(3LR5IL0 5BVtri>KKn DELAVSTVO- Štev. 28. s(L^ ŠCL^ mDi Izhaja vsak ♦ petek. Uredništvo hi upravniStvo v Kopitarjevih ulicah •»■ Stev. 2. •» $D>^StDSSiStE£Ei Naročnina znaSa: celoletna . . K 3'— poluletna . < „ 1*50 Četrtletna . . „ 0*75 Posam. Stev. H 0*10 V LJUBLJANI, dnč 12. junija 1908. Leto lil. Bistriški štrajk. Krasna je Rožna dolina na Koroškem. Moral si biti tam, da se ti priljubi. Na jugu Karavank, lena Drava vali svoje valove, oči ti napaja pogled na to prijazno dolino in griče, ki jo obdajajo. Prebivalstvo je slovensko. Sveče, Podsinjaves, Bistrica, Svetna ves, imena teli krajev ti povejo, da žiješ na slovenskih tleh, da dihaš slovenski zrak. Rožna dolina je dobro znana bravcem in bravkam povesti »Miklova Zala«. Kdor ti vidi enkrat Rožno dolino, se po-spne na kak grič in si jo ogleduje, ne pozabi tako hitro na njo. Na Bistrici v Rožu je precej stara tovarna železa. Delavci v njej so Slovenci. Našim bravcem in bravkam je ta tvornica dobro znana. Saj smo se svoj čas v članku temeljito bavili z raz-rnerami v bistriški tvornici. Znano je našim bravcem in bravkam, da se ie ustanovilo svoj čas na Bistrici S. K. izobraževalno društvo. Znano pa tudi, da je ravnatelj Faust za to, ker je delal za združitev delavcev, odpustil delavca Rutarja in pozneje delavca Glančnika. Dokler niso otvorili nove Bohinjske železnice, je bilo bistriško delavstvo takorekoč zaprto od ostalega sveta. Niso pa bile ptuje delavstvu več misli o potrebi, da se mora združevati. Celovški delavski prijatelji, imena so postranska stvar in pa rajni kapelan Lakner so pričeli delovati za strokovno združitev bistriškega delavstva. Po želji celovških buditeljev bistriškega delavstva so prihajali med svoje bistriške delavske tovariše tudi kranjski delavski govorniki. Vsejano seme ni padlo na nerodovitna tla. Vzklilo je: Miroljubno, potrpežljivo delavstvo je pričelo izpregledavati in se prepričalo, da tako, kakor je bilo dozdaj, ne more več ostati. Vedelo je, da se združuje delavstvo drugod, vedelo tudi, da se združuje tudi delavstvo na Savi in na Javorniku, ki ima ravno tistega gospodarja, namreč »Kranjsko industrijsko družbo«. In lepo je pričelo procvitati i v rožški Bistrici strokovna delavska organizacija. Prene-liavati so začele tiste male mržnje in tisti mali prepirčki, ki so običajni med delavstvom v mirnih časih. Tvorniško vodstvo je znalo, da prireja delavstvo svoje shode. Preprečiti jih ni moglo, sitnosti pa tudi ni maralo delati, ker je šlo v tvornici kakor prej. Delavstvo je delalo naprej, kakor prej, mirno kakor prej je poslušalo pridevke n. pr. u indischc Bunde, Liimmel in kar je takih prijaznih pozdravov priganjačev, ki ne poznajo nobene olike, nobene dostojnosti, nobenih meja, kadar občujejo ali pravzaprav kriče nad delavstvom. Seveda, tega pa vodstvo ni znalo, da so tiste ostre dopise v našem listu pisale delavske žuljeve pesti. Ni znalo, da med delavstvom vre. Ni znalo, da prej razcepljeno delavstvo ni več razcepljeno, ampak da skupaj drži. Sad združevalne delavske prosvete se ne pokaže takoj. Delavski ponos in v drugi vrsti trezno računanje vzdržuje delavske organizacije. Nekaj časa traja, predno se pokaže na zunaj delavska skupnost in zavednost. Tako je bilo i tu. Delavstvo se je združevalo, izobraževalo. Ravnateljstvo odpusti tri delavce. Tovariši se potegnejo zanje. Vlože pismeno vlogo na ravnateljstvo, naj prekliče odpoved. Napove, če tega ne stori, prične štraj-kati. Ravnateljstvo je ostalo trmasto. Ni znalo, da to mirno, potrpežljivo, tiho delavstvo izvede svoje grožnje. Razumno, saj je mislilo, da so dopisi našega lista in delavski shodi na Bistrici le delo »kranjskih« hujskačev, kakor so se večkrat izražali vodilni bistriški tvorniški krogi. Varala se je tovarniška gospoda. Po delavstvu napovedan rok preteče in delavstvo prične štiajkati. Izvedlo je svoj sklep, ki ga je sklenilo samo. Štrajkalo je bistriško delavstvo res vzorno. Imelo je vsak dan svoj razgovor, katerih so se udeleževali med drugimi dr. Brejc, Smodej, drž. poslanec Gostinčar. Ivan N. Gostinčar, Moškerc in drugi. Za štrajk se je zanimalo tudi kršč. soc. nemško koroško delavstvo, ki je poslalo v Bistrico svojega zastopnika Blasija iz Celovca. Tvorniško vodstvo je poizkušalo vse, da razbije edinost