DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 267
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, NOVEMBER 12TH, 19-32
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
. ^__ v
^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^
Zanimive vesti iz življenja V naših ljudi po ameriških naselbinah
Glasilo K. S. K. Jednote poroča, da bo prihodnji mesec raz- p: pisan izredni asesment na člane v Jednote v odškodninski in ope- re racij ski sklad.	n
Iz Livingstona, Illinois, se po-: v roča, da je bil tam ubit v pre- d mogovniku George Kiren, star ; t; 24 let, doma iz Ladvenjaka pri li Bariloviču v Jugoslaviji. V Ame- T riki je bil 21 let in zapušča star- ti še, štiri brate in štiri sestre. Bil v je član rudarske unije in 5000 s< rudarjev ga je spremilo na zad- k nji poti. .	I
Iz Cle Eluma, Washington, se s poroča, da je odpotovala Pavli- v na Breznikar v Reno, Nevada,!« kjer bo zahtevala hitro razporo-; t ko od svojega moža. Poslovila k se je od njega, ko je bil mož na d delu.	c
V Imperial, Penna., je umrl b star naseljenec, Martin švajgar, I samec, star 53 let, doma iz Čr- z nomlja.	! v
Iz Springfielda, Illinois, se po- S roča, da je umrl tam poznan slo- n venski farmar Jos. Logar, star j t 50 let, doma od Kuma. Ranjki ! i zapušča ženo, sina in dve hčeri, r
-o--j
Merrick ostane	<1
Včeraj je prineslo angleško i l časopisje v Clevelandu vesti, da t bo direktor javne varnosti, Prank J. Merrick, ki je prvi na- j čelnik policije in ognjegascev, se odpovedal svojemu uradu, ker ste f baje ne strinja z županom Mil-lei "jem v raznih metodah, kako j ^ voditi svoj oddelek. Danes pa prinaša "Plain Dealer" vest, da ^ to ni resnica, da je Merrick prav zadovoljen s svojim uradom, in tudi župan Miller ie izjavil, da obstoji lep sporazum med njim ^ in Merrickom. Z direktorjem je govoril včeraj tudi Mr. Frank ' J. Lausche, napram kateremu se je Merrick izjavil, da so vesti o J resignaciji popolnoma izmišljene. "	Ij Listnica uredništva Mr. F. K., Niles, O. Pišete;! nam: rojak je napravil križ na" demokratskem tiketu v krogu Pod petelinom, kar znači, da je volil za ves demokratski tiket. | Potem je pa naredil križ pred nekim republikanskim kandidatom in volil tudi dva socialistična kandidata. Ali je bil nje-1 gov volivni listek o.k.? Ako je dotični rojak prekrižal, oziroma prečrtal ime onega' kan- . didata na demokratski listi, ka- j terega je volil na republikanski in socijalistični, tedaj je bila njegova glasovnica o.k. Ako fti, je bila glasovnica zavržena. Lep pozdrav, Frank!
Doma ga he marajo Novo izvoljeni zvezni senator Robert J. Bulkley, ki je zmagal tako obilno po vsej državi Ohio in ki je dobil več kot 100,000 glasov več kot Roosevelt za predsednika, je bil poražen v svojem lastnem okraju, v Bratena-hlu, kjer stanuje. Bratenahl je ^ala vasica sama za sebe, v sredini Clevelanda- Tam bivajo sami milijonarji. Očividno milijonarji ne pora.jtajo dosti za ^ulkleya, zato ga je pa ostali ttarod volil.
Trije prosekutorji
Nekaj nenavadnega imajo v Uradu državnega prosekutorja te dni. Doživeli smo namreč, da se nahajajo v uradu kar trije l^osekutorji. Lieghley, sedanj; l^rosekutor, Freed, prosekutor ^i je bil izvoljen do 1. januarja in Cullitan, ki je bil izvoljen oc
januarja naprej. Eden za dru ge£a ne vedo, kdo je boss.
V New Yorku so prodajali 1 glasove za denar. Mnogo oseb aretiranih
New York, 11. novembra. Ob preteklem ^olivnem dnevu so se c v New Yorku zopet ponovile sta- ^ re volivne nerednosti. Državlja- * ni, ki so hoteli voliti in so prišli r v volivne prostore, so pronašli, da so se pojavili že pred njimi r takozvani "floaters," ki so voli- I li, \rabeč pri tem njih imena. * ;Tudi se ni manjkalo gorečih pa- |s triotov, ki so zgodaj in večkrat | i volili. Tudi prodajalo se je gla- i i' sove, toda radi depresije so bili ;s letos gla.sovi zelo poceni. Na ] Bowery so dobili sleparji z gla- f sovi komaj en kvoder za en glas, v več slučajih pa tudi samo za ' en požirek slabega jeruša. Are, j5 tiran je bil neki Wm. Massina, \ katerega so obdolžili, da je lovil J državljane in jim dajal po 25 A centov za en glas. Massina je iž bil stavljen pod $3500 varščine. N Boljše cene so pa dobili sleparji j ^ z glasovi v Harlemu. V nekem 1 vclivnem prostoru na W. litih 1 St. je neki politikant razdajal iJ : med volivce gotove karte, za ka- ; tere se je lahko dobilo en dolar !1 | in eno kokoš. V nekem voliv- 11 j nem prostoru na Attorney St., ,1 j je drugi politikar ponujal celo ( $10.00 za en glas. Vsega sku- 1 i paj je bilo doslej aretiranih 12 1 i takih sleparjev.
-o--1
"Pri belem konjičku"
; j. Tako je naslov veseloigri-, ki se bo uprizorila dne 20. novem-) bra v Slov. Domu Ina Holmes Ave. v Collinwoodu. Omenjena | veseloigra je že bila p a r k r a t ;; uprizorjena na naših odrih, toda ta igra je tako polna humor-t j a, da se vam bo zdela zabavna j in nova, četudi ste jo že videli. Posebno naše Collinwoodčane!
a
~ opozarjamo, da je to prva slovenska igra, ki se bo po dobi a enega leta. i uprizorila na odru Slov. Doma. Ne zamudite te prilike, ker Bog ve, kdaj bo zopet j kaj. In posebno vsem onim, ki so neprestano zdihovali: "Dajte j nam igro," odgovarjamo: Tu jo ■ imate — imenitno, zabavno, pol-
u i no smeha, na i boljšo, kar smo p
; jih mogli izbrati. Nikomur ne " j bo žal enih par centov. Drama-; f |tično društvo "Adrija" v Col-linwoodu je še vedno zadovolji-"; lo občinstvo. Komur je pri sr-1 cu slovenska dramatika in kdor 0 ; hoče imeti par veselih uric, naj nikar ne zamudi te prilike!
i- i
Razdelitev denarja
V pondeljek bo county auditor razposlal denar posameznim me-k0 stom in vasem v Cuyahoga coun-a' ty, kar se ga je nabralo v davkih za drugo polovico leta. Skupna o, svota znaša $26,765,441. To je rn. za enajst milijonov dolarjev . manj kot pa eno leto prej. Ka-™ ko bo Cleveland shajal brez ne-^ plačanih davkov, nihče ne ve.
ro-! Martinov večer "Soče"
a. Ne bo sicer koncerta, ampak je j lepa slovenska pesem bo vseeno •q. \ donela v Slovenskem Domu na jo i Holmes Ave. v soboto večer, 12.
novembra, ko priredi slovensko za ! pevsko društvo "Soča" svoj dru-ali žabni Martinov večer. Prijia-telji petja in dobre zabave sc vabljeni.
v' Vest iz domovine
rja j Mr. Martin Strgar, 3764 E eč,! 77th St., je dobil obvestilo, d i ije mu je v stari doihovini umrl oč< nji Martin, star 75 let, doma iz va or, si Lipovec, fara Boštanj. V do •ja, movini zapušča dve hčeri in ene od ga sina, tukaj pa sina Martins ru- Naj mu bo rahla domača zerr ■ 'Ija!
Kaj mislijo v Evropi glede R izida predsedniških volitev v Zedinjenih državah
Paris, 11. novembra. Francosko časopisje piše, da je za- > doveljno z izvolitvijo Franklin d Roosevelta ameriškim predsecl- r nikom. Francozi so mnenja, da v bo Roosevelt bolj zanimal se za j mednarodne zadeve in bo bolj z prijazen napram Evropi kot je k bil Hoover. Tudi so mnenja, da j g se bo bolj zanimal za Francijo. ; g j Hoover in republikanska stran- j j ka nc uživajo pri francoskem ča- g sopisju nobenih simpatij. Lajd Liberte piše, da je bil Hoover,r špekulacijski predsednik.	6
Moskva, 11. novembra. Izvo- s ! litev Rcosevelta so v Rusiji po- j i zdravili z zadovoljstvom. V pol- r uradnih krogih se zatrjuje, da ] j je Roosevelt v privatnem pogo-!s ; voru se izjavil za spremembo j ,; ameriške politike napram Rusi- I r ji, in skoro pričakujejo, da bo!r i I Roosevelt zahteval od kongresa | i , priznanje Rusije. Roosevelt na- č ! ! merava dvigniti trgovino med j j I : Ameriko in Rusijo.	r
. | London, 11. novembra. An-ji . | gleško časopisje sodi o ameri-1 j likih volitvah v mirnem in trez-z nem tonu. časopisje povdarja.j} ]' da je Rooseveltu mogoče narod- ?t ni politiki podeliti novih moči in s > nov liberalizem, kar bo ugodno j vplivalo, da se vrne zgubljena j prosperiteta.
Berlin, 11. novembra. Neki j vladni zastqpnik se je izjavil: i "Ameriški narod je izvolil moža j " prvega reda za predsednika.! 3 Roosevelt je simpatičen gentle- 1 1 man." V ostalem je nemško ča-p t sopisje prepričano, da se bo z i 1 " Rooseveltom lahko bolj ugodno; 1 ' poslovalo kot se je pa z zakrk-;j a j njenim Hooverjem.
i. j	-o--j,
Sulzmann bo hranil
šerif Sulzmann ni bil nič kaj i 'i zadovoljen z ^izidom zadnjih vo-L' vtev. Pričakoval je ogromne " večine glasov, pa je komaj toli-:tjko, da je prišel v urad. Mnogi so mu zamerili, ker je preveč e potrošil za vzdrževanje ječe v 0 teh časih. Sulzmann se izgo-varja, da je bil njegov namen 0 ! dati delo kolikor mogoče mno-e | gim pomočnikom in jetnikom pa I najboljšo hrano. Sedaj pa, pra-vi šerif Sulzmann, bo to druga- j i" če. Znižal bo stroške svojega r" urada do skrajnosti. Sulzmann >r je bil sedaj drugič izvoljen šeri-lJ j fom Cuyahoga county, in to je zadnji termin, ki ga more ime-| ti. Sulzmann glasom postave i ne more biti kandidat za ponov-3r no izvolitev pri prihodnjih volit-e" vah.
n" Slovenski radio program
Kot smo že poročali se vrši ia jutri potom WJAY radio posta-•'e !je prvi slovenski letošnji radio ev program, ki se začne točno ob a" 3:30 popoldne in traja do 4. ure ,e" popoldne. Program je pod vodstvom Mr. Charles Zormana. Pripravite svoje radio, da bodo ak lepo odmevali. Ako je kaj na-no robe, pokličite eksperta Mr. Al-najbert Brussa na 6026 St. Clair 12.! Ave., ki vam bo spretno in poce-ko ni uredil vaš radio.
Druga obletnica
! V torek, 15. novembra, se bo
SO brala v cerkvi sv. Frančiška sv.
maša zadušnica za pokojnim
Richard Stuber ob priliki druge
E- obletnice njegove smrti. Maša
da je ob 7:30 zjutraj. Prijatelji
Dce so prošeni, da se udeležijo, va-
do-	Clarence Darrow
ne- Danes opoldne govori v Citj na. klubu mednarodni poznani od 3m- vetnik Clarence Darrow, znan zagovornik zatiranih ljudi.
