nrarmrunmrcnnim lumitiiL o 1 Ul\r 11C0H UHdUUH »TEM« is mo □ c e TD E | V podjetju smo dne 120 junija 1964 volili v delavski svet podjetja in delavska svote ekonomskih enot podjetja« V o— litve so potekale v naj lepšem redu* Od skupnega števila 507 volilno upravičenih je volilo 467 članov kolektiva, 37 članov kolektiva je bilo upravičeno od— Vclilno upravičenih Volilo Volišče I SmiČarija 214 2o2 94,49 j lo 4,58 2 o,93 Volišče II Spioš o obrat 121 lo4 . 85,95 16 13,22 1 o,83 Volišče III Pornož. obrat 49 ' 46 93,88 3 6,12 Volišče IV. Uprava 5123 315 93,49 8 6,51 SKTJPAJ 9L 507 467 92,11 i 37 7,3o 3 o,59 37 upravičeno odsotnih se volitev ni udeležilo zaradi s 8 porodniški dopust 5 bolniški dopust 14 red«letni dopust 8 službeno odsotni 1 skrajšani delovni čas 1 tečaj za kurjača 1Y- delavski svet podjetje so bili iz -■ voljeni: za dve leti j Is Arh Julij 2e Arh Silva 3c Babic Franc TO 4o Bukovec Avgust 5o Hrovat Antonija 6e Jerala Vinko šotnih in lo 3 člani kolektiva so iz-j ostali iz neupravičenega razloga* Pri| kazujomo najprej rezultate volitev po* voliščih in skupno za celo podjetje. Rezultati so naslednji : Upravičeno odsotni Neupravič. odsotni % 7. Košir Elizabeta 8. Likozar Milan 9» Mali Pavla lo, Marinšek ing0 Bojan llo Perkovič Prane 12» Peterman Janez 13 o Rsgovc Miha 14« Škofič Ivan 15 o Triplat Vinko za eno leto: 1, Babič Prane, smučarija 2, Dežman Jože 3e Dolar Filip 4« Finžgar Ivan 5. Fir Vinko 6a Janc Valentin 7* Mikič Alojz 8* Potočnik Janez 1 * 9. Potočnik Vincenc i lo. Regovc Justina 11. Šiško Rajmund j 12. Šlibar Viktor ! 13« Vrhovnik Robert j 14. Zajc Bojan 1 V delavski svet ekonomske eno t e_" Sinu ca— rij a " za dve leti : | 1. Bertoncelj Marta I 2. Janc Valentin j 3. Lavtar Srečko I 4. Mencinger Jože * 5. Mohorč Janez I 6, Petrovčič Janko 1 7. Potočnik Jane« I 8. Šmid Janez za eno letos j 1. Hrovat Antonija j 2. Jerala Vinko j 3« Košir Elizabeta I 4. Kralj Rudolf j 5. Perkovič Franc I 6, Primc Janez { 7. Resman Oto i V delavski svet ekonomske enote "Sploš-I ni obrat 11 za dve leti* I 1. Dolar Filip j 2, Erman Alojz I 3. Potočnik Vincenc | 4. Vregk0 Maks za eno letos j 1. Bededik Jože I 2. Jesenko Marjan j 3. Novak Alojz I 4, Potočnik Janez j 5. Šlibar Viktor i v delavski svet ekonomske enote11 Pomož-I ni obrat 11 za dve letit l 1. Meterc Jože I 2. Mrak Janko I 3. Pirnat Ana I 4, Vrhovnik Robert za eno letos I 1. Gašperin Florjan I 2, Legat Franc I 3. Škofič Ivan I '“) Vdelavski svet ekonomske enote " Uprava" K Jl th-n. • Vr > « * za dve letiš 1. Finžgar Ivan 2, Jamšek Majda 3« Janša Marta 4. Sitar Rok za eno letos 1. Arh Julij 2« Baloh Franc 3. Dežman Jože 4. I&afelj Slavko 5. Likozar Milan Vsem novoizvoljenim članom kolektiva čestitamo k izvolitvi z željo, da bodo v času mandatne dobe kar naj -vestneje opravljali zaupane naloge. Dne 29. 6, 1964 je bile, 1, seja delavskega sveta Inštituta v katerega so bili izvoljeni s ■ OSTERMAN ing. Jože, LIPNIK Jože, lEITHAUSER Avgust, VIDIC Vlasta, ing. PETRIČEK Peter, ČUFER Andrej, FINŽGAR Miha, ŽMITEK Stanislav in MARINŠEK ing. Bojan, Za predsednika delavskega sveta inštituta je bil izvoljen Marinšek ing. Bojan, za njegovega namestnika pa Lipnik Jože. ., Obračunska shema ............................. j Zaradi racionalne in ekonomične orga^- j nizacijo dela ter pregleda nad ekonomskimi in delovnimi rezultati v po- |. sameznih enotah se v podjetju obr*>- '! čunavajo dohodek, osebni dohodki in stroški povsod tam, kjer je to tehnič-! no in obračunsko izvedljivo ter eko- i nomsko opravičljivo, I Glede na obstoječi način obračuna de- j limo enote v podjetju nas I I a) Ekonomske enote ! I v katerih se obračunava ustvarjeni j dohodek po dejanskih ali po plans- ; kih cenah ter porabljeni poslovni j stroški in ustvarjeni osebjii doho- | dek. Za ekonomsko enoto uprava (predra— : čunska enota) se obračunavajo po- I rabljeni poslovni stroški in ust- ; varjeni osebni dohodki ter se pri- i merj ajo s planiranimi, b) Obračunske enote i v katerih se obre.čunava j o porabljen ni poslovni stroški in ustvarjeni 1 osebni dohodki ter se primerjajo s i planiranimi stroški in osebnimi don hodki obenem pa se primerjajo tudi i planirani in ustvarjeni proizvodni j rezultati, I I Ekonomske in obračunske enote se pra»- j viloma formirajo na osnovi sprejete I organizacijske sheme tako, da je vsar- j ka ekonomska in obračunska enota isto-J časno tudi zaokrožena organizacijska , enota, 1 V podjetju se ekonomske in obračunske i enote uvajajo s sprejeto obračunsko shemo, katero je sprejel oziroma po- j trdil delavski svet podjetja. i I 1 I Za interni obračun proizvodnje in sto- j ritve v ekonomskih enotah se uporablja-: jo plansko nabavne in prodajne cene, ki| omogočajo ažurnost spremljanja -joslovo^ nja. Razlike med planskimi in tržnimi j cenami se obračunavajo za podjetje kot j celota, j Potem, ko podjetje zagotovi finančna • sredstva, s katerimi obnavlja vrednost i porabljenih sredstev in ko izloči sred-l stra za izpolnitev obveznosti do družbene skupnosti razporedi čisti dohodek podjetja na del, ki služi za razširitev materialne osnove in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih skupnih potreb zaposlenih. Čisti dohodek, ki ga ustvari podjetje, se deli na poslovni in rezervni sklad ter na sredstva za osebne dohodke in sredstva skupne potrošnje. Delitev se izvede v takem razmerju, da se zagotovijo sredstva za planirani razvoj podjetja in za primerno zadovoljevanje o-sebnih in skupnih potreb zaposlenih. Pri določanju sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb zaposlenih je potrebno"zagotoviti, da ta sredstva rastejo sorazmerno s povečanjem produktivnosti dela članov kolektiva in odvisno od poslovnega uspeha podjetja. Način ugotavljanja in sistem delitve celotnega dohodka, dohodka in osebnih dohodkov je predpisan v pravilniku o delitvi čistega dohodka in pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. | Namen sprememb v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je bil, da se odpravijo I osebni dohodki nižji od 25.ooo,~ din in da se tudi sp}.oh povečajo osebni dohodki v nižjih kategorijah dela. Namen in način popravkov je bil tudi tolmačen na I zborih kolektiva, na zasedanju delavskega sveta in s člankom v " Naši smučini" tako, da mora biti o tem seznanjen sleherni član kolektiva* Za obračun osebnih dohodkov za maj 1964 se je že v celoti upoštevalo omenjene I spremembe, zato je zanimivo, kakšni rezultaii so doseženi v razmerju do meseca aprila 1964, ko so veljala še stara merila« I Za začetek podatek o doseženi proizvodnji s - v aprilu 1964 136,598.577.- din - v maju 1964 134.loo.897.— din I Podatek o proizvodnji je za primerjavo važen zato, ker je od proizvodnje odvis-j na višina osebnih dohodkov, ±z primerjave lahko vi.dimo, da je dosežena proiz -I vodnja v maju nižja kot v aprilu in da bi zato v maju doseženi osebni dohodki bi j li za 2 % nižji kot v aprilu, v kolikor bi v maju veljala še prejšnja morila za I obračun osebnih dohodkov, Dejanski mesečni netto osebni dohodki pa so znašali : - v aprilu 1964 39.52o.- din - v maju 1964 42.64o,~ din I oziroma za 8 % v maju več kot v aprilu. Lahko torej trdimo, da so se zaradi I vpliva popravkov v pravilniku, osebni dohodki povečali za lo Na drugi strani pa je zanimiva primerjava osebnih dohodkov ; 1./ po razponih netto osebni dohodki število , de lave e v v aprilu maju - od 2o - 25,ooo,- 24 5 - od 25 - 3o„ooo,- 6o 28 - od 3o - 4o.ooo.-~ 14o 155 - od 4o - 5o,ooo,- lo3 133 - od .5o — 60.000.— 4o 49 - od 6o - 8o,ooo,- 32 32 - od 8o - loo.ooo.- 8 8 - od loo.ooo,— dalje 8 8 2./ po kvalifikacijskih skupinah u Kvalifikac. skupina Povprečno mesečni osebni dohodki v aprilu v maju Inaeks a) delavci : PK 28.496.- 32,o32,- 112,4 KV 35.776.- 38,896.- lo8,7 VK 47.632.- 5o.96o.~ lo7,o povprečno 36.192.- 39.312.- lo8,6 b) uslužbenci: SS 44.512,- 46.8oo,- lo5,l VS 89.232,- 89.232.- loo,o povprečno 55.120.- 56.992.« lo3,3 c) SKUPAJ POVPREČNO 39.52o.- 42,64o,- lo7,9 Iz primerjave je razvidno, da je število delavcev s prejemki do 25.ooo,- din samo 5 in da je tudi delavcev s prejemki od 25 — 3o.ooo,~ din dosti manj, S tem je dokazano, da je s popravkom pravilnika dosežen zaželjeni učinek. Vzroki za še nekaj primerov zaslužkov do 25.ooo,- din pa so v maju v tem, da 3 delavci niso izpolnili nprme in so prejeli : - 1 delavka pri 76 % doseganju norme 24*847.- din - 1 delavec pri 83 $ doseganju norme 23.3o6.- din - 1 delavka pri 85 % doseganju norme 24.739.- din 2 delavki pa nista dosegli 2o8 vir dela zaradi bolovanja in sta zato dosegli nižje prejemke od 25.ooo.- din. JI KITOV/ V dneh od 2. do lo. junija t.l. je bila na območju naše komune organizirana krvodajalska akcija. Omenjeno akcijo je naš kolektiv sprejel z razumevanjem, kot pomoč človeku pri reševanju življenj, kar je tudi dokazal s tem, da je dne 4. junija 1964 oddalo kri kar 91 članov . Vsem krvodajalcem iskrena zalivala ■! Rok Sitar - v juniju - . smučarski obrat ....... 161 % splošni lesni oddelek .... 148 % kovinski obrat •••••••* lo8 fo sedlarski oddelek................. 8o % čolnarija ........ .. 128 % lesni obrat skupaj •..*•• 156% PODJETJE SKUPAJ....................151 % 5 • kcmtitroia III Stalno izb olj še vati j e kvalitete izdelkov je nenehna skrb in dolžnost vsakega pro— izvajalcao Tudi nese podjetje si nenehno prizadeva izboljšati kvaliteto izdelkov tor s tem poceniti proizvodnjo in ustvariti večjo konkurenčnost na tržišču, To jo posebno pomembno pri i zde litih namenjenih sa izvoz, Lar je slučaj iv našem podjetjuo Pri tera delu dosegemo večje ali i.;anjde uspehe, kar Zavisi od okoliščin, proizvoda in od nas samiho Lesene imuči so naš glavn>. proizvod,zato poglejmo kako ja s kvaliteto, roizvodnja smuči je po količini iz leta v leto naraščala, kvaliteta pa se je ravno tako iz leta v leto izboljševala« Tako smo imeli sledeči procent slabe kvalitete po letih { SLo SLS 2A \9 61 < 1«• > Ai it.i»»m •« 1. • i-1 i»i 1 4962 D.4 ^963 ^96^ Za obdobje pred 10 196o ni točnih podat-l’.^V; vendar se je procent gibal med 5 -7 /3« Iz navedenega .je razvidno; da se j) slaba kvaliteta kljub podvojitvi pro— isvofo-o zniževala od 5 % v letu 196o do izpod 1 % v letošnjem letu« Zniževanje pa ni bilo skokoma^ ampak kontinuirane približno za 1 % vsako leto« \ letošnjem letu bi laliko s pomočjo (Stanko Mulej) vseh prizadetih v proizvodnji (de- c lovcev, mojstrov, kontrolorjev) zni- 1 Sevali oz« obdržali slabo kvaliteto ■ izpod 1 ‘fot Z uresničitvijo tega cilja! bo kolektiv " Elana " dosegel lep uspeh# I I Prooent slabe kvalitete bi lahko še j zniževali pri sedanjih pogojih na približno 0,5 ' j Za dosego tega cilja pa je nujno po- j trebna še večja discipliniranost in I pazljivost pri delu vseh proizvajal- J cev« Nujno je, da se vsak prizadeti I zaveda polne odgovornosti za svoje delo in da za delo moralno in materi— i alno odgovarjaj Razumljivo je, da vsako ponovno zniževanje pomeni več- I ji napor in stroške, zato moramo paziti na mejo optimalnosti, I I Zavedati se moramo, da vsako zniže — vanje slabe kvalitete pomeni poslov- 1 ni uspeh podjetja in s tem osnovo za naše boljše prejemke« Interes in dol« \ nost vsakega Slana kolektiva je, da I doprinese svoj delež k izboljševanju naših izdelkov. I I ZAHVALA Zahvaljujem se Oddelku robničenja \ smuči za podarjeni venec in sočust- I vovanje ob izgubi mojega očeta. Julka Korošec A. Volčanšek Na ponudbo Zavoda za medn, tehnično sodelovanje da je možno iz sredstev, ki so ostala iz leta 1962 dobiti dodatno dvomesečno štipendijo ILO— ja (Medn. del. organizacije ) je naša tovarna prijavila mene kot kandidata za specializacijo s področja "Lep -1jenje lesa jn kovin "♦ Do realizacije te pra.se je prišlo letos in sicer od 6. aprila do 6. junija ha Chalmers Tehnični visoki šoli v Goteborgu ( Švedska ) , Na Švedsko sem potoval z avionom iz Zagreba preko Švice, kjer sem na se — dežu Medn. delavske organizacije v Ženevi dobil še točna navodila kje se naj v Goteborgu javim. Tu se bil seznanjen s štipendistom iz Izraela, Id je tudi potoval na Švedsko. Tako sva do Goteborga potovala skupaj. Iz Ženeve v Koperihagen sva letela s Caravello, nato pa z DC 3 v Gbteborg, Potovanje s Caravello je veliko bolj udobno kot z navadnim letalom, To je seveda razumljivo, ker se pri taki hitrosti in na višini 7ooo do 8ooo m ne čuti tresljajev in padcev zaradi 11 brezvočnih prostorov " , Škoda je le da zaradi aprilskega vremena nismo iz letala videli drugega kot bleščeče sonce, globoko pod nami pa oblake in le včasih skozi luknjo v oblakih košček zemlje. Na letališču v Goteborgu me je še ča -kal ing. P, Jonell, asistent pri prof, H, Granhholmu na prej omenjeni šoli. Z avtom smo se nato odpeljali v mesto oddaljeno 19 km. Zanimivo pri tej vožnji je bilo to, da smo za to pot pot- rebovali še enkrat toliko časa kot je trajal polet iz Kopenhagna v Goteborg ( 4oo lan )- zeleno mesto - vrata severne Evrope. To seveda ni nič čudnega, če povem, da je treba v mesto čez edini most, ki je sicer tristezen v eno smer in tri v drugo, pa je kljub temu njegova zmogljivost ob konicah precej premajhna. Dnevno gre čez most približno 4o.ooo vozil. Gcteborg je bilo zgrajeno leta 1621. Zgradil ga je Gustav II. Adolf, imenovan " Los s snvera 11 kot trdnjavo takratne kraljevine Šved sito in ji s tem omogočil prosti dohod do zapadne obale. Grajeno je bilo po holandskem vzorcu na kar še sodaj spominjajo kanali in obramb ni jarki. Ima ■415.000 prebivalcev in je največje in najpomembnejše pristanišče severa. Uasiv zeleno mesto Gbtoborg res zasluži, skoro vse ulice so v zelenju in pred vsem spomladi tudi v cvetju. V tej zve -zi si je posobno vredno ogledati park Slottskogen in botanični vrt (Botaniska Tradgarden), ki nudi obiskovalcu na svo ji površini veliki približno 12o ha, bogato izbiro rastlin. Eri ogledu mesta je treba omeniti še trg Gotaplatsen, kjer so mestno gleda^-lišče (stadsteatem), umetnostni muzej (Konstmuseet) in pa koncertno hišo (Koa eerthuset), Iti slovi po svetu po svoji izredni akustiki« Športni stadion Ullevd[ Id. ima streho obešeno na jeklenih vrveh^ sprejme pod svoj krov 52.ooo prebivalcev, ( se nadaljuje ) J 7 V letošnjem letu pred pričetkom sezo-! ne smo naleteli na. nekaj bistvenih te-i žav, ki so ogrorle vprašanje nadaljne-:ga obstoja našega Cmpinga v Selcah in to s ji. Uprava podjetja se je odločila na kolektivni dopust v smuča,riji v pr- vi polovici julija, ki je ogrožal zasedenost Campinga v ostalem času sezone, 2, Da je Turistično društvo v Selcah zahtevalo odstranitev Camping hišic z mesta, kjer so do sede,j stale« 3. Da Camping hišice radi dotrajanosti prestavitve ne bi prenesle. Navzlic vsem tem naštetim težavam je i prišlo do dobre in pravilne rešitve, : tako da je zasedenost Campinga v Sel-: cah skoraj 79 kar je tudi po svoje .rekord napram zasedenosti v prejšnjih letih. Za čas kolektivnega dopusta v. smu£ariji smo na podlagi dogovora z LIP-om Bled dobili na razpolago ledišča v njihovem domu v Seči pri Portorožu, kamor , smo poslali 34 članov kolektiva in njihovih svojcev, tako da je bilo vpraša^-’nje kolektivnega dopusta zadovoljivo rešeno. Za preostali čas sezone pa smo j poleg članov kolektiva uspeli pridobi-ti tudi nekaj članov kolek ivov bolnice Begunje in Narodne banke, rtadovljica. i ' ;S Turističnim društvom v Selcah je bil , napravljen sporazum r?lede prestavitve samo camping hišice "Roblek", katero smo premestili nekoliko višje od mesta, kjer je stala do sedaj, 1 S Nadalje je sindikalni organizaciji u-spelo doseči potom samoupravnih organov podaljšanje veljavnosti Pravilnika o nadomestilu v denarju za koriščenje letnega oddih , im leto 1964 in v zvezi z istim doseči, tudi povišanje zneskov tega nadomestila za katerega so bili določeni naslednji zneski s 1* za člane kolektiva po 700,- din dnevno 2, za žene oziroma može članov kolektiva po 500,- din dnevno I 3, za otroke, ki se redno šolajo in šoloobvezne otroke po 400,- din dnevno 4, za otroke do 7 let starosi po 300,-din dnevno in to pod pogoji, kot jih določa zgoraj omenjeni pravilnik. Istočasno obveščamo člane kolektiva, da je v Campi,ngu v Selcah še nekaj prostih ležišč od 2, septembra dalje, Z?V // v« V i * C* /\ <1 -r~ /i \ v \ —I i- v '\ v o ■<% n ^ v- Sk Ji % ■!"> V nadaljevanju iz prejšnje številke "Naše smučine " posnemamo važnejše momente iz velesejma. Predvsem po s trokovni plati sta se ga udeležila tudi tov. Weithauser in Miha Finžgar. Poglejmo kaj pišeta: 27. aprila sta še na sejmišču sešla z našimi predstavniki. Z njimi smo sodelovali v razgovorih s firmo Deutsclvv zvezi jeklenih robnikov za smuči. V hotelu " Taunus ” sva si ogledala razstavo firme Inter Montana Šport, našega velikega dobavitelja reprodukcijskega materijala. G. Haidgmann nama je poka -zal celuloidne stranske obloge za smuči profilirane ter razne zlepe plastičnih in.metalnih smuči in ves razstavljajoči reprod. material. Ob tej priliki sva preko g, Jošta urgirala zaostanek ne -izdobavljenih reprod. materijalov, celta nil lepila, gornjih robnikov in žlebljenih alu folij. Od fa, " Goldschmidt " so nama pokazali film za lepljenje metalnih smuči, ki pa pri nas trenutno še ne pride v poštev zaradi previsoko zahtevanih temperatur pri lepljenju. Predstavniki " Interbe 11 so nam obljubili celuloidne in novo- fiks plošče raz — nih barv, laminate za plastične smuči, stranske plastične obloge in drugo. Pri razstavljaleih metalnih smuči nisva opazila posebnih navideznih sprememb ra**j. zen izboljšanja že obstoječih konstrukcij kakršne smo u 'edli tudi v Elanu* (Ne - 1 prekinjeni robniki, kovinski vložki itd)|» Število proizvajalcev plastičnih smuči pa se je močno povečalo, Metalne smuči. Nismo si zabeležili ko - ! A. Vfeithauser M, Finžgar liko je bilo razstavljalcev zimskih smuči, vončLax eno je, da se vsako leto pojavi nekaj novih proizvajalcev. Pri metalnih smučeh je bilo opaziti,da jo približno 7o % vseh razstavljalcev imelo na drsni ploskvi vtisnjeno oblogo, ostalih 3o % pa je imelo pod spodnjo oblogo in jeklenimi robniki vložen polyetilenski pas. Večina proizvajal -cev je imelo na metalnih smučeh nepre-ki jene jeklene robnike, redki so bili tudi a odkritimi jeklenimi robniki in pa z deljenimi kofix robniki. Poleg tega je bilo v precejšnji meri opaziti metalne smuči s kovinskimi vložki, da so imele na -drsni ploskvi v konici in peti nalepljene Alu ploščice. Zelo redki so bili razstavljalci, ki so imeli petne ščitnike kombinirane z gumi vložki, Plastične smuči. Edino začudenje, ki' smo ga doživeli je bilo pri plastičnih smučeh. Skoraj 8o - 9o % vseh razstavljalcev smuči so razstavljali plastične smuči, kar je v primerjavi s preteklim letom velik številčni razmak. V glavnem je bilo pri teh smučeh opaziti kofix jeklene robnike, normalne ščit -nike peta, ki gredo okoli pete brez gumi vložkov in z normalnimi ščitniki konic. Bilo je tudi par primerov, da so imele plastične smuči nedeljene jeklene robn:'.ke, ščitnike peta z gumi vložiti i; celo odkrite deljene robnike, seveda so bile te smuči od manj poznanih proizvajalcev. Le sene smuči. Pri teh smučeh ni bilo opaziti praktično nobenih sprememb od preteklega leta« Kar tiče barv smuči bi lahko rekel, da ni bilo opaziti pri drugih proizvajalcih toliko različnih barv kot je to ravno primer pri nas. V glavnem so nastopale črna, rdeča, v manjši meri modra in bela barva# Kar je bilo ostalih barv so bile večinoma iz plastičnih oblog, kot je to izraziti primer Kastlejeva dvobarvna pla stična zgornja ploskev. Samo lakiranje smuči lahko trdimo, da je bilo pri znatnih proizvajalcih, kakor tudi pri manj znanih, zelo dobro izvedeno tako, da smo v tem pogledu nekako v povprečju. Mladinske smuči. Prvič v letošnjem letu smo nastopali v Wiesbadnu z našimi mla-dinstimi smučmi, katerih konstrukcija, moramo reči, odgovarja namenu. Simčarske palice « Vsako leto se na tem sejmu pojavi tudi več proizvajal -cev smučarskih palic« Palice so od lesenih, baobusovih, aluminij cevi in jeklenih izvedb. Aluminijaste pa -lice se pojavljajo v večih frarvah. Oprema palic pa se zadnje čase močno spreminja is usnja na plastiko« Lahko rečem, da sem pri poizkusu in ugotavljanju kvalitete smučarskih palic ugotovil, da ni bilo kvalitetnejših palic kot so naše« Tudi v dimenzijah ni bilo opaziti sprememb oziroma razlik, T-ako je Wiesbadenski sejem nudil temeljito sliko o novitetah, to je kvalitet vseh proizvajalcev smuči za leto 1964« o Mali (Viktor) Pavla, NK delavka, zaposlena v oddelku razreza lesa pri izdelavi zabojev, je dne 9. 6. 1964 raz-žagovala letve na nihalni krožni žagi. Iz neznanega vzroka so ji prišli prsti leve roke pod rezilo nihalne krožne žage, katero jih jo poškodovalo, VZROK t ni faktorja v delovnem okolju. Imenovana je v bolniškem staležu. Pavlič ( Franc) Ivan, delavec KV, zaposlen na delovnem nestu lepljenje lesa v lepilnici, si je dne 18. 6. 1964 pri izvlačenju vozička iz sušilne komore poškodoval kazalec leve roke. VZROKj transportni voziček Izgubljeni 3 dnevi. Dobravec ( Franc) Ciril, kolar KV, zaposlen na delovnem nestu izdelava modelov, je dne 24. 6. 1964 razžagoval komad lesa v okroglino na ozkotračni žagi. Zaradi slabo nabrušene ttačne žage je imenovani prišel s palcem desne roke preblizu rezila in si ga poškodoval. VZROK; premalo nabrušena tračna žaga, i Imenovani je v bolniškem staležu, P a n g r o Anica, NK delavka, za- j poslena na delovnem mestu ročna mizar-[ ska dela, jo je dne 3o. 6. 