Z89. fleomta. v Ljubljani, v fctrteh Zl. decembra 19Z2. Uto LU. ^^b^b^b^b^L. b^b^b^H b^b^b^b^R b^b^b^H b^b^b^bV b^b^b^H b^b^b^b^bIb^Hb^bV b^b^b^b^b^b^b^bVb^b^b^H ^^b^b^b^ba. b^b^b^b^b^b^b^bb b^b^b^b^b b^b^b^b^b^b^b^b. b^b^b^V b^b^b^bb^b^b^b^bm b^b^b^b^bV_^^b^b^b^b^F ^b^bVH b^b^b^H b^bb^MH ■m*j^B Izhafa vsak dan popolđao, txv*©«Ji a«dtll« lo prasalko« Inserati j do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročitih od 11 objav luprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inscratov naj se priloii znamka za odgovoc PpravnUfro „Slov. Ifarođa' fta „Mar9Ana tiskara«*4 Knallora olica £t 5, pritlično. — Tel»!oa it. 304« ■ratsistvo „Slov. Nar«*«* *«■«•*• vito a *L i, L. natatrojt* TmW *t«v. «4. D*jU* spr»1«9ta I« »o4 ?!■**• !• lattMta* Iraaaovaae« mtr Rokopiao* •• »e vrača. ~V0 ■V" Posamezrie Itevilke: "VI v Jug osla vili trse dni po Oln %•— v Inozemstvu navadna dnl Oln 1, nedelje Oln 125 PoSttiina platana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: , . J- iuz°*''"m v inozemno " v Ljubljani , po po U , 12 mesecev...... Din 12O— Din 144— Din 21 fv— 6 . .......60— , 7: .10^-o a «*.•>• , i ■) — v i• ^ — , d-4" — 1........10- „ 12- . 18'- Pri morebftjiem povflanju se im i daljš! naročnin« doplatiti. Nov! narodni kl naj po§l;ejo v prvič naroenino veilno £y£3F~ po naknrnid. Na -amo pismena naro'iU bre* poslatve denarja se ne morrrro obrati. Radikalen preokret v finančni politiki države. VAŽNA IZJAVA FINANCNEGA MINISTRA. — UVEDBA SVOBODNEGA REŽIMA TRGOVINE. — PRINCIP SVOBODNE VALUTNE POLITIKE. — SPREMEMBA BORZNEGA SISTEMA, — Beograd, 20. dec. (Izv.) Znano je, da je bil sedanji finančni minister dr. Milan Stojadinović kot novinar stalni urednik gospodarsko - finančnega dela beogradske »Politike«. Dr. Stojadinovič kot bivši izredni profesor ekonomije in finančne vede na beogradski pravni fakulteti, je tuđi znan kot veščak in stro-kovnjak v državno - finančnih proble-mih, znan je kot dober poznavalec državne finančne politike. Po njegovih iz-javah in navodilih, ki jih je izdal glede poslovanja borze, je posneti, da izvede novi finančni minister korenlto spre-memi7o celokupnega dosedanjega sistema v državni finančni politiki. Predvsem je finančni minister 'dr. Stojadinović glede svojega finančnega programa in dela naglašal, da je za princip svobodnega režima trgovine, ki se objavi tekom današnjega dneva v sredo 20. t. m. Uvesti hoče popolnoma svoboden režim trgovine. Dalje je mi-nisfer z odkritostjo pritrdil, da je naše stanje financ v žalostnem položaju. Res je, da je dr. Kumanndi, ko je zapuščal finančni portfelj* dal nakazati Narodni banki 120 milijonov dinar jer na mttiiardni dolg, ki ga ima država pri banki. Isti minister se skozi dobo dveh let ni nikdar spomnil na ta dolg, tekom dveh let svoje uprave ni dela! ničesar dnigega, kakor da si je izposojeval od Narodne banke, ravno isti minister pa v v zadnjem trenutku ostavlja na račun državnega petmilijardnega dolga pri Narodni banki državno blagajno popolnoma prazno ter je sedaj treba skrbno gledati, kako 1. januarja 1923. nakazati državnim uradnikom in uslužbencem mesečne plače. VALUTNO STANJE DINARJA. Finančni minister je dalje zelo obzirno govoril o vprašanju stabilizacije naše valute in o stanju dinarja na ino-zemskih borzah. Dosedanjo valutno politiko demokratskega ministra dr. Ku-manudija je podvrgel oštri kritiki. S posebnim povdarkom je izjavil, da je valutno vprašanje, izvedeno na brzo ro-ko z razni mi novimi naredba mi, in popolnoma ne utemeljeno razsipanje dola r.iev dovedlo državne flnance v položaj brez izhoda. Ko je prodaja dolar-jev na borzi prenehala in so pričeli te-čaji deviz in valut rasti, je minister financ dr. Kumanudi diktiral na borzi kurze po svojem načinu, kakor se mu je zdelo, da bi tako rešil na eni strani svoj zunanji ugled napram nepoučenemu ob-činstvu, s cimer pa je varal potem sa-mega sebe. Prejšnji minister financ je izdajal suverene naredbe. Odredil je, da se mora dolar vzdržati na visini kur-za 74, traneoski frank na 530, upajoč, da bo tako vplival na ostale kurze. Na podlagi tega diktiranega kurza seveda ni bilo nobenega kupca. Pojavile so se pač zahteve po devizah, toda prodajal-cev ni bilo. Bivši pomočnik finančnega ministra je skušal prepričati uvoznike in jim je svetoval, da naj znižajo cene ter oddajo blago, pri cimer naj forsira-jo prodajo starih predmetov. Izjavil jim je, da garantira, da se kurz dinar-ju v Svici dvigne na 9 in pozneje kma-lu na 12. Ko je pa dinar začel padati, je bil kurz v Beogradu in Zagreba nasilno določen, s cimer so bili uvoznik! prisiljeni nabavljati devize in prodajati dinarje v inozemstvu, tako na Dunaju, Trstu in Curihu, kamor preko meje naredbe finančnega ministra nišo mogle pomagati našemu dinarju. Finančni minister je dalje podal Icratek pregled o padcu in dvigu dinarja v času od 18. oktobra do danes. V Cnrihu je dinar 18. oktobra t 1. veljal 10.30, prvega novembra 9, 1. decembra 7.30, 11. decembra 7, 12. decembra 6.80, 14. decembra 6.25 in 15. decembra 5.50. Današnja notranja vređnosi dfnar-ja ne znaša toliko, koliVor Jzkaruje fiktivno na borzi. temveč odgovarja vred-nosti franka 707, angleškega funta 437, dolarja 94, švic. franka 1788, itali. lire 478, čsl krone 284 in nemške marke 1.45. SLABA DEDŠČINA. To Je dedščina, ki jo prevzemam. Nujno potrebno je, da se dožene res-nica sedaj, ko se odstranja nasilni režim izdajanja naredb, ki so prinesle državi in naši uvozni in izvozni trgovini nedogledno škodo. Jutri v sredo odstranim na borzi ta nemogočl režim, kl je dovede! stotine in stotine treovskth menic na protest in pred sodišCe. Ne morem dovoliti, da bi dinar Se nadalje padal. Dinar se nahaja v padanju, kar pa je treba ustaviti. Ta problem je naj-težji. Zahteva poprave pravilnika in izdaja novih naredb je nehvaležen posel, s katerim se ne mislim baviti. Na drugi strani po se mora prehod k svobodni devizni trgovini izvršiti po- lagoma in stopnjema, ker se moramo izogniti perturbacijam, ko je gospodarsko življenje zatrto. Nujno potrebna pa je odstranitev finančne krize. Moje glavno stremljenje pa je, da dosežemo budgetno ravn >težje in popravimo trgovsko bilanco in specijalno, da olajsamo izvoz, ki je trpe! ogromno škodo radi pogrešne borzne politike bivšega finančnega ministra. Vse ono, kar se da administrativnim potom izvršiti, se mora to takoj storiti. O ogromni škodi pa hočenio voditi pose-ben račun. Dalje hočem izvesti zakon 0 neposrednih davkih, s katerim zakonom se uvede pravična in enaka davč-na obremenitev vseh slojev na§e države. Trđno upatn, da nspem v svojih d-Ijlh, da nvedem red v državne flnance. kar je edini pogoj za napredek dr-£nvne organizacije, in da se izvrši trve- 1 javi janje zakonov, ki so nujno potrebni. Finančni minister je leončno apelira! na gospodarske in pridobitne Icto-ge, đa ga podpirajo, apeliral je tuđi na tisk, da mu pomaga v akciji za razči-§čenje in vzpostavitev reda državnih financ NOV ?TSTFM DFVT7NE POLITIKE. PRINCIP SVOPOmT^4 BORZNEGA POSLOVANJA. — Beograd, 20. decembra (Izv.) Generalni inspektorat ir.inistrstva financ objavi Ja ta komtmfket Po nalogu ministra fmanc đr. M. Stojadinovlća je generalni fnSpektorat danes (19. t. m.) pred začetkom borz-nega sestanka objavfl: 1. Minister financ pošllja pozdrav svojim dosedanffm tovariSem m vsem gospodarskim krogom, na katerih pod-poro m sodelovanje računa v interesu splosnega ekonomskega in finančnega napredka celokupnega naroda. 2. Minister financ želi, da z današnjim in jutrišnjim borznim sestankom vse naredbe, izdane od prejŠnjega ministra, ne služilo več za poslovanje. 3. Minister financ hoče takoj nkre-nifl potrebne odredbe, da se dosedanjl režim na borzi spremeni pač pa ne želi, da bi ta sprememba povzročfla kake perturbacije, ker smatra, da bi bili taki skoki ▼ valutni politiki t Ikodo vsem našim pridobitnim krogom, v škodo izvozni m uvozni trgovini in domačl industriji. 4. Od srede 20. i m. se hna na borzi voditi posle po novfti navodilih, kl po-menjajo v glavnem znaten korak k svo-bodnemu delovanju, ker je današnja si-♦ttaciia na borci z offdjej**-) diktiraniml kurzi nevzdržna. Isto poročilo je bilo prečitano na zagrebški borzi. — Beograd, 20. decembra. (Izv.) V finančnih in borznih krogih živahno ko-mentirajo uvedbo novega sistema v valutni politiki. Minister firianc je uvede! radikalno valutno politiko. Glavna njegova naloga je izravnanje dinarskega kurza s paritetami na svetovnih tržišćih na podlagi popolnoma svobndneca borznega poslovanja. Na ta način se ima kurz franka povišati na 740. Ravno t?ko vse ostale devize. Dnijc se uvede olaj-§anje izvoza na ta naCin, da s-* zni:"aio izvozne carine. Tcndenca valutne politike finančnesa ministra ic, da doseže na svetovnem tr^u pravo in iaktičrio vrednost dinarja. UKnisfer dr. Niko Zupanić. V politiki tvori jedro dr. Ztipaniče-ve ideologije takozvani »neoilirizem« ali moderno jugoslovenstvo. Ko je prišel na Dunai kot dijak, ni mogel preboletl da je našel svojo Ijubljenko. idejo jugoslo-venskega osvobojenja in ujedinjenja, med mladino v popolnoma degenerirani in medli obliki, s katero ni mogla prekoračiti veseličnega okvira romantike in fraze ter uspešno stopiti v realno življenje. Jugoslovenska ideja se je oglaša-la tedaj kakor v daljavi umirajoč odmev žaiostno razglašenega klavirja slovan-ske reprezentance v dunajskem parlamentu. Na vseh narodnih shodih in de-monstracijah je forsiral ime jugosloven-stva v zavednem na^protiu z nekim plehkim vseslovanstvom. Od 1. !S99. je dr. Niko Županič stalno sodeloval na vseh seiah in prireditvah Srbov, Hrva-tov, Bolgarov in Slovencev ter neprestano ponavljat svoj ceterum censeo v Jagićevem zmislu, da smo vsi Jugoslo-venl en narod po krvi m jeziku, katere-mu torej odgovarja ena sama skupna domovina po Mumboldtovem Izreku: Prava domovma je vendar le Jezfk! 2u-paničev prebujevalni m px>sredovalni posel je bil težak, ker so žlvefi Srbi v prepiru s Hrvati m Bolgari ter so le posam-nl Slovenci vzdrževali ž nfiml neorsrani-zlrano vez. Da organizira slovensko mladino in jo navduH za visoki ideal jugoslovenskega osvobojenja fn ujedinjenja, je začel izdafati L 1901 s svojim rojakom dr. Fr. Dergancem revijo »Jug*. Neumorno je nadalleval to jusrosloven-sko delo do svojega povratka iz Pariza leta 1919 v številnih člankiTi, študijah in brosttrah. L. 1903 |e priskočil đr. N. Župtmfc* na posebno praktičen način na pomoč bratom Srbom, katerih politično enerjd-jo je tako absorbirala notranja dinastič-na borba, da se nišo mogli osredotočiti v osvobojenju jušnih bratov izpod tur-sTcega jarma To leto je namreč izdal rra Dunaju broSuro »Mazedonien imd das tflrkische Probleme, s katero je zbudfl apzomost svetovnega časopisja in dvig-nU istočasno domače, ▼ malenkostni borbi onemogle duhove. Istotam je ob- javil leta 1912 po bifki nti Knmarovem brošuro »Altserbien und die albanisc^e Frase: prav uspelo, da ie skupščina v Nišu dne 7. decembra 1914 sprejela rudi Slovence v program osvobojenja, kar znači za nftr^ najodločilnejši historični moment vscira1 vojnega in povojnega časa. Po tem nspehu je zapiistil dr. N. Žit-i panič v decembru 1914 Ni^ in se napotiT na propagandno pot preko Soluna ir? Aten v Rim. Na katolici božič 1914 ?-poslal iz Aten javno zahvalo srbskeT-.<*. narodu z naslovom: Srbi braćo, hva'a Vam! V Rimu se je seznani! z dr. Tru^i-bićem, Masarykom, Snnttorn, Potočr1*ci-kom in drugimi slovanskimi emigro^.fi, V spomladl !9l5 je sodeloval pri nsta"— vitvl »Jngosloven^kejcra odbora«, Y\ }?. vzporedno s srb*Vo vlado tako nspeS^o vodil delo za naše osvobofene in ui?ronjenje, v Rimu ga je hntel a^-strijski konzul diskreditirati in prestrašiti z ra"5ir-janjem vesti, da ga je avstrijska vloii kot velcizd^ialca obsodila na smrt. |. Zupančlč: Čudna pot (Dalje.)' »Mislim, po dve po ?ri nre t!5čml kazalec v čelo, ne razumem in basta. Ćela divizija, navdušenja m hrabrosti za tri divizije, Rusi levo »Romunf desno m tak polom, tak polom! Na čelu z generalom Zajnčkovskim na rakovo pot, pa brez bolgarskih kokoši! To je vendar prevečf; Čakaj no — Zajnčkovskl, Zajnčkovski! Kaj nimamo mi Slovenci nekaj podobnega? Zajčkovski, Zajček, Zajc. Aha, vidiš, tole bo nekaj za moje možgane! Pa vendar ni kriv ta »zajček«, da Prešeren ne bo vide! moje sablje? Ne, ne verjamem. Ime je sicer ne-kam čudno, pa vendar ne verjamem. Hindenburg, Ludendorff, Hčttzendorff! Ne prijatelj! to ni dorf, tuđi burg je premalo, to je ćelo mesto, ćela skala. Udariš z glavo — ideali desno, hrabrost levo, ti na rakovo pot in basta. Sicer pa postoj, postoj! Kako že pravi moj Mikado tistemu, ki je kriv, da ni več bolgarskih kokoši. Aha, makaze, makaze! To pa pomeni po naše škarj*. Tako, tako, tole bo pa prav. Te škarje so ne*« Reftto&U •*w*k bolgarfiJuBi kokošim pa glave. H ah ah a, hahaha, se« • daj sem pa zadel, kaj ne?c Kosa je zadela ob kamen, če je kdo motil Toneta, kadar je govoril. Po-znal sem ga m zato sem molčaL Po-maknil se je k meni, desno roko mi je položil na ramo in nadaljeval polglasno: »Tebi zaupam, drugih se bojim. Zdi se mi, da gori v Petrogradu ne bo vse prav. Đatjuška car je poštenjak od pete do glave, samo slab je in omahljiv kot majhen otrok. Noge ga ne drže in roke so premehke. Saj si sa videl le-tos v Odesi. Na vrancu je scdel, v carskih ornamentih, obraz pa kot jih sre-čaš pri »Fajmoštru« po polnoči. Kot da ni kri od krvi. Kje je Peter Veliki, Ivan Grozni, Katarina II., Aleksander II.? Zakaj se ne obmejo v grobu, zakaj spe mrtvi polni Življenja in žive živi mrt-veci ? Vse te Alise, Trideriksi in Rennen-kampfi pa mi nišo nič kaj všeč. Nekam Čudno zvene ta imena. VidiJ, to so pa druge makaze, ki so nas ostrigle z druge strani. Zdaj smo *oli kot mladi vrab-ci in basta. Pa letaj z ideali, če ti od vseh strani strižejo makaze. »Ne more pa Bog*, bi dejal moj Mikado.