Poštnina plačana v gotovini LetO LVl. V Liubliani. v četrtek, dne 12. Januarja 1928. St. 9. Posamezna Številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo 5HS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za lnozemaivo meiećno 3S Din nedei)ska Izdala celote no v Jugoslaviji SO Din, r.a Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp petU-vrata mali oglasi p? ! 30 In 2 D.veCtl oglasi nad 43 mm viftlne po Din 2-50, vellld po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vršilca po IO Din O Pri veCjcm O naročilu popust Izide ob 4 z|ulr<\) razen pondelIKa In dneva po prazniku UrednlAtvo le v Kopttarlevl ulici Si. 6 III Rokopisi se ne vrata/o, netranklrana pismo se ne »prelemalo * Uredništva telefon it. 2050. upravnlštva Si. 2328 Zvesti načelom Iz Belgrada je prišlo poročilo, da je bil podpisan ukaz, s katerim je dr. Puc potrjen kot ljubljanski župan. Smatramo za potrebno izreči nekaj besed o tej stvari. Iz občinskih volitev je izšla SDS kot relativno najmočnejša stranka — na kak način, o tem danes ne govorimo. Javnost jc tedaj upala, da bo SDS v tem položaju postopala tako, kakor velevajo interesi Ljubljane. Prva stvar bi bila, da sc ublaže silna politična na-sprotstva, ki so zastrupljala ozračje ter škodovala smotrenemu gospodarskemu delu. Dolžnost SDS je bila, da napravi prvi korak k ublažitvi teh razmer, ter ponudi široko koncentracijo. Toda, dasi je SDS imela časa dovolj za to, tega ni storila ter s tem dokazala, da se še ni prav nič naučila ter da je ostala ista, kakršna jc bila od 1. 1920.—1925. Delala jc ves čas do danes tako politiko, kakor bi hotela s svojim postopanjem nasprotne stranke izzvati, da sc ubije iznova občinska avtonomija. To sc vidi najbolj iz tega, da je venomer potiskala v ospredje iz svoje srede može, ki sc bili proti njim za časa volivnega boja naperjeni najhujši napadi. Kandidirala je za ljubljanskega župan g. dr. Puca, ki so cclo v lastni stranki o njem deljena mnenja, ki pa v ljubljanski javnosti brez dvoma ne velja kot mož, kakršen je danes Ljubljani potreben na županskem stolcu. SDS je kandidirala dr. Puca za župana nakljub težkim očitkom, ki jih je proti njemu dvignila SLS. Da ti očitki niso bili lahkomiselno vrženi v javnost radi volivne agitacije, dokazuje dejstvo, ker jc SLS te očitke vzdržala tudi po volitvah in jih še vzdržuje z namenom, da sc afera razčisti! In vendar je SLS dopustila, da je dr. Puc bil potrjen. Priznamo radi, da gospoda od SDS lega ne bi storila, zato tudi našega postopanja razumeli ne more! Ko bi bila danes SDS v položaju, v kakršnem se jc nahajala SLS, bi bila brez vseh škruplov preprečila tudi najčistejšega moža — župana, če bi njej ne bil po volji. Saj ni tako daleč za nami še tisti čas, ko je SDS vrgla k vragu občinsko avtonomijo, da je preprečila rajnemu dr. Periču in njegovemu občinskemu svetu plodonosno delovanje. Dr. Perič ni bil dr. Puc! A Slovenska ljudska stranka ni SDS! Zato jc naša stranka kljub vsemu in vsem hotela dokazati, da so ji načela več kot pa trenutne strankarske koristi. Mirno je prepustila odločitev vladi, puščajoč ob strani vse strankarsko politične momente. Tako je dr Puc postal ljubljanski župan po milosti SLS, ki je navzlic dr. Pucu varovala načelo občinske samouprave. S to gesto pa SLS ni le dokazala, da ji je načelo občinske avtonomije vzvišeno nad vse strankarsko-politične boje, ampak je služeč svojemu visokemu principu, pripravljena pustiti na županski stol tudi dr. Puca! Ni pa seveda pripravljena pustiti nerazčiščeno afero, radi katere so v volivnem boju padali očitki na glavo sedanjega ljubljanskega župana. Občinski svet je dolžan čuvati gospodarske, politične, kulturne in moralne interese mesta in prebivalcev. Zato bo tudi novega občinskega sveta dolžnost, da razčisti to afero ter s tem doprinese svoj del k ozdravljenju razmer ter obenem sam dokumentira voljo za svoj obstoj. S tem bo novi občinski svet najbolje manifestiral za občinsko samoupravo ljubljanskega prebivalstva. SLS kot zastopnica celokupnega slovenskega ljudstva je s svojim činom dejansko vzpostavila občinsko avtonomijo, ki jo jc SDS razbila! Ljubljansko prebivalstvo hoče svojo avtonomijo. Ce je novi občinski svet res izraz ljubljanskega prebivalstva, naj tudi on sedaj to v dejanju pokaže. Zupan in občinska avtonomija sta v rokah občinskega sveta! r Belgrad, 11. jan. (Tel. 'Slov.c) Kralj je potrdil dr. Puca. odvetnika v Ljubljani, za ljubljanskega župana. Ing. Dušan Semec predsednik odbora za zaščito industrijske svoilne r Belgrad, 11. jan. (Brz. »Slov.«) Odbor za proučavanjc zakona o zaščiti industrijske svo-jine se je danes konstituiral. Predsednik je inž. Dušan Sernec, podpredsednik dr. Bcsarovič. Prihodnjo sejo bo sklical predsednik. Houe plače sodnikov Konec demagogije opozicije —Vladna večina izdelala predlog, ki je bil soglasno sprejet — Sodnikom se je ugodilo v najvišji meri! r Belgrad, 11. jan. (Brz. >.Slov.«) Danes dopoldne sc je vršila v kabinetu prosvetnega ministrstva seja članov sekcije zakonodajnega odbora iz vladne večine. V razpravi je bil predlog pravosodnega ministra o novem besedilu poglavja o sodniških plačah v zakonu o sodnikih. Po dolgi debati, v katero so posegli zlasti dr. Laza M a r k o v i č (NRS), dr. H o d -žar (SLS), dr. V 1 a i č (DZ), so sc ugotovile smernice in sklenilo zboljšati predloženi načrt po stvarni možnosti. Nato se je izdelalo natančno besedilo poglavja o sodniških plačah kot predlog večine za popoldansko sejo sekcije zakonodajnega odbora. Popoldne se je vršila seja sekcije zakonodajnega odbora. Opozicija je stavila par spre-minjevalnih predlogov. Kmalu pa je prišla v zadrego in morala priznati, da je predlog, ki so ga izdelali člani večine v vseh podrobnostih, popolnoma zadovoljiv. Po kratki debati je bil predlog članov večine v sekciji soglasno sprejet. Po sprejetju načrta ostanejo sodniki v kategorijah in skupinah uradniškega zakona. Položaj sodnika se prične s 6. skupino I. kategorije. Po 4 letih napreduje v 5., po nadaljnjih 5 letih v 4., po nadaljnjih 4 letih v 4 B, po nadaljnjih 5 letih službe v 3. skupino z izjemo, da pridejo sodniki okrajnih sodišč v 3. skupino šele po 22 letih sodniške službe. Položajna plača predsednika okrožnega si dišča in apelaciiskih sodnikov sc začne s 4. skupino I. kategorije. Napredujejo na ti sodniki pc 14 letih službe v 4 B skupino. Če pa so bili štiri leta predsedniki ali apelacijski sodniki al: so dovršili 18 let sodniške službe, napredujejo v 3. skupino I. kategorije. Podpredsedniki apelacijskih sodišč imajo položajno plačo 3. skupine. Napredujejo po štirih letih v 3 B skupino. Ravno tako napredujejo apelacijski sodniki po 8 letih v 3. skupino. Predsedniki apelacijskih sodišč in sodniki kasacijskih sodišč imajo položajno plačo 2. skupine. Po štirih letih napredujejo v 2 B skupino. Predsedniki kasacijskega sodišča imajo plačo državnega podtajnika. S tem so se uvedle za možnost napredovanja tri nove skupine, in sicer 2 B skupina s položajno plačo 45.000 Din, 3.B z 39.000 Din, 4.B z 18.000 Din položajne plače. Glede osnovne plače, stanarine ter osebnih draginjskih doklad veljajo določbe uradniškega zakona. Specialne sodniške doklade so se mesečno določile tako-le: Sodniki okrajnih in okrožnih sodišč 1000 dinarjev. Sodniki okrožnih sodišč po štirih letih 1200 Din. Predstojniki okrajnih sodišč 1500 Din. Predsedniki okrožnih sodišč in apelacijski sodniki 2000 Din. Podpredsedniki apelacijskih sodišč 2500 dinarjev. Predsedniki apelacijskih sodišč in kasa-cijski sodniki 3000 Din. Podpredsedniki kasacijskega sodišča 3500 dinarjev. Predsednik kasacijskega sodišča 4000 Din. Sodniški pripravniki, pristavi in sekretarji imajo položajno plačo 8. in 7^%kupine. Sodniki-pripravnikfTinajo'doklado po 200 dinarjev. . Pristavi in sekretarji po 600 Din mesečno. Če pristavi ne pridejo na višje mesto, napredujejo po 5 letih iz 8. v 7. skupino. Prevedba se izvrši na dan 1. aprila 1929 po določilih novega zakona. V nižjo skupino, kakor je že kdo ima, se ne more prevesti. Prihodnja seja odseka zakonodajnega odbora jc v petek popoldne. Do takrat sc bo izdelalo poroči'o za plenum zakonodajnega odbora o sprejetih zakonskih načrtih: o zakonu o sodnikih in o zakonu o sodiščih. Minister zahteva decentraiizadjo poslov javnih del Večji del poslov tega ministrstva naj prevzamejo oblasti — Nujno je potrebna reorganizacija ministrstva r Belgrad, 11. jan. (Tel. J Slov.«) Finančni odbor je danes razpravljal o proračunu gradbenega ministrstva. Minister za gradbe dr-Š n in e n k o v i č je podal ekspoze, v katerem je poudaril, da sc je predloženi proračun zmanjšal za 10% od lanskoletnega. Z ozirom ua potrebe sirom naše domovine je ta proračun brez dvoma premajhen. Ministrstvo je bilo zelo težko prizadelo vsled tega, ker so se črtali krediti tudi za osebne izdatke in pa, ker so inženerji, ki so strokovnjaki, premalo plačani. Od zedinjenja pa do danes je zapustilo v tem ministrstvu službo 111 inženerjev. To so storili gotovo samo radi lega, ker niso bili dovolj dobro plačani. Inžener, ki je dokončal študije, ima začetne plače 1500 do 1600 Din, šofer pa ima 3000 Din. Minister je mnenja, da je tudi predvsem v tem ministrstvu potrebna dekoncentracija poslov. Sedaj formacija ministrstva ni dobra. Poleg ministrstva obstoja še sedem ravnateljstev in 69 okrožnih sekcij. Delokrog ravnateljstev in šefov sekcij je zelo majhen. Po njegovem mišljenju naj bi se, ali ravnateljstva ukinila, ali pa se jim dali večji delokrogi. Tudi sam minister je zelo vezan. Tako na primer lahko on sklepa samo v zadevah, ki ne gredo preko 100.000 Din. Od 100.000 Din do 2,000.000 Din mora sklepati skupno s finančnim ministrom, preko te vsote pa z ministrskim svetom. Radi teh upravnih težav delo zelo zastaja. Zalo je treba dati ministru večji delokrog, kakor tudi ostalim njegovim organom. Decentralizacija je že nekoliko napredovala. ker se je gotov del poslov prenesel na oblasti. Dobro bi bilo, da bi država v svojih rokah obdržala 6000 do 7000 km državnih potov, drugo pa naj se tla samoupravam. Samoupravam naj bi se tudi prepustilo osobje in razpolaganje s tozadevnimi krediti. Kar se tiče zgradbe nove narodne skupščine, dela precej napredujejo in minister misli, da bo nova skupščina kmalu gotova. Skupščino prosi, da ta proračun sprejme, kakor ga je predložil, ker je šel v varčevanju do skrajnih mej. Zemljoradnik V u j i č je mnenja, da sploh ne vodimo nobene politike glede naših javnih del. Dela se brez vsakega načrta in uihče za to ne odgovarja. Po mnenju radičevca K o š u t i č a vlada v tem ministrstvu velikanski kaos. Govornik navaja tozadevne primere. Za njim je govoril zemljoradnik Č u b r o v i č Pavle. Na popoldanski seji so govorili D e m e -trovič (SDS), Pavle Radič (11SS), dr. Š u t e j (HSS) in Silila Račič (NRS). Vsi so zahtevali čim večje kredite za dograditev raznih cest in potov v njihovih okrajih. Radičevca sta posebno napadala ministra, češ da premalo gleda na prečanske kraje. Gradbeni minister Š u m e n k o v i č je v odgovoru izjavil, da on ni kriv, če so nekateri krediti za Srbijo večji, kakor za druge kraje. On je odločno proti temu. Tudi v tem proračunu je popravil, kar se je popraviti dalo. Razmerje je v glavnem radi tega večje, ker je bilo treba končati razna dela, ki so se pričela pred štirimi, petimi leti, ko so bili tudi radičevci v vladi. Ta dela se morajo končati. Finančni odbor je proračun gradbenega ministra sprejel. Nato sc je seja zaključila. Na jutrišnji seji pride na dnevni red proračun že-1 ezni škega m in ist rstva. Upravo /e v Kopitarjevi ul.it. 6 Čekovni račun: C/ubllana Stev. 10.650 in tO.349 ха Inaerate, SaralevoSI. 7363, Zagreb ti. 39.0Ч, Praga In Dunaf 41. 24.797 Mussolini Vesti o odstoou finančnega ministra r Belgrad, 11. jan. (Tel. Slov.v) Današnja »Pravdac poroča, da je nastala piotj Bogdanu M a r k o v i č u. finančnemu ministru, zadnje dni živahna kampanja. To je dalo mnogim radikalnim prvakom povod, da nvslijo, da je položaj finančnega ministra omajan in dn je treba pričakovati ujegove ostavke. Napad na katoliške duhovnike v Betlehemu v Rim, 11. jan. (Tel. sSlov.