. oktobra zjutraj. Dne 24. oktobra bodo med Kumanovim in Skopljem veliki manevri in revija zbranih čet; manevrov se udeleži nad 10.000 vojakov. V Kumanovu se vrši slavnostna služba božja in »pomena padlim junakom; zvečer svečan banket, Dne 25. oktobra odpotujejo udeleženci v Skoplje, kjer bo naslednjega dne proslava desetletnice osvoboditve Skoplja. Po banketu odhod v Mitrovico, kjer udeleženci pre-uoče, naslednjega dne pa odpotujejo v Peč, kjer se vrši slavnostno vstoliče-nje patrijarha, Slavnosti se udeležijo kralj, vlada, predsednik narodne skupščine in svečeniki, katere odredi patri-jarh. Dne 28. oktobra povratek v Beograd. Slovenija bo pri slavnostih zastopana po šestih oficijelnih reprezen-tantih. Za proslavo je odobren kredit 1 milijona dinarjev.
*	Prenos kosti četaškega vojvode Tankosiča. Kakor nam poročajo iz Beograda, bo mati pokojnega majorja in četnika Voje Tankosiča s sodelovanjem udruženja četnikov dala prenesti smrtne ostanke padlega vojvode, ki je pokopan v Trsteniku. v kraljevsko prestolnico Beograd. V petek je odpotovalo 12 četnikov v Trstenik, da sprejmejo ostanke in jih preneso v Beograd, kamor prispejo danes dopoldne. Ob 10. dopoldne jih prenesejo v saborno cerkev, potem pa na novo beograjsko pokopališče. Pogreb se vrši z vsemi častmi, ki jih zasluži narodni junak.
*	Tužna statistika. Iz statistike, ki jo je izdalo ministrstvo za socijalno politiko, je razvidno, da se nahaja v Srbiji in Črni gori 137.022 takih rodbin, katerih očetje so padli v svetovni vojni. Od teh je 12.837 sirot brez očeta in matere; v Banatu. Bački in Bnranji je 14.340 vdov ter 1104 sirot broz očeta in matere. V Dalmaciji je 4057 vdov, sirot brez očeta in matere 2989. V Sloveniji je 9407 vdov z 15.007 otroci, sirot pa je 2012. V Bosni in Hercegovini 12 385 vdov ter 2772 sirot.
*	Hrvatski jezik na Burškem. Kakor poročajo z Dunaja, se je na učiteljišču in na gimnaziji v Obenvartu na Bur-škem uvedel obligaten pouk hrvatskega jezika.
" * Promocija. Včeraj je bil na graški univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva gospod Viktor Lorger, rodom iz Šmarja pri Jelšah. Čestitamo!
*	Iz davčne službe. Davčni upravitelj Rudolf Delhunja v Slovenjgradcu je na lastno prošnjo premeščen k davčni administraciji v Ljubljani.
*	Trgatev na Štajerskem. V vinOTod-n!h krajih bivše Štajerske se je te dni pričela vinska trgatev. Pridelek bo sicer, kakor poročajo, precej obilen, kvar liteta vina pa bo vsled trajnega deževja zaostajala za lansko kapljico. Mošt se plačuje po 18 kron in višje.
*	Vinogradi v mariborski oblasti. Iz Maribora nam pišejo: Neprestano deževje zadnjih dni grosi uničiti lepe letošnje nade naših vinogradnikov. Grozdje je pričelo pokati iu geiti tako zelo, da je ponekod že r«l grAlega. Mnogi so že pričali s trgat/ijo, ki Jim. pa ne bo prinesla zadovoljivih rezultatov. Nekateri pa še upajo, da vendar še dobimo solnčne dni, in hečejo zavleči trgatev vsaj še za dva tedna, kar bi Izboljšalo kvaliteto. Letalm' juctšl bo. zelo sodoben mošta.te .'
leta 1918, vendar ga bo več, kakor ga je bilo lani. Doslej se gibljejo cene moštu med 10 in 16 K za liter, kupčije pa je iz umljivih vzrokov malo.
*	Blamirana «Volksstimme». Mariborska »Volksstimme* se jezi, da prinaša naš list iz Maribora točna poročila s sodnije. Pred nekaj časa je napisala dolg članek v katerem denuncira mariborske juriste, da izdajajo »Jutru* tajnosti preiskav in poročila o sodbah. Sodišče je pisalo uredništvu »Volksstimme*, naj navede konkreten primer, da more začeti preiskavo. Toda sodnija že več tednov zaman čaka odgovora. Iz kolegi-jalnosti sporočamo »Volksstimmi*, da so sodne razprave javne in da sme vsak list poročati tudi o tajnih razpravah.
*	Stanovanjska uredba ln pravilnik. Ker se širijo netočne vesti o novih stanovanjskih neprilikah po novem letu. je razglasilo ministrstvo za sozialno politiko, da pomiri našo javnost — da o samovoljnjem odpovedovanju stanovanj ne more biti govora. Od dne 1. januarja 1923 do konca leta 1925 odpade stanovanjski oblasti kompetenca razpolaganja z zasedenimi stanovanjskimi prostori, imela pa bo pravico razpolagati s praznimi stanovanji. Od dne 1. januarja 1923 se bo lahko tako hišni gospodar kakor tudi najemnik pritožil pri stanovanjskem uradu zaradi višine najemščine ter "bo odločba v tem oziru odvisna od krajevnih razmer, nikakor pa ne od samovolje stanovanjske oblasti.