Mokri bodo imeli v prihodnjem zasedanju kongresa 300 svojih glasov
Washington, 11, novembra.— ! Najnovejša poročila iz raznih! držav pravijo, da je zmaga demokratov pri zadnjih volitvah j veliko večja, kot pa ljudje mislijo. Vsakdo ve, da so demokrati zmagali, .toda da bi zmagali s ta-Iko večino, je nekaj nezaslišane-j ga. Nikdar še kaka politična stranka ni imela toliko moči kot j jo ima danes demokratična stranka. Vsega skupaj so dobili .demokrati v senatu 28 novih se-Inatorjev, republikanci pa samo 6. Izmed 28 novih demokratskih senatorjev jih je 19 mokrih, trije so suhi, o šestih pa se ne more vedeti, kaj so. Izmed izvoljenih republikancev so pa trije suhi, dva mokra, trije se niso iz-1 javili. Kar se pa tiče zbornice poslancev v kongresu bodo de-1 mekrati imeli skoro 300 sedežev 'izmed 435. Republikanci jih bodo imeli le 109, ostali so še dvom-hljivi. Demokrati lahko na ta način sprejmejo vsako postavo,
•	i kajti imajo dvetretinsko večino, ■jMokri štejejo nad 300 glasov v
•	| zbornici poslancev. Nad 100 su-> i hih kongresmanov je bilo pora-■ ženih pri zadnjih volitvah. V 1 senatu bo 59 demokratov, 36 re-) publikancev in en farmar labo-t rit.
_n__
Pivcvarji se pripravljajo za dobro sezono
Milwaukee, 11. novembra. Tukajšnje pivovarne so odredile j vse potrebno, da začnejo z izde-! lovanjem pive, kakor hitro reče j kongres besedo. Pripravljeni so; najeti 4000 brezposelnih. Edw. Landsberg je izjavil, da je nje-jgova družba izdala $2,000,000 j za zboljšave in bo najela 700 lju-1 di. Fred Pabst namerava zapo- j sliti 2000 ljudi. Tudi Schlitz i pivovarna bo najela 1500 brez- j poselnih.
|Wrs. Roosevelt neče biti predsednikova žena
New York, 10. novembra, "če bi bilo po mojem ne bi Franklin ! postal predsednik Zedinjenih držav," se je izjavila Mrs. Franklin D. Roosevelt, žena novo izvoljenega predsednika. "In nič ne mislite, da mi je kaj za čast "prve žene v Zedinjenih državah." Ostala bom kot sem bila sedaj. Nikdar nisem hotela biti predsednikova žena in tudi danes mi je hudo. Mogoče mi ne verjamete, toda verjamejo mi morda one ženske, ki so bile deležne take časti."
i --
Poskusno glasovanje se 1 je zelo obneslo >1 New York, 11. novembra. — -! Zadnje predsedniške volitve so
-	j znova dokazale, da je poskusno • j glasovanje, kakor ga je upeljal ' J Literary Digest pred tremi leti, -jjako zanesljiv izraz ljudskega
-	mhenja. Kakor je prerokoval r i Literary Digest, tako so ljudje ■'tudi v resnici glasovali. ■
Osem otrok je zgorelo \ o j ognju v Švici
Zurich, Švica, 11. novembra n Osem otrok in en strežnik so mrt e vi, ko je ogenj uničil poslopje ajv katerem so se nahajali zapu ii ščeni otroci. Le z največjo te Ižavo so rešili ostale otroke i gorečega poslopja.
y	Javne knjižnice
i- Javne knjižnice bodo sedaj o ni vseh praznikih ves dan zaprt« Pomanjkanje denarja je vzrol
Franklin Roosevelt je do- I bil pri volitvah nad šest milijonov večine
Washington, 11. novembra.—« i Vsa zvezna vlada bo po 4. mar- I ! cu prihodnjega leta absolutno r/ j pod kontrolo demokratske stran-; r ke, in od civilne vojne sem I c | stranka še ni doživela take zma-1 i ge, kot jo je podelil ameriški na- ic icd pretekli torek demokratski r | stranki. Nad 50 let niso bili re- l ; publikanci tako slabi v kongre-11 ; su kot bodo v prihodnjem zase- 1 danju. Republikanska stranka s bo imela v senatu samo 36 gla-, i sov, dočim bodo demokrati v i zbornici poslancev dosegli veČi- c no 200 glasov. Kolikor se more : r do danes dognati iz volivnih po-; 3 ročil bo v zbornici poslancev 313 ji demokratov, 111 republikancev ; j in štirje farmar-laboriti. Niti I c en socijalist yi bil izvoljen v. j kongres. Enaka poročila priha- !\ jajo tudi iz posameznih držav, j s ! v katerih so demokrati izvolili ;\ 29 governerjev, republikanci pa \\ i samo pet. Končni uradni rezul-! 1 tat volitev glede predsednika še \ | ni objavljen, toda že sedaj ima|r jgoverner Roosevelt nad 6,000,- r ■000 večine nad Hooverjem, in j s ta večina se bo še pomnožila, i Roosevelt je dobil 472 elektoral- 2 nih glasov, Hoover pa le 59. Go-verner Roosevelt se je izjavil, j da so vsa poročila v časopisih glede njegovega kabineta, pre-;zgodnja, ker bo minilo najmanj,; j clva meseca, prodno bo Roosevelt, • pripravljen pojasniti javnosti, ] kdo bodo njegovi kabinetni urad- < : niki. Governer je sedaj na de-! j lu v Albany, kjer spravlja v red , I proračun d r ž a v e New York, 11 ! predno se poslovi iz urada.
-o--r
Mladi John Zupan 1 j Mladi John Zupan, sin ured- j jnika Glasila K.S.K.J., ki pohaja: 12B razred Collinwood višje šo-;;le, je bil od svojih součencev iz-' j voljen podpredsednikom svojega razreda. Collinwood višja šola je največja višja šola v državi i Ohio, najbolj moderno opremljena. V omenjeno šolo pohaja j stotine naših mladeničev in mla-(idenk slovenskih staršev v Col-f hnwoodu, in izvolitev mladega j John Zupana podpredsednikom j J svojega razreda priča, da je ze-j „ j lo priljubljen med svojimi so- j _ j učenci.
Krst Ohajčana
Društvo sv. Kristine št. 2191 " K-S.K.J. priredi v nedeljo večer ' slovesen Martinov večer v šol- j " skih prostorih na Bliss Road v e Euclidu. Navzoč bo župan in e županja, občinski svetovalci, botri in botre, strici in tete, mladenke in mladeniči, ki bodo po-e magali pri tem velevažnem poslu. Na to prijetno zabavo pri-- j jazno vabimo občinstvo.
Podružnica št. 41 SžZ
Podružnica št. 41 S. ž. Zveze j I priredi v nedeljo večer svojo „', plesno veselico v Turkovi dvora-^ 1 ni na Waterloo Road. Vstopni-• j na je samo 25 centov, zabave I bo pa za cel desetak. Občinstvo je prijazno vabljeno.
v Hčerka dobrodošla!
Družini Rud. Skerlj, 15621 a. Holmes Ave. je bila te dni roje-■t. na hčerka. Mati se nahaja ?. ie, detetom v St. Ann's bolnici. Vs< u- je zdravo.
i*	Za nižje davke
23 organizacij v Cleveland^ se je združilo, da agitirajo, dž se zniža za $1.10 davek na vsa ob kih $1,000 vredne lastnine, te. * Država Michigan je glasova ak, la za odpravo prohibicije.
Evropa zopet vabi Ameri- F ko, da se udeleži debate n glede vojnih dolgov
Washington, 11. novembra.— Anglija je povabila danes vlado ;di Zedinjenih držav, da se udeleži. vč mednarodne debate glede vojnih v s dolgov, ki jih Evropa dolguje j oc Ameriki. Obenem se naznanja, j ro da niti Grška, niti Ogrska ne; re moreta plačati svojih obligacij, pi ki so zapadle. In tri druge ev- ih ropske države, kot E s t o n i j a, j M Poljska in Latvija so že prej |sk sporočil^ ameriški vladi, da jim j še nikakor ne bo mogoče zadostiti j pc Ameriko glede obroka, ki zapa-' m de 15, decembra. Estonija bi k• morala plačati $90.000, Latvija j ni $37,000, Poljska pa $1,225,000.! ra i Ameriška vlada komaj pričaku-! ki ; je, da bodo te dežele plačale vsaj j za j obresti. Mednarodna konferenca! sc i glede vojnih dolgov bi se vršila p( ! v Washingtonu, in tudi franco- i le j ska vlada je izjavila, da je pri | rt ; volji poslati svojega zastopnika j ce j v Washington pred 15. decern- j Ju : broni, ko zapadejo obroki 11a ui vojne dolgove. Anglija je na-, pi mignila, da bi bilo skrajno ugod- j M ! no, ako bi taki konferenci dal j ta j svoje nasvete in svoje mišlje-joc j nje bodoči predsednik Zed. dr- u' žav Franklin Roosevelt.	ki -o- ; n i
Slovenski Radio program *
Kot nam naznanja Mr. Chas. t< . Zc rinan, vodja slovenskega radio \U i programa, bosta peli v nedeljo, d: na otvoritvenem programu slo- B venskega 1'adio priljubljeni Jose- 'g jphine Lausche-Welf in Miss Ma- S ry Udovich, seveda pod vodstvom | n [ orkestra dr. Wm. J. Lauscheta. d Kot nam je povedal Mr. Zorman k j bo program posebno privlačen, s' tako v petju kot v godbi. Mnogo k (ljudi je izrazilo željo, da bi po- j z novno slišali priljubljeni pevki n na radio, in evo, v nedeljo je pri- \z. lika. Program se bo izvajal po-! t' torn WJAY radio postaje v Cle- č velandu od 3:30 do 1. ure popol- k dne v nedeljo. Omenimo naj še ! I na tem mestu, da med drugimi s podporniki slovenskega radio R j programa, katero smo zadnjič i z i navedli, so tudi Grdina & Sons,! i trgovina s pohištvom in pogrebni i zavod, in Grdina's Shoppe, 6111; • i St. Clair Ave.	! .
_ J	__j .1
Community fend
V pondeljek se začne z ogrom- ^ j no kampanjo za Cleveland Com- i ' _! munity fond. Nad štiri milijo- ^ ine dolarjev se bo. moralo nabra- (
"iti, ako hočejo siromaki po zimi ,
j i	*	2
dobiti kaj hrane. 3000 oseb je i,
na delu za izvršitev programa, -i	1
Prva obletnica \\
_ I V pondeljek, 14. novembra, se | J bo brala sv. maša ob 7. uri zju- , _ 1 traj v cerkvi sv. Vida za pokoj-jniim Ignac Ljuznar. Prijatelji j in znanci ranjkega so prijazno vabljeni.
e George Washington
o j Priljubljeno slovensko pod-1-1 porno društvo George Washing-i- j ton, št. 180 J.S.K.J. priredi v e soboto večer, 12. novembra, pri-i-jjetno domačo plesno veselico v j I spodnji dvorani S. N. Doma. Pridite, če želite dobro zabavo, j
►i	Jerry Glavač
g_ J Kadar želite popravila pri z! strehah, žlebovih ali kje drugje jglpri hiši, obrnite se zanesljivo na rojaka Jerry Glavač, 1052 Addison Road.
Nenadna zima
lu ; Včeraj je snežiio, danes je pra-la !va zima in tudi za jutri se obeta a-1 prav mrzlo vreme. Stotine avto-|mobilov je bilo včeraj zamrzlo, ra-'ko se je pojavila nepričakovano I trpka zima.