stavkujočega delavstva. Izkušalo je je očrniti pred širšo javnostjo, češ, da je stavka politiška, dasi je bila zgolj gospodarska, ki jo je povzročilo vodstvo, ker je postavilo na cesto tri delavce. Vse spletke pa niso prav nič pomagale. Delavstvo je ostalo složno in je štrajkalo naprej. Medtem je pa zelo vrelo v tvornicah. Kranjske industrijske družbe na Savi in Javorniku. Dobro je znalo savško in javorniško delavstvo, da mora kaj storiti za svoje štrajku-joče sodelavce na Koroškem. Tvorniška goi spoda ni poznala niti na Savi in na Javorniku, da ko sc gre za skupne delavske koristi, pozabi delavstvo na medsebojne spore in celo na politiko, ki drugače razburja delavske duhove. Saj se kregajo med seboj, si je mislila vodilna savska gospoda, in je mirno čakala, da izkrvavi bistriško štrajkujoče delavstvo. A tudi tu jim je vnesel račun. Moškerc je sklical minulo nedeljo na Savi delavski shod. Vabila so bila odposlana na Savo in Javornik šele v soboto popoludne. V nedeljo popoludne je bila pa natlačeno polna Jelenova dvorana na Savi. Jesenice tako dobro obiskanega shoda že dolgo niso videle. Pozabljene so bile razne stvari, ki ločijo savsko in javorniško delavstvo glede na politiške razlike. Se predno se je ot-vori! shod, so se razgovarjali delavci med seboj Policajka. (Iz nemškega.) (Konec.) Ko hoče Ethel King doli, zasvetijo spodaj •uči. Gojenke gredo v svoje spalnice počivat. Hayward in Moulton se ne prestrašita malo, ko jim stopi pred spalnico Ethel King nasproti in položi prst na usta. »Pst« ju opominja. Na lahno govoriti. Vzemite me seboj v spalnico in vrat ne zapahniti seboj!« Obe prikimata. Pričakujete tu nekaj važnega in obledite. Toda nobena ne izpregovori ^osedice, ampak gresta v sobo. Policajkajirnasle-zapre vrata in počaka, da Moulton prižge luč. To se hitro zgodi. Sedaj pa vzame policajka v eno roko samokres, v drugo pa piščalko in Okliče: »Pozor, gospodične! V tej sobi je pod eno P°steljo Sam Shavvling, hudobni zamorec. On je.tisti, ki že več tednov uganja hudodelstva v hiši! Pridi ven, Sam!« Tedaj se začuje grozna kletvina in pod en° Posteljo se prične nekaj premikati in izpod Postelje se prikaže strašna, grda, črna glava, pa nož v veliki roki. »Smrt in vrag!« zaupije zverinsko. »To mi boste poplačale!« Zamorec je prišel že skoraj za polovico izpod postelje. Gospodični Hayward in Moulton glasno kričite na pomoč. Ethel King pa pomoli zamorcu pod nos svoj samokres, na piščalko pa glasno zapiska. Sarn Shawling hoče listati. Tedaj pa zagleda obličje Ethel King. V tem trenutku pa se smrtno prestraši in obledi; le njegove oči so krčevito uprte v policajko. »Da, le glej me in se čudi! mu zakliče Ethel King. »Jaz sem tista, ki si jo danes zvečer vrgel v peč pod kotlom; toda nisem zgorela, ampak sem odšla nepoškodovana iz nevarnosti. In sedaj si ti v mojih rokah in občutil boš svojo hudobijo.« Zamorci so skoraj vsi precej praznoverni in Sam Schawling verjame, da je bila tu višja roka vmes. Trese se po vsem životu in ne obrne ni za trenutek oči od policajke, o kateri je že davno mislil, da je pepel. Ko sta vstopila v naslednjem trenutku po žvižgu poklicana preoblečena policaja in nadzornik Golding. se zamorec ni upiral, ampak se dal zvezati in odpeljati. Po vsem telesu se tre- se iu s strahom in trepetom ogleduje policajko, dokler ga ne odvedejo. Ethel King pa se obrne k nadzorniku: »Pojdite, gospod Golding! Ptiča smo vjeli in zdaj vam hočem pokazati pot, kjer je prišel!« Gospa Drive, ki je tudi prišla in drugi posli slede policajki, ko gre v podstrešje, gre proti oknu in prižge svojo električno svetilko, da sveti na streho. Pot, po kateri je prihajal hudodelec, lahko zdaj vsak vidi. Z visokega močnega hrasta, ki raste na sosednjem zemljišču, je položil Sam Shawling na streho lestvo. Na močne in dolge stranske deske je pritrdil železne kline, da se mu pri prehodu ni udrlo. Kakor se je pozneje pokazalo, je imel lestvo spravljeno v votlem hrastovem deblu. Obdolžili so ga vseh tatvin in skoro vse ukradene predmete tudi našli pri njem. Dobil je za tatvino, telesno poškodbo in poskušen umor dvajset let ječe in je postal tako za človeštvo neškodljiv. Ethel King pa si je s svojim izbornim uspehom pridobila velik ugled in njeno ime se je z občudovanjem