« Tone je utihnil. Šotor se je zganil, pokazala se je debela glava, za njo or-jažka postava Mikada, »Evo, gospodine, doneo sam Ti kokoš. Uprav je stigla iz Bugarske. Tako mi nebesa, prava bugarska kokoš, poznam dobro te njihove kokoši. Debela glava, dugačak vrat, 1 samo jedno oko. Boga mi, jest tako, gospodine. Sve bugarske kokoši imadu samo jedno oko. Doduše, ova nema ni jednog, a i po glavi se ne može poznati, pošto je pečena. Ma ipak, da mi ni videti Bosne, ako sam lagao. Samo Izvini, gospodine, što ti nf-sem doneo mamalige. Tok džavola ne mogu da nadžem, pa Bog.« Mikado se je rez*al kot cijrati bele-mn kruhu in kaz*' Tonetu pečeno kokoš. Poznal sem Bosance fn njihove zvijače fn vedel od kod je prišla kokoš. »Poslušaj, dihur, pa vendar nisi ukral kokoši? Kosti ti polomim in ušesa porežem, če ni bofgarska fn basta?« Tone sra je premeril od no* do glave. »Tako mi nebesa, gospodine, govorio sam istinu. Uprav sam Izašao Iz logora, kada je bacio Švaba iz vazduha — vrag ga znao zašto — ovu pečenu kokoš. Valjda je znano, da ti voliš bugarske kokoši.« Totie je zama^nil z roko fn Mikado je smnim il iz Šogora. »Vidiš, saj sem ti pravil, da me bo spravil ta človek ob pamet. Vem, kje jo je dobil, ni to prvi slučaj. Tu v Isačid jo je ukral, sam ti pa poje, da so jo Nemci vrgli iz eroplana. Očetu bi nkral Iz žepa m mater bi prevaral, samo da ti ustreže. Dobra, samo ne preveč poštena duša in basta. Tako, sedaj pa poglej-vaf kaj je »bacio Švaba iz vazduha«. Razdelila sva pečeno bolgarsko kokoš, potem sva šla vsak sebi. Drugi dan sem videl Toneta na drugi strani Donave z anjrTeSfco usmiljenko. Mahal je z rokami, sablja se je vlekla daleč za njim, navdušeno je govoril spremlje-valki nekaj na uho. Mimogrede sem slišal »bolfrarske kokoš!, besarabska mamaliga in basta«. Kako je raztimefa Angleflnja SIo-tnen še đpnes ne ven«. Dva meseca ga nisem videf poteffl. To je bila njegova $Jaba stran. Ce je iz-ginil, ga ni tako lahko našel nfti Mikado, kl je pozna! vse kotičke, kamor je zahajal Tone, kot je govor U sam, »da pozabim Prešerna, sabljo in basta«. Pa je zopet prišel od nekjd. Zunaj je brfla burja, majhno mestece Berzovka je spalo gToboko v snejru. Stanoval »em v kmečki bajti. V izbi je brlela luč, doma-& so spali, mene so pa dušile težke misli in spanec je bežal nekam med sne-žinke, ki so drvele mimo oken. Tone je misJii o Prcšemu, sablji in basta, moje misli pa so blodilc onstran Prcšernovt« ga spomenika. 'Naenkrat je potrk?.! n?. okno. Spoznal sem ga takoj. Samo en je znal trkati tako. Tuk, tuk in bssfa, je ponovil z donečim ba*om pod oknon:. Kot snežni mož je stopil v izbo. »No, prijatelj, to je pa že prev^!-! Brije in reže ta vražja burja kot rxn\-Ške makaze in basta. Tn te snezinkc roje kot Čebele iz uljev. kamor se rzreš, ti skačejo v obraz. Snmo, da so šc ?t*v-pene, pa bi bHc črbeTr. Pa ni m\i v?,~ men, da ti povem. ka^o brije burjn tu v Berezovki. Brije šc nekje in tam 5e zs-letajo prave strtipene čebele v chrr". Si radoveden, kaj ne? Oho, brat, t?.1 c novice pa nišo za^tonj, Kozarček dcr.ia-čega, pa bo kupčija.« NalJl sem mu. I7pr?7nil ga '^ č.g dna, z rokavom si je obrisal ustn. »Tako fn I^sta. Na ^an z br^-^'o! V Petrojrrndu je — revo'uciii! V ? !-f je to revolucija? Revolver poznaš, rc voltirati ne znaš, revolucije ne por^-a^ In basta. Vsaka beseda, ki se zn:re ?. re pomeni nekaj Var stoji na rla^ k Torej Petrojcrad stoji na ?!avi. fV/'iiska car se je postavil na rlavo. z n::m h) dvijoiiM nojre v /rak Alisa, vsl r*r lc-riksl, Rennenkampf in sam Raspu*ii, Vi je stal kot U>*tanj v Lattcnnau'.\vin drevoredu, stoji zdaj na glavi, č^pniv pod zemljo. Tako zelai vcs.t Stran 2, »SLOVENSKI NARnO« d?»- 21. decembra 1922. Štev." 289 Ko Je đojpcl lx Pariza v Rim odzo-*or, da hoče franeoski minister «unanjih HosIot Delcassć sprejeti deputacijo Ju* soslovenskeca odbora, kl mu iz roči spo-menico in program nalefa osvobojenja, bi moral Slovence zastopati kak znan politik ali poslanec. In odbor je poslal dr. N. 2upaniča ▼ Benetke Jn Videm CUdine), da najde primerno osebe kakor ie bilo tedaj mogoče pri vsakem zaved-Bcm in politično or^anizlranem narodu. Ker pa žalibog ta čas ni bilo mogoče dobiti zveze s taklm Slovencem, je moral 4t. N. 2upanlC sam zastopati Slovence ▼ tei deputaciji, katero je sprejel Del-oassć začetkom maja 1915 in $ tem ofl-•Ualno prizna! »Jujosl. odbore za legi-Hmneea zastopnika Srbov, Hrvatov in Slovencev iz avstro-ogrske monarhije. Po tem odločilnem diplomatičnem mfpehu v Parizu se je »Jugoslovenski odbor« sa stalno preselil v London, kjcr sta bila spreieta t odbor tuđi Slovenca *r. Grcgorin in dr. Vošnjak, istotako tira odlična in velezaslužna delavca za narodno svobodo. Ia Londona }« razprettel »Jngosl «Obor« svojo akcijo po celem globusu, Jugoslovenske kolonije celega sveta, od Transvaala do Petrojrrada, od Nove Ze-landije do San Francisca, so stopile £ I »Hm v Jivahen promet in mu poSiljale I ▼ojakov. denarja in manifeste. L. 1916 je poslal »Juroslov. odbor* #r. N. županiča kot svojega posebnega poslanca v tedaj še nevtralno Ameriko, da organizira ondotne po srbski katastrofi zbe^ane, v glavnem 5e za Avstrijo aevzete Jugoslovene in da zainteresira tud! predsednika Wilsona za naše strem-Henjc. Tu je imel dne 20. aprila 1916 v mestu Cleveland (Ohio) svoj znameniti govor ameriškim Slovencem »Slovenija, vstaniU in tu je dal odposlati Wilsonu prvi brzojav. Tako se je začela pripravljati V/ilsonova Intervencija za osvobo-ditev malih narodov. Istega leta sta krepko podpirala to akcijo tuđi Hrvata Don Niko Gršković, ameriŠki Član »Jug. odbora«, in Milan Marjanovtć. V »Jug. odboru« se je udejstvoval dr. N. ŽupaniČ pred vsem kot znanstvenik, kot strokov-niak v politični geografiji je