?rank J. Lausche ne bo di-•ektor, angleško časopisje poroča zmišljotine
Angleško časopisje v Clevelan-lu, z izjemo Plain Dealerja, je čeraj poročalo na prvi strani ■ sakovrstne izmišljotine. V gromnih naslovnih črkah se po-oča, da namerava varnostni di-ektor Frank J. Merrick odsto-iiti, ker se je baje spri z župa-10m Millerjem in da je župan »liller ponudil vodstvo cleveland-ke policije in ognjegascev — na-emu F r a 11 k Lauschetu! Za >očt! Vse skupaj je grda iz-nišljotina in prihaja iz krogov, so sovražni sedanjemu župa-iu Miller ju in iz krogov, ki bi adi naredili zdražbo med demo-erati. župan Miller je nevoljno ;anikal vse trditve angleških ča-lopisov. Edini "Plain Dealer" joroča l-esnico. Ne samo, da Mil-er ni ponudil Mr. Lauschetu di-ektorata policije in ognjegas-:ev, pač pa Mr. Lausche abso-utno ni pri volji prevzeti tak nad. Ko je župan Miller nastopil svoj novi urad, je ponudil tir. Lauschetu mesto privatnega a jnika, in ko je Mr. Lausche to dklonil, mu je župan ponudil irad direktorja javnih utilitet, car je Mr. Lausche enako odklo-lil. I11 da bi bil sedaj naš Frari-le direktor policajev in ognjegascev, ne da bi on kaj vedel za :o, hahaha! Edino kar je pri .eni res, da se vrši bonba med volite! jem demokratske stranke Burr Gongwerjem in med kon-rrtsmanoni Martin Sweeneyem. Sweeney želi, da župan imenuje njegove prijatelje v razne urade, kar je pa župan odklonil, nakar je začel Martin Sweeney po svoji navadi rezonirati in je celo izjavil naj "Miller skoči v jezero." Našim čitateljem povemo le, naj se ne ozirajo na sen-::acijonelne, brezpomembne trditve v angleških časopisih. Vso čisto resnico iz demokratskih krogov bo prinesla "Ameriška Domovina,' 'ki ima veliko ožje stike in zanesljiva poročila v odgovornih uradnih krogih kot sen-za ci j onel n i reporter j i.
--o—--
Jezni ljudje
V dvorani unije slikarjev se je zbralo te dni kakih 300 moških, katerim je bilo obljubljeno, da bodo za 75 centov lahko gledali" najlepše plesalke, katerih nekatere bodo plesale celo v kostumu naše prve matere E vice. Hm, kako pa, polici j a jd zvedela za to, pa sta se dva detektiva pomešala med gledalce z ramenom, da nemudoma ustavi-la predstavo, če moderne Eve ne i bi imele dovolj figovih peres na sebi pri plesu. Ravnatelj predstave je pa zvedel, da so v dvorani detektivi, pa je svojim ple-jsalkam naročil, da se ne smejo sleci. I11 dočim so plesalke ple-|sale dostojno oblečene, je ravnatelj pobrisal jo z denarjem, ki ga je dobil za vstopnino. Ko so zvedeli navzoči moški, da z Evami ne bo nič "odkritja," so po-1 stali jezni. Pograbili so stole, ipljuvalnike in druge predmet« ! in začeli razbijati po dvorani j nakar so se razkadili na vs< strani.
Hčerka umrla
-| V City bolnici je umrla Mar; Petrovčič, stara 11 let. Zapušč; j starše, štiri brate in eno sestre
-	Pogreb ranjke se vrši v ponde i Ijek zjutraj ob 9. uri iz hiše ža
-	losti na 959 E. 69th Št. v cerke 1, sv. Vida pod vodstvom Fr. Zt 3 krajšek. Prizadetim staršem m
še iskreno sožalje!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
skimi državljani je fašizem daleč prekoračil meje, ki so po etiki in po interesih skupnosti človeštva stavljene tudi domači politiki vsake vladavine. Zato ni čudno, da nam stopijo ti odnosi pred oči, čim mislimo na fašizem ali sodimo o njem. Tudi ob desetletnici fašistične revolucije. ("Jutro.")
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVtsC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the. Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
°«il>83	No. 267, Sat., Nov. 12th, 1932
Ob fašistični 10-letnici
Fašistična Italija proslavlja te dni desetletnico fašističnega "pohoda na Rim," torej desetletnico prevzema državne oblasti po fašizmu. V soboto je preteklo deset let od dne, ko so se začele v Bologni in Florenci, obeh takratnih središčih fašističnega pokreta, zbirati legije črnih srajc, da odkorakajo proti Rimu in z orožjem vržejo slabotno Factovo vlado, ki je v tedanji državljanski vojni med revolucionarnim sindikalizmom kolebala na levo in desno in ni zadovoljila nikogar. Iz svoje uredniške sobe pri "Popolu d'ltalia" v Milanu je Mussolini vodil pohod. Tedaj se namreč še ni vedelo, kakšno stališče bo vlada zavzela proti fašistični revoluciji, toda dvor in visoki vojaški krogi so bili na strani "upornikov," in dva dni kasneje se je Rim brez odpora vdal. Mussolini se je pripeljal s posebnim vlakom iz Milana in je v cezar-skem triumfu vkorakal v večno mesto.
Fašistična diktatura je popolnoma izpremenila politično lice Italije. Razbila je demokratsko in liberalno državo ter na njeno mesto postavila avtoritaren in korporativen sistem, v katerem poedinec popolnoma izginja v skupnosti. V tem in tudi v svojih metodah je italijanski fašizem zelo si i če n drugemu socialnemu in političnemu ekstremu, ruskemu boljševizmu. Oba hočeta biti brezkompromisna in sta do skrajnosti brezobzirna. Oba nosita obliko absolutne diktature in ne pripuščata nikakega individualnega izživljanja na političnem socialno gospodarskem in deloma tudi na kulturnem polju. Poedinec je zasužnjen celoti, nima pa na njo nikakega ustavno urejenega in zajamčenega vpliva.
Fašizem je danes Mussolini. On je vsemogočen v stranki in državi; tudi formalno je njegova moč izredna. Mogoče je, da je taka vladavina najboljša in morda edino možna za Italijo, ki tudi v preteklosti ni poznala prave, v najširših plasteh naroda zasidrane demokracije. Vsekakor pa je izven dvoma, da bi fašizem na drugačen način ne mogel doseči takih uspehov, kakršne navaja in proslavlja sedaj ob desetletnici svoje diktature.
Več viSikov je, s katerih se da in je treba presojati delo. politiko in uspehe fašizma. Tudi najhujši nasprotnik mora biti objektiven dovolj, da prizna njegove uspehe v notranjem položaju Italije. Odprto lahko pustimo vprašanje, ali je fašizem res rešil Italijo političnega in socialnega kaosa ter komunističnega prevrata;, verjetno je, da jo je res obvaroval državljanske vojne. Vidno pa je njegovo organizatorično in gospodarsko materialno delo. Zdiscipliniral je javno upravo m vso podredil eni sami volji. S silnimi investicijami "je fa-stični' režim izboljšal kakovost italijanske zemlje, ki je po večini trda in težavna za obdelovanje. Izsuševalna dela so naredila plodne velike predele močvirnate zemlje. Akcija za intenzivnejše in racionalnejše obdelovanje je bila zelo uspešna. S tem in pa z omejitvami, ki so bile naložene prebivalstvu, je Italija dosegla, da je danes že skoro neodvisna od tujega žita, ki ga je morala še nedavno leto za letom uvažati velike množine.
Podobno investicijsko delo je fašistični režim izvrševal tudi na drugih področjih. Pogozdovali so se in se še pogozdujejo apeninski griči, tako da bodo prihodnje generacije potrebovale tudi manj uvoženega lesa/. Gradili so se in se š'e gradijo vodovodi in razne javne zgradbe, forsira se elek-, trifikacija, na vso moč se podpira industrija in Italija ima danes cestno omrežje, ki jo zanj lahko zavida marsikatera druga država.
Vse te in še druge materialne uspehe kaže fašizep ob svoji desetletnici. Ni mu jih mogoče odrekati. Pri tem pa je seveda vprašanje, ali so doseženi rezultati v primernem razmerju z žrtvami, ki so bile za nje potrebne. Objektivna sodba q tem je nemogoča, ker zavisi od subjektivnega ocenjevanja zahtevanih in doprinešenih žrtev. A to je italijanska notranja zadeva, saj ima pač vsaka država pravico, da si uredi svoje domače življenje kakor najbolje ve in zna, dokler s tem niso tangirani upravičeni življenjski interesi drugih skupin ali pa skupine, ki jo ves civilizirani svet priznava še nad državami in narodi, osnovne pravice človečanstva.
Fašizem pa ima tudi svojo zunanjo politiko, ki je svet na njej še bolj in te resi ran kakor na njegovi notranji politiki. Fašistična zunanja politika vsaj po svojih efektih na žalost ni element konsolidacije in pomirjenja duhov v Evropi. Res se v nekaterih svojih pojavih kaže kot zagovornica mirnega sožitja narodov, a v splošnem je izrazito imperialistična in vzbuja neprestano vznemirjenje. Vrh tega je tako zelo premešana z notranjo politiko in tako zelo v njeni službi, da se največkrat ne da ločiti, kaj je volja in namera fašizma in kaj samo grobo sredstvo za dosego kakega podrejenega notranjepolitičnega cilja.
Objektivno soditi o fašizmu pa je še posebno težko nam jugoslovenom. Ne samo zaradi ekspanzivnosti in imperializma njegove zunanje politike, po "katerih je v prvi vrsti ogrožena ravno naša država in ki ju v tej ali oni obliki vedno na novo čutimo že sedaj. Brez vsake potrebe je fašizem, namesto da bi dela i je na političnem, socialnem in gospodarskem preustroju Italije, navalil z vsem svojim pritiskom tudi na naše rojake, kijih je usoda pustila pod Italijo. Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini gotovo niso nikdar hoteli biti nelojalni državljani. Njihova eksistenca ni in ne ograža ne varnosti Italije, ne nemotenega razvoja fašizma. Kljub temu so bili Jugosloveni oni del prebivalstva Italije, ki je moral najhuje občutiti slabe strani fašizma in najhuje trpeti pod njimi. V svojih odnosih do naših rojakov med italijan-
Cleveland, O.—Pa naj reče kdo še, da se naše ljudstvo ne zanima več za nobeno važno stvar. Kdor je bil v pondeljek dne 7. novembra, v Slov. Domu na Holmes Ave., pa bi videl množico ljudstva zbranega v obeh dvoranah in zunaj na cesti, da še ne pomni zgodovina našega slavnega Collinwoda toliko ljudi skupaj. Vršil se je "Demokratski shod." Ter kakor smo videli, slišali na radio in čitali v časopisih, je vladalo po vseh Združenih državah ameriških veliko zanimanje, in rezultat volitev je pokazal sijano zmago demokratske stranke. Upamo, da se kažejo prvi žarki vzhajajočega solnca, ki prinaša ameriškemu narodu spremembe in boljše čase. Tudi nam Slovencem, ki smo po večini demokratje, ni žal pri teh':Volitvah za naše glasove. Tudi nam ni žal za trud, ki smo ga imeli v krogu male skupine, pred 10. meseci, da srno ustanovili Slovenski Demokratski Klub v £2. vardi, ki bo tudi prišel sedaj do svoje popularnosti. Volitve so končane in sedaj pa pridimo na naše domače zadeve.
V	petek 11. novembra, je bil sv. Martin jako upoštevan svetnik od našega naroda, ker takrat se vino krsti. Na Martinovo soboto 12. novembra, priredi pevsko društvo "Soča' zabavni večer v zgornji dvorani Slov. Doma na Holmes Ave. So vabljeni vsi prijatelji in prijateljice slovenske pesmi in tistega, ki postane iz grozdnjega mošta, pa še nima imena.
V	nedeljo 20. novembra, vpri-zori dramski krožek "Adrija" vedno dobro obiskano in vedno zanimivo veselico"HPri belem konjičku." Pričetek je ob 7:30 zvečer v dvorani Slov. Doma. Čisti dobiček je namenjen v korist naše slovenske cerkve in šole na Holmes Ave. Vabljeni so vsi oni, ki želijo videti in se pošteno zabavati ob lepi predstavi ter pomagati gmotno našim farnim ustanovam.