«) Glasom poročila »Corriere d Italia<; je o božiču in na dan Sv. Treh kraljev prišlo v Betlehemu v cerkvi rojstva Kristusovega do divjih prizorov med katoliškimi redovniki in grškimi duhovniki. Frančiškani smejo tam po etarj tra» diciji imeti 25. decembra maše do petih zjutraj, nakar pride vrsta ua grškokatoliške duhovnike. Nekoliko pred peto pa sta že prišla dva grškokatoliška duhovnika, ki sta podpis rana po svoj.h pristaših zahtevala, da se katoliška služba božja takoj prekine, kar sta z vpitjem in grožnjami tudi dosegla. Samo s tem, da so hitro poklicali policijo, se je preprečilo, da nj prišlo do dejanskega boja. Popoldne so Grki takoj zasedli cerkev ter so do-vol.li katoličanom samo pet minut za službo božjo. Ko je minilo pet minut, je grški duhovnik planil na katoliškega in prevrnil oltar. Angleške oblasti so pozvale grškokatoliške duhovnike, da se opravičijo pri katoličanih. Mir pa je trajal samo do večera pred praznikom Sv. Treh kraljev. Takrat ?ta zopet dva grška duhovnika napadla pred oltarjem katoliškega duhovnika, ki jc bral sv. mašo, in ga s svečami pobila na tla, kjer je obležal ves krvav. Na njegove klice sta prih.tela dva frančiškana, katera so pa na enak način napadli. Razni konzulati se sedaj pečajo s to afero, dočim zahtevajo katoličani, da se njihove pravice v Sveti deželi končno priznajo in ugotovijo. Francoski "n nemški kapitalist! kompromitirani v Pariz, 11. jan. (Tel. iSlov.«) Polcljske oblasti so uvedle preiskavo radi milijonskih mahinacij pri nemških stvarnih dobavah, pri čemer so kon p ro m i ti rane nemške in francoske tvrdke. Izvršene so bile kval'tativno in I kvantitativno manj vredne dobave, krivci pa so si diference med seboj razdelili. Kazensko postopanje je dal uvesti Poincare sam. Kaj je z angleš im varnostnim paktom? v London, 11. jan. (Tel. з-Slov.c) »Daily Telegraph« dt-mantira danes vest >Westmin-. ster Gazelte«, da bo Anglija vložila pri tajništvu Društva narodov predlog o varnostnem paktu. Obnova grško-nemških poga anj? v Atene, 11. jan. (Tel. >Slov.<) Grš>ko-nemška pogajanja za trgovinsko pogodbo se bodo baje sedaj vodila dalje, ker je nemška vlada že poslala odgovor na grški predlog, da se zniža carinska tarifa za uvoz nekaterih gr- , škili produktov, med drugimi za posušeno grozdje in preproge, za kar bi se Grška odrekla svojim pravicam iz člena 18 verzajska pogodbe. DrinamUnde umrl v Praga, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Pred nekaterimi dnevi je umrl v Gor. Sedlecu pri Lsl-ju na Lahi bivši avstrijski feldcajgmojstei Franc Danijel pl. D r i n a m ii n d e, ki je ob izbruhu svetovne vojne vodil 9. avstrijsko divizijo preko Drine, za kar je dobil naslov pl. Drinamunde. Leta 1915. je bil komandant v Innsbrucku, I. 1918. pa je vodil 54. divizijo v Rusiji. Po m-evratu je nekoliko časa bival v Draždanih, Nikar ne zamenjujte ime „VARTfl" z imenom slabih akumulatorjev MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 150 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 aH Л Diru Oglasi nad devet vrstic ee računajo viSe. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kroj. pomočnik Hlode _ ,. ... , cm naprej kupuje« v vsaki zeli premcniti mesto. — Zmožen vsega krojaškega dela. Nastop tako). Ponudbe na upiavo Slovenca pod Zanesljiv št. 200. Prva violinistinja Izvežbana, išče za takoj dobrega nameščenja. Dopise na W. Bclada, Hotel Balkan, Zemun. Prepisovanje na stroj! Prevzamem na dom vsako delo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Hitra dela«. 216 množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Krojaškega vajenca sprejmem iz Ljubljafte ali okolicc. F. Premlč, Aleksandrova cesta 1. 212 Sprejme se takoj mesar, vajsnec Ivan Miiller, Janševa ul. št. 15, Sp. Šiška. 213 Visok zaslužek! Mnogo denarja zaslužijo trtfovci in krošnjarji, ki obiskujejo zasebne odjemalce, s prodajo mojih predmetov. Kapital ni potreben. — Več pove Herman Heilbnin, Senta, Bačka, SHS. J6Jo/cupif flidova moha Din 5'-horuzni zdrob „ 3*50 Prvovrstni izdelki od 25 kg naorei pošilia PAVEL SEDE3, lavornik umetni mlin. — Gaien sko. Na najprometnejši točki se proda delikatesna trg. z vinotočem Naslov v upravi pod 220. Tri tračnice (traverze) 16 prof. 5.80 cm ! in dvokolesni rečni voziček prodam. — Ivana Braune, Zg. Šiška št. 45. Sprejmeta se takoj dva gaterista z daljšo prakso. Ponudbe le s prvovrstnimi spričevali 'na Fr, Dolenc, Školja Loka. Parna opekarna srednja, rabi podjetnika-akordanta ali najemnika, če možno s kavcijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Opekarna« št. 209. Stare kamenite stonnice in vrata . proda Zborrica za trgovino, obrt in indus'rijo v Ljubljari, Beethovnova ulica 10. Informacije med uradnimi urami v zbornični pisarni. Poravnajte naročnino! Posestva Trgovsko hišo na deželi s trgovskim lokalom, gostilniškim lokalom in nekaj zemlje, ugodno prodam. — Eksistenca zagotovljena. Na-. slov na upravo »Slovenca« pod Trgovina št. 224. Naložitev kanitala Stanovanjska hiša nasproti univerzi v Gradcu je naprodaj brez posredovalca. Dopisi naj se pošiljajo priporočeno na gospoda vladnega svetnika Hertwiga, Weissen-bach a. d. Enns, Štajersko. Nasa odrt Motvoz 1 rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 10245 Poročni prstani najccnejo pri A. FIKHS, zlatar Selcnhurirova 6 - L'nhl'ann Jrbrle tuskinaste otrobe kupite nalrenoje pri tvrilkl A. VOLK. Llubilana RsIIpovo rests : PERJE kokošje,.purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. V Д J D A. Cakovec Me Ijimurie. I mm. Podpisani obveščam slav. , ] občinstvo, da sem odsto- ! [ pil dne 6. 12. 1927 kot , javni družabnik apnrnicc na Slapu pri Tržiču. Ivan Bračič, Tržič 140. inseriraite v „Slovencu!" Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren l«st za uspešno reklamo v tem med na- šim ljudstvom po deželi naj-Vsak og.as, pa bodisi v maihni obliki (najmanjš' prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj Inserirajte v „Slovencu"! Jugoslovanska knjigarna v Lfubliani priporoča: Bopp Linus L., Das Jugcndalter und sem Sinn. Eine Jugend-kunde zur Grundlegung der Jugcndfiihrung. 364 str., vez. 110 Din. Britz C., Gedanken and Ratschlage zur Beherzigung f. d. weibliche Jugend. 286 str., vez. 55 Din. Gattercr M. S J., Im Glaubenslicht. Christliche Gedanken iiber das Geschlechtsleben. 116 str., nevez. Din 17.25. Gerster P. T. V., 2 Jahrgange Fiinfminutenpredigten f. d. einfache Volk. 182 str., nevez. 38 Din. Hotte F., Der gesamte Reličionsuntorricht im ersten Schul-jahr. 73 str., nevez. Din 31.50. Keppler P. W., Wasser aus dem Felsen. Neue Folge der Homilien und Predigten, zv. 1. 379 str., vez 95 Din. Liertz Dr. R., Erziehung und Seelsorge. Ihr Gewinn aus seelenaufsehliessender For^chung. 90 str., vez. 50 Din, Lins A., Im geistlicben Kindergarten. Kinderpredigten. 121 str., nevez. 26 Din. Lucas J., Eine Handvoll Sonne. 368 str., vez. 78 Din. Lutz F. X., Winke und Donnerschlage. Fiinfminutenpredigten. 154 str., nevez. 56 Din. Nepp Dr. J.,Gottes Wort bleibt ewig neu. Fiinfminutenpredigten. 164 str., nevez. 62 Din. Polau G. S. J., Der Katbol'k der Tat. Ein Betrachtunls-buch I. gebildete Katholiken. 224 str., vez. 48 Din. Pelz J., Kinderpredigten. 1?8 str., nevez. 47 Din. Puntigam A. S. J., Durch die Stiirme der Jngend. Gedanken und Geschichten fiir ieden Jiingling und Jugend-freund. 152 str., nevez. 26 Din. Sauerland Dr. H., Bruder Katholik. Fine Aussprache iiber Familiendinge. 86 str., nevez. Din 24.50. Schilgen H., Du und Sie. Der Junrfmanns Stellung zum Madchen. 165 str., nevez. 40 Din. Toth T„ Reine Jugendreiie. 160 str., vez. 50 Din. Wciler H., Wetfweiser zum christlichen Leben. 136 str., vez. 54 Din. sla Moj preljubi mož, najboljši oče in stari oče dr. Đemetep Bleiweis -Trstenišhi jc danes, previden s svetimi zakramenti, preminul Pogreb predragega rajnkega se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg 15, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 10. januarja 1928. Rosy Bleiweis-Trsteniška. Ing. Fedor Bleiweis-Trsteniški, sin. Vida Bleiweis-Trsteniška, s in ah a. Vida Marija, vnukinja. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zapustil nas je v neznosni bolesti in žalosti naš nadvse ljubljeni in nepozabni soprog, oče, sin, bral, zet in svak, gospod Franci Stirn pravni vladni pripravnik in rez. poročnik danes po dolgotrajni in težki bolezni v cvelju svojih let. Vsem, ki ste ga poznali, javljamo, do se bo vršil pogreb v sredo, dne 11. lanuaija ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Kranju Stev. 171 na tukajšnje pokopališče. Krunj - Ljubljana, dne 9. januarja 1928. Brez posebnega naznanila Globoko žalujoči ostali. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi nlegov oglasni del ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom prebridkega udarca usode, ki nas jc zadel ob izgubi naše ljubljene hčerke oz. sestre PEPRL se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se posebno prečast. g. duhovniku za presunljiv govor, vsem onim, ki so jo obsuli г vcnci in šopki, ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Maribor, 9. januarja 1928. 2alu|o£a rodbina Kotzbeck. v -V'..;""■•£■ - ' ' ' ' v v, .1. t \ ' : ■... . Rabljene železne cevi 1-2 v dolžinah 1-5 do 4 m, skupno približno 300 m. kupimo takoj. Dopise na »Elektrarna Fala d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 14, IL nad. Pridobivaj novih parnrnfanv! Vseh nas ljubljenec, naš predobri ediui sin, brat, vnuk nečak Marijan stud. lur. nas je danes ob pol 3. uri zjutraj, prejemM sv. zakramente, po dolgi bolezni s'ar komaj 1« let. /.a vedno zupu-M v našo neizmerno ialost Zemsui ostanki našnga neptzabnega prelju iega fanta se v četrtek 12. t. m. ob pol 2. uri popoldne pred bi-o žalosti Puhaijeva u ica 16 — Bleiweissova 30 blagoslove, nato pa prepeljejo v Kamnik. Tu ea spremimo istega dne ob 3I, 4. uri izprtd hiše Maistrov« ulica 16/17 na pokopališče na Žalah k večnemu počitku. Piosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dno 10. januarja 1928. Dr. Janko Polec, univ. prof. Marija Polor roj. Lukanc, starši, Anka, sestrica in vsi ostali sorodniki. , V : Љ, J. ■* f'f • • . . > ' V* r." ШШ v. . v-'•■' - iiv Ш; ж r..v ■: p ■ џ; •;• •/• v.' ■ a 9696.5 mq premoga na sodni dražbi bo prodanih dne 17. I. 1928 ob 9. uri na drž. premogovniku v Škalah pri Velenju. Interesentje — trgovci s premogom — se na to opozarjajo. S ^ ™ CD Ф ф > »«) O— v IcS !;> 0 ® 75 C TO ф 0) c ф > a. Neobhodno potreben vsakemu raaio-amaterlu Radioholedar 1928 Cena Din 25'— in Radtozcmiicvld 1928 Cena Din 15*— „Radiowelt" Perje! Mehko puranovo perje, kilogram 15 Din mehko kokošje perje, kilogram 15 Din gosjt perje, kilogram 100 Din franko Maribor, vreče zaračunamo po lastni ceni, proti povzetju. Male pošiljke pošiljamo po pošti: 5 kg puranovo ali kokošje perje 110 Din 5 kg gosje perje 535 Din bruto za neto, franko po pošti proti predplačilu zneska. ,a »Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor.« Pozor. itfezniShi uradniki! Simon Klimanek Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6 izieluje uniforme tudi proti odplačevanju na obroke. — Ima v zalogi češko in angleško blago. — Zmerne cene I Razpis. Županstvo mesta Laško odda potom pismene ofertalne licitacije zgradbo vodovoda z dobavo vseh cevi in armatur. Načrti in pogoji so v vpogled od dne 15. januarja 1928 med uradnimi urami v občinski pisarni, kjer se tudi dobe nastavki proračunov proti plačilu 100 Din za en izvod, Ponudbe, ki naj se glasijo za celokupno delo in vse dobave, je treba vložiti v zapečatenem zavitku najkasneje dc 1. marca t. 1. do 12. ure v občinski pisarni. Županstvo ni vezano, sprejeti najcenejše ponudbe in tudi ne obrazložiti dra-žiteljem izbero enega ali drugega. Vsak ponudnik mora položiti pri obč, blagajni najkasneje do 12. ure zgoraj navedenega dne kavcijo 5% (odnosno tuji državljani 10%) ponujene vsote, bodisi v gotovini, ali pa v vrednostnih papirjih, oz. v garancij, pismu kake prvovrstne banke. Zupan mesta Laško: Dr. FRAN ROŠ. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočulja ob smrti noše nepozabne mame in soproge, gospe Marije Tavčar se vsem naitoplejc zahvaljujemo. Prav posebna zalivala pa bodi izrečena g. prim. dr. 1. Murgelnu za njegovo izredno skrb in požrtvovalnost, enako g. dr. Vidmarju in g. prof. dr. Zaloknrju, preč. g. župniku 7.a njegove toložliive poscle, pevccm, darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so drago po-kojnico obiskovali v njeni bolezni in jo spremili na njeni zndnji poti. V Krškem, dne 5. jan. 1928. Žalujoči ostali. Za Jugoslovaneko tiskarno ? Llubljaoh Karel Cefc lzdai&leli; dr. Ft. Kulovec. Urednik: Franc Terseglart »Dajte, odprite, mamica, skrinjo!< Sestra poprosi... Mati odpro — — — »Kaj je to, matisestra povpraša, »Peta. ocoj za glavo, moje poroke sladki spomin...« (Janko Poljanšek: Materina pela.) Za naše neveste kotnbmežke v inaduem času, pol. tucala k» ta rov. Kakšno lice pa ima moderna bala v pe* rilni omari? Namesto da bi bila omara napolnjena s svežeduhtećimi, snežnobelimi stolpci dnevnih in nočnih srajc, hlač, životcev, kril itd.., ponižno čepi poleg namiznega in posteljnega perila nekaj barvastih kombinacij, svilenih ali batistnih. Predočimo si vendar bogato napolnjeno skrinjo naših babic in prababic. Vse perilo pristno platno. Kar kipelo je iz skrinj. Neveste, ko si napravljate balo, pomnite: Brez praktičnega perila je najfinejše svileno in batistno perilo brez vsake cene. Menjaje i belim praktičnim perilom pa si dolgo ohranite vaše lepe kombinacije. In še enot Naročajte bale pri zanesljivih domačih tvrdkah. Ne iščite zakotnih šivilj, ki kvarijo vaše blago, in ne kupujte perilo, ki prihaja iz židovskih rok. S tem podpirate tuji kapital in množite brezposelnost v lastni deželi, sebi pa nabavite malovredno blago za drag denar. Bala bogate neveste naj bi obsegala: 48 spodnjih rjuh, platno; 48 prevlak za blazine, platno; 6 prevlak za mak) pernioo, da mast ali batist; 6 rjuh za žimnico, platno; 24 dnevnih in 18 nočnih srajc, 18 hlač — vse češka tkanina ali batist; 4 krilne kombinacije, svila in tkanina; 6 klačnih kombinacij ali povojlt, batist, deloma svila; 6 povojnih kril, svila in tkanina; 4 česalniki, barvasti batist; 3 piya-ma, poplin; 4 trikohlače, dvoje volnenih, dvoje svilenih; 48 brisač, deloma frotir; 48 žepnih robcev, platno in batist. Namizno perilo (damast): 12 prtov, 48 servijet in 6 kavnih garnitur. Bala manj imovite neveste naj obsega po možnosti tri četrtine ali dve tretjini zgornjega. Svila lahko popolnoma odpade; enako rjuhe za žimnice. — Odeje se po okusu in denarnih sredstvih napolnijo s puhom ali bombažem; zunaj svila, angleški satin ali klot. M. Šarčeva; Poročna obleka Že davno ml je bila na srcu želja, da bi se javno zavzela za ponovno, resnično uveljavljanje narodne noše na njenem viru samem — na deželi. Spoštujoč stare naše slovenske navade, naj bi se naše kmetske hčere, ponosne na svojo zemljo in svoj rod, poročale kot njih stare matere — v pravi narodni noši, v avbi z rožmarinovim venčkom nad čelom. Drugovale naj bi ji družice istolako v narodni noši, v zavijačkah in pečah. Ženin pa in svatje, ako nimajo narodne noše, naj oblečejo navadno črno obleko. Nevesta, katera Marija Alešovec: Modema bala Današnja moda je reducirala žensko telesno perilo do skrajnosti. Dva ali celo tri komade je skrčila v en sam komad. Prvotno je napravila iz srajce in hlač hlačno kombinacijo. To je oblačilo, ki dokaj dobro služi za prehode iz toplega v hladni letni čas in narobe. Zadnja novost pa uakrat prezira te vrste kombinacijo. Pretvorila jo je v enostavno srajco-povojko (Wickelhemd). Ta srajca oblikuje hlače s tem, da je spodaj v sredini speta z dvema ali več gumbi, »lično kot otroške hlačice. Ista usoda je doletela krilo in životec. Na priprost način združena, tvorita kombi-nežno krilo. Le-temu prilklopljeri v kolkih še spodnji del povojke in povojno krilo je gotovo. V enem komadu nosiš kar tri, t. j. srajco, hlače in krilo. Dočim je noša hlačne kombinacije prijetna, sta zadnji dve praktični glede minimalne uporabe blaga. Pri nabavi bal pa poti sni mo brezobzirno te različne kombinacije z njih dobrinami oz. I nedostatki šele na drugo mesto in dajmo prvenstvo srajci in hlačam. Piyama naj se za hip umakne komodni nočni srajci, kakršne so nosile naše mamice in babice. Vzemimo nevesto, ki stremi slepo za modo. Volila si je, če je dobro situirana, 24 povojnin kril, ki vsebujejo V2 koinaaov, t j. 24 srajc, 24 hlač in istotoliko kril. Dvakratno gorje, če so svilene ali oelo neunterjene, kupljene v trgovini, ki se zalaga s tujim židovskim perilom. Zgodi se, da po preteku 2 do 3 mesecev nima več nobenega perila, pač pa ji ostane, če je nosila lepe obleče za svatbo narodno nošo, pokaže s tem svojo stanovsko samozavest in narodno zavednost ter doprinese s tem dokaz, da hočo biti prava slovenska mati. Slovenska dekleta, ne poslužujte se narodne noše zgolj za tako zvane slavnostne prilike, poslužite se je marveč rade in s ponosom za resnično največjo slavnostno priliko vašega življenja — za vašo poroko! Ostali dve sliki nam predočujeta: Prva: Meščansko belo kombinirano obleko; spodnji del volnen, zgornji svilen. Plašč priprost volnen, obšit pri vratu in rokavih z domačo jančjo kožuhovino, na glavi priprost bel klobuček. Druga: Bogato meščansko, belo svileno obleko z vlečko in pajčolanom. Vsak se nosi svojemu stanu in gospodarskim razmeram primerno! To se mora polagati na sroe zlasti nevestam, ker le na tej podlagi se more postaviti zanesljiv temelj bodočemu življenju. Dr. Carl Sonnenschein: Poroka* Svetilniki v berlinski stolnici so zable-steli. Pokleknila sta na rdeče blazine pred velikim oltarjem. Svatje so zavzeli svoja mesta. Zvonovi zvone. Cerkvena poroka! Onadva vesta, zakaj ju je Cerkev povabila v svetlobo sveč velikega oltarja. Nad zakramentom njunega zakona se bo-či kupola! Njuna zakonska obljuba je bila zasebna zadeva. Pogodba med njo in njim. Nihče drug nima pri tem nič govoriti. Tu je govorilo oko očesu. Tu se je sklenila roka z roko. Tu se je zlila duša v dušo. Toda ta dogodek spada v bežni tok stvari. Občina je na taki zvezi interesirana. Mladinsko skrbstvo Soci-jalna politika. Splošna blaginja. Kazenski zakonik. Pročelje njunega doma sega v vrsto ob cesti. Njun zakon je kos občestva in njuna pot na civilni urad socijalno dejanje. Tam sta javno izpovedala tajno svojih duš. Toda tu, kjer sedaj klečita, ni civilni urad. Nad obojim — nad individualno pogodilo in socijalno izpovedjo — se boči cerkvena kupola. Zakaj sta stopila skozi odprto obhajilno inizo prav do stopnic oltarja, v bližino ta-bernaklja? Ker raste njun zakon v svetovni nazor! Kateri mejnik v življenju kliče tako po verski poglobitvi kakor ta? Po svetovnem prepričanju! Tu ne ukazujejo končno — čuti. To ni kupčija. Vsi zakoni, ki se grade na čutih in kupčiji, nosijo v svojih čašah razpad * Iz zbirke »Notizen«, in katastrofo. Pravijo, da se v Berlinu vsak tretji zakon raztrga. Ali je čudno? Povejmo radikalno, saj vse prikrivanje nič ne pomaga. Zakoni, ki se ne smatrajo reiigijozno, so zidani na pesek. Po par mesecih strast ne velja več. Velja samo še zvestoba. Duh Pogled na stvari. Od tega je odvisna možnost občestva, da ga gledaš v »gloriji«. Pravijo, da stoji moderni zakon pred katastrofo, ker so moderni ljudje diferencirani Komaj imajo dovolj moči, da nosi vsak samega sebe, kamoli, da bi nosil dva. Preko te problematike se razpenja samo en most -most dušne voljo in božje izročitve. Zato vaju je, ženin iu nevesta, Cerkev poklicala pred oltar. Da bo na vrhovih va jinega zakona gorel zlati plamen. Da bo oko lu vajino dvojnosti stala >glorija<: in vse, kai je človeškega, poveličala v taborski svetlobi. Iz tega zakramentalnega poveličanja raste moč življenja. Kako nespametno bi bilo, ako bi hotel reči, da bo vajino življenje samo solnce in rožni vrt! Ne, okrog vajinega doma bo divjal vihar. Demoni ga bodo obdajali. Nehvalež-nost, nesporazum, tragika bodo stali ob vratih. Za čase brez solnca potrebujeta notranjo luč. Jasnost v duši. Ta jasnost teče iz zakramenta. To je bistvo zakramenta, da razsvetli stvari v nas. Tako tedaj blagoslavljam vajina prstana. Zlatu prstana. Sklenjena v sebi brez šiva. Potekajoča vase. To je znamenje nerazdružlji-vosti katoliških zakonov. Pred oltarjem te cerkve se sklepajo samo nerazdružljivi zakoni. Tako bodeta izpovedale v liturgični formuli: »Dokler naju ne loči smrt.s Položita roko v roko. Duhovnikova štola ovija te roke. Prisezita vpričo prijateljev in sorodnikov, pred temi pričami, da hočela poslej hoditi skupaj. Vajina prisega odmeva v cerkvi: Dokler naju ne loči smrt«. H. d.C.: IZ MALHE INKmuteEGA Oj zdaj gremo, oj zdaj gr jmo... Tako je donela pesem v zakajenem ku-peju brzovlaka, ki je peljal ljubljanske Esku-lape v sveto Hoferjevo deželo. Vsi smo bili židane volje, rdeči nageljčki so nam žareli v gumbnicah, kakor fantom, ki odhajajo na nabor. Janez iz Trnovega je vodil kot starešina celo kompanijo. Prav skrbno je pazil na red in snago. Bilo nas je pol tucata. Kar po vrsti se predstavimo: Janez z Bleda, skozi debela rožena očala zre dobrovoljno okoli sebe svet — posebno ženskega. Lojze, nazvan Anglež iz Makedonije. Mož po vsej pravici zasluži to ime. Ponoči in podnevi tišči svojo angleško fajfo v ustih in poteguje, četudi ni trohice žerjavice v njej. Kolegu Kolumb, turist in smučar, kadi svoje x>Zeta« in kadar pograbi v sili po kaki s boljši« znamki, se nasmehne in pravi: Vsak dan pa res ne moreš. To je njegov stereotip in mi ga uporabljamo kjerkoli in kadarkoli. Z nami je seveda tudi naš telesni zdravnik Roman. V žepih nosi arcnije in recepte za vse potrebe in težave: že stetoskop, ki mu štrli iz suknje, priča, da je mož najbolj odprte glave izmed nas vseli. Meni so pa naprtili čast pevovodje za ta sekstet. Navdušenje je bilo vse vprek. Ta se je drl: Adijo pa zdrava ostani; drug je začel drugo. Starešina je kmalu napravil red. In končno smo se zedinili za ono: Pa le dol se vsedi. Eden naprej, drugi čez, vsi pa za njima. Presenečeni nad našimi zmožnostmi smo načeli še druge po vrsti. Ce je bila katera prav posrečena, kot na pr. ona >Mat fržov prstaulajo«, smo jo dvakrat. V pavzah tudi ni bilo miru. Sreča, da smo bili sami. Vsak jo hotel imeti govoranco in naš trnovski Janez ni imel lahke naloge pomiriti razbrzdane duše in jezike. Le Anglež je stoično — kakor njegovemu plemenu pristo-ja — žvečil ob svoji pipi. Ce je kdo dobro izpeljal šalo, se je le narahlo nasmejal, od-stavil pipo in dejal: Ti komedija ti. Megla se je dvignila in v kuptl nam je prisijalo solnce. Tam v kotu je Kolumb načel novo »romarsko«. Umirjeno so upadali glasovi drug za drugim in lepa slovenska pesem je donela v hladno jutro... * V Sclnvarzachu smo menjali vlak. Po par postajah se je natlačilo v naš kupe polno pisane družbe. Trgovski potnik je mrko gledal v svojo beležnlco in nekaj računal Priletna tetka se je naslajala ob mrzlem kofetu. ki ca Z Grki najprei gospodarsko pogodbo r Aten©, 11. jan. (Tel. »Slov.«) »Elevteron Vime..: poroča, da je grška vlada pripravljena skleniti z Jugoslavijo prijateljsko ali raz-9odiš$no pogodbo, ko bodo dokončana tekoča gospodarska pogajanja. Iniciativa pa mora priti od Jugoslavije, za kar bi bila sicer pri-pravUena tudi Grška, če da Jugoslavija znak, da se hoče pogajati. Grki dobili posojilo v Londonu ▼ Atene, 11. jan. (Tel. >Slov.<) Vlada je pristala na grško posojilo pri tvrdki Hambros v Londonu v zvezi z National City Bank in tvrdko Speyer v Newyorku. Čas je določen na 41» let, emisijski kurz maša 91 odstotkov, prevzemni kur/. 86 odstotkov, obrestna mera pa 0 odstotkov. Modus vivendi ne potrebuje potrditve v parlamentu T Praga, 11. jan. (TeL »Slov.«) Modus vivendi med Češkoslovaško in Vatikanom ne potrebuje ratifikacije po parlamentu, ker ni prav za prav nol>ena državna pogodba in iz njega tudi ne izhajajo nobene obveznosti za državo. Smatra se /a administrativni akt in kot nekaka izmenjava not ter se bo takoj po podpisu predložil ministrskemu svetu. Parlament pa se bo z njim vendar le pečal, ker bo zunanji minister dr. Beneš v svojem eks-pozoju v zunanjem odboru poročal tudi o pogajanjih z Vatikanom. Interdikt nad versko .ičudodelnico" r Milan, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Škof v Vol-torri (Toskana) je proti verski čudcdelnici Armandi Betti, ki je v toskanski vasi Castel Fiorentino delila božje milosti tistim, ki so iskali pri njej pomoči, izdal odlok, v katerem se vsem duhovnikom s pretnjo takojšnje su-spenzije prepoveduje imenovano žensko spo-vedovat; ali obhajati. Tudi tistim vernikom, ki bi kljub vednosti te prepovedi še zahtevali od te ženske milosti ali prerokovanja, se ne sme dati odveza. Angleži bodo uvedli zračni promet i Ameriko v London, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Neka nova dražba, ki se hoče ustanoviti s kapitalom 7 milijonov funtov, namerava po zgraditvi angleškega zrakoplova »R 100c, urediti mračni promet med Londonom in Ameriko in že to poletje prirediti poskusne vožnje. Ce se bodo poskusi posrečili, se bodo zgradili novi zrakoplovi za sto potnikov. Čas poleta iz Evrope v Ameriko bo znašal 58 ur, iz Amerike v Evropo pa 38 ur. Angleška družba hoče prehiteti nemški načrt družbe Zeppelin v Frie-drichshafnu za potniški zračni promet z Ameriko. Projekcijske slike za kurze na berlinski borzi v Berlin. 11. jan. (Tel. >Slov.Slov.<) Italijanska vlada je afganistanskemu kralju, ki je danes končal evoj ofioielni obisk in se iz Kvirinala preselil v Grand hotel, darovala oklopni avtomobil. 147 obsojencev-sociialistov r Rim, 11. jan. (Tel. >Slov<) Veliki proces proti članom eirilijanske mafije v Paier-mu, ki je trajal nad pol letn, je bil danes končan. Obsojenih je bilo 147 obtožencev, 7 pa oproščenih. Obsojenih je bilo 7 obtožencev na dosmrtno ječo, 8 na 30 letno ječo, ostalj pn •o dobili do 26 let ječe. Miss Annie Christitsh: London in francosko-ameriška pogajanja London, 10. januar. Angleški tisk je bil napram dosedanjim pogajanjem Franoozo-v in A mer i kancev za zavarovanje svetovnega miru precej rezerviran. Jasno je vsakomur, da je po nemškem porazu edini tekmec Anglije za prevlado na morju Amerika; vendar pa bi bil dober sporazum med Parizom in \Vashingtonom v Londonu pozdravljen, ker bi privedel Združene države bližjo Evropi in končno Društvu narodov. Svetovnega miru, ki ga Anglija želi iskreno, ne more zavarovati niti Društvo narodov, ako ne pristopijo zraven Združene države. Za Angleže je bil že itak velik udarec, da se je v ameriškem senatu zavrnil \Vilsonov predlog o garanciji miru. V Ameriki pa obstoja močna struja za sodelovanje Amerike pri Društvu narodov. S to strajo računa angleška diplomacija v Washingtonn, kj dnevno napreduje od at-'antske do obale Pacifica. Na tem pokretu ima mnogo zaslug Sir Esme Howaid, angleški veleposlanik, ki velja za zelo spretnega diplomata. Služil je že na Dtrnaju, Budimpešti, Bernu, Stockholmu; po vojni pa je posloval kot šof angleške misije na Poljskem, kjer se je spoznal tudi z današnjim papežem, takratnim nuncijem Achille Rattijem in belgrajskim nuncijem Pelegrinettijem. Sir Esme Howard je pa tudi dober katoličan kot mnogo njegovih tovarišev v angleški diplomaciji. Iz Varšave je odšel kot veleposlanik v Madrid, a od tu leta 1924 v Washington. Ameriško stališče o posebnem paktu med Združenimi državami in Francijo, kot ga je predložil Briand meseca junija, se je znatno spremenilo, oziroma se hoče razširiti na več kot je Briand prvotno hotel. Znano je, da je ta ideja vzniki a v Ameriki in da je pakt po- nudil Parizu senator Borah, Irec po rojstvu in goreč pristaš dobrih odnošajev s Francijo. G. Kellog je sicer lepo sprejel neuradni predlog Brianda o trajnem dogovoru prijateljstva med obema državama, a poslal šele sedaj uradui predlog Franciji, potem ko je pazljivo proučil vse možnosti in posledice te obveznosti. Tu v Londonu vlada nazirunje, da Francija, četudi je zaseben dogovor med obema državama za enkrat odložen ali celo popolnoma Izključen, ker govori ameriška nota o vsesplošnem in ne samo dvostranskem dogovoru, ni ničesar izgubila. Amerika se hoče oči-vidno približati idealom Društva narodov, katerih 1 pristaš je Briand. Predlog Amerike t« nje.no sodelovanje pri zavarovanju miru pa j<» vodi ponovno v sfero evropske politike in že to dejstvo samo na sebi jc garancija miru prod vojno. Napačno bi bilo misliti, da Angleži zamerijo francoskim težnjam po zavarovanju posesti. In četudi je bilo po vojn j nekaj nesoglasij med obema, obstoja vendar zavest zavezništva, kar kažejo različni vsakdanji dogodki. V preteklem letu se je vršila v Londonu cela serija francosko-angleških manife-' stacij, in to tudi po drugih mestih, ob priliki prihoda različnih francoskih skupin, ki so za vojnega časa služili junaško v angleških polkih v Franciji, reševali angleške bolnike in ujetnike pred nemško armado, ali vršili na drug način domorodna dela za angleško-fran-cosko skupno stvar. Vse te skupine so na angleške stroške prišle sem, da l>i imel angleški narod priliko akazati jim hvaležnost. Lord Мауог iih je najsvečanejše sprejel; bili so tudi na dvoru. Angleži no bodo pozabili, da je cvet njihove mladine padel v Franciji, svetovna vojna pa da je ustvarila krvno vez med Anglijo in Francijo. Madjarske intrige bomo v kali zatrli Izjava romunskega poslanika Emandi.ja uredniku »Slovenca« o korakih Male anfante proti Madjarski rom r Belgrad, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Z ožina tajnft oboroževanje Madjarske po Italiji, katera zadeva je tudi v naših političnih krogih vzbudila razumljivo živahno zanimanje, se je Vaš dopisnik obrnil na tukajšnjega j romunskega poslanika Emandija, da bi mu I podal svoje stališče, oziroma mišljenje o tej zadevi. Poslanik Enmndj jo na tozadevno vprašanje dal sledečo izjavo: »Ker se o tem vprašanju še vedno raz-govarja v vladah držav male antante, boste, gospod urednik, razumeli, da mi je težko govoriti podrobno. Po kategoričnem demantiju poljske vlade glede madjarskega zatrjevanja, Slov.«) Angleško sredozemsko brodovje, ki šteje 80 enot, se koncem meseca pričakuje v grških vodah. Davčni odbor r Belgrad, 11. jan. (Brz. »Slov.«) Prihodnji seja davčnega odbora se bo vršila v petel popoldne. Danes se je razdelil nov predlog, k vsebuje davčne stopnje, ker so spremembe po. trebne radi ukinitve dohodnine. Orient-exoress r Belgrad, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Železniški minister je dobil obvestilo, da se je v Bruslju na mednarodni konferenci za sestavo voznega reda sklenilo, da bo orient-express poslej tožil preko Sulx)tice, Novega Sada, Niša, Caribroda, in Niša, Sl;oplja, Gjevgjelije. Z ozirom na to Ljubljana in Zagreb ne boeta več v tej zvezi. Konores muzejskih uradnikov r Belgrad, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Tukaj se je pričel kongres muzejskih naučnih moči. Iz Slovenije sta navzoča dr. Franc Stole in dr. Josip M a 1. Cilj kongresa je, da se osnuje posebno društvo, ki bo imelo nalogo ščititi interese muzejskih naučnih moči. Obsojen na smrt - oomiioščen - izpuščen v Sofija, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Francoski državljan Evgen Leger, ki je bil po atentatu na sofijsko katedralo aretiran kot voditelj ag-rarnokomunistične zarote in ki je bil svoječas-no obsojen na smrt, na intervencijo francoskega poslanika pa pomiloščen v dosmrtno ječo, je bil o božiču amneetiran ter so ga takoj odpravili na dTžavno mejo. Požar na parniku v Newyork, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj ponoči je na parniku Dollar-linije »Pelko«, ki se je vrnil s potovanja okoli sveta, izbruhnil v skladiščih ogenj. Častniki ladje so moralj z revolverji prisiliti moštvo, da se je izkrcalo na suho. Moštvo, obstoječe iz 120 Kitajcev, ni hotelo pustiti svoje prtljage na ladji. Parnik je'bi) natovorjen z gumijem in znaša škoda po požaru več sto tisoč dolarjev. Monroe- doktrina pada Newyork, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Čilski po« slanik dr. Davila je izjavil, da je del latinsko-ameriških držav naziranja, da je Monroe-dok-trina, ker predpostavlja premoč Združenih držav severne Amerike, za dobre in resne pogodbe ovira. Odpasti mora vtis, kakor da imajo severne države nekak protektorat nad južno Ameriko. Oljnati vrelci na Moravskem. ,-petno redukcijo poštnih nameščencev. Pri ljubljanski po .lini direkciji se že baje izdeluje odlok, po katerem se ima reducirati deset odstotkov od celokupnega poštnega osebja v Sloveniji. Kedukcijski načrl je baje zamišljen tako, da se bodo v prvi vrsti upokojili tist4 poštni uslužbenci, ki imajo polno službeno dobo, potem pridejo na vrsto mlajšo moči, dočim dnevničarji ne pridejo v pošte v. Pravilno je, da se upokoje stare dosluže-ne moči, ki so vsled napora od službe boleh-ne, njih družine pa tudi preskrbljene. Drugače pa je s tistimi, ki imajo po 10, 15 in 20 let služl>e in kepico majhnih otrok. Tukaj je treba premislekov, kako bodo ti reveži z borno pokojnino preživljali svoje družine. Torej nepremišljena redukcija bo naplavila zopet kopice revežev, ki bodo v nadlego in breme svoji okolici. Umestno bi bilo, če bi poštna uprava postopala tako, kot je svoječasno železniška, ki je reducirala ženske moči, katerih možje so v državni ali privatni službi. Takšen način redukcije l)i bil edino pravičen in neškodljiv. Ako more velika večina poštnih nameščencev, katerih soproge niso v državni službi, vzdrževati sebe in svoje družine, bi tuora, Pavia Kurinčičeva iz Tržiča, A. Tušek iz Podčetrtka, A. Ljubič iz Hrastnika, J. Zidarič iz Središča ob Dravi, Francka Mra-kova iz Rečice na Paki. J. Rataj iz Maribora, F. Zablatnik iz Ljubljane, L. Parkeljc iz šiške in R. Cigler z ravnateljstva. •k Upokojen ie g. Fran V u k , pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Ptuju. — Upo-kojena je Marija Berdajs, poštna in brzojavna uradnica v Litiji. ■k Iz krogoT naših županov v mariborski oblasti. Z odlokom z dne 15. decembra 1927 št. 607 so dobili župaui v mariborski oblasti ostre pozive, da poizvedo o onih, o katerih domneva davčna oblast, da so podvrženi osebni dohodnini in to je itak skoraj vsak posestnik Koliko je kdo pridelal vina v minulem letu, koliko je dobil za sadje ali koliko ga je pridelal iti. V posebnih službenih listih naj župan o tistih, ki imajo vinograde v občini, a ne stanujejo v njej, naznani: Koliko so pridelali; koliko je znašala cena vina; koliko eo stali obdelovalni stroški in kake druge dohodke j« imel. Da je pravičnemu in nepri- stranskemu županu, in kot takim jim je ljudstvo zaupalo usodo občine, čisto nemogoče odgovoriti na ta vprašanja, je jasno. Zupani niso povabljeni v vinske trgatve k vsem občanom in jim tudi vinogradniki ne naznanjajo, po kaki ceni da so prodali vino itd. Da bi si pa najemal župan posebne zaupnike, do tega ga pa ne more prisiliti nobena oblast. Ako ne more davčna oblast dobiti podatkov od finančnih kontrol, od županov jih gotovo ne bo! Kar je mogoče, naši župani storijo radevolje in takoj, zahteva odgovora na gornja vprašanja je pretirana in ee ji ne more pokoriti nobeden župan, ki hoče živeti s svojimi soobčani v miru in »priljubljenosti. * Minister dr. Vlada Andrič, ki je v Božiču v Sarajevu obolel, je sedaj ozdravel in se vrnil v Belgrad. kr 200 letnica frančiškanskega samostana. Frančiškanski samostan v Vukovaru bo v kratkem obhajal 200 letnico svojega obstoja. Za to proslavo so v djakoveki škofiji v teku velike priprave. it Prepovedani listi. Italijanskim listom: »II Giornale d' Italia«, »II Lavoro d' Italia«, »II Popolo d* Italia« in »II Secolo« je odvzet poštni debit, ker pišejo proti interesom naše države. * Umrl je v Gorici g. Anton J e 1 e n e c, posestnik na Bledu in v Logatcu. Pokopali ga bodo danes popoldne v Gorici. it Odlikovani gasilci. V Guštanju se je vršil 50 letni občni zbor gasilskega društva v navzočnosti 70 izvršujočih članov. Od onih članov, ki so bili pri društvu, ko se je to ustanovilo, živi še edinole guštanjski posestnik Filip Krajger. Za 40 letno članstvo je bilo odlikovanih 6 gasilcev, za 25 letno 15 članov. it Italijanski konzulat na Sušaku je pričel te dni uradovati. Za konzula je imenovan Alberto conte Barbarich, dosedanji italijanski konzul v Šibeniku. k Zadnji dnevi teko, da si pravočasno kupite srečke časnikarske loterije, katere žrebanje bo pričelo 15. januarja. Premija znaša 250.000 Din, glavni dobitek 150.000 Din. Vseh dobitkov jo 