1964 na poti na delo na cesti Zapuže Elan zbil kolesa*. Pri padcu je dobila težje poškodbe po glavi in po telesu, VZROK; neprevidnost na cesti. Imenovana je v bolniškem staležu. PREVIDNOST * m od poOoeia p ^ovzeto iz knjige "Slovenski Etnograf" 1956 E 1 o s k a planota* Bločanje pravu.— jo paru ali dvojici smuči po starem smeči, ponekod tudi smtiče. Ena sama jo smec ali smuč. Mlajši bloški naziv za smuči, kiinse je udomačil v zadnjih desetletjih, pa so smučke ( smtičke in smočke, Po navadi ne bilo takole ».otroci so imeli smiičke, odrasli pa smeči# Poleg teh poimenovanj slišimo na Blokah še tretji naziv za smuči, to je plfihi ali plu8hi. Stari Biog^jg s0 n#pr, takole dejali : » Ti pl8hi ne gredo fajn "« Plohi utegnejo biti poleg aaeči tudi zelo staro ime za smuči. Pravza-A prav je to ime primerno zgolj za neob-tesane ali nepooblano cepljeno desko, pripravljeno za izdelavo smuči, To ime neobdelane smuške de site se je sčasoma oprijelo tudi izgotovljenih smuči. Bločan je rad rabil oba naziva, kakor ga je bila pač volja j zdaj smeči zdaj plfihi. Res pa je končno tudi, da se je naziv plohi marsikje pojavil zlasti v novejšem času med prvo in drugo svetovno vojno, ko se je začel mlajši rod smučati na moderniziranih bloških ali celo pravih športnih smučeh, spričo kar-terih je prenekateri Bločan zavzel do svojih starih, širokih smuči kritičen odnos v obliki takele oceno ; novejše športne smuči so res prave smuči , star-re bloške pa so plohi. Bloške smuči tvori po sestavni osnovi .primemo dolga, ravna in različno širo^_, ka,cepljena ali žagana, obtesana ali do srayd ,^1.7 -poobj-ana des::a , ki je spredaj primemo ukrivljena navzgor, zada© na koncu pa ravno počez odrezana. Po — nekod na Blokah menijo, da smuč sestoji iz krivine in ravnine j sicer pa na splošno razlikujejo tri njene poglavitne dele s 1. krivina ali prvi ( sprednji konc, 2. srdina, per stremžnah, per stremen ali na stremenicah in 3. zadnji konc. Dalje ima smuč spodnjo , drsno plat in zgornjo plat za nogo, na vsaki strani, še ozko stransko plat ali str a. nico in robove. Spodnja drsna plat je gladiva in brez žleba. Na splošno uvrščamo bloške smuči v vrsto ravnih smuči, pri katerih se spodnja, drsna plat povsod prilega snegu* Po dalj časa trajajoči uporabi se morojo bloške smuči bolj. ali manj usločiti navzdol, kar pomeni, da dobi spodnja plat rahlo ali močneje kon -veksno obliko. Dolžina bloških smuči merjena vzdolž sredine spodnje drsne plati od zadnjega do sprednjega konca oziroma do konca krivine je različna^ vendar je treba pripomniti, da ni prevelikih razlik. Stare bloške smuči so bile večidel dolge l,5o m do l,6o m. Bile so tudi krajše in daljše : l,2o do l,4o ali l,7o ,izjemoma celo l,8o m. 11 A<1 -M3-I i 9 —I t___J Sestavni deli bloško ~ vidovskih smuči, ki njih mere navajamo v razpravi s 1, dolžina, 2. dolžina od stremena do konca krivine, 3» dolžina od stremena do zadnjega konca, 4« širina sredine, 5, širina krivine, 6. širina zadnjega konca, 7. debelina sredine, 8, debelina krivine, 9. debelina zadnjega konca, lo« višina najvišjega konca krivine od tal, 11* tazdalja od težišča do stremen, 12« dolžina podnožja pod stremenom 13, dol- V podjetju imamo pri sindikalni podružnici osnovano organizacijo pod imenom - vzajemna pomoč. Članov je samo 64, čeprav je v podjetju precej več zaposlenih, Kljub temu, da jih je tako malo, jim nudimo posojila letno v skupnem znesku cca din 400.000,- * Če bi bilo več članov in bi bil s tem dotok denarja večji, bi lahko omogočili precej več posojil in to še večje zneske. Vloga je mesečna in sicer najmanj din 100,- , po želji pa lahko vložite več. Prijavite se svojim mezdnim obračunoval-kam ali pa direktno pri Gašperin Cilki ali Hrovat Vidi v materialnem knjigo -vodstvu. Člani kolektiva , vključite se v vze>-jemno pomoč, tako lahko dobite brezob- zirna podnožja za stremenom (v razpravi j je navedena celotna dolžina podnožja), j 14, širina podnožja, 15, širina posnetega roba, 16, dolžina krivine, 17, razda, lja med klanfco in robom, 18, debelina klenfce, 21* dolžina luknje na predol- . benih smučeh, 22, širina luknje, 23. J širina dvojice lukenj, 24» širina ozir. debelina sroa, ( se nadaljuje ) li restno posojilo. Vlagajte - s tem šte-dite sami in pomagate v sili drugim ! 12 V zadnji številki " Naše smučine " smo ob robu brali pripombo, kaj je s stanovanjsko zadrugo BegunjšČica, Dali so nam zapisnik občnega zbora« Prav ta je zadrževal, da od te dejavnosti ni bilo dosedaj poročil. V članstvo zadruge so vključeni sledeči člani 5 Jagodic Stane, Mencinger Oto, Čufar Filip, Kokalj Marija, Krmelj Janko, Mencinger Slavko, Režonja Jože, Mulej Tine, Markelj Matija, nadalje člani, ki še ne gradijo: Berce Jože, Vogrinc Janez, ¥eit hauser Avgust, Lipnik Jože, Robič Andrej VolČanšek Tone, ing. Petriček Peter, ing %rinšek Bojan, Šlibar Angela, Kolman Francka, Gogala Ivanka, Papler Stanko in Wezar lena. Od ustanoviteljev ostaneta še nadalje člana zadruge tov. Kavčič Ivan in Hrovat Vida« Stanje sredstev do 31. V. 1964. Sredstva 923,828,- 1.vrednost zemljišča 2. vrednost zgradb; Jagodic Stane 2,163.389 Čufer Filip 2,o53.559. Mencinger Oton 2,o23.9o4 Mulej Tine 977.229 Kokalj Marija 2,144.698 Krmelj Janko 2,ol5.741 Mencinger Slavko 1,283.446 Režonja fože l,o72.853 Markelj Matija (blok Radovljica)9,141.247 22,875. 