Političen list za slovenski narod. Po pogti prejeman TCljil: Za eelo leto predplafa 15 gld., za pol leta 8 gld., zauetrtleta 4 gld., za cn mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Tcljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za Jotrt leta 3 gl. 30 kr., za cn mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan Yelja 1 gl. 20 kr. vce na leto. — Posamezne štovilke veljajo 7'kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32. Tfaznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., to se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vrcdništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. SO. V Ljubljani, v četrtek 24. januvarija 1884. Letnik XII. Državni zbor. z Dunaja, 23. januvarija. Wurmbrandov predlog. Kakor sem žo zadnjič omenjal, pričela se bode obravnava o Wurmbrandovem predlogu še le jutri. „Deutsche Zeitung" danes trdi, da se je reč samo zarad tega odložila, ker je nekterih poslancev na desni še manjkalo, in je bila levica v večini. To pa ni res; manjkalo je prav malo poslancev na obeh -straneh, in obravnava se samo zarad tega ni pričela že včeraj, ker se je prav po nepotrebnem na levi strani o prvih dveh predmetih dnevnega reda govorilo toliko, da je bilo že dve, ko je prišla na vrsto tretja točka, t. j. Wurmbrandov predlog. Predsedniku se toraj ni zdelo vredno razprave tako pozno pričenjati, zato je sejo sklenil. Liberalni časnikarji so pa za trdno že za včeraj pričakovali pri-četka in že naprej pripravili poročila za svoje liste. Eno takih poročil bilo je po neprevidnosti tudi naznanjeno v stari „Presse", kjor je bilo včeraj popoludne brati: „Velika govorniška borba (o Wurm-brandovem predlogu) se je pričela. Pričel jo je poslanec Tomaščuk z daljšim govorom itd." Iskali smo danes v „Pressi", kako bode popravila to svojo smešno pomoto, pa ona molči, da se je njen poročevalec prenaglil, in da je omenjena opazka le po njegovi neprevidnosti prišla v list. Med poslušalci, ki so nenapaseni odšli iz zbornice, bil je včeraj tudi grof Beust, nekdanji tolikanj mogočni državni kancler, ki nam je podaril dualizem, ki se je pa tako zelo postaral, da kakor senca lazi okoli. Spomin Hermanu. Pred pričetkom obravnav spominjal se je gosp. predsednik ranjkega slovenskega poslanca Hermana ter pohvalno omenjal blagega značaja, ki ga je kazal v javnem in privatnem svojem življenji, in zarad kterega si je zaslužil posebno spoštovanje. V znamenje sočutja poslanci v.stanejo. Odgovori na interpelacije. Po prisegi novo izvoljenih poslancev odgovoril je mini.ster Dunajevski, da bode zarad poravnanja zemljišnega davka, kar so ga posestniki vsled nove cenitve preveč plačali, zbornici predložil poseben postaven načrt. Posebno veliko odgovorov dal je minister Pra-žak na razne interpelacijo, izmed kterih slovenske kraje najbolj zanimiva odgovor zarad šmarijskega adjunkta Eothschedlna, kteremu je bil minister zaukazal, da mora odložiti načelništvo nemškega „Schulvereina". Minister pravi, da sta se šmarij-ska adjunkta po naznanilih višje sodnije graške pri snovanji nemškega »Schulvereina" posebno odlikovala, nemške črno-rudeče-zlate zastave izobesila, posebne govore imela, in da je Eothschedl prevzel celo načelništvo. Eeč se je disciplinarno preiskavala, pa dotični skupini višje sodnije se ni zdelo potrebno Eothschedlnu zarad tega naložiti kako kazen. Ker pa § 47. postave 3. maja 1853. zaukazuje, da morajo sodnijski uradniki tudi zunaj službe vse opuščati, kar bi utegnilo pri ljudeh spodkopavati zaupanje do njih, zdelo se je ministru, da utegnejo slovenski prebivalci šmarijskega okraja, kterih je — 18.100, — nemcev pa le 45 — zaupanje zgubiti do sodnijskih adjunktov, ako stopijo na čelo nemškemu jjSchulvereinu", ki ima zgolj narodne namene, in zato je zaukazal, da mora Eotschedl to načelništvo odložiti. Po § 42. disciplinarne postave imel je pravico to storiti in bi bil Eothschedlna lahko prestavil še kam drugam, pa tega ni storil. Konečno minister zagotovlja, da bode pri enakih prilikah enako ravnal, naj se kaj tacega zgodi kjerkoU si bodi. Zarad konfiskacij nekterih nemških liberalnih listov odgovoril je Pražak dr. Koppu pa Ehrlichu, da se on ni vtikal, ker so sodnije razglašale svoje razsodbe, s kterimi pa minister nima nič opraviti. Zarad sostave porotnikov odgovoril je Wlinsch-u, da se imeniki sestavljajo pravilno, da bodo pa skrbel za to, da pridejo na vrsto možje iz vseh krajev. Za tem so je prebrala še neka interpelacija poslanca Chlumeckega zarad decentralizacije železnic, ali je namreč vlada komu storila kako obljubo v tem smislu ali ne? Sožiganje mrličev. Prva točka dnevnega reda, ki je prišla na vrsto, bil je nasvet dunajskega poslanca Steudelna, da bi se dunajskemu mestu dovolilo mrliče sožigati, namesto pokopovati. Steudel v svojem vtemeljevalnem govoru trdi, da bi bilo to jako zdravejše, laglje in cenejše, in nasvetuje, naj se njegov predlog izroči zdravniškemu odseku. Njemu pa nasprotuje dekan Pfliigl rekši, da po trditvi najimenitnejših zdravnikov pokopovanj& mrličev zdravju ni škodljivo, da bi pri sožiganjf sodnije trpele škodo, ker bi več ne mogle preiskovati trupel, da bi se prepričale o vzrokih njih smrti, o mogočem hudodelstvu itd. Tudi bi se zadušilo spoštovanje do mrtvih, kar hi verne kristjane jako bolelo. Priporoča toraj, naj se ta predlog ne izroča nobenemu odseku. Dr. Eoser je zavračal pomislike PHiiglnove omenjavši, da mrliče sožigajo v Milanu, Goti, Zurihu in drugje. Sodnijam bode vstreženo, ako se mrliči dobro ogledujejo, in cerkvene ceremonije so lahko opravljajo tudi s pepelom mrličev. Za Steudelnov predlog govoril je tudi tržaški poslanec Burgstaller ter pravico sežiganja zahteval tudi za Trst, kjer je zarad zveze z izhodom dostikrat hudih in nalezljivih