izrekalo. in prav odkrito izjavljali, da se mora za bistriške štrajkujoče tovariše kaj storiti in če ne bo drugače, se tudi pričenjajo vprizarjati med delovnimi urami taki shodi, kakršne vprizarja štrajkujoče bistriško delavstvo. O položaju na Bistrici sta poročala Iv. N. Gostinčar in Moš-kcrc. Soglasno se je sklenilo, da se odpošlje* gospodu ravnatelju Trappnu sledeče pismo: Na splošnem delavskem shodu dne 7. junija pri Jelenu na Savi se je soglasno sklenilo sledeče: 1. Savško in javorniško delavstvo izjavlja, da je popolnoma solidarno z delavstvom, ki stavka na Bistrici. Uljudno zahteva, naj se hitro vrše pogajanja s stavkajočim delavstvom, ki naj se ugodno rešijo. 2. Savško in javorniško delavstvo globoko obžaluje, da gospod ravnatelj Faust ni sprejel delavske deputacije, ki jo je vodil k njemu gosp. državni poslanec Gostinčar, da se pogaja o stavki z bistriškim ravnateljem. 3. Najodločneje protestiramo, da bi sc komu pretilo s kaznijo radi tega, ker je v stavki ali v zvezi s stavko. Shod odločno izjavlja, da bo delavstvo izvajalo iz vsakega takega koraka resne posledice. Z odličnim spoštovanjem »Skupno savško in javorniško dclavvstvo« zbrano na shodu dne 7. t. m. V sredo dne 10. t. m. je pa sklenilo bistriško delavstvo, da konča stavko. »Slovenec« poroča o koncu stavke: V sredo popoldne je vodil državni in deželni poslanec Grafenauer delavsko deputacijo k ravnatelju Faustu. Ravnatelj Faust je sprejel najprvo samo gospoda poslanca Grafenauerja. Dogovorila sta sc sledeče: Tri odpuščene delavce sprejme v delo, ako pridejo za delo vprašat. Plače bo povišala tovarna delavcem, ako napravijo delavci vlogo na tovarno, v kateri razlože vzroke, da je povišanje plače potrebno. Nikdo ne bo radi stavke kaznovan. Delavci imajo pravico se pri ravnateljstvu pritožiti, ako se ž njimi grdo ravna. Tovarna bo gledala na to, da sc z delavstvom vedno lepo ravna in govori. Tudi izplačilna dneva je tovarna tako odločila, kakor so želeli delavci. Delavci so dosegli popolno zmago s tem. bodo sprejeti nazaj odpuščeni trije delavci, vsled katerih je pravzaprav nastal štrajk. To je bila edina zahteva delavstva, vsled katere so stopili v štrajk. Druge zahteve so postale šele pozneje. Gotovo je pozdravljati z veseljem to delavsko zmago. Delavstvo je zmagalo, ker je bilo složno. Kar sta se dogovorila z gospodom državnim poslancem Grafenauerjem, to je ravnatelj Faust tudi delavcem potrdil. Z ozirom na ta dogovor se je vršil takoj na to shod, na katerem se je sklenilo, d‘a se pogoji sprejmejo in da se stavka konča. Čestitamo delavstvu na častni zmagi! »Slovenec« je stal ob bistriški stavki odločno na strani štrajkujočega bistriškega delavstva, ravnotako »Mir« in drugi listi naše barve. Objavljal je »Slovenec« vsak dan o štrajku točna poročila. Hvala mu v imenu štrajkujočega delavstva. »Slovenec« zasluži, da ga delavstvo naroča. Zbere naj se vas več, ki ga naročajte skupno. Pohvalo zaslužijo tudi: gg. dr. Brejc, drž. poslanca Grafenauer in Gostinčar, ter Ivan N. Gostinčar, ki so deloma trajno bivali med štraj-kujočim delavstvom. Zaslužijo pa pohvalo celovški delavski prijatelji, ki jih nočemo imenovati, ker bi jim to morebiti ne bilo ljubo, ki so vzeli v roko podporno akcijo. »Mirovo« uredništvo pa zasluži še posebno naše priznanje, ker je vodilo lepo vspelo podporno akcijo. Trdno smo prepričani, da bo uspeh stavke rodil predvsem za naše bistriško delavstvo lepe sadove, a poživil tudi drugo našo organizacijo slovenskega delavstva. Po bojih k zmagi in k boljši bodočnosti slo-•venskega delavstva! Mednarodna konferenca voditeljev krščanskih strovnih društev. Od 2do 5. avgusta zborujejo v Kasini, Cirili III., Švica, voditelji krščanskih strokovnih društev iz različnih dežela. Zborovanje je iz-prožila skupna zveza krščanskih strokovnih društev v Nemčiji. Ze pred štirimi leti se je na-glašala na essenskem V. shodu krščanskih strokovnih društev v Nemčiji potreba takega zborovanja, in se je naročilo, naj se izvrše pripravljalna dela. Med tem časom so se usta- novila po raznih deželah nova krščanska strokovna društva, tako da je zdaj ugoden čas za tako skupno zborovanje. Pritrdilo so takemu zborovanju vse večje kršč. delavske organizacije v Nemčiji. Določil se je sledeči spored:. 