opozarjal svoje tovariš*, po večini dalmatinske advokate, na važnost historičnlh, geografskih in etnografskih podatkov, s %em je podprl ozbiljnost in povečal ananstveno VTednost njih publlkacij In spomenic. Sam pa je izdal v emigraciji ▼eČ političnih spisov in zemljevidov, na jn\ SLOVENIJA (zemljevid slov. dežel *a Ruse), Ni§ 1915; Pro patria mea, Slo-venia, Petrograd 1915; Tbe map ol yu-gojlaro terr!tory, London 1915; The sJovenlan tondes, London 1915; Tha ^rateg?cal sfeniflcance of Serbia, London 1915, 1916; O Slovencima, New York 1916. S irbskim Ikofom Nikolajem Velimlrovifcem je nstanovil monumentalno zbirko »Sonth slare motramentsc, od katere sta izšla doslej dva zvezka v dragocem, umetniSki izdaji (1918, 1922). Po razpadu Avstrije 1918 so stopili jngoslovenski zastopniki ▼ neposreden stik s Srbu Ker pa je dr. Trtrmblć, pred-^cdnik Jugoslov. odbora, posvečal tedaj premalo pažnje obrambi jugoslovenskih mej na Koroškem in v Primorju in vo-dil na svojo roko izvesrne politične akcije, pridruži! te je dr. N. 2upančič vkljub spoStovanju odličnih kvalitet TrumbiĆeve osebnosti Pašiću, ker je tako pričakoval več uspehov za Slovence. Na mirovni konferencl v Parizu 1919 ie bil dr. N. 2upančič takoj v začetka s prof. dr. Cvijičem in dr. Stano-jevićem določen za tehničnega delegata. Predno je zapustil Pariz, izdal Ie 1919 v irancoščini propagandno knjigo brez auanstvene ambicije »Ave. Illyriac, slu-iila naj bi zgolj informativni svrhi s posebnim naslasorn naših prirodnih pravic ^o Primorja. KACIJONALIZACIJA JUŽNE 2ELEZNICE. — Dana], 18. decembra. (!zv.) V pro-■ttnem minlstrstvu je ođrejeno vse potrebno za definitivni prevzem avstrljsk« prog« Jwžne železnice v državni obrit s 1. apri-iom prihodnjega leta. Izdelan Je nacrt, kako prevzamejo Jugoslavija, Madžarska la IfaTIja ostale prose Južne Železnlc« v rroj obrat. Na Dunaju ostane samo upravni centralni odbor, ki ga osnuje Srednjeevropskt južna železnica. Dne 15. jamiaria 1923 se ▼ Rimu »estane konferenca, kl ima definitiv-»o resiti vpralanje Južne železnice. u Narodna odbrana. — ProSnfa za kn|ige! Na Marijtncm trgu stoji nabiralnik za knjijre. Nad 60 Usoč prcblvalcev ima Ljubljana. Recimo, da je Četrti del teh prcbivalccv ▼ stanu, da daruje po eno samo dobro ©hranjeno knjigo. Torej približno 15.000 knjig bi se lahko zbralo v na5i slovenski prestolici. In vendar bo med nami mar-sikateri, ki bo lahko dal po dve, tri, mogoče več knji*. In na drugi strani, če pomislimo, kako važno nalogo bi darovane knjige vršile in koliko bi Število 15.000 knjig pomenilo v nalem narodno obrambnem delu! Ob praznfldh, ki se bli5ajo, spomnite se dece brez slovenskih sol odrastlih brez slovenskih knjižnic — darujte tlovenskt knjige 1 i*fiu>s|žQtyetsia ZV90«, „. , ' „ POLITIČNE VESTI 1 k Kraljcro »ožaljt radi naori Na-nrtowlcza. U Beograda javljajo. da je vCeraj 20. t m. kraljev pobočnik pod-polkovnik Dimi trti ević v imenu kralja izrazil poljskemu poslaniku t. Okenske-mu najglobokejle sožalje radi tragične smrti predsednika Poljske republiko dr. Narotowicza. ^ Sno4 SLS v Maribora. Maribor-tka SLS je sklicala na ponedeljek večer v Gambrinovi dvorani po daljšem odmoru zopet svoj javni shod, na katerem je predsedoval proi Vetenjak. Oovorili so: dr. Leskovar, rmvn. dr. Jerovlek in poslanec 2ebot Obravnavall to komunalno politiko in politični položaj dria-vt. Dr. Leskovar želi red ▼ občini, pa naj bo ista v rokah katerekoli stranke. Nadalje je razpravljal o Že znanih zađe-rah, o nakupu zemljiŠča za občino, pri čemer je posredoval občinski svetnik Kohlbesen. V nadaljnem je kritizlral nove občinske davke, davek na vino, sta-novanjski davek Ud. Grajal je tuđi davek na sol, katera ne stane državo več kakor 4 K. V splošnem zahteva tako politiko, da se odpravljo vsl konsumni dav-kL — Dr. Jerovlek je govoril o poslovanju Mestne hranilnice in zahtevaL da mora imeti občina odločilno besedo pri hranilnicL Poslanec 2ebot je razprav-ijal o politlčnem položaju, zahteval revizijo ustave in zastopstvo Slovencev v vladi, ter seveda zahteval tuđi avtono-mijo v združeni Sloveniji Shod ie bil dobro obiskan, udeležili so se ga tuđi Nemci. = Pomočnfk Ifoančneg* ministra« Za pomoćnika finančnega ministra je imenovan Sef bančnega oddelka v fi-nančnem ministrstvu g. Nikola Rado-savljevič. = Naslednlk poslanika Kaline. Po poročllih iz Prage bo imenovan baje narodnosocijalističnl poslanec Uhlif za poslanika ČeškoslovaSke republike na naSem dvoru. Med poslanišklmi kandidati pa se imenujeta tudl legacijski svetnik Matejiček in generalni konzul Svagrowsky. = Sttanes ▼ Beogradu. Na sroictn potovanju v BudimpeSto in na Balkan obišče znani kralj nemške industrije Hugon Stinnes tuđi Beograd in Buka-reSto. = ltafflanski poslanik v Beogradu. Novoimenovani italijanski poslanik na našem dvoni marki Negrotti je prevze! posle ter včeraj oficijelno obiskal zuna-njega ministra. V nedeljo izroči ▼ svečani avdijencl kralju povertfne 'istine. = Nov list v Osijeku. O božicu iziđe v Osijeku prva stevilka »Budućnosti,« kl bo organ jugoslovjsnske nacijo-nalne mladine. ^: GuMiif M bO a^dotfe«. Prtporao afeer in rendar karakteristično poročilo, kl dokazuje, da je po kriviđ pađla slava cr-Sken ministra Gunarls*, Pokojni je posla! v februarju letofnjeta leta *astopfiiktt mi-nistrskegi predsednika brzojavko s aastop-nimi navodili: lj GrJko rrhovno povelj-%tro y Mali Azili na) pripravi vse potrebno za izpraznitev Anatotlje. 2.) Grlka vladt ne mor« čakatl angleSkega odgovora na noto od 13. febmaria In izrib! na ta naCIn cellh osem dni. Ona mora takoj odrediti vse potrtbno. ktjti vitko odlaSanle bi bilo za armido zelo opasno. 3.) OrSko vrhovno poveljstvo lahko caka angleški odgovor, r tem slučaja pa prevzema vso odgovornost za riskiranje naše. Končno Je Ounarls Se prlpomnil, da angleikl odgovor nalbrl n# bo zadovoljiv. = Angora, Bafktn In »OTJefl Carigradski dopisnik »Timesa« poroča. da je angonka vlada sklenila upostaviti dl-plomatične odnoSaje z balkanskimi dr-žavami. Pobočnik Kemal pa§e Aba« beg je imenovan za zastopnika an^orske narodne tkupSčine v Bolgarijl. §e bolj lanimivo pa je imenovanje lzmaJla Džambulata z% zastopnlka v Beogradu. Džambulat je bil notranji minister ta-krat ko je bil Talaat beg veliki vezir Turci je. Leta 1915. je bil skupno z Na-zim pašo med najugledne!