114. številka Trst, v torek 25. aprila 1905. Tečaj XXX. tm~ Izhaja viaJcl dan. 1 oci ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. : ot-mmične ^teTilke f>e prooajajo po 3 novč. (6 stotnik mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici. ;-lu. Kran'u. Mariboru. Celovcu. Idriji. 5»t. Petru. Sežani. Nabrežini. Noveinmestu itd. fclA^e Ie naroebe sprejema uprava lista -Edinost", ulica *iorri« Galatti št. iS. — 1 radne are so od 2. pop. dc rreter. — Cene ocrlasoin 16 »t na vrato petit : poslanice, »mrtnice. javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. ^^cocccc TELEFON Ste*. 11*7. Glasilo političnega društva „Edinost1 za Primorsko. V edinosti je mod l H&roinloa snaia ta, vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece € K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan« pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik consorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcijs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. z 8. Pošt no-h ran 11 nični račun gt. 652.841. 'ojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Brodovje Rozdestvenskega. PARIZ 24. »Agence Huvag« izjavlja, i treba z največo rezervo veprejeti veet v §:u »Dii v Telegraph«, po kateri bi se >ilo moževo križarja »Diana« spravilo iz Saigoia na ladije baltiške flote. In res se zaz *ovlja. da irancozke oblasti cd dneva Jo dceva kontrolirajo s klicanjem pi imenih, e i mržtvo na »Diani« polnosteviino navzoče. LONDON 24. »Daiiy MaiU javlja iz lanile dne 22. t. m. : Brodovj9 admirala rvamimura se pričakujejo tu za jutri. Dospela e semkaj depeša z naslovom : Kamimura M?.n la. Japonski kmzul, ki je prejel brzo-avao o prihodu brodovja, pravi, da ladije ne vstopijo v pristan šče, ampak bodo križale zuoaj istega. SAIGON 24. Glasom zadnjih semkaj dospelih vest', je plulo ru^ko brodovje v daljavi 1T> miij od francozkc-kitajskega obrežja v smeri »»roti severu. PARIZ 24. »Temp*« javlja iz Saigona, a je b io predvčerajšnjitn zvečer Čuti kano-prihajajoČo iz zaliva Kam rank. Brž =e J3 vršil bo z japonskimi ogledoval-l x adi ami. lAlGON 24. Oblasti so dovolile ruskim iom da so tu veprejeli le toliko oglja, r ga neobhodno potrebujejo za svojo vožnja. Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 24. »Kostromskoi Life« javi,a: Plemišsi maršal gubernije Koma, je dobil od rarja nalog, eaj 3poroči mstvn te le besede : Glede sklicmja našