UST ZA

Štev. 18. sss-^v«- Leto IV. V LJUBLJANI, 28. sept. 1905,
Cena mu je na leto 1 K 60 vin. Zunaj Avstrije 2 K 8 vin. Za Ameriko 2 K 60 vin.
Izhaja t vsak drugi četrtek I. In 15. dnevu v mesecu.
Izdaja »Katoliška bukvama' Tiska »Katoliška tiskarna". Urejuje Janez Ev. Kalan.
Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu .Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kranj.) Naročnina in inserati pa: Upravništvu »Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2.
■*•>»	4f\»\8\s -s\e>	JP^	ir.rjrjr-jr*^<r.* jr »\#\*'r jr
Vsebina XVIII.zvezka:
Stran
Tabernakelj mi je raj................273
Petinštirideseto poroč lo bratovščine vednega češčenja . . 274
Pogovor z Jezusom...............275
K Očetovemu srcu ..............276
Da bi vendar spoznali dar božji !........ . 278
Molitev nedolžnega srca.............278
Odraščajoča mladina...............278
Spomin na tristoletnico . Marijinih družb.......279
Plemenito srce ................280
Oče prihajajo................282
Razgled po katoliškem svetu............283
Cerkveni razgled po domovini...........284
Odpustki za mesec oktober............2S8
V molitev se priporočajo.............288
1
Prihodnja številka izide v četrtek, 12. oktobra.
i. A, ■ i A i i A i i A i i ft i i A ,» . ^ - - ^ - ^ - - ^ - * * . -A. - - A -- j^Mt. . i A i i w{k , i A,j i A .i
Podpisana uljudno naznanja preč. duhovščini, da je otvorila
^ na Mestnem trgu štev. 7 v Ljubljani
4« zalogo umetnih cvetlic
ter se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dekoracijskih vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike, nagrobnih z* vencev in trakov itd. po najnižjih cenah. 1719B 15 Pestieibi ločaz lu pešteaal	#
Najodličnejšim spoštovanjem Antonija Mildner.
Tabernakelj mi je raj...
Zemlja solz in tuge polna, še imaš za srca bolna sreče in veselja kraj. Kjer se večna luč vničuje, Jezus noč in dan samuje, tam, o tam imaš svoj raj.
Tamkaj ni vetrov pretečih, ni viharjev, blisk nosečih, večnojasna je pomlad; tamkaj vedno solnce sije, divno cvetje vedno klije, tam rodi se tisoč nad.
Tam prebiva vir vse sreče: srce rahlo in čuteče, ki pozna človeški rod. Solza, ki na lice kane, zablesti, a ne ostane, koj obriše jo Gospod.
Blaženstvo in dušna sreča pred oltarjem se poveča, mir povrne se nazaj. Tu najlažje je živeti, tu najslajše je umreti, kjer je Jezus, tam je raj.
Kaj mi toraj sreča svetna, kaj mi pota gladka, cvetna, kaj mi vseh sladkosti slaj ? Jezus le me osrečuje, Jezus sam mi zadostuje, tabernakeljjmi je raj.
S. Elizabeta.
Petinštirdeseto poročilo bratovščine vednega češčenja.
III. Razdelitev darov.
Ambrus: vijelčn« kazulo. — Altlag: beli dalmatiki. — Ajdovec: perila, obhajilno in črno štolo. — Budanje: koretelj, oblačilo za cerkveni-ka. — Begunje p. Cirk. rdečo kazulo, obhaj. štolo. — Brusnice: prta, obleko za ministrante. — Bevke: Albo, koretelj, velum. —■ Boštanj: 2 ko-retlja, 6 purifik., velum. — Borovnica: vijolčno kazulo. — Boh. Bela: koretlja za ministr., črno štolo. — Črni Vrh. Idr.: baldahin — Črnuče: koretelj. — Cerklje: rdečo kazulo, 3 koretlje, Cermošnjice: črno kazulo, albo, humerala, pas, 6 korporalov, 6 purifik., štolo. — Dobrava: črno kazulo; Dob: 2 spov. koretlja, blazini, oblačilo za cerkvenika; Dobrepolje: albo, humerala, pas, 6 korporalov, plašček za ciborij, obhaj. štolo; Draga: 2 albo, humerala, pasa, 4 korporale, 5 purifik., ob. štolo; Dolenja vas: bel pluvijal. Polom: Albo, humerala, pas, plašček za ciborij, lepo štolo; Godovič: plašč, za cibor. spoved, štolo; Gotenice: albo, humerala, pas; sv. Gregor: albi, humerale, pase; Golo: mrtvaški prt; sveta Helena: albo, humerala, pas, oblačilo za ministr., Hotedršica: belo kazulo; Hinje: rdečo kazulo; sv. Jošt pri Vrhu: 4 korporale, 4 purifikat. blazini; lanče: albo, humerala, pas; Jezica: vijolčno kazulo; sv. Jakob ob Savi: belo kazulo, humerale, prtiče; Javor pri Ljubljani: albo, humerala, pas; Št. Jernej: koretelj, 2 burzi, 2 spov. štoli; sveti Jurij p. Kumom: oblačilo za ministr.; Kamnik frančiškani: belo kazulo; Kropa: velum; Krašnja: bel pluvijal; Kolovrat: rdečo kazulo; Kranj: 3 koretlje, lepo vezeno štolo, 3 spoved, štole;
Kranjska gora: 8 korporalov, 12 pal; Košana: kelih; Komenda: belo kazulo, 2 koretlja; Kostanjevica: albo, humerala, pas, 6 korporalov, 5 purifik ; Križe: zeleno kazulo; Krka: rdečo kazulo; sv. Katarina: albo, humerala, pas, dva koretlja; Kresnice: plašček za ciborij, spovedno, obhajilno štolo; Koprivnik: bel pluvijal; Lesce: vijolčno kazulo, pase: Lipoglav: rdečo kazulo; Ljubno: rdečo kazulo; št. Lorenc: črno kazulo, 5 korporalov, 5 purifik. spovedne štolo; Loški potok: albo, humerala, pas, lepo štolo, 2 spoved. štoli; Lednice: rdečo kazulo; št. Lambert: 3 korporale, 4 purifik. plašček za ciborij, oblačilo za ministrante, obhajilno štolo; Mengeš: baldahin, zeleno kazulo; Mekinje: 2 koretlja, lepo štolo; Mokronog: 3 koretlje, 5 purifik., obhajilni in spovedni štoli; Morobiz: bel pluvijal; Mavčiče: 2 blazini; Naklo: belo kazulo; Ovšiše: albo, humerala, pas, velum; Sv. Ožbalt:prt, ve-lum;Oselica stara: albo,misalum, Olševk: blazini; Orehek: vijolčno kazulo; Peče: vijolčno kazulo; Polhov Gradec: 2 koretlja; Predvor: 6 korporalov, 6 purifikat., 3 prtiče; prt altarni; Polica: albo, humerala, pas; Podraga: velum, burzo, spovedno štolo; Prečina: belo kazulo; št. Peter v Ljubljani: zeleno kazulo; Primskovo: 5 purifi'*., 5 pal, burzo, obhajilno štolo; Št. Peter pri Slav.: bel pluvijal, prt; Podbrezje: črno kazulo; Pre-žganj: belo kazulo; Podgrad: prt, spovedno štolo; Preserje: vijolčno kazulo, burzo, obhajilno štolo; Preloka: rdečo kazulo; Podlipa: prt, obhajilno spovedno štolo; Rudnik: plašček za ciborij; Radeče: rdeči dalmatiki; Reteče: spovedno, obhajilno štole; Rakitna: črno kazulo. Rob; belo
azulo, burzo, blazini; Rovte pri Jesen.: črno azulo; Rovte pri Logatcu: albo, humerala, pas, ibhajilno štolo; Repnje: rdečo kazulo; Strica: bal-lahin; Stari Trg p. Keč : črno kazulo; Stopiče: 6 umeralov, 6 purifikat., banderce; Stari Trg pri Ložu: albo, pas, 6 korporalov, 6 purifik., spo-ledno štolo; Studenec: 2 koretlja; 2 blazini, lurzo; Svibno: vijolčno kazulo, obhajilno štolo; ielce: vijolčno kazulo; Slavina: vijolčno kazulo; imlednik: črno kazulo; Sela pri Šumbergu: tanderce; Struge: črno kazulo; Srednja vas: el pluvijal, 2 koretlja, burzo; Spitalič: rdečo azulo, pregrinjalo na pult; Škofja Loka: vijolčno azulo; Štanga: lepo črno štolo; Šempeter pri Sovem mestu: belo kazulo, 2 koretlja, 2 spo-redni štoli; Šmihel pri Žuž.: belo kazulo; Trata: dečo kazulo; Trnje: albo, koretelj, koretlja za linistrante; Toplice: belo kazulo burzo; Sveta Trojica p. Cirk.: belo kazulo, koretelj, spovedno ittle; Trstenik: vijolčno kazulo; Trebelno: belo azulo; sv. Trojica p Mokron.: 3 koretlje, bla-lino; plašček za ciborij, 2 obhajilni štoli; Ur-Sulinke v Ljubljani: rdečo kazulo; Unec: velum;
Ustje: belo kazulo; Ubeljsko: rdeč« kazulo; Vrh p. Vin.: vijolčno kazulo, prt; Vrh p. Logu: belo kazulo; Št. Vid p. Vipavi: korperale, burzo;' Št. Vid. p. Cirk.: rdečo kazulo; Vojsko: kelih; Vel. Poljane: vijolčno pluvijal; Vinica: albo, koretelj, 6 purif., 6 prtičev, blazini, burzo; Voglje: bele kazulo; Vače: belo kazule; Vranja peč: mrtvaški prt; Zapoge: bel pluvijal; Za-gradec: albo, koretelj, 4 korporale, 5 purifik.; Zagorje ob S.: belo albo; Zagrac: burzo, obhajilno štolo; Žabnica: yelum, plašček za ciborij, obhajilno štolo; Žiri: črno kazulo; Žalina: štiri korporale, 5 purifik.; Gojzd: koretelj, oblačilo za ministr.; Zalilog: velum; Mavčiče: blazini; zavodi sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani: 28 kazul, 1 pluvijal, 2 veluma, 16 alb, sedem koretljev, mnego korporalov, purifik, pal, prtičev, 12 pasov, 7 kelihov, 7 misalov, 24 svečnikov, 3 pulte, 9 pregrinjal na pulte, 3 blazine, altarne prte, pregrinjale na altarje, 9 kanontabel, spo-vedne štole, 2 lepi vezeni šteli, oblačilo za ministrante in dr.
Pogovor z Jezusom.
Tukajle pred Najsvetejšim duša moja premišljuj, s tem Gospodom najmilejšim prav zaupno zdaj občuj. Slušaj vestno in pazljivo, kar ti Jezus govori, prosi, prosi ga spoštljivo, kar srce ti poželi!
Čuj, kako te Jezus vabi: „Pridi, z mano se združuj, greh, ki se mi silno gabi, v srcu svojem obžaluj! Glej ljubezen nevtrudljivo: Jaz sem zate smrt prestal, vsega sem se dobrotljivo tebi v dušuo hrano dal.
Glej, Srce mi prebodeno, v ktero križ je zasajen, s trnjem vse je opleteno, glej ljubezni v njem plamen! O, le kliči si v spomine, kar sem jaz trpel za te, ko so grozne bolečine, mi prešinjale Srce!"
„Čula, sem besede Iv oje, Jezus, oj Zveličar moj ! daj, očisti srce moje, rada sklenem se s teboj. Jaz sem tebi povzročila, morje strašnih bolečin, a sedaj te bom ljubila, prav iz srca globočin.
Ti, o Jezus, mene brani, Ti me lačno nasituj, Ti me v svojem Srcu hrani, Ti ob meni se vojskuj! Ko ob smrti iz telesa, k tvoji sodbi pohitim, takrat sprejmi me v nebesa, kjer naj večno te častim!"
__Br. Oervazij.

K Očetovemu srcu!
Zvesto v obljubah.
Vse ljudi brez izjeme vabi presv. Srce jezusovo k sebi. Vse kliče, vnema, sili, da, celo prosi, da naj se v svojih bridkostih in težavah zatečejo k njegovemu očetovskemu srcu ter jih ob enem zagotavlja svoje pomoči „in jaz vas bom poživil." Kdo bi se pač ne odzval temu preljubeznjivemu povabi!u? Ali se nam je mar bati, da Gospod ne bo izpolnil svoje obljube? Res je, da se na svetu stori veliko obljub, a izpolni — tako malo ! Kolikokrat mora človek bridko izkusiti, da pozabijo na svojo obljubo celo srca, ki so mu bila v ljubezni vdana in nanj navezana z najsvetejšimi vezmi! Kaj takega se nam pri očetovem presv. Srcu Jezusovem ni bati. To presv. Srce pa zvesto izpolni svoje obljube. Kakor nam z ene strani v besedah obljublja svojo tolažbo in pomoč, tako nam z druge v dejanjih kaže, da mu je resno bilo z njegovo obljubo. Ali hočeš dokazov?
Glej, od onega trenotka, ko je Gospod prvič izustil ono ljubeznjivo povabilo in za-klical: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, jaz vas bom poživil", se je na tisoče ljudi že odzvalo temu povabilu. Ali mar zastonj? Oh, koliko prič ti kaže že sv. evangelij, da niso zastonj prihiteli k Očetovemu srcu.
Ko je bil Gospod v hiši Simonovi ozdravil Simonovo taščo in se je bil glas o tem raz-nesel po mestu Kafarnavm, „so vsi", — kakor nam pripoveduje sv. evangelist Lukež — „ki so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih
k njemu pripeljali." (4, 40.) Kaj pa je storil Gospod ? Največji trpini so prihiteli k njegovemu Srcu v svojih nadlogah, — ali jih je mar odgnal? Ali je pozabil na svoje vabilo in obljubo? Večer se je že storil, solnce je bilo že zašlo in Gospod je potreboval počitka po trudapolnem dnevnem delu. Ali se je mar izgovarjal s svojo utrujenostjo? „On pa je na slehernega položil roke," — nam odgovarja sv. evangelist — „in ga je ozdravil." Gospod se torej kar nič ne vznemiri, nič ne obotavlja, ampak takoj podeli vsakemu, kar je iskal pri pri njegovem Očetovem Srcu. Pa kako ! Lahko bi bil vse, ki so se k njemu zatekli, z eno besedo ozdravil kakor je to storil prej in slej. A on tega ne stori, ampak dasi utrujen, k vsakemu posebej pristopi, vsakega posebej ljubeznjivo povprašuje po njegovi želji in bolezni in vsakega posebej odpusti potolaženega — ozdravljenega. Kaj ne, koliko usmiljenje in kolika ljubezen! In ti bi še mogel dvomiti, da Srce tvojega najboljšega očeta ni zvesto v v svojih obljubah?
Pa kolikrat se ponavlja isti prizor v sv. ezangeliju! Tu ga je na potu vstavilo deset gobovcev ter ga prosi, da naj jih očisti — tam mu kličejo slepci: Jezus, sin Davidov, usmili se nas! Tu kleči pri njegovih nogah kana-nejska žena, kateri hudobni duh muči ljubljeno hčerko, tam ga po poslancu in tudi sam prosi stotnik za svojega bolnega hlapca. S solzami v očeh se je k njemu zatekel oče, kateremu je smrt ugrabila edino dete, — potrti sestri Marija in Marta mu tožita o smrti dragega brata Lazarja. Odzvali so se njegovemu va-
bilu, prihiteli k njegovemu Srcu. Ali mar za stonj? Ali so zastonj trkali na očetovo Srce? 0 ne, ampak sv. evangelij nam priča, da so vsi našli pri tem srcu, kar so iskali v svojih potrebah in nadlogah. Še en prizor: Gospod sedi v hiši farizeja Simona. Pri njegovih nogah pa kleči vsa objokana ženska. S solzami spira Gospodove noge, jih briše s svojimi lasmi, mazili z dragocenimi mazili ter neprestano poljublja. Kaj je ta žena? Kaj jo je privedlo k Gospodu? „In glej! žena v mestu, katera je b la grešnica, ko je iz elela, da je v hiši Farizejevi, je prinesla alabastrovo pušico mazila . . nam odgovarja sv. evangelist Lukež. Torej tudi očitna grešnica je prihitela k oče tovskemu srcu Gospodovemu! Težko breme pregreh, ki ji noč in dan ni dalo pokoja, jo je prig-alo. Rada bi se ga iznebila, rada za-dobila zopet tako zažtljeni mir. Odzvala se je Gospodovemu povabilu, pr hite'a k njegovemu očetovemu srca vsa obtožeaa, oh s tako težkim bremenom, da ji ga odvzame. Ali se je mar varala? Farizej se zaničljivo ozira na njo, najraje bi jo pabn 1 iz sobe, dasi ni njemu nič hudega storila. Kaj pa stori Gospod katerega je v resnici žalila? Ali jo je mar pahnil cd sebe, pozabil na s ojo obljubo in vabilo? Oh, ne. Ljubeznjivo jo sprejme Mirno dopusti, da se ta očitna grešnica s svojimi udi, katere je tolikrat zlorabila v greh, dotakne njegovih svetih nog, da jih spira s svojimi solzami ter briSe s svojimi lasmi. Ko se hinavski Farizej nad tem izpodtikuje, jo brani in zagovarja ter ji naposled zakliče: „Odpuščeni so ti tvoji grehi. Tvoja vera ti je pomagala, pojdi v miru." Izgubljena ovčica je pri očetovem srcu iskala izgubljeni mir in našla ga je v dokaz, da je to presv. očetovo srce zvesto v svojih obljubah.
Kar nam pa že sv. evangelij naznanja v tolikih dogodkih, oh kolikrat se je že to ponovilo tekom časov do današnjega dne! Le vzemi v roke knjige, spise, ki govore o Je-
zusji, o njegovem presv. Srcu, o presv. Rešnjem telesu itd. pa boš iz neštetih ust zaslišal glas: Slava božjemu Srcu, ki nas je rešilo v nadlogah in potrebah, v katerih smo se k njemu zatekli, odzvali njegovemu ljubeznjivemu povabilu. Izmed neštetih takih prič naj tu samo eno navedem.