Konkurz za zdravnike. Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, da pošlje v češkoslovaško republiko v svrho študij dva zdravnika, da se epecializirata v balneologiji in klimatologiji. Po dovršenih študijah bosta zdravnika morala stopiti v naša državna kopališča. Prošnje rešuje ministrstvo za narodno zdravje.
Zvišanje mezde pri celjskih krojaških pomočnikih. Med krojaškimi mojstri in organizacijo krojaških pomočnikov v Celju so se vršila prošle dni pogajanja za zvišanje mezd. Pomočniki, ki so prvotno zahtevali 35 odst. povišanje z veljavnostjo od 1. oktobra so se zadovoljili končno s 25 odst. Temu primemo bodo zvišali tudi krojaški mojstri svojo tarifo.
*	Nakup deviz za uvoz živil. Kdor
hoče uvesti iz inozemstva živila fpred-vsem moko) mora zaprositi za odobritev potrebnih deviz pri deviznem odboru Na rodne banke. V prošnji je navesti količino in ceno živil ter njih skupno vrednost. Naznaniti je tudi, kje je denar položen in komu je dostaviti devize. Dovoljenje izda generalni inšpektorat min. financ v sporazumu z ministrstvom socialne politike. V svrho hitrejše rešitve je priporočljivo, da uvoznik naslovi enako prošnjo tudi naravnost na ministrstvo soc, politike. To se lahko zgodi tudi brzojavnim potom. Te prošnje se rešujejo v najkrajšem času. Dovoljenje ministrstva za soc. politiko služi predvsem v evidenčne svrhe. Na podlagi teh prošenj se obveščajo lokalne oblasti, da primerno kontrolirajo prodajo uvožene hrane.
*	Popravljena krivica. Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je spomladi izvršil izdatno regulacijo prejemkov uslužbencev tega denarnega zavoda. Sklep je bil pravomočen in poviški že nakazani, ko se je nenadoma vmešal v zadevo pokrajinski namestnik Hribar. Brez zakonitega razloga in ne da bi bil za to kompetenten (nadzorstvena oblast je oddelek ministrstva trgovine in industrije, ki je v vseh stvarnih zadevah podrejen direktno ministrstvu) je pokrajinski namestnik, baje vsled intervencije dveh znanih gospodov, preko vladnega komisarja sistiral sklep upravnega odbora ter prepovedal izplačilo novih prejemkov. Kruto prizadeti uslužbenci Mest ne hranilnice so se pritožili na ministrstvo trgovine in industrije zoper protizakonito postopanje pokrajinskega namest nika. Načelstvo JDS je naprosilo ministra Žerjava, da se posebej zavzame za to zadevo. Sedaj je minister trgovine u-krep pokrajinskega namestnika kot protizakonit. v formalnem in stvarnem oziru. razveljavil ter stopi torej sklep odbora Mestne hranilniee v veljavo. Uslužbenci zavoda dobijo izplačane vse pridržane jim višje prejemke tudi za nazaj. Tem pohodom so poslali ministru Žerjavu posebno pismo, v katerem mu izrekajo prisrčno zahvalo za njegovo posredovanje in pomoč v največji stiski.
*	Afera dr. Lemež contra dr. Černič. Kazenska zadeva dr. Lemež contra dr. Černio zaradi razžaljenja časti je bila predvčerajšnjem pri vzklicnem senatu mariborskega okrožnega sodišča končana tako, da je bil primarij dr. černič oproščen, dr. Lemež pa obsojen v povračilo stroškov.
*	Narobe Svet Prejeli smo: Pod tem naslovom je zadnjič tožil mlad filolog, češ da bi rabil za dovršitev študij meseč no 8000 kron, kot suplent pa jih bo dobival le 1700. Da bo slika popolnejša in svet še bolj narobe, mu kot .starejši tovariš sledeče povem: imam nad 20 službenih let in dobivam zase in za vsakega odraslega rodbinskega člana po 1325 K. Noč is dan bi rad poučeval, samo da bi. vsotico dvignil za osebo na 1700 K, toda višji šolski, svet je pouk neobveznih predmetov ukinil, nadure pa izjavlja, da fi ne bo plačal. Morebiti sprejme višji šolski svet meje otroke dijake za 1325 kron? — Zato mladi prijatelj, če hočeš f ;bi in svojcem dobro, premisli in potem ravnaj! Še je čas!
*	Kazen za krivce železniške nesreče pri Pečenjevcih. Pred kratkim smo poročali a .veliki 3p.lft7.mHri nesreči ki aa
je pripetila prt PečenjeVciE na progi Kiš-Leskovac. Vlada je odredila .strogo preiskavo, da se zaslede krivci te največje železniške nesreče v Jugoslaviji. Kakor nam poročajo iz Beograda, so krivci aretirani in obtoženi po čl. 302 k. z., ki določa kazen od 15 do 20 let ječe. V torek se je vršil v Nišu pogreb dvanajstorice orožnikov, ki so našli smrt pri omenjeni železniški nezgodi. Rodbine ponesrečencev dobe primerne pokojnine.