1. Poročilo o stanju krščanskih strokovnih društev po posameznih deželah. 2. Potreba mednarodnega občevanja in ustanovitev mednarodnega tajništva. Poročata Rene, Debruyne-Gent (Belgija) in C. M. Schiffrer, Diisseldorf, Nemčija. 3. Bistvo in naloge krščanskih strokovnih društev v sedanjem času. Poroča .1. Giesberts. Miinchcn, Gladbach, Nemčija. 4. Organizatorične naloge kršč. strok, društev v obmejnih pokrajinah. Poročata Frančišek Spalowsky, Dunaj in Herman Vogelsa.ig. Essen. Naznanila za udeležbo naj se prijavijo: A. Stegervvald, Coln, Deutschland, Palmstrasse 14, kjer se dobe po asnila. Stanovanja udeležencem preskrbi: Otto Lander, delavski tajnik. Ziirich, III. Švica. Rotvvanastrasse 50. Z lastnimi močmi. I. Izkaz podpor za stavkujoče delavstvo na Bistrici na Koroškem. Državni poslanec Grafenauer 10 K; kaplan Smodej 10 K; neimenovan 5 K; neimenovan 150 K; Paulič 5 K; 1. zbirka duhovnikov 12 K: duhovnik 5 K: II. zbirka duhovnikov 17 K; I. zbirka jeseniških delavcev 30 K; Gostinčar Ivan Nepomuk 2 K; 111. zbirka duhovnikov 32 K; uslužbenci Mohorjeve tiskarne v Celovcu 10 K: 1. celovška zbirka 200 ki on; H. zbirka jeseniškega delavstva 28 K 82 vin.; župnik Ivan Nagelj, Sele, 5 K; III. zbirka jeseniškega delavstva 30 K 20 vin; II. celovška zbirka 50 K. Skupaj 601 K 62 vin. Tobačno delavstvo. VABILO k veselici, ki jo priredi »Podporno društvo tobačnega delavstva« v proslavo šestdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. v nedeljo, dne 5. julija 1908., na vrtu g. Kotnika, Opekarska cesta. — Spored: Slavnostna govora, Petje. Tamburanje. Korian-doli. Šaljiva pošta. Ribji lov. Srečelov. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen podpornemu zakladu za bolne člane. K obilni udeležbi vabi odbor. Krivica, ki se je godila delavcem, prestavljenim z gcdinglolnia v taglohn, sc je zdaj odpravila. Mi smq, stavili to zahtevo v naši spomenici, ki jo redakterji »Tobačnega delavca« ne morejo najti v »Naši Moči«. Lahko bi pisali in se bahali, da je to dosegel dr. Korošec s svojim nastopom v proračunskem odseku, a se nočemo, ker pustimo baharijo in pavovo perje rajši rdečim vrabcem in vrabčicam. Za nami capljajo, kakor vedno,’naši socialni demokrati. Kdaj smo se že mi potegovali za delavska stanovanja tobačnemu delavstvu. Zdaj se govori, da tobačna režija najbrže zgradi v Ljubljani delavske hiše. Socialni demokrati zdaj upijejo, da so vposlali za to pravkar spomenico. Ej,-pozni ste pa le. Umrla je 29-letna Frančiška Šuštaršič, roj. Močnik. Ni ji bila sreča mila v zakonskem življenju, kajti v nekaj mesecih je bila nit njenega življenja pretrgana. Svoj čas je bila zavedna članica dveh krščanskih organizacij. N. p. v ni.! Te dni je umrla upokojena tobačna delavka Marija Trtnik. Pogreba so se udeležile tobačne delavke. Vsa čast jim! Začudeno so se pa gledale delavke, da ni šel za pogrebom njen brat. No, pa nič čudnega, saj ni obiskal niti svojega rajnega očeta na smrtni postelji. Kako Izpre-meni bogastvo ljudi. Ta trdosrčni brat je bil svoj čas celo predsednik »Slovenskega katol. delavskega društva v Ljubljani.« Nič nam ni žal zanj, da je šel med liberalce, dokler je bil naš, ni bil tako trdosrčen. Ljubljana. Vpokojcna je 26-letna Frančiška Zajc. Delavka tobačne tvornice je bila 13 let, v I. oddelku suhih smodk. Rudar. Idrija. Kakor je že vsem znano, da ni prav nič sram Kristana lagati v svojem »Lažinaprc-ju«, kakor tudi ga ni sram ,ako mu za njegove laži nakažemo nagrade, ali če ga tudi v listih ozmerjamo z najgršimi psovkami, on le trdi svojo laž, da bi pa prišel po nagrado ali pa se obrnil do pravice za psovke, tega ne stori. Tako je zopet v zadnji številki »Napreja« Dišal, da se je oddalo občinsko poslopje št. 509 v najem »Narodni čitalnici« leta 1903. in isto leto da je sedelo sedem klerikalcev v občinskem odboru, pa da ni nihče ugovarjal predlogu. Ta stvar je že vsakemu otroku v Idriji znana, da se je oddalo imenovano poslopje v resnici I. 1902. začetkom leta, ko še ni bilo v občinskem odboru ne enega klerikalca, izven virilista Fr. Ks. Golita. Ne bomo več dokazovali Kristanove laži. ker smo že popolnoma dokazali v št. 22. tega lista, obljubimo pa tudi Kristanu, da ne bomo več ugovarjali veselju Kristanovemu, kajti človek, ki izgubi toliko sramote, kakor jo je