Dne 27. aprila 1868 bi bila morala neka uboga vdova pri sodniji plačati gotovo svoto denarja, sicer bi se bilo njeno imetje zarubilo. Uboga vdova pa ni imela niti vinarja, določeni dan se je vedno bolj bližal in nikjer ni mogla dabiti na posodo določene svote. Tu gre dne 26. aprila v veliki skrbi k sv. maši. Med sv. mašo, zlasti med povzdigovanjem pa prav iskreno prosi presv. Srce Jezusovo, da naj se je usmili. In ni zastonj klicala. Še istega po poldne je njeno malo dete zašlo v sobico, ki je bila namenjena za staro šaro, ter tam našlo v papirju zavitega ravno toliko denarja, kolikor ga je žena morala naslednji dan poplačati pri sodniji. Pripomniti je pa treba, kakor je žena sama zatrjevala, da v ono sobico razun njenih otrok ni nikdar nihče vstopil, in da bi bila morala denar, ako bi bil kedaj tam, že prej naj«i; in kolikor je ženi znano, tudi tiste dni ni vstopil v njeno hišo noben človek, ki bi mogel denar tje položiti. (Sendbote des gottl. Herz. Jezu 1868. 8 H:ft.) Naj je torej denar tja prišel kakorsikoli bodi, to je gotovo, žena je tam našla denar in sicer toliko, kolikor ga je potrebovala, potem ko se je bila v iskreni molitvi zatekla k presv. Srcu Jezusovemu. To presv. Očetovo Srce ji je kaj živo pokazalo, kako resno mu je bilo z obljubo, katero nam je dalo v besedah: »Pridite k meni vsi ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživel." Glej torej, s kolikim zaupanjem lahko hitiš v svojih potrebah in nadlogah k najboljšemu očetovskemu presv. Srcu Jezusovemu!
J. M. Seigerschmied


Da bi vendar spoznali dar božji!.
V	zelo slabem stanju je bila pred tremi leti katoliška župnija X. v Avstriji. Eden izmed glavnih voditeljev »proč od Rim" — skega gibanja |je hotel na vsak način vpeljati prote-stantizem; v ta namen so bili pozvani prote-stantovski govorniki iz Nemčije, prirejeni zabavni večeri, in delali so že načrt za novo pretestantovsko cerkev. Zborovanja pastorjev so bila dobro obiskana, deloma od radovednežev, deloma od drugih slabih katoličanov, in že se je pravilo, da jih šest namerava odpasti.
V	tej skrajni stiski pride enemu izmed tamošnjih duhovnikov na misel, da najsv. Srce Jezusovo mora pomagati. Zato vpelje bratovščino Srca Jezusovega in oznani vsako prvo nedeljo
pridigo presv. Srca Jezusovega, izpostavljenje Najsvetejšega, litanije in sprava. H koncu se je pela pesem Srca Jezusovega. Zadestilno molitev so molili skupno in glasno, da bi tako na poseben način povrnili božanskemu srcu, ker je odpadniški apostol prejemal tako pogostokrat v svoji mladosti sv. zakramente.
In sad? Protestanti so dosegli toliko kot nič. Obiskovanje njihovih predavanj je bilo vedno shbeje, medtem pa se je cerkev ob nedeljah presv. Srca Jezusovega vedno bolj polnila. Slednjič so popolnoma opustili ta protestantovska predavanja in zborovanja: nihče izmed faranov ni odpadel, pač pa je pristopila neka protestantovska gospa v katoliško Cerkev.
Molitev nedolžnega srca.
Večer se zgrinja tam po mestu, in v mestu cerkvica s*toji; v tej cerkvici pred Najsvetejšim pobožno deklica kleči.
Kot zarje jutranje krasote, kot luči večne sveti žar, razliva njena se lepota gori očes prejasnih par.
„Oh večni Bog, ti moj nebeški", pobožna deklica ihti, „Ti veš, kako sem zapuščena, ti veš, kaj meni vse preti."
O Jezus moj, moj sladki Jezus, ti si moj ženin, ti me čuj, obvaruj me pred svetom grešnim, ljubezni grešne me varuj!"
In Jezus čul je vzdihe vroče, prihitel raj ji je odpret: Le pridi k meni čista duša, le pridi moj nedolžni cvet!
Vsa potolažena je vstala; in naredila sveti križ; a jutro drugo v prvem svitu že gledala je paradiž.
Fr. Pavšič.
Odraščajoča mladina.
(Molitveni namen za mesec oktober.)
Odraščajoča mladina je v molitev priporočena za cel prihodnji mesec. Da, odraščajoča mladina; saj to je naša največja skrb; naše upanje in naš nada! Stari bodo odmrli in prostor napravili mlajšim; in ti, ki so ravnokar šoli dali slovo, bodo čez deset ali dvajset let — gosppdarji, očetje, predstojniki, tudi učitelji in voditelji ljudstva. Kakor bodo vzrasli, taki večinoma bodo tudi potem. Mladenič, vajen od mladosti svoje poti, tudi v starosti ns odstopi od nje. Zato je neizmerno veliko na tem
ležeče, kaka je mladina, po katerih potih hodi v letih, ko je zapustila šolo, ko se pripravlja na samostojno življenje. Velike skrbi in pazljivosti zahteva šolska mladina, večji šoli odrasla. Mali otroci — mala skrb, veliki otroci — velika skrb. Zato mora biti vsem: staršem, duhovnem in vsakemu, ki mu je kaj mar ljudski blagor, ravno odraščajoča mladina zelo na srcu, in ne samo na srcu, ampak tudi poskušati, storiti morajo vse, kar je sploh mogoče, da mlade ljudi v teh letih, v letih ne-
rodnih, letih nevarnih, ohranijo in obdržč na pravem potu.
Pri nas se, hvala Bogu, zadnje čase precej skrbi za odraščajočo mladino Marijine družbe in druga krščanska društva imajo ravno to za poglaviten namen: mladim ljudem, ko začno kukati v svet, biti vodnik skozi pečine, skozi nevarnosti tega življenja. Ravno zato so družbe in društva tako hvalevredna, ravno zato je želeti, da bi nastala in se ustanovila povsod, in da bi se vodila tako, kakor se imajo. In gotovo — četudi ni vse zlato, četudi so človeške napake in pomankljivosti povsod — vendar gotovo mnogo mnogo hudega zabranijo in mnogo dobrega storč, mnogo grehov preprečijo in mnogo čednosti obudč.
Pa ne samo delati, moliti je treba tudi v ta namen. Če je dobro moliti za izpreobrnenje grešnikov, je pa še bolje, s svojo molitvijo za-braniti, da bi na grešna pota ne zašli tisti, ki
še niso. Kdor dela v ta namen, naj tudi moli; ker prazen je ves trud brez božjega blagoslova. — Posebno naj pa tisti, ki dejansko ne morejo nič pripomoči k rešitvi mladine, molijo zanjo in z molitvami podpirajo prizadevanje onih, ki se ukvarjajo z mladimi ljudmi, da bi jih ohranili. Delo, podprto z molitvijo, bo gotovo rodilo bogat sad.
Tako se po deželi že precej stori za odraščajočo mladino, po mestih, zlasti po večjih mestih pa še veliko premalo. Ondi ima mladina še vse drugače nevarnosti in zapeljivosti, in bi zahtevala še prav posebne skrbi. Žalibog, da se to doslej le v prav mali meri godi. O tem bomo še govorili. O, koliko mladih ljudi se ravno po mestih izgubi — in za vselej! Zato ravno prav posebno molite, bogoljubne duše, da bi Bog obrodil delavcev za ta doslej še prav malo obdelan vinograd !
Spomin na tristoletnico Marijinih družb.
Za spomin na prelepo slavnost tristoletnice Marijinih družb, naj še objavimo govore, ki so jih ob tej priliki govorili vrli slovenski mladeniči:
Govor Štefana Renčeljna iz Trsta:
Dovolite mi predragi sobratje, da tudi jaz kot tajnik Marijinih družb v Trstu, spregovorim pri tej priložnosti par besedi.
Prihiteli smo tudi mi Tržačani od obali sinje Adrije k tej velezanimivi slovesnosti, ki nas spominja, da so se tudi naši pradedje pred več stoletji z zaupanjem oklepali svoje nadna ravne matere, kraljice nebeške, in jo častili ne samo z besede, temveč v prvi vrsti z dejanjem, to je s čednostnim, v resnici krščanskem živ-
ljenjem. Ravno isti nagibi, ki so oživljali naše prednike, ki se že davno prah in pepel, oživljajo tudi nas druge, ki smo se zbrali na današnji dan skupno na tem kraju, da tudi skupno prosljavljamo svojo zavetnico in se medsebojno vspodbujamo k krepostnemu, vzglednemu, krščanskemu življenju. Dosti je ljudi, mogoče med našimi znanci, ki ne znajo zakaj sploh živijo, mi pa znamo kam nas pelje pot življenja, in ko znamo zanjo, se tem lažje varujemo zmot in zapeljivosti sveta. Le ako bodemo čednostno živeli, bode naše življenje vredno življenja, da ga živimo. Zatorej predragi sobratje ! Sklenimo danes, da ostanemo tudi zanaprej, ko se bodemo razšli vsak na svoj dom, vseeno trdno medsebojno združeni,
saj druži in veže nas eden in isti cilj, za katerim stremimo; in ako se bode to zgodilo, bo-demo dobri Slovenci, dobri državljani in dobri katoličani.
S to željo navdahnjen kličem v imenu tržaških tovarišev: „Ostanite nam ostali bratje zvesti sedrugi pod zavetiščem naše nebeške kraljice."
Obenem se prisrčno zahvaljujem vsem bratskim družbam za današnji prisrčni sprejem, ter izkazano nam gostoljubno prijaznost.
Govor I. Vukšiniča iz Metlike:
Preljubi bratje in sestre po Mariji!
Kakor se zbirajo vojaki na bojišču pod enim praporom, pod eno zastavo, pod enim kraljem in vladarjem, tako smo se tudi mi danes ob 3001etnici Marijine družbe mnogoštevilni zbrali pod — pod enim praporom, pod eno zastavo v čast ene kraljice nas vseh — brezmadežne Device Marije.
Vojak ne priseže na zastavo svojo samo za enkrat; ampak za življenje in smrt velja zvestoba do prapora, h kateremu pripada. Tako mora veljati tudi za nas Marijin prapor v udanost, zvestobo, ljubezen za življenje in smrt! Za njo živimo, za njo delamo, za njo gremo v boj.
In da dosežemo smoter svoj, moramo biti edini med seboj, edini v ljubezni do Marije, edini v češčenju, edini pod zastavo, pod ka tero se vojskujemo v čast Marije in zveličanje naših duš. In kakor smo edini v češčenju Marijinem, tako smo tembolj združeni tudi v svoji materinščini, v kateri slavimo Marijo. Slovenski mladeniči, slovenska dekleta smo otroci naše drage slovenske domovine.
Zastava Marijina in zastava naše slovenske domovine naj ne bosta nikdar razdruženi! Edinosti pa ni tam, kjer ni voditeljev, ki nas družijo, ki nam kažejo pravo enotno pot; zato poživljam vse somišljenike, da rečemo: Bog blagoslovi, Bog ohrani naše voditelje!
Zraven pa skromno pristavim tudi željo za vse udeležence, za celo našo slovensko domovino, od obkelpskih, turških stražnic do triglavskih vrhov: Bog vas vse blagoslovi,
—	Bog ohrani!
Govor Frančiška Šimona iz Mengša.
Častita gospSia! Predragi tovariši! Neko posebno veselje navdaja današnji dan naša mla-deniška srca. Odkar se je vršil na Brezjah vseslovenski mladeniški shod, še ni bilo zbranih toliko slovenskih mladeničev skupaj, kakor današnji dan. Tedaj nas je vsprejela Marija na Brezjah, danes pa slovenska prestolica. Danes smo videli, predragi mladeniči, da se nam ni bati, ker nas je toliko! Prav lahko rečem, da je vsak izmed nas zastopnik desetero drugih, ki se z veseljem ozirajo danes v belo Ljubljano.
—	Če bi mogli, peljali bi to današnjo procesijo po celi deželi od fare do fare, od vasi do vasi pa pokazali tudi drugim mladeničem: poglejte toliko nas je Marijinih sinov, čemu se bojite, se nam pridružiti ?! Danes smo zajeli novega poguma, nove neustrašenosti. Predragi mladeniči! Junaki bodimo, ki se nikogar ne bojimo razun Boga in greha. In po širni naši lepi slovenski domovini širimo ljubezen do Marije, da je ne bo slovenske fare in vasi, kjer bi ne bil cvet mladine zbran v Marijini družbi. V imenu mengeške mladeniškeMarijinedružbe — dvignem svojo čašo in rečem: Bog živi vse Marijine sinove! Bog živi vse slovenske neustrašene fante! —
Plemenito srce.
Neki protestant pripoveduje sledeče: Kot trgovec preživim velik del svojega življenja po železnicah. Tu doživim več zanimivosti, pa jih zopet pozabim, enega dogodka ne pozabim nikoli.
Peljal sem se iz Berolina v S. Ravno, ko je imel vlak odriniti, odpre sprevodnik vrata
in v naš voz vstopi katoliška redovnica in njena spremljevavka, ker v vozu za ženske ni bilo zanje več prostore. Redovnica nas pozdravi in sede ponižno v kot. Obleka jo je razodevala za usmiljeno sestro. Bila je še mlada, štela je k večjemu 25 let. Njeno lepo obličje je pokrival
oblak globoke žalosti, v njenih modrih očeh so se svetile solze.
Kot protestant nisem prav nič navdušen za redovništvo, spoštujem pa vendar usmiljene sestre, ki po bojiščih z nesebično ljubeznijo in enako požrtvovalnostjo strežejo katolikom kot protestantom. Tudi moj sosed, postaren gospod, je kazal neko tiho spoštovanje do usmiljenke. Ravno si je nažgal smodko, a da ne bi bil dim nadležen usmiljenki, je vrgel tlečo smodko skozi okno.
Ker je imel vlak zamudo, je pozvedovala sestra, če ima vlak še vseeno zvezo z brzo-vlakom proti K. Dobila je namreč telegram, da je oče smrtno bolan; če vlak nima zveze, ne bi mogla še nocoj k bolnemu očetu. Ko ji vsi zagotove, da ima brzovlak, radi silnega snega še večjo zamudo, tedaj se usmiljenka mirne nasloni v kot. Le mirno premikanje njenih ust je kazalo, da moli za bolnega očeta. Vsi sopotniki so čutili veliko bol trpeče usmiljenke; pogovarjali so se polglasno.
Na postaji H je nas zapustilo nekaj sopotnikov. Dva mlada gospoda vstopita v naš voz. Njihove drzno, skoraj izzivajoče obnašanje je vzbujalo občno pozornost. Najprvo sta se znosila nad vlakovo zamudo, potem sta začela zabavljati čez železniško upravo, ki nima nobenega ozira do potnikov itd. Ko jima je ta tvarina pošla, zave žila sta jo v politiko in sta začela popravljati zavoženi svet. Mlajši — morda je učakal že kakih 19 pomladi — je opazoval že nekaj časa usmiljenko, ki, vtopljena v molitev, gotovo ni poslušala neslanosti novih potnikov.
Ko sta končala svoje nazore v politiki, spravila sta se na božja pota, samo zato, da bi dražila potnico. Mlajši je pravil svojemu sopotniku, da je bil na božji poti in tam dobil toliko odpustka, da mu sedaj celo leto ni treba moliti. Gromovit smeh spremljevavca je spremljal duhovito šalo. Sedaj je debil poguma, da je pričel udrihati čez samostane. Kvasil je reči, da je človeka sram praviti in po strani je pogledoval usmiljenko; njegov tovariš se je pa vedno nasmihal. Vedno ostrejše je bilo njegovo zbadanje, vedno bolj se je smejal njegov tovariš. Potniki se za vse to niso dosti menili. Nazadnje jo vpraša nesramnež, kaj ji nalaga spovednik za pokoro.
Usmiljenka zarudi in molči, niti pogleda ne svojega sramotivca. Star gospod ob meji strani pogleduje jezno mladega potnika. Potem mu govori tele besede, a njegov glas se je tresel jeze: „Veste, mladi gospod, vaše neslanosti smo mirno prenašali, vaše nesramnosti pa, da se spravite nad ubogo redovnico, ki ji niste vredni odvezati jermenov pri čevljih, te nesramnosti pa ne moremo več trpeti. Prosim, molčite!"
Hvaležno pogleda usmiljenka svejega bra-nitelja, ljudstvo pritrjuje vrlemu možu. Jaz stopim predenj in mu stisnem roko.
Njegove besede so pa vlile le olja v ogenj. Nekaj časa je molčal mladi predrznež; kuhal je jezo, da jo izlije na starega gospoda. Vzdigne se in pravi: Gospod, plačal sem kot vi, zato imam pravico govoriti kot vi . . . Kakor se vidi, ste vi potajen jezuit. Bravo! Kako se vse vjema, ha, ha! Dajte brž nuni odvezo, gotovo je bila raztresena med vaša lepo pridigo, ha, ha, ha! Njegov tovariš se je smejal tej dozdevni šali; ljudstvo je bilo nevoljno in jaz sem mu zagrozil, da se hočem pri sprevodniku pritožiti.
Vsa stvar se je drugačno izšla. Naš junak ni megel pozabiti, kake slavno je pogerel v zadevi s starim gospodom. Nikogar ni imel na svoji strani. Zato se je hotel maščevati nad nedolžno redovnico. Hrabro je začel zabavljati zoper vero in samostane; nunske samostane je imenoval pribežališča potrtih src. Krono svoje neotesanosti si je pa postavil z besedami: „ Škoda, da ste šli tako mladi v samostan; čedni ste, morebiti bi bili vendar prišli pod streho. Ali je vaš stari doma . . ."
Glasno mrmranje se začuje kot kazen za novo nesramnost. Usmiljenka se zravna in odgovori mirno: .Gotovo so vaše šale duhovite, dragi gospod, vendar jaz jih ne razumem in ne morem o njih dostojno soditi. Zato mi prizanesite z njimi — iz ljubezni do vašega očeta, ki je bil dober katoličan", še pristavi, ko je videla, da mladenič še noče umolkniti.
Zadnje besede so ga ukrotile.
a Moj oče, ka . . . . kaj, kje.....kaj
vas to briga?" stoka v zadregi naš junak. „Tako, tako, veste .... ali hočete vsaj vedeti, da je katoličan. Krasno! En tolar dam takoj za vaše bolnike, če ste res poznali mojega očeta. Do danes še nisem vedel, da so tudi nune de-

ležne papeževe nezmotljivosti, ha, ha! Res, kaj vsega človek ne sliši!"
„Le sami si prihranite tolar, morebiti ga boste pozneje še potrebovali ali ga pa pošljite svoji materi, kakor se spodobi. Da boste vedeli, da lahko tudi brez papeževe nezmotljivosti poznam vašega očeta, pa poslušajte: Vi imate starejšega brata, ki je bil pred petimi ali šestimi leti v službi pri bankirju v K. Ko so pregledovali blagajno, je primanjkovalo 5800 tolarjev, ki jih je on poneveril, kakor se je dokazalo, da bi poplačal skrivne dolgove. Oče je zvedel za sinovo dejanje. Prihitel je k bankirju in ga s solznimi očmi prosil, naj vso stvar zamolči radi njegovega in njegovega mlajšega sinu dobrega imena. Bankir je molčal; oče je pa iz žalosti in radi sinove sramote umrl . .. Mlajši sin ste vi, bankir pa je . .. moj umirajoči oče", je še ihteč dostavila.
Orobna tišina nastane po teh besedah, motilo jo je le ihtenje redovnice. Mladi zabav-ljač je utihnil. Nikdo ni izpregovoril več besede, tudi njegov spremljevalec je ostal pobit. Na prihodnji postaji sta zapustila naš voz.
Se potem, ko sta nas zapustila, smo ostali dolgo časa pod vtisom zadnjih besedi. Sočustvovali smo z usmiljenko, ki je v cvetu mladosti zapustila svet in bogastvo, da posveti bolnikom in ubogim svojo ljubezen in svoje moči in zato žanje nehvaležnost in zaničevanje sveta.
Ni preteklo še 10 minut. Naenkrat začutimo grozen potres, ki nas je deloma vrgel iz sedežev.
Iz vseh voz se začujejo klici na pomoč. Vlak je nekaj časa stokal in sopihal, potem pa obstal; skočil je namreč iz tira.
K sreči je največ potnikov prestalo le nekaj strahu, drugega nič. Večje nesreče so se pripetile samo v prvih vozeh. Razun strojevodja in kurjača so bili ponesrečeni le štirje ljudje. Med temi je bil naš prejšnji sopotnik, ki je preje tako zabavljal. Imel je zlomljeno noge in globoko rano na glavi. Bil je nezavesten.
Ker se je nesreča zgodila blizu kolodvora, prenesli so ranjence na kolodvor in takoj poslali po zdravnika. Zdravnik je bil ravno pri nekem bolniku; prišel je še le čez uro. Med tem pa ni miroval naš angel ljubezni, naša usmiljenka. Izmivala je svojemu zabavljivcu rano in poskrbela, da so ga položili n?. eno izmed dveh postelj, ki sta bili ravno pri rokah. Potem je pomagala došlemu zdravniku uravnati polomljeno nogo. Ker je zdravnik izrazil mnenje, da se ranjenca lahko prime mrzlica, ponudila se je usmiljenka, da hoče penoči prečuti ob njegovi postelji.
Jaz sem se odpeljal z naslednjim vlakom proti K. Drugi dan sem bral v časopisih, da je bankir M. eb 11. uri ponoči umrl. Tako je mogla njegova blaga hčerka poljubiti samo mrzle ustnice mrtvega očeta.
To je maščevanje plemenitega srca, pre pojenega z nesebično ljubeznijo tuii do sovražnikov.
Oče prihajajo!
1. „Oče prihajajo!" se začuje v sobi. Vse obstane, mlada otroška grla potihnejo, kakor bi odrezal. Igrače popravijo, vesela igra mora mahoma prejenjati. Strahema gleda bleda žena preti vratom; najmanjši paglavček dobi kos cukra, samo zato, da bo cel čas miren. Oče pride. Njegovo obličje je mračno, njegovo oko mrko, hoja opotekajoča. Plašno se skriva majhna trumica tja v kot. Na mize pride večerja. Tiho jo povžijejo, tako tiho kakor bi bilo govorjenje pod kaznijo prepovedano. Mirne se spravi deca
v posteljo in se čudijo, kako si drzne lišček skakati po tičnici, dasi je — prišel oče.
2. „Oče prihajajo!" Tako se čuje govoriti tudi v drugi družini. In drobna očesca se svetijo veselja, in majhne nožice zarajajo veselo poskečnico, ker je prišel oče. Rudečelicni obrazki ga pričakujejo pri oknih, ke pa pride do hiše, ga pozdravijo pri vratih. Oče se po-mudi pri svojih dragih, enemu pogleda igračice, drugi mu prinese svojo nalogo, tretji mu pokaže svojo podobico. Nazadnje priskaklja še
majhna Mičica in mu zaupljivo gladi, kodrasto brado. Materino obličje je jasno, brez skrbi. Skupno molijo večerno molitev. Hitro mine čas, ko je treba iti spavat sladko spanje; prekmalu mine veselje, ker je prišel oče, zato se pa drugi dan tem prisrčneje nadaljuje.
Možje, očetje, — kateri prizor je lepši ? Kakšni očetje hočete biti vi, da se bo vaša družina bala ali veselila vašega prihoda ? — Izberite sami!
Potres na Laškem v Kalabriji je bil strašen. Število ranjencev in mrtvih je na ti soče. Več ljudi je kar zblaznelo samega strahu. Pogled na ogenj bljuvajoča vulkana Vezuv in Stromboli je strašen. Kralj in ministri so odpotovali na kraj nesreče, da dele revežem podpore. Sv. oče je naročil škofom naj tolažijo in pomagajo obupanemu ljudstvu. Poslal je ponesrečenim en milijon lir podpore. V Palmi so morali podreti 300 hiš, ker je nevarnost, da se porušijo. Skoro vse cerkve so porušene. Darovi za ponesrečene prebivalce se bodo nabirali tudi pri nas na Kranjskem,
Iz Lurda. Že 30 let ni bilo v Lurdu toliko romarjev kakor letos 7. in 8. septembra. Bilo jih je nad 60tisoč. Mnogo škofov je bilo med njimi. Navzoči so bili tudi štirje Slovenci, med temi radovljiški g dekan N o-v a k. Bili so priče nekaterih čudežnih ozdravljenj. Tako je bila ozdravljena nenadoma neka jetična gospodična iz Lijona, ki ni mogla že 2 leti hoditi. Pripeljali so jo v Lurd in prinesli jo k evharistični procesiji. Pri blagoslovu pa kar hipoma vstane in je zdrava. Ljudstvo je glasno Marijo zahvaljevalo za izkazano milost.
Na Japonskem je bila nastala vstaja po sklenjenem miru z Rusi. Nezadovoljni Japonci so porušili med drugim tudi osem katoliških cerkva, ki so pod varstvom francoske vlade. Japonci so namreč strastni sovražniki Francoske.
Francoski armadi je došel od vojnega ministra ukaz, ki prepoveduje vojakom pri raznih slovesnostih vsak verski pojav. Prepovedano jim je naročevati maše zadušnice za umrle vojake in se jih udeleževati.
Boj zoper katoliško Cerkev. Na vseh straneh divja hud boj proti Cerkvi. Zdi se kot bi se vsi drugače si nasprotni elementi združevali v boju zoper nevesto Kristusovo. Tudi v Avstriji traja že nekaj časa ta boj, ki se pa vedno bolj poestruje. Dnnajska vlada se je popolnoma preesnovala v strogo liberalno. Razun enega so vsi ministri strupeni liberalci. A to bi še ne bilo najhuje. Dva zgleda iz najnovejšega časa nam dokazujeta, kam plovemo. V Bregencu na Predarlskem so zborovali zastopniki mest. Tem je načeloval župan dr. Funke. Seveda so prevladovali na na tem shodu liberalci. Ti so sklenili zahtevo, da se mora doseči ločitev katoliškega zakona. Proti tej zahtevi se bodo morali vzdigniti vsi pošteni katoličani, ker če to obvelja, prišlo bi nepopisno gorje v marikatero družino a tudi v državo. — V mestnem občinskem svetu v L i n c u so liberalni odborniki sprejeli predlog, naj se. po vseh mestnih ljudskih šolah opusti vsaka molitev pred poukom in po pouku- Oeslej bo prepovedano moliti v šoli Močenaš", češčena Marija i. dr., istotako se mora odstraniti iz šol tudi križ. Zadnje dni pa je bilo brati v časnikih, da je nek socialni demokrat že stavil
enak predlog v obiinskem t odbcru v Gradcu. Zdi se kot bi bili na Francoskem. — Iz teh pojavov je videti, da se v resnici bliža hud verski boj, na katerega morajo biti vsi katoličani dobro pripravljeni.
Katoliški nadškof v Bukareštu na Ru-munskem je postal benediktinec p. N e t z -h a m e r.
Shod svobodomiselcev v Parizu se je jako klaverno izvršil. S pretepom in vpitjem so ga zaključili. Razšli so se prostozidarji na vse strani z namenom še bolj preganjati Cerkev kakor so jo doslej. Na sbodu se je vse-povprek govorilo zoper Boga in Cerkev. Med raznimi govorniki je nastopila tudi neka gospodična, ki je povdarjala, da ni treba po šolah nikakega verouka, nobene morale. Med njenim govorom se priplazi nek udeleženec shoda v njeno bližino, poseže v njen žep in in jej izmakne nekaj sto frankov z denarnico vred. Po govoru je gospodična opazila tatvino, a ni se je upala glasno celemu zboru prijaviti, saj je ravnokar dokazovala, da ni treba ljudem
krščanskega nauka, torej tudi ne Spolnjevati sedmo božjo zapovpd, ki se glasi: Ne kradi. — Rdečica jo je oblila in sram jo je bilo, ker je tako hitro občutila posledico svojega govora.
V Viterbu na Laškem se zbira na god sv. Rozalije vsak« leto premnogo ljudstva. Ta dan dojde mnrgo posebnih vlakov iz raznih krajev, največ iz mesta Rim. Največjo pozornost zbuja takozvani „ stroj sv. Rozalije", to je 25 m visoko stojalo jako urmtno izdelano, na katerem stoji kip sr. Rozalije. Ta kip nese 50 najmočnejših mož v procesiji po ulicah. Po stari navadi se po preteku pol ure možje nosači odpočijejo in pokrepčajo z jedili, katera jim njihovi domači donesejo. Tudi letos je bilo navzočega mnogo občinstva.
Kolera razsaja po Pruskem. Do sedaj je umrlo za njo 75 oseb, obolelo pa okoli 250. Zoper to strašno bolezen se delajo razne varnostne naredbe tudi že v Avstriji, da se ne zanese k nam.
Umrl je v Koprivnici pri Kočevju on-dotni g. župnik Jožef Porubski. Rojen je bil 13 nov. 1. 1860. v Kočevju, v mašnika posvečen 1. 1884. Naj počiva v miru!
Duhovske spremembe na Koroškem. Župnija Zvabek se je podelila č. g Frančišku Uranšek, pomožnemu duhovniku na sv. Višarjih; za provizorja v Št. Vidu v poljanski dolini je imenovan tamošnji kaplan č. g. Frančišek S modej
Duhovniške spremembe v Iavantlnski škofiji. Za knezoškof. dvornega kaplana je nastavljen č. g. Ivan Tomaži č. Nastavljeni so sledeči čč. gg.: kot provizorja: Ivan Luskar v Kalobju, Janez Kozoderc v Stromljah; za nemškega pridigarja v Celju
dr. Matija Slavič; Ferdinand Pšunder kot mestni vikar v Ptuju; kot kaplani novo-mašniki: Alojzij Leben v Galiciji, Anton T r i n k a u s pri sv. Aidražu v Slov. Goricah, Vincenc Kranerv Prihovi, J u-rij S umer v Šnartno v Rožni dolini, Josip Korošak pri Sv. Rupertu nad Laškim, Simon Simone pri sv. Petru na Medvedovem sedlu, Franc Sinkov Pilštanju, A d o 1 f G r i 1 na Bizeljskem, N i k o J a m-šek v Loki pri Zdanem mostu, Janez Hauptman v Kamnici. Prestavljeni so sledeči gg. kaplani: Avguštin Jager iz Hajdine v Ptuj, Josip Tratenikiz Loke v Hajdino, Josip Poplatnikiz Kamnice k sv. Urbanu nad Ptujem.
Mariborski knezoškof ekscelenca M i -hael Napotnik se je podal v Iko iskat zdravja. i
Duhovniške vesti iz Istre. Č. g. Ivan Mandič, župni upravitelj v Lindaru je prestavljen za upravitelja v Krbune; nameščena sta čč. gg. novomašaika A Benvenuti v Skedenj pri Trstu, P e t r o n i o v Piran. Č. g. Josip Flego, doslej kaplan v Sovinjaku je premeščen vSlum, č. g. Ladislav Ton-k o v i č pa iz Sluma v Sovinjak. — Novo mašo bota darovala v tržaški okolici dne 1. oktobra na Opčinah č. g. Gabri el Piščanc in pri sv. Ivanu č. g Mihael Hušo.
251etnico mašništva je obhajal 19. septembra vlč. g. dekan in deželni poslanec M i-hael Ar k o v Idriji na Kranjskem. Ši mnogo let!
401etnico mašništva je praznoval ameriški slovenski škof milostni gospod Jakob Trobec pri svojem nečaku č. g. J Trobcu, župniku v Brockway, kjer je najstarejša slovenska naselbina v Ameriki. Mil. gospod škcf Trobec je bil rojen 1. 1838 na Logu pri Polhovem Gradcu. Mašnik je postal v Ameriki 1. 1865. Deloval je po raznih župnijah ameriških, kjer si je stekel povsod mnogo zaslug za sveto cerkev. Dne 21. sept. 1897 je bil posvečen v škofa v nadškofijski stolnici ' v St. Faulu in 28. septembra t. 1. vmeščen v St. Cloudu, kjer še sedaj opravlja svojo nad-pastirsko službo z neumorno vnemo v blagor svojih ovčic in v čast Slovencem. Prevzviše-nemu gospodu rojaku pošiljamo čez širni ocean tudi mi svoje iskrene čestitke.
Zavodi sv. Stanislava, — tako se namreč imenujejo novi knezoškofijski zavodi v St. Vidu nad Ljubljane, so se pretečeni četrtek na god sv. Matevža jako slovesno otvorili. S posebnim vlakom se je pripeljalo okoli 400 oseb, največ je bilo duhovnikov, ki so prihiteli iz vseh delov Kranjske. Na kolodvoru so jih pričakovala šentviška društva z zastavami V zavodih je najprvo presvetli gospod knezoškof dr. Jeglič blagoslovil prostore in na to je daroval v prekrasni prostrani kapeli slo vesno sv. mašo mil. g. generalni vikar J. F1 i s. Po sv. maši so se zbrali udeležn;ki v slav- . nestni dvorani, kjer je najprvo poročal pre-
svitli knezoškof o ustanovitvi svojih zavodov in za njim zgraditelj novega poslopja arhitekt pl. V a n č a s. Učencev se je sprejelo letos 96 v zavode. Med temi je 7 popolnoma brezplačno sprejetih. Otvorila sta se 2 prva gimnazijska razreda in pripravljalni tečaj. Vsi, ki so si ogledali ta dan zavode so bili presenečeni nad tem velikanskim podjetjem, ki je stalo mnogo skrbi in truda našega ljubljenega nadpastirja. Naj bodo prekoristni zavodi, ki bode dali našemu slovenskemu narodu s časom s krščanskim duhom prepojeno svetno inteligenco, vsem toplo priporočeni. Stroškov je še mnogo in za vzdržavanje zavodov bo treba še mnogo denarja, zato se jih ob raznih prilikah spominjajte. Čimpreje se bo nabralo dovolj denarja za vzdržavanje, temveč dijakov se bode moglo brezplačno sprejeti.
Naznanilo ponočnim častivcem pre-svetega Rešnjega Telesa v Ljubljani. Po-no^mtd 5. in 6. oktobrom bodo moški častili pre*.. Rešnje Telo v stolni cerkvi sv. Nikolaja. — Molila se bode 10. ura: Zahvala za božje dobrote. Prijazno se zopet vabite možje in mladeniči, da se v obilnem številu udeležujete ničnega češčenja, in če je mogoče, še kaj novih častivcev pridobit', da se naše pičlo število pemnoži. Tudi prečastite gospode župnike ljubljanskih fara, uljudno prosimo, možem in mladeničem oznaniti, da naj bi se mesečnega nočnega češčenja bolj v obilnem številu udeleževali kakor do sedaj.
* *
*
Woukeegan v Ameriki. Sprejmi dragi Bogoljub", tudi od nas Slovencev, živečih tukaj v daljni Ameriki, par vrstic. Kakor drugod, tako tudi tukaj nočemo zaostati za drugimi narodi. Kakor drugi narodi, tako smo si tudi Slovenci omislili pred par leti svojo ■ cerkev. Zgrajena je bila s samimi milodari dobrih Slovencev. Imamo tudi svojega slovenskega duhovnika v osebi pre-čast. g. Rev. J. P 1 e v n i k a. Kako so vneti za čast božjo in čast Marijino, priča njih neutrudljivo delovanje med verniki. Cerkev je precej velika s tremi altarji. Veliki altar je posvečen Marijinemu varstvu, druga dva: eden sv. Jožefu, drugi Jezu-semu Srcu Se veliko je potreb, ali cerkvi nobeden ne odreče daru V kratkem dobimo sveti križev pot. Vsako nedeljo in praznik imamo po
dve sv. maši in popoldan litanije z blagoslovom. Kako vesel mora biti človek, ko vidi, da od tedenskega napornega dela v tovarnah, v nedeljo tako pridno hitijo v cerkev, da si tudi malo naberejo duševnih dobrot? Da bi pa še bolj ljudi privadili v cerkev, omislili so si tudi cerkveno petje. Več fantov in tudi možje in žene prevzeli so to nalogo, da v domačem jeziku pojejo, ker se tem bolj ljudi vabi v cerkev. Vsako nedeljo jih je več. Kako lepo je bilo slišati, ko se je zopet zapelo »Večerni zvon, o mili zvon". Polagoma se privadijo, da se bodo pele ob praznikih latinske maše. Veselo je tudi videti, ker vsako nedeljo tako v obilnem številu pristopajo k mizi Gospodovi. Nele žene, ampak možje in fantje se še zavedajo svojih verskih dolžnosti. Vsa čast pa gre g. Rev. Plevniku, ki znajo tako lepo s svojimi govori pridobiti srca vernikov. — Kadar bode kaj novega, sporočim ti dragi „Bogoljuba, da izvedo tudi v domačih krajih od nas ameriških Slovencev. (Prosimo. Pozdravljeni čez široko morje!)
Iz Metlike. Shod mladeniških Marijinih družb iz cele Belokrajine pri Treh farah, dne io. septembra t. 1. je bil res veličasten. Zbralo se je v procesiji od Metlike do Treh far z duhovščino vred do 250 mladeničev iz metliške, radoviške, suhorske, semiške, črnomaljske in celo iz dragatuške župnije. Korakali so pod lepo metliško in radoviško zastavo med petjem in molitvijo proti Trem faram, nasprotniki so nas pa gledali in se — bali! Pri Treh farah je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval čast. g. Mart. Ne-manič iz Brusnic, slovesni govor pa je imel č. gospod P. Gothard iz Rudolfovega Pri skupnem obedu je nazdravil g. Ant. Pežak, prednik metliške družbe vsem sosednim sestram družbam, njihovim voditeljem, se zahvalil za trud vsem vrlim mladeničem in posebno, č. patru za lep govor. Za njim so vstajali drugi mladi govorniki iz vseh družb in pozdravljali in navduševali za edinost, pogum, značajnost, ljubezen do Boga, Marije in slovenske"domovine. „Največ sveta otrokom sliši Slave" je dejal nekdo, a pristavil, da mi smo še več, mi smo sinovi Marije, ki je kači glavo strla. Tudi mi bomo premagali ta čas, ko nas vse zaničuje, ker živimo pošteno ; štrli bomo pasjo glavo liberalcev, katero nam kaže od daleč klek; štrli bomo verige bojazljivosti in nepoštenosti, ki
nas oklepa od vseh strani, kakor Gorjanci oklepajo Belokrajino. S v. K r i ž na zastavi radoviški naj nam bode bojno znamenje za bodočnost, s u-lica vrh zastave metliške družbe z imeni Jezus in Marija naj nam bode opomin, da se moramo za Boga in naše duše neustrašeno boriti tudi z jezikom, kadar treba, in tako bomo podrli sovraga na ti?. Pevke iz metliške družbe so pevale in tamburaši so udarjali. Igra „Dva prijatelja* je ugajala jako, škoda, da se ni dosti videlo. Po veselem medsebojnem pomenku smo se ločili navdušeni, ko je še prednik želel srečno pot in skorajšnje svidenje — pri Majki trifarski.
Iz Hajdina. Bridko obžalujemo izgubo našega nam toliko priljubljenega prečastitega gospoda kaplana Avguština J a g ra , ki so nam z dne 1. septembra odšli v Ptuj. Najprisrčnejšo zahvalo jim dolguje cela župnija. Posebej jim zahvalo izreka dekliška Marijina družba, za katero so tako pogumno in vneto delovali, in je po njihovem prizadevanju tudi res lepo napredovala. Priskrbeli so nam tudi krasno dekliško zastavo, katera nas bo vse čase s hvaležnostjo nanje spominjala.
Sv. Duh pri Krškem. Marijina družba se prav lepo zahvaljuje Č. g. kaplanu Ignaciju Ž ust za ves trud in skrb, ki so jo ž njo imeli. Prav po očetovsko so za nas skrbeli in z velikim trudom so pridobili družbi 20 članic. Sv. Srce Jezusovo in Marijino, katerih so bili goreč častivec, naj jih spremljata po vseh potih njih življenja!
Z Dovjega. Veseli smo, ker nam je Bog podelil dve veliki dobroti po Mariji. Prvič, da so prečastiti gospod župnik Jak. Aljaž po nevarni operaciji zopet ozdravili in prišli nazaj iz hiše bolečin. Naša lurška Marija jim je izprosila to veliko milost v povračilo, ker so postavili njeno usmiljeno podobo v cerkev na vzvišen kraj, in malo deklico Bernardko pod njeno vznožje. — Druga milost pa nam je došla, da so prišli v našo faro gospod kaplan, ki smo jih silno potrebni, da se ob nedeljah in praznikih razvrste farani k daritvi sv maše, in da bi vodili Marijino družbo in jih več pripeljali pod Marijino varstvo.
Iz Kostanjevice. — Ana Božič, o kateri smo svoj čas poročali, da je bila na bolniški postelji sprejeta v Marijino družbo, je v nedeljo v osmini vnebovzetja Marijinega zaspala za večno. Ko ji je bilo nekdaj v dolgi bolezni prav hudo, je spravila skupaj molek, družbeno svetinjo in
knjižico, češ, da gre Bdoraov". In odšla je domov 20. avgusta. Pogreb se je vršil slovesno in se je istega poleg mnogobrojnega občinstva udeležila dekliške družba z zastavo in vencem, ki nosi na trakovih napis : Na svidenje — pri Materi ! Pred hišo, v cerkvi in na grobu so ji dekleta zapele v slovo. — Ranjka A. Božič je iz kostanjeviške družbe prva, ki se je preselila v večnost.
Iz Železnikov. Umrla je 25. avgusta t, 1. v Železnikih gospa Marija H i e r s c h e , odvetnikova vdova. Dasi je ovdovela že 1. 1869, je svoje otroke zgledno odgojila. Najmlajši sin je bil doktor teologije ter počiva na pokopališču v Planini. Se živeča sinova sta dr. Konštantin Hiershe, c. kr. fre-gatni zdravnik v p., imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono, sedaj okrožni zdravnik v Železnikih, in Franc Hiersche, župnik v Boštanju, hči pa je vdova po pokojnem dvornem svetniku Schobl-u. Res, srečna mati! Kakor je bilo življenje pokojne gospe vzgledno, je bila lepa in srečna njena smrt V rokah svoje hčere ob navzočnosti obeh sinov je izdihnila opetovano previdena s sv. zakramenti, zaupajoča v Križanega lahko prenašajoč velike bolečine, svojo blago dušo. Veličasten pogreb je pričal, kako je bila pokojna visoko spoštovana. Radodarno roko, milosrčni čut ranjke bo težko in občutno pogrešal marsikateri siromak, kateremu je lajšala britko gorje. R. i. p.!
Iz Trsta. Rozalija Božič, rodom iz Vrbovške na Kranjskem služila je v Trstu zvesto in delavno, da je bila posebno priljubljena pri svoji gospodi, skoz in skoz pobožna je prejemala pogosto svete zakramente, s svojimi sosestrami prijazna in uljudna, kratko rečeno, izgledna hči Marijina. Vršč svoje delo se je spotaknila in padla na koleno. S začetka ni dosti marala, misleč — bolečina bo že jenjala Pa ni hotela jenjati, zato je morala iti v bolnišnico. Operirali so jo in dali upanja, da gotovo ozdravi, in res je nekaj časa prihajala boljša, a naenkrat se je obrnilo na slabše in 23 julija, ko je prejela zakramente umirajočih, je izdihnila svojo dušo. Bolečine je imela hude, pa je vse potrpežljivo prenašala, tolažeča se z Marijo in voljo božjo. V bolezni so jo obiskovale mnoge sosestre, da se je čudila strežnica, češ, kako dobra je morala biti, da ima toliko prijateljic; pa niso bile le prijateljice, bile so ji sestre po materi Mariji. Pogreb je bil zelo veličasten za prosto služkinjo. Udinje Mar. družbe,
katerimkoli je bilo mogoče, prišle so z družbenimi znaki — svetinjica in modri pas — in spremljale so jo na zadnjem potu glasno moleče sv. rožni venec; bilo jih je dolga vrsta, da so se Tržačani kar spogledavali; pri vozu so svetile belo oblečene Marijine hčere. Tako Mar. družba blaži v življenju, tolaži v bolezni, pomaga za srečno smrt in še po smrti ne pozabi svojih udinj, ker se pri vsakem shodu moli tudi za vse ranjke iz družbe. Naj bo priporočena vsem Slovenkam živečim v Trstu.
Iz Doba. Zapustili so nas č. g. kaplan Karol Dornik. Delovali so pri nas skoraj 7 let z vso vnemo. Bili so prijazni z vsakim. Posebno skrbni so bili za bolnike, večkrat so jih obiskovali. Zato smo iz srca hvaležni za njih trud, ter jim želimo obilnega blagoslova v novem delokrogu.