*	Poplave. Zaradi neprestanega deževja je Sava tako narasla, da se je v nekaterih delih svojega toka v soboto zjutraj na široko razlila čez livade in polja. Tako je med Zalogom in Lazami na treh mestih v večji daljavi popolnoma pokrila deželno cesto in segla tik do železnične-ga tira Ponekod je reka izgledala kakor jezero. Skupine dreves, kozolci itd. so pod vodo. Tudi Savina je zopet zalila celjsko okolico, v Laškem je dosegla drevored v kopališču. V soboto popoldne je voda zopet toliko odtekla, da se je upadanje precej poznalo, vendar je še vedno poplava precej obširna. Tudi od nižjega toka Save se nam javljajo večje poplave, tako od Siska, kjer je vsa okolica zalita,
*	Smrtna kosa. V Št, Vidu pri Luko-vici je dne 4. oktobra umrl vojaški računski nadsvetnik v p. gospod Luka Pe-stator. Pogreb se je vršil včeraj ob obilni udeležbi prebivalstva. — V Ljubljani je umrla v petek ga. Barbara Cidricb, ca rinskega uradnika vdova
*	Velika nevihta na Gorenjskem. Iz Tržiča poročajo, da je v petek zvečer divjala tamkaj huda nevihta, ki je napravila ogromno škodo. Bistrica je močno narasla in prestopila bregove. Vzela je s seboj več mostov, porušila jezove, za sula ceste in zahtevala tudi dve človeški žrtvi.
*	Smrtna nesreča na planinah. Iz Žirovnice nam poročajo: V četrtek so našli pod »Srednjem vrhom«, blizu steze, ki vodi na Stol, kakih 600 korakov od lovskih koč pod »Zelenico* v Beogradu rojenega Aleksandra Nevekoš. Iz krstnega lista je razvidno, da je bil rojen 14. januarja 1902. Padel je čez 16 metrov vi soko skalo in si popolnoma razbil čre-pinjo. Moral je biti na mestu mrtev. Zlomljeno ima tudi nogo. Ležati je moral tamkaj že več časa, ker se je že razširjal smrad in se je glava pri prenosu v ra-kev, odločila od telesa. Nahrbtnik in »šajkuča* sta ležala nekoliko proč. Oblečen ni bil turistovsko. Pri sebi je imel večjo vsoto denarja v naših in dolarskih novčanicah. V petek so ga prepeljali v mrtvašnico na Breznico ter obenem obvestili beogradsko občino.
*	Smrtna nesreča na ljubljanskem kolodvora. Včeraj je na državnem kolodvoru v Ljubljani prišel nremikač Alojzij Arhar med premikanjem tako nesrečno med vagone, da je vsled stisnjenja na licu mesta izdihnil.
*	Drobne vesti. Dne 3. oktobra je rav natelj Gustav Baldauf iz Zagreba odpotoval v Ljubljano, odkoder je pisal svoji ženi. da bo izvršil samomor. Kdor ga najde, dobi nagrado 5000 K. — Ivanu Vidmarju v Zgornji Šiški je bilo ukradeno razne obleke v skupni vrednosti 20 tisoč kron.
*	Plesna veselica s tragičnem zaključkom. Na plesni veselici na Praprotnem pri Železnikih je prišlo med fanti do prepira in končno tudi do spopada, pri katerem je bil Janez Benedik zaboden z nožem v srce. Benedik je umrl še isti večer. V zadevi se vrši sodna preiskava.
*	Cestni napadalec. V Ljubljani se cest ni napadi vedno množijo. Včeraj ;e neki 201etni neznanec v Mostah napadel do mov se vračujočega črkostavea g. Albina Zidana, ga z nožem sunil trikrat v hrbet in ga poškodoval tudi na levi rami. Zidana so oddali v bolnico, napadalec pa je ubežal.
*	študenta-špijona. V Novem Sadu je policija izročila sodišču dva študenta, ki sta vršila špijonažo in sta kot kurirja južnih Madžarov stalno vzdržvala zvezo med Novim Sadom in Budimpešto. Oba študenta sta pomadžarjena Bunjev-ca. po imenu Stevan Pletikosič in Ilija Maletetič.
*	Cerkven tat. Te dni so pripeljali iz Gradca v Maribor znanega tihotapca in že neštetokrat predkaznovanega 351etne-ga Vaclava Kurnika, ki je bil rojen v Bačkovi v Slovenskih goricah. V noči od 23. na 24. julija je bil Kurnik ukradel v žuoni cerkvi pri sv. Marjeti pozlačeno monštranco in dva pozlačena cibori-ja. Dva dni pozneje ga je graška policija aretirala, ker je vprašal pri nekem zlatarju, ali so neki deli monštrance zlati ali samo pozlačeni. V policijskem zaporu je nato naročil 'nekemu ujetniku, ki je ravno odhajal iz zapora, naj mu odnese domov nahrbtnik, katerega je imel spravljenega v neki gostilni. Tovariš pa je to tajnost izdal in policija je našla
v	nahrbtniku monštranco od sv. Marjete in oba ciborija. Iz graških zaporov je skušal tat pobegniti, pa so ga ujeli in znova zaprli. Domači orožniki so ohranili nanj dober spomin še od takrat, ko je o priliki neke aretacije vrgel sebe in orožnika v jamo gnojnice, od koder so potem sosedje le s težavo izvlekli orožnika in njega, ki sta se že dušila.
*	Mednarodni tat V Somboru je policija vjela nekega internacionalnega železniškega lopova ki je s svojimi drugo-
vi	samo na progi med Subotico, Novim Sadom in Somborom izvršil preko 40 večjih tatvin.
*	Tat pobegnil s društvenim denarjem. Iz Ljubljane je pobegnil elektrotehnik Rudolf Pirmavec ter odnesel glasbenemu društvu »Svoboda* iz Most 3000 kron denarja.
» Zagonetna zadeva. Frfcd trem! meseci je v Novem Sadu na skrivnosten način izginila soproga mladega madžarskega zdravnika, sedaj pa je na nepojasnjen
način izginil tudi zdravnik sam. Policija rešuje zagonetko.
* Razbojniki v uniformi H kmetu Drobcu v Malem Glogovem sta prišla te dni dva moža v orožniški uniformi s puško na rami. Izjavila sta, da sta orožnik a ter zahtevala, naj jima izroči vojaško puško. Drobec je zatrjeval, da puške sploh nima, na kar sta »orožnika* izvršila hišno preiskavo in »zaplenila* 6720 kron in nekaj obleke, nato pa odšla. Drobec razbojnikov ni poznal. Uvedeno zasledovanje doslej ni imelo uspeha.
Objave
Družba igralcev gledališča «Deveta dežela» priredi 2 predstavi v soboto, 7. in r.edeljo, 8. t. m. v dvorani hotela Tivoli z začetkom ob pol devetih. Razven priljubljenih točk prejšnjega sporeda (zbor Zajcev, «Salome» in dr.) izvaja gledališče še sledeče novitete: »Gamine Maronahte* — pariška slika; «Pierrot in Kolombina* — polka: »Naj le doni ta stari valček* in dr. Pri predstavah sodeluje tudi nekdanji igralec na bivših carskih gledališčih v Petrogradu in Moskvi.
* G. dr. Šcrko in g. Svengali. Z ozirom na napade, ki jih je priobčil g. dr. Šerko v nekaterih ljubljanskih listih na njega nas naproša g. Svengali k objavi naslednjega odgovora: Moji eksperimenti so se kretali vsi izključeno v okvirju budne sugestije ne pa v okvirju hipnoze. G. dr. Šerko bi moral kot psihiater to vedeti in moral bi poznati tudi ogromno razliko med tema panogama, kakor tudi to, da po soglasnem mnenju zdravnikov poskusi iz sugestije ne vplivajo kvarno na živčevje, kakor vpliva hipnoza. Zato tudi
nikjer nimamo pomislekov proti temu, da se prednašajo ti poskusi todl pred
šolsko mladino, da se ji odkrije nova, In-teresantna stran človeške narave. Vrh tega so bili vsi moji poskusi z mladino, ki so jim prisostvovali tudi izkušeni šolniki, popolnoma nedolžni in primitivni ln — mimogrede omenjeno — izvajani na korist ionda za uboge učence. G. dr. Šerko bi si bil zato lahko prihranil svoje napade, kakor tudi zmerjanje strogo strokovnih prednašani z »orgijami* in medijev z »manj vrednimi ljudmi*, saj je s tem zadel tudi vse one številne stanovske kolege, ki so se že ponovno y svrho zdravstvenega raziskovanja podvrgli sugestiji. Toliko kot moj prvi ia zadnji odgovor na insultacije g. dr, Ser-ka. — Svengali.
*	V Sokolskem domu v Domžalah se vrši v nedeljo dne 8. oktobra 1922 vinska trgatev. Začetek ob 7. url zvečer. Vstopnina 3 Din. Prijatelji Sokolstva ter dobre in neprisiljene zabave vabljeni!
*	Pozor.' Upravi cirkusa Henry v Ljubljani se je posrečilo dobiti nove atrakcije. Ker uprava stremi za tem, da bo publiko zadovoljila, je angažirala samo prvovrstne moči. Artisti pridejo vsi Iz inozemstva, zato se vrši prva predstava šele v torek 10. t. m. ob pol devetih zvečer. Cirkus ostane v Ljubljani samo še nekaj dni. Radi tega bo blagajna odprta 8., 9. in 10. t m. cel dan.
*	I. Jugoslov. cirkus «Drina* V Ljubljani. Dnevne predstave in rokoborbe po znižanih cenah. Začetek ob 4. url popoldne. Zvečer gala-predstava ter trije pari rokoborcev.
*	Našel se je sveženj jagnjetinih kožic. Lastnik naj se zglasi v upravi artnjerij-ske delavnice v Ljubljani.
Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJublJanL
itin.l* d« SO	01». 8--, ratfcfl. nd.ljnllt. 5 bw.dl t 01«. - Trgo«H »g!«* <op
X "I" b«.<H E OZ .»Uk ■•daljnjlh S b«.* 2 Oto. - PW	^
—	N. »pr«.«,). M odgov.rl. I* .k. 1. ^r.t.nl« prliot«. »»-.k. « 0*9°"». —-
Gospodična 3458
vešča strojepisja, korespondence, knjigovodstva ter vseh pisarniških del, želi preme-niti službo. Nastop takoj. Gre tudi na deželo. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Perfektna 7000*.
Kontoristinja »459
z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika, korespondence, strojepisja, knjigovodstva ter vseh pisarniških del, želi preme-niti službo takoj. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kontoristinja 1000».
Saldokontlst(inja)
dobro izurjen (a), z večletno prakso, se za takoj Bprejme. Ponudbe se blagovoli poslati na npravništvo »Jutra* pod »Izurjen (a)». 3460
Državni uradnik,
vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče dela v popoldanskih urah proti zmerni nagradi. Ponudbe pod »D. B. 1922» na upravo »Jutra*. 3462
Gospodična, 3473
ki ima veselje do trgovine in zna korespondenco, se sprejme t Ljubljani. Hrana in stanovanje t hiši. Naslov pove uprava »Jutra«.
Upravitelj
z večjo prakso za samostalno vodstvo v rezanja in vodstvo razrez^vanja trdega in mehkega lesa, drreta in gozdne manipulacije, vešč postavljanja m-jšinerije in grsdnji žag, neoženjeD, govori hrvatski in nemški, išče službo upravitelja žag. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Upravitelj*. 3470
pulant, išče primerne službe. Sprejme tudi mesto uradnika, skladiščnika ali tem podobno. Cenjene ponudbe na upravo Jutra« pod »Strokovnjak 600*. 3444
mesečno. Ponudbe na upravo «Jutra» pod <Večja soba*.
Strojnik,
samostojen pri popravila in montiranja strojev, želi pri-morne službe pri parnem stroju ali Dieselmotorju. Najraje pri parni žagi. Ponudbe pod »Točnost 600* na upravo »Jntra*. 3445
Magra Pharmae
išče kondicijo, najraje v Sloveniji. Nastop takoj. Oferte pod »Magistra* na upravo »Jutra*. 3474
HZesečno sobo S424
s posebnim vhodom v okolici, oziroma predmestja Ljubljane se išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Soba št 3424*.
ISebllrano sobo 3452
išče univerz, profesor, samec. Ponudbe: Gradišče 11, Frost.
1,000.000 kron
se investiva v dobroidoče tehniško podjetje. Praktično sodelovanje pogoj. Ponudbe pod <V. V. 1899» na upravništvo .Jutra*. 3437
Trije umetniki, Kredenco in umivalnik, tamburaši, oče, mati in hčerka obo^e z marmornato ploščo, iščejo kavarno ali restavra-Vpraša s™ Slomškova ulica cijo,kibij.hangaz>ra£Ij£ajo P št. 4/L, levo. 3468 i tadi po notah umetniško Kon-
_ ' '_j kurenca izključena! Pojejo
'	Z	! srlsko, hrvaško in slovensko
Prodam gramofon, I in uekoliko češko. Pismene
največjega sistema s 150 raz- j ponudbe na Jlato Epih, Fara
novrstnimi ploščami. Naslov | pove uprava BJutra", s«"
Kompletno opravo,
cpalnico in žimnice prodam; sena nizka: Kolodvorska ulica 25. 3472
25 delnio
Slov. trg. deln. dražbe prolam. Ponudbe pod »Delnice* na upravo »Jutra*. 3399
Bukovih drv
prodam večjo količino. Vpra-
pri Kočevju. 3469
Spalna soba,
kompletna, popolnoma nova, še neuporabljena, iz orehovega lesa z jesenovim vložkom, izvrstno delo, se radi razmer zelo cen6 proda. Naslov: W. Stemberger, Mengeš pri ijubijam. 8471
Visokoioleo,
tehnik, išče instrukcije ▼ Ljubljani. V prvi vrsti želi sprejeti gimnazijca; predvsem je
jlicino. \ pra- popravljen poučevati mate-šanja na Anonč. zavod Drago ;	KbrIov nova nnrava
Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 3441
inatiko. Naslov pore uprava »Jntra*. 3461
Pisalni stroj, 3453
nov, se poceni proda. Kje, poizve se pri Fr. P. Zajcu, Ljubljana, Stari trg 9.
Mizar skega pom očnika,
mlajšega, dobrega, ki ima veselje se priučiti polaganja parketov, se sprejme v trajno delo. Ferdo Primožič, mizar-i, stvo in parkete, Ljubljana. Trnovski pristan 4. 3475
Tri lovske pušk?,
tri čistokrvne istrijanske brake, proda Lndvig Modic, Bloška polica pri Bakeku.
Gosli poučuj* 3««
bivši učitelj »Glasbene Matice* po najnižjih cenah. Naslov pove uprava »Jntra*.
Pisarniško ali podobno službo
išče mlad gospod, izurjen v knjigovodstvu in strojepisju, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine. Sprejme vsako slnžbo in kjerkoli. Ponudbe pod »Priden in Testen* na upravo »Jntra*.