$imi voditelji udruženih turskih prosresistov. Očivid-no stopaio sedai. pripominja dopisnik, vsi pristaši Enver paJe ▼ ospredje. V Angori vzbujajo posebno pozornost pogosti obiski tovjetskega zastopnlkt Araulova pri Reuf beiru, ki zastopa Izmet pašo y njegovi odsotnostL Sovjetski delegat je prejel pred kratkim iz Mo-•kve zelo važno brzojavko in ikula na vsak način izpodbiti rezultate, ki jih je dosegla konferenca ▼ LausannL Največli vpliv v Angori dobiva skupina, kl stoji pod vplivom sovjetskega zastopnika Araulova. = Lfenln postafa ćuftorH. BoUle-rislce »Izvestija« prinaSajo govor L|e~ nina ob priliki IV. kongresa komunistič-ne internadjonale. Odkritosrčno Ie pri-znal, da je vse razruSeno, vse uničeno, da so perspektive zelo žalostne. Splo-Sen smeh je vzbudlla njegova izjava, da se ruski rubelj lahko smttra %\ znamenitost že zaradi tega, ker Je Itevilo rubljev že prekoračilo kvidrUjon. To pa tuđi ni karsibodl, to je asrronomlčno Itevilo. Đrez dvoma, ie dejal Ljenin, zagrelill smo in Se zagrešimo ogromno Itevilo oslarij, In nfliče ne more sodiU p tem tako očividno kot jaz, _ "~ , Gospodarstvo. Nov pravilnik o kreditu in eskomptu. (NadalievaalO fL I>oločanJ» krtdlta. Cl 6. Pri odobrltvl kredita in odmeri njegove vitine bodo banka in njent podružnice strogo vodilt račune: 1) o premo-ženjskem stanju prošnika, 2.) o vrsti poslovan)! in koristi, ki Jo dal« to poslovan]« splošnemtt gospodarskemu In pridobitnuhu življenju, 30 o karakternih in moralnih osobinah lastnikov In poslovođi] tvrdkc, kakor tudl Članov uprav« pri delniških dru-ibah, ce kaka dražba prosi kredit, 4.) o vitini obrestl, ki Jo pUCuje kredit zahtevajočl savod, 5.) o visini obresti, ki jib pUCuj« aavod n« vlogc ČL 7. Ce tnitt prosflec kredita TeČ tvrdk. tedaj s« določa skupni kredit in proti lec disponira, kateri tvrdki in koliko od odobrenega krediu ima pripasti. Kavno-tako se kredit določa samo centrali, če ima rvrdka ludi podružnice, pa more centrala »ama raxd«UU odobreni kredit na svoje podružnice. Ce se dv« ali več bank ali tvrdk sdruil v eno banko ali tvrdko, pa ima ena ali vse od njih od banke odobreni Um kredit, tedaj upravni odbor rešuje, £« so ti krediti preocso aa novo banko — tvrdko — ali ne. Ćt. 8. Posamnl podptsnlkl n menfei, ki s« eskomptira pri banki, se zadolžujejo kot posredni dolžniki polei predložitelja, kl S« neposredno zadolžule. Za lastnik« kredita |« posredni kredit trikrat toliki, kakor Ie neposredni kredit Posredni kredit xa one, ki nimajo neposrednoga kredita, za-časno odre ja tskomptna sekefla o priliki eskomptlranja menlce tedaj, ko se javilo ti kot podpisniki na menlcah In se ne dostavlja lmejiteljem. Sklepl eskpmptnih sekcl) se prediagajo plenarni seji eskompinega odbora, da jlh potrdj «11 spreme ni. čl. 9. Za denarne za rode Je posredni kredit največ dvakrat toliki, kakor lim |e redni kredit Do te svote morejo dajatl svoja ilra, po katerlh ne morejo nadplače-vati višj« nego 2% letno, če vitle na dpi a-čujejo zadolžitve po liru, gredo na breu« kredita zavoda, ki sa je dal. CL 10. Redne in sezonske kredite določa npravni odbor. Pri podružnlcah določa redne kredite samo eskomptni odbor in to: 1.) bankara, denarnlm zavodom in drugim delnl&kim dniiham do 10% vpla£an« glav* niče. 2.) Privatnim tvrdkam. Industrtiskim podjetiem, kl nišo delnltk« družb«, do 100.000 dlnarjeT. Za odobritev večjih kre-ditov, kakor je tu določeno» ali za poveča-nje kredita čez te svote, odi oca samo upravni odbor po predio tu, ki mu sa o tem predloži eskomptni odbor podružnic. Sezonsk« kredite odobrava samo opravo] odbor. Pa tudl o teh kredltih predlaca eskomptni odbor podružnic svoj« predloge uprav ne mu odboru. CL 11. Pri bam\i ia njentn podruinicah morejo imet! kredit samo protokolirane tvrdke. Tud! državljani vobče ne morejo Imet! kredita pri banki. Poedinl družabnlkl tvrdk«, najsl Ima ali nima tvrdka kredita, ne morejo imeti pri banki osebneca kredita, niti ne morejo biti podpisniki na meni-cah. ki Jlh banka eskomptira. Cl. 12. Pri banki morejo imen kređn Mino denarni zavodi, industrijska fn pri-dobltna podjetja In privatne tvrdke, ki so dobro organiziran« in kl obstojaio fotovo daljšo dobo. Denarni zavod mora obstojatl najmanj dv« leti in Izdati že dve bilanci, da s« mu mor« odobriti kredit pri banki. Industrijska podjetja in privatne tvrdke morijo obstojatl naimanj tri let«, Cl. 13. Za vse kredite s« )• potreba obmiti na oni sedež banko, v katerr^a de-lokrogn se nahaja tvrdka, ki naproSa kredit. V pismu mora biti točno navedene: 1.) im« tvrdke, tako. kakor Je pri nodiSču pro-tokotirana, 2.) točna adresa, 3.) tvrdkin po-selt 4.) od kedaj rvrdka obstoja, 5.) imena družabnikov in onih, ki imalo pravico pođ-pisovatl tvrdko, 6.) označba in popis pre-moženjskega stanjn In dol ga, 7.) naslov najmanj trch znanih oseb, od katerih more banka lahko dobiti pojasnila. Denarni zavodi In ostale delnišk« družbe so dolžnl predložiti tej prošnji svoja pravila, bilanci poslednjih dveh let, zadnje mesečno stanje in seznura članov upravnega odbora in nadzorstva. Denarni zavodi so dolžnl označiti tudl obrestl In provizijo, kl Jo računalo svoiim dolinikom. Cl. 14. Kadar m kredKf, o katerfh !• forort v členu 10., lahtevajo vllje, kakor Jlh morejo po tem členu dati podružnice, tedaj se proSnja odpoJlje v odločitcv centrali In to: 1.) za denarne zavodne In delnlSk« družbe se odpoifje: pismo, s katerim se na-prota kredit, zadnja bilanca, poslednj« me-sečno stanje, pravtta, seznam članov uprava, na zasebnem iistu upravnlkovo milije« nj« s kratkim poročtlom o glavnici, fondlh, de Jovan ju in napredku prosilca In Izvld es-komptneca odbora o količini kredita. 2.) Za privatne rvrđke: pismo, s katerim se na-proša kredit, spis dobllcnih informaci). upravnlkovo mišljenje bi milUenie «s-komptneca odbora. Vm te podatk« uredt direkcija za kontrolo In Inspekcijo ter jih predloži uprav* nemu odbora v odločitev. CL 15. Kadar kdo prosi sa povečanje kredita, se postopa povsem tako, kakor kadar 1« nima kredita, samo nlso potrebni oni podatki, ki so bili popreje predloženi Banka bo tudl tu zahtevala informacije, ako *o Preje podane nad Šest mesecev stare. Ako se naproSa sezonski kredit, se mora navesti tudl, zakaj je ta kredit potreben. Cl. 16. Lastnlkl kredita so dolžnl dajatl banki informacije, za katere Jih kadarkoll naprosi o posamnih tvrdkah ali osebah. Ako bi n« poznali kak« tvrdk« ali kak« osebe, so dolžnl vmitf banki Usto z naznanilom, da jim i« to neznano. Ako bi s« kdo izmed lastnikov kredita ne odzval svoji dolžnosti, ali pa bi daial nezanesljiva poročila o sebi ali dniclh. m ara ■fcin« kr«dlt Denarni za-jtodi In industrijska podjeUa so dottnl do^ pustiti prefled svojega stanja po bančnem uradnlku, ki