13.000 med njimi več avtomobilov, radio-aparati, pianino, brezplačna vožnja v Pariz itd. itd. Žrebanje bo trajalo do 28. januarja. Srečka stane 10 Din. k Umrl jo v Zagrebu upokojeni general Mane Mandič, star 80 let. Svoj čas je bil od-delni načelnik v vojnem ministrstvu na Dunaju. k Kuponska trgovina budimpeštansko tvrdke. Madžarski* trgovska hiša »Trias« v Budimpešti pošilja v našo državo pisma, s katerimi vabi naše prebivalstvo na kuponsko trgovino po lavinskem sistemu. Občinstvo se opozarja, da je taka trgovina v naši državi prepovedana. k Državne strokovne izkušnje za poštne pripravnike II. kategorije. Po ministrski odredbi Lodo delali pripravniki II. kategorije zagrebškega, ljubljanskega in sarajevskega ravnateljstva državne strokovne izkušnje od dne 1. januarja t. 1. zopet na svojih ravnateljstvih in ne več na ministrstvu. — Da je s to naredbo poštnim pripravnikom zelo usreženo, je čisto umljivo. k Izpraznjena poštarska služba. Izpraznjeno je mesto poštnega upravnika v Škof ji Loki. Prošnje naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani. k Nov poštni urad. Dne 11. t. m. se je otvorila pošta Križovljanska Dubrava, ki bo imela poštno zvezo z Zavrženi. k Uvedba selške dostavo v Brusnicah. Dne 16. novembra t. 1. je pričel spiski pismo-noša brusniške pošte dostavljati ob torkih in četrtkih v Ratežu, Gumbergu in v Malih Brus-cah (I. okraj), ob sredah in petkih pa v Ga- je imela seboj. Skrbno je prekladala košarico zdaj na kolena, zdaj na klop. Romanu, ki je sedel poleg nje, je zaupala, da ima v košarici bolnega kužka. Seveda je zadela na pravega. Naš telesni zdravnik je napravil sila moder obraz. Pretipal je ščeneta od glave do repa in v dolenjski nemščini je potolažil obupano teto. Mi smo se pa zbrali na hodniku, da smo mogli dati duška homerskemu smehu. Oddahnili smo se na svežem zraku ter se vrnili na svoja mesta. Našemu kolegu smo pa iskreno čestitali na strokovnjaškem pregledu in krepko sestavljenem receptu. Na drugem koncu ob oknu je slonela pla-volaska. Dvoje angleških knjig je ležalo pred njo na mizici in sodili smo, da mora biti najmanj aorojakinja našega Angleža — kar bi bilo v njegovo največje veselje. Na vse zndnje eno spoznali, da Je bila trda Tirolka. Ko je odpela visok ovratnik je krof potrdil našo diagnozo. Ti komedija ti, je siknil Lojze skozi pipo. Stacije so hitele mimo nas in potniki so fistopall ln vstopali. * Trdna je bila noč, ko smo privozili na peron v Innsbrucku. Prvi dan je bilo treba najti stanovanje. Hodili smo naokoli in povpraševali. Mimogrede smo зе zaletavali v izložbena okna in množili z osem. Zdi se ti, da je po ceni, a ko Številko "pomnožiš, ee obrneš in stooiš raz-p&iran dalje. In še tisti dan smo imeli vsak svoj kot Spoznali smo se koj po ulicah, kasneje smo že kar lako staknili kje je »Zum goldenen Hirschen« in končno smo svoje geografsko znanje razširili na »Wachstube« in zastavljalnico. Opoldne se nas je zbrala v menzi cela slo-venska družina: tucat fantov in štiri iz nežnega spola, ki so nam v trajen memento, da so naša dekleta že lepših obražčkov kot Ti-rolke. Morda delam našim punčkam krivico in ne drži to, kar sem rekel o njih in prihodnjič me bodo prijele za kravato in besedo. Pri kosilu se Slovence najbolj sliši. Ti pripovedujejo o potovanju, drugi o smučkah in vremenu. Vsedeš se in dolgo traja, preden ti prinese juho. Po šest in šest nas sedi pri eni mizi pri pol litru — vode seveda. Nestrpno nam uhajajo pogledi proti vhodu v kuhinjo, od koder se prikaže vitka koleginja z juho. Blejski Janez ima vedno dosti pohvalnih besedi za njo — za koleginjo namreč, ne z a juho. Hitro smo jo posrebali in pri praznih krožnikih spet čakamo na meso in prikuho. Iz žepov privleče vsak šop časopisja. Neglede na to, da ni kazala številka baš zadnjega datuma in da so se poznali na njih sledovi Urbasovih klobak in domačih potic, smo s slastjo pograbili po fragmentih. Kosilo smo pospravili z lahkoto-, dobra j volja in pristen slovenski vic je spremljal i vsak zaiožaj. (Dalic prih.) brju, Jugarjab, Gor. Suhadolu in Loskovcu (II. okraj).' k Razpisana pošta. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah (HI/i). Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 7200 Din, doklada 3600 dinarjev, za telefon 240 Din, za prenašanje poete 7765 Din, za seleko dostavo 8424 Din. Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 20. janrarja. Med prilogami mora biti tudi potrdilo županstva (krajevne oblasti), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah. •k Samomor reduciranega uradnika, V nekem zagrebškem prenočišču se je s strihninom zastrupil reducirani železniški uradnik 39 letni Viktor Njemšič. k Smrtna nesreča v mlinu. V Kreenikah nad Štorami se je smrtno ponesrečil 9. t. m. dopoldne v svojem mlinu, ugledni posestnik Karel Rezar, star okoli 60 let. Ob 4. uri popoldne istega dne so zanesli domači mrtvega na dom v Kresnikab. Pogreb je bil včeraj na teharsko pokopališče. Omenjeni je bil zvest naročnik slovenskih katoliških listov, zelo napreden gospodar in odličen pristaš Sliv Vzgojil je s svojo skrbno ženico lepo število poštenih katoliških fantov in deklet, katere je po nesreči prezgodaj zapustil. * Uboj pri Vinkovcih. Znano je, da Sla-vonci zelo maščevalni ljudje in da se maščujejo skoro za vsako razžalitev. Kmeta Marka Cakariča iz Komletincev pri Vinkovcih so pred 5 leti njegovi nasprotniki pretepli, vendar pa on še sedaj ni mogel tega pozabiti Hi je vedno mislil na maščevanje. Bil je prepričan, da je bil pri onem pretepu udeležen tudi Marijan Kulundžič. Dne 6. t. m. je Čakarič prodal v Vukovaru prašiča ter si za denar kupil puško. Zvečer se je vrnil v Komletince. Pred vaško gostilno je skril puško pod kožuh in stopil notri. Tu je opazil svojega sovražnika Kulundžiča. Mimo je naperil puško nanj in ustrelil. Kulundžič јз bil smrtno ranjen v prsa, vendar je bil še toliko pri moči, da je skupno z gotilničarko odvzel Cakariču puško, Čakaviča so nozneje aretirali, Kulundžič pa je podlegel rani v vukovarski bolnici. Cakarič je pri preiskavi izjavil, da se je tako zelo napil žganja, da ni vedel kaj dela. •k Skrivnostni razbojniki v Dalmatinskem Zagorju. Kakor poročajo iz Splita, je več kmetov iz vasi Muča in okolice v Dalmatinskem Zagorju videlo tam čudne ljudi z dolgimi lasmi in v liških kožuhih, oborožene s puškami, ki so povsem podobni razbojnikom. Nekateri trdijo, da so videli dva, drugi pa da so videli pet takih razbojnikov. Ker je bil pred dnevi ubit na državni cesti pri Muču neki Ivandija, domnevajo orožniki, da sta ta roparski umor, kakor tudi še enega, ki se je pripetil v okolici, izvršila najbrže Mutič in Rodič, ki sta pobegnila pred kratkim iz kaznilnice v Bihaču, da sta to ona razbojnika, ki so ju videli kmetje iz Muča. *k Iz noprevidnosti ubil človeka. Na praznik sv. Treh kraljev je prišel iz Peščenice na Hrvatskem obiskat svojo sestro v Sisek mladenič Stjepan Gregorič, ki je na Štefanovo pokopal doma svojega očeta. Hotel se je v Sisku nekoliko razvedriti v žalosti za svojim očetom, toda ta obisk ga je veljal življenje. Ko se je Gregorič vračal no kolodvor, se je peljal na istem vozu kovač Blažekovič, ki je bil zelo dobre volje ter je v razposajenosti neprestano streljal iz revolverja. Pri tem je zadel poleg sedečega Gregoriča v glavo. Kroglja јз Greporiču prodrla možgane. Gregoriča so prepeljali v bolnico in ga operirali, toda je kmalu zalem umrl. ■k Celemu nalogu današnje izdaje je priložen letak domače tvrdke A. & E. Skaberne v Ljubljani, na katerega posebej opozarjamo cenjene čiiatelje. Zbor dimnikov SLS v Moravčah Preteklo nedeljo ee je v Moravčah vršil zbor zaupnikov za brdski sodnj okraj. Sestanka so je udeležilo nad 130 zaupnikov. Na sestanku sla poročala oblastna poslanca Novak in Poznič, državni poslanec Štercin je moral, žal, nemudoma odpotovati v Belgrad in se zato ni mogel sestanka udeležiti. Zbor zaupnikov je sklenil soglasno zaupnico Jugoslovanskemu klubu, se izjavil za dohodnino, pretresal šolski zakon in nameravani projekt novega zakona o občinah. O slednjem je bil mnenja, naj pusti v Sloveniji dosedanje stanje, le možnost naj pusti odprto, da se lahko /družijo občine prostovoljno, a/kio jim kaže tako bolje. Kot najvažnejšo točko je smatral zbor delovanje oblastnega odbora in je sestavil gospodarski program, ki naj se v brdskem okraju izvede s pomočjo oblastne skupščine. Zaupniki sn se razšli v prepričanju, da so opravili veliko in koristno delo, ki naj ga dovrši SLS. Opozarjamo na nadaljevanje zbora zaupnikov SLS za kamniški sodnj okraj, ki se bo vršilo v nedeljo 15. januarja ob 2 popoldne v »Kamniškem domu« v Kamniku. Pridite vsi zaupniki, sestanek jo važen! Poleg že naznanjenih gospodov bo poročal tudi oblastni poslanec g. prof. Mazovec. Ljubljana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra ceeti in Hočevar v Šiški. « * * 0 Pevski vzgoji in izobrazbi je posvečen XII. prosvetni večer, ki bo v petek 13. janur arja ob 8 v beli dvorani Uniona. Poleg predavanja g. dr. Dolinarja 6o na sporedu sledeče pevske točke: Forster: Spak, Dolinar: V noči in vabilo, Volarič: Tiha luna, Dev: Koroške narodne. Pevske točke proizvaja kvartet »Ljubljane«. Opozarjamo na ta večer zlasti one, ki se zanimajo za lepo petje. Vstopnina: rezervirani sedeži po 5 Din, navadni po 3 Din, stojišče po 2 Din, za dijake po 1 Din. Dobe se v predprodaji v Prosvetni zvezi. I stota m ee dobe tudi vstopnice za predavanje o spiritiz-mu, ki bo v nedeljo ob 5 popoldne v veliki dvorani Uniona. O Gospodarstvo sveta. To bo opisoval drevi ob osmih v Akademskem domu na Miklošičevi cesti prof. dr. Vinko Sarabon. Krščansko žensko društvo vabi svoje člauioe in po njih vpljane goste k obilni udeležbi. O Govorniškim in pevskim krogom je namenjen tečaj o vzgoji glasu, kateri se prične v ponedeljek in traja skozi deset dni. Voditelj tečaja g. dr. Egenolf, profesor in operni pevec v Berlinu je vzgojil sodobno najboljše nemške govornike kot n. pr. dT. Dondersa, Cohausa itd. V več semeniščih je stalen profesor za to stroko, med drugim tudi v jezuitskem kolegiju v Valkenburgu, kjer študira letno po 200 bogoslovcev. Kdo>r se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi v pisari Pros.etne zveze, Miklošičeva 5. Šolnina za cel tečaj znaša 200 Din, za posamezne ure pa po 80 Din. O Avstrijski generalni konzul g. dT. Plei-nert Herman se je vrnil z dopusta in je zopet prevzel svoje posle. O V prodajalni KTD, H. Ničnum v Ljubljani se dobi nova krasna knjiga m. Elizabete O. S. U. "Srčni rubini svete male Terezije Deteta Jezusa«. Stane 36 Din, po pošti 1.50 Din več. O Vojaška zgtasitcv. Po' mestu je nabit razglas mestnega magistrata ljubljanskega, da se morajo zglasiti: a) v Ljubljano pristojni mladeniči rojstnih letnikov 1903—1908 in 1910; b) izven Ljubljane pristojni naborniki rojstnih letnikov 1903—1908, ki žele iti v Ljubljani na nabor, in c) vsi oni starejši obvezniki operativne in rezervne vojske, kj mislijo, da so postali nesposobni za vojaško službo. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, odriosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7. O Regulacija Gradaščice med trrtovskim mostom in Kolezijo. Pri izdelovanju podrobnih načrtov za regulacijo Gradaščice se je pokazalo, da bo treba ob progi med trnovskim mostom in Kolezijo prvotni načrt spremeniti tako, da se opusti v tem načrtu določeni prekop čez parcelo št. 73-8 k. o. Krakovsko predmestje in se obdrži prvotna struga, ki ве pa primerno razširi in poglobi. Ker so s tem prizadeti zemljiški posestniki, ki po prvotnih načrtih niso prihajali v poštev pri razlastitvi zemljišč, je glavni odbor predložil detajlne načrte ter zaprosil, da se razpiše vodopravna obravnava na licu mesta. Obravnava se razpisuje na dan 14. januarja s sestankom ob pol 9 dopoldne na trnovskem mostu pri cerkvi v Trnovem. Najkasneje pri tej obravnavi je treba izjaviti vodja komisije ugovore, ki se niso že obravnavali ustno ali pismeno, ker bi bilo sicer sklepati, da se udeleženci strinjajo z nameravanimi deli in z odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Na morebitne poznejše ugovore se ne bo mogoče ozirali ter se bo odločilo vpoštevajoč 1© pomisleke iz javnih ozirov. Vsi interesenti so vabljeni, da se le obravnave udeleže In da si vipogledajo načrte, ki so razpoloženi med uradnimi urami v pisarni oddelka 4 velikega župana ljubljanske oblasti in pa pri mesinem magistratu v go-epodarskem uradu. O Vodstvo Rokodelskega doma se iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so prispevali za letošnjo božičnico. Poslanih nam je bilo toliko darov, da je bilo mogoče razdeliti 60 daril. Bog povrni vsem dobrotnikom I O Elizabetina in Vincencijeva konferen i v Šiški sta priredili 3. januarja skupno božičnico. Po nagovoru sta bili dve ljubki otroški igrici s petjem. Nato je sledilo obdarovanje. Obdarovanih je bilo 42 otrok z obleko in čevlji. Drugi podpiranci pa so dobili večje podpore v denarju. Odbor Elizabetine in Vincen-cijeve konference se iskreno zahvaljuje p. n dobrotnikom, ki so prispevali k božičnici. O Nesreča pri dolu. 28 letnemu delavcu Ivanu Ercetu je pri delu v T6nniesovi opekami v Kosezah padla na nogo debela kepa ilovice in mu j« popolnoma zmečkala. Težko poškodovanega Erceta so prepeljali v bolnico. O Razne tatvine. Pollrju Lampiču Andreju je nekdo ukradel za približno 600 Din га/ле kovinske posode. Tat je že izsleden, — Zasebnici Mariji Cehovi v Rožni dolini je neki njen sorodnik ukradel zlat prstan z dvema briljantoma, vreden 800 Din. O Kristofič-Bučur: Bluze, otroške obleke! O Opozarjamo na današnji oglas Komer-cijaline tanke, podružnica Ljubljana, ki «o naliaja eedaj na Meetncm trgu 5. Za nabavo (bale) „puestitie op teme v X\ VV V ^ E Ж Velika izbira! ® " DnUa na nnatva^Ka I se priporoča domače podjetje pri ČeŠIlikll" v Ljubljani M Paste na postrežba! Stritarjeva ulica - Lingarieva ulica 150 letnica K.Linnć Veliki švedski učenjak, ki jo sestavil še sedaj veljavni sistem rastlinstva, Karel Linne, je umrl 10. januarja 1778 v Hammarbyju. Rodil se je pa bil leta 1707, študiral na Holand-ekem, Angleškem in Francoskem, od 1741. leta daljo pa je bil profesor na vseučilišču v Uipsali. Kaj čita Moskva Zveza moskovskih javnih knjižnic objavlja podatke o delovanju svojih 46 podružnic e 36.000 odraslimi člani. Delavci čatajo pred-veem ruske romane (65 odstotkov) in prevodne povesti (35 odstotkov). Uradniki in gospodične po pisarnah so nasprotno bolj vnete za tuje slovstvo (56 odstotkov). Na ruske klasike-pride 29 odstotkov vseh izposojenih knjig, na druge predvojne pisatelje 29 odstotkov. Večino zahtev — 66 odstotkov — tvori nova literatura. Zanimivo je, da stoji na prvem mestu roman Gladkova »Cement«. Kritika je dokaj hladno sprejela to knjigo (katera se dobi v nemškem prevodu v Jugoslovanski knjigarni) s popisom »mirnih junakov«, ki dvignejo produkcijo po vojni zanemarjene tovarne. Toda učiteljem ugaja romantična junakinja in »preprost jezik«, dočim ne marajo drugih novih pisateljev, ki pišejo preveč nejasno in izumetničeno ter so težko umljivi. Izmed predvojnih del pa so na prvem mestu med vsemi povesti Jack Londona. (Bili so že pred vojno zelo priljubljeni po svojem optimizmu, juna- štvu in podjetnosti — lastnosti, kj jih Rus nima ali saj do revolucije ni imel.) Pet milijonov zanemarjenih otrok Po revoluciji in lakoti je ostalo v Rusiji na milijone otrok brez staršev. Država sicer skuša zanje skrbeti v tej ali oni obliki, toda vse je kakor kaplja v morju. Trud je tembolj prazen, ker po državnih zavodih ne poznajo verske vzgoje. Tako šteje Rusija danes ogromno armado pet milijonov zanemarjene, podivjane mladine! Ta mladina živi od ropa in tatvine. Med njo strahovito gospodarijo je-tilca, sifilis in skorbut in to smatra vlada kot edino rešilno sredstvo, češ da se s tem zlo »sterilizira«. Zima in mraz sta kljub vsem prepovedim prignala v Moskvo cela krdela teh blodeči!) otrok, ki so samo tekom decembra pobili nad 20.000 šip. Otroci revolucije rastejo revoluciji čez glavo! Islandska pesnikinja. Nedavno so Islandci v Reykjaviku proslavili svojega največjega pesnika — kmetico Kristino Sisrfusdottir. Ta znamenita žena se je sama naučila citati in pisati, a prvo zbirko svojih pesmi je izdata, ko je bilo njeno prvo dete sedem let staro. Razen pesmi je napisala Sigfusdottir tudi eno dramo in dva romana. Po poklicu je kmetica in 9ama opravlja vsa gospodinjska dela. Priporočajte naš list ob vsaki dam prilik Priporočajte tudi njegov oglasni dei S. Montanus: Sz deleSe krščanskih mučemkov Callesu prede. Hearstovo časopisje z avtentičnimi dokuftienti dan za dnem bolj raz-krinkuje njegove boljševiške inahinacije. Vse dementnanje njegovih uradnih zastopnikov po Ameriki nič ne pomaga. Zamorca perejo. Fotografirani dokumenti, z vsemi znaki avtentičnosti, prejasno in preglasno go.vore, da je Vslužbi boljševiške Rusije in v direktni zvezi z njertimragitatorji za svetovno revolucijo. Do sedaj sta bila priobčena dva akta, ki to nepo-bitno dokazujeta. S svojim lastnim podpisotn je pod roko nakazal iz državne blagajne dvoje izplačil tajniku ruskega poslaništva v Mehiki, Pavlu Paloviču. Eno v znesku 50.000 dolarjev je namenil za komunistično propagando, drugo v znesku 5000 dolarjev pa za natisek komunističnih šolskih knjig. Tudi v Ameriki je mazal. Nadaljnji trije dokumenti pričajo, da je svojo propagando razpredel tudi v Ameriko, ne toliko za direktno razširjanje komunizma, kakor z namenom, da bi si naklonil ameriško javno mnenje. Protestnntovski pastorji in judovski rabini naj bi mu pri leni pomagali. Nekemu protestantovskemu pastorju je pod roko nakazal 50.000, drugemu pa 10.000 dolarjev. Judovskemu rabinu je pa ukazal izplačati kar 150.000 dolarjev. Imena onih, katerim se imajo te vsote izplačati, so iz originala izbrisana. Casniški komentarji k tem dokumentom vedo povedati, da imajo ameriški protestanti, četudi ne vsi, precej zadoščenja ob preganjanju mehiških katoličanov. To pa radi tega, ker se v Mehiki doslej kljub vsem poskusom niso mogli ukoreniniti s svojimi sektami. Ne dolgo tega, je nekaj pastorjev šlo na lice mesta študirat tamkajšnje razmere. Ob tej priliki so bili dobrodošli gostje Callesovi. Katoličani naj plačajo ccho. Ta judovski lisjak dobro ve, da so z njegovimi dokumenti ameriški katoličani dobili v roke močno orožje proti njemu. Doslej so le bolj iz verske solidarnosti z mehiškimi katoličani pritiskali na svojo vlado, naj vendar enkrat spregovori glasno besedo v njih varstvo. Odslej jo bodo lahko dregali iz rezerve z njeno lastno nevarnostjo, ki ji preti od boljševizma. Da bi jim to orožje izvil, je zamislil ne-ronski načrt. Neron je dal zažgati Rim in krivdo na kristjane zvrnil, da jih je pod to krinko lažje preganjal. Calles si izmišljuje in aranžira politične atentate na račun katoličanov, da bi jih na ta način diskreditiral pred svetom, zlasti pred Ameriko. Konec novembra je došla iz Mehike vest, da namerava inscenirati na novega ameriškega poslanika Mr. Dvvight Morrovva fingiran napad, ki ga bo naprtil katoličanom. Nato bo napravil za njimi pogroin, jih eksemplarno, kakor on zna, kaznoval, potem pa stopil pred Ameriko in dejal: To je tisti Calles, o katerem vas hočejo na vsak način prepričati, da streže vaši domovini po življenju in katerega katoličani slikajo kot živega vraga. No, ta diabolični načrt se mu zaenkrat ni tako dobro posrečil kot oni glede Obrego-na, o katerem smo že zadnjič poročali. Z njim je mislil dve muhi naenkrat pobiti. Hotel je s poti spraviti svojega edinega še preostalega tekmeca za prihodnje predsedniške volitve, obenem pa zločin naprtiti katoliški duhovščini. Prvi namen se mu je izjalovil. Drugi se mu je obnesel. Duhovnik ustreljen kot atontator. Kot atentatorje na Obregona so prijeli štiri može. med njimi duhovnika-jezuita Mi-guel Auguštin J u a r e s in njegovega brata Huberta. Vsi štirje so bili po vojnem sodišču kar na kratko ustreljeni. Poglavar Callesovih krvnikov general Robert Cruz je izjavil, da so svojo krivdo priznali, zato jih je dal takoj eks-ekutirati. Kot politični »zločinci« bi bili morali po ustavi priti pred civilno poroto. Ta je tudi takoj, ko je zvedela za njih aretacijo, nastopila in zahtevala, da se njej izroče. A pre-dno je mogla vojno sodišče o tem obvestiti in uveljaviti svoje pravo, so bili že mrtvi. Kako umirajo pravični je pokazal pravkar omenjeni duhovnik. Prod izvršitvijo smrtne obsodbe je vse ostale žrtve v ječi spovedal in opogumil za zadnji boj. Nato se je ganljivo poslovil od njih in prvi odšel na dvorišče, kjer je že čakal oddelek vojaštva z nabitimi puškami. Ko je stopil k steni in se obrnil nazaj, ter zagledal smrtonosne puškine cevi, je potegnil iz nedrij križ in rožni venec. Spustil se je na kolena, dvignil roki in pogledal kvišku in se zamaknil v prisrčno molitev. Poveljnik je ukazal vojakom, naj malo počakajo. Čez nekaj časa je razprostrl roki v podobi križa in zaklical vojakom: »Gospod naj ima usmiljenje v vami vsemi!« Poleni je zaprl oči in molil dalje. Ko je začul povelje za strel, se niti zganil ni. Sarž mu je potem z revolverjem še eno kroglo pognal skozi glavo. Za njim so prišli ostali na vrsto. Presenetljiv prizor. Ko je njegov oče zvedel, da je v ječi, ga je šel s hčerko obiskat. A ga nista več našla živega. Povedali so jima, da leži v bolnišnici na mrtvaškem odru. Napotila sta se tja. Oče odkrije zakrit obraz in vidi na čelu rano, iz katere je še silila kri. Ves bled žalosti in brez besede poljubi svojega dragega sina. Nato vzame iz žepa robec, in mu ga pritisne na rano, da krvavega nese domov v drag spomin, Sestra se vrže na brata in obupno zajoka. Toda tudi njen pretresljiv jok očeta ne spravi s tira. Moško ji pravi: »Otrok, ne jokaj, zakaj naš Auguštin je umrl kot mučenec!« Potem je zahteval, naj mu izroče trupli sinov. Te prošnje mu niso odrekli. Pogreb obeh bratov Avguština in Huberta se je vršil iz očetove hiše. Takega pogrebnega sprevoda Me- hika še ni videla. Okrog 20.000 ljudi se ga je udeležilo. Vse se je drenjalo k rakvnni, preden so jih spustili v grob. Vsak je hotel rožni venec ali kako rožo pritisniti nanji, za spomin. Mesto pogrebnih obredov, ki jih je oblast pre. povedala, so grmeli klici: »Mučencem slava!« Nadškof kot preganjana zver. Calles ve svetu povedati, da nadškot Franc Orozco y Jiminez organizira v državi Jalisco protirevolucijsko armado, s pomočjo katere hoče strmoglaviti boljševiško vlado. Zato je izdal povelje, da mora dobiti tega revolucionarnega škofa živega ali mrtvega v roke. 2e prej ga je vlada po svojih špijonih vsepovsod iskala iu ljudi mučila, da bi povedali, kje se skriva. Advokata Ana klela Flo-res, voditelja katoliške obrambne lige so obesili in ga z noži zbadali v noge, da bi jim povedal njegovo skrivališče. Ker niso ničesar zvedeli od njega, so mu vsak svoj nož zasadili v prsa. Sedaj je vlada poslala nad te revolucionarje in njih voditelja nadškofa posadko 10.000 vojakov. Glavni lov se vrši za nadškofom. Ce ga dobijo v roke, bo navadna smrt še milost zanj. Mehikanska hierarhija bo do-! bila svojega mučenca. Ves čas se je kazal I zvestega pastirja svoje črede. Ko so druge ! škofe začeli tirati v pregnanstvo, je on zapustil svoj škofijski stan, se preoblekel v la-j jika in se skril med svojo čredo, da ji moro biti v najtežjih urah v tolažbo in bodrilo. Duhovniku odsekali obe roki. Eden izgnanih škofov poroča, da je dobtl iz svoje škofije poročilo o strašnem grozo-i dejstvu, izvršenem na duhovniku, katerega j ime zamolči, da bi poročevalca ne dobili. ] Ujeli so duhovnika, ki je kljub državni pre-: povedi zasebno maševal. Da bi toga ne mogel več delati, so mu odsekali obe roki in ga ! vlekli s seboj. Srečali so zdravnika, ki se je i sam ponudil, da bi žrtvi obvezal rane, n mu trinogi niso dovolili. Oddali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl na izkrvavenju. Tako gre v Mehiki z dneva v dan, dokler ne bo mera polna. Konec pa bo prej ali slej Callesov confiteor: Vicisti (Jaililae! Zmagal si Galilejec! Klot odAIi hočeš videti najlepšo žensko vsega sveta spečo?« je šepnila. »Ako hočeš, pojdi z menoj. Ne, nikar se ne boj; ko se zbudi, se bo samo smejala, ker mi je bilo ukazano, da naj te neutegoma pripeljem, najsi bo spala ali čula. Glej, tu imam njen pečat.