plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 132 L]ttbl]ana, petek 12. junija 1936 Cena Din •-znaja vrsaK oan popoldne, izvzemšj nedelje m praznike. — lnaerao do 00 potu *rst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din &» večji tnaeraU petlt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratn) davek posebej. — >Slovenak) Narod« B-f*!:3 mesetoo v Jugoslaviji Din 12 za Inozemstvo Din 25^ Rokopisi M ne vračajo UREDNIŠTVO IN CPRAVNMTVO LJUBLJANA, fcoafljeva attoa štev. 6. Telefon: SI-22. 31-23. 31-24. 31-25 m 32-96 Podrutoice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska a telefon SL 26. — CELJE: cel jako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon SL 63; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru loi Poštna Hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Važne spremembe v Italiji: Badoglio — šeS generalnega štaba Graziani — abesinski podkralj V zvezi z vojaškimi pripravami Italije se je maršal Badoglio vrnil na položaj šefa italijanskega generalnnega štaba, vodstvo v Abesiniji pa je prevzel general Granani Ueneral Graziani novi italijanski podkralj v Abesiniji Kim, 12. junijqa. r. Ministrski predsednik "Iussolini je včeraj sprejel abe-sinskep;a podkralja maršala Badoglia, ki mu jp ;*ri frj priliki poročal o položaju v Abe.-iniji in r ukrepih ,ki jih je izdal za ureditev pri'ik in za zavarovanja reda in miru v AbesinljL Pri tej priliki je maršal Badoglio naprosil Mussolinija, naj ga razreši dolžnosti podkralja, da bi se m*>-£el čimprej zopet vrniti na svoj prejšnji po-ožaj šefa italijanskega generalnega štaba v Italiji. Miissolini je na to prošnjo maršala pripomnil, da je bil imenovan za podkralja od kralja in da ga more le kralj razrešiti te dolžnosti. Maršal Badoglio — vojvoda Addis Abebe Mussolini je željo maršala Badoglia sporočil kralju, ki je tej želji ugodil ter razrešil maršala Badoglia dolžnosti podkralja ter ga imenoval za šefa generalnega štaba. V znak priznanja za njegove zasluge v Abesiniji pa je kralj podelil maršalu Badoglio naslov vojvode Adis Abebe. Za novega italijanskega podkralja v Abesiniji je imenovan bivši poveljnik italijanske južne fronte, general Graziani. ki je že vršil posle podkralja v odsotnosti maršala Badoglia. Svečan sprejem v fašistično stranko Rim, 12. junija, r. Na sedežu predsedstva fašistične stranke, v rimski liktor-ski palači, je bil včeraj na svečan način sprejet v članstvo fašistične stranke maršal Badoglio. Članska izkaznica nosi datum 5. maja, to je dan, ko italijanske čete vkorakale v Adis A bebo. V svoji zahvali je maršal Badoglio izjavil, da ga je v teku vse abesinske vojne stalno prdpiral in hrabril ministrski predsednik Mussolini. Naglasil je, da so vsi poskusi v inozemstvu osporiti italijansko zmago zaman, ker govori o lem sam uspe največje kolonijalne vojne, kar jih pozna ze«dovinn. ki je v polni meri pokazala ogromne sile italijanske vojske. Seja fašističnega dlrekterifr Rim. 12. junija, r. Mussolini je za torek 15. t. m. r.klfral sejo direktorija fašistične stranke. Seja se bo vršila v Milanu. Na seji bodo raspravljaj] v prvi vrsti o obrambi proti sankei'ain in bodo preuči1? dosedanjo uspehe akei«e. ki io vodijo fašistične gospoda--ske orjrani/a-ri.if. Xa tej seii bodo snre^rti sklepi, ki naj onpmo^orijo v bodoče v^ako orodij » h^ra i"7 sankeijskih držav v Italiji p!j italijanskih kolonijah. Bojkot sankal i-skih držav sr bo izve'r! io kra;a. R^1 *en tr*ra bo fašistični iire.ktorij prouči pe o organizaciji vojaških formacij fašistične milice, ki bo postala sestavni del italijanske vojske. Izdana bodo twH podrobna navodila za izvedbo poskusne splošne mobilizacije, ki bo prirejena še ta mesec, vsekakor pa še pred sestankom sveta Društva narodov, ki je sklican za 26. junij. Angleški komentat London, 12. junija, r. Imenovanje generala Grazianija za abesinskega podkralja in vrnitev maršala Badoglia na položaj šefa generalnega štaba tolmačijo v tukajšnjih krogih kot dokaz, da se Italija z vso resnostjo pripravlja za obrambo svojih interesov na vojaškem polju. General Badoglio je se pred tremi dnevi izjavil inozemskim novinarjem v Rimu, da so netočne vesti, da je njegov povratek iz A bes in i je v Italijo v zvezi z italijanskimi vojaškimi pripravami ter je zatrjeval, je prišel v Italijo le zaradi zdravstvenih razlogov ter da bo ostal le kratek čas, nakar se vrne nazaj v Abe-sini jo, kjer ga čaka še veliko dela. Komaj par dni po tej izjavi, ki jo je objavila tudi italijanska uradna agencija Štefani, pa so izvršene tako važne spremembe, ki kažejo, da ie bilo že vse vnaprej dogovorjeno. Anglija za ukinitev sankcij? Senzacionalen govor angleškega enega ministra 1 London, 12. junija, z. Na nekem zborovanju je imel finančni minister Neuville Phamherlain govor, v katerem je izjavil, da je Društvo naradov doživelo popoln fi-asko ter da za Anglijo nima več smisla, zavzemati se za ženevsko ustanovo. Tudi sankcije niso dosegle svojega cilja in se naj zato ukinejo. Ta izjava je izzvala ogromno pozornost ne samo v vseh političnih krogih, marveč tudi v široki javnosti Vsi današnji listi objavljajo o tem obširne komentarje. V izjavi finančnega ministra vidijo izraz mnenja večine Članov vlade in mislijo, da je imel ta govor le namen, pripraviti javnost na bodoče sklepe vlade, v katerih se bo izrekla za ukinitev sankcij. To domnevo je še potrdilo dejstvo, da se je Baldwin v spodnji zbornici izognil odgovoru, na vprašanje, ali je Ohamberlain izrazil mnenje vlade. Opozicijski listi so zelo ogorčeni nad tako politiko vlade in pišejo o izdajstvu. Tudi v nekaterih dominionjh je izzval govor Ohamberlaina silno razburjenje. Posebno ogorčeni so v južnoafriški imtti Blum grozi komunistom Zbornica sprejela vse socialne zakone — Komunisti še vedno hujskajo k stavki Pariz, 12. junija, z. Poslanska zbornica Je sinoči skoraj soglasno sprejela od vlade predlagane zakone o reviziji zasilnih uredb o znižanju prejemkov državnih nameščencev, o plačanih dopustih delavstva in o uvedbi obveznih kolektivnih pogodb. Zakon o uvedbi 40 urnega dela na teden bo pri-prišel danes na vrsto. Ni dvoma, da bo tudi ta zakon sprejet z veliko večino. Zaradi tega stavkovni pokret naglo popušča, zlasti izven Pariza. V teku današnjega dne bodo j Nasprotno pa skušajo komunisti v Parizu j vprizoriti še nove sta\Tke. Tako so sedaj \ organizirali stavko natakarjev m gostinske-; ga osobja ter stavko mesarskih pomočni-! kov. Ker gre očividno za komunistično ro-I varjenje je ministrski predsednik Blum za-■ grozil, da bo z vsemi sredstvi nastopil proti j takemu početju, ker hočejo komunisti na ta J način očividno ovirati vlado pri njenem de-j lu za izboljšanje socialnih prilik v državi. Ta izjava predsednika vlade je naletela na skoro v vseh večjih obratih obnovili delo. ' vsestransko odobravanje Dolgotrajna kriza vlade v Belgiji Kralj je zagrozil z razpustom novoizvoljenega parlamenta, če se stranke ne bodo sporazumele Rruselj, 12. junija, z. Belgijska vladna kriza se je zelo poostrila in še vedno ni izgleda, kako bo rešena. Po neuspehu Van-dervelda je poskušal sestaviti vlado Van-zeeland. ki pa je po dvodnevnih pogajanjih vrnil mandat za sestavo vlade. Pri socialistih je naletel na težave g'ede razdelitve portfeliev. Socialisti so kot najmočnejša parlamentarna stranka zahtevali šest ministrstev, o katerih razdelitvi in zasedbi pa naj bi razpravljal glavni odbor stranke. Vanzeeland je to zahtevo odklonil in vrnil mandat. Kralj je nato poklical k sebi vse tri voditelje vladnih strank in jim zagrozil z razpustom novo izvoljenega parlamenta, če se ne bodo v roku treh dni sporazumeli glede sestave vlade. Danes so se voditelji vladnih strank sestali h konferenci, na kateri proučujejo položaj in skušajo najti izhod iz zagate. Anglija ne bo ugodila arabskim zahtevani Lonrio junija, o. Ministrstvo za kolo- nije je objavilo službeni komunike o stališču angleške vlade jriedp dogodkov v Palestini. Angleška vlada ne namerava poslati v P.tlistino nikake posebne preiskovalne komisij«5, kakor zahtevajo arabski voditelji, ker Arabci še niso prenehali s svojo sabo-tnžno akcijo. Arabci mor.ijo prej ukiniti generalno stavko in prenehati z neredi, nakar bi se ^elp lahko pričela podajanja in preiskave. V ostalem je angleška vlada mnenja, da mi arabske skrbi včlanieni ip *klerila z •utr šnj;m d^rem ustavni vse potovanje in de!'* v tovarnah te rodietjih V to svrho ie izdala poseben pro^fl«; na de'oda'a'ce Policija je proglas proglasila za nezakonit in pozvala vse rodustagee in trgovce, da m ne odzovejo zahtevi svoje zveze, ker bodo drugače- strogo kaznovani zaradi kTŠitve določb o iavnem redu in miru. Sorzna oorociis. Turih. 12 junija Beoerad 7.-. Pariz 20.3625 London 15..M. Newyork 309.25. Bruselj 52.25 Milan 24 35. Madrid 42.175. Amsterdam 209, Berlin 124.40. Dunaj 58-40. Praca 12-78. Varšava 58.-, Bukarešta 2.50- Dr« Schacht v Beogradu Poset nemškega gospodarskega ministra in guvernerja nemške Narodne banke služi izboljšanju medsebojnih trgovinskih odnosaJev Beograd, 12. junija, r. Včeraj dopoldne je prispel a posebnim letalom na zemunsko letališke nemški gospodarski minister in guverner nemške Narodne banke dr. Hjal-mar Schacht. nazvan >gospodar*.k: diktator Nemčije«. Spremljajo ga svetnik nemškega gospodarskega ministrstva dr. Rein. hardt, direktor nemške Narodne banke dr. Jusrt in osebna tajnica dr. Sehachta Greta Gelltnger. Na letališču so dr Sehachta pričakovali in pozdravili nemški poslanik v on Herren z osobjem nemškega poslaništva, guverner Narodne banke dr Radosavljević, viceguverner dr Ivo Belin generalni direktor Narodne banke dr Proti t m šef kabineta ministrskega predsednika dr Sto-jadinovića. Novinarjem ki so prisostvovali sprejemu je dr. Schacht izjavil: Pred sedemnaja' imi leti sem bil prvič v Beogradu Vesel) me, da se mi je sedaj ponudila prilika, da zopet obiščem vašo prestolnico. Od mojega obiska ni treba pričakovati nikakih političnih, pa niti ne gospodarsko političnih rezultatov. Moj obisk je docela za-sebnega »r.ačaja in priše! sem le, da vrnem svoječaani poset guvernerja vaše Narodne banke. Za časa svojega bivanja v Beogradu bo dr. Schacht stanoval v vili veleindustrijca Teokaroviča. Dr Schacht se je po kratkem odmoru najprvo y na- to pa je posetil guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča.. od tam pa se ji podal v ministrstvo trgovine, kjer je posetil mi- I nistra dr. V r baru ća. MinL^te-r dr. Vrbardč ' j> opo'dne priredil na čast nemškemu go 1 stu kosilo na AvaJi Po kosilu je dr. Schacht položil venec na nem&kem pokopališču; nato pa se je odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel dr. Sto jadi-novic. Zvečer je priredil intimno večerjo nemški poslanik r>ane>s dopoldne jr dr j Schacht nadaljeval razgovore z guvernerjem Narodne banke, popoldne pa m bo ogledal zanimivosti Beograda, Guverner Narodne banke dr. Radosavljević je dal novinarjem o posetu dr Sehachta naslednjo izjavo: Na konferenci z dr. Sehachtom smo proučili gotova vprašanja ,ki se nanašajo na naš plačilni promet. Naša prizadevamja gredo za tem. da se ta promet čimbolj izboljša in da čimbolj pospešimo razvoj med s^ bojnih trgovinskih odnosa jev. Prizadevamo si, da čim bolj uMrežeJno željam naših izvoznikov In uvoznikov. Spremembe, ki smo jih dogovorili glede kliringa, je odobrila tudi nemška Narodna banka in plačilni promet funkcionira sedaj v splošno zadovoljstvo. Volumen naših trgovi nekih od-nošajev je v stalnem porastu. Nemčija je danes v pogledu uvozne in izvozne trgovine v Jugoslaviji na prvem mestu. V dr. Sehaehtu smo našli človeka, ki je pokazal dobro voljo in polno razumevanje, da se trgovinski odnosa j i med našima državama , postavijo na čim boljše in zdrav,, temelje. Izvedba sklepov bukareske konference Se ta mesec se bodo vršile tri konference, ki naj učvrste gospodarsko sodelovanje Male antante Praga. 12. junija, tr. Sinoči se je vrnil prezident republike dr. Beneš iz Bukarešte. Na Vilsonovem kolodvoru je bil svečan sprejem, ki so se ga udeležili vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Hodžo na čelu, zastopniki vojske in diplomatskega zbora ter velika množica ljudstva, kt je prezidenta navdušeno aklamira-la. Dr. Beneš je izjavil, da je z uspehom bukareškega sestanka poglavarjev držav Male antante izredno zadovoljen. Rezultati te konference se bodo zelo blagodejno pokazali v stremljenju po ohranitvi miru. Med drugim je bilo v Bukarešti sklenjeno, da se še ta mesec sestane v Bukarešti gospodarski svet Male antante. pod čigar vodstvom se bodo vršile tri gospodarske konference. Prvi važni posvet se bo vršil med voditelji izvoznih zavodov (češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Ta konferenca se bo sestala 22. junija. Istočasno se bo pričela tudi železniška konferenca držav Male antante. Razpravljala bo o ta- rifnih vprašanjih, o pospešitvi osebnega in blagovnega prometa ter o drugih zadevah železniškega prometa v stremljenju, da <%e vsa vprašanje urede kar najbolj enotno. Končno se bo v Bukarešti vršila tudi konferenca trgovinskih eksportov. Ta konferenca bo razpravljala o rumunskem načrtu za izgraditev gospodarske unije držav Male antante. generalnih štabo\ Bukarešta, 12. junija, tr. V ponedeljek 15. junija se sesta.ne v Bukarešti konferenca generalnih štabov Male antante. Pri tem ne gre za izreden sestanek šefov generalnih štabov, marveč za redno vsakoletno konferenco, na kateri razpravljajo o sodelovanju in izenačenju armad vseh treh držav. Sprememba režima v Bolgari) $e ta mesec bo im< ki naj pripravi za jesen svobodne volitve Sofija. 12- junija tr. v Bolgariji se ie delj easa govori o spremembi režima in o povratku demokratičnega in »stavnega stanji. Zadnje ease se je o tem mnogo razpravljalo, pred dnevi pa so se razširile vesti, da je kralj Boris to namero taradi nejasnosti m-nanje političnih razmer ©postil in da namerava iivršiti spremembo režima šele v jeseni. Sedaj se je pa pokaialo. da ho vendarle najbri še v teka tega me«eea prišlo v Bolgariji do vašnih sprememb. Kralj Boris je vferaj sprejel na svojem letnem dvoren r Varni eelo vrsto političnih voditeljev Opažena je bila ilasti dolga avdienca voditelja bolgarske liberalne stranke. V političnih krogih racnnajo s t«m, da bo ie ta mesee sestavljena prehodna vlada, v kateri hod« sastopniki vseh političnih strank Naloga nt vlade bo likvidirati avtoritativni retim ir pripraviti la jesen svobodne volitve. Koncentracijska taborišča Sofija, 12. junija, tr. Notranje mimot* stvo je sklenilo ustanoviti posebna kon centracijaka taborišča. V eno pridejo na poboljšljivi zločinci, v drugo politi oni tew temiranci, v tretje pa nepobo1 jšl jrv* prostitutke. Resen položa' 7 Palestini London, 12. junija. AA. DNB: Po zadnjih vesteh iz Palestine je tamkaj položaj zmeraj zelo resen. Včeraj je bilo zopet mnogo zelo težkih spopadov. V dolini Elon Estra je pet Arabcev napadlo vas Tel Josef. Prišlo ie do streljanja. Med Hebronom in Ber-so je bilo oddanih več strelov na angleške patrole. Patrole so odgovorile 8 streljanjem. Streljanje je trajalo eno uro. Na pomoč so poslali nekaj tankov in cel vlak vojaštva. Toda na posta;? Tulkenm je skočil s tira vlak z vojaškim transportom, ker so bile tračnice namenoma pokvarjene. Ko so vojaki skn.Sali popraviti progo, so jih napadli s streli iz pušk. V Jeribonu so Arabci zažgali neko židovsko hišo. Cesta mod mom in Hebronom je presekana, ker so uporniki z dinamitom pognali v zrak most na tej cesti. poljske vlade Varšava, \ junija, g. Delavski nemin zadnjega časa in krvavi spopadi s policijo so po vsej državi izzvali precej vznemirje nja. Da bi vlada kolikor toliko pomirila ljudstvo, je razglasila velik gospodarski program, ki obsega med drugim naslednje glavne točke: ohranitev ravnotežja v proračunu, stabiliziranju valute, obnova industrije ter omiljenje brezposelnosti. Mada je sestavila investicijski načrt za več let. ki ga namerava izveati s 1800 milijoni zloti. Denar misli zbrati deloma s krediti, največ pa z razpisom inveaticijakega posojila. ■ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek; 12. junija 1936. štev. 132 Gorenjska za razširjenje ljubljanske bolnice Akcijski odbor priredi v nedeljo manifestacijsko zbo« rovanje na Jesenicah Ljubljana, 12. junija. V Kranju je bilo v nedeljo veliko in dobro obiskano zborovanje, katero je sklical akcijski odbor za- razširjenje bolnice v Ljubljani. To nedeljo dopoldne ob 11. pa priredi akcijski odbor zborovanje na Jesenicah na Trgu kralja Aleksandra. Na tem zborovanju bodo govorili za razširjenje bolnice zdravniki, zastopniki delavcev, kmetov in drugih stanov. Poročali bodo o zdravstvenih razmerah v dravski banovini, o trpljenju in propadanju bolnikov, ki leže po dva v eni postelji na hodnikih ter o trpljenju zdravnikov in strežajskcgn o«obia. Gorenjci bodo tudi odločno nastopili proti temu. da bi se preuredila šentpetrska vojašnica v bolnico, kakor tudi da bi »e napravil samo zasilni pa viljon k re obstoječi bolnici. Bolj kot vsi drugi kraji v banovini so poklicane Jesenice, ća se br.re za zjrrrdbo vsem higijenskim potrebam, času in pokrajinam odgovarjajoče bolnice. Dolenjske ima bolnico v Kandiji pri Novem mestu, štajerski del banovine pa v Celju in Maril-oru, le Gorenjska je še ved-uo brez ustrezajoče brlnice, čeprav se največji del davščin steka baš z Gorenjske v Ljidiljnno in v Beograd. 5- Ki raz.vOa bolnica v Ljubljani in se zbcljšal co'-^n: p«rrt? na piogi Ljublja- na-Planica-Boh. Bistrica, bi odpadla potreba gradnje bolnice na ozemlju Gorenjske, ki naj bi razbremenila bodico v Ljubljani To toliko bolj, ker je Kranj z okolico itak preblizu Ljubljane, radovljiški srez s svojimi 40.000 prebivalci pa je prešibek, da bi mogel zgraditi in vzdrževati bolnico in plačevati zdravniško in strežniško osobje. Ljubljana ni predaleč od državnih meja, pač pa prometne razmere so v takem stanju, da vozila mnogo prepočasi režejo razdaljo. Povečana in moderna ljubljanska bolnica bo izpolnjevala svojo važno nalogo najbolje takrat, kadar bodo po Gorenjski progi vozili v krajših presledkih motorni vlaki. Še bolje pa bi se vprašanje prometa, ki je v precejšnji zvezi z bolnico, uredilo tako. da bi se od državne meje do Ljubljane zgradila ravna in široka tranzitna cesta, po kateri bi biia možna vožnja z avtomobilom do 100 km na uro. Taka cesta bi bila tudi za Urjski promet največjega pomena. Kakor so obupne razmere v pogledu bolnice, ako so tudi obupne glede cestnega in železniškega prometa, ki je še danes na isti stopnji, kakor pred "0 leti. Vožnja po železnici je prepočasna, vožnja po naših ozkih in vijugastih cestah pa je v nujnih primerih in naglici za bclnike in spremstvo nevarna. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 Elitni kino Matica — Tel. 21-24 Velefilm atrakcij in senzacij! — Kolosalna dresura tigra in slona v eni točki: Kaj takega se niste videli! Samo za ljudi moćnih živcev! tenu $k%vi in CjuQe§ni V glavnih vlogah slavna filmska zvezdnika VVallace Beery in Jackie Cooper, ki sta največja privlačnost svetovnih kinogledališč. Kjer nastopata so kino- gledališča stalno razprodana. §g§jg Priđe: CHIRLET TEMPLE „Mala gospodična1 Neumestna kritika Z j. Šiška, 12. junija, Ze večkrat so se po časopisju pojavile w i. katerih namen je, da bi javnost prepričale, koliko bo morala Ljubljana žrtvovati ?a bivšo občino Šiško, s priključitvijo katere že je dvignil mestni dolg. Pisec navaja precej visoke številke, pozablja pa pri tem na dolgove mosta Ljubljane. Mi nikakor nočemo očitati dolgov, čeprav jih bomo tudi mi plačevali, ker vemo. da jih je mesto investiralo in da imajo iz teh investicij nastali objekti tako vrednost, ki preseira več kot dovolj investirani kapital. — Kakor so dolgovi nastali pri mestni občini, tako so tudi pri drusrih in t.nko tudi pri bivši občini Šiški. Dotični, ki kaže vedno na dolg brv se obline Šiške, je napravil v svoji kritiki napako tem. da je pozabil povedati, da je nastal dolgo v občini Šiški zaradi zgradbe šolskega poslopja in zaradi nakupa zemljišča za razširitev pokopališča v Dravljah. Obe ti vprašaji ji sta bili tako nujni, da je bilo treba to delo izvesti in ker ni občina imela denarja, je bilo treba najeti posojilo, kakor ie pravkar storila mestna občina za nujno potrebno bežigrajsko šolo. za katero davkoplačevalci bivše občine Šiške prav tako prispevali kakor ostali davkoplačevalci Ljubljane. Ako je Ljubljana prevzela dols: občine Šiške, je prevzela tudi šolo in nakupljeno zemljišče, kateirh vrednost presega dolg. Poleg navedenega ima bivša občina Siska še precej terjatev ter Se drugo zemljišče. Tako je gramozna jama blizu gasilskega doma tudi občinska last. Resnici na ljubo pa Kadi povedano, da to zemljišče ni rentabilno ima pa za nas veliko vrednost kot gojitev patriotičnejra čustvovanja . Zadnji občinski svet je namreč sklenil. da naj se na tem zemljišču začasno zasadi gaj. ki naj bo posvečen spominu kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, katerega ime naj nosi, ko bo urejen. Dotlej na,i ga pa uporabljn domače sokolsko društvo, katrega telovadišče je tik tega zemljišča. Menimo, da je napačno prikazovati Šiško kot nevesto brez dote, ki je prišla v hišo bogatega ženina. — Kritika je dobra le tedaj, če upošteva poleg slabih tudi dobre sirani vsake zadeve, katero hoče kritizirati. ŠiŠkar. ki perila, kdaj naj imajo svoje podjetje odprto? Koliko ur se dela na dan je določeno v zakonih, o tem pa. v katere ure se opredeli delo. ima pa v prvi vrsti pravico odločili delodajalec in to je lastnik svojega podjetja. Trgovski pomočnik- Odpiranje trgovi* čez poletje Ljubljana, 12. junija Naj povem mnenje trgovskega pomočnika, ki je raje zvečer prej prost kakor pa opoldne, kakor je priznal, da obstojamo, sam pisec g. V. K., v prejšnjem članku. Je to značilno priznanje pobornika novega časa, ki dokazuje, kako splošno je zaželjen ta novi čas, ko niti vsi pomočniki ne žele nove uvedbe, saj jim ta med drugim popolnoma onemogoča ob sobotah priti še na gorenjski vlak, da bi si od vsega tedna privoščili oddih na Gorenjskem. Torej, kakor vsem trgovcem, tako tudi vsem pomočnikom nikakor ni zaželjen drugačen čas nego je sedaj-Nisem pa proti opoldanskemu odmoru samo radi sobotnega vlaka, temveč tudi zato, ker dodana ena ura k sedanjemu odmoru po izjavah pomočnikov kopalcev za kopanje ne zadostuje. Zato bi se morale odpirati trgovine komaj ob četrti uri. Da bi pa opol. dne lenuharil ali pa spal, zato da tom zvečer delal celo uro delj, to pa odklanjam. Pomočniki, ki smo proti novemu času. pa smo sicer itak prepričani, da neumestni opoldanski odmor na račun dela zvečer ne bo uveden, ker se je že lani videlo, da ni bila večina trgovcev za odpiranje ob treh. ker je večina trgovine odpirala po prejšnjem. Pisec V. K. odreka trgovcem pravico, da odrede odpiranje in zapiranje svojih trgovin. K temu eamo vprašanje: Ali diktira dopisnik svojem« krojač«, čovijarjo aH izdeloval- Iz Kamnika — Lep koncert nam je v nedeljo v dvorani gasilskega doma priredilo delavsko pevako društvo »boiidurnosU, pod vodstvom dirigenta g« irranceta Vidmarja. Na sporedu so bde več-inema narodne pesmi. Uiede na pestrost je bil progr^n zelo posrečeno izbran in občuteno podan- Ze pri prvi pesmi si K zbor osvojil srca števti-nih poslušalcev in mnoge pesmi je moral ponavljati. Kolike simpatije uživa pevsko društvo »Solidarnost« med prebivalci Kamnika, nam je pokazal naravnost rekorden obisk koncerta, saj je bila velika dvorana skoraj razprodana. Pevskemu društvu in njegovemu vodji g. Vidmarju na uspehu iskreno čestitamo. — Iz poboljševalnice jc ušel irueseca maja lo-letni Kogler Maks, doma iz Pristave pri Prevaljah. Potikal se je okrog in v Rajici ob Savinji je nekomu ukradel o40 Din. Prišel pa je kaj kmalu v roke orožnikom v Gornjem gradu, ki so mla-dolejtneoa malopridneža poslali najprej v Kamnik, od tu pa v Ljubljano, kjer bo za svoje grehe moral delali pokoro, — Mestni park. Cc kdo opisuje lepote Kamnika in okolice, prav gotovo ne bo prezrl tudi naših dveh parkov. Lepa sta bila nekoč oba. danes pa je urejen samo park. ki je Kast kopališke družbe. Mestni park pa, ki je desetkrat manjši od zdraviliškega, je silno zanemarjen. V njem bujno poganja trava in plevel, da se komaj e-pazi, kje so bile nekoč speljane stezice, ki so bile včasih lepo posute s peskom. — Priznamo in razumemo težave in sikrbi nove občinske uprave, ki mora s težkim srcem izter;evati zaostalo vodari-no in neplačane zneske za porabo električnega *oka, upoštevamo tudi. da ima veliko dela z zbiranjem podatkov za čim teme-1 jitejše - udrihanje čez prejšnjo občinsko upravo, vendar bi se morda našlo toliko časa. da bi «e občinski rnožje še pred novo tu i^ko-prernerno sezono o^le^ali ta park in se pobrigali zan\ da ne bo zastonj nosil imena »Meseni park«. — Gasilci in 12.000 Din. Leta 1931. je prejelo gasildko drušivo od sreskega načel-stva 12-142 Din, to je znesek, ki je ustal ob priliki likvidacije zdravstvenega sklada kamniškega 6rcza. Danes pa zahteva sres-ko naeeistvo po odloku banske uprave, da gasilci ta znesek vrnejo, ker niso izpolnili pogojev, ki so jim bili dani. Zahteva po vračilu se u>temeljuje, ker je gasilska četa izjavila, da je pripravljena prevzeti vse priprave za nabavo in vzdrževanje sanitetnega avtomobila. Ker pa društvo še do danes ni nabavilo avtomobila in ni obdržalo naloženega denarja za od darovalca določeni namen, -temveč za adaptacijo kina, je banska uprava, kot pravna naslednica likvidiranih zdravstvenih okrožij ta znesek reklamirala kot svojo imovino, z zahtevo, da se ji takoj nakaže. Gasilsika četa se je proti temu odloku pritožila, ker je bil ta denar njej podarjen, porabljen pa je bil kot ustanovni strošek kino podjetja, katerega čisti dobiček je namenjen za ustanovitev samaritanske ga doma in nabavo sanitetnega avtomobila. Gasilska četa je v to svrho že kupila od g. Karla Starata hišo. ki bo adaptirana za samaritanski dom. — Čuden bi bil res tak avto. ki bi stal samo 12,000 Din in moralo bi se upoštevati stremljenje gasilske čete, ne pa da se njeno delo ovira. Za napredek Bele Krajine Metlika, 10. junija, Društvo >Beia Krajina« v Ljubljani, čigar članstvo so v Ljubljani tiveča belokranjski vojaki, jo kljub svojemu komaj par-letnemu obstoju dokaj znano širši javnosti po svojem intenzivnem delovanju za rodni kraj. Svoj« sile je posebno posvetilo napredku gospodarstva ter propagandi za razvoj letoviščarstva v doslej pozabljeni Beli Krajini. Da še bolj pozivi svojt delo, je sklicalo društvo v nedeljo 7. t m. sestanek lokalnih javnih delavcev v osnovni šoli v Metliki. Na dnevnem redu je bil re. ferat in razgovor o delu ter organizaciji društva v Beli Krajini kakor tudi o prireditvi belokranjskega dne v Ljubljani, ki naj bi bil za časa jesenskega velesejma. Gostje so se pripeljali kmalu po 13. uri z lepim, splošno pozornost vzbujajočim modrim avtobusom »Ljubljana expreas«. Bilo jih je nad 30, na čelu s pred«eBela Krajina. V ta odbor so bili izvoljeni: g. Barle Konrad, vpokojeni šoLski nadzornik, g. Sa. vora Jožef, kaplan, Pux Ludovik, živimo-zdravnik, g. Leopold Weiss mlajši, trgovec ter g. Stare Anton, areski kmetijski referent. Zajec Adolf in Vilfan Maksimi-ljan pa pomagata prof Maroltu pri prireditvi »belokranjskega dne« v Ljubljani. Vladni svetni g .dr Ogrin je obrazložil pomen tujskoprometnega društva in pozi val k sodelovanju. Po govoru vinogradnika Guština Ivana iz Draaič se je vnela živahna debata o >Belokranjeki kleti« v Ljubljani. Debate ao se udeležili g, Račič, g. Novak, Kopinič in Malešič Ivan. Plod debate je bil priznanje Belokranjske kleti, da je zainteresirala ljubljanske in gorenjske gostilničarje za belokranjska vina, tako da je le malo gostiln v Ljubljani in na Gorej-skem, kjer se ne točijo priznana belokranjska vina. 2al je sedaj »Belokranjska kletc v likvidaciji, in bo potrebno poiskati nova reklamna sredstva za prodajo belokranjskih vin. Belokranjski vinogradniki pa bodo morali skrbeti, da bodo postavili na trg vina, ki bodo odgovarjala v Ceni in kvaliteti zahtevam ljubljanskih in gorenjskih gostilničarjev. Po končanem zborovanju so pohiteli ljubljanski vojaki še na belokranjski Bled —Božakovo. kjer je prostovoljna gasilska četa praznovala lOletnico svojega obstoja. Na povratku so se ustavili še na prireditvi Strelske družtne v Metliki, kjer so ravno razdeljevali nagrade strelskega tekmovanja in se ob nastopajočem mraku odpeljali v Ljubljano. J Naši planinci v Švici Ljubljana. 12. junija Slovensko planinsko društvo, ki že dolgo tiho in skromno, a neumorno gradi in dela na polju visokogorskega planinstva, se je odločilo, da po vzorcu drugih držav, kjer je planinstvo tako rekoč narodni sport, prične s predpripravami in vc-žbanjem svojih olanov-alpinistov za ekspedicije v turistično in znanstveno še neobdelane gorske predele. Alpinistični odsek SPD je v to svrno izbral skupino svojih najboljših alpinistov, ki odidejo 1. avgusta v Švico, da pri vzpa-nih na ondotne gorske velikane preizkusijo svoje moči teu- se izvežbajo v plezanju v snegu in ledu. Za izhodišče si je skupina izbrala Zermatt, svetovno znano središče gora Gornjega Wallisa. SPD se je odločilo da tudi ostalim evo-jirn članom omogoči na cenen način dostop v ta prelestni goraki svet. Z razmeroma malimi stroški se gotovo število članov udeleži izleta v Zermatt- Celokupni stroški za poedinca znašajo 2-500 Din. V lem so vračunani izdatki za potni list, vizum, vožnjo in celodnevno oskrbo med bivanjem v Zermat-tu. Izlet bo trajal 14 dni. Pri zgoraj navedeni vsoti niso vračunani osebni izdatki za takse za vodnike, ki si jih udeleženci najamejo za eventuelne vzpone na okoliške vrhove, kot; Monte Rosa, Breithorn. Matterhorn itd. Izletnik bo našel tudi mnogo lažje dostopnih vrhov. Zeio znana in priljubljena točka je 3136 m visoki Gorner Grat, kamor vodi tudi žična železnica. Člani, ki 6e nameravajo udeležiti izleta, naj se do 2. julija prijavijo v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta, kjer dobe podrobnejše informacije. Vsak udeleženec izleta mora ob prijavi vplačati znesek 1000 Din, ostanek izroči pozneje blagajniku izleta. Izlet bo vodil znani alpinist g. Kopin-šek, član aLpinistične skupine te odprave- Tri prometne nesreče Ljubljana, 12. junija. Včeraj popoldne je vozil po ulici mimo kavarne >Tabor« v eno smer osebni avtomobil, v drugo ve*-ji avtobus, sredi med obema pa na kolesu komisar vojne bo!nice Milovan Pajič. Kolesar se je umikal zdaj na levo, zdaj na desno, naposled pa se je zaletel v avtomobil in priletel vanj s tako silo, da je z glavo razbil šipo m sc nevarno obrezal po glavi ter potolkel po telesu. Pajiča so prepeljali v vojno bonlico. V sredo zvečer je nastal hud karambol pred glavnim kolodvorom, ki pa k sreči ni zahteval človeških žrtev. Izpred kolodvora je zapeljal proti mestu »Slonov« avtomobil in krenil čez tramvajsko progo ter otok prav v hipu, ko je privozil tramvaj v polnem diru. Nesreča je hotela, da je takrat čez progo zapeljal tudi neki kolesar, katerenui se je moral avtobus ogniti, a v tem ga je že dohitel tramvaj in z vso silo treSčil vanj. Potisnil je avtomobil kakih deset metrov daleč Pri karambolu se ni nikomur ndč zgodilo le avtomobil je spredaj razbit in nekoliko udrt tudi na strani, a tudi tramvaju se je razbilo ve* I sip in nekoliko je tudi trpelo ogrodje. Tretja prometna nesreča ae je pripetila včeraj popoldne na Je pere i, kjer je med naglo vožnjo padel z motorja trgovski pomočnik Ivan Gerželj iz Janševe ulice v Ljubljani. Potolkel se je nekoliko po obra. zu in so bili na pomoč poklicani reševalci iz Ljubljane, ki so ga prepeljali v bolnico. Tu so Gerzelja obvezali in danes je lahko bolnico ie zapustil. Vprašan]« trošarin v Mostah Od mestnega poglavarstva smo prejeli: Ravnateljstvo trošarinskega urada je na osnovi člena 5. naredbe o obČ. trošarini iz leta 1930. dalo s 1. IV. t 1- po svojih organih popisati vse zaloge plačilu trošarini zavezanega blaga pri trgovcih, gostilničarjih, obrtnikih in industrijskih podjetjih v bivših občinah Mostah, Zg- Šiški, Viču. Stopanji vasi. Za te zaioge je prizadetim predpisalo trošarino po tarifi za leto 1936-37. Sele pozneje se je ugotovilo, da so bila poedina industrijska podjetja, trgovci, branjevci in mali obrtniki za leto 1936-36 za občinsko trošarino v Mostah pavšalirani. Ravnateljstvo ni niti najmanj dvomilo, da veljajo U dogovorjeni pavšali sanio do konca proračunskega leta 1935-36, t. j. do 31. III. 1936. s katerim dnem je bila izvršena inkorporacija tudi v finančnem pogledu. Proračun bivše občine Moste za leto 1935-36 je stopil v veljavo 13. julija 1935, zaradi česar posamezni pavšaliranci oklepajo da velja pavšal do 12. VIL 1936- Po podatkih, ki smo jih prejeli od likvidacijskega odbora in od bivšega delovodje občine Most, so bili med občino Moste in prizadetimi dogovorjeni pavšali mišljeni samo za proračunsko leto 1935-36 to je od 13. VII. 1935 do 31. HI. 1936. Nihče v Mostah ni bil tedaj z občinsko trošarino dvakrat obremenjen in so tudi že vsi oni, ki so v preteklem proračunskem letu imeli predpisani trošarinski pavšal, ves ta pavšal brez pritožbe plačali, razen ene stranke, ki dolguje še 50 Din. V Ljubljani dne 10. junija 1936. Predsednik dr- J. AdleŠič m. p. Strelska tekma Metlika, 10. juniia Savezna strelska družina v Metliki je priredila v nedeljo 7. t. m. prvo strelsko tekmo, ki je trajala od 8. do 17- ure. Tekma je bila sicer pripravljena že za 14. oktobra 19S4., a je prireditev takrat radi mareejske tragedije odpadla- Tekmovalo se je na dveh tarčah., na katerih se je kosalo 45 tekmovalcev. Na vsaki tarči so bile po 4 nagrade ter ena diploma. Posebno ostra je bila borba za prva mesta. Na tarči Metlika je s lfjS točkami od 150 dosegijivih dosegel prvo me>sto g. Šterbenc Jože, davčni upravitelj v Metliki, drugo nagrado si je priboril g. Zalar Joža, učitelj, tretjo g- tilaznlk Feliks, voj. referent, četrto darilo g- Bračika Janko, gostilničair, peto mesto in s tem priznanico pa sla dosegla g. Pretnar Slavko advokat in Rajner Slavo z enakim številom točk. Na tarči »Kolpa« je dobil prvo nagrado g. Zalar Joža. ki je dosegel 80 odstotkov dosegljivih točk. drujro mesto je zasedel g-^terbenc Jože, tretje g. Blaznik Feliks, četrto Rajner Slavo, priznanico pa g- Zibert Pavel, orožnik, vsi iz Metlike. Po tekmi je bil na gostilniškem vrtu g«4. Jutraževe prijateljski sestanek strelcev, katerega se je udeležilo tudi precej društvu naklonjenega občinstva. Pri razdelitvi nagrad je izpresjosoril društveni predsednik g. Pretnar Slavko, nakar se je razvila prisrčna zabava. Iz Celja c— Kan pride iudi v celjski srez. lian dravske banovine dr. Marko Natlačen bo v torek 23. in sredo 24. t. m službeno obiskal celjski srez. V Celju bo sprejem 23. t. m. c— btaro fresko Marijino vnebovzetje* nad glavnim oltarjem v Marijini cerkvi, delo slikarja Schifferja iz leta 1813., sedaj re-btavrirajo. — Regulacija Savinje v drugi etapi od tremerskega mostu proti Celju se bo v kratkem pričela. Banska uprava je v sredo odobrila licitacijo teh del, ki jih je prevzelo gradbeno podjetje Ubald Nassimbeni iz Maribora. Gradbeno podjetje bo v kratkem pričelo s predpripravami za regulacijo Savinje. c— v celjski bolnici je umrl v sredo 30-letni cestar Janez Bevc iz Zusraa. c_ Nesreča ne počiva. V ponedeljek je padla 41-letnemu pri stavbnem podjetju F. Nerad v Celju zaposlenemu delavcu Anionu Mahnetu iz Creta opeka na obe nogi in ga težko poškodovala. Istega dne je padel 5-letni Josip Ožir, sin laboranta v Pasteurje-vem oddelku Higienskega zavoda v Zagrebu, tako nesrečno s Cizejevega kozolca na Polzeli, da ei je zlomil obe roki in poškodoval tudi levo oko. V torek je 17-letni, v Celju na obisku se mudeči Bogdan Milutino-vić, sin načelnika v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu, po nesreči razbil šipo in si pri tem prerezal kite na palcu desne roke. V nedeljo je neki pes na Vranskem popadel 17-letnega, pri veletrgovcu Ivanu Senici v Šoštanju nameščenega trgovskega vajenca Borisa Košenino, sina trgovca in gostilničarja na Vranskem in mu močno poškodoval desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici- e— Kond jetičnim bolnikom in otrokom bo priredilo delavsko pevsko društvo >Zarja« v Celju v soboto 13. t- m. ob 20. v mestnem parku. V primeru slabega vremena bo koncert v nedeljo 14. t. m. ob pol 11. dopoldne istotam. c— SK Atletik : SK Celje 2:0 (0:0). Na Telovo popoldne je bila na celjski Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in Atletiki. Tekma je bila v prve« polčasu še kolikor toliko razgibana, moštvoma pa ni uspelo kljub mnogim zrelim pozicijam zabiti niti enega gola. Po odmoru so Atletiki pritisnili in zabili v 3. minuti po Koželju prvi gol, v 11. minuti pa je pretvoril Schuh I proti Celju diktirano enajstmetrovko v drugi gol. V 14. minuti je sodnik izključil po enega igralca obeh moštev, nakar sta še dva igralca Atletikov v znak protesta zapustila igrišče. Atletiki so nato igrali samo z 8. Celje pa z 10 igralci. Celje je prišlo v premoč, igralo pa je uprav skandalozno. Igrali so docela raztrgano m brez volje in niso znali izrabiti niti ene »rele pozicije- Igra je postala tako slaba, da so mnogi gledalci zapustili igrišče. Končno je sls zadeva tudi sodniku na iivce in ja ▼ 33> min. odpiskal. Tekmo je sodil g. Och« ležerno. V predtekmi je mladina Jugoslavije Sreinagala mladino SK Celja ? razmer:u 0 (3:0). &OLEDAB Danes; Petek, 12. junija katoličani: Leon lil. Zori a, Janez Fak. UAJSAsSJiL PRIREDITVE KINO MATICA- Arena krvi in ljuh<»«ii KINO IDEAL; Ciganska kri-KINO SLOUA: Sen kresne noči. KINO UNION: Slab konec dober začelek Predavanje g. Drago Potočnika KJ držav nih financah v zadnjih letih oh 2T). na Tr go\r*ki akademiji. Primorsko akademsko *ure»in>>t>«* izredui občni zbor ob 20. v salonu Slamičeve restav racije. Občni zbor mo-ike in ženske »entpeir^kf Ciril Metodove podrumice ol 20. pri Zupančiču. OL21K.NL LEKARN L Dane*: Dr. Kmet. TvrŠeva costa 4* t r» koczy ded. Mestni trg 4, L'?tar, fes4eab«*Sji va ul. 7- Nase gledališče DRAMA Petek 12«: Mladi goapod šef. Red letn«* Sobota 13-^ Vsaela boaja pot. Izven. C*a* od 14 Din navzdol. Nedelja 14.: Direktor Campa. brvssv <. - od 10 Din navzdol. Ponedeljek 15.■ Tiran. Red A. Torek 16-; Zaprto. (Gostovanj v Kramu: Mladi gospod 6ef). opera Petek 12-: Produkcija operne k>le I »rž. kou-servatorija. Izven. Cene od 15 l»in navzdol. Sol>ota 13.: Othello. Gostuje Marij 6imeni\ Red A. Nedelja 14.: Bolgarski večer plesov in pesmi. Izven. Znižane rene. Ponedeljek 15.: Produkcija oporne šoie dri. konzervatorija. Izven. Cene od 15 Din navzdol. Torek 16.: Kavalir z rožo. Red C. ★ Bolgarski perri in ple«alei v naSi operi. V nedeljo 14. L m. zvečer nastopi v opernem gledališču skupina bolgarskih akademikov ki pojo in plešejo najlepše pesmi in plese bolgarskega naroda. S svojim orogra-mom so dosedaj nastopili z največjim uspehom v Reogradu in Novem Sadu, v sr^do v Zagrebu, kjer so imeli tako velik usp^h. da t.odo večer ponovili. Zato opozarjamo na njihov nastop v Ljubljani in sirer v nedeljo zvečer v opernem gledališču- Slovenci v Ameriki V kraju Štandardville, država Utah. je umrla Marija Avsenik, stara 44 let, doma iz Podgore pri Straži na Dolenjskem. Zapustila je sina in hčerko. — V Park Hilln je nepričakovano umrl Josip Volk, star 55 let. doma iz Litije. Pokojnik je bil pred leti v premogovniku močno pobit in je od tedaj stalno bolehal. Lani mu je nenadoma umrla žena in to jra precej potrlo. Zapusti! j* pet nepreskrbljenih otrok. — V bolnici v Pittsburghu je umrla 4f>letna Lucija Mikec doma iz Smolenje rafi pri Smihelu na TV> lenjskem. Zapustila je moža, dva sina in dve hčerki. — Poškodbam j« podlegel v Ročk Pprimrsu t^Ietni ^rrton .Telovčan, doma, iz Javorja v poljanski dolini. — Stauti-harjevi družini v Milkwaukeejn je umrla P letna hčerka Mirija. enaka nesreča je pa doletela tudi Petkove v Milwaukeeju, ki ji je Tu