Vesten hlape o
ia na deželo se išče. Ponudbe na upravništvo »Jutra* pod šifro »Vesten*. 348
Zagovodja,
izvežban v vseh žagarskih Doslih- obenem BDreten rani-
Iioe se soba,
strogo separirana, za društvene nameue, tudi v novi zgradbi. Plača te zelo dobro. Pripravljeni bi bili tudi deliti sobo s kakim drugim društvom, ki ima že prostore, proti plačila polovice najemnine. Cenjene ponudbe se prosi na upravo »Jutra* pod »Društveni prosiori*.
Priporoča sa 3415
cenjenim damam za izdelovanje žametnih, svilenih in drugih klobukov ter rsako-vr tnih čepic. Išče se. tudi modistovsko učenko. J. Stemberger, Dunajska cesta 9.
Pozor, mizarji 13419
Strojno mizarstvo z inventarjem, b kompletnimi stroji, z vodno močjo 12 konjskih sil, takoj dajem v najem. Ivan Pretnar, mizarstvo s strojnim obratom, Mlino-Bled 51.
Na krano ln stanovanje
se sprejmeta dve dijakinji ali gospodični. Naslov pove upravj ništvo »Jutra*. 3467
Ha dobro domačo hrano
se sprejme gospod, Naslov pove uprava »Jatra*. 3428
Večjo praeno sobo,
separirano, v sredini mest.,.-------
se išče. Plača se do 2000 K i raciio nn kolodvoru... Kra»
Hlev v Kranju
ra pet do sedem konj, sobo, veliko shrambo za seno in prostornim dvoriščem, m odda najboljiemn ponudniku takoj v naiem. Pripravno za iz-Toščike. Ponudbe na restav-
GABRIJELA ZAPOLSKAs
Ljubezen na počitnicah
Roman.
lil zopet sta ee ljubeznivo pogledala. " "Tuski se je zdelo, da ni Poržicki nje 1 nikoli gledal s tako toplimi pogledi kakor Š nape jo. Tuska je mislila na skupne radosti in skupno trpljenje, ki je " vezalo ta dva človeka. Razmišljala je, kako sta se prepirala in se zopet spravila. — Bog ve, ali Poržicki še misli nanjo? —
Ko je tako razglabljala, se je približal Poržicki, da bi jo posadil na zofo poleg svoje bivše ljubice. To je bilo preveč. Vzravnavala se je, okrog usten jej je zaigral zaničljiv nasmeh.
»Oprostite... Domov moram. s, moja mala je bolna!*
<Ali saj ni nič! Pita ei bo vedela jama, pomagati,* je dejal Poržicki ter je zmajal z ramami.
cProeim! Vem, kaj mi je storiti.*
«Ali je to ono dražestno dekletce, ki Je bilo z vami v Kuznicah?* se je vmešala v pogovor Šnapsja. <Oh, pošljite po zdravnika! Tukaj je dober specija-list.. .*
«Saj je že bolje. A domov moram .vseeno.*
Sla je k vozu. Zaman je pričakovala prijazne besede. Nič se ni oprostil; pomagal jej jo v kočijo, a sam ni sedel k njej. Slišala je, kako je naročil koči-jažu:
«V Skibowko k Obidowski!»
Kočija je oddrdrala po kameniti centi. Tuska je imela čut, kakor da jo je kdo polil z mrzlo vodo. Za hip so jej zastale misli. Stisnila se je v kot kočije in je sedela kakor odrevenela. Razumela je, da se je Poržicki vrnil k »svojim*, ker ga je tako brutalno odbil^ ... Voz se je ustavil v veliki luži
pred hišo ObIdow8ke. Tuska je vrgla kočijažu goldinar in je naglo stopila v koča
Pita je ležala na postelji, zavita v pled. Ko je vstopila mati, ee je dvignila.
«No, kako? Ali ti jo bolje?* je vprašala Tuska,
«Bolje.» Legla je zopet nazaj in zaprla oči.
Tuska se je počasi preoblačila, samo da ubije čas. Potem se je zavila v pled in sedla k peči. Globoka žalost je prežala iz vseh kotov. Vse naokrog jo je spominjalo večerov, ki jih je preživela s Poržickim, s človekom, ki si je brez misli postavil tu svoj mili, tihi »dom* in jo sedaj odšel, ne da bi se samo ozrl nanjo.
»Koliko je že imel takih gnezd?!* si je mislila Tuska z bridkostjo v srcu... »koliko? ... Čemu je prišel k meni? . Kako naj prenašam sedaj to samoto?* Misli so jej hitele nazaj v njeno prejšnje življenje. Zdelo se jej je pusto, prazno, brez toplote in svetlobe... »Da ga ni bilo, bi se bila udala v usodo.*
NamršČila je obrvi in stisnila ustnice: »Moram se udati!*
Na ogalu omare je stala vaza s šopkom razcvelih. veselih makov. »Proč s tem!* je vzkliknila. Vzela je cvetlice in je stopila z njimi na verando. Ondi jih je vrgla v blato. Veter in dež sta jej bičala obraz, da je bila v enem hipu vsa mokra po laseh. Vrnila se je zopet v sobo in sedla k peči. Silila se je misliti na svoje »dolžnosti*.