Grozne, strašne, čudodelno čarovne reči se bodo godile v nedeljo 27. novembra (v spodnji dvorani Slov. Doma na Holmes Ave., in sicer popoldne za otroke in zvečer za odrasle. Društvo ameriških čarovnikov, obstoječe iz 15 najboljših ameriških čarovnikov, pod vodstvom Mr. John J. Gi'dina, ki je aranžiral to veliko čudodelno predstavo' v korist slovenske cerkve in šole na Holmes Ave. Vstopnina je za otroke popoldne 10 centov, zvečer za odrasle pa 35, 50 in 75 centov. To bo vredno iti gledat, nikar ne zamudite, ker kaj
takega še nismo videli v Collin-woodu. Vstopnice so v predpro-daji v župnišču, pri zastopnikih Zveze collinwoodskih društev in sledečih trgovinah: John Trček, Frank Lavrič, Martin Rakar in Videmšek na 152. cesti. Požu-rite se, da dobite vstopnico pravočasno, ker jih je le omejeno število, namreč le toliko kot sedežev v dvorani, gotovo pa je, da bo dvorana napolnjena. Kakor se mora farno vodstvo boriti s finančnimi težkočami, da se vzdržuje šola in cerkev, enako se mora tudi vodstvo Slov. Doma boriti z enakimi težkočami. Le sporazumno sodelovanje cele slovenske n a s el b i n e v Collin-woodu bo rešila probleme in da bomo z združenimi močmi pomagali prestati te težke čase. S tem, da se mora vsak zavedati in pomagati vzdrževati naše ustanove, obenem si tudi pomagati enemu drugemu ko odkritosrčno se ljubeči bratje in sestre.
Omenim naj še, da 3. decembra, 1932, bo 20 let, ko se je ustanovilo v naselbini od naših pijonirjev društvo Kras št. 8 S. D. Z. Na omenjeni večer se pripravlja veliko slavnostno sejo, da se proslavi važni trenutek, kar najbolj popularno. Natančnejše bodo še uradniki društva poročali. Toliko o splošnem poročilu za danes ter se zopet vidimo kmalu.
John Trček, tajnik S. D.
JAVNA ZAHVALA
Cleveland (Collinwood), O.—
Vse tarna in se pritožuje radi depresije, le naše članice od podružnice št. 41 S. Ž. Zveze se take depresije prav nič ne bojijo. Da so članice podružnice št. 41 res korajžne žene, bodo pokazale s tem, da priredijo 13. novembra veselico v T u r k o v i dvorani na Waterloo Road. Začetek veselice je ob 7. uri zvečer. Vstopnina samo 25 centov. Drage mi sosestre, dolžnost naša je, da se vse brez izjeme udeležimo te naše prireditve. Pripeljite s seboj tudi svoje može, dekleta pa svoje fante. Cim več nas bo, tem večji bo uspeh. Prijazno je vabljeno tudi ostalo občinstvo.
Članice Slovenske Ženske Zveze garantirajo za lačne in žejne in prvovrstna godba pa za plesaželjne. Tudi dva krasna zastora se bosta dobila na ta večer, in kdor bo tako srečen, da jih dobi, bo lahko ponosen. Tudi lepi dobitki se bodo oddajali. Na svidenje torej 13. novembra v Turkovi dvorani na Waterloo Road.
Margaret Poznich, tajnica.
KONCERT S PEVSKIM PRIZOROM
Pevski zbor "Zarja" odsek Soc. kluba št. 27 priredi svoj običajni koncert s pevskim prizorom "Pri rdeči kolerabci," na Zahvalni dan, 24. novembra, v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave., pričetek ob 2:30 popoldne. Na tem koncertu nastopi tudi 60 čeških pevcev in pevk, kar bo nekaj izredftega v naši naselbini. Rojaki iz Cle-velanda in okolice boste imeli lepo priliko slišati in videti nekaj novega na slovenskem odru v Clevelandu. Občinstvo je že pri prejšnjih naših prireditvah pokazalo, da se zanima in ljubi naše prireditve in upamo da bo tudi letos napolnilo dv,orano Slovenskega Narodnega Doma.
Članstvo pev. zbora "Zarja" se ni ustrašilo stroškov in ne 'dela, čeprav nas tare depresija j ter gre svojo pot naprej za cle-(lavsko kulturo. Požrtvovalnost in skupno delo je premagalo vse ovire, ki smo jih imeli do sedaj in upamo, da za bodoče
napravimo še kaj boljšega.
24. novembra boste lahko videli kaj se vse lahko napravi z vstrajnostjo in požrtvovalnostjo. Naj se zahvalimo našim trgovcem, ki so nam pripomogli z oglasi ter pokazali, da vpošte-vajo kulturno delo, ki ga goji pev. zbor "Zarja." Rojaki, podpirajte trgovce, katerih imena boste videli v našem programu. Na to prireditev pričakujem^ rojake iz več slovenskih naselbin in sicer iz Detroita, Chica-ge, Barbertona in Girarda ter bližnjih naselbin, ko bode te imeli priliko se seznaniti z njimi.
Naredimo 24. nov. naš praznik slovenske pesmi, ki nam bo ostala v spomin še za poznejši čas. Vstopnice na koncert so samo po 40c, in si jih lahko nabavite pri pevcih in pevkah "Zarje" ali pa v uradu v starem poslopju soba št. 1. Na svidenje na Zahvalni dan 24. novembra, ob 2:30 popoldne.
John Krebel.
Ko čitatelji to prečitajo, bodo rezultati volilne borbe že znani in pravorek državljanov Združenih držav bo dovršeno dejstvo. Ta kampanja je dvignila mnogo prahu, a ta se je že začel ulegati in stvari stopijo v normalni tok z brzojavnim pozdravom in čestitkami premaganega kandidata uspešnemu tekmecu.
Ali p r e d n o klici zmage in proslave utihnejo, je na mestu da kot interesirani gledalec in spremljevalec dogodkov izražam neke nazore glede dovršene volilne borbe, vkolikor se je nanašala na našo javnost v Ameriki.
Zanimanje našega sveta za te volitve je bilo sorazmerno zanimanju vsega ameriškega naroda. To je bilo spojeno z nezadovoljstvom in trpljenjem, ki ga ves narod preživlja v teh zadnjih letih. Odsevajoč to vseobčno čustvovanja je večina našega časopisja posvetila nenavadno pozornost tej volilni borbi. Ta pozornost ni bila rezultat sebičnih nagonov, marveč čisto novinarsko prizadevanje, da se prikažejo vprašanja in problemi, ki so bili iztaknjeni in debatirani za časa te kampanje. Mora se konstatirati, da naš tisk je bil v tem pogledu na višini novinarskega po-ročevanja, ker je brez strankarske strasti nepristransko prinašal argumente glavnih predsedniških k a n d i d atov in njihovih poglavitnih zagovornikov, s čimur je izpolnil eno izmed svojih temeljnih nalog. Na tak način je naš neodvisni tisk prepustil svojim dobro informiranim čitateljem, da si ustvarijo svojo pošteno sodbo. Za to svojo uslugo naš tisk zaslu-žuje splošno priznanje in pohvalo s strani naše javnosti.
Te volitve so prinesle na površje neki pojav, ki je za nas jako važen. Naša mladina, kakor tudi mladina drugih narodnostnih skupin, nahaja v svojih političnih ambicijah in interesih naravno zaledje v svoji narodnostni skupini. Ona vedno več in več spaja te svoji dve interesni sferi. Moramo pozdravljati to mogočnost sodelovanja starih z mladimi, in stari bi morali podpirati svojo mladino v njenih težnjah, da jo na tak način toliko jačje pri-vežejo k sebi. To je eden izmed redkih slučajev v našem izseljeniškem življenju, kjer moramo spajati naše interese kot roditeljev in državljanov te dežele z interesi naše mladine, ki hoče zavzeti večjo in odločnejšo vdeležbo v življenju te dežele, kot smo jo mogli doseči mi, priseljenci. Ne bi smeli prezreti niti enega plana, od najskromnejšega do najbolj ambicijoznega, da se izkoristi ta mogočnost sodelovanja v ^korist doseženja zdravih ambicij naše mladine.
Že dolgo vrsto let slišimo stalno pritožbo^ da naš narod ne najde priznanja pri velikih strankah. Ta pritožba je bistveno vtemeljena, ali praktični argumenti jo izpodbijajo. Prvi je, da številno izmed milijonov ameriških glasov predstavlja le kapljico v velikem morju. Druga naša slaba stran je naša dizorganizacija na političnem polju. V istem položaju se nahajajo tudi ostale slovanske skupine v Ameriki. Uvažuje te slabosti naše slovanske rase storili so se koraki v svrho, da se slovansko-ameriški živelj politično organizira in da kot ena enota izstopa v ameriškem političnem življenju in da v njem zavzame mesto, ki mu gre po njegovem številu. Ako pogledamo na druge plemenske in narodnostne skupine in jih vzpo-redimo z našim slovanskim številom, tedaj moremo šele poj-miti, kaj pomenja organizacija. Irci formalno gospodarijo politično v tej deželi, dasi jih je manj kot ftas, Slovanov. Celo židovska rasa ima daleč več vpliva od nas, dasi je mnogo
manjša v tej deželi. Iz tega moremo razvideti, kaj bi taka organizirana slovanska sila mogla pomenjati za naš prestiž, za našo mladino in za naš narod sploh.
Ob tej priliki želim javno izraziti zahvalo Demokratičnega Nacijonalnega Odbora, kakor tudi svojo, mnogim prijateljem in sodelavcem širom Amerike, posebno pa našim novi-nam za odlično in inteligentno obnašanje za časa minule volilne kampanje.
Ivan Mladineo,
Demo. Nat'l Campaign Com.
Pravni nasveti
- Piše Frank V. Opaskar
Vprašanje: Prosim, odgovorite mi v listu Ameriški Domovini na to moje vprašanje: Zdravniku sem dolžan $6.00 že kakih šest mesecev in jih nikakor ne morem plačati, ker mož ne dela. Šla sem k njegovi tajnici, naj me počaka, pa mi še vedno pošilja pisma naj plačam. Jaz pa ne morem, ker ni nobenega centa pri hiši. Ali me more tir jati sodnijskim potom ?—M.M.
Odgovor: Dasiravno je dolg
v tem slučaju tako malenkosten, da bi se doktor mujal na sodniji, vendar bi bilo boljše plačati dolg, samo če je mogoče, ker vsak dolg nosi obresti po postavah te dežele.
splošno informacijo vam bom še enkrat raztolmačil, kaj se lahko stori, da se iztirja dolg in kaj je nemogoče storiti. Vsak dolg se mora plačati in ako dolžnik ne plača, potem se vsak lahko obrne na sodnijo in postavno iztirja svoj dolg. Naj prvo mora, seve vložiti prošnjo ali tožbo na sodišče, kjer prosi, da sodnija pripozna njegov dolg kot postavnim. Potem je obveščen dolžnik in prilika mu je dana, da se zagovarja, zakaj ne plača dolga. Da ne more plačati, ni noben izgovor. In če sodnija pronajde, da je dolg resničen in postaven, potem odredi, da se zapiše ta dolg v sodnijske knjige. To se ime n u j e "judgement" ali sodnijsko potrjenje dolga. Nemudoma postane ta dolg vknji-žen na vse posestvo dolžnika. Lahko se potem vloži prošnja na sodnijo, da se proda njegovo posestvo, da se zadosti tej vknjižbi ali "judgementu."
Ce pa dolžnik nima nobenega posestva, potem se pa lahko po dobljeni tožbi da prodati njegovo premično premoženje, da se zadosti temu dolgu. Seveda se to zgodi vse potom sodnije in njih uslužbencev. Pohištvo navadno se ne more vzeti, ker postava dovoljuje primerno pohištvo vsakemu.
Ce pa dolžnik kje dela, se mu pa lahko judgement vzame na del njegovega zaslužka. Ce je dolžnik družinski oče, potem se mu lahko odvzame vsak mesec deset odstotkov njegovega zaslužka, ako je bil dolg za nepo-trebščine. Če je bil pa ta dolg za potrebščine, potem se mu odvzame dvajset odstotkov njegovega zaslužka vsak mesec. Ce je pa dolžnik samec, se mu pa lahko vzame ves zaslužek, dokler ni poravnan njegov dolg.
Seveda, če pa dolžnik nič nima, se mu ne more ničesar vzeti. Zapreti se pa dolžnika ne more dati samo na podlagi, ker je dolžnik. Ako je pa ogoljufal, potem se ga da lahko zapreti za zločin, ki ga je storil. Ampak tirjalo se ga bo pa za dolg, kadar bo kaj imel. Sod-nijski stroški so tudi naloženi na dolžnika v vsakem slučaju.