bi ga za ta posd določila ban-čna centrala ali podružnica. V slučaju, da lastnik kredita ne privoli v to, se mu od* tegn« kredit Poročila, ki jih dobi banka od kogarkoli, so bančna tajnost. Nikomur se ne smejo Izdati. Ravnotako se ne smo po-vedati prosilcu, od koga so za njega ie naproSena poročila, Poročila se dr2« pod ključem. CL 17. O odtegnltvl kredita razpravlla upravni odbor. Eskomptni odbor lahko za-časno ustavi vsak kredit, toda o tem mora takoi poslati obvestllo upravnemu odboru, kl poda definitivno odločitev o odtegnltvl kredita. Cl. 18. Kredit se mora brezpogojno uklnhl, ako prida tvrdka v konkurz, ali ustavi plačila in prosi poravnave; ako umre kateri Član tvrdke. ako tvrdka prene-ha delovati; ako iz tvrdke izstopl kateri član, ako tvrdka spremeni ime in ako bi se pojavili posebeni vzroki, ki to zahtevajo. Cl. 19. Banka ima pravico, kadar se ji vidi potrebno, cahtevati od vsakega de-narnega zavoda, kl Ima pri n|e] kredit, da Ji poSlje seznam vseh dolžnikov, katerlh dolg znaSa nad 100.000 dlnarjev, bodisl v menicah, bodisi v tekočem računu- (Nadaljevanji sledL) • • • — s Zagreblkl trt. Zacreb Vj. dec. Cc-ne v kronah za 100 kg postavno bačka odnosno vojvodinska postaja notlrajo: PSenl-ca (76—77 kg) 1690—1730, koruza umetno suSena 1180—1200. nova 810—840, v stor-žlh 600—650, rž (71—74 kg) 1350—1450, jećmcn za plvovarne 1400—1500, za krmo 1250—1400, oves 1100—1150, pisani fI2ol 1400—1500, pšenična moka »0c 2500—2525, »2« 2400—2425, »4« 2300—2325, za krmo 900—1000, otrobl drobni 750—800, debeli 900—1000. Tendenca ntlzpremtnjena. — C Novosadska blagovoa borza 19. decembra. Novi Sad 19. dec Borza radi praznika sv. Nikole ni delovala, — g Beogradska blagovna borza 19. decembra. Beograd 19. dec. Đorza radi praznika Sv. Nikole ni delovala. — % Zagreb tka blagovna borza 19. dec Brej interesa In prometa. Oddeiek z blagom ie dan za dnem slabie obiskan, ter se zopet vrača v prejSnJe stanje. Prometa nL Notirajo (Stevilke 2naĆijo iskanje, ponud-bn): koruza za marec franko Zcgreb 225, 275, oves franko Zagreb 305, na potu 312.50. pšenična mokii baza »0* franko Zagreb 625, djakovačka na bazi »0« franko Zagreb 620.625, sortirano Zagreb franko 625. —g Uredba dinarskih računov. Kakor objavljajo, se morajo od 1. januaria 1923. dalje vrSitl vsi računi pri denarnlh zavodlh in bankah v dinarski veljavL Od tega dne dalje uvedejo vsl bančni zavodi v svojih knjigah dinarsko veljavo. — z Razdelitev vasronor. Te dni je rrrinistrstvo saobračaja razdelilo vse vagone, katere je dobilo od Nemčije pod naslovom reparacij. Razdeljeni so tuđi luksusni vagoni. Sarajevska direkcija jih je dobila 20 za proso Sarajevo—Brod In Sarajevo—Gruž. — g Prodala avtomobnov. Dne 27. 28. 29. In 30. decembra t. 1. ter iste dni vsakcea meseca leta 1923 se bo vršila v pisami Dravske artilerljske dclavnlce v Ljubljani ob 8. uri sjutraj ustmena licitacija 176 av-tomobllov (potnišklh in tovornih.) Prcd-metn« oglas je v plsarni trgovske rn cbrt-fiiške zbornice t Ljubljani interesentom na vpogled. — g Prodaja Jclovlb desk. Dne 28. decembra t L ob 10. uri dopoldne se bo vrSila v plsarnt državricgra komlsarja na Snežrjfkn pri Rakeku prodaja 1000 m1 jelovih desk. Predmetni oglas je v pisarnl trgovske In obrtriške zbornice v Llubljani Interesentom na vposled. — g Prodaj« odpadkor. V pfsarni Uprave zavoda za izradu vojne odeće IV. v Zagrebu se bo vršila dne 30. decembra t 1. ob 9, uri dopoludne prodaja raznih od-padkov (od bla&a, pločevlne, usnja želera Itd.) Predmetni oclas je v pisarni trgovske In obrtniSke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — z Državna borza đela. Dela liče* jo: stavb. kljucavničarji, kovači, sedlar-& vrtnarji, brivci, pleskarjl, črkoslikarji. krojači, IlvUje, strojniki, kurjaci, tov. deiavci, tov. delavke, dninarji, dninari-ce, šteparice. Soferjl. fotografi, treovskl sotrudniki. pisarn. moči. natakarice, va-jenci, vajenke itd. — V delo se spret-mejo: rudarji. čevljarj!, livarfl, strojni ključavničarji. železostrugarjj. mizarji, pleskarjl, strojniki, tapetniki. ža^arji na beneč. iarem, kleparjl. sodavičarii sla-ičičarji. vajenci, vajenkc itd. — 8 Kako naraiča nezaposlenost na Anglclkom. Stevllo nezaposlenih, ki jih an-Eleška vlada podpira, se je zadnje tri ted-ne zopet mečno pomnožilo. Dne 6. nov. ie bilo p^dpfranrh nezaposlenih 1,366.800, 27. nov. 1.3S7.400, torej nad 20.000 vet — g češkosiovački Izvoz hi uvoz. Stattstlčni državni urad v Prajl priob-čuje §tevilke izvoza in uvoza za dobo od 1. januaria do 30. septembra t. 1. Izvozilo se je v tem času 72,748.358 m. centov in 3,474.000 komadov napram 73,523.250 odnosno 3,010.948 ▼ enakl perijodi preteklega leta. Uvoz pa Je zna-šal 24,832.207 ni. centov in 571.472 komadov. (29,778.030 centov in 227379 komadov.) Izvoza je bilo torej več za 47 milijonov meterskih centov. Izvoz v države s slabo valuto pada. naraSča pa v Francijo, Nizozemsko, Svlco, Đelgijo In Severno Ameriko. Kljub gospodarski krizi se je od avgusta do oktobra izvozila skoro dvojna množina bombažne-ga, volnenega in konfekcijskega blaga« kakor tudl cementa napram tretjemu četrtletju 1921, ^ - "—■------- — J Kultura. REPERTOAR NARODNEOA GLEDA, LlSCA V LJLBLJANJL DRAMA, Sređa 20. dec. 2iv| mrtvec Red E. Ce'rtek 21. dec. Kralj na Betajnovt Red U. Petck 22. KI N^OP, dnr ?* .decembra I922. **rv. 2*9 Nosile Tnrnđl nj ihovih velikih nosit /ka ućtikipoi- .plaie Vsem sorođnlkom, prijateljem in znancem naznanjtm tolno resi da je moja iskreno Ijnbljena mama I RfltflFlr«!! TflJfCf mi ffPFliPIlk I dne 16. t m. preminula. Pogreb predrage rajnlce se je vTšil đne 19 t. m. Rlbnica na Dolenjftk«!«, dne 18. decembra 1922. Mafcs Zotier | davšni iiadupratfitelj« 1 Zahvala. Vsenn, ki so spremili mojo nepozabno mamo Kotorino Icfisr roj. *\mMi na njeni zadnji poti, se naj.skrfneje zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem gospodom pevcem za ganljtvo petje, kakor tuđi za od vseh str*n! ml Izkazano sočustvo. RConica na Ooleniskom, dne 19. decembra 1922, Mi^s Zotter davćnl itadupravltat], | V gfoboTti faiottt nazninamo t«m sorođniVoro, prtjate-'i K«n in znancem, da je na£& srčno ljubljena piedobra žena, mati* 1 hčtTJ*, sestra, svaklnjt in teta, gospa i hab stnar lol hiniti I po dolcem boieh?nfti 10. t. m. prejemei sv. zakrara. nenadoma Jj preminula v 46 letu svoje dob^. i Pogreb Je bil, dne 12. t, m. Iz hflfe ialottl na leSkovtim 1 »okopa Hšče. L«*kav«c pH Krftfcem, dne lft. dtatmrira 1922. Zahvala. Ob 9»cm at tan potom prav frčno aiftvlffJvjMift *%«• gf». duhovni koma, pcveem ta geniji w pet je ta mm, kl •© blago pokojnico »prtmJi k vtčntaio potttku ali a* J* krto dnigaJe •pomnlH. Laakovao pH Krtkaiat, dne 18. đacanbrt 1023. I £*ta|oti ostalL . Prodam Se skoraj nov pletilni stroj št. 8. ZatiS-ka ul. 1. — i. nad. desno. 