Stranje. Lep dan smo imeli 20. avgusta v Stranjah. Po krasnem nagovoru, katerega je imel gospod dr. Mihael Opeka, pristopilo je 21 mla-deniČev in 67 deklet s prižganimi svečami pred altar ter se slovesno posvetilo v službo Brezmadežne Device. Veselje dobre mladine je bilo nepopisno. Lepa hvala g. dr. Opeku in gospodoma ki sta prišla za asistenco!
Dole pri Litiji. Da 27. avgusta je bil pri nas odločen v javno češčenje sv, Rešnjega Telesa. Udeležba je bila splošna, še celo od takih, ki jih ni bilo pričakovati. Gorečnost je bila velika; cel dan se je glasno molilo. Vneti častilci iz določenih vasi so prihajali že pred določeno jim uro, da pobožno počaste svojega Boga na oltarju.
Iz Moravč. V cvetju mladosti je zapustila to solzno dolino 29. avgusta Ana Lebar, stara 21 let v Preserjah hči župana Spodnje-Koseškega. Ob obilnem spremstvu tovarišic iz Marijine družbe, katere zvesta hči je bila od začetka, nesli so jo mladeniči iz Marijine družbe na pokopališče v Moravče. Sveti ji večna luč!
Z Brda. 30. avgust je bil milostipoln dan za našo župnijo. Imeli smo namreč celodnevno češčenje presv. Rešnj. Telesa. Vspored je bil sledeč: 1. sveta maša ob šestih, 2. sveta maša ob osmih, 3. sv. maša ob desetih — slovesno s pridigo. Od 12. ure naprej so verniki vsako uro druge vasi častili Najsvetejše z glasno molitvijo. —■' Popoldansko češčenje je posebno pozdignilo z orgijami spremljano petje med vsako uro. — Od petih do polšestih skupna glasna molitev. Ob polšestib
pete litanije presv. Srca Jezusovega. Pobožnost se je zaključila z zahvalno pesmijo in blagoslovom. Zlasti ganljivo je bilo, da je toliko vernikov, tudi moških, pristopilo k sv. obhajilu. Hvala zato časti-temu gosp. župniku, ki so nam prejem sv. zakramentov tako olajšali. Preskrbeli so namreč pomožnega spovednika, č. patra iz Kamnika, in so žnjim spovedovali že prejšnji popoldan in drugi dan še čez deveto uro. Istotako bodi hvala č. gospodu župniku, ki so tako primerno razdelili ure med posamezne vasi, da je bilo tudi opoldan in popoldan dosti častivcev. Župljani so se pokorno ravnali po določenem redu, bolj pobožni so pa še sami pridejali. Ta dan je bil praznik kljub obilnemu delu. Pobožnost splošno ugaja žup-ljanom; saj okušajo, kako zadovoljuje in osrečuje Jezusova bližina. Dal Bog, da bi opravljali pobožnost prihodnjič le še svečanejše !
Odpustki meseca oktobra 1905.
I.	Odpustki, ki se morejo dobiti katerikoli dan meseca oktobra.
a) Od i. oktobra pa do 2. novembra dobimo odpustek sedem let in sedem kvadragen vselej, kadar smo v cerkvi pri rožnem vencu in litanijah Matere božje; kdor ne more iti v cerkev, dobi isti odpustek, če doma moli rožni venec in litanije. b) Kdor je ta mesec vsaj desetkrat v cerkvi pri rožnem vencu, dobi popolni odpustek, če prejme zakrament svete pokore in svetega Rešnjega Telesa
II.	Odpustki ob določenih dnevih meseca oktobra.
1. Nedelja, prva v mesecu. Praznik svetega rožnega venca. Od včeraj popoldne pa do danes zvečer dobč v cerkvah, v katerih je ustanovljena bratovščina sv. ropiega venca vsi verniki popolni odpustek pod navadnimi pogoji, in sicer tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev ali kapelo in tam molijo v namen svetega očeta. — Udje brat. presv. Srca Jezusovega dobč popolni odpustek proti navadnim pogojem, danes ali prvi petek.
4.	Sreda Sv. Frančišek Sera/. Popolni odpustek za vse vernike v frančiškanskih cerkvah in pop odp. v onih cerkvah, v katerih je ustanovljen 3. red, samo za ude tretjega reda.
5.	Četrtek, prvi v mesecu. Sv. Marija Frančiška, devica 3. reda. Popolni odpustek: a) udom
bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi, če te ne morejo brez velike težave obiskati pa v farni cerkvi, b) Tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerki
6. Petek, prvi v mesecu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu in nekoliko premišljujejo dobrotljivost pre-svetega Srca in molijo v namen sv. očeta; udje bratovščine presv. Srca Jezusovega dobe popolni odpustek proti navadnim pogojem, če se tega odpustka niso udeležili prvo nedeljo.
8. Nedelja. Materinstvo prečiste Device Marije. Popolni odpustek udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi.
i3. Petek. Sv. Danijel in tovariši, mučenci I. reda Tretjerednikom popolni odpustek kakor 5. dan t. m.
i5. Nedelja. Sv. Terezija, a) Popolni odpustek vsem vernikom v karmelitskih cerkvah, udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje tudi v farnih cerkvah, če ne morejo obiskati redovne cerkve; bj onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa.
ig. Četrtek. Sv. Peter Alkantarski. Tretjerednikom popolni odpustek kakor 6. t m.
23. Ponedeljek. Sv. Janez Kapistran. Tretjerednikom pop. odp. kakor 5. t. m.
2g. Zadnja nedelja v mesecu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno z drugimi molijo sv. rožni venec.
V molitev se priporočajo:
Za cel mesec oktober : odraščajoča mladina. Za posamezne dni: 1. Da bi se naše ljudstvo navadilo bolj pobožno in bolj s premislekom moliti rožni venec. 2. Srečen začetek škofovih zavodov sv. Stanislava. 3. Srečen šolski začetek za krščanske dijake sploh. 4. Avstrijski cesar in njegov prestolonaslednik. 5. Ogrski katoličani. 6. Neki izgubljen dijak. 7. Neki dijak na visokih šolah. 8. Prihodnji avstrijski katoliški shod. 9. Dijaški društvi ,Danica" in „Zarja". tO. Katoliško časopisje v Avstriji U. Neka oseba v dušnih težavah in potrebah. 12. Delavska mladina. 13. Skrb za mladino po mestih. 14 Nameni sv. očeta. 15. Prava katoliška reforma. 17. Krščanska ženska društva. 18. Več smisla za misijone. 19. Zapeljani in še vedno ne-spametovani Ricmanjci. 20. Zatirani Poljaki. 21. Skrb za čistost. 22. Boj zoper javno nenravnost. 23 Krep-kejši odpor zoper „pročodrimovcea 24. Družba svetega Rafaela. 25. Ljudje, ki gred6 po svetu za kruhom. 26. Delavci v Koflachu. 27. Spreobrnjenje nesrečnih odpadnikov. 28. Več smisla za delo treznosti. 29. Več oseb v dušnih in telesnih potrebah 30. Vsi našim molitvam pripore čeni. 31. Milost srečne smrti nam vsem. Darovi in zahvale pridejo prihodnjič.
Oblastem odgovoren: lv«n Rakovec
ooooooooooooooooo
IVAN KREGAR
O
o
O
pasar in izdelovatelj cerkve- Q nega orodja in posode @
I^uTbljana, Poljanska cesta 15 O
(blizu Al o j zij e v i šča)	w
se priporoča v izdelovanje vsakovrstne ^^
§ cerkvene posode in orodja » q
O O O
o o o o o o
o o o o o o o o o o o
iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč, gospoda A n d r. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.
O
o o o o o o o o o o
ooooooooooooooooo
i fl
m
OJ
»t—I.—=
p Ali že imaš p • te-le knjige •
Križev pot za Marijine otroke dobiš za 20 vin. Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K.
,.Vodilo" za Marijine družbe je ravnokar izšlo v novi šesti izdaji. Ker obsega tudi najpotrebnejše mašne in dru^e molitve, služilo bo to.vodilo p,av dobro "kot molitvenik za moške. Stane v platnu vezan z rudečo. obrezo 60 v., po pošti 10 v več.
Molitvenik ,,Najboljša mati" irna v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivic M. in J. Srpa ga ima rad. — Ta molitvenik in še „ Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1'50, v usnju, zlati obrezi K 21— in v najbolj lepi vezavi K 3-—, po pošti 20 vin. več.
Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič
(L
n in
m
%

10
»KafolišhD Murna"
in
prodajalna,Katol. tisk. društva'
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več
Večno življjenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 1'60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.
---^ -
Žrtev spovedne molčečnosti
Vrlo zanimiva resnična povest iz najnovejše dobe na Francoskem. Knjiga v obsegu 261 strani stane s poštnino vred K 2-10 in se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
OQMWI
saoarasni
i Mu Mariji"

i
Ob 300 letnici ustanovitve
prve Marijine družbe na Kranjskem.
Založilo osrednje vodstvo Marijinih ■ - - družb na Kranjskem - -
Dobiva se v „Katoliški bukvami" in prodajalni „K&t. tiskovnega društva" v Ljubljani.
Izvod stane 40 vin., - - - - 13 vin. več.
iiraaaii
po pošti
KSDDo