bolezen. Ali pa ni čudno, da Burgstaller priporoča sožiganje za druge, sam za se pa se ga brani in brez ovinkov pripoveduje, da bi v svoji oporoki prepovedal sožgati svoje truplo, ako bi bilo sožiganje dovoljeno. Predlog Steudelnov izročil se je omenjenemu odseku, ker so z levico zanj glasovali tudi nekteri češki in poljski poslanci. Eksekucije na premakljive reči. Tudi predlog Eichterjev, ki je za tem prišel na vrsto, zbudil je nekako razpravo, ker je razun Eichterja še poslanec "NViesenburg govoril o potrebi, da naj se omeje eksekutivne dražbe nekterih premakljivih reči. Predlog se je izročil pravnemu odseku. Predlogi. Izmed predlogov, ki so bili danes izročeni zbornici v pretres, omenjam postave, da se Franc-Jožefova, Eudolfova in predarelska železnica prevzamejo v državno oskrbništvo, pa žganjarsko postavo, po kteri LISTEK. Junaški sinovi in njih smrt. (Po M. Jdkui-u prev. A. Sušnik.) (Konec.) Iz nobenega topa ni še priletela krogla na samostan, toda zdaj Girlet aga celo streljati prepove. Sovražnikom svojim celo smrti v poštenem boji ne privošči, ne, žive mora dobiti v pest, ki bodo delali radostni prizor pred palačo Hebdoman v Carigradu. Girlet pošlje zopet posla pred vrata in sporoči mladeničem: „Junaški bojevniki, Giriet aga vara podari življenje in svobodo, ako mu vodjo svojega izročite." Dvaintrideset krogel podere posla na tla; to je bil odgovor mladeničev. Giriet aga še vedno veli topovom molk. „So boste že jutri ali pojutranjem, ali pa pozneje premislili. Glad mi bo vašega načelnika izročil." Dva dni je pustil samostan v miru, in le z da- leka je pazil, da mu kdo ne uide. Že tretji dan je zmanjkalo obleženim hrane. Jordaki veli svojo sestro prenesti v samostansko rakev, jednako nunam in svojim tovarišem, da se zbero v obednici. Ako ni nobene druge rešilne poti, pot v nebesa je vedno odprta. Vsakdo ga je razumel, ter sti.sne nemo načelniku desnico; žalostno a ne obupano isto store nune, vsaj so vedele, da je to njili zadnji sloves. Vsem je bila Jordakijeva namera znana: on so podil v rakev, zgorej bodo nune in mladenči prepevali ... ko bo pesem ukončana . . . razstreli Jordaki samostan v zrak. Kdor ne zna tako umreti in noče poginiti v mrzlem grobu, ta naj grt', vrata so mu odprta, vda naj se turški milosti. Bil je le jeden, ki je hotel proč in se podati tunški milosti . . . Mariotis, ženin bele umrle. „Mariotis, . . . najhrabrejši junak moje čete,' ponos moj, o kojem sem boljše mislil, nego o sebi samem! Ženin se noče pokopati s svojo nevesto, sin ljube domovine noče umreti s svojimi brati! Pojdi in utaji, da si bil kedaj našinec!" Pahnejo ga ven. On pa razprostre svojo bela ruto v znamenje miru in hiti naravnost k agovemu šotoru. Ko pride tja, odvrže svoje orožje in reče Turkom: „Mogočni gospod, obljubil si milost in slobo-den odhod, ako se ti izroči Jordaki. Jaz sem Jordaki, izpusti druge na slobodo, toda podvizaj se, ker v jedni uri našel, boš v samostanu vse mrtve. Veselja ukaže Girlet aga mladeniča ukovati v okove in takoj pošlje posla v samostan s pismom, v kojem obleženim obljubujc življenje in sloboden odhod. Obleženi kar strme nad tako nepričakovano milostjo. Zaštitno pismo je v njihovih rokah, življenje in njih svoboda, — kaj krasne besede, kako ljubko zagodejo človeku in kako lahko zapeljejo! Vsi so videli pismo, a vsim je tako mehko pri srcu in Jor-dak ni navzoč, da bi pismo raztrgal in ga vrgel skušnjavcem pod noge. Jordaki je pak sedel v rakvi in zastonj čakal glasov žalostne pesmi. Ko so bili mladenči razoroženi, ukaže jih Giripf. "jlj^f aga zvezati in nadeti jim verige. Sklicujejo se bi se imelo od litra žganega vina plaževati 11 kr. vžitnine. Za vravnavanje Drave na Koroškem se zahteva poldrugi milijon gld., za luko v Trstu 756.000 gld., za železnico Fehring - Ftlrstenfeld pa 425.000 gld. podpore. Ob dveh predsednik sklene sejo z naznanilom, da bo prihodnja seja v četrtek 24. t. m. in da prideta razun prvega branja v tej seji izročnih predlogov na vrsto Wurmbrandov in Herbstov predlog. Ponarejen denar. (Konee ) Drevo se sodi po svojem sadu in človek se spozna po njegovih delih. Ako gledamo na gori imenovane besede, mogli bi misliti, da ljudje, ki tako lepo govore, morajo biti tudi taki Ijudomili prijatelji ubogega človeštva, kterim se srce taja od ljubezni do bližnjega, in pri svojem dejanji in ne-hanji ne iščejo sebe, marveč, kako bi bližnjemu koristili. Ko bi bilo to sploh resnično in obče veljavno, potem bi že imeli take ljudi nekako zgevarjati, ako jim je pot do cerkve preraščena in molitev zanemarjajo itd. A ni vse zlato, kar se sveti, ti ozna-novalci humanitete imajo med na jeziku, a strup v srci. Pravijo, da so strpni do bližnjega, da imajo potrpljenje z zmotami svojega bližnjega, a ostudno sovražijo sveto Cerkev, nje naprave, nje mašnike in vse spoznovalce katoliške Cerkve. Kako žalostno, kako uborno pa se nam dostikrat kaže tak ljudomil, ako pogledamo njegovo obnašanje do ubogih v svojem kraji, do podložnih in do teh, ki pri njem pomoči iščejo! Videli bomo, da je njegovo življenje podobno tistemu evangeljskemu bogatinu, spoznali bodemo, da le ljudem pesek v oči mečejo ali da tako govore, da pri ljudeh kaj veljajo. Spoznali bodemo morda tudi, da je bogastvo takega poštenjaka spravljeno skupaj s krvavimi žulji revežev, da daje za občno-koristne naprave le takrat, kedar gre podpirati strankarske namene. Tak poštenjak omiluje tudi uboge ljudi, da v cerkev hodijo katoliškega duhovna poslušat, da s svojimi žulji podpirajo cerkvene naprave, milujejo, da je katoliška cerkev tako tesnosrčna, da prepoveduje ljudem ob nedeljah delati in si tako kaj več prislužiti itd. Kdor ima zdrave oči in sploh hoče gledati ž njimi, bode se iz tega, kar vsak dan vidi in iz druzih okoliščin kmalo prepričal, da je pod lepo lupino piškavo jedro, da humaniteta, ki po zunanje tako sijajno postopa, dostikrat ni druzega nič kakor sleparstvo, za kterim se skriva zaničevanje posameznih ljudi, zapriseženo sovraštvo do nekterih stanov, zasmehovanje starih in častivrednih navad, da je za vso humaniteto le prikrit namen spodriniti krščanstvo in osmešiti ga pred ljudmi, da je le ne-čimurno igranje z občutkom usmiljenosti, da pa do-■brote deli le takrat, kedar hoče koga vjeti v svoje mreže. — Kar pa ji vtisne pravo znamenje in po kterem jo vsak lahko spozna in presodi, od kod je prišla, in kaj namerava, to je njeno sovraštvo do Boga in do katoliške Cerkve. Omiko in vzobražeuje ima na jeziku, pravi, da hoče odpraviti med katoliškim ljudstvom prazno vero in vraže, v resnici pa gre na to, zatreti in spodkopati razodeto Božjo resnico in ljudem strgati vero in srca. To svojo namero prikriva pa z besedami, da hoče človeštvo osvoboditi vseh zvez, v ktere ga kuje katoliška Cerkev in nje zapovedi. Kaj pa se to prav za prav hoče reči drugega, nego odpraviti vso pokorščino do Cerkve, in otresti se dolžnosti, ktere nam naklada krščanska vera! — Po teh znamenjih bode vsak lahko poznal ponarejen denar od pravega. Zasačen slepar se neznansko čudi in jezi, ako pride na dan njegova zvijača, tak apostol zgolega človeštva se bode tudi močno čudil, da svet ne pozna njegovega ljudomilega prizadevanja, da so ljudje tako nevedni, da ne poznajo tega, kar bi jih v resnici izobražilo, da jezil in togotil bi se, govoril bi od mračnjakov in nevednežev, ako bi kdo rekel, da s svojimi nauki spravlja ljudi le v nesrečo, da vse vednosti človeku ne morejo nadomestiti vere. Vendar vsi humanisti brez razločka niso taki bogotaji, recimo, da so med njimi tudi blage osebe kterim je usmiljenje ne le na jeziku, temuč tudi v srci in dejanji, ti tudi nočejo o tem slišati, da je konečni humanizem, pogrezniti ves svet v nejevero in sovraštvo do Boga. Dasiravno so jim vse vere brez razločka jednako dobre, ali prav za prav, jednako slabe, ker jim je to vse „sleparstvo" in bi radi stavili namesto vere učenost in vedo, vendar verujejo v Boga, stvarnika nebes in zemlje in tudi naravnost ne taje neumrjočnosti človeške duše, vendar nočejo, da bi to v življenji sploh veljalo in bilo merodajno. Politični pregled. v Ljubljani, 24. januvarija. !?fotraiije dežele. Okraj ^marije na Štajarskem, kjer je na poziv pravosodnega ministra, dr. Pražaka, pristav Eoth-schiidl moral se odpovedati predsedništvu v ondaš-njem nSchulvereinu", šteje, kakor je pravosodni minister dr. Pražak to v državnem zboru na 22. t. m. sam pripoznal, 18.000 Slovencev in petin-štirdeset Nemev! Za teh 45 Nemcev je bilo treba „ortsgruppe" nemškega „Schulvereina'', ktera naj ji bo siva skala iz slovanskega morja štrleča, ki jih bo potopa varovala. „Fremdenblatt" in „Vaterland" priporočata nem-ško-konservativcem, naj delajo na to, da se nemški jezik zabilježi postavno kot službeni jesik uradov in oblastnij med seboj. S strankami pa naj bi se občevalo v njim razumljivem deželnem jeziku. Kako pa je do sedaj bilo? Uradi, kar jih je to stran Li-tave od Krkonosa pa do Učke gore, in od Bodenskega jezera do zapadne ogerske meje, vsi brez izjeme posla, naj si bodo davkarija, sodnija ali politična oblast, pošta, telegraf ali železnica, se poslužujejo že od časov edino le nemščine v medsebojnem prometu. V javnem prometu pa se navadno le plačilne naloge kmetom v domačem jeziku pošiljajo in mnogokrat še te ne; tako bo, kakor vse kaže, žali-bog tudi še nadalje ostalo. Čemu toraj postavno zavarovanje nemškega jezika, kakor službeni jezik? Naj bi vendar desnica prej ko mogoče to obravnavo, ktera bode le v škodo vladi in ljudstvu, za-prečila ter se od levičarjev ne dala za nos voditi. Kako sodijo konservativni nemški listi o zatiranji Nemcev in o "VVurmbrandovem predlogu glede pripoznanja in razglašenja neni&kega jesika »a državni jezik, pripovedujejo nam kaj lepo ^Neue Tiroler Stimmen": „Tirolski Nemci jako lepo in složno živimo v jedni deželi z Lahi, če tudi nimamo še nikjer črnega na belem, da je nemški jezik državni jezik. Zaradi tega pa tudi naši poslanci ne bodo imeli vzroka za predlog glasovati in tako disciplino v državnozborski desnici krhati; kajti predlog, ki ga združena levica po vsi sili hoče imeti na dnevnem redu, ni v obrambo kakega v nevarnosti se nahajajočega naroda, temveč le^za to od levice postavljen, da bi raznesel do sedaj trdno in močno desnico. Levici ni za jezikovno postavo, njej je le za jezikovno debato, o kteri se bode zaganjala proti ministerstvu, proti večini v državnem zboru, proti sedanji vladi, proti Bogu in celemu svetu, ter dokazati skušala, kako da je zatiran ta ubogi nemški rod v Avstriji. Pri nas na Tirolih noče noben človek tega verjeti, da bi bili zatirani. Poželenje levičarjev je vse na to obrnjeno, da bi sovraštvo med narode vcepili in za ta žalostni posel jim pa mi ne bomo krompirja iz žrjavice pobirali." Knez Alfred LicMeristein pravi o Lienba-cherji in njegovih nazorih glede jezikovnega vprašanja: „Lienbacher je prav pošten in razumen mož, toda ni sedaj prvokrat, da je drugačnega mnenja od mene. Nevarnosti pa za večino ni nobene, ker je on osamljen s svojim predlogom. Javno mnenje konservativnih Nemcev se je samo proti Lienbacherju obrnilo in konservativni Nemci ne bodo nikdar zahtevali postave, s ktero bi se žalili nenemški avto-nomistični narodi. Eazburjenost, se ve,^ da je največja pri Cehih, to pa zato, ker so Cehom liberalni Nemci najbolj nagajali. Komur se dan na dan na kurje očesa stopa, pristavi Lichtenstein smehljaje, tega naposled že povsod zaboli, kjer se ga dotakneš. V vojnem ministerstvu se pečajo z vprašanjem na preosnovo vojaškega mdravniškega osobja. Cujejo se pritožbe, da ni