1130: Jabolka, obrana, 6000 do 7000 kg naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenske ga _____________Naroda«._________U171 Zamenja se tu da za dve leti brezplačno atano-va* nj© v Novem mestu z velik im i i-ji.ui- nostmi, a stanovanjem v Ljuhljaui Naslov pove uprava »Slov. Naroda « 11179 Stanovanje . 2 eno sobo fn kuhinjo s pohi«ttom I vied %e odd*. Naslov pov« upiava S . | Naroda. 112 4 Korespondenca i 12 letni uradnik na vedinem m stu t 1 etno ptačo 120.000 K se lt\i seziuruu z mlado simpatično gospodično v svtho f>oročitve. Resite ponudbe s slika, k se vrne, je poslati na upravo Slov« n kot -ktfl-dišćar pi»arni^k.i moč, vrjtar ali bolji sluga. Ra/p<>l Pređa se krasna žaket oUe.-.a, bla^o pre<1vojno in nio^ko kolo „Puch", pono^ioma novo, v*e po zelo nl/kf ceni, Izve se vsaK ćas Sludcnrcv&ka ulica 11, pnt.i'je. BouflTdainšsrMieiS 4e ne nošena (svilu in t*«kan Han n) se l)'i ziTieinl ceni pro :a Na oj^lr i na Da-najSKt ce^ti 6, lil nadstr. koncem hod-nira na desm. 11258 parcela e proda ali đa v na'em, ker je tud: fpra.ua z.i sklad.>čd. Ponudbe po^ ,Ugodna 1: ga v n.tstu 11257* na «-tv. -iov. Nar<.dkorajšrte žtnitve zranja z vsestransko t 3( braženo gospod čno srednje staros'J. Samo resne pon. dbe s s'i'-o in žlvlie-njeplsom pod ,T.'jn$t zaiamčena 11251* na upravo. Slov T'arodi. 11251 Proda so železnina rodkve za konie, vile, feblji, krarrpi In nasajene lopate, podkv ce za čevlje In neki) er-aj irane posode zelo po ceni radi epu-titve. Srrro pismena vpraSanja na HOMAN, Ljubljana, Cegnarjeva ul. tev. 8. 11261 G-3P • 9 ^^ I. vrste se prodaji vsako množino. — Sr«bctnjakf Kolodvorska ulica 31. Zlih ~ chronsmeser uro z bitjem, zlato veri2ico in br Ijantnl prstan prođi ugodno Hlnko Sevar, Ljubljana. Stari trg 34. 11250 Tako! 53 da y nafem nova hiša ki obstojl Iz 3 ve'ikih sob, kul infe, veže. kKti in viti, 10 minet od koo-dvora ob c:'ivnl ces;i tisicmu, ki bi po-sodil 15 000 do 20 000 Din. prott ^*-r.n.i ulica 5. pritl čie. 11264 150.000 do 200.000 S na posesfvo pr< ti dobrim obrestfm ln vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pori .Varno H253" na upravo SlovenskeprT Naroda.__________11253 lliejoTelpošini 3flstcpn!lil in potnfkl prott vt«oki provi Iji s fik-»umom in potf.imi stro^ki oi str.in' nai-biljSe vpc'iarte zavarova!ne družbe. Po-nudbe na po^tni prd«l 4. 11252 Knjigovcdja, •^!K>lvcnt trgovske mkaHrmiie % tcc« Irtno prakso iš^e odgovarjajočega mctta. Grc tuđi na d-?clo, ali mesti) Ponudbt f*od »DOBRA MOC/U124« ba upravo »Mov. Naroda«. Kinini 30^ ms lepih bukovih hloclov Naslov pri upravi »Slov. Naroda« 11086 Napredaj imarn tračnice za ozkotirno že* leznico. Naslov pove uprava »Slovenske^!* Naroda«. 11172 Kupim DOBRO OHRANJEN BENCIN MOTOR 3—6 PH. Ponudbc na upravo »Slov. Naroda« pod »Bene. motor/11228« Rabim meblirano soba s pravico uporabe kuhinje trikrat na teden. PopTTffbe pod »Vseu^ili^kl profesor 112^« na upravo Slov. Naroda«. Malo sobico v sredini mosta zastonj, kdor posođj nekaj tisoč. Ponuđhc pod »SOBICA'11212« na upravo ».Sinvrnske^a Narodi«. Trgovskeaa sotrudnika, boljko rnoč, popolnoma vcSčcga ir>c-cerijske Etroke cn pros in en dctail, rrirfifTtr večja t^dka v Sara]evii. Ponudbe na rnravn r^lov. Naroda« pnd »SAR MLVO/11192«. Geno prodam •noirfncga, čistokrvnega resastecja ptfčarja, event. ga zaroenjtm ta istr. braki. JOS GODLER, Dolcnja vaa, poSta ViJcm ob Savi. 12143 Išče se strojni inženjer »a večje industrijsko podjetje, S nrakso imaio prednost. Ponudbe pod »INDISTRIJA 500« poštno lcieć« Ljubljana. Prodaše nopolnoma nova oorava ra spalno sobo Iz medi (Messing) za 9500 dinarjev, NaaloT pore uprava »Slov Naroda«. 11241 Kniigovrrija-hilancist do sedaj usluzben kot j:1n\Tii knji» gfovodja v velikih industrijskih podietfih. išče službe. Ponude pod »SAMOSTOJNA MO«*- 111^2« na upravo »Slov. Naroda«. Ribe za praznike! Trgovka Ivana Florjančič, Vodnikov trg, Ljubljana, ima na raz=» polago od 19. decembra nadalje vsako množino Sčuk in karpov najboljše kvalitete. 11070 Šivilja, ki je prišla pred kratkim iz Nem» škc Avstrijc in je izvežbana v izdelovanju damskih toalet in pla- ičev, pre šivat na dom. Naslov: Strelilka ulica 2. Proda se nar čisto novih ženskih čcvljev štev. 39, moška kratka suknja in otrožka igrača konj (Schauckel* pferd). Streliška ulica 32/1. _____________________1121S Ženifia pcnudha. 30 leten gospnd, trgovec !u po? sestnik i ve^milijonskim prrmoJe^ njem ?"li rnanift v svrho ženitve t. gospodično do 24 let staro iz kalre ugledne družine z dežclr. Pon"dbe » sliko pod »HARMONIJA/11222« rc upravo »Slov. Naroda«. RAZPOSIL.TAM PRISTNO domaoo ajdovo moko, prosto postaja Doljnja Lcndaiva od 50 kq naprej vsako množine. Peter OSTFRC, pnromlln Đeltinci (Prckmurjc). lltt-S PBGDA SE " večja množina že'cznih obr^ po ugodni ceni. Poizve se v tovarni MIT.ARNE IM SVF.f:AFNF d r NA GLINCAH. ngl imam tuđi itk tsko travo. Peter Koba', zaloga pohištva in tapctn ška delavnica, Kranj. 10784 ISCEM STALNEGA 20B0TEHNIKA od januar ja naprej, popolnoma sa* mostojnega, prvovrstnega in po« štenega. — Plača po dogovoru. ?onudbe pod STAJERSKA/l 1047 na upravništvo »Slov. Naroda«. Trgovskega vajenca, 14 let starcga, z najmanj dobro dovršeno ljudsko solo in pisarniškega praktikanta, absolventa trgovske šolc, steno* grafa, sprejme L. FDRSAGER. RADOVLJIC*. 11053 SALAMA prm orite sveže blago povsem zrela dobiva se povsod I. tirv- tvontnica salame, sušenega mesa in masti M. Gavrilović sinovi, d. d* Petrinja. fM.CS I 10 , Vrrr«iwjy Več starega pohištva se bo prod-jalo v sredo 20. t. m. na Sv. Jakoba trgu št. 5. Meblovano sobo 5 separatnim vhodom v sredini mesta išče s 1. januarjem bančni uradnik. Panudbe pod »SOBA 1000/11105« na upravo »Si >vensktga Naroda«. Monter, dobro izveiban, ki se razume na stroje lesne industrije kakor tuđi električne napeljave, se sprejme v» stalno službo; prednost imajo neoženjeni. Zglasiti se je pri ANTON PO* GAČN1KU, Podnart 13. Za prevažanje tovorov z avtomobili r>o zmernlh cenah se prlporofa Jugo-Avto, d. z o. z-, Ljubljana. Telefon Mcv. 236. 