M.M. bi pa svetoval, da se posvetuje s zdravnikom samim in ne z njegovo tajnico in naj se ž njim dogovori, da ne bo imela sitnosti in pa stroške, ker nekoč bo morala vendar le plačati dolg. Sedaj, ko nimate nič, vam seveda ne morejo ničesar vzeti.
Vprašanje: Prosim pojasnila
v tem slučaju: Neki dedič je zapustil precej denarja. Pa je že dve leti po njegovi smrti, pa ni še nič. Prosim, ali se da stvar spraviti naprej brez posebnih stroškov?—H.G.
Odgovor: Lahko se obrnete na probatno sodnijo za pojasnila, kaj je bilo s tem denarjem. Ampak več boste dosegli, če se posvetujete s kakšnim odvetnikom in mu izročite zadevo, da bo pregledal to stvar in vam dal vedeti, koliko bo stalo, da bi se vse uravnalo.
-o-
ČRNI PREMOG V KOŠA-KIH
Znani rudosledec Ferdinand Ošlak je nedavno cdkril v Koša-kih pri Mariboru obsežna nahajališča prvovrstnega črnega premoga. Strokovnjaki so si nahajališča ogledali ter proglasili, da je revir tehnično in trgovsko najboljši in najugodnejši v Evropi. V naši državi še nimamo rudnika črnega premoga, čeprav so odkrili njegova ležišča tudi na jugu. Naš uvoz izkazuje prav mnogo milijonov za uvoz takšnega premoga, ki je mnogim industrijam neizogibno potreben. Če bi se spričo današnje denarne krize vendarle posrečilo uresničiti te načrte, bi Maribor dobil premogovnik, za katerega bi nas zavidala vsa Evropa. Delo bi dobilo na stotine brezposelnih rudarjev in delavcev, sosedne države, ki razpolagajo le z rjavim premogom, bi pa spričo cenejših prevoznih stroškov rajši uvažale črni premog od nas, kakor iz Nemčije in Anglije.
Dnevna vprašanja
1.	Odkod prihajajo zlate ribe, ki jih kažejo v akvarijih?
2.	Kdaj je bil izdan prvi besednjak ?
3.	Kdo je odkril "Rt dobre nade"?
4.	Kdaj bo novi predsednik Roosevelt zaprisežen ?
5.	Kdo lahko ovrže postavo, katero je naredil kongreš in podpisal predsednik?
6.	Kaj je glavno mesto republike Bolivija, v Južni Ameriki?
7.	Katero mesto nazivljemo "mati sveta"?
8.	Katera dežela nima niti policistov niti zaporov ?
9.	Kolikšna je povprečna starost dreves?
10. Kako imenujemo vlado, katero vodijo ženske?
Odgovori na vprašanja
1.	Iz Frederick county, država Maryland, kjer produci-rajo več zlatih rib, kot sploh kje drugje v Ameriki.
2.	Prvi besednjak, ki ga zgodovina sploh omenja je bil narejen v mestu Ninive, ob času, ko je x vladal kralj Asurbanipal, nekako v sedmem stoletju pred Kristom. To je bil neke vrste klino-pis na ilovnatih tablicah.'
3.	Bartolomej Dias, portugalski pomorščak.
4.	Dne 4. marca, 1933, v Wa-shingtonu.
5.	Najvišja sodnija Zedinjenih držav.
6.	La Paz, ki je obenem najvišja prestolica na svetu, kajti mesto leži 12,700 čevljev nad morsko gladino.
7.	Arabci nazivljejo tako mesto Kairo v Egiptu.
8.	Dežela Iceland ali Islandija.
9.	Povprečna starost dreves je od 200 do 300 let.
10. Ginarhija.
DOPISI
Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Tonika za želodec in _odvajanje_
PRVI JUGOSLOVANSKI ZVOČNI FILM V
AMERIKI
Jugoslovanska f i 1 mska kor-foracija (Yugoslav Pictures Corporation), katera se je pred kratkim ustanovila v New Yorku, izdeluje te dni svoj prvi Posnetek 2800 metrov dolgi zvočni film pod imenom "Ljubav i strast." Kot ime pove, je vsebina prvega filma povestna, nekak socialni roman iz življenja našega priseljništva. Vsekakor Pa po vseh napovedih izgleda, da je drama nad povprečno kakovostjo ameriških filmskih proizvodov. Avtor drame Mr. Prank Melford, podpredsednik in direktor novoustanovljene družbe je prevzel glavno režijo.
"Yugoslav Pictures Corporation" je inkorporirana ustanova in prvo podjetje te stroke s sedežem v New Yorku. Nje predsednik je Mr. Beni Berk, finančni upravnik Joseph H. Na-Sel in komercijalni direktor Bernard Rosenhaus. Kot izjavljajo uradniki nove korporacije, Je sedanja drama začetek velikopotezno zasnovane akcije za razvoj jugoslovanske filmske industrije v Ameriki in domovini.
Glavna vloga je poverjena Priznani mednarodni gledališki in filmski umetnici ge. Rakel ftavido (Davidovič). Mlada in simpatična Beograjčanka je nastopala v raznih evropskih gledališčih v Madridu, Barceloni, Parizu, Berlinu, Hamburgu in Milanu. Skupno je nastopala z Rojakom Svetislavom Petrovi-cem in ljubljencem ameriške Publike Gary Cooperjem. Zadnje leto zaznamuje nje umetniška karijera prav lepe uspehe v severni in južni Ameriki, kar
potrjuje zlasti vplivni "The New York Times." Mlada umetnica je izredno simpatičen dramski pojav odličnega pred-našanja igralske tehnike.
Poleg Davidove nastopa ga. Zorka Bregovska, predvojna članica zagrebškega in beograjskega gledališča. Umetniško kari-jero je započela na dunajskem "Burg Theatru," nastopala je v Berlinu, Metzu, Zurichu in Gradcu, zadnja leta pa je bila stalno angažirana na "Irving Place Theater" v New Yorku.
Istotako nastopajo v ostalih vlogah izključno naši rojaki: ga. Olga Adamovič in gg. Ivan Plemič, Josip Kranj čevič, Ivan Ribič, Jurij Milovič, Rudolf Trost in Rajner Hlača. Mr. Hlača je predvojni član ljubljanskega Narodnega gledališča in se je kot komik zelo uspešno uveljavil med našimi rojaki. V vseh ozirih se vodstvo kakor igralci trudijo, da bo prvi film profesijonalni proizvod vreden vsakega gledališča. Pri tem jamčijo tudi tehnični delavci Mr. Frank Zukor, William Stei-ner in Iva Etenger, vsi preis-kušeni in dolgoletni tehniki z zvezami dolgoletnih korporacij kot so: Paramount itd.
Snemanje zvočnega filma se je pričelo v pondeljek 31. oktobra ter se po dosedanjih uspehih započetega dela lahko pričakuje, tekom meseca premije-ro prvega jugoslovanskega zvočnega filma v Ameriki.
Novi korporacij i kakor igralcem je želeti samo uspeh, da bodo v domačem jeziku čim lepše spoznali svoje umetniške vrline.
"Daj, da si ogledam za treno-tek tvoj samokres, sin."
Sin mu je podal samokres. Stari farmer ga pogleda, ga odpre in pravi: "Dva strela sta bila izstreljena." Nastavi naboj pod petelina in reče sinu:
"Dobro veš, sin, kako so umrli tvoji trije bratje. Vedno so se mi smilili starši, čigar sina so obesili. Cal, priporočile Bogu!"
Začuden je stopil sin korak nazaj in prestrašeno pogledal očeta. Stari Jed pa dvigne samokres in ga nameri naravnost na sina.
"Oče, saj ne misliš . . .!" Cal dvigne oči proti nebu in zašepe-če: "Bog, odpusti mi!"
Zabliskalo se je. Na kraj verande se je počasi sesedlo Calo-vo truplo. Počasi je položil stari Jed samokres na tla, obrnil svoj voziček in ga počasi pognal proti sobi, proti telefonu, da pokliče šerifa.
peter cartwright.-
OČE JE SODIL SINA
Stain Jed Cameron je sedel na verandi svoje farme. Bil je pohabljen in je sedel na vozičku, se je mogel pomikati iz sobe ^ sobo. Gledal je štiri jezdece: 8erif je bil in njegovi trije depu-^ji, ki so skokoma jezdili proti Njegovi hiši. Ostre oči starega ffrmerja so nepremično zrle v fšrifa, ki je razjahal pred hišo 111 stopil na verando z vljudnim Pozdravom: "Halo, Jed!" "Dobro jutro, šerif." "Poslušaj, Jed," — šerif je skušal biti ravnodušen. "Ne bom °lJletal po ovinkih. Iščemo tvojega sina Cala." "Tako?"
"Da." šerifov pogled se je nekoliko zmedel, odkašljal se je, se odkril in segel s prsti v lase. Saj menda veš čemu. Radi ro-Pa na .vlak in umora pri Bur-tonu."
"Slišal sem, da je nekdo ustali vlak med Burtonom in Hamil-toflom. Da sta bila pri tem ubi-oba poštna uradnika in da je J'°Par odnesel dvajset tisoč do-'arjev."
"Da in Cal je to storil. In on. _ > >
"šerif, tudi jaz bom govoril bl'ez ovinkov. Res je, da smo v stiski za denar in da strojevodja t^avi, da se je krinka roparju n°koliko izmaknila in da- je spo-Zllal Cala. Toda dokler ne pride moj fant domov in vso stvar pridna, bom mislil, da je strojenja blazen ali pa je bil pijan."
"Tako? No, ne zamerim ti, ^°da tudi kurjač je spoznal Ca-Toda šli smo po sledu roparjevega konja, ki je vodila v to sitter."
: Stari Jed se je krčevito opri-vozička, kot bi se skušal toda obsedel je. j ^erif je stopil mimo starega tda v sobo in se ozrl okrog; sto-: ' Je tudi v kuhinjo, kjer si je ®e. ogledal. Nato je stopil zopet H'^aj na verando. , Poslušaj, Jed," je rekel šerif. >včeraj nisi še zavžil ničesar, , IC'ol sem jed nedotaknjeno in „ lc*i na tleh sem videl, da se nisi v ^ozičkom zadnjih 24 ur peljal sljvuhinjo. Tukaj sediš, odkar si ^ '^al vest o ropu na vlaku." (Ali ni to moja zadeva, šerif?" Ne, nikakor ne. Obkolili smo
ves kraj, da dobimo v roke Cala, toda ne bomo dopustili, da boš umrl lakote. Toda zdi se mi, da ti sediš tukaj, da sina pravočasno opozoriš."
"Šerif," je povzel stari farmer. S ženo sva imela štiri sine. žena mi je umrla pred 20. leti. Bill in Sam sta šla v svetovno vojno in sta bila ubita. Henry je prišel iz vojske domov zdrav, toda kmalu zatem ga je ubil konj. Vsi so umrli častne smrti, mislim. Cal pa mi dela težkoče. On ima svoje ideje, kako bi se denar z lahkoto pridobil. In, mislim, da je Cal oropal vlak."
"Potem nam boš povedal, kje naj ga iščemo."
"Ne vem kje je sedaj. Toda prepričan sem, da bo skušal priti domov. On dobro ve, da sem sam, pohabljen in da potrebujem njegove pomoči. Kadar pride in če bo priznal, te bom poklical po telefonu. On pozna dobro te kraje, zato ga pa tudi ne bo domov, dokler boste vi tukaj."
"Torej ti misliš, da ne bo pri šel, dokler so moji možje na straži gori v hribih?"
"Da, to dobro vem. Obljubim ti, da ti bom telefoniral, če j-e stvar taka, kot praviš."
Šerif nekaj časa premišlja, potem pa pravi: "Poznam te in vem, da je tvoja beseda kot zlato."
Stari Jed je gledal za odhajajočimi možmi postave. Sedel je na verandi od jutra do opoldne, od poldneva do mraka. Ravno ko se je pričelo mračiti, stopi pre-denj sin.
"Dober večer, sin," reče oče.
"Halo, očka. Mislili ste naj-brže, da se ne bom več vrnil."