zadosti naraščaja in da ni tak, kakor bi moral za vojsko biti, po drugi strani se pa čuti prevelik odhod praktičnih vojaških zdravnikov. Prvo pomanjkanje odpraviti mislijo na preosnovo bivše Jožefove aLidemije, ktera je svoje dni vojaške zdravnike izgojevala. Da pa praktični vojaški zdravniki ne bodo službe popuščali in prestopali v meščanski stan, mislijo jim prepovedati ozdravljevanje nevojaških bolnikov po mestih. Ako je vojaški zdravnik kos svojemu poklicu, si odmah pridobi med ljudstvom mnogo zaupanja, ktero mu lep zaslužek daje. Pride pa čas, da je polk ali pa tudi zdravnik sam premeščen in tedaj nastane boj, ali naj pusti vojaško službo ali pa ozdravljevanje nevojakov, ki mu mnogokrat več donaša, kakor pa dve vojaški službi. Naravna posledica je, da zdravnik rajši popusti službo in v mestu ostane, kjer si je zaupanje pridobil. Da pa tako pogosto izstopajo, bo pa še drug vzrok, kterega pa le od daleč omenimo s prislovico: „Goldene Ketten sind auch Ketten'' (zlate verige so tudi — verige in — žulijo). Euski državnik Giers zapustil je Dunaj 21. t. m., kjer se je dva dni bavil. Odpeljal se je po severni železnici naravnost v Petrograd. Na kolodvor so ga spremili na Dunaj i bivajoči ruski diplo-matični uradniki in drugi Eusi. Pri čem smo? Nekteri časniki potovanju ruskega državnika Glersa na Dunaj pripisujejo jako veliko politično važnost in na to stran se je tudi „Slovenec" nagibal, drugi pa zopet odločno trdijo, da ima to potovanje čisto privaten značaj. Eesnica bode tudi tukaj med obema. Giers se je, bivajoč še v M6ntreux-u, jako jasno izrekel, da uradnega povabila na Dunaj nima, pač pa se je presvitli cesar izjavil, da bi ga jako veselilo, ako bi se mimogrede Giers tudi na Dunaji oglasil. To je ena. Ozrimo se za leto dni nazaj in primerimo politične razmere med našo in rusko državo z današnjimi, se nam na prvi pogled pokaže, da so se one mnogo zbolj- zaštitno pismo, toda Osman se jim posmehuje, rekoč: ^Pismo ni bilo pravo, namestu da bi bilo pisano na kozjem usnji, pisano je na pasji koži in ne zapečateno z vo.skom, ampak s testom. Vsi boste obglavljeni na hebdomanskem trgu." Zdaj se obrne opatinja proseča do age, da bi jim dovolil še zadnjo pesmico pred podobo Matere Božje zapeti. Pesem je dokaj lepa, ginljiva in — vsaj jo zapojo poslednjikrat v tem življenji. Girlet aga je že davno želel slišati krščansko mrtvaško pesem, torej jim jo dovoli zapeti. Jordaki pak sedi sam v tihi rakvi, v roci drže napeti samokres. Glavo svojo je naslonil na krsto, v koji počiva njegova sestra. Zdajci čuje tiho, otožno pesem ... na to je pazil. Pesem se glasi tako ginljivo, tako turobno . . . zdaj utihne polagoma poslednji zvok . . . strašanski pok, samostan, kristijani in Turki zlete v zrak! * * Minula sta dva dolga tedna. V bolnici v Štam-bulu odpre težkoranjenec oči, telo njegovo jo bilo razbito in obličje so mu pokrivale hude opekline. „No, dosti dolgo si spal", pravi v turškem jeziku njegov paznik. „Kje sem?" vpraša bolnik ter pogleduje srpo po sobi. »Zdaj še na zemlji, ali ni dosti manjkalo, in bil bi se prebudil še le v raji. Ti si v bolnici v Štambulu." „0d kodi so me sem prinesli?" „Iz razvalin necega samostana, kjer si ležal z drugimi vred med podrtinami. Obleka tvoja je bila sožgana in k sreči ni bilo znati, si li kristijan ali Turk. Ako si kristijan, torej molči, če ti je življenje tvoje drago." Bolnik je pa le molčal, bil je Jordaki. V bolnici so ga smatrali za Turka in so mu toraj dobro stregli. Še le v nekolikih tednih mu je bilo moči zapustiti postelj, bil je ves hrom. Prepuste ga in mu svetujejo, naj se živi z beračenjem. Taval in potikal se je dolgo po velikanskem turškem mestu sem ter tja, operaje se ob bergljo. Miloščino ni nikogar prosil, včasi mu je prostovoljno kdo vrgel kako malenkost; on ni opazil, tudi zahvaljeval se ni, nego vedno je premišljeval, da celo on ni tisti Jordaki, ki je bil svoje dni načelnik junaškim mladeničem. Nekega dne ves zamišljen prikorači na hebdo-manski trg, tu ugleda ogromno množico ljudi, ki se je radovedno gnjetla skozi vrata v palačo. Trobentač zatrobi in potem nekdo tako-le proglaša množici: „Mohamedanci, pravoverno ljudstvo! Vsled milosti sultanove je pred vhodom v palačo glava glaso-vitega in slavnega puntarja Jordakija izpostavljena na ogled, ktero so mu danes odsekali na povelje visoke turške vlade. Pristopite bližje in si jo oglejte. Allah bodi milostljiv vsacemu pravovernemu!" Jordaki strme posluša oglaševalca; v glavi se mu kar vrti. Jordakijeva glava pred vratmi palače Hebdoman — Jordaki pokopan — Jordaki k življenju probujen in zopet obglavljen, ta mešanica mu zmede kar ves um. Prerine se skozi množico do vhoda, bil je že večer, ko tja prisopiha. Pred vratmi je bilo videti na odru z rudečim sukuom pregrnjenem široko sreberno skledo, v njej pak glavo necega mladeniča z zaprtimi očmi in pol odprtimi ustnami. Jordaki spozna glavo svojega prijatelja Mariotija. Zdaj se zopet oglasi hripavi glas: „Tu je glava puntarja Jordakija, ki je bil danes obglavljen na povelje visoke turške vlade. ,,Allah bodi milostljiv vsacemu pravovernemu!" šale. Zakaj? Giers se je pred letom dni tudi na Dunaji mudil in posledico onega bivanja v avstrijski prestolici so zboljšale politične razmere. Poslednje pa vendar še niso take, da na bi zamogle še boljše ■biti, vsaj mi Slovani želimo si jih še mnogo, mnogo boljše nego so. Kdo bo trdil, da sedanji postanek Oiersov na Dunaji ne bo k temu pripomogel ? Giers sicer sam pravi gM6 svojega bivanja na Dunaji: „Grof Kalnoky in jaz se bova, kot dobra prijatelja pozdravila in so bova tudi kot taka razšla, kajti ničesar se ne bova menila, o čemur bi najino prepričanje ne bilo soglasno. Točko, o kterih bi raznih misli biti utegnila, so nama obema jako dobro