566 3» denarna sredstva s tek.rač* pri NE 141 rezervni sklad lo2,46o sredctva skup.porabe 345*151 blagajna 28,188 475.94o 4, Kupci-Sukno,Zapuše _______ SKUPAJ SREDSTVA . . , 47.64o Sklep: 24,322.974 občnoro, zbora - -4»rw . 1 Vsak interesent ne lahko vpiše v zadrugo in sicer je vpisnina l.ooo din in jamstveni delež din lo.ooo,-. Vpis pri Kolman Tatjani v roku lo dni, Zadruga mora čimprej zaprositi za dodat_ no lokacijo v Radovljici, da bodo interesenti lahko pričeli z gradnjo. Nujno pa je, da bi bilo več interesentov za gradbišče v bližini podjetja. Ustanoviti bi se morala gradbena grupa, katera bi pocenila storitve, ki so zelo drage. Misliti bo treba tudi na povečanje loka cije na 2igoši» južni del ob glavni cesti. Predlog bo poslan na Zavod za urbanizem in sicer preko občine, brgani zadruge Vsi Slani, zadruge tvorijo občni zbor. Zadružni svet, ker ni toliko članov ga tvorijo vsi, ima predsednika. Izvoljen je bil tov, Volčnnšek Tone, Upravni odbor je setavljen iz 5 članov: Lipnik Jože, Jagodic Stane, Markelj Matija, ing, Robič Andrej in Režonja Jože, Upravni odbor si izvoli predsednika sam. Upravnik tov, Jagodic Stane ostane še nadalje eno leto, Statut zadruge je bil predelan in ga je občni zbor potrdil s pripombo, da naj ga upravni odbor da pristojnim organom v potrditevo Vprašanje gradnje v Radovljici naj se čimpreje uredi, da bi dobili odgovarjajočo lokacijo* ker je nekaj cementa in opeke že naročeno. V gradnji so štirje dvojčki na gradbišču Zgoša# Vložena je dodatna prošnja še za en dvojček na istem gradbišču,-Trije omenjeni objekti so še v zalil j učni fazi gradnje o Eden pa je v 20 fazin Na gradbišču Radovljica je H.l že lani zgrajen dvojček« V letu 1964 s je pričel graditi še drugi dvojček0 Dne 23o junija 1964 je Svet za komunalno in gradbeno dejavnost pri Občinski skupščini Radovljica izdal dovoljenje za lokacijo še štirih dvojčkov. rntTšfpLu “S: Interesenti- graditelji so izključno člani kolektiva "Elan" in " Inštituta Elan'% Podjetje in občo stanovanjski sklad sta odobrila sredstva za novo -gradnje po natečaju* Težave so z gradbenimi materialia Tega letos na sploh primanjkuje J posebno cementa in opeke« ^aradi tega težko zadovoljujemo potrebam gradenj« Bodoča na~j loga stanovanjske zadruge je, da na že" H ljo številnih interesentov skrbi za j nove lokacije in da poišče finančne j vire v obliki posojilo 2*a še večje uspehe in pocenitev gradenj ima stanovanjska zadruga namen organizirati gradbeno grupo, kar bi gradnje tudi časovno skrajšalio Svojo dejavnost šali še razširiti, zato vabi vse nove interesente7 da se vključijo. Stanje delovne sile dne 1, 6« 1964,; Podjetje s V rednem delovnem razmerji) s moških 253 žensk 243 SKUPAJ 496 V začasnem delovnem razmerju s moških žensk SKUPAJ vajenci 5 2 n k 3 moški Inštituti V rečnem delovnem razmerju s moških 12 žensk 2 ' SKUPAJ' 14 Obr.a.‘ib čiružbene prehrane s V rednem delovnem razmerju s žensk 6 , SKUHAJ ■' 6 Stanje delovne sile dne 3o* 6C 1964« 2&&SŽieJL , V rednem delovnem razmerju i moških 254 žensk 244 SKUPAJ ‘ 498 V začasnem dblovnem razmerju*, moških 5 žensk SKUPAJ vajenci lo 3 moški V rednem delovnem razmerju? moških 11 žensk 2 SKUPAJ 13 Obrat družbene prehrane ; V rednem de lovnem razmerju s žensk 6 SKUPAJ S GIBANJE DELOVNE SILE V juniju so se zaposlili v podjetju : PETERMAN MARIJA - SKOPIC FLORJAN - DEŽMAN MIMICA - delavka NK v obratu plastike- Fortuna, mizar KV v smučar.odd, do sedaj zaposlen v inštitutu, delavka NK v obratu vzdrževanj ar-snažilka« V skladišču gotovih izdelkov pa so se priložnostno zaposlili sledeči dijaki ARH Marija, PRISTAVEC Zdenka, FINŽGAR Marija in URŠIČ Zdravko. Novosprejetim delavcem želimo mnogo USPEHA IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU 1 ’ V juniju so odšli iz podjetja MUHVIČ Milena- delavka NK v smučuodd. -na lastno željo-’ po sporazumu, BIZJAK Franc - zaposlen v začasnem de -lovnem razmerju. iz Inštituta i Rodili so se ; Bulovec Francu lviikič Jožefi Pušenjak Pavli // deček deklica deklica a c a ŠKOFIČ Florjan mizar KV- se v podjetju* 0 R 0 K E Pcročili so se s DOLŽAN Marjan- kontrolor v proizvodnji, PANGERC Silvester- mizar v smuč« oddel., MAUKO Anica - delavka v smuč„ oddelku, ZOR Janez - delavec v kovinskem obratu, STARE Ivana - delavka v smuČ0 oddelku, KAJDIŽ Irena - delavka v smuč« oddelku« 6 E S T I T.A M 0 in želimo mnogo sreče na novi živijenski poti ! Koliko delovnih dni letnega dopusta gre delavcu, ki ima manj kot 5 let delovne dobe 1 Odgovor s Z določbo 3« odstavka 37» člena u stave SFRJ jo delavcem ob po -gojih, določenih v zakonu, zajamčena pravica do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj 14 delovnih dni. Po pojasnilu Zveznega sekretariata za delo št. 131- 48/64 -5 z dne lic maja 1964, ki je bi).o dano s predhodnim soglasjem Komisije Zvzene skupščine za usklajevanja zakonov in drugih zveznih predpisov z Ustavo, se ta ustavna določba uporablja neposredno in gre zato delavcu z delovno dobo do 5 let -1 4 delovnih dni letnega dopusta« ( "DELO" 26« 6« 1964 ) REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke j je zaposli^1, aktovkajS« akcija, 14-, pristan, 15. | tolmun, 16, rasa, IT.vatel, 19ooni,2o„ Ina, 21«senik, 22„ svit, 23.Lj, 24, strah, 25.klica, 26. trans, 27« brana, 28. krava, 29« Diana, 3o„prega, 31. pasma, 