« Prekoračila sva krasno dvorano in dospela do kraja, kjer .sta stala evnuha z golim mečem v roki. Meni sta hotela zastaviti pot, Karmion pa ju je osorno pogled.ila, vzela izza nedrija pečat in jima ga pomolila pod nos. Ko sta pregledala pisanje na prstanu, sta se priklonila, povesila špico meča, in midva sva odšla skozi težke zavese, prevezene z zlatom, v spalnico kraljice Kleopalre. Soba jo bila prekrasna, da si človek ne moro misliti krasnejše: vsepovsod je bil mnogobarvast marmor, zlato in slonova kost, dragulji in cvetlice — vse kar more nuditi umetnost in more sanjati razkošje. Tu so bilo slike, ki so bilo tako podobno naravi, rla bi ptice kljuvale naslikano sadje; tu so bili kipi ženske dražesti, tu so bile zaveso iz najmehkejše svile, a Ikane iz zlatega tkiva, in ležišča in preproge, kakršnih še nisem videl. Zrak je bil prijeten, odišavljen, skozi odprla okna pa se je slišalo šumenje morja. Na drugem koncu sobane pa je na ležišču iz blistefe svile spala Kleopatra pokrita z najfinejšo tančico. Tamkaj je ležala najlepša stvar, kar so jih kdaj videle človeške oči — lepši kot san je, in krasni črni lasje so se valili vsookoli njo. Ena bela, zaokrožena roka je tvorila vzglavje njeni glavi, druga pa ji ie visela nizdol. Polno ustnice so bile odprte in se smehljale, da ie bilo videti slonokoščene zobe; rožnati udi so bili ogrnjeni v tanko svilnato oblačilo, ki ga je držal z dragulji posut pas. Ves zavzet sem obstal; a dasi so se moje misli malo zanimale za to, kar sem videl, me je vseeno pogled na njeno lepoto omamil kakor močan udarec, tako da som se trenutek zamislil v privid njene moči in mi je bilo hudo pri srcu, ker sem moral umoriti tako prekrasno stvar. Ko sem se iznenada okrenil od kraljice, sem videl Karmion, ki me je opazovala z živahnimi očmi — motrila, kakor da mi je hotela videti v srce. V resnici je moralo biti na mojem obrazu izraženo nekaj, kar je ona dobro videla in doumela, kajti šepnila mi je na uho: »Hes, škoda, ali ne? Harmakis, ker si pa samo možki človek, se mi dozdeva, da boš moral zbrati vse svoje velike moči, da boš mogel izvršiti dejanje!« Čelo se mi je pomračilo, preden pa sem ji mogel dati odgovor, se me je narahlo dotaknila z roko in pokazala na kraljico. V njeni zunanjosti se je bila zgodila neka sprememba: roki ste bili stisnjeni v pest ! in okoli in okoli obraza, ki je bil ves rožast od spanja, se ji je prikazal oblak strahu. Dihala je hitro in vzdignila roko, kakor dn bi hotela ž nio odvrnili udarec, nato pa je pridušeno zaječala, sedla pokonci in odprla oči. Bile so temne, temne kakor noč; ko pa je svetloba našla pot vanje, so postali modri kakor postane nebo sinje, preden zazori dan. »Cezarijonk jc rekla. »Kje je moj sin Cezari-jon? — Ali so mi je samo sanjalo? Sanjalo se mi je, da je k meni prišel Julij — Julij, ki jc mrtev — obraz je imel zavit v krvavo togo in objel je svojega sina in ga odpeljal. Nato se mi je sanjalo, da sem umrla — umrla v krvi in silnih bolečinah; in nekdo, ki ga nisem dobro videla, se je norčeval iz mene, ko sem umrla. Ojl — Kdo je ta človek?« e — S š F > C г- * 5 • l % r 5 * L a > g. o £ .. Ж € Jt t -l — % * N c' j; >» 3 3 i _ a o 3 s t ^ S I _ X 1 z t S w "» T K) lis — ^ и = i: * ; - c i N- JO 2 - e S - _ «1 p t 00 Г ЈГ ? 5 Sr n (t ra И« I * * 3 _ ч — » a = £ I ■ 5 S S a I 3 * s i Б' S £ 5 C' < r 3 i* a 5' ce 7 t^ C e *• i « ijiE s G •K - o-10 < i t M t — ? > 8 3 s 3 1 1 ж -1 Л ■• cr t •S' * РГ Gospodarstvo V. S.: Naša statistika zunanje trgovine Za blago, za katero je rok ležanja v carinskih skladiščih potekel in sc na javnih dražbah proda; dalje za blago, ki sc je zaseglo pri uvoznem tihotapstvu in končno za blago, uvoženo za negotovo prodajo, ki ostane v tuzemstvu, se sploh ne zbirajo statistični podatki. Zato sc podatki za zavrnjene poštne pošiljke, ki sc vračajo v inozemstvo, ne uničijo. Dvojna statistika sc vodi za poštne pošiljke, ki se na zahtevo strank ponovno ocarinijo, oz. pretaksirajo itd. itd. Jc še cela vrsta manj važnih napak pri sestavljanju uvozne statistike, iz katerih je razvidno, da so podatki o količini, vrsti in vrednosti blaga površni in netočni, teda naj zadostujejo že navedeni. Človek bi pričakoval, da so vsaj podatki o državi proizvodnje točni, ker jc vsaki uvozni pošiljki priloženo spričevalo izvoza. Toda da je tudi tukaj gospodarila fantazija, je razvidno iz tega, da smo po letos objavljeni statistiki uvozili v letu 1926. poleg limon tudi 1320 kg sirove kave avstrijske produkci|c. Po tej statistiki raste kava tudi na Češkem, na Madjar-skem in celo v Švici. Pri izvoznih pošiljkah se ugotavlja vrednost na papirju komisijsko, v praksi pa kakor na pošti: individualno. Da je ta individualnost jako širokogrudna, dokazuje statistika za leto 1926., po kateri smo izvozili v eno državo 1000 kilogramov kositra v vrednosti 1200 Din, v drugo državo pa 149 kg kositra, vrednih 12.775 dinarjev. Za blago, za katero jc pri izvozu potrebno zavarovanje valute, izdaja generalni inšpektorat ministrstva financ petnajstdnevno cenik, v katerem pa niso navedene tržne, nego minimalne cene. Za tc predmete se ugotavlja statistična vrednost na podlagi teh ccnikov. Tako je naznačena vrednost 1 zaboja po 1440 komadov svežih jajc z 1000 Din. Potem takem bi prodali jajca v inozemstvo po 70 par komad. Pri izvozu slovenskega vina taksira ena obmejna carinarnica vsa vina brez ozira na letnik in kvaliteto po 4 Din, a sosedna carinarnica po 8 Din liter. Jasno je, da se dobi v Slov. goricah vino po 4 Din in po 8 Din, toda ravno tako jc jasno, da je to odvisno od kvalitete vina in nikakor ne od lege carinarnice. Istotako naivno sc postopa pri označbi namembne države. Vse na Rakeku ocarinjeno blago gre po naši statistiki v Italijo, vse na romunski meji ocarinjeno v Romunijo itd. Ako se vprašamo, kaj je vzrok neresnemu zbiranju in objavljanju naše statistike zunanje trgovine, moramo pripoznati, da igrata posebno dva razloga veliko vlogo. Prvič popolna apatija carinskih uradnikov in drugič birokratizem generalne dirckcije carin. Carinski uradnik ne polaga nikake važnosti na statistiko; zato pazi statistični oddelek generalne direkcije carin strogo na to, da se vse rubrike statistične prijave izpolnijo. Ako pozabi uradnik podpisati se na prijavi, je takoj kaznovan, ali še nikoli n! bil nihče kaznovan, ako je izpolnil prijavo z fantastičnimi podatki. Zato naj generalna direkcija carin po'šče nekaj mlaiših uradnikov, ki ne vidijo vzvišeni cilj carinske službe v tem, da sedijo cclo svoje življenje na zaboju, ampak, ki se zanimajo tudi za druge posle svoje stroke. Te uradnike naj pošlje carinska uprava za nekaj mesecev v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo, da študirajo tamkajšnje zbiranje statistike. Po povratku naj se razvrstijo po sedežih obl-stnih carinskih inšpektoratov, da pregledujejo statistične podatke dotične oblasti. Ako bi šla generalna direkcija carin en korak dalje in dodelila vsakemu oblastnemu inšpektoratu nekaj pomožnih moči, da pod nadzorstvom izurjenega uradnika zbirajo statistične podatke za oblast in jih polmesečno ali mesečno dostavijo centrali v Belgrad, bi prišli do decentralizacije. S to reformo statistične službe bi dosegli, da zbirajo statistiko mladi in izvežbani uradniki, ki se za svoj posel tudi zanimajo, in ker poznajo lokalne razmere v oblasti, lahko kontrolirajo delo uradnikov pri posameznih carinarnicah; in na ta način, elastično, hitro in pravočasno popravijo pogreške in netočnosti; ter da preprečijo in onemogočijo fantastične podatke. In še nekaj bi se doseglo. Ker mora vsak uvoznik ocarinitl svoje blago pri carinarnici, k! je njegovemu bivališču najbližja, bi dobili z decentralizacijo mimogrede tudi fzačasno vsaj uvozno) statistiko posameznih oblasti oziroma pokrajin. (Dalje sledi.) Tržna poročila Ljubljana, 11. januarja 1928. živina. Značilno za italijanski živinski trg jc vzdržana teudenca. Za prašiče n. pr. so cene od prejšnjega tedna narasle za 40.50 centesimov za kilogram. To Je pripisovati pomankanju sveže krmo v tem letnem času. Let. Na italijanskem lesnem trgu so opaža ožlvljenje. One so se občutno dvignilo. Ce so bodo razmere ustalile in se bo trgovina, kakor je neobhodno potrebno ustalila. Kole. Pričakuje se, da bo trgovina oživela v drugI polovici meseca. Telečjih kož je malo in naša domača industrija radi visokih cen malo kupuje, nasprotno pa inozemske tvornica kupijo vse blago, ki pride na trg, po visokih cenah. Cene za ovčje kožo nazadujejo. Cene za predelane kože so zelo рмкоШе. — Za vae vrsto kož divjačine Jc čvrsta tendenca. V Zagrebu se plača: zajci 18—20 Din, veverice 23 Din, gorske lisice 350, poljske 250, dihurji 250, divjo mačke 100, kuno zlatico 1300, belico 800—950, vidre 600—700, jazbeci 60 Din. it a ti Komercialna banka d. d., podružnica Ljubljana se je preselila na Mestni trg 5. Mlekarska šola. Po odredbi g. dr. Kulovca, bivšega ministra za poljedelstvo in vode, so je vršil prvi mlekarsko-sirarski tečaj v mlekarni v Skofjiloki, katero mlekarno so dale na razpolago Osrednje mlekarne v Ljubljani, od 1. avgusta 1927 do 4. jan. 1928. Tečaj je obiskovalo 10 kmečkih lantov iz Slovenije, 5 iz Srbije, 1 iz Črnegore, 1 iz Bosno in 1 iz Bačke. Zadnje dni meseca decembra pr. leta in prvo dni meseca januarja t. 1. so se vršili izpiti, tako iz praktičnega, kakor iz teoretičnega dela. Izpitom sta prisostvovala načelnik kmetijskega šolstva poljedelskega ministrstvu g. Stojanovič in oblastni referent za kmetijstvo g. Franc Čeme. Sodeč po produktih, ki so jih učenci izdelali v šoli, kakor tudi po uspehu izpita je videti, da so se učenci, četudi v kratki dobi polletja, naučili mnogo ter si pridobili toliko, da se bodo po večini lahko udetetvovali kot samostojni sirnrji hi mlekarji. Naibeljših 0 učencev je bilo odlikovanih z izdelki šole. Drugi tečaj se bo začel s L februarjem t. 1. ter bo trajal pet in pol mesecev. Prošnje so morajo takoj vložiti na upravo šole ali na direHno na velikega župana ljubljanske oblasti. Želeti pa je, da naše mlekarne oziroma drugi sodelujoči gospodarski krogi odbereio iz svojeg'1 okoliša za šolo le najbolj nadarjene kandidate s čim večio pred-izobrazbo, ker materiial, ki ga morajo učenci obvladati na šoli io ogromen ter ga zmorejo v celoti le na'"adarip"ei4i. /n'ievnnje cen avtomobilom v Ameriki. Zaradi nizkih cen novega Fordovem voza so z-čele tudi druge amer'ško tvrdke zn!ževati cone. G<">e-r»l M"tors ie zmžala cene za Chevrolet in ChHil-lac. WiUva Overland za vse svoie modele. Stude-bnker, Packard. Hudson in Chrysler napovedujejo «avno tako znižanje cen. Dne 11. januarja 1928. DFN Tudi danes je bil devizni trg živahen; vendar je bil promet m^n'ši kakor včeraj. V tečajih ni mnrgo izpre-niemb. Berlin se je učvrstil nn 13.53, Curih je dajala Narodna banka po 10.9M. v Zagrebu na po 10.045. Dunaj je dajala po 8018 nam-un 8.0165 včeraj: v Curibu je čvrst. London je bil 5 рчг cenejši, dočim je Nevvvork liarestel 50 77. Praga ie ost-la neizpremenjen", do^ni je Trs' bil čvrst in zaključen po 301 napram 300.25 in 300.40 včeraj. Besani tefc'i na l'uh,;anjkl hnrei 11. !an. 1938. Smrt naistareišega italijanskega briganta povpraš. pon. srednji sr. ID I. Berlin 13.515- -13.515 13 53 13-525 Curih 10.929- -'O.'^O 10.944 10.941 Dunaj 8.001 - 8.031 8.016 8.0165 London 276.45- 277-25 276.45 267.90 Nevvyork 56.67- 5f.87 56.77 56*73 Pariz — — — — Praga 16-^.ОГ- •168.40 16-.40 168.40 Trst 3'V -f 0 - •>0?.0' 30l.no j 3'.2S5 Zagreb. Amsterdam 22.90-22.96, Berlin 13.51 —13.54, Curih 10.93—10.90, Dunaj 8.001 -8.031, London 276.45—277.25, Newyork 56.64—56.84, Pariz 223—225, Pragi 108—1(8.80, Trst 299.77—301.77. Belgrad. Curih 1092-1095, Dunaj 8.001—8.031, London 272.25—270.45, Nevvvork 50.03-50 83, Pariz 223—225, Praga 168—108.80. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.5,8. Budimpešta 90.05, Bukarešt 3.20, Dunaj 73 25, London 25.2975. Nevvyork 519, Pariz 20.395, Гг-gi 15.38, Trst 27.44, Sofija 3.70, Varšava 58.10, Madrid 89.10. Dunaj. Devize: Belgrad 12.41, Kod nj 184.90, London 3-1.57, Milan 37.47, Newyork 709, Pariz 27.865, Varšava 79.49. Valute: dol -rji 706.50, angleški funt 34.55, francoski frank 28.08, lira 37.37, češkoslovaška krona 20.985. Prasra. Devize: Lira 178.65, Belgrad 59.40, Pariz 132 66, London 161.45, Newyork 33.75. Dinar: Nevvvork 176.25, London 270.50. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani 7% invest. posoj. bi. 8b.50, Kranj. Ind. den 350; v Zagrebu se je vojna odškodnina ponovno učvrstila; na tržišču bančnih in industrijskih papirjev ni bilo izprememb. Ljubljana. 7% invest. posoj. 86.50 bl„ Celjska 104 den., Liublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Kranj. ind. 350 den., 'tuše 2*15—280,-Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 1% invest. posoj. 80—86.25, agrari 52.50—53, vojna odškodnina 423—424. febr. 393— 395. Brv. esk. 84—85, H i po 57—57.50, .lugo 96— 90.5, Praštediona 875, Ljublj. kreditna 135, Šerera-na 555 bi., Drava 570, Slavonija 13—15, Trbovlje 464-474, Vevče 185. Belgrad. Narodna banka 5600, vojna odškodnina 419—420, febr. 392.50, Belgr. zadruga 5400, Rdeči križ 52—55, Tobačne srečke 80, 7% invest. posoj. 85.50—8«, agrari 53. Dunaj. Podon.-savskn-jadr. 86.30, Živno 114.20, Hrv. esk. 1012. Hipo 7, Alpine 43.40, Leykam 11.60, Trbovlje 59.30, Kranjska industr. 45, Gutnianu 27.80, Mundus 173. BLAGO. Blago. Les: škorete 10 mm L, II., III. monte fko vag. meja 5 vag. po 590, morali 34-69 in 39-78 I., II., lil. monte fko vag. m. 2 vag. po 435; zaklj. 7 vag. Tendenca mirna. Dež pridelki (vsa samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob prompt., ml. tar.): Pšenica 78—79 kg 2% baška 850- 852.50, jan. 852.50-357.50, sr. 317.50—3o0, slav 345—347.50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plačilo po prejemu 500, oves baški zdrav rešetan 300, koruza b"ška stara 270, nav. vozn. 275, nova času prim. suha s kval. gar. 267.50, febr. 275, marec 280, april 285, maj 290; zaklj. 1 vag. pšenice. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica barka 300—310, potiska 302 -312.50, ban. 300—307.50, rž bač. 285- 295, ječmen bač. in sr. 245—250, oves bač. in sr. 245—260, koruza bač. 227—282.50, jan. 220 -227.50, febr. '.'28— 320, npril-mai 240—247.50, moka 0 g in gg 125— 487.50, št. 2 405—415, št. 5 385-395, št. 0 817.59— 325, št.7 200-270, št. 8 200-207.50, fižol bač, 300 —365. Promet: 11 vagonov. Budimpešta (terininska borza), 10. jan. Ton-denca medla. Pšenica marce 31.36, 31.44, zaključek 31.42—31.44, maj 31.80-31.83, zaklj. 31.84—31.80, okl. 29.51. 29.08, zaklj. 29.00—29.68, rž marec 30.50, 30.18. zaklj. 30.48—30.52, okt. 24.70, 24.78, zaklj. 21.74-24.78, koruza maj 2582, zaklj. 25.78-25.82. V majhni vasici blizu Catsnzara v Kala-briji je te dni umrl največji in najstarejši bri-gant Italije. Pisal se je Pasijuale Scalzo, a s svojimi strašnimi zločini si je pridobil priimek sSilski volk«. Scalzo se je bil lotil roparskega življenja po padcu burbonske djna-j stije, katere pristaš je bil. šest let jo krvavo preganjal pristaše nove vlade. Leta 1860 je umoril sedem pastirjev, naslednje leto šest, pri čemer je z lastnimi rokami podavil tudi vso govejo živino, ki so jo pasli. Potem je umoi\l enega duhovnika, leta 1865 devet go-njačev, naslednje leto pa enega kmeta in njegovega hlapca. Vsega je imel na vesti najmanj 30 umorov. Končno se je karabinerjem v težkem boju pesrečilo, da so Scalz.a živega vjeli in sodišče je roparja obsodilo na dosmrtno ječo. V ječi je prebil Scalzo celih 48 let in se ves čas vzorno obnašal. Leta 1915 ga je kralj po kraljičinem posredovanju po m i lo-stil in Scalzo se je vrnil v svoj rojstni kraj. Tu je živel zelo zgledno in pobožno in delil same dobrote. Sed.aj je umrl, star 93 let. Z njim pa italijansko brigantstvo še dav- no ni izumrlo. Tako so v Campagni minoli mesec neomejeno gospodarili roparji. Vsako noč so obiskali kako posestvo in ukradli, kar jim je prišlo pod roke. Izslediti drznih ropar-jev ni bilo mogoče. Končno so se karabinerji preoblekli v ribiče in kmete in začeli popivati v stari osteriji na Via Cassia, kjer vodi pot v samotno Campngno. Podnevi so pa navadno lovili ribe. Zvijača se je posrečila, roparji so šli v nastavljeno past. Bilo je deset moških, vsi oboroženi s puškami. Po kratkem boju so se udali in sedaj so na varnem. Njihov plen so našli v samotni votlini: do 700 ovac, oslov, poljedelskih strojev itd., v skupni vrednosti 200.000 Ur. Najstarejši med bri-ganti je star 70 let, najmlajši 40 let. Pa tudi v Sardiniji brigantstvo še ni izumrlo. Vzrok so poleg neizobraženosti žalostne socialne razmere, kj ne dovolijo velikemu delu prebivalstva človeka dostojnega življenja. Latifundizem in brigantstvo sta v Italiji nerazdružna tovariša. Bilo bi dobro, če bi italijanska vlada tudi temu socialnemu vprašanju posvetila svojo pozornost. Trgovina z dekleti Tudi če bi Društvo narodov ne imelo dosedaj pokazati nobenega drugega uspeha, kakor predložitev poročila tozadevne komisije o trgovini z dekleti, bi že to poročilo samo zadostovalo, da se dokaže njegova eksistenčna upravičenost. Celo Evropo, severno in južno Ameriko ter bližnji Orient so prepotovali odposlanci Društva narodov, da zberejo materijal za poročilo. Izid je naravnost pretresljiv. Kdor bere to poročilo, se mora venomer znova spraševati: Živimo li resnično v dvajsetem stoletju? Ali je to združljivo s krščansko moralo in krščanskim nravstvenim zakonom, da se letno tisoči deklet in otrok zavajajo s pomočjo eksaktno delujoče organizacije v javne hiše v inozemstvu? Poročilo podaja pregledno sliko o zgradnji to suženjske organizacije in o načinu delovanja njene obrti. Najvažnejše osebnosti so v tem poročilu označeni posestniki javnih hiš. Ti, često-krat bogati zvodniki in vzdrževatelji, financirajo zavode in so udeleženi na čistem dobičku. N? zunaj nastopajo kot posestniki inozemskih hotelov in družinskih penzijonatov. Oni si vzdržujejo posredovalce, kateri jim pod masko potnikov ali zastopnikov bižuterijske panoge, par-fumerijskih, galanterijskih tvrdk itd. dovajajo ženske. Kakšna bogastva so si nakopičili ti posestniki javnih hiš, priča izjava nekega argentinskega posestnika javnih hiš, kateri jc pripovedoval, da je v 14 mesecih zaslužil samo z vzdrževanjem ene javne hiše 60.000 pezet! Javne hiše često upravljajo žene, katere odvzamejo prostitutkam večji del njihovega zasluženega denarja. Poročilo navaja interesan-ten primer za to, kako si upravnice pribav-ljajo ženski materijal. Neko mlado dekle je potovalo z neko operno družbo, v Bucnos Airesu pa jc bila mahoma odpuščena. Potovala je v 1 Lisabono, toda pri izkrcanju ni mogla najti svojih kovčegov. Neka dama, katera je prišla na krov parnika, ji je ponudila svojo pomoč. I Uspelo ji je najti s pomočjo policije ukradene predmete. Ta dama je povabila deklico, da jo obišče, in jo je pregovorila, da se je udala v njeni hiši prostituciji. Kmalu nato je dekle dolgovalo posestnici javne hiše večjo vsoto. Kot jamstvo je zvodnica obdržala vso obleko in lcpotičje dekleta. Ta žena je posestnica javnih hiš v Lisaboni, Oportu in Sevilli. V kolikor si upraviteljice same ne dobavljajo deklet, se poslužujejo tako zvanih »sute-nerjev«. Delovanje teh posredovalcev obstoji v tem, da zvedejo ženske na pot prostitucije, da jih odvajajo v inozemstvo in tam razpošljejo v razne javne hiše. V mnogih velikih mestih imajo posredovalci določena shajališča. Poročilo navaja tudi interesantne podrobnosti, kako potujejo taki zvodniki. Ker potujejo mnogi zvodniki s svojimi ženami s ponarejenimi papirji, navadno volijo tisto smer, na kateri vlada slaba obmejna kontrola. Po poročilu Društva narodov mnogo žensk ne potuje prostovoljno v inozemstvo, ampak sr. odvedene z zvijačo in silo. V inozemstvo se vtihotapljajo v velikem številu tudi mlada brezposelna dekleta, posebno umetnice in plesalke, ki so nasedle časopisnim oglasom in brezvestnim agentom pod vidikom zadovoljivega an-gažmana, kjer pa padejo vsled zvodništva,-nesreče, potrebe in moči v naročje prostitucije. Velikokrat se posreči agentom javnih hiš napraviti s poročnimi oglasi in ženitbenimi posredovalnicami poznanstvo z mladimi dekleti, katere poročijo in nato odvedejo v prekomor-ske dežele. Tako je bil v novembru 1923 aretiran nek poljski trgovec z dekleti, kateri je bil obtožen, da jc poročil več kot trideset deklet in jih nato vtihotapil v Bucnos Aires. Nezvesta mati in zvesta hči Leta 1899 se je iz Španije izselila v Brazilijo Vincenta Vazquez, zapeljano in ogoljufano kmetsko dekle. Dobila je delo in čez nekaj mesecev je povila hčerko, ki so ji pri krstu dalj ime Georgina. Dete je postalo prava tolažba nezakonske matere. Čez nekaj let je pa iz domovine dospelo pismo, da je Vin-centin oče obolel na smrt in želi hčer še enkrat videti. Vincenta je za čas svoje odsotnosti izročila hčerko v varstvo bogati, osameli vdovi in odpotovala v Evrcpo. Mesecj so nato minevali, a otrokove matere ni bilo od nikoder in tudi nobenega naznanila. Bogata vdova tudi ni vedela za njen naslov. Georgina pa se je v tem svoji bogati varuhinji tako prikupila, da niti želela nj več, da bi se mati vrnila in bi jej morala otroka Rekorda dož resno iti Stave na konje ali boksarje so radi velike nesigurnosti v Ameriki zelo ponehale. Ker pa morajo vendar nekaj imeti, so zopet privlekli na dan preje zčlo priljubljene rekorde požreš-nosti. Pusti se n. pr., dva psa enake starosti in rasti, toda različne rase, stradati in se stavi, kateri bo potem več mesa požrl. Ali pa sc ne da petelinu 24 ur ničesar jesti in se ceni število žitnih zrn, katere nato spravi v 10 minu-I lah vase. V Stcrlingu v Coloradu je pred krat-1 kim pripadla stava nekemu človeku iz Fle-minga, katerega cenitev jc zaostala samo za 15 zrnc od 835 pozobanih. Še bolj priljubljeni so seveda človeški rekordi v požrešnosti. Na Ilarvard univerzi sta imela dva študenta zelo različno mnenje. Toda nista sc zedinila morda na dvoboj, ampak »športnemu duhu primerno« na to, kdo bo snedel več jajc. Starejši je začel in se je zavezal pojesti v 45 minutah 48 jajc. Ali podcenjeval je samega sebe. Sicer je res zahteval četrti ducat polnih 26 minut; ker pa jc spravil prve tri v 15 minutah, jc rabil v celem samo 41 minut. Njegov tovariš sc jc ustrašil in sc jc brez nadaljnjega priznal za poraženega, O tem je zvedel gospod Louis Karan-sky, drugače sicer nepoznani čikaški meščan, in je zbudil dotedaj spavajočo pohlepnost po še večji mojstrovini. Ko je končno še slišal, da jc gotovi Kausan pokončal 40 jajc v 20 minu- vrniti. Deklica je rastla kakor pri svoji pravi materi in ni n'č vedela o svojem rostvu. Pred nekaj meseci je dobra Brazilijanka umrla in v oporoki zapustila vse svoje veliko premoženje Georgini. šele sedaj je zvedela deklica o svoji pravi materi. Po prvem velikem žalovanju za svojo dobrotnico se je Georgina odpravila na špansko, da poišče svojo revno pravo mater. Iskanje pa ji je otežko-čeno, ker ne ve o materi drugega, nego da je bila doma iz pokrajine Orense. Naprosila je cerkvene oblasti, da jj pomagajo iskati mater. Sedaj je izšel tostvarni oklic v nekem cerkvenem listu. In zelo se je bati, da se bo bogati hčerj oglasilo toliko revnih mater, da ji bo izbiranje težko. tah, je bilo njegovega miru konec. Hitro si je preskrbel tri spoštovane meščane in ravno tako 40 jajc. Jajca so se preluknjala spredaj in zadaj; potem je privlekla prva spoštovanja vredna priča uro iz žepa, druga je držala posodo z jajci, in g. Karansky je pričel. Goltal in srkal je, bil jc zelen in rumen v obraz, toda po 80 sekundah je končal. Kar pa je nato sledilo, je opravila tretja priča, ki je bila k sreči —; zdravnik. Potegnjeni diplomati 1. januarja so dobili vsi inozemski zastopniki v Varšavi telefonsko povabilo na svečan sprejem pri ministrskem predsedniku. Prišli so z vsemi odlikovanji in v uniformah, pa niso nikogar našli razen vratarja. Razžaljeni diplomati so vložili skupen protest na zunanjem ministrstvu. Zvedeli so, da ni bilo novoletnega sprejema. Vse poslanike in konzule jc potegni' po telefonu nek neznan šaljivec, ki ga zdaj išče policija. Zelena zvezda Italijanski observatorij v Napolju objavlja: Dne 5. januarja ob 9.10 zjutraj je astronom Guerrin opazil na zapadni strani neba zelo čist zelen trak na vedrem nebu. Fenomen je {rajal nekoliko minut. Najbrž gre za kakšno blodečo zvezda