znane." Saj jo že stara navada diplomatov, da radov.ednemu občinstvu navadno le nasprotno stran svojega mišljenja kažejo, kteraje, se ve da, ravno nasprotna od prave. Giers naj pa gre na Dunaj tudi le samo po pečen kostanj, obstoječih razmer to njegovo potovanje nikakor ne bode pokvarilo, zboljšati jih pa znd vsakako. Že konec leta 1883 je imel hrvaSIei ban v rokah dvoje pooblastil glede deželnega zbora: ali da ga razpusti, če bi se mu primerno zdelo, ali pa, da le njegovo delovanje preloži na bolj ugoden čas. Vsak bo priznal, da je ban jako modro ukrenil, da je deželni zbor preložil, namesto da bi ga bil razpustil. Volitve, ki bi bile vsled tega nastale, širile bi bile razburjenost, ki je doslej le v deželnem zboru kraljevala, tudi med priprosti narod in kdo ve, kaj bi 'bile naravne posledice tega koraka. Hud duh polastil se je kar nenadoma oger-sJiih liberalcev, in huje kakor poprej kedaj od vlade zahtevajo, da naj se odmah zopet načrt postave o mešanih zakonih nespremenjen zbornici magnatov predloži tudi tedaj, ako bi se za gotovo vedelo, da ga ona zopet odbije. In ako bi se vlada -obstavljala, silila bode liberalna stranka sama na to. Kakor se čuje, vlada menda že res začenja nekaj omahovati, iz postopanja gosposke zbornice ob tretjem predlogu načrta mešanih zakonov pokazala se bode še le konservativna večina v svoji pravi luči, kakor se tega „Pester Lloyd" nadja, kajti on misli, da so osobito pri drugem glasovanji tudi magnatje glasovali proti sprejemu, pri kterih ima nasprotni duh vse drugod svoje vzroke, kakor pa v verskem prepričanji, in tisti vzroki imajo svoje korenine največkrat v osobni antipatiji do prvega ministra Kolo-mana Tisze. Da se to dokaže, zdi se liberalcem potrebno načrt o mešanih zakonih pred vsem drugim na dnevni red postaviti. Tisza sam je pa v nekaki zadregi in nič prav ne ve, kaj in kako bi naredil, da bi konservativcem vode ne skalil, pa tudi liberalcem ne metal polen pod noge. Zato se je peljal na Dunaj do presvitlega cesarja, da se ondi posvetuje o tej za obstanek sedanjega ogerskega kabineta vse-kako važni zadevi, če tudi si nekteri časniki prizadevajo na vso moč, da bi dokazali, da Tiszin kabinet s to zadevo ni v nikaki zvezi. Da se konservativni magnati ne bodo kar tako, meni nič, tebi nič, podali in tretjič nedosledno za tisto reč glasovali, ktero so že dvakrat soglasno zavrgli, je skoraj več kot gotovo; da je dalje konservativna stranka na Ogerskem od dne do dne krepkeja, je enako resnično. Vrh tega so pa tudi na dunajskem dvoru jako vplivne osobe, ki so jele Tiszi hrbet obračati. Kako se bo stvar razmetala, bo pokazal čas. Ladija ogerske države je zabredla v viharne valove na morji javnega mnenja. Mojster Tisza sicer s krepko roko drži za krmilo, a kako dolgo mu bode mogoče proti razburjenim valovom javnega mnenja voziti, kdo ve? Dan za dnevom odteguje se mu več veljavnih mož in prestopa v nasprotni konservativni tabor. Kaj bo iz vsega tega? Pogreb liberalizma, druzega nič, kteremu se že dolga jama koplje, pravi neki časnik. — Naj bi se le vresničilo, ne bi o bi v nesrečo Ogerske. Poslednja ura je že tudi odbila. F ogerskem državnem tiborn je nasve-toval poslanec Gondocs, naj se odstavi svota 38000, ki se vsako leto izmeče za konjske dirke, in naj se rajše obrne za poduk v obrtniji, kar bi bilo gotovo mnogo večje vrednosti, kakor pa brezpametno dirjanje na državne stroške. Nil Ogerskem imajo poleg drugih tudi jedno tako zvano nezavisno stranko, ki ima svoj klub. Dokler se ta klub ni požidil, imel je sočutje cele dežele in skoraj ves narod za seboj. Odkar se je pa za Žide jel potegovati, in se je več z židovskim, kakor pa z ogerskim neodvisnim vprašanjem pečal, odtujil si je vse madjarsko ljudstvo in klub razpada od dne do dne očividno. Poglavitna reč, ki je klubu najbolj pri srcu, je pa zguba skoraj 30 volilnih okrajev, ki ga bo ob bodočih volitvah gotovo zadela, kajti delajo že vse priprave za to. Vnaiije držaTe. Iz Albanije se poroča, da je črnogorski knez Nikita odposlal dva moža k Miriditom, da bi jih pregovoril, naj se združijo s Črnogorci. Ali je res ali ne, se bo pokazalo. Prodaja cerkvenega posestva v Italiji je dokončana ter se je do zdaj skupilo 800 milijonov laških lir. Da ta svota tudi tretjina prave vrednosti ni, v6 vsaki, in kdo ima dobiček od tega ropnega zločinstva? Nikdo. Cerkev je ob vse, država nima nič, niti tudi ni najmanjšega državnega dolga plačala, pač pa ga v tem času naredila tisoče milijonov. Tudi kupcem večinoma tatinsko blago ne prinese sreče kakor imamo ueštevilno izgledov po vseh deželah, kjer se je to godilo. Glej zraven Italijo, Francijo, Spanjsko in povsod drugod: „Cerkveno je ognjeno!" Prepad, ki je v poslednjem med La^ko in Francoskem zazijal, se bo še za veliko razširil in poveličal, ako se vresniči vest, da ste Nemška in Italija glede Francosko tako med saboj zvezani, da na vsak slučaj obe za orožje primete, ako bi le jedna od njiju, naj bo že ta ali ona, s Francozi opraviti imela. Laški se zdeha po Nizzi, Savoji in po Korziki, ktere je Bismark Lahom za plačilo obljubil, ako se z Nemško zvežejo v kljubovalno in hranilno zvezo proti Francoski. Židovsko preganjanje na Buskem spravilo je več nego 20.000 Židov v Ameriko, kjer jih je dotična pomožna družba na lastne stroške naselila, sezidala jim hiše, kupila polja, preskrbela jih z žitom in potrebnim orodjem. Ali vse je bilo zastonj, Žid za poljsko delo in pa zajec za boben sta si popolno enaka. Toliko časa se je vsak trudil, da si je toliko pridobil, da je bil vstani kupiti majhen košek in nekaj „blaga", pa je šel od koče do koče prodajat. In skoraj vsak si je opomogel, le kmet ni hotel nobeden ostati. Amerikanci jih pa splošno tudi malo marajo, kakor povsodi. Z revnim Židom, ki je pohleven kakor