Kristan, da prenese najgrške psovke, tak ni vreden. da se človek ž njim prepira. — Kristan v svoji umazani cunji piše nadaijc. da sc je sklenila na izrednem občnem zboru razdružitev čipkarske zadruge zato, ker je dosedanje vodstvo v osebah sodruga A. Kristana in njegova hercova dama odložilo svoj posel radi odhoda iz Idrije, torej s te nije osramotil vse idrijske sodruge in sodruginje, da ni nihče sposoben za ta posel. Sedaj pa že gre nekoliko v glavo prerokovanje nekega sodruga, da ako v resnici gre Kristan iz Idrije, da bo njihov konsum propadel, samo mi si tolmačimo ravno nasprotne* kakor tisti sodrug, o katerem bomo že še pisali. Idrija. Znano je, da so pri zadnji občinski volitvi v tretjem razredu zmagali oni delavci, ki so bili voljeni po '.dogovoru med liberalno »inteligenco« in g. »sodrugbm« Kristanom. Znano je tudi, kako jih je po izvolitvi ta gospoda delavcem kazala, češ, glejte kako mi delavca spoštujemo, saj smo delavca Tukača celo za podžupana odbrali. Zares, lepo so takrat delali; pa- žal. da samo takrat. Kako njih »častni« izvolitvi primerno čast imenovani delavci-odborniki pa sedaj uživajo, se je pa videlo o priliki komisijskega ogleda čitalniškega poslopja. Liberal-no-demokratičnega Kristana sta hotela imeti takrat g. župan Šepetavec in g. notar Pegan poleg sebe v komisiji, pa žal, ni ga bilo mogoče dobiti; bil je menda v Trstu; delavec Tukač pa, ki je menda le naslovni podžupan in je ravno ob času komisijskega ogleda podiral ogledovano poslopje, ni bil vreden, da bi ga bila ime* novana gospoda povabila h komisiji. Mi sicer ne vemo, ali zato ne, ker je'imel delavsko obleko na sebi, ali pa imajo njega in njegove tova-riše liberalni gospodje le zato v svoji sredi, da se ž njimi kratkočasijo! Saj imenovana inteligenca itak ve, da ne bode nihče teh mož poza* bil dvigniti roko, kadar bodo to g. notar ali g-Kristan želeli! Castitamo! Trbovlje, »Rogovileži na dr Benkovičevem shodu so bili danes obsojeni! Je-li res?« Tako je šlo 5. t. m. po trboveljski dolini od oštarije do oštarije. In res je bilo. Lecb, bivši predsednik »Pazniškega in delavskega podpornega društva«, Rinaldo, nekdanji vodja soc. demo-kraškega konzuma. Osolili, Pust in Zibrct so se najbolj odlikovali s svojo oliko na shodu dne 17. novembra, ki ga je sklical dr. Benkovič za svoje voilvce. Bili so toženi, a pri sodišču v Laškem oproščeni. Okrajno glavarstvo celjsko pa jih ni moglo oprostiti, ker je bilo kršenje para-giafa 16. nove volivne postave preočitno. Plačati morajo vsak 20 K kazni ali odsedeti 42 ur. Dobro se še spominjamo divjega upitja in pobalinskega razgrajanja, katero so uprizorili liberalci in sociji na vsakem našem shodu. Počakajte, se jim je reklo, naj konča govornik, potem pridete vi na vrsto. A nobena pametna be* seda ni nič izdala. Če se jim je grozilo s tožbo> so le še bolj divjali. Zdaj bo menda tega konec. Saj postava velja za te »olikance« ravnotako. kakor za nas. Vi pa, delavci in kmetje, ki ste se tolikokrat zgražali nad zverinskim obnašanjem/ svojih nasportnikov, zdaj imate nekoliko zadoščenja za to, obenem pa tudi poroštvo, da se na prihodnjih naših shodih take nerodnosti ne bodo ponavljale. Za to hočemo skrbeti. Bistriški štrajk. Zagorje ob Savi. Potrebno je, da ve vsak rudar in tudi tisti, ki priporoča našo rudarsko zadrugo, kaki so rdeči kalini, ko je treba zastopati delavca. Delavec L. bil je pozvan vsako diugo nedeljo na 24-urni šilit. Splošno je navada pri rudniku, da se da vsakemu delavcu v' nedeljo 1 in pol šilita. Delo v jami je pa splošno na osem ur, zunaj pa na 10 ur. Potem se pa tudj nedeljska plača izboljša vsakemu delavcu s p°* šihtom, bodisi podnevu ali ponoči. Delavec L je moral biti v službi 12 ur podnevi in ravno toliko ponoči. Pa samo za navaden samski Šim v 12 urah. Na prigovarjanje drugih (ki so m1 imeli že za neumnega, da to trpi) obrnil se je o° najbolj uslužnega demokrata M. Repovža, ,,a' gre ž njim k ravnatelju. Šla sta v nedeljo, dne 31. maja. Pa samo do pisarniških vrat! Tukaj mu pa veli ostati zunaj, sam pa se gre poklonit rudniški gosposki. Kaj je opravil, izvedel je L. šele drugo nedeljo. Namestil, da bi njemu dali. kar mu po pravici gre, je paznik mesto njega ua dotičnem kraju. Pa paznik, če ima 100 kron mesečne plače, ima 