32,T0j> 34, rana, 35o bunka,36. Srb,37. ost, 38,arhiv, 39»tvar, 4o. stavka, 41.cipresa, 44..Tarzan,45.atentat* Žrebala sta Maj da Dobida in Julij Arh I. nagrada - Anica Zupan II, nagrada - Jure Vogelnik 15 V >'7 4 ./ / / //'/s-/ f\ 1///S' \ vfis- /S s -W' /S cfl f A w' Qv^ / Y Ivan *Wčič Kot smo že pisali v prejšnji številki bo letošnja OLIMPIADA v Tokyv, zato je prav, da spoznamo na kratko deželo in prebivalstvo« Zgodovina Japonske se je pričela že 6oo let p,nš«, Po kapitulaciji v II, svetovni vojni je Japonska obračunala s storim fevdalnim načinom življenja. Pod ameriško vojno upravo so pričeli z demokrati -zacijo države. Nova ustava leta 1964 je vzela cesarju oblast in jo prenesla na narod ter priborila enakopravnost žena. Japonska je otočna država v vzhpdni Aziji, v glavnem na 4 večjih in na mnogih manjših obokih ter meri 368.474 km2, toki so gorati - to so Japonske Alpe z vulkani, »ajvišji je Fuji 3778 m. Na vseh otokih je 54 delujočih in 165 ugaslih vulkanov, Poleg tega je še mnogo termalnih in mineralnih izvirov« Tako vulkansko ozemlje povzroča često potrese. Leta 1923 je katastrofalen potres usmrti]) okdli looooo ljudi in požar uničil 45oood his. Podmorski potresi v globinah povzročajo močno valovanje morja. Valovi visoki do 3q m pustošijo japonske obale. Leta 1896 je tako valovanje usmrtilo okoli 27ooo ljudi, v, Od vse površine Japonske je le 18 % nižin. Japonska ima še oreko 9o milj, prebivalcev, t,j, približno 25o prebivalcev na 1 km2. Najbolj gosto je pre__ bivalstvo naseljeno ob rečnih dolinah, ravnicah in ob obali. Več kot 5o % pre bivalstva živi v mestih in je relativno na visoki kulturni ravni, Glavno mesto je TCGIO z lo miljoni pre_ bivalcev. Ostala, velika mesta so še OSAKA 2,55o,ooo prebiv,, KIOTO 117ooo< preb,, NAGOTA l,34oooo preb., Y0KDHAMa’ 114oooo preb, itd,, V II, svetovni vojni z atomsko bombo bombandirano mesto HIROŠILiA ima sedaj 37o,ooo prebivalcev, Največ pridelajo riža (l5,ooo,ooo ton) ječmena* pšenice, soje, čaja, tobaka, sladkorja itd, .Živinoreja je slabo razvita. Ribolov je zelo velik in zajema več kot 5o °/o svetovnega ulova. Mešani gozdovi pokrivajo 54 % površine,, 16 % rodovitne zemlje obdeluje 45 % prd bivalstva. Ekonomski položaj Japonske ni najboljši, ker morajo 6o % surovin uvažati in zato se trudijo, da čimveč svojih proizvodov izvažajo. Japonska se razvija v močno industrijsko državo, ki z viški proizvodov pokriva potrebe po surovina); in prehrambenih artiklih. Posebno močno se razvi ja metalurška industrija in gradnja ladij. Leta 1958 je tudi Jugoslavija naročila na Japonskem 2 15»ooo tonski ladji, Nc.ša lini j slia jplovba vozi na ^aponsko in je vzpostavila tranzitni 16 S \ .1 iv omet nsd Japonsko ta nekaterimi drsava mi srednje Evropo.. Veliko ima pomorskih in le talskih zve s s celim svetom. Tako bo tudi naš pci-ovalni urad "Kompas" Ljubljana organiziral 12 dnevno poto — vanje v Tclsyo na Olimpijske igre^ 145oo km dolgo pot bo opravilo udobno štiri« motorno letalo DO»*6/ D ljubljanskega Adria Avioprometac Na poti od Ljubljane do Tckya bo letalo preletelo 12 držav in med vožnjo px-istalo v Teheranu, Bom— bayu, Rangunu in Kr.ngkcngUo Nakaj dnevno bivanje v glavnem mestu Dežele vzhajajočega sonca v Tckyu bi nepozabno doSi ve oje o Podatke o p;, etu lahko dobite v uradu Turističnega društva v Iiegunjah. fG) [j (c? fl// ' /1 > U=£U rrio tm Aa c%j je zvedela zakaj smo prišli., Izročili smo ji skromna darilai Takoj je zav | rela kavioa in na mizi se je znašel j " štor " domačega likerja« In beseda | je stekla » Prav gotovo sto voseli dvojčkov f | jo vprašam ! " Da f bo v ja j vso čpl-o z njimi naen- | krat* Toda bojim se-,- - da se mi ne bo J drusina na ta način prehitro povečala, j — to jo v rodu—, predvsem zaradi iz— I rodno slabega stanovanja« " Pa je res slabo, toda čisto« EfJiinja | je bila napravi jena iz ve že:, na stro- pu so bili še sledovi stopnišča, ati I 'l/t S o Er EliA. OSTERC -■ XLcbosa je rodile, dečka , . .in deklico Edinstven in menda prvi priiaMr v podjejb ju,, da sta bil., rojena dvojčka,- Z ve ~ sel jem sera se odzval vabilu predsednika sindiinata, da obiščemo srečno mamico in malčkac Polog naju sta bili v delegaciji n šo sodelavka iz kovinskega obraza Regovčova in Robidova iz uezd« 'V soboto pred drugo uro so je tovarniški Combi ustavil -.red vrati slabega sta. nev-anja« Jč sl'Ha som ", nam jo kasneje prav j la tov* Ema, da je kaj narobe v podjetju v zvev.i z menoj Pa smo pr;.-jli.nepričakovan.'), jo bilo jasno, saj je c- sobotah navad n, da gospodinje pospravljajo stanovanje,,. Tako je 'bilo tudi tu« Stoli, v peribani kuhinji so molili na divanu vse štiri t srak* Toda Ema nas je bi a kljub temu vesela, ko bolje odprtine, kjer je kovač, ki je, j; tu stanoval .prod njo, lezel ra pod- | strešje. Zraven kuhinjo je še m'ajlm>, j_ sobica, To je vso* Pravi, dcMnla-j . vlošero prošnjo za primerno staneva-v.{. i jo pri " Elanu t: a Tr^la bi jo lile | obravnavatii i •»; ■ j • • ' Vprašal sem jo? me.'a namreč ni bilo ..-.J, doma, če o vem našem cbi sku tndi. ia’a--\ I ko kaj napišem v ■*’ Naši smuahsi; t: , j. kar mi ja .privolila« Nato s-no ■ si cg-- I 3 o dali še oba novorojenčka^, ki sta. v.-j. košu na vrtu stegovala svoje' zagorel; I ude iv. kričala* Priznati moram, bila sta oba korenjaka in isrddno čisto oblečena* ; , t, Pri tem obiski.’ rmo spofcn.ali*. da je ša delavka Emo r.:.vr.a? vvažna in J: najdTjiva gospodinja, ki pa živi v zelo skromnih :alvl jenskih pogojih* "TCaj pa kat' tbv&rniški dimnik ’ - "Dbbro- bi ga .bilo sa 1 meter p: ( kufre gor ? kafre dol ). JU 1 I Želeli bi v kratkih obrisih M LiZD. C delo mladinskega aktiva v našem podjetju in težave, s katerimi se srečujemo pri izpolnjevanju svojih nalog-. Naš aktiv je eden najmočnejših aktivov ZMS v delovnih organizacijah v naši občini, saj šteje 176 članov, medtem ko delavnost samega aktiva ni najboljša. Vzroke temu smo iskali na skupnem posvetu s predstavniki Osnovne organiza — cije ZIC, predstavniki sindikalne podružnice, predstavniki delavskega samoupravljanja in sekretariatom aktiva ZMS v podjetju. Na omenjenem posvetu smo skupno ugotovili in si bili isti v tem, da je glavni vzrok mrtvila nizka izobrazba zaposlenih mladincev. Prav izteh aspektov smo na posvetu spre jeli sklep, da se prične z uvajalnimi tečaji mladine, ki pridejo na novo v podjetje, s čimer bi jih seananili o osnovnih nalogah samoupravnih organov, o nalogah družbeno - političnih orga- j nizaeij v podjetju, o delitvi dohodka in osebnega dohodka, o sami proizvodnji v podjetju itd., «, / v • 1 . * S seminarji smo že pričeli in lahko ugotovimo, da je zanimanje, mladih do le- teh zadovoljivo. Drug tak vzrok sedanjega stanja je tudi oddaljenost delavcev - mladincev, ker se večina vozi na delo z avtobusom. In kot tretji vzrok je vsekakor popanjka— nje prostorov, v katerih bi se mladina in vsi ostali organi in organizacije podjetja lahko zbirali, se pogovarjali in reševali vsakodnevne pi-obleme in vprašanja, ki jih kakor vemo, nikjer ne manjka. Trenutno uporabljamo jedilnico 18 I. Lukančič v kateri se deli topel obrok delav— j čem, toda šal so malice deljene zaradi velikega števila zaposlenih. Tako se lahko v teni prostoru zadržimo največ uro in pol do dve uri. Da pa ne bi samo tarnali, naj povem še nekaj o delu mladine, I Za praznik dela 1. maj smo aktivno |pristopili in pomagali, da je bil Ipraznik dostojno proslavljen. Spletli |smo vence za okrasitev parol. Zopet jpa moramo kritizirati vse tiste, ki jse temu delu niso odzvali, čeprav so ise prijavili, jjdeležili smo se tudi pai*adc ob zletu Ljudske tehnike Gorenjske v Kranju, Prikazali mo nekatere športne rekvizite, Med njimi je bilo največ zani -manj a in navdušenja za smtiči in smu -Čarske palice. Za Teden mladosti in za rojstni dan maršala Tita je bilo na Bledu zaključno praznovanje pod naslovom "Mladina pred mikrofonom", V znanju so se pomerile ekipe aktivov občine Radovljica, Naša ekipa se je uvrstila na IV, mesto, sestavljali pa so jo s 1* Strgar Francka, 2, Brcar Ivanka, 3, i/^ali Florijan. Naslov njihove teme je bil " I, re -publiška mladinska konferenca ", Ker so bile teme ostalih ekip ravno tako lahke je bilo težko odločiti I,mesto. Ob tej priliki jira iskreno čestitamo v imenu celotnega odbora in jih vabimo še k nadaljnemu Sodelovanju, kakor tudi vse ostale mladince in mladinke, Nesreče pri delu 4 primeri 34 dni izplačano 43,784,- din Nege družinskega člana 5 primerov 19 dni izplačano 20,509.- din Ostalih bolezni 56 primerov 297 dni izplačano 321,416,- din Izostanki in dajatve po oddelkih2 Tel, orodje, komunala 11 primerov 52 dni izplačano 55.418,- din Smučarija 35 primerov 186 dni izplačano 202,875,- din Kov, in sedi, del. 8 primerov 35 dni izplačano 49.792*- din Razrez, skl, lesa 5 primerov 45 dni izplačano 40.366,- din Uprava 5 primerov 24 dni izplačano 30.252,- din Inštitut 1 primer 8 dni izplačano 7.006,- din Zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolovanja) je podjetje izplačalo za 350 dni 385.709.- din. Izostanki so bili zaradi s porod« licam SKUPAJ s 65 primerov 350 dni izplačano 385.709.- din V mesecu juniju so se boleznine v primerjavi z mesecem majem znižale za 10.596.- din* ,, OpOZOif iio Že v več slučajih se je primerilo, da ! ne pošlje evidenčnega lista o osebnem zavarovanke, ko so enkrat dobile potr- ! dohodku. Nobena se pa ni vprašala, če j dilo za opremo novorojenčka smatrale, \ ni sama najprvo opravila svoje dolžnos-- da je s tem tudi urejeno sa porodniški ! ti. I dopust, Niso se pa javilo lečečemu zdraf- vniku, da bi jo vzel v staleš bolnikov.! Zavarovanke, da v bodoče ne bo nepotre-Potem so se pa čudile kako, da ne do- l bne jeze: V posvetovalnici za matere sel bijo nobenega denarja. Krivca so iska^- j! bo vsaka javljala glede nege med noseč-j le najprvo pri .xomunalnem zavodu za inostjo in opreme novorojenčka. Pri le-I socialno zavarovanje, pri podjetju, ltpr^čečem zdravniku se bo pa javila, prederi !'nastopi porodniški dopust, , I |i 19! TZAIČsVLj \ opijejo mornarji, 8.tekočina, ki hitro hla-j pi, 9. glazb.znali, 11.subjekt,11.plat,13. vrtna cvetica,14.vrsta pokrivala,17. I naslov.junak Gotovčeve opere,2o.sodrug,21.klica,24. zgor.del ladje,25.orodje zq čiščenje živine,28. ena in druga, 3o.seno,31. gr.črka,33.tovornjak,35.pripad, I starodav.german.naroda,36.stalno bivališče,37.petelin,38.ljudje,rojeni istega leta,39.telovad.vaja, 41.okras moškega lica,43.roka na Gorenjskem,45.po vsem I svetu razš.dišavnica,46.ime igralca Ladda,43.tovar.čokol.v Hočah, 5o.nekd.tur. J ve likaš,52.oblika rasti.stebla,54»igral»karta, 56.kratica za "upravni odbor "« ‘ 21 'i Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!