»Moža imam.., otroke... nanje moram misliti... samo r.anje. Ako mislim še na koga, storim greh! Greh!*
Pred njenimi očmi so se vrstile naj-raznovrstnejše podobe. Njena dečka, molčeča, v šolski obleki, skrita za palmami; mož suh in upal, da se je krčilo
srce; epovednlce 6 strogimi Izpoved-niki, dolge noči brez spanja, v katerih se skriva glava v blazine, vse mokre od solz.. i
»Greh!.., Greh? .. ■»
Vihar je butal ob okna in stresal kočo. Ozrla se je po izbi, ki se jej je zdela sedaj kakor strašna past, v katero se je vjel pokoj njene duše.
Toda ali je samo Poržicki kriv vsega, kar se je zgodilo? Ali ni tudi ona izzvala onega poljuba, izraza strasti? Ali niso vsak dan večkrat neslišno drgetali na njunih ustnih taki poljubi, ki sta jih pošiljala s pogledi drug drugemu...
Greh! Greh!
Izginjala je jeza na Poržickega in se je umikala stokrat bolestnejšemu čustvu: zavisti. Trepetala je v misli, da gleda on sedaj s toplimi očmi nekdanjo ljubico, kakor zna gledati samo on.
»Z njo je sedaj, z njo!»
Koča je ječala v svojih sklepih. Pita se je dvignila na svoji postelji
»Nič ni! Le spi! Vihar razgraja.*
Otrok v polsnu je padal kakor klas nazaj v blazine.
Tuska je začela dreveneti. Po ničemer ni hrepenela, ničesar ni želela, samo to je vedela, da je jako zmučena in bedna.
Nenadoma se je ustavila kočija pred hišo. On!
Dvignila je glavo, dih jej je zamiral v prsih. Slišala je, kako je vstopil v vežo, otresel plašč, sezul galoše in vstopil v svojo sobo.
Tuski je postalo naenkrat tako lahko. Vedela je, da je doma, da je z njo pod isto streho in ga bo jutri zopet videla. Minila je vsa bridkost. Bila mu je hvaležna, da ni potrkal na njena vrata, kajti vedela ni, kako bi se vedla v svojem razburjenju, ka bi mu rekla.
Morda bi celo jokala, in to M bilo najhuje.
»Odslej hočem drugače postopati z njim,* si je rekla ter vstala z naslonjača. »Vedeti ne sme, kaj se vrši v meni.*
Pogledala je na uro. Jedva deset. To jo je popolnoma pomirilo.
»Kaj je na tem. da je bil s kolegi v slaščičarni?*
V tem bipu je začula ropot na vratih. Vstopila je gospodinja.
»To je za vas,* je rekla, »in to za malo.* Oddala je zavitek kolačkov z vrtnico ter časopise in za Pito »cali chloricum*.
»Recite, da se zahvaljujem!*
Mislil je torej nanjo.
Svet se je razjasnil Tuski, dasi je sveča že pojemala. Položila je zavitek z vrtnico in časopise na mizo ter se začela odpravljati spat. Na nočni omarici je ležal ličen molitvenik z vezavo iz biserne matice.
»Molila bom.* je sklenila Tuska, »še nisem storila nič hudega.*
Ampak molitvenik jej je padel iz rok, iz kotov je lezlo in sikalo proti njej:
»Greh! Greh!...»
Globoka bolest je navalila nanjo kakor množica oblakov pred nevihto. Tuska se je zgrudila z obrazom v blazino in je obležala nepremično. Zunaj je divjalo neurje in veter se j9 zaganjal ob tramovje kočo.
XXVII.
Ko sta se naslednjega jutra sešla v veži, ona bleda, oblečena v toplo, nagubano flanelno jutranjko. on bleste-čih oči in nekoliko spaljenih ustnic, nista za hip rekla ničesar, kakor ljudje, ki se po dolgi odsotnosti zopet srečajo. Od njega je vel hlad in Tuska je takoj čutila to. Njune oči so begale v
različno smer po svetlih pikah, ki so bile vrezane v trame.
»Kako je Piti?* je vprašal Poržicki,
»Hvala, bolje.*
»Saj veste, da je danes skušnja?r
»Vem.* je odgovorila Tuska suhoparno. Hotela mu je zabrusiti v obraz, da ne mara igrati in ne pusti »ciganske bande* v 6vojo sobo; toda jezik jej je bil kakor hrom. Molče je šla u svojo sobo.
»Hotel sem vam še povedati, da danes ne bomo jedli skupaj. Povabljen sem.* jej je zaklical.
»H kolegom?*
Motril jo je nekaj časa z ostrim pogledom.
»Da! Od ondod pridem z Martino)*" in Markotvsko k vam.*
»Dobro!*
Vstopila je v sobo in zaprla vrata za
seboj.
»To je torej konec — flirtal* je razmišljala.
Tuska se je ozrla naokrog, pobrala je razne malenkosti, s katerimi se je, kakor je sam dejal, »preselil* k njej in je dala vse vstopivši gospodinji.
»Nesite to gospodu tu nasproti!* je ukazala strogo.
Ko je Pita to videla se je čutila obvezano. da stori isto. Zavila je barve, svinčnike in druge risarske^ priprave — darove Poržickega — in je vprašujoč« gledala mater.
V tem trenutku je vstopila Obidow-sks.
»Kaj je rekel gospod?* je vprašala Tuska nepremišljeno.
»Nič... Samo smejal se je ta*a močno in tako dolgo, da se mu je končno zaletelo,* je odvrnila gospodinja.
Tuska se je jezila čim dalje bolj. Tudi se jej je zdelo, da vidi v Pitinih očeh nekaj, kar jo je dražilo še bolj (Dalje rribodnjič.>
IT (D
S)
m 10
(S #
9 b
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
&

Ljubljana, Sodna, ulica IX.
Tel. Int. 461.	3340
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Elirbar, Holzl. Sohweighofer, Original Stlngl itd. (V Tudi na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, HSgaB:
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega večkrat Se sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Sattner (Imetnik Henri Malre) V LJubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne znamke »1K.O« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, »erižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tndi porabne predmete, kakor n. pr. Škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6.
'slovenska* ^Stalia M iKff-
sfca delavnica SSSffSSZ.
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
Halo I Člt&jte! Prepričajte se ▼ lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov, norih modelov in pnevmatike po ceni	71
„TSIBUNA", tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4.
Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo se popravila za v polno popravo.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pneamatike in
strojnih delov. Ljubljana, Karlovska oesta št. 4, Stari trg it. 28.	76
Pozor;	PozorI
Pravi ,Goiser(-fevlii, čevlji za smuii ter lovski čevlji
vseh vrst se izdelujejo t znani solidni čevljarski delavnici	75
Anton in M Brajer
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave.
Cene solidne! Postrežba točna!
r. i
I
i #
i f i i i \ i i B
1
f
1 f 1
99

Splošna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15
dobavlja iz skladiiča ali tovarne:
Gospodarske stroje In razno orodje, stroje ln druge potrebščine za mlekarstvo
Kosilo«, betonsko železo, Ute oevl, žloo, strešno lepenko
Vse vrste železa, pločevin, žebljev Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hišne in kuhinjske potrebščine
BlotorJe vseh vrst za pogon z benolnom, sirovim oljem in s paro
Cele naprave za Izdelovanje plina in brlketov Tračnloe, o gibe, vozove ln vse druge potrebščine industrijskih
železaio
Cevi za vodovode in plin ter vse tozadevna armature.
Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrijoe po tvorniiki oeni. 44/1
B \ B \ B B \ 3 \ \ B 1 I \ B \ B 1 J
Divjačina
kakor srne. zajce, fazane, trcke, divje race, sluke itd. v vsakem času po najpovoljnejših cenah kupuje
E. VAJDA
veletrgovina z divjačino in perjadjo Cakovec, Medjimurje.
Brzojavni naslov: Vajda Čakoveo.
Interurban telefon št. 59.	48
za dame. gospode in deco, oprema za novorojenčke
po najnižjih cenah
v	pri
II. Sinkovic nasL K. S©S$ «/i
Ljubljana, Mestni trg 19.
Blago za prevleko divanov in druzega pohištva v veli&i izbiri, dalje različno platno in jute z* tapetnihe, sedlarje itd. priporoča tvrdfca m/vi
9. S E. Mmi
TVRDKA
GRICAR & MEJAC
ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN OTROKE
SE NAHAJA
V ŠELENBURGOVI ULICI 3
tite	VOGAL KEAFLOVE ULICE.
J
Potnik za Jugoslavijo!
Tovarna išče spretnega potni ka-strokovnjaka v modni stroki. Fiksna plača, potni stroški In procenti od prometa.
Dobro vpeljani potniki, ki že potujejo za to stroko, niso izključeni ter se jim nudi sijajen postranski zaslužek.
Ponudbe pod ^Svilena roba« na upravo «Jutra». 3*43
Telefon It. 379. mestni tesarski mojster Telefon št. 379, Ljubljana, Dunajska oesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostreija za P«U»««, hiie. vile, tovarne, oerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, lede-nloe, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	45 Tovarna furnirja.
Proda se drogerija
izborno vpeljana v večjem kraju Slovenije. Potrebni ka-pital 700.000 Dinarjev. Vzrok družinske zadeve. Reflek-tanti se prosijo, da vpošljejo svoje naslove pod „Dro-gerija" na Anončno družbo ALOMA C0MPANY, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.	S4i?
'E— Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji = "!
RA
I Ljubiiana
GERl
____________vito pisarna	Jesenice
PodietiT » prevažanje blaga južne železnice. Braovozni in tovorni nabiralni	„
promet ia Avstrije in v Avstrijo. Za carinjenje. Podjetje ia prevažanje pohištva,	g
Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.	g y Brzojari: Banzinger. r • Intemrbantelafon 60.

/ B
Gradbeno podjetje
a
i ing. Dukic in drug	S
J Ljubljana, Bohoričeva ui. 20.	j
| se priporoča za vsa v to	J
| stroko spadajoča dela.	j

sta bila brez oblefiB
in
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke
v trgovini
0. BERNAT0VIČ
Ljubljana, Mestni tpg 5-6