4 krone nedeljski šilit, zra-Veu pa še pol šilita, mu bodo dali 6 kron po-or|evi in 6 kron ponoči. Delavcu pa ne morejo Pečati, ki ima komaj navaden šilit 2 K 75 h. Ne zavidamo paznikom tega plačila, ker vemo da bi jim bilo ljubše, biti doma, kakor pa vedno v zamazani obleki, kakor suženj. Pokazati smo hoteli le, kaka krivica se godi tistim, ki se jim odteguje prispevek za to zadrugo. Zraven pa čuteče srce gospoda ravnatelja, ki se ne meni, Ce rudniško upravo več stane, samo da delavec oe dobi. Pa mu šc ob kaki obletnici priredite mkelzug. Zagorje ob Savi. Dovolj naj bo enkrat, g. mednik, teh dokazov našim demokratom. Zakaj, kdor je slep in gluh, mu je nemogoče pomagati, če se voditi ne pusti. Ta naj drvi še na-mej v pogubo in škodo svoje stanovske koristi, mi pa izkušajmo delavce vzbuditi k samoza-Vesti s tem. da jim pokažemo, kaka razlika sc deia med siromakom in bogatinom. Mogoče, da Se kaj prime naših nasprotnih tovarišev, da bo-d° začeli z nami premišljati. Prva skrb naj bi mla omejitev rudniških nesreč, ki se vedno po-kostc'e dogajajo pri rudniku. V kratkem sta se ^opet dogodili dve težki telesni poškodbi, in sicer sta se poškodovala rudarja Val. Zapušk J Ant. Grčar. Prvi je dobil težko telesno po-jOcjbo s sekiro, drugemu je nasproti prišel s . jm'm limitom, kateri ga je dobil pod se. Dobro e bilo, da sta bila v bližini nesreče dva delavca, 1 sta pomagala zaprečiti še kaj hujšega. Ne čudimo se delavcem, da tako vozijo po jami s polnimi hunti, saj jih k temu žene vsakdanji ki uh, ki jun ga reže njih delovodja na ta način (s prcnuja-akordom): bolj ko boš divjal, več boš dobil. I ako da ni noben mož si svest svojega življenja v jami, da bi ga ne povozili. Čudimo se pa temu, kar vsak priprost človek ve, da je vsaka telesna poškodba kaznivo dejanje in tukaj posebno, ker nima vodoravnega že-iezničnega tira). Ce se zbijeta na ulici dva, ta-^°i gredo orožniki ž njima v zapor. In zaslužena azen krivcu ne odide, osobito če ima kaj premoženja. Plačati mora občutno sodnijske stro-I ., Poleg tega pa še odškodnino za ves zamui Jem čas, dokler je nezmožen za delo. Tukaj pa. je delodajavec kriv težke telesne poškodbe s svojimi napravami v jami, ga ni oblastva za Ponesrečnega trpina, da bi mu pripoznal odškodnino. Rudniški komisar pride na lice mesta ^ prijateljskem razgovoru z delodajalcem, in krivdo zvrnejo na delavca samega. Pa je vse končano. Delavec prenašaj bolečine ob svoji bolniški podpori, če ne pride kak prijazen demokrat zasledovat ga, da bi mu še to odtegnil, 'bužina mora imeti živež, siromak leze poleg svojih bolečin še v dolgove, katerih sc še dolgo Po bolezni ne more otresti. Gotovo bi ti gospodje bolj pazili na vse naprave v jami, ko bi Se jih primoralo povrniti delavcu to, kar je v 5voji bolezni zamudil. Saj menda ne veljajo ti Paragrafi državnega zakonika samo za trpina emaniča, ampak za vse državljane, če tudi so v gosposki obleki. Zagorje. Različni organi rudniškega osobja "a različne načine trpinčijo in gonijo delavske Sl: ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe. . Promet krščanskega gospodarskega dru-ipv3 v v mesecu majniku. Sprejemki: de-21 34 K. vpisnine 2 K, za blago 10.103 R 59 h. začasno posojilo 7.000 K; skupaj 17.139 K 59 h. Izdatki: za blago 12.507 K 46 h. voznina 352 K 75 h, užitnimi 268 K 62 h, začasno posojilo 4.000 ki on, upravni stroški 195 R 78 h; skupaj 17.324 kron 61 h. — Torej promet 34.464 K 20 h. Prometna zveza. Članom prometne zveze skupine južne železnice kakor tudi c. kr. državne železnice v Ljubljani na znanje: V ponedeljek, to je 15. t. m.. ob 8. uri zvečer, se vrši društveni sestanek v dvorani gostilne gospe Cešnovar, Kolodvorske ulice št. 33. Dnevni red: Poročilo o občnem zboru dne 3. t. m. na Dunaju. Poroča odposlanec. Milavec. Na ljubljanski električni železnici. Na električni železnici so, odkar imamo novega vodjo, razmere neznosne. Vožnja, kakršno je on ukazal, je strašna za prevoznike in občinstvo. Pri teh sunkih človek res lahko želodec zgubi. Preglednik Podreberšek pa, ki bi se novemu gospodu rad prikupil hvali to vožnjo na vse pretege. Seveda njemu je že lahko ko nima nobene odgovornosti. Ce pa prevoznik naredi sunek je pa takoj kazen 1—2 kroni. Ker pri sedanji vožnji ni drugače mogoče, kot da