"Ne, vedel sem, da prideš. Torej robec, s katerim si si zakrinkal obraz, se ti je bil izmaknil'!" ga trdo vpraša oče.
Cal se je obotavljal, potem pa hitro rekel: "Da-, oče, izmaknil se je. Ali si kaj lačen?"
"Prej nisem mogel jesti in tudi sedaj nisem lačen. Stopi bližje, Cal. Videti te hočem od blizu."
Cal je stopil bližje. Oče: ga je pogledal od nog do glave, ljubeče so ga objemale njegove oči, edinega sina, ki mu je ostal od štirih.
VESTI IZ DOMOVINE
-Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Tu je dne 10. oktobra preminila gospa Marija Tavčar, r. Kržišnik, sestra rajnega g. dekana Josipa M. Kržišnika in mati bratov duhovnikov Tomaža in Matevža Tavčarja.
-Usodni streli. Kakor ogenj naglo se je razširila v poznih urah po Mariboru vest o strahoviti tragediji, ki se je pripetila na Koroški cesti 53 okoli 8 zvečer v hiši mizarskega mojstra Viherja Anton. Viher je ugleden mizarski podjetnik ter lastnik dobroidočega modernega okrajnega strojnega obrata. Star je 59 let ter je živel do pred kratkim s svojo 52 letno soprogo Ano v najlepšem sporazumu. Nedavno pa se je pričela žena vznemirjati, ker je mož pogosto odhajal z doma. Zlobni jeziki so ji prišepetavali to in ono in ženo je pričela mučiti strašna ljubosumnost, ker je mislila, da ji mož postaja nezvest. P rušila 'ga' je često-krat, naj ostane doma, in tako tudi nocoj, ko se je mož po končanem delu in večerji preoblekel ter se odpravil z doma. Ko niso pomagale ne prošnje ne grožnje, se je vzbudil v ženi strašen srd. Naenkrat se je pojavil v njeni pesti samokres, ki je bil očividno že preje pripravljen, in počil je strel, ki je zgrešil. Prestrašen je pobegnil mož iz hiše na vrt, za njim pa je skočila žena in počili so še trije streli. Prvi ga je zadel v desno ramo, drugi v desno roko, tretji pa v sence ter mu prebil možgane. Mož se je zgrudil ves v krvi ter po nekaj minutah izdihnil. Tedaj se je žena zavedla strahovitega dejanja, vrgla se je na moževo truplo ter ga skušala obuditi k življenju, toda bilo je zaman. Obšel jo je tak obup, da je dvignila orožje tudi proti sebi, počil je peti strel in krogla je še njej prebila sence. Obležala je poleg moža v nezavesti in tam so jo našli prestrašeni domačini in sosedje. Takoj je bila obveščena rešilna postaja in policija. Viherja, ki je bil že mrtev, so reševalci pustili na mestu strašnega dejanja, njegovo ženo pa so prepeljali % v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati. Izdihnila je kratko za tem, ko so jo položili v bolniško posteljo. Na kraju tragedije se je nabralo takoj veliko število ljudi in kmalu je prišla sodna komisija, v kateri sta bila policijski nadkomisar Zet-kovič in zdravnik dr. Zorjan. Komisija je ugotovila dejansko stanje ter odredila prevoz trupla pokojnega Viherja v mrtvašnico. Tragedija je vzbudila P6 vsem mestu umevno razburjenost.
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
Fant je vstal in pokleknil na polico.
"Imenitno je bilo. Veš, kateri naslov so izbrali? — Mojega! 'Mi bomo že —' — veš, s pomišljajem! Za pomišlja-jem si namreč more vsak misliti, kar si hoče. Jaz sem si mislil: 'Mi bomo že naklestili Medvedčane,' a Novak je navrgel debel ocvirk in dejal: 'Mi bomo že boljši rod vzgojili.' Kaj je rod, ne vem — in kaj vzgojili tudi ne. Pa kaj — moj naslov so si izbrali. In tudi vsa moja pravila. Le to je pripomnil Novak, da jih bo malo opilil in tudi črtal 'že' v mojem naslovu; društvu je ime 'Mi bomo!' "
Poskočil je s police.
"Ali se zavedaš, Mina, kdo stoji pred teboj? Drugi predsednik mladinske zveze 'Mi bomo!' Prvi predsednik je seveda Novak."
Zardelih lic je Mina pristopila k bratu, ki se ji je izmikal.
"Ti, če mi daš zdajle zaušnico, imaš krivo prisego na vesti ; prisegla si mi."
Mini je toplota sijala iz oči in rekla je: "Saj te ne bom udarila, ko je bilo vse tako lepo. Poljubila te bom."
"Poljubila?" je neverno vprašal fant. "Nak, dt^nes me je že nekdo poljubil in v mojih paragrafih stoji: S punicami se ne bomo pajdaših!"
Izmuznil se je skozi vrata.
*
Mina je dolgo sedela za mizo, nato je šla po mater, ki je delala na vrtu. Povabila jo je na kamnito klop pod češnjo in rekla: "Mati, nič več nismo potrebni vaše trde roke. Tudi Jožeta nismo več potrebni. Vse bomo sami napravili!"
"Kdo bo napravil?"
"Tone in jaz. Tone bo nekoč dober in močan človek. Midva bova napravila!"
"Tone je najbolj divji od vseh mojih otrok!"
"Je že res, pa ga bomo obrzdali. Krasen človek bo to."
"Bog te usliši!"
Mati je hotela spet na delo, a Mina jo je zadržala, rekoč: "Ne mati, ni prav, da toliko delate — in tudi potrebno ni. Ostanite še malce pri meni. Govoriti moram še z vami. Večkrat se morava kaj pomeniti, zakaj krog nas se godijo velike, resne stvari. Rada bi
ZA SPREJEM GOSTOV
MRS. JOHN MOČNIK, gostiteljica ali "hostess" onih gostov, kateri bodo posetili veliko opero "Marta," vršečo se v S. N. Domu na St. Clair Ave. v nedeljo, dne 13. novembra, 1932.
vas nekaj vprašala, mati; pa se nikar ne prestrašite in me tudi ne razumite napak. Mati, ali ste že napravili oporoko?" Žena se je prestrašila. "Oporoko? Kaj misliš, da — da je že tako daleč z menoj ?"
"Ne, o ne, mati, jaz mislim, da boste živeli še trideset in več let. A že zadnjič sem spet nekje brala: 'Vsak pameten človek določi vse potrebno o svojem imetju'."
Mati je sklenila roke na modrem predpasniku. "Najstarejši dve sta izplačani; prejeli sta očetov in materin delež. Zahtevali sta to, ker bi sicer njuna moža ne mogla kupiti svojih posestev. Tedaj smo se morali močno zadolžiti, še zdaj odplačujemo ta dolg. In ko bom nekoč zatisnila oči, bo pač posestvo vaše: tvoje, Lojzeto-vo, Bernardovo in Tonetovo."
"Ne, mati, to ni nič. Lojze, kot najstarejši, bi zahteval posestvo zase. Nas ostale tri bi pač izplačal, a mi bi morali iti z doma. In zadolžil bi se in čez nekaj <*asa bi prišla Bošt-janovina v tuje- roke-. To se pa ne sme zgoditi."
"Kako bi pa?" je vprašala utrujena mati.
"Oporoko morate napraviti. In takole zapisati: Lojze dobi svojo doto in ničesar drugega in ne sme ostati na Boštjano-vini. Posestvo naj podeduje Tone. Bernard naj dobi svoj delež. Mini ni treba denarja, pač pa naj ima pravico do smrti bivati na Boštjanovini, kjer naj prejema hrano in obleko. Zato pa mora pomagati Tonetu in naj bo plačana za to po sto dinarjev na mesec."
"Tako si pa razdediujena!"
"Ne potrebujem več, kakor sem rekla."
"Pa če se omožiš, kaj ti bo dejal tvoj mož?"
"Nikoli se ne bom poročila, mati, ker bi dobila le takega moža, ki bi me vzel radi dote. Za ljubezen sem preveč grda."
"Pa si velika in močna."
"Ah, mati, le moške vprašajte, kaj jim je za velikost in moč! Nič! Kvečjemu prija to kakemu skopuhu, ki potrebuje poceni deklo. Ne, ne, s tem ne bo nič; si bom že sama uredila. Preudarite, mati, nato se spet pomeniva; moj svet je dober!"
Nalahko je pobožala mater po laseh in odšla. Na koncu vrta, pa je zašustelo v hrastu nad njo: "Zakaj se huduješ, ker si velika in močna? Mene poglej! Ali nisem lep, čeprav sem močan, velik in grčav, hrapav in ves zavaljen? Ali misliš, da bi zamenjal s kako občutljivo brezo ali mehkužno lipo?"
Mina ni občutila tolažbe, da-si je nekoliko obstala pod hrastom. V hiši se je pogledala v malo zrcalo. Res, da je bilo njeno telo visoko in ravno, a bila je neokretna in brez miline. Oči so bile za las preveč narazen, nos je bil za spoznanje prevelik, brada je bila za pičico prešilasta in usta so bila za malenkost preširoka. In iz teh malenkosti je nastala skupna vsota, ki je za žensko zmeraj strahotna: 'Grda si!'
4.
"Danes pride Novak k nam!" je dejal Tone Mini.
"Kdo?"
"No, Novak, naš novi uče-nik."
"Gospod učitelj Novak se reče! Jaz se bom že naučila spoštovati svojego učitelja."
"Ti? Saj ga še ne poznaš ne! In Novaku ni treba nobenega spoštovanja."
"No, potem je pa vaša šola hudo imenitna."
"Pa še kako! Vse se da kar samo od sebe in zlahka naučiti. Kar bojimo se počitnic."
Mina se je zasmejala.
"Počitnic se bojite! No, to je pa nekaj novega. Kaj niste nič tepeni?"
"O, pa še več ko prej! A Novak sam nikoli ne tepe. Mi tepemo! Novak samo določi: ta nima naloge, oni je motil pouk, ta je zvezek popackal, oni je lagal. Nato se med odmorom posvetujemo — in nato padajo bunke. Novak se pa stran obrne. Vidiš, Mina, to se pravi: ljudski sod in samouprava!"
"To je pa pravcata menaže-rija. Kaj si ti tudi eden častnih odbornikov?"
"Jaz te bom že 'pomeneža-ril,' le čakaj! Seveda sem sko-
raj zmeraj v častnem odboru. Samo pred včerajšnjim sem bil delikvent." • "Kaj je pa to?"
"Delikvent je tisti, ki dobi batine. Ti tiči so mi jih dali pet na zadnjo plat. Kuštrin je bil za rablja. O, fant, kakšen boš ti, ko te dobim v pest!"
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
Btalinova žena umrla v Rusiji
Moskva, 10. novembra. Nadja Alelujeva, 30 let stara žena Joseph Stalina, diktatorja ruske sovjetske republike, je nenadoma umrla. Ko se je poročila s Stalinom, je bila stara, 17 let, Stalin pa 40. živela je življenje popolnoma sama za sebe.
76-letni pastor se poročil s 27-letnim dekletom
Medford, Mass., 11. novembra. Rev. Dr. A. Z. Contfad, pastor tukajšnje cerkve, star 76 let, se je danes poročil s 27 letno Miss Jean Livingston.
Komunist dobil v Londonu tri mesece zapora
London, 11. novembra. W. Hannington, komunist, ki je na-hujskal množico v Londonu, da je hotela napasti parlament, pri čemur je prišlo do boja, v katerem je bilo nad 100 oseb ranjenih, je bil danes obsojen na tri mesece ječe.
MALI OGLASI
THE OLD HOME TOWN
Registered U. S. Tatent Office
By STANLEY
Pri mesarju je prinesla teta štorklja sinčka. V hiši so bili zbrani oče in drugi otroci, ko pride zdravnik v sobo in pravi ves vesel:
"Devet funtov vaga!" "S kostmi ali brez?" hoče vedeti petletni sinko.