10928 Lepa božična darila! Imam ▼ zalogl TsakOTrstno kožuha vino hakor: lape ala-aka boe, otročlo garnitarica po n^fnlijih oanah. SL1OIJ EBEB, krznar Kongresni Ug 7. Za Boiiž! Velika Istolra različnlh bonbonov, kekaor9 čokolade, obeskov sa boličoo dravo od nalprlprostefilh do naj- tlnelilh vrat. ■a doto došlo ipeolallte-te f/0HI0N^ pri tvrdki JOSIP VITEKy trcrovlna » kanđitl, UUBLJANA« KrekOT trg 8. (zraven Meatnega doma.) Samo na debelol Bančni urednik mlad, energifen in jako agilen, z vcčlctno pakso v banki in odustiiji, vcrrfran v \scti psirn:^kih pos ih, govori pokg si vnščine ii nem^ine tuđi srb hrva-i^fno ALOJZU PL ^ U3TEIKES1 sv. junu cjb ju:, ž l. Spedanttte: Porolos opnoi k\m n mnlitito. Perslo za dama in otroka priproste in naifineiše k?kovosti izde!u:e najceneje tvornica R. Elžšovec Ljubljana. Cankrirjcvo natsrežia 1. EsznoTrstEO [ts"i niii v lalcgt- ' K'i:n ;a božična Car!la. Nabolfše ■ ■ III i i rg il h! u 1111« j ii MJT 10 leiaa pismena raranrl'a! ^BS sa rodbioo la obrt po ntjođaih ceu ali ia obro^Ur priporoda tvrđka IGN. V0H, LJUBLJANA, Sodnaul. 7. — NOVOr.IESTO, Glavni trg. Brez konkurenco Na drob 101 Na debelo t „Prva Mu vrjina Ivan II. MmC Centrala: LjuMjana, Sv. Petra cesta št. 31 Telefon 441 Intenrbnn. Podružnice 1 Maribor, VcHnjsfproq« v raznih vellkostlh, kakor tiMfl na meti*«. Bogata Iz-■Ira sastorov, barvastlh In baliti. — Posteljno po» rilo, rjahe brox ahra, gradi sa žlninloo ki Ma-zine, nanklng xa pontlco, flanelaste In volnono odajo, dalje alvan« odejo %m klota, krotona, voImo im arvUo. — Razllonl boH |n barvaatl nantlatnl nrtl9 kakor tuall garniture sa S ki 1t osab, platnena kl frotir fcrlsaoa IM. Raarllćno mmfoMnOf volno-no In avlleno blago za damske oblaka w salo bogati Izblrl, dalja parilno blaga za blaže, predpae-nlke In doma6o obleko. — 6mo kl modno ankna v najnovajllk vsorolh sa aalonako, promenadno In aportne ableke^ povra-nlke« pelerine In zimske suknjo. — Vsakovranl il-fonl, batlatl In oofflrjl za apodnje parlloy In sioer ooi najeoftejso do najffl-nojse vrsto. — Svileni In volnoal šallv ogHnalko, robol Itd. Fortlo za afamo In gospode, Isgotovljeno Iz naifl-asjiega ftlfona, batlata In oofflrja. Otrosko perilo za dečke, defclloo In dojono* ke. Predpesnlkl Iz kre-tona In ktota, bivša Is avllo In etamlna. Majveo-ja Izblra fflorastlb. volne-nlh In svilenih negavlcy dokoUnlo In gamai. Patentna nogavica vsah ve-Nkostlf vsakovrstno trtke In glaoo rokavloo jmm da« mo In gospode, ovratnlkl In kravate. Rasna atajloe, •vttorjlf aportno porilo Itd. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trg 10. Perje in poli C. J. Namann, Ljubljana. 11135 Kgpufeoi kote l^s^fe, kane, krte, polhe, iti-ee ud. po naj»iii h dnevnih oenah, P. Semko LinMiiaft. a/iitvn^ka utka 7. i F. MM -lla^nalac ^iittuiii v Ljablanl W«Uotfa 12. ifriijem i^laševanja ter popravila fla-soviriev in harmonijev speci eloo strokor-a«, točno in ceno n px. srne, z«]ce, tazane, jerebicc, divjc race, sloke itd. v vsakem času po naj boljših cenah kunuje E. VAJDA, vr!e-irgovina z dtvj/u*ino In perotmno, Ča-kuvec, Medjimurje. Brzojavni nailuv Vajda Čakovec. Interurb. tel 59. DVOKOLESA mali motorji, otro^ji vozicki, Sivalni stroji in pnevmaiikta najecneje. „TRIBUK9" Luilians Karlovska cesta 4 Steznike (moderce) po životni meri priporoča AHA HUTTEB, Don a) tka c. 611 poleg lekarnc Piccoli. 2130 PERILO ■ za dame, goipode io otroke po znižnnih cenah pri A.ŠInkoTlc D3Jl. K. Soss LJVBUAKA, Mestnl trg 19. - BONflCEV _ '. BELEZNI KOLEDAR*. 19 2 3 se dobi v vseh večjlh trgovi-nah s papirjem ali direktno v tovarni •- L BONflČ stol, UUBUflN/L --Cona 1ID S posto 18 D Ta tedenski koledar se priporoča občinsktm \n drugim uradom, obrtnikom in r*rivaftrkom, ker je kra* vsaki sobi ali pi- sarrti, praktično sestavljen __ - in tiskan na lepem - ___ :-: papirj«. :-: nm Vam pTenori in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrdka ]. 60ffi[, flosBOSvets^a cesta U Prva specijalna trgovina z rokavicBmi in parfumi nudi: za i'iilm turilo vsakovrstne zimske ro-kavie« iz usnja, podlo-žene z volno, s kožn-ščkom, ter volnene in tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse- barvtie zimske in flor, svileni flor ter svilene nogivlee. W*M pititii frnuski varfsnri. Najboljše vrste kolinske vode. Em de Cologne O. BraČkO, Ljubljana. Dunajska cesta štev. 12 Zaloga k!avirj»v jn pianinov najboljih tovaren Bosendorfer, Czapka, Ehrbar, Ktflzl, Schtafeighofer, Original Siingl Itd. Tudt ru obroke. Tuđi na obroke Ma IM, ral. Dileat, Llc&llana. !il!tnena aL 5 Kupio bih veća kol čina Bogata i lanenog i Mm sna Molim ponudu sa uzorkom uz oznaku cene i količine D. O. ma lekovito bllte, Velikibečkerek, Banat. 110,85 NESas MM jar ^\wi ^^a^^ mm P^B w Zaloga pohištva - iastna tapetniška delavnica Od navadne do naifinejše oprema- — Cene dnevne. BRATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej) »Pri nizki ceni" „Pri nizki ceni*' Ljubljana, Sv. Petra cesta 3. Priporoča veliko zalogo rainega perfla posebno zimskih potrebSčln ]oplc, srajc, hlač, rokivic, nogavic^ otročje voinene obleice, kap c itd po znižanih cenaih, posebno priporočljivo za božična In novo'etna durila. Kaj beliš si glavo! kaj bi kupil svojim dragim za Bo2i5 in novo I eto, prazna skrb, pojdi k: JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA, Sv. Petra nasip Štev. 7. Tara dobiš vse, kar je korfstnega za đom rn obrt. Pr ljubljene in p vsod zahtevane iuaino »troje 9VGrltznerM ▼ veliki izberi za domačo in obrtno rabo. Vse potrebščine za krojače, Slviljoj čevljarje In sedlarjev galan« terljsko, modno In toaletno blaqo, po zmeini ceai na veliko In malo. OSRAM MiTRA M^un^^^^^nlv iM^jC^^ Abhb^^^^IJv^V JB^^F^Fm aKaTa^Ha^B^K^baV ^SdnčDojdsnđ bela j ®s. luC j4 Ustanovljeno 6 C J. H. Pr«prl6ajt« •• o oanak v mojih Izložba hl Preprlčajt« ao o eanah v mojih Isloibahl galoše svi ter gamaSe rokavice steznike nahrbtnike noćne srajec mežne čevlje vezeno perilo povojn.gamaše damske jopice volnene jopice otročje oblekce gumbe za manšete hatistasto perilo naramnice. podvezr športne potrebičine volnene tricot - hlače otroČje Tetra - perilo moike športne čepiće kuhinjski prcdpasniki volnene in svilene šale oele opreme za novorojence hlač© čepiće brisače modrčld dokolenke žepne robeo perje in puh vezene robe« svilnate robee kopalne plašče jutranje čepiće volnene čepiće ovratnikemanšete kombineže za dame flanelaste srajce predpasnike za dame volnene trikot- krila rnoške volnene jopice fine otiočje vozičke svilena spodnja krila velika Ubin kravat pristno Jager-jevo perilo pred tiskar ija za ročna dela *aaaaiaaBaiBaaiBBiiiaHaaaaBBBaaBaaBBBBBBBBBBaaaaaBB G.3.H monn,Llublfana.MBstnltrg8 f^fttmna ia tisfc »Narodne tiskarac«.