se delajo sunki, je revež - prevoznik kmalu ob borno tedensko plačo 16 kron. Pri tej vožn i kakor je zdaj, se mora bolj paziti za isto plačo, kakoršna je bila prej. Torej: deio je hujše, plača pa ista? Zato naj se ali zviša plača, ali pa vozi po predpisih, kakor sc je pri gospodu inženirju Schvin-genschussu. Pa ne samo mi, tudi občinstvo ni zadovoljno z novimi predpisi. Električna Železnica pride po navadi ravno takrat na kolodvor, ko vlak že odpiha, mesto 5 ali 6 minut preje. Zato je tudi vedno manj pasantov na železnici. Kdo pa bi bil tako neumen, da bi tako drago plačal vožnjo, potem pa šc vlak zamudil. Nujno potrebno bi bilo, da bi uslužbenci električne železnice bolj skupaj držali, kakor drže zdaj. Saj ni potreba, da bi si bili uslužbenci tako medsebojno v laseh. Uslužbenci »električne železnice« se morajo organizirati, če hočejo, da se bo postopalo ž njimi, kakor se postopa z ljudmi, in ne kakor s psi. Sicer poznajo uslužbenci električne železnice potrebo organizacije tudi sami, a boječi so, ker se boje za kruhek. A če se organiziraš in stopiš v »Prometno zvezo« ti pač tega ni treba obešati na veliki zvon. Kje da stanuje Milavec, vam je znano, znam? pa Audi, da zna molčati in ne pove, kdo da je vstopil k »Prometni zvezi«, ker to nobenega prav nič ne briga. Remimeracije za 251etno zvesto službovanje delavcem na železniški progi. Železniško ministrstvo določa, da se dajo remuneracije delavcem na železniški progi, ki so 25 let zvesto služili. To je prav lepo in hvalevredno, ali ministrstvo naj raje te uboge delavce nastavi, da dobo imeli penzijo, ne pa, kakor sedaj, ko one-morejo, dobe samo miloščino ali pa še te ne. To bi bilo še bolj hvalevredno. Omejitev žvižganja na parno piščal. Z odlokom z dne 25. aprila 1908 je ukazalo železniško ministrstvo, naj se žvižganje na strojih kolikor mogoče omeji. Ministrstvo utemeljuje ta zapoved s tem, da se s piskanjem vznemirjajo, posebno ponoči, potniki pa stanovalci bli-zo železnice. Ta odlok bo gotovo pospešil mnogo nesreč več na železnicah, kot jih je bilo doslej in to posebno ponoči. Iz odloka se jasno vidi, da železniškemu minstrstvu ni prav nič na življenju ubogega delavstva, ki navzlic vsestranski pazljivosti in opreznosti stoji vedno napol v grobu. Več pa je ministrstvu za lahkožive potnike, ki ponoči povečini spe v kupejih I. razreda, da se ti ljudje morda ne motijo v spanju. Ubogi železničarji, ki naj stopijo še bliže groba zato, da lahkoživci lažje mirno spe. Celo glej v uniformi in — z metlo v roki. Na marsikateri postaji je navada, da morajo uniformirani uslužbenci pometati peron. Seve se obleka pri tem močno pokvari, ker mora biti uslužbenec na peronu vedno v boljši uniformi. Pa kaj zato, samo da je ceneje. Prav lepa in značilna figura za avstrijske železnice pa je železničar, če ga kak potnik kaj upraša, in železničar stoji celo glej pred njim — z metlo v roki. Naše mnenje je, da je pometanje za ženske, železniških udov pa je dosti, ki bi rade zaslužile. Dajtejim toraj kruha, da se potniki ne bodo norčevali in posmehovali avstrijskim uniformiranim železničarjem. Remuneracije ali premije za premog, ki so se izplačavale 1. junija t. 1. so zopet jasna priča, kako gospodari kapitalistični duh na južni železnici. Te premije so se naenkrat silno znižale na škodo strojevodij. Kakor čujemo so se stro- jevodje že pritožili na Dunaju. To je pač vnebo-vpijoč greh, da se obljubljena plača pritrguje in kaže veliko lumparijo, ki jo uganjajo privatne železnice s svojimi uslužbenci. Enkrat se jim obljubi, da se uslužbence zadovolji, a takoj potem se jim pa odtrga. V žalostnem položaju so pri tej draginji stari penzijonisti. Kdor ima upogled v življenje tacega starega penzijonista, se mora začudeno vprašati: Ali je to konec življenja za državo ali celotno človeštvo zaslužnega železničarja? Vsi taki reveži imajo željo, naj se jim 40 odstotkov stanarine ušteje v penzijo. Mnogokrat se je že izrekla ta prošnja, a nikdar ni našla ušes, ki bi hotele to slišati. Ti reveži pa žive svoje nečloveško in nečastno življenje naprej in umirajo; pa nikogar ni, ki bi se jih usmilil. Socialno-demokraška omika. Železniški delavec nam piše: Ko so se dne 31. maja peljali delavci iz Rimskih toplic na Zidani most, da so potem šli na