Zahvala
Dotične sobote ne bova podpisana nikdar pozabila, moj soprog in jaz, ko ste naju tako iz-nenadili. Zapel je zvonec in pozdravili sta naju z besedo: "Surprise!" Kar okamenela sva! Kamorkoli sem se ozrla, samo veseli obrazi so bili povsod. Mizo ste napolnili z najboljšim domaČim pecivom in tortami, da sem mislila, da je pet nadstropij visoka. In kako je bila okinča-na! Kako okusne so bile potice, šunke tako dobre in še mnogo drugih dobrot, da še domisliti ne morem. • Tudi lep šopek cvetlic je krasil omizje.
In potem ste naju pa kar ob-suli z darili, in tako krasna darila so bila! Tudi na ohajčana niste pozabili. Petja in smeha ni manjkalo. In godbo smo imeli vsake vrste. Za vse to so preskrbeli naši sorodniki in prijatelji. Najbolj prisrčno se zahvalim moji sestri Mary Jurca in soprogu Ruditu, ki sta se najbolj trudila in na skrivej še druge vabila.
Sestre Mrs Verhovec in Mrs. Sintič, Mr. in Mrs. Matt Dolenc, Mr. in Mrs. John Dolenc, Mr. in Mrs. Mike? Dolenc, Mr. Frank Penko, Mr. in Mrs Vehar, Mrs. Kavc in sin Frank in hčerka, Mr. in Mrs. Knifec, Mr. in Mrs. Česnik, Mr. in Mrs. Miklavic, Mr. in Mrs. Bill Sintič, Mr. Eddy Sintič, Mr. in Mrs. Kostan-šek, Mr. in Mrs. White, Misses Helen in Eleanor Dolenc, Messrs. John, Rudolph in Louis Jurca, in Miss Josephine Jurca. Zahvala vsem fantom iz West Parka, ki ste tako daleč prišli nama ča-stitat. Hvala Frank Penko za okrogle valčke! Hvala sestram in bratom in njih soprogam za vsa dela in ko ste se tako trudili, da smo se vsi veselo zabavali. Prisrčna hvala za vse čestitke ! Bog plačaj!. Ob priliki povrneva! Vam vedno hvaležna
Charles in Marion Penko

UNTILTKE EDITOR OF THE Vv/EEKLV CLARION SAW MISS SALLY PRlMM^A DANCING TEACHER FROM HOOTSTOVJN, HE HAD INTENDED To RAISE CAIN ABOUT THIS UNPAID BILL
© 1988 Leo w .Stanley. Central PiV'-s|,|.-iS -3a|
Proda se
štiri peči na plin po $4.00, dve za kuhanje, ena $8.00, ena $5.00, in zofa za $5.00. Tudi tri sobe se oddajo. 982 E. 63rd St.
(Nov.12.18.)
Naprodaj
je ali pa se zamenja lepa farma, 260 akrotf s poslopji vred, 42 milj vzhodno od Clevelan-da. Se proda ali zamenja za mestno lastnino ali za manjšo farmo. Vprašajte pri M. Epa-vee, 865 E. 185th St. Pokličite po telefonu po 7. uri zvečer KEnmore 0992-W.	(268),
r '	'	\
' | M MISS PRIMM^ IM SORRY ) 1 CANT PAY YOU FOR THE \ ADS YOU RUN IN "THE PAPER
FORMYDANC JNC^ CLASS, K
BUT ILL- qL-ADL-Y <SWE YOU L I2LE5SON5 IN TAP DANCING
-"^r^TMN EXCHANGE,1 {
Sljpgjf OR WOULOYOUJ
■r® rather take r r vi^p bovinqij
AWELL^MISS, MY
ANKLES At NT WHAT J "THEY USED TO BE — < VJEL-L -JUST LET * j THE MATTER REST J \ FOR THE TIME __ BEINc^', _L
>to, STICK
/ To : j Dancing
rooivi
A "I^EE^ i ; K f^s)
IM TH£ ACT OF TEARING - UP THE BlUl
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. C,
John Drenik
25589 St. Clair Ave. vogal E. 260th St. in St. Clair Ave.
se posveča največjo pozornost. Navadili smo se, misli m o, ustreči željam in potrebam onih, katerim p o s t r e žemo. Naša postrežba je popolna, ki prevzame nase vso odgovornost družine.
=	ki jo priredi	=
1 PODRUŽNICA ŠT. 41 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE I =	v nedeljo, 13. novembra, 1932
V TURKOVI DVORANI NA WATERLOO ROAD
Vstopnina samo 25 centov	5
K obilni udeležbi vabi	Odbor
^iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaaBiiiiisiiiiiiiiiiiBiiitiiiiiiniiiiisiiitiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiuiiii^
t NAZNANILO IN ZAHVALA f
žalostna in težka usoda nas je zadela in spremenila našo hišo v hišo žalosti in prizadela globoko rano v naša srca, ko nam je kruta smrt ugrabila ljubljenega in nepozabnega soproga in očeta
FRANK STRLE
ki je po ^est mesečni mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal, dna 12. oktobra, 1932, v starosti 40 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 17. oktobra, na Calvary pokopališče. Doma je bil iz Sodrazice pn
Ribnici.	, . J
Na tem mestu se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki ste ga za časa njegova bolezni v tako velikem številu obiskovali na domu in v bolnišnici. Lepa hvala vsem, ki so mu prinesli cvetlice ali pa darovali v denarju namesto cvetlic ob času bolezni.	„ T „ , , .
Lepo se zahvaljujem mojim staršem Mr. in Mrs. Ignac Zaletel, mojim bratom in njih soprogam Frank in Anna Zaletel in Ignatius in Rose Zaletel, sestrični Jennie Koren, ter John in Christine Kresse za njih veliko pomoč in tolažbo ob času bolezni in v teh žalostnih in težkih dnevih.
Iskrena hvala vsem tistim, ki so toliko žrtvovali ter mu lepo okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji spomin in sicer: Mr. in Mrs. Ignac Zaletel st., Mr. in Mrs. Ignatius Zaletel Jr., Frank in Anna Zaletel, družina Frank Koren, družina John Kresse, družina Polončič. Mr. in Mrs. Frank Skok, družina Zaletel iz 82nd St., družina Louis Gross, družina Jchn Komm, Mitzi Komm, družina Ignac Komin, družina Anton Koprivec, družina John Klančar, Mr. in Mrs. Rudv Smrke, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mrs. Klančar in družina, družina Frank Filipovič, družina Frank Lazar, Mr. in Mrs. Arko, Mr. in Mrs. Charles Hintz, Mr. in Mrs. Frank Orodosky, Skylight Club, The Neighbors, Saftey Council from Paul Revere School, Classmates in R. 207 Paul Revere School, Carpenters Local Union No. 105. društvo Carniola Tent No. 1288 T. M., društvo Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J.
Nadalje izrekamo iskreno zahvalo za vse darovane svete maše slede čim: Mrs. Agnes Zaletel, Mr. in Mrs. Koren, Mrs. Joseph Vidic, Mr. in Mrs. Andrew Gernitch, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mr. in Mrs. Frank Komm. Mr. in Mrs. Nick Secolic, Mr. in Mrs. Math Ivane, družina Ivane, Mr. in Mrs. Andrew Lekšan ,Mr. in Mrs. J. Sušni k, družina John Ladiha, družina John Jane, družina Leo Ladiha, Mrs. William Kcthera, neimenovana, Mr. in Mrs. John Godec, Math Muhovic, družina Joe Godec, družina Frank Filipovič, družina Frank Lazar, Mrs. Mary Perk o, družina Louis Papež, družina Dominic Blatnik, Mr. in Mrs. Gnidiza, družina Andrew Sadar, Mrs. Mary Bates, družina Edward Posch in Makovec, Mr. Ignac Novak, Mrs. Jennie Shuster,
družina Anton Lučič.	.
Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali svo. e avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: John Ladiha, William Mott, Andrew Lekšan, Frank Pucelj, Louis Gross, Math Arko, John Zaletel, Louis Arko, Charles Kopp, Frank Koncidar. Joseph Plute, Anton Glavan, Fred Koeler, Joe Glivar, Frank Skok, D. Fletcher, William Lauer, William Reed, G. C. Wilker, Ed-, ward Koehler. Ravno tako lepa hvala vsem onim, ki nam imena niso znana.
Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit ko je ležal na mrtva-škep odru in tistim, ki ste culi ob krsti ranjkega in nas tolažili in vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
•Iskreno se zahvaljujemo Rev. J. Novaku za spremstvo iz hiše v cerkev sv. Družine, in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv in tolažilni govor v cerkvi. Prav lepa hvala pogrebniku Frank Zakraj-šek za lepo oskrbo in za izvrstno vodstvo pogreba ter za vso prijazno po-strežbo.
Lepa hvala društvu Carniola Tent, No. 1288 T. M. in društvu Vodnikov Venec, št. 147 S. N. P. J. za lepo udeležbo pri pogrebu in za hitro izplačano posmrtnino. Ti ca predragi in nepozabni soprog in ljubi oče, počivaj v miru po prestanem zemeljskem trpljenju in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Zapustil si nas v tej solzni dolini objokane in potrte, tolaži nas le sladko upanje, da se enkrat zopet snidemo s Teboj nad zvezdami.
žalujoči ostali:
MARY STRLE, soproga; GEORGE, sin; FLORENCE, hči.
Ranjki zapušča tudi eno sestro v Minnesoti in mater v stari domovini. Cleveland, Ohio, Nov. 12,1932.
DOBER PREMOG!
Točna postrežba
The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE UD. Stari Cimpermanovi prostori
HEritičrson 5798
FRANK ARKO, zastopnik
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 1 St. Clair Ave
Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, soba it. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMČENO
V KNAUSOVI DVORANI
v soboto 12. novembra
OB PRILIKI PETLETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA
Pet let dobro posluje naš Klub slovenskih vdov, ker smo denar vedno porabile za dobre namene, in zato vas prav prUHno vabimo, da nas pridete pogledat v soboto, ko bomo praznovale^ Maitinovo. Prav prijazna domača zabava se obeta vsem. Začetek od h. uri zvečer, igral bo priljubljeni Hojer Trio. Pridite!
Prizor "Na Martinov večer v županovem hramu
V ŠOLSKI DVORANI NA BLISS ROAD
V NEDELJO VEČER, 13. NOVEMBRA



Vaški apostol
Tako se je razširila osirotela \ ljubezen, ki jo je gojil Peter t Janez za svojo mater in za c Toneta v svojem velikem srcu, ? na vse druge ljudi v vasi. On, t ki se je dosedaj vsem izogibal \ kakor tepen kužek, je postal f vsem prijazen in uslužen. Kar \ je le kdo hotel, je lahko dobil -od Petra Janeza. In to so tudi < oni prav pošteno izrabljali. Pr- 1 vemu je moral delati, drugemu 1 za sam Boglonaj nositi kako : sporočilo v bogve kako odda- ' ljeno vas, tretji zopet mu je iz- : mamil prihranjene groše — potem pa so se mu smejali. To je pač opazil, a jim ni zameril. Pre pobožen in preponi,žen je bil, da bi obrnil nase tiste lepe Zveličarjeve besede: "Ne vedo. kaj delajo." Čutil pa je njih pomen. A vendar je ostal isti, pa naj so počenjali z njim, kar so hoteli. Moral je pač ljubiti, ker je bil ljubezni lačen. Prava ljubezen pa mora dajati, a ne jemati.
Naslednje poletje, potem ko je že dve leti služil kot mali pastir, so ga najeli za planšar-ja. Tedaj pa se je zgodilo v njegovi koči nekaj prav posebnega. Nekega modrega pon-deljskega jutra se je ustavil pri njem kak ducat mladih fantov, ki so bili v nedeljo zvečer na obisku pri svojih srčkih na planinah. Predno so se odpravili domov, pa so hoteli, imeti še nekaj "špasa." In tako so se bili dogovorili, da se bodo zbrali v Petrovi koči ter da bodo "Petrus Flohanesa Mačen-drekerla" toliko časa nategovali, da ga spravijo, da bo udaril. 'Kajti videti to tri stote težko jagnje jezno — nak, tu bo gotovo smeha!