jagnje, se sramujejo občevanja, ker je zanikerno oblečen. Na bogatem Židu jim pa mrzi njegova ošabnost in preširnost, ter se mu ognejo, kjer koli morejo. Vojaška posadka v Cliartum pomnožila se bode z ono v Sennarju tako, da bodo lahko Mahdija pričakovali, kteri se vedno proti Chartumu pomika. General Gordon je podredjen za enkrat pod Barin-govo poveljništvo. Izvirni dopisi. Iz kamniškega okraja, 22. januvarija. Menim, da ne bode odveč, ako še en vzrok navedem, zakaj naša kmetijstva prodajajo, ki pa sega nekaj bolj v družbinske razmere, kterih se človek nerad dotika. Ker pa gre za blagor ljudstva, tudi o tem ne smemo molčati in to so ženitbe, kakor se dandanes sklepajo. Ker je ravno sedaj predpust in so na dnevnem redu, posebno med kmetskim narodom, naj ktero rečem. Narodni pregovor pravi: Daleč botrit, blizo ženit, in o njem: Kdor zelo zbera, za zberek prime. Starši, kteri hočejo zeta v hišo vzeti, se ume, da navadno zbero kterega domačega delalnega ženina; a takšen po novošegni obliki oblizani hčeri nikakor ni po volji, še celo med dvajsetimi domačimi umnimi ženini ga včasih ne more zbrati. Pride pa kakšen tuj nepoznan priliznjenec, koj se ženitev napravi, v par tednih so se roditelji in nevesta vjeli, ker ženin niti obljubljene dote seboj ne prinese, niti hoče ali more svojih za gospodarstvo pogubnih lastnosti skrivati, da le malokdaj je kaj prida v takih ženitbah, pač pa smem reči, polovica kmetij gre po tem slučaji pod zlo po naši domovini. Da kmetije v dolgove zabredejo, vzrok so tudi dandanes navadne bogate dote. Sem ter tje bo kmalo navada (če še ni), da se nevestam toliko tisoč dote obeta, kakor nekdaj stotin. Pomislite: tri, štiri hčere pri hiši, vsaka po 1 do 3 tisoč in več dote, mar li ni očitno, da mora najboljša kmetija konec vzeti? Mar li je pa ženinova hiša toliko na boljšem? O kaj še! Pri njem delajo starši velike deleže; nevestni starši nočejo dote tje v en dan dati vknjižiti in sicer za 1, 2, 3 tisoč še enkrat tolika svota, toraj 2, 4, 6 tisoč. Nasledek tega je, da hiša je pridobila 1 do 3 tisoč, s kterimi se nekaj deležev izplača, vknjiženega dolga pa 2 do 6 tisoč, ktere bo gotovo enkrat treba izplačati in ker za smrt nikdo ne ve, mogoče da v kratkem. Pa nikar ne mislimo na smrt; recimo, otroci bodo po 24 let stari, mar li ne bodo zdaj maternega deleža tirjali (če se namreč že niso prej pomožili in poženili in toraj že tudi poprej tirjali) in če tega ne dobijo, saj obresti tir-jajo? Obresti od 2 do 6 tisoč gold je pa že grozno breme za kmetijo, ki jo večidel pokonča. Tedaj le poglejte, toliko zaželjena dota je vničila dve kmetiji, nevestno in ženinovo. Naši dedi so imeli pregovor: „ Nevesta na dlani doto k hiši prinese" in dalje: „Ženska dota se kmalo zmota" — gotovo jih je skušnja to učila, kar nas uči; razloček je le ta, da takrat jo sodila in zapovedovala modra razumnost, dandanes pa ohola prevzetna in lakomna navada. Izza Svete gore, 23. jan. Pozimi, ko je zaprto delo na polji, je pač pripraven čas za branje in poduk doma. Tega načela se zvesto drži kat. polit, čitalnica v čepovanu. Poloti počiva, pozimi pa dela. Več nedelj zaporedoma je napovedala „shode" s kratkočasnimi in podučljivimi govori. Do sedaj je imela dva taka shoda. la dobro znamenje za društvo je to, da vsaki shod privabi novih poslušalcev. Dasiravno so hiše močno raztresene, vendar je prišlo k prvemu shodu 80, k drugemu pa celo 100 mož in fantov. Taka vdeležitev tudi govornikom daje pogum, ker spričuje, da poduki dopadejo in vstrezajo. Prvi shod 13. t. m. je obravnaval najpoprej prošnjo za cesto čez „Špehovo brdo", ki bi vezala tolminski in goriški okraj čez nad 200 metrov visoko sedlo. Ta cesta ima priznano vrednost v stra-tegičnem oziru, ker bi odprla od Idrije-Zelin in od Loke-Oirkno uhod v skrivno zatišje, v čepovan-sko dolino, od koder bi vojaki enako priročno iz skrivališča planili ali proti Gorici ali proti Tolminu. Potreba je pa tudi voznikom, ki morajo okoli Tolmina po ovinku vozariti iz Oirknega v Gorico, mesto naravnost po čepovanski dolini. Upamo, da bo visoka vlada rada sprejela to peticijo v resen pre-vdarek. Potem je sledil poduk o gnoji. Pač kočljiv predmet, pa g. učitelj Anton Mlekuž ga je znal obravnavati jako zanimivo. Pokazal je talent in ljubezen do kmetijstva! Govoril je o vrednosti gnoja, potem o ravnanji z gnojem v hlevu, na gnojišču ia na polji. Pri drugem shodu je pa govoril č. g. vikarij B. Grča o verskih in političnih razmerah v Afriki in konečno dal kratek posnetek sedanje vojske proti krivemu preroku Mahdiju. Potem je zopet g. Ant. Mlekuž prav razumljivo in prijetno govoril o sadjo-reji; razlagal nam je, kako se sadno drevje pomno-žuje in požlahtnuje. Poslušalci so prav pazljivo sledili poduku, kar je bilo toliko lože, ker poduk ni bil dolgočasen, ampak res kratkočasno osnovan. Ko bi bili gospodje učitelji na deželi vsi tako skrbni in vneti za kmetijstvo, kakor je g. Mlekuž, bi pač le-ti lahko nadomestovali popotnega učitelja za kmetijstvo. Popotni učitelj stane veliko, a še po enkrat na leto ne more podučevati v vsaki občini; gg. učitelji bi pa lahko za majhno nagrado v ad-ventu in predpustom ob nedeljah popoludne po ve-černicah imeli kmetijski poduk vsak v svoji občini. Pa žal! da mnogim je bolj po volji to, kar je redko in drago, nego kar je ceno in pogostem. Z Dunaja, 23. januvarija. (f Menjalec Eisert,) ki je bil pri roparskem napadu v Mariahilf hudo ranjen, je sinoči za svojimi ranami umrl. Tudi sinčku njegovemu, kterega so bili roparji na glavi potolkli, se slabo godi in sodijo zdravniki, da ne bo več dolgo živel, ampak šel kmalo za očetom in svojim ubitim bratcem, žena Eisertova pa je vsled strahu nevarno zbolela za vročinsko boleznijo. Koliko nesreče so toraj hudobneži napravili v eni sami družini! Vislice so za take ljudi skoraj še premehka kazen. DomaČe novice. (Premilostni hiesošTiof Krisostom) so strpeli v hudih bolečinah do poslednje noči, v kteri so v ne-svestji in danes v smrtni borbi. Domači gospodje so zjutraj zapored zanje maševali v njihovi kapeli. (Zupan GrasselU in hupčijske zbornice predsednik Kušar) bila sta danes na Dunaji od cesarja v avdijenci sprejeta. (F JcatoUšJci dtuzbi) je sinoči čast. gosp. Ant. Kržič v zvezi z nekim prejšnjim govorom razlagal zveličansko čednost: „Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni, ker oni bodo nasiteni". Dokazoval je, kako iščemo prave sreče, in v tem jako mikavno opisoval štiri glavne temperamente človeške, da smo pričujoči lahko obračali vsaki na-se. Govor po obliki in vsebini izvrsten bil bi tudi po učinku, ko bi gospod ne bil izvrševal ga prenaglo. Tudi se neljubo opazuje, da se družbenemu delovanju odtegujejo časih gospodje, kteri bi najložo in najboljše ga pospeševali. Bog pomozi! {Vreme) je od sinoči tako odjenjalo, da po Ljubljani vse plava. Veliko so temu krivi tudi kapi iz strešnic, za ktere se nekteri hišni gospodarji premalo brigajo. {Gimnazijskemu profesorju Ant. Heinrichu) umrla je druga soproga g. Ana roj. Hanke v 05. letu svoje starosti ter je bila danes popoludne ob treh slovesno pokopana. {Najboljše zdravilo — šiba.) Včeraj popoludne se je na šentpeterskem predmestji zgodilo to-le: Doli blizo šentpeterske cerkve biva v neki hiži že-leznični kurjač s svojo p. n. rodovino, v kteri jo tudi že odraščen, zelo poreden sin, ki zna najbolje ali marveč najgrje — kleti. Ker je že večkrat klical h...... pa ta vendar ni maral se p6-uj priti, misli si: „L'e ta zelenec ne mara priti p6-rae, bom šel pa jaz k njemu". Gre in se pod streho obesi. Ali li.... ga ne mara še, ker mu pošlje ljudi, ki ga odrežejo, ko je komaj še gagal. — Odrezanega po-lože na posteljo, kjer leži kakor mrtev, brez sape; še luč, ki mu jo drže pred usta, da bi spoznali, če še diha, se ne gane — sploh, mrtev je! V tem hipu pa pride hišui prijatelj, zve in vidi, kaj in kako, zasuče palico, par krepkih po zadnjici in plečih in — glej čudo! Mrtvi se brž zave, šine kvišku in zdrav je. Ali ni moč šibe in palica res čudovita? Škoda, da so jo iz šole odpravili 1 Oče, zvečer domu prišedši in zvedivši vse, je potem tudi sukal palico, pa to je imelo nasledek, da je poredni fant potem •vtekel in šel v Ljubljanico iskat h...... pa ga tudi tam ni našel, ker tudi iz vode so ga izlekli drugi fantje. Potem je prišla policija in kaj bo ta storila, se še ne ve. Zapisala si je pa ta mikavno dogodbo. Razne reci. — Iz Celja, 23. jan. se poroča, da je berač Lednik se napil žganja ter potem zmrznil. — Iz „šulferajna". Od Celja se nam 22. jan. piše: Danes došli „Slovenec'' objavlja kraje, kjer se je po šolah razlagal nauk o gospodarstvu v takozvanem „napredovalnem tečaji". Kakor se v „Mittheilungen des deutsehen Schulvereines" bere, je takšea tečaj tudi v Vojniku in v Vitanji. Krušni oče je tukaj „nepolitičui" in darežljivi „šul-ferajn". — Izvolitev. Karol bar. Eeinelta za predsednika in Jan. Vuzetiča pl. Bielitza za podpredsednika tržaške kupčijske in obrtnijske zbornice je kup-čijski minister potrdil. — Dunajski magistrat zaukazal je štetev konj in voz. Vsak, kdor ima konja ali voz, mora do 27. t. m. priti k magistratu po listek, kterega bo v ta namen izpolniti moral. Izvzeti so le konji cesar-skesra dvora, cesarskih in državnih kobilišč. O ' — Delavsko izobraževalno društvena Dunaj i imelo je svoj zbor, kterega jim je pa vladni komisar razrušil, ker je jeden govornikov na politično polje prestopil. Mož je hotel eovoriti „o kapitalu, ki vse vničuje'', kar mu je komisar zabranil. Po trpkih opazkah sera in tja se je zborovanje zaključilo in komisar je odšel. Predsednik je pa rekel, da se bo pritožil na cesarsko namestništvo zaradi komisarjeve samovoljnosti. — Krvolok Hugon Šenk obtožil se je pred svojim sprevodom v deželno sodnijo še marsičesa, o čemur se dotičuim osobam še sanjalo ni. Kar je ta zver za bodočnost še vse nameraval, je strašansko in lahko se reče, da mu je prav božja previdnost prepregla pot na cesti hudodelstva. Ko bi ga še ne bili prijeli, pravi Šenk, bil bi v prav kratkem časn še sedem ljudi pomoril. Naj prva na vrsti je bila hišina iz nekega hotela, ki si je že 4000 gld; irihranila in te ji je Šenk vzeti hotel. Žeje tudi do-očil kraj, kamor bi se bila na smrtno ženitovanje peljala. Za to bi bili prišli na vrsto dve drugi, ki ,ste tudi že precej prihranjene „dote" imeli. 11. dan t. m. nakaniia sta se Šlosarekom umoriti bogato gospodično Malfatti, kteri je Šenkova ljubica Eder dragoceno bisernico izmaknila v vrednosti 22.000 gld. Eder naj bi jima bila po tihem duri in okna odprla in da bi jo ne bili na sumu imeli, sklenil je Šenk jo omamiti, da bi jo bili zjutraj v nezavednosti dobili. Na .smrt obsojena bila sta pa ob jednem z gospico Malfatti tudi njena hišina in pa hlapec Peter. Ko bi se bilo to zgodilo, prišla bi bila na vrsto I^der sama, kajti kakor se je Šenk sam izrazil, ona bi ne bila smela živa ostati, preveč je vedela. Ko bi se bilo vse to zgodilo, pobegnil bi bil Šenk s svojo pravo ljubo Emilijo Hochsmann v Ameriko. Sedem nedolžnih o.sob ima se toraj božji previdnosti zahvaliti, da so še pri življenji. — Iz Bosne piše nek duhovnik: Pri nas je tako, kakor povsod; žvimo in občujemo z dobrimi in hudobnimi. Marsikteri po olikanih deželah mislijo: Bog zna, kaka surovost je tu, vedna smrtna nevarnost, rop in ubijanje. Hes take olike, kakor je po Dunaji, Berolinu in Parizu, tu ni, pa tudi take laž-njivosti v besedi in zadržanji ni, kakor tam. Ljudstvo je priprosto, odkritosrčno; kar je v besedi je tudi v dejanji. Kar rope in ubijanje tiče, pri nas ne vemo nič za-nje, za take grozne celo ne, kakor so na Dunaji, v Peštu itd. Da se tu pa tam kaj zgodi, zlasti na mejah proti tujim deželam, no da, kje pa se ne? A navadno se take reči iz Bosne v toliko grozovitih in črnih barvah slikajo, da človeku kar lasje po koncu stoje. Ne verjemite vsemu temu in ne mislite, da živimo med golimi, .skritimi in očitnimi ubijalci! Pač je želeti malo več omike ubogemu, za- puščenemu, sicer pa skozi in skozi poštenemu ljudstvu, a če Bog dil, bo tudi to prišlo sčasoma, a po 4001etnem turškem vladanji takoj izvršiti ni mogoče, naj bi tudi vsaka vas po dve ljudski šoli dobila. Bog daj kaj delavcev v svoj vinograd, ljudstvo je prav pripravno postati ena izmed najboljših dežel avstrijskih. O priliki kaj več. (Iz prijateljskega pisma). — VTemešvaru seje začela 21. t. m. velika javna obravnava proti dr. Rosenbergu, našim čitate-Ijem gotovo še v spominu zarad dvoboja Eosenberg-Batthyanyi, pri kterem jo grof Batthyanyi na mestu mrtev ostal. Ogerska sodnija bo sedaj dokazala, če-gava žena jo bila Ilona Schosberger, poročena Eo-senbergova in takoj na to zopet poročena grofica Batthyanyi. Dr. Eosenberg in Ilona Schosberger sta, kakor nam že imeni kažete, židovskega rodu. — Po najnovejših poročilih je bil dr. Eosenberg zaradi prestopka dvoboja obsojen na dve leti državnega zapora in na poravnavo sodniških stroškov. Telegrami „Sloveiicu". Dunaj, 24. jan. V državni zbornici je zoper Wurmbrandov predlog vpisanih 20, za-nj 14 govornikov. Danes sta govorila za-nj Tomasčuk in Lienbaoher, zoper Hohenwart in Grrocholski, prvi izvrstno, mirno in temeljito. — Pri avdijenci so danes bili pri cesarji Grasselli, dr. Poklukar, Kušar in dr. Tonkli. Dunaj, 24. jan. Državna zbornica obravnavala je Wurmbrandov predlog. Poročevalec večine Madejski predlagal je prehod na dnevni red. Šturm je podal znani predlog manjšine, pripoznaje zmernost poročila večine. V splošni razpravi je vpisanih 14 govornikov za, 18 zoper predlog odsekov. Tomasčuk (proti) povdarja potrebo, da se državni jezik stalno določi. Hohenwart (za predlog odsekov) pravi, da večina pripoznava radovoljno od nekdaj potrebo nemščine v Avstriji, tudi slovanski državni možaki pripoznajo to. Nevarno bilo bi, po pisani postavi za trdno določiti, kar je po veliko ostreji postavi kot državna potreba že veljavno. Lienbacher (proti) govori za to, da se državni jezik postavno določi, ter izreče, da bi pritrdil le takemu posredovalnemu predlogu, ki državnega jezika ne zanika in za izvršitev § 19 ne določi deželnih zborov. — (rrocholski govori za odsekov predlog. Berolin, 23. jan. ..Eeichsanzeiger" naznanja, da je monastirski škof Brinkman po-miloščen in da velja to od novega leta 1884 naprej. Umrli so: 22. jan. Joana Gorše, mizarjeva hči, 7 let 5 mescev, Poljanska cesta št. 18, davica. — Janez Merluei, hišnega posestnika sin, 2';2 leta. Krojaško ulice št. 6, Tuberculosis pcritonitis. 23. jan. Ana Heinrieh, profesorjeva žena, G4 let, Frana Jožefa cesta št. J), vodenica. V bolnišnici: 20. jan. Tomaž Šinkovc, kočijaž, 28 let, Jleningitis. — Marija Smolo, gostija, 50 let. 21. jan. Kiirl. Vevbič, pekovski pomočnik, 40 let, jetika. Tujci. 22. januvarija. Pri Malici: li. J. Xaglos, zasebnik, z Dunaja. — Tgnar-ij Lowy, Fischer in Bosta. kup. potovalci, z Dunaja. — Leopold Deutsch, kup. potovalec, iz Giinsa. — Emanuol Mudroch, c. k. živinozdravnik. — Henrik Chauira, kup. potovalcc, s Francoskega. — Baron John, c. k. častnik, s soprogo, iz Pulja. — Globočnik, zasebnica, iz Železnikov. I>uuajska borza. 23. januvarija. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 90 kr. Srebenia „ „ ........80 „ 40 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 „ 2.5 „ Papirna renta, davka prosta . . . 94 „ 90 Ogerska zlata renta 6% . . . . 121 „ 50 „ „ „ 4% . . . . 89 „ 25 „ „ papirna renta 5% . . . 87 „ 25 „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 305 „ 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld. 116 „ 20 „ „ avstr.-ogerske banke . . . 846 „ — „ „ Liinderbanke.....116 „ 80 „ „ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . . 621 „ — „ „ državne železnice .... 318 „ 75 „ „ Tramwav-društva velj. 170 gl. . . 226 „ 75 4% državne srečke iz 1.1854 . 250 gl. 124 „ — „ 4% „ „ „ „ 1860 . .500 „ 138 „ 50 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 169 „ 50 „ ........ 1864 . . 50 „ 168 „ 75 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 170 „ 25 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — „ Rudolfove srečko . . . . 10 „ 20 „ — „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 105 „ 50 „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 104 „ 75 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . . 104 „ — \ London.......121 „ 15 „ Srebro.......— „ — ,» Ces. cekini.......5 „ 71 „ Francoski napoleond......9 „ 61 „ Nemške marke......59 „ 40 „ Službo sprejme oženjen, skozi in skozi pošten mož, vrl narodnjak, ki pa govori tudi prav dobro nemški jezik, ima nekoliko premoženja in je izurjen vrtnar. Prevzame službo kot oskrbnik, vrtnar ali sadjerejec. Pogoji naj se mu naznanijo po oskrbništvu ^Slovenca" pod zaznamkom (1) PATRIA^ Tziijeiiiiio-zavarovaliia banka za življenje na Diinaji. Vodstvo: I., Nibelungengasse 7, v lastni hiši. Priobčujemo s tem, da smo izročili gospodu Josipu Prosenc-u v Ljubljani, MI«» ■■ «»-m.' za Kranjsko, Koroško, Južno-Staj arsko in Primorsko tor prosimo p. n. občinstvo omenjenih pokrajin, da se blagovoli v vseh „l?nti-io" zadevajočih slučajih odslej obrsičati do g. .ToNii>u jL*i-OHeiiitiili.i in i-oiit, zadevajoča olove^ilco kakor tudi oMiiovo in iii>i'jivo i»i'«5Životnili l>lH{ynjiiie (asocijaeij), ter sem za vzprejemanje zavarovalniških naročil otvorll svojo insarno v Sloriovlh tiU.cah H. z odličnim spoštovanjem