  • SLOVENSKI NAROD«. peteTc. 1». Junij« 199«. • Stran 3 DNEVNE VESTI — Kakor bob ob steno so vse prošnje in dokazovanje, da Dolenjska ne more in ne sme ostati ob nedeljah in praznikih brez rednega jutranjega vlaka. Zdi se nam, da bo treba <_~ * Y ^£ r~ - - -i—„ - T?~y** in dokazati gospodom na železniški direkciji, da vozijo vlaki zaradi potnikov in da ima občinstvo pravico zahtevati malo več upoštevanja in razumevanja evojih potreb. V >Slovencuc je bila priobčena v četrtek umestna pritožba iz Novega mesta, kjer bo v kratkem velika obrtna, gospodarska, umel-nostna in zgodovinska razstava te»r proslava 6o-letnice novomeškega Prostovoljnega rešilnega društva. A kaj pomaga vsa požrtvovalnost onih ki hočejo dvigniti Dolenjsko iz njenega dosedanjega mrtvila, ko v1 ^• f i ■ r r » f it ' * Toda lavnost ne no odnehala. Zahteva po rednem potniškem vlaku ob nedeljah in praznikih na Dolenjsko se bo ponavijaU v vedno ostrejši oMiki. dokler ne ho izrinjena. Z/* • ' ' f '<♦*' *' ■** ir — Vezne olajfcave za gasHski kongrre3. Prometni minister je dovoli.1 udeležencem kongresa jugoslovanskih gasilcev in vsesto-vanskc^ra gasilskega kongresa, ki bo-ta od 21 do 24 avgusta v Zagrebu, vozne ol?/-šave m sicer našim gasilcem 75%. drugim udeležencem iz naše države in inozemstva pa 50rr. Popust velja od 24 avgusta do S. septembra. — Delegati slovanskih železničarjev v Beogradu. Jutri zjutraj so pripeljejo v Beograd delegati slovanskih žele zn-carjev na kongres L;ge slovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. ki bo od 14. do 16. junija v Beogradu. Beograjski železničarji pripravljajo bolgarskim, češkoslovaškim in poljskim tovarišem prisrčen sprejem. _ Koroške novice. Na čast ljubljanskemu županu dr. Adlešiču in suŠaskemu županu Košiću, ki sta v .-ohoto z letalom prispela v Celovec, je celovška mestna občina priredila v hotelu »Bulfonc banket, katerega so se udeležili tudi zastopnik odsotnega generalnega konzula dr. Koserja konzul dr. \ r-šič, podkonzul Hankl in drugi- Na banketu je govoril ludi zastopnik koroškega deželnega glavarja g. Juvan, ki je naglasil, naj bi nova proga utrdila prijateljske vezi med Avstrijo in Jugoslavijo. — V marcu je hoie-la posojilnica v Brdu pri Šinohoru vzidati spominsko ploščo pokojnemu Francu Ora-fenauerju in je v to svrho odobrila 200 šilingov. Koroški deželni glavar pa je to prepovedal, češ. da društvo s tem krši svoja pravila. — \ Sekiri ob Vrbskem jezeru so na bmkoštno nedeljo pokopali Mihaela ^Janeža, velikega slovenskega rodoljuba, občinskega odbornika itd. _ V ^ePi Pri Borovljah se ie obesil delavec Kari Polisk. Zapustil je ženo in pet otrok. — Z mosta čez potok v Knežni je padla 8-letna Marija Primož in utonila. Ob 16-, 18.30 in 21. uri MAKS REEVHARDTOV Sen kresne noči Vsak izobraženec si mora ogledati to filmsko umetnino! _ Velik izlet na Dolenjsko. Za ta skriti kotiček s krasnimi logi, hribčki, starinskimi gradovi, vinogradi, sanjavimi rekami in potočki vlada med ljubitelji proste narave veliko zanimanje. In baš zdaj imajo ti dolenjski kraji svoje Čare in privlačnost, da ne moremo dovolj priporočati obiska teh krajev. Za to nedeljo se pripravlja Dolenjska, da sprejme številne ljubljanske in iz-venljubljanske coste. Iz vseh krajev prih'te, s skrajnega severa in iz sosedne Hrvaške« da pod pokroviteljstvom novomeškega župana nastopijo pot v -'dolino gradov« ter odue-so iz teh romantičnih kotičkov nepozabne vtise. — Stari avstrijski čini v jugo* I oven sk i vojski. >Slovenec< je priobčil v sredo med napredovanji ju goal o venskih častnikov tudi čine, ki jih danes pozna samo še zgodovina. Tako pravi, da so bili nekateri »nad-poročniki* povišani v stotnike. Zares čudovita svežost spomina gospodov okrog >S!o-vencat! Morda pa mislijo gospodje, da je v duhu slovenskega jezika čin >nadporoč-nikai zato. ker smo ga, dobili Slovenci od nemškega >Oberleutnanta«. Samoslovesi-ščina patentira namreč samo tiste izraze, ki so doslovno prevedeni iz nemščine. Pri. zad-eti častniki pa odklanjajo ^Slovemče- ve: cm. že zato, ker niso nikdar imeli častj biti >Oberieutnanti«, na kar so samo ponosni. — Tri prireditve naših trgovcev. Združenje trgovcev za srez Brežice priredi jutri zvečer v Narodnem domu v Brežicah prijateljski večer na čast delegatom za zvezno skupščino. Jutri ob 17,30 bo v dvorani Narodnega doma v Brežicah konferenca trgovcev s sadjem, v nedeljo ob 9. pa istotam 16. redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine. — Odbor Jugoslovensko-češkoslovaške lise v Ljubljani je daroval v počastitev spomina pok. profesorja E. Jarea, svojega dolgoletnega podp-edsednika znesek 100 Din Slovenski dijaški zadrugi v Pragi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, zmerno toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini, Skoplju in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 25, Zagrebu. Beogradu in Splitu 23, Skoplju 22, Sarajevu 21. Ljubljani 20.S. Rogaški Šlat'ni 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7fS31 temperatura je znašala 10. _ Napad iz zasede. Snoči sta se vračala 34- letni posestnik Anton Pavlic in 37-Jetni posestnik Janez Žnidaršič. oba iz Podcerkve, občina Stari trg pri Logatcu, iz neke gostilne domov. Med potjo ju je nenadoma napadel posestn:k Štele v družbi svojih sinov in zafel z motikami in s poleni udrihati po njih. Oba sta obležala na bojišču nezavestna, zlasti nevarno je bil poškodovan Žnidaršič", ki so mu razbili vso glavo. Poškodovanca so davi prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer leži 2nidarŠič šp vedno nezavesten- — Samomor Slovenca v Zagrebu V sredo popoldne so našli v maksimirskem gozdu pri Zagrebu obešenega, brezposelnega delavca Ivana čataurja ti Troovlja pri Celju. Sredi maja se je vrnil Catar le Ra grebe domov, kjer pa tudi ni mogel živeti. Cez nekaj dni se je ponovno napotil v Zagreb s trebuhom za kruhom, toda zaman je bilo njegovo prizadevanje, da bi nas«! vsaj skromen zaslužek. Končno je obupal in si končal življenje, doma je pa zapustil v bedi družino. — Nesreča na morju. V sredo je krenila iz Dubrovnika proti Kotoru motorna ladja >Dva brata«, natovorjena z robo. Blizu Hercegnovog jo je zajel vihar, da se je potopila. Xa ladji sta bila dva mornarja ki sta si pripela rešilne pasove in pozneje so ju potegnili iz morja Ladje ne bo mogoče dvigniti, ker leži nad 100 m globoko na morskem dnu. Iz Ljubljane —lj Zadnja pot Andreja tiogale. Včeraj ob 16- so številni znanci Ln prijatelji spremili izpred mrtvašnice Leomsča na pokopališče k Sv. Križu kamnoseškega delovodjo g- Andreja Gogalo. Pokojni je bil v Ljubljani splošno znan, saj je nad 50 let služil pri znani kamnoseški tvrdki Toman. Do zadnjega je bil čvrst in Čil, pretekli teden si je pa nakopal pljučnico ki ji je v 78 letu podlegel. Bil je vedno zaveden narodnjak in v takem duhu je vzgojil tudi svojo rodbino, tri sinove in tiri hčerke. Lep pogreb je pričal, koliko simpatij je užival v naši javnosti. Naj v miru [KKiva, preostalim pa na nase iskreno sožalje. —!j Postne speeialitete Ljubljančanom zdaj ne diše posebno. Sicer pristni Ljubljančani ne čislajo posebno rib ter v konzumu postnih specialitet daleč zaostajamo za Zagrebom in Beogradom. Poleti pa konzuni še bolj pade, zato se prodajalci ne zalagajo posebno z ribami, čeprav je dober ribolov. Danes je bilo nekaj boljših morskih rib. ki so ,'ih prodajali po nespremenjenih cenah, enako :>drago« kakor vedno. Tako je n. pr. luben po 40 Din kg, zobatec in tun pa po 32. Skuše so bile danes lepe, a so jih prodajali po 20 Din- Precej lepe so bile tudi sardtde, po 16 Din- Malo cenejše so bile sardelice in girice, po 14 Din Med rečnimi ribami je bilo tudi nekaj posti-vi po 40 Din. ščuke so bile po 24 Din. Tudi rečnih rib zdaj ni mnogo na trgu. precej je pa vedno žab, ki jih prodajajo po dinarju najlepše krake. 22-21 KINO UNION 22-21 SZdKE SZAKALL, E. VEREBES in T V BOK HAJL31AV v sijajni šaloigri SLAB KONEC — DOBER ZAČETEK Dve uri smeha! Ob 16-, 19.15 in 21. —lj Praznik brez hujšega dežja. Nedelje in prazniki brez dežja so letos pravi dogodki, saj je celo delavnikov malo lepih. Včeraj zjutraj je bilo v Ljubljani najkrasueše vreme, vendar se meščani niso zanesli nanj. zlasti še, ker nas je dunajska vremenoslov-na postaja Se vedno strašila s slabim vremenom. Kljub temu so bili izletniški vlaki precej dobro zasedeni. Na Gorenjskem se je oblačilo ves dan in proti večeru je tudi malo pršilo. Tudi v dolinah je še precej hladno,^ ker sneg sega še nizko, vendar je na značilno, da zadnje čase tudi v Ljubljani ni mnogo topleje kakor na Gorenjskem. Naši izletniki se niso prišli na račun in nekateri so že izgubili upanje, da se bo vreme izboljšalo. Kljub vsemu pa smemo pričakovati, da se bo vreme kmalu temeljito popravilo, kakor napovedujejo dobri pozna.alci. —lj Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike, ki so vzeli vozilo izpod plombe ter stavili v promet odnosno, ki iz kateregakoli vzroka še nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil, naj jih v izogib posledic pripeljejo k pregledu v ponedeljek 15- t. m- med 8. in 9. uro v Ljubljano na Breg štev. 20. poleg šentjakobskega mosta; dohod z Novega trga. —lj Dva nasilneža. Včeraj je bil aretiran 20-letni potepuh Kari J. iz čabra, ker je v Medvedovi ulici napadel neko žensko v odprtim nožem v rok j in ji grozil, da jo zakolje. Nasilneža je ukrotil stražnik in ga pripeljal na policijo, kjer je hitel zatrjevati, da se je samo šalil. Seveda ga bo ta Šala precej veljala. — Popoldne je bil aretiran 35-letni kurjač Rudolf B. iz Medvod ki je na cesti opravljal potrebo. Ko ga je stražnik hotel legitimirati, se je temu uprl in na pomoč je moral še drug stražnik, da sta bojeviteža ukrotila. Za svojo Lojevitost se bo Rudolf nekaj dni postil. —lj Bosanci med seboj. Ponoči okrog 1-45 so biii reševalci pozvani v Šiško, kjer so se v neki gostilni sprli Bosanci med seboj in je nekdo med prepirom sunil prodajalca sadja Redža Mihajoviča z nožem v levo stran prsi in tudi v glavo, da je precej krvavel. Reševalci so Mihajoviča prepeljali v bolnico, kjer so ga davi operirali in ni nevarnosti za njegovo življenje. —lj Poškodbam je podlegel. 19- maja se je pripetila v kamnolomu Rajdolu pri Kočevju huda nesreča. Ko je kopal 344etui delavec France Zima v kamnolomu, se Je nenadno utrgala velika skla in mu priletela na hrbet ter mu zlomila hrbtenico, ponesrečenega delavca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Najpreje se je zdelo, da bo njegova krepka konstitucija poškodbo prebolela, a danes ponoči je nesrečni Zima poškodbam podlegel. Pokojni je bil oženjen in zapušča več otrok —lj Gospod, ki je v sredo zvečer vzel v Daj-Da-mu pri blagajni denarnico nekemu brezposelnemu akademiku naj isto vrne pri omenjeni blagajni, sicer bo imel opraviti s policijo odnosno sodiščem, ker so ga opazili in spoznali, ko je denarnico vzel. Tudi mesarjem prede trda Edrnien} — Zahteva po pavšalnem obdavčenju Ljubljana, 12. junija. Splošna kriza, je prizadela, kakor je pokazala redna letna skupščina »Zveze mesarskih združenj« tudi mesarski stan. Na skupščino, v dvorani zbornice za TOI so prispeli včeraj delegati »druženj iz vse dravgke banovine. Občni zbor je otvori! predsednik Jakob Dimnik iz D. M. v Polju, ki je podal kratko, a pregledno poročilo o položaju mesarskega stanu, nakar se je posebej spominjal smrti podpredsednika g. Rebeusehegga \l Celja, Čigar spomin so navzoči počasiili z vzklikom: Slava! Izčrpna poročilo je podal tajnik g. Ivo £an, ki je očrtal delo Zveznega odbora. Odbor je posvečal veliko pozornost vsem za mesarsko obrt važnim vprašanjem. zlasti glede domačega klanja, davkov, maksimiranj* cen. izdaji strokovne učne knjige itd. Na občnem zboru so zahtevali mesarji, naj se obdavčenje preuredi v pravcu pav-šaliranja. da bo mesar in prt k.i jevalec plačal nanj odpadajoči davek takoj pri prijavi zakola v pavšalnem znesku, po stopnjah, ugotovljenih na podlagi konkretnih činje-nic, lokalnih in splošnih prilik, potrjen h po merodajnih gospodarskih in strokovnih organizacijah in ustanovah. Dokler pa se ne izvede tp splošno pavšalno obdavčenje, naj se obdavčba Cesarje** in prekajpvalcev ravna tu ti po druir^nih ?rrernieah. nego dogo doklej. ČHsti dohodek mesarjev naj se ocenjuje na podlagi dejanskega stanja s posebnim ozirom na lokalne in splošne razmere. Če pa se že izdajnjo za odmero davčne osnove posebne tabele oziroma ključi, zahtevajo mesarji, da se sestavijo ti na podlagi strokovnih mišljenj gospodarskih kor-poracij in ustanov ter naj se upoštevajo lokalne in splošne razmere. Mesarjem in preka-jevalcem. ki izpolnjujejo zakonite pogoje, j pod katerimi je smatrati obrtnika za male-] ga naj se prizna pravica do pavšalne pri-I dobnine po davčnih upravah. Samoupravne doklade naj se znižajo toliko, da bodo znosne za male obrtnike, kar naj se sku^a zaenkrat doseči potom diferenciranja doklad. Tudi naj sp giblje ljubljanska občinska trošarina na meso in živino v znosnih mejah tako, da se izenači z onimi sosednih občin. Trošarinska stopnja naj se določi tako. da bo znašala kvečjemu 30 Din pri go t-du in potem nižje za druge vrste živine. Ouiogočl naj se tudi dogovor med občinskeini upravami in davkoplačevalci za pavšalno plačevanje trošarine. Na skupščini se je dalje zahtevalo, naj se na deželi omeji domači zakol na najmanjšo mero in naj se dovoljuje le izjemoma, kakor to že določa svoječasna odredba banske uprave. Zdrienje bo v svojem delokrogu Se nadalje zasledovalo tako klanje in bo od svoje strani interveniralo pri oblasteh. Zbor je sklenil, naj odbor Intervinira na banski upravi glede svoječasne okrožnice sreskim n-tčelsfvom v zadevi maksimiranja cen m°sa. Okrožnica je izšla lani in v Sašu, ko je bil položaj na živinskem trgu popolnoma drugačen, nego je sedaj, ko se je nakupna cena živini ol>čutno dvignila. Kot pravilno ra/inerje med nakupno ceno žive teže in prodajno ceno mesa smatra Zveza: goveje meso (nakupna cena). 4.r>0 do 5.50 (prodajna cenal 10 do 12 Din. (Govedina druge vrste 3.50 do 4.50 f prodajna cena) 8 do 10 Din. Tele prve vrste 6 do T, (prodajni cena) 12 do 14 Din. Prašič T do 8 (prodajna cena) 13 Din. Razmerje, kakor ga predvideva ministrstvo ne more držati za naš trg, ker stane pri nas slabši vol od 3.50 Din navzgor. Vsled tega tudi ni mnd 7.30 880 dUuHr}e9 asesečao, ko «e bi!" /.i->o*le- no skoro vkc delavstvo Komen'ar j- nepotreben. — Starci gluhonemih o-trok se onozarv.- jo, da zvedo vse podrrhnosti 7.1 *r*reio 1 njihovih gluhonemih otrok v 1 mh' i mv-4 gluhonemnico pri vodstvih obeh M '~>b uradnih urnh. V poštev pridei« fft'eoaj I dovršenim sedmim in ne še prrkoručen »"i desetim letorp starost i. — Uspela proslaNa materinske dne Y sob »to o<> maja je pr.redilo kolo J> »»Materinski dan,* dopoldne /d d-c obeh šol, zvečer r*a za odrasle. Ob ohvn.i udeležbi občinstva so vprizorili otroci topi Akc šole ter otroških vrtcev t obeh M priv ljubke prizore pod vod«*tvc*n uoiTeij.!c g«. Rittcrjevs in otroških vrtnaric ^dč /or-*n,inove in Mahničeve. Zapeli so tudi več lepih nes-mi pod iOdstiOiB učt^l'a % Cu* kota. C rt>\ >r učitelja \ Ad.uniča o rudar-e»ki materi je globoko segel v srce. S št^ \ ilnim poset<«n so pokazale naše rudarska žene. da cenijo pokret društva K.1S. ki ac ne*i^b čno ž.rtvuje za bedne stanovalce naše doline. PRVI POSKUS — Prijatelj, jutri napravim prvi poskui- in iz,rooim svojega prvenca jrledaliskemu ratmateljstvv. — Oudim se ti. saj bi moral kot jurist vendar vedeti, da se kaznuje tudi poskus zločina. Vdana v Boga se je preselila 10. t. m. v večno življenje zvesta soproga, skrbna in ljubljena mati Helena Oblak roj. Stražišar. Pogreb mile pokojnice se bo vršil 13. t. m. ob 7.30 v Borovnici. BOROVNICA — SKOFJA LOKA — SKOPLJE ŽALUJOČE RODBINE OBLAK — HROVATIN in ostalo sorodstvo. 1 Poizkusite ta nov NAČIN OLEPŠAN J Ar KUPIM tfeseda 50 par 'laven 3.- Din Najmanj*? «ne#e* S Din MO&KE STARE OBLEKE čevlje in perilo kupujem. Pridem nog'edat na dom. Pilite mi na Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 1778 SIGUREN USPEH! Inserirajte V MSLOV. NARODU" Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda44, LfuMfana, Kaaflleva olica itev. s Poizkusite še daoes ta enostavn« način, ki nikdar ne odreče. Dobili boste prekrasno mladostno polt, kateri se bodo divile in fo zavidale vse Vaše prijateljice. Namatits pazljivo vse lice in vrat t kremo Tokalon bele barv« fne mastna), potem pa se polagoma napudrajte najbolje r »mat« podrom Tokalon, ki je specijalno napravljen v to svrho. Izprememba, ki jo boste zagledali v svojem zrcalu, bo Vas presenetila. Krema Tokalon bele barve pokriva lace kakor neviden ovoj lepote in učinkuje tako, da is puder povsod enakomerno razprostre ia da se ne napravijo nobene kepice. Na ta način ostane puder štirikrat dalje časa na licu. Krema Tokalon bele barve vsebuie očiščeno smetano in olivno olje in nenavadne sestavine za hranjenje in beljenje kože. Te sestavine odstranjujejo zajeoalce, zožujejo razširjene znoinice ter omehčajo in obelijo tudi najtemnejšo in najbolj raskavo kožo. Z Jesenic _ Podružnica Narodno strokovno ivose Jesenice. Odsetk stavbinekih delavcev sklicuje za soboto 13- junija ot« 6- uri zvečer v Sokolskom domu na Jesenicah zborovanje delavstva pri gradbenih podjetjih. Poročilo o poteku razprav v Ljubljani in celokupni položaj sezonskih delavcev. Poroča delegat iz Ljubljane. TovariSi, delavci v vašem interesu je. da se zborovanja sigurno udeležite. požnaTga — Kako se ti godi, zlati stričko? Vidim, da se počutiš imenitno. Kako pa kaj adrav je dra^e tete? — Dobro, dobro, toda ne posodim ti nič. Poceni kot še nikoli! 1 kg keksov..... 1 kg čokolade ..... Torbica 3 keksi .... Sadni žele bonboni 10 dkg Din 14.— Din 30.— Din 19.— Din 3.— Ogrska salama kg.......Din 36.— Pločevinasta doza s keksi .... Din 19.— WOGERERJEVA šunka stalno na zalogi. Velika izbira domačih in francoskih vin in likerjev. Izbrane najfinejše kavne mešanice vedno »vete na lalogi, \\ kg od Din 15.— naprej- DELIKATESE - COLONIALF LJUBLJANA - NEBOTIČNIK Stran 3 »SLOVENSKI NARODc, 1» Severna meja za naše morje Krajevni odbor JS v Ptuju je včeraj svečano razvil svoj prapor Ptuj, 11. junija. V starodavnem zgodovinskem mestu ob šumeči Dravi, v našem prelepem Ptuju, ki je poln zgodovinskih dogodkov, smo imeli na praznik 11. t, m. nov zgodovinski dogodek. Krajevni odbor »Jadranske straže«, ki se je ustanovil pred 13 leti na pobudo sedanjega tajnika g. Christofa Bogomirja, je na svečan način razvil svoj društveni prapor, simbol našega sinjega Jadrana. Ob tej priliki so se vršile svečanosti in manifestacije za naš Jadran, ki ga čuvajo stražarji! Popoldne ob 15. uri se je na Florjanskem trgu zbrala velika množica občinstva in šolske dece ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti, narodna društva, Sokol. Gasilska četa in bratski krajevni odbori JS. Slovesnost je otvoril pevski zbor Glasbene Matice s pesmijo ^Jadransko morje«. Sledila je blagoslovitev prapora, ki ga je blagoslovil prost g. Greif Ivan ob veliki asistenci duhovščine. Kumica ga. Fermevc Mirka je pripela na prapor lep svilen trak in imela na občinstvo lep patrijotičen nagovor, nakar je izročila prapo* predsedniku g. inž. majorju Manojloviću, ki ga je s svečanim nagovorom izročil v čuvanje praporščaku g. Krajncu Martinu. Le-ta je položil zaobljubo ter jo zaključil z vzklikom »čuvajmo naše morje;. Po govoru predsednika majorja Manojlovica je množica navdušeno vzklikala najvišjemu pokrovitelju kralju Petru II., godba pa je zaigrala državno himno. Sledili so govori in prvi je povzel besedo zastopnik bana sreski načelnik g. dr. Vidic, ki je v imenu bana in v svojem imenu zabil v drog spominski žebljiček. V imenu mesta Ptuja je čestital odboru z lepimi besedami predsednik g. dr. Remec: nato je govoril zastopnik Tzvr.^nega odbora JS v Plitu in v imenu Oblastnega odbora JS v Mariboru cr. dr. Lipold Franjo. Govorili so 1 se zastopnik Oblastnega odbora JS v Ljub- ljani g. P. mat, za kraj. odbor Celje sreski pod načelnik g. Svetina, zastopnik kraj. odbora JS v Varaždinu in v imenu duhovščine župnik g. Svet. Krajevni odbor JS je imel pri tej slovesnosti priliko, da je lahko v svoji sredi pozdravil tudi zastopnika francoske vojske francoskega majorja, ki se je slučajno mudil v Ptuju. Po svečanostih se je razvila veličastna povorka po mestnih ulicah na čelu ji mestna godba. Sledil je nov prapor k. o. JS. Ptuj s celokupnim odborom, prapori Sokola in podmladkov JS iz Ptuja, Hajd;ne in Maribora, Sokol, mornarska sekcija JS iz Maribora, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, društev in kor-poracij ter deleti vseh ostalih bratskih društev, oficirski zbor. Gasilska četa, narodne noše, mali harmonikarji iz Ptuja, osnovne šole, gimnazija in meščanska šola ter številno prebivalstvo mesto Ptuja. Mesto je bilo v zastavah, zlasti tam, kjer je šla povorka. Povorka je nato krenila na Mino-ritski trg, kjer je bil mimohod pred prapori in predstavniki oblasti ter delegatov bratskih društev. Po povorki se je vršilo v mestnem parku jadransko slavje. Slavnostni prostor je bil lepo okrašen v mraku so zažarele številne lučice, bengalični ogenj in številne rakete, v dokaz da je tudi na, skrajni severni meji budno oko našega jadranskega stražarja in da ne damo našega siniejra Jadrana za nobeno ceno! Ptuj je dostojno manifestiral za naš Jadran in vsa čast agilnemu odboru, ki ie slavje tnko vzorno organizirala. Hvala pa gre tudi vsem onim. ki so lepo prireditev gmotno ali drugače podprli, predvsem komandantu mesta g. majorju Manojloviću za pomoč mestni občini, zadružni elektrarni. Sokolu. Gas»lski četi. pevsk;m zborom ter vsem ostalim in bratskim odborom JS, ki so poseli na slavje številne delegacije, požrtvovaln'm damam za niih trud ter ostalemu občinstvu. k o I i t « B S f V O Nastop jezdnega odseka ljubljanskega Sokola Ljubljana. 12. junija. Ker je na binkoštni ponedeljek določeni javni nastop jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola preprečilo deževje ?e je vršil včenl popoldne ob 16. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, Ugodno vreme in nimnnje za to lepo panogo >okol?ke telesne vzgoje sta privabila na telovadiŠče mnogo občinstva. Častna mesta so zasedli I. namest. staroste SSKJ lokola br. dr. Viktor Murnik s starosto br. Kajzeljem, zastopniki ljubljanskih sokolskih edinic narodni poslanec, br. Rajko Turk. naš stari sokolski borer br. Viktor Rohrman ter oddelek vojakov 16. art. polka. Nastop je otvorila odsekova fanfara z jubilejno koračnico ob priliki 251etnice jezdnega odseka. Pod vodstvom br. Maseka je prišlo na telovadiŠče 5 nara .^rajnikov, ki so voltežimnje opravili zelo dobro med toplim odobravanjem občinstva. Mladi dečki so pokazali na konju v liko spretnost, kakor pravi »kozački«. Prav lepa in zelo dobro je bila nato izvedena četvorka pod vodstvom br. Franketa, ki so je najprej izvajale posamič Slanice, potoni člani in končno vsi skupaj. Lepi liki in prehodi so nudili krasno sliko, ki je občinstvo izredno navdušila. Jen de barre Hov za trafcom\ ki so ga izvajali Štirje naraščajniki so pokazali veliko izurjenost v jahanju in manevriranju s konjem, kar je gotovo zasluga požrtvovalnega učitelja br. Maseka. "Dečki so bili predmet nnvdn^eneea odobravanja gledalcev. Zelo učinkovit je bil nato caracolle članov (16) in članic (P) pod vodstvom br. Mavhtiga. Zlasti njihov prihod ob zvokih jubilejne koračnice in s praporom jezdnega odseka je napravil na občinstvo izredno usoden vtis. kar je pričalo navdušeno ploskanje. Kakor pri Četvorki, tako smo tudi pri tej točki videli lepe in zelo učinkovito like in prehode v najrazličnejših smereh. Posebno pozornost so nato vzbudili zopet 4 naraščajniki s skoki preko zaprek. Mladi jezdeci niso priv nič zaostajali za svojimi starejšimi, ki so pokazali, da znajo prav dobro obvladati konja pri preskokih. Vsi skoki so bili prav dovršeno izvedeni. Tudi člani in članice so s preskoki pokazali svojo izurjenost, zlasti sta vzbudila za svoje dovršene preskoke s. Anica Tičarjeva in pa br. P^vlovčič, navdušeno odobravanje. Nato sledeča točka sporeda je bilo alka jahanje, ki ga je vodil br. Drenig. Štirje člani so v galopu morali ujeti na sulico na dveh drogovih pritrjeni obroč. Vsem bratom jezdecem se je posrečilo dobiti na sulico obroč in so bili zato deležni velikega odobravanja. Za zaključek res lepega sporeda pa je Fle-dila šaljiva točka, ki jo je vodil br. Masek, Na telovadiŠče je prišlo korajžno kmetsko dekle (nar. Maki) z vozičkom za mleko. Korajžno se postavi pred brata Maseka in ga poprosi, če bi smelo jezditi. Seveda brat Masek prošnji dekleta ugodi, toda, joj. v krilu priti na konja je seveda težko. Dekle se nekaj časa obotavlja, sleče najprej krilo, ko tudi to ne pomaga, odvrže še ostalo obleko in prrd nami se pojavi zastaven na-raščajnik. ki je potem pokazal vse svoje jahalne spretnosti na konju. Občinstvo se • pri tej točki imenitno zabavalo in nagradilo br. Maseka in Makija z navdušenim aplavzom. Pri nastopu je ves čas marljivo sodelovala odsekova fanfara, ki zasluži vso pohvalo, prav lako pa moramo iskreno čestitati vsem bratom in sestram, ki so nam nudili re? lep jahalni nastop. Prepričani s^mo. da bomo videli tako dovršeno nastopiti naše sokolske jezdece in jahalke tudi v nedoijo na župnem zletu. —at. Župni zlet v Celju Vozne olajšave Bratska društva in čete ponovno opozar-iair.o. da se posluži io nedeljskih povratni**, ker jim b temi ni treba kupiti železniških legitimacij obrazec K 13, ki stanejo 2 Din komadi Razen tega nedeljskih povratnih kart ni treba pri povratku z zleta potrjevati, medtem ko morajo biti žel. legitimacije obr. K 13 potrjene radi udeležbe kar je zvezano z zamudo ča^a. Ako so poslužite nedelj- Andre Theuriet: 10 lepotica Roman Na vsaki postaji so klicali uradniki s provencalsk.m naglasom imena mest, o katerih se je našima potnikoma doma le sanjalo, da so v sončnih krajih i" v katere ju je zdaj res zanesla pot: Frejus. Can-nes, Jouanski zaliv, Antibe. Potem je zasopihal vlak ob obali z zlatarn peskom in pod zobatimi, zasneženimi grebeni med okroglimi, pogozdenimi griči sta zagledala rdečkaste hiše mesta ob moriu v zalivu, zalitem s solncem. To je bila Nizza. Do nie ie bilo samo še nekaj milj. Mak je pospešil hitrost in rožnato mesto se je zaiskrik) v živahneiših barvah m točnejših obrisrih. Razkošno se je smehljalo med Sredozemskim morjem ter pomarančnimi vrtovi in olivrrmi gozdiči. Vlak je drsel mehko ob obali, mladima zakoncema se je zdelo, kakor da iu nekaj vabi k tej ažurni obalu kakor da slišita daljni spev morske sirene. — Nizza! V Nizzi smo. Rezika! — le vzkliknil Jakob radostno. Vlak je bil ta čas zdrvel čez Var in počasi se ie Id ustavljati. — Poljubi me, dragica, mislim, da bova tu zelo srečna. III. Srečna? ... Da. Morala bi biti srečna v tem prijaznem, gostoljubnem mestu, ki ie že od izhoda na kolodvoru kazalo svečano lice s svojim eksotičnim okrasjem, s svoduni širokimi drevoredi ogromnih akacii. s svo.fimi griči, poraščenimi z agavami. kaktejami in alojami. s svojimi cvetličarnami, ponujajočimi potnikom polne košarice vijolic. V kolodvorskem poslopju pod košatimi platanami, ki so še v novembru ohranile del listov, so opravljali modni saloni zadnja dela na toaletah za zimsko sezono. Hotelski omnibusi so se vrsmli s tramvaji in poulični fantiči so se drh na vse grlo. ponujajoč pravkar iz Pariza prispele novine. Kavarniške terase so bile že pogine gostov in od vseh strani se je razlegala godba. Visoki, rdeči lepaki so oznanjali občinstvu, da so se zopet odprla zabavišča in opera. Vse je vabilo k radostnim užitkom m veselja-čeniu, lahko dostopnemu vsem. kdor ima dovoli denarja. Jakob in Terezija nista hotela bita na hrani v gostilni in sklenila sta skra;sati čim boli svoie bivanje v hotelu. Ze drugi dan sta začela iskatti stanovanje Da b; si orihranih dolgo iskanje, sta ubrala skih povratnic, plačate točno toliko, kakor j Če bi izkoristili po prom. min. odobreni 50 odstotni popust Udeleženci iz Sv. Petra v Sav. dolini n. pr. si z nedeljsko povratnico celo prihranijo 1 Din. Edino Brežioani ti bili za 50 par na boljšem, toda ti pridejo v večji skupini in si bodo sami izstavili v smislu cl. 2 pravilnika o voznih olajšavah katerega imajo polovično voznino, ne da hi jim bUo treba kupiti legitim. obrazec K 13-za člane Sokola KJ »uverenje«, na podlagi katerega imajo polovično voznino, ne da bi jim bilo treba kupiti legitim. obrazec K 13. Uverenja se bodo poslužila tudi druga močnejša društva na primer Trbovlje, ki je napovedalo 120. udeležencev Kjerkoli se bo priglasilo vsaj 10 pripadnikov, se naj izstavijo o veren ja. h katerim so potrebne članske (društvene) izkaznire Sireir je pa našim r.re.tskim edinicam znano postopanje pri voznih olajšavah v smislu obstoječega pravilnika za člane SKJ. Zle* Sokolske župe Ljubljana Načelništvo sokolske župe Ljubljana je izdalo na župni zlet, ki bo jutri in v nedeljo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, vsem župnim edinicam še tale navodila, po katerih se morajo ravnati. Irbirne tekmo članov in članic za savezne tekme v Subotlci bodo v soboto 13. t. m. oh Ifi. na telovadišču Ljubljanskega rV>kola, v slučaju slabega vremena pa v telovadnici v >7arodnom domu. Šlačilnice bodo v velesejnir-k ih prostorih, vrio-i iz Lattermanovega drevoreda »asproti vhodu na letno telovadiŠče. /bor za skušnje v nedeljo je ea dreo ob pol 8 . za naraščaj ob 8. :n za Članstvo ob pol 9 Kaoelniki Cee), oziroma vodniki (ce) društev morajo imeti zbrane svoje oddelke ob navedeni ari, da jih predajo župnim vodnikom posameznih odelkov. Kajenje v slaeilnicah v velesejmekih prostorih je najstrožje prepovedano! Ob pol 11. je zbor vseh oddelkov g prapori za sprevod v slačilnicah, na zletiscu ostanejo samo nekateri člani župne uprave, ki sprejemajo goste, vsi ostali pripadniki v kroju pa morajo biti zbrani v slačilnicah. Iz zbornega mesta odkorakajo vsi oddelki na zletišČe k razvitju župnoga prapora. Po razvitju prapora bo mimohod kraljevega zastopnika in župnoga prapora, nakar bo sledil sprevod po mestu. Za popoldanski nastop morajo biti vsi nastopajoči oddelki že v slačilnicah. v ostalem veljajo navodila, kakor za skušnje. Brate praporščake obveščamo, da odnesojo po sprevodu prapore v sejno sobo Ljubljanskega Sokola v Narodni dom. popoldne pa jih morajo odnesti na zletišče. kjer bodo ves Čas izvešeni na glavni tribuni. Nastopajoči oddelki morajo biti na mestu ob vsa me vremenu, župno vodstvo pa bo v slučaju slabega vremena izdalo potrebne odredbe na liru mosta. Vse udeležence zlcta ponovno opozarjamo, da je dovolojna polovična vožnja ki velja od 11. do 17. junija t. 1. Glede prehrano opozarjamo bratske edini-re. da je prosta, za deco pa je naročila župna uprava kosila po izredno nizki ceni v Delavskem domu na Oosposvet^ki cesti. Vse bratskp edinicp ponovno vabimo, da se udeležijo Kupnega izleta v čim večjem številu, da pokažemo naši boli sokolski Ljubljani moč in disciplino prerojenih sokolskih legij. Vsi na zlet — v Ljubljano! Zdravo! Abesinski cesar v Londonu Angleški milijonar EUy Kadoorie mu je dal na razpolago svojo razkošno vilo Abesinski cesar Haile Selasie se počuti do bro v svojem novem domu v londonskem okraju Krtnsington pri Hvde Parku. Italijan ski tisk ga pozna pod imenom gospod Ta-fari iz biše štev. 5 v Princes Gate. V resnici se pa Haile Selasie ni odpovedal prestolu, čeprav je na čajankah in družabnih večerih v svojem domu zelo previden in noče dajati nobenih političnih i^jav. O vsaki javno izgovorjeni besedi se prej posvetuje s svojimi svetovalci. Zelo rad nosi črno pelerino z belo bluzo, zapeto do vratu. Njegov sin nosi 5ivo angleško obleko z belim ovratnikom, princesa Sahia pa poletno obleko. m m m Hiša. kjer prebiva zdaj cesar, je lasi milijonarja sira Ellva Kadoorie, ki se mudi zdaj na Kitajskem. Milijonar je s kaJbelogra-mom povabil abesinskega cesarja in njegovo rodbino v svoj dom. Hiša je luksuzno opremljena z dragocenim pohištvom in preprogami. Dvorana je v belem in črnem marmorju, pa tudi stopnišče in kamini so iz marmorja. Samo ena perzijska preproga v dvorani je vredna v našem denarju nad pol milijona. Zbirke jantarja tega angleškega milijonarja spadajo med najlepše na svetu. Haile Selasie spi v visoki široki postelji z baldahinom v slogu Ludvika XIV. V sosedni hiši. kjer stanuje abesinska delegacija, so na stenah dvorane slike v abesinskem slogu. Vzorce teh ornamentalnih skladb so našli na abesinskem blagu žene ministrovega tajnika Waisero Asfa Yalma. Po sobah so mozaični stoli in pozlačeni naslanjači. pohištvo je večinoma rdečkaste barve. Abesinski cesar ima rad rdeče in žolto cvetje in zato so z njim okrašene vso njegove sobane. Čajanke in družabni večeri so ob lepem vremenu na vrtu. ki spada k obema vilama. Čudno so siiši. da postre/ojo gostom tudi z italijanskim vermutom, čeprav je podvržen sankcijam. Neguš navdušeno prebira zlasti francosko literaturo. Francoščine se je naučil kot mladenič od očetov katoliške francoske misije v Harraru. Posebno navdušen je abesinski cesar za francoskega pesnika Charlesa Ban-delaira. Njegova dela zavzemajo v cesarjevi knjižnici poseben oddlek. Ko je italijanska vojska zavzemala Addis Aheho, je bila velika cesarjeva skrb. da bi rešil vsaj popolni katalog svoje knjižnice. Usoda njogo-ve knjižnice v Addi-s Abebi se še ni odločala. Na čajankah se zbere pri abe^in^kem cesarju okrog 50 gostov na vrtu med evetoči-mi rododendri. Pekinški psički so tudi okrasek razkošnega cesarjevega doma. Kadar se cesar pojavi med svojimi angleškimi prijatelji, ga pozdravijo s ploskanjem. Haile Selasie se smeje zahvali za pozdrav v am-harščini in njegove besede sproti prevaja v angleščino legac-ijski uradnik. V jedilnica vise na steni velik cesarjev portret v svečanem oblačilu, kakor je bil ob kronanju. Cesar se posuti v novih razmerah zelo srečnega in še vedno upa, da njegove pravice do abesinskega prestola še niso za vedno ugasnile. Opazovanje solnčnega mrka iz letal Po sklepu ruske Akademije znanosti bodo letošnji solnčni mrk 19. junija opazovali tudi iz letal. Dolooeni so že zvezdoslovci, ki se dvignejo v zračne višave, da bodo r večjim uspehom opazovali solnčni mrk. Inženjer Vodar je pripravil za nje poseben opazovalni aparat in ga preizkusil na poskusnih poletih z moskovskima zvezdoslovcema Stanjukovioem in Linickim. Aparat je določen za fotografiranje solnčne krone ob mrku. To so štiri kamere, montirane v kabini letala tako. da se lahko nemoteno vrte okrog svoje osi. Aparat ima dve odprtini za opazovanje. Glavna kamera se da nameriti na solnčno krono, ostale pa na razne točke nebosklona tako, da bodo lahko učenjaki ugotovili razpršitev svetlobe v atmosferi. najkrajšo pot in se obrnila na stanovanjsko pisarno. Jakob je stopil najprej v pisarno, ki mu je. btfa priporočena. Kakor večina njegovih tovarišev je izdaial lastnik te pisarne rudi no vri ne za tujce. Njegova pisarna je bila obenem tudi uredništvo. Ko je vstropil umetnik, je sedela večina gospodov na divanu. kadila cigarete in se pogovarjala o domačih zadevah. Jakob ie pojasnil ravnatelju, kai bi rad in se mu predstavil. Pri imenu Jakob More* ?e ravnatelj, ki ie rad trgoval tudi s sHkami, naostnl sluh. —'. Oprostite, gospod. aH mi je čas* govortri z avtorjem slike »Kosci ovsa se vračajo«? Jakob ie pritrdil. Komai je izgovoril pritrdilne besede, ie skočil eden izmed gospodov k niemu in vzkfcknil navdušeno: — Dragi gospod, čestitam si. da sem prvi, ki vas more pozdravib". velika sreča ie, da imamo med svojim; gosti odličnega umetnika, ki je dosegel na zadnji razstavi toliko uspehov. Cen mo naiholj pisatelie m umeitrflike fn zagortav-Fam vas. da boste našli tu v Nizzi mnogo občudovalcev. Jakobu to »i bflo prav. Molče se !e priklonil ;n premeril z očmi neznanega moža sredn^h let. zHV> zgovornega, krat-!oo ostrirerrh las. črnih brčrc. skrbno oblečenega in s tujim odlikovanjem na prsih. — Oprostiite. da se vam predstavljam sam, — ie nadaljeval vsiljivi neznanec— Flaminaus Ossola, glavni urednik lista »High-liie-Nicois« ... Razpolagajte z menoj. V veliko čast mi bo, če vam bom mogel storvri kako uslugo pri svojih dobrih zvezah s tujsko kolonijo. Jakob se mu ie kratko zahvaril. češ. da ie prišel v Nizzo počivat in da bi pač rad živel samotarsko življenje. Ravnatelj pisarne je ta čas pregledoval seznam prostih stanovanj. — Misl'm. da vam bo najbolj kazalo stanovati v srednjem okraju mesta. Ce ste zadovoljni, gospod Moret. pridem takoj po vas v hotel, da vas odpelem v novo stanovanje. Ob določeni uri so Tereznia. Jakob in ravnatelj stanovanjskega urada izstopili tz kočije na vogalu Carabacelske ulice :n si ogledal* dokaj prostorno pfK4f£no stanovan:e. kjer bi mogla dva človeka povsem udobno stanovati. Zelo prijazna so bvla v tem stanovanja steklena vrata, vodeča iz vsake sobe, na 'umi strani vodeča na vrt z mnogimi poma-rančiBinil drevesi in rožami. Na vrt se ie prišlo po stopnišču. Ovijalkc so se vzpe-n:ale po ograjri ob stopnišču šopn kiktei z živordečimi cvetovi so se prerivati skozi mrežo nlotu okr^g vrta. f?edV; ScanSni wmk bodo 0f iir^iH is k*aJ v Kras nojMika kx Otoško. T i**1* ae dvignejo 6 do T taao* nntov vMdo«. Zvecdosio^ae Staajakovic je izjavil o pr-vdta poalrromh poloti K- »Trikrat smo se dvignili r viimo 8.000 m. letalo se je močno gngaJo, kar pa ni motilo opa70vrLnja. ker so aparati dobro pritrjeni. Soln^e smo imeh ves Čas pred velikim objektivom«. — Ruski zvezdoslovei se dvignejo v zr.nčne f j|jn tndi ponoći, da. bodo fotografirali luno m zvezde. Motorizem v V svoji razpravi 'Motorizem kot sport v NemČiji< objavlja francoski poročnik Diui*-art ranimivp podatke o stanju motori7111.1 pod Hitlerjevim režimom v letu 10a?, v prvi vrsti za omo^očenje vožnie 7 motornimi vozili tudi no najneugodnejšem terenu. Le ta 1933 je bilo v Nemčiji ok ro^ 900 1 * «1 motociklov. Lani pa že tjMBjn LoJufemih avtomobilov je bilo leta 1933 okrog .SflOOOO. lani pa že 800 441 število tovornih avtomobilov je naraslo od 174.000 na HI HM Šoferji so organizirani v >Der national-sozialisti^rhe Kraftfahrkf>rps<, šteje pol milijona članov. Ta organizacija ima Stin inspektorate, obsojajoče 22 motoriziranih brigad po tri skupine. Vsaka brigada štej. 4 do 6 polkov motociklistov in prav t« ■ avtomobilskih oddelkm- Poleg toga i« v Nemčiji se okrog 30 polkov moTocikliMov po lOoO do 2000 mož. Nemški avtomoni!*ki klub Šteje okrog IOO.000 člaaov, razdalje-nih v 2*2 sekrij. I'oriehn^ motorizirane oddelke ima tudi Hitlerjeva mladina \ se mo toristično športno delovanje voli in kan trolira vrhovni državni urad za nemški sport Iz Škofje Loke — Z urejevanjem lotnega telovadil-a, ki bo slovesno otvorjeno 5. julija na župnom zletu v Škof ji Loki. zelo hite in je stalno na delu nad 20 ljudi. V zadnjem caau ao uredili toaletne prostore, ter bodo stranišča v lični zgradbi, na dvakrat opažena z betonirano greznično jamo, ohee^ajooo ca 18 kub. metrov. Speljali so tudi kanal ki jevodil iz nekaterih puštaLskih hiš na telovadiŠče, Položiti ao 56 m cevi, s Cimer je tudi to pereče vpraaSnje, ki je delalo vrhu tega hudo kri, urejeno. Sila dela dajejo tribune, ki bodo grajene v treh etažah. Prekopati morajo veliko zemlje, avet obložiti z ruševino, da bo do župnega zleta vse pripravljeno. Iz Maribora — Obrtnik}« v 1raxJf^rvvor Je dn*»ej jsv 1 jenih prerrrrak) ude*e£BDOav. — AH bo tetmrtmUa stavka? Mod man-borskim Rtavt»vm deia^atvom je zfadn> dni opažati ogorčeno gJbsmjV aa i7fr*>ij*a-nje svojega položaja. BWo j^ Se več *eMan-kov marfborskfh fftavbernrkov. Id ao pri pravljeni pogajati »e ž delavsrtvom in ure crJti minhnalne mcflde. Vsa javmost z aani. manjem opaosnje razvoj delavskega jribi-nja. <"*e bo izbruhnila stavka, je odviimo ^vl Izubijane, od koder dobivajo mariborski stavbi naiki delavci navodila — r«ndiui sovraStv« dveh sosedov. Pred taikajSnrJbn nnaifem kazenskim se«v»>trvm i* v sredo «*tAl 221etnl po5»e.«rtniSki sirt FVanr« DeSič iz Zasadov pri Ptuju, ki mu o Mož niča očita zvermsđci uboj. Ljetos IS n^rca je obtoženec z motiko ubtl svojejra f>o^»da 471etneg'a posestnika Prsnca Manila m upropastil njf^ovo stevltoo družino Med sosedama je vladajo smrtno sovraštvo, ki je končalo z irbojem. Swnat je Ilosiča obsodi na 3letno robijo. — iJubezenakieKa t^kmavra ubil. V aredo dopoldne je pnsJo v Orebovici do tragičnega dogodka. Posestniški sin Luka Lomč^. revič je te dolgo časa sovražil Valentina Piknjača, ki je bij njegov resni tekmec v ljubezni. Ko je uaodnega dce Loncare>-10 videl Piknjača pri svoji izvoljeaiki, je lju bosurrmost prtkipeila do vrhunca. Zgrabil je kol tn z njim ubil svojega rivaJa. Ubi-jalca so izročili v sodne zapore. _ Zakaj tako skrivnostno? iz vrst zavarovancev pri >Peniks5u< prihaja vp^ša-nje, zakaj se javnost n^ obvesti o nida'j njem poteku >Fenik«=ove« afere. Zavarovan, ci. ki so vplačali te visoke zneske, trna jo pač pravico, da so pravilno poučeni o po gajanjih, ki imajo namen zadevo popraviti in zavarovance obvarovati pred škodo --------- ■--------------------- - pk>t iz zelenih lat ie zadostoval za KM hiši in ni oviral razgleda na sosedne vrtove; tako sta imela na desno in levo krasen razgled. Jakob in Terezija sta se zelo veselila, da bosta svoja gospodarja na vrtu Stanovanje z lepim pohištvom jima ie tudi ugaiak>. Hitro sta se pobotala gleoV nt* t'emrFne in čez dva dni sta se že sel h. — Tu se bova počutila ze^o dobro. — je tolažil umetnik svrvio ženo. — Po svoji volji bova živela tu v zatišiu in nihče naju ne bo motil. Pozabil je na zgovornega Flamma Ovsolo. ki ie bil s;lno vesel, da se jc seznanil i slavnim slikarom. Povsod ie bil raznesel vest o njegovem pr Hlodu in bahal se ie, da .ie navezal z n m nr-tesaejSc srike. predno ie m'nilo teden dni. ie b:la v domaČem listu že obiavl-e. no poročnir>; »Naši gostje. ?"1 nm ^e ie pravkir začela in mnog; h H k nam. da prežive zimo oML Med pril.iublienirrri go^t.i. k < - ^čuiemo wttr ko dopoldne na Anflefti promenadi, smo opazili včera*. slavnega slikam, a\-toria slike »Kosci ovsa se vrača o«, nagrajenega na zadnii razstavi s prvo nagrado. To ie Jakob Moret. ki hoče prež;vetti pni nas zimo s svoio d^a/e^fno žerrco. Nastanil se .ie v Carabacelski ulici.« Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran JezerSek. — Za upravo te inaeimtni del Mata Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 70