Klepetaje, smeje in pihajoč iz svojih pip so posedli okoli ognjišča, medtem ko je Peter Janez, ki se v svojem delu ni pustil motiti, gonil pin j o. Vse strune svoje porogljivosti so napeli, ti palčki, ki so se igrali z velikanom in so bili koraj-žni, ker jih je bilo pač kak ducat. "Da, da, pobje, le smejte se. Smeh je nekaj lepega!" je dejal Peter Janez. Enakomerno je gonil svojo pinjo in nič ga ni moglo spraviti iz ravnovesja. Nobeno roganje njegovim poreklom, nad njegovo ogromno postavo, nad*njegovimi ogromnimi hlačami ni moglo zadeti zaželjenega cilja. Končno je postalo fantom dolgčas: zaman biti po osličku, ki se ne brani in le vse potrpežljivo prenaša. Že so se pričeli med seboj špikati. In eden je še po-slednjič skušal naplesti Petru Janezu tajno ljubimkanje — tam na sosednji planini, poč okencem sosedove Pepce, so bili našli stopinje, ki pa so bile tako velike, kakor odtisi ogromnega vola. Zasmehljivec pa je s tem na slabo naletel — m pri Petru Janezu, pač pa pr: enem fantu, ki je Pepcin srček. Prišla sta bila kot dobrs prijatelja, sedaj pa sta si skočila v lase, s krepkimi besedami so še drugi pomagali, v trenutku sta nastali dve strank — in .baš, ko je hotel Peter Janez vzeti iz pin je maslo, so pričele padati pesti, tako da so bi li namah vsi v kupcu na tleh Prestrašen je spustil Peter Ja nez zopet štruco v pinjo. K< pa je videl, da je eden fanto\ potegnil nož, pa da prepreč prelivanja krvi, si pač ni vede drugega pomirjujočega sredst
va, kakor da je zagrabil veliko, težko pinjo ter je nje vsebino, abenem z maslom in matudo zlil nad vozel, ki se je valjal na tleh. Mir je bil takoj zopet vspostavljen, čim je ta beli, gosti, mastni dež oblil vroče glave. In Peter Janez, solznih oči — ali mu je prišlo to uro nav-dahnjenje, ali je bil to sad tihih, samotnih misli, ki so se leto in dan predle v tej veliki, grdi glavi — zaklical je prepir-ljivcem s svojim tenkim, otroškim glaskom: "Ja, pobje? Ali ste pogani ali ste-še kristjanje? Mar se smejo kristjanje pobijati in klati? Mar ni dejal sam Kristus: skup moramo držati v ljubezni in dobroti? Mar se nihče vas ne spomni našega ljubega Zveličarja? Dajte si do-poved'ati, pobje . . . dajte si povedati od mene, katera je bila njegova najlepša beseda: Ljubite se, je dejal. Ljubite se! Kajti ljubezen je edino in najboljše, ljubezen je solnce tega sveta, in kjer biva ljubezen, tam je raj!"
Najprej so strmeli vanj odprtih ust. Nato so pa izbruhnili v strašen krohot. In medtem, ko so pričeli eni zbijati kar najmastnejše šale iz tega "evangelija ljubezni," so že drugi stekli ven k studencu, da se osnažijo masla in mleka.
Ta dogodek je še isti večer obhodil vso vas, edini učinek pridige pa je bil ta, da ste se prijeli Petra Janeza še dve imeni: "Zaljubljeno krščanstvo" in pa "Vangelje lj.ubezni." In še nekaj — ker je prevzel Petra Janeza duh ljubezni, so nastale še druge posledice. Kajti med vsemi gruntarji, ki so se smejali, je bil ostal samo eden, ki se ni: Pologar, za kogar se je bil Peter Janez vdninil. Ta je psoval kakor vrabec v žlebu: kak planšar pa je Peter Janez ko dela z maslom in mlekon-kakor dekla s pomijami! Ir od tega zaključka, je takoj prišel kmet še na drugega: člo vek, ki tehta tri stote, mor* , pač imeti tudi "trikratni" želo-, dec, a v primeri s povprečnin človekom mora tedaj imeti tu . di trikratno krmo. Kar debel Petra Janeza, to suši kmeta j ker ne dobi od planine, kolikoi , bi moral dobiti.
Ko je minilo poletje, je kme , vsled marljivega in pošteneg;
Petrovega dela dobil od planini . toliko, kakor še nikdar. Kme , pa je računal tako: "Da sen imel planšarja z manjšim že lodcem, bi bil pri dobri paši go . tovo še več izkupil." Vsled j tega pa je tudi še nadalje pso val. Ko pa je Peter Janez po 3 vprašal: "Kajne, gruntar, sa si zadovoljen in me boš obdr j žal še za drugo leto?" . . . j . za slovo in v odgovor dobi 3 grobost, ki je spominjala n; ? poglavje o ljubezni in razliter j mleku.
Peter Janez je moral posta x ti dninar. To je bilo kaj trd delo in kruh grenak, kajti kli cali so ga samo za taka delt ki so bila drpgim pretežka i j preslaba. Petra Janeza pa s ni prijelo tudi to — samo da j smel delati in se za druge pc titi. Dela, proti kateremu I se upiral — nak, tega Pete Janez ni poznal. Ko je moft 0 kako gnojišče izčistiti, ali kak v greznico popravljati, pa mu j j kdo zakričal: "Ali ti tekne de >1 lo, kaj?"—tedaj je vedno zmt jal z glavo in dejal: "Delo j
delo. Vse mora biti! Saj je vse dal ljubi Bog! Ako ne bi je hotel imeti in če bi bilo brezkoristno, gotovo bi je ne dal. Iz gnoja rastejo rožice in žito. Vodo pa je tudi ustvaril, da se človek zopet lahko osna-ži ... ne pa da jo samo pije."
Petru Janezu pa je okolnost, da ni bil več planšar, prinesla neko drugo srečo. Sedaj je bil preko poletja v vasi in je lahko hodil vsako nedeljo in vsak praznik v cerkev. V cerkvi mu je bilo prijetno — tu je bil doma. In kadar je s tihim smehljajem molil, uro za uro, so neprestano njegove modre otroške oči počivale na stopnici oltarja Naše preljube Gospe: na njegovi zibelki, na smrtni postelji njegove matere. In vse dobre misli, ki so rastle v Petru Janezu v cerkvi, vse te misli je nesel ven v pohujšano vas, in kar je njega samega navdajalo, to je hotel položiti tudi vsem ostalim na dušo, kakor med na grobi kruh življenja. In tako je prihajalo, da ni mogel več kakor drugi go-bezdati o vsakdanjih stvareh— pač pa je moral le vedno spregovoriti kak prijazen nauk, kak po božji pravičnosti in dobroti 1 moder rek, le venomer zopet besede: "Ljubite se med seboj ' in zopet bo vse dobro!" Ker ! pa je pri takih govorih vedno 1 vpognil hrbet, kakor da mora v pobožnosti kloniti in biti še ' manjši kakor so drugi, ki ošabno dvigajo glave, zato so mu bili zrekli: "Pukljasti apostol." Ni ga bolelo, ni se dal motiti, " da so se vedno zasme.iali, kadar
I	je spregovoril besedo "ljube-
*	zen." "Prvikrat seveda nočejo " poslušati! Če pa jim le ve.no-e mer in venomer ponavljaš, se
jih bo že nekoliko prijelo."
v
Minili ste dve leti. Spomladi, nekega dne pod večer, ko se L je vračal raz delo, je videl prec kočo, ki je bila občinska last n in v kateri že dolgo ni nihče f bival, gručo klepetavih ljudi d Sredi dvorišča, na katerem si je bil "razpasel plevel, je sta
' voz, obložen z bornim pohišt p
vom. Stara ženska in pa de
'' klica — Marijana in Elizabeti
g
_ — sta se baš trpinčili, da b prenesli z voza težko omaro ' Tedaj je prislonil Peter Jane: svojo lopato in kramp k plotu
II	stopil k vozu in si s krepkin ? sunkom zadel omaro na širok
hrbet: "Kam pa pojde ta, že niča?"
a
Marijana se je bila prvi tre ^ nutek prestrašila, ko je videl f tega orjaka v vsej njega grdo jj bi. Potem pa je zajecala: "Ti sočkrat Beglonaj! Tako dobe si, res!" Tudi Elizabeta ga j začudeno gledala, se tiho zahva
^ lila — ter šla pred njim v k t
*	č0;
ie In ne samo omaro, pac pa ti di še vse drugo jima je bil zne m sel z voza v kočo. In še kasn e. v noč jima je pomagal posprav 0_ ljati in čistiti. Potem je š stekel doli v krčmo, prinesi 0-i vrč piva in kruha in prekajene 0_ ga mesa. Denarja pa ni hoti sprejeti, kakor mu ga je Mar r_ jana silila. Dejal ji je le: tak je se spodobi, to naj bo dobrodoi lica od strani vseh dobrih st ,„ sedov. Kajti tu pri nas, so s£
mi dobri ljudje! To mi že lahko verjamete, ženica!"
Meeltem ko sta onidve jedli, je sedel tiho za mizo, ki jo je bil prinesel na svojem hrbtu v izbo — poslušal, ko mu je Marijana pripovedovala, kdo je in od kod je prišla — pri tem pa je ves čas začudeno gledal tenki, fini Elizabetin obrazček. Ko pa je kasno v pomladanski noči k orači 1 domov, lopato in kramp na ramenu, je pričel glasno peti. Lepo se seveda to petje ni glasilo — prvič v svojem življenju je Peter Janez pe)skušal peti. Nočni čuvaj, ki ga je srečal, mu je smehljaje še zaklical: "Hej, ti — to se pa ne sliši prav lepo! Ako ne znaš boljše, bodi vajši tih!" Peter Janez pa mu je odvrnil: "Veš, ko bi bilo tako lahko, potem ne bi bila nobena kunšt! Vsega se mora človek šele učiti!"
Drugo jutro je pri kmetu, kateri ga je vdninjal odpovedal delo, šel k Marijani ter vprašal: "Ali imate kako delo zame . . . baš nimam danes nobenega dela, pa me polegava-nje dolgočasi."
Par tednov kasneje je bil pri Marijani in Elizabeti že kot sin in brat. Kadar je smel za njiju delati ali pa pri njiju sedeti in jih gledati, kako sta delali te ljubke cerkvice, hišice in kapelice, tedaj mu je bilo pri duši prijetno kakor otroku v pravljici — potem mu je bilo tako dobro, kakor nikjer drugje na svetu, kakor mu še nikdar v življenju ni bilo. Našel je bil dve človeški bitji, ki ste govorili prijazno z njim, in ki ste mu bili hvaležni za vsako še 1 najmanjšo uslugo. In ko mu je dovolila Marijana, da jo je ' smel klicati "mater," tedaj je vedno spravil to besedico na
DR. J. V. ŽUPNIK
zanesljiv zobozdravnik
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
VABILO!	VABILO!
Prijazno ste vabljeni na
DOMAČO VESELICO
ki jo priredi
KLUB SLOVENSKIH VDOV

VABILO NA PLESlfO VESELICO
ki jo priredi
PODRUŽNICA ŠT. 41 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE v nedeljo, 13. novembra, 1932
V TURKOVI DVORANI NA WATERLOO ROAD Vstopnina samo 25 centov
K obilni udeležbi vabi	Odbor
Grozdje! Mošt! Sode!
Priporočam se cenjenim rojakom, da naročijo pri meni najboljši mošt ali grozdje. Dobite tudi fine sode, v katerih se bo dobra kapljica obdržala. Cene so jako nizke.
Vsaki posameznosti
SERVICE ROOMS
svoj jezik kakor slaščico, ki jo je treba šele par trenutkov pokušati, da jo človek potem lahko uživa. Pa ne samo svojemu srcu, pač pa tudi svoji veri je našel Peter Janez dve bitji, za kateri je lahko rekel: "Ti dve ste pravi! Ljubezen imate! Te
bodo vasi dober vzgled! Drugi ju bodo-morali sedaj posnemati!"
Ko je videl, kako lepo složno živite svoje borno življenje, mati in hči, je bil ponosen, da jima je lahko rekel: "Saj nisem
osamljen, ne! Tudi jaz imam nekoga, s katerim držim in drži tudi on z menoj! Mojega Toneta, da! V jeseni se bo vr-| nil!
(Dalje prihodnjič.)