ustanovni shod krajevne skupine »Prometne zveze« v Radeče, razlagal jim je znani socialni demokrat, koliko da ima v glavi, in se bahal, koliko časnikov prebere, zraven pa seveda zbadal delavce, kakor da bi noben črke ne poznal. Pa socialno-demokraška omika se je-kmalu pokazala. Ko so šli delavci od postaje po cesti pod železniškim mostom, začeli so nekateri zagrizeni socialni demokrati prav po pasjo lajati na mirno po cesti idoče deiavce, ker ti nočejo trobiti v njihov rog. Eden izmed delavcev je samo vprašal, kam so hodili v šolo, da so se naučili takega obnašanja. Iz takšnega obnašanja se jasno vidi vsa njihova surovost. Zato pa krščanski delavci ne morejo biti pri njih. ker jih ne morejo posnemati v njihovih pasjih navadah, da bi lajali na cesti na ljudi. Ali so se morda od Cobala naučili? Zato pa, krščanski delavci, vsi k »Prometni zvezi«, socialna demokracija ni za nas. Okno v svet. Barabstvo. Ob času katoliškega shoda smo videli v Ljubljani surovost socialnih demokratov in liberalcev. Sedaj pa je imelo mesto Brno na Moravi to čast. V nedeljo, dne 22. m. m., je priredilo katoliško društvo čeških kmetov shod v Brnu. To priliko so porabili socialni demokrati in drugi sorodni elementi za prireditev demonstracije proti udeležnikom. Na kolodvoru je zbrana tolpa zmerjala došle duhovnike in jih tudi opljuvala. Pod vodstvom poslanca Hibeša se je rdeče pisana tolpa drvila po mestu in pred »Besedni dom«, kjer so zadeli skupaj z zborovalci. V Rudolfovi ulici so planili po duhovnikih s palicami. Nepopisno divje obnašanje teh »pro-svitljencev« in boriteijev za kulturo (ah! ah!) pač ne more ostati brez uspeha. Takih nastopov so zmožni le barabe ali pa podivjana nerazsodna masa. In ti ljudje pravijo, da ustvarjajo prihodnjost. Kakšna neki bode? Iz Teliarjev. Dne 4. junija se je v Cretu pojavila alkoholna zver, po domače »Martinci« imenovana, ki je v prepiru z nožem osuval svojo ženo do smrti. Raj ne, ljubezniv soprog alkoholist ? ! LISTNICA UREDNIŠTVA. Če ima kdo na razpolago »Naš društveni in shodili zakon«, naj nam to naznani, ker prosi zanj proti plačilu neki naš idrijski somišljenik. Iz Idrije, z Jesenic in iz Ljubljane smo dobili več dopisov glede na nabiranje udeležencev za dunajski jubilejski izprevod. Jih ne objavimo. Saj sc mi tudi nismo jezili, ko je nekdo pri sestavi anju osrednjega odbora za jubilejni izprevod popolnoma prezrl slov. kršč. soc. delavsko časopisje in delavstvo, ni pa prezrl liberalcev in Nemcev. Kaj boste zamerili, če nekdo, ki ne naroča delavskega časopisja iu ne gre niti kljub vabilu na mladeniške prireditve, ne da se opraviči, dela nerodnosti. Če se vam zdi stvar vrcdi na, protestirajte delavske organizacije za to pri načelniku S. L. S., da nastopi in nekomu pove, kar mu gre. Izjavljamo pa. da tisti nekdo ni dr. Šušteršič, marveč nekdo drugi, ki menda misli, da nekaj komaj še veljajo profesorji, drugo je pa zanj občinstvo: »contribuens misera plebs«. Delavci in delavke! Razširjajte svoje glasilo „Naša moč“! it ■—w m i mmmmmmmmm * Jošo mor * izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone. Cene inseratom so: J za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., J 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Uredništvo in upravništvo * N a š e moči" Kopitarjeve ulice štev. 2. Tovarna za stole Francetu svigeijna no Brega, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje 2805 26- 2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Hustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Cene brez konkurence! A. Lukič Ljubllano, Pred škofijo 19. priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! Ustanovljeno leta 1862. Milko Krapeš urar Podružnica Resljeva cesta št. 2 y prej g. Jos Černe. Ljubljani Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Ustanovlj'eno leta 1845. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja - na par ... ... = Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3 Postrežba tožna. Solidne cene. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in = novosti v konfekciji za dame. I čTb/ni/fc -zv c/jmeri/eo Jfateri xelijo yi>v-2> y-*i\ >V/, V>.\V-.v mmm mm TS mm Zmerne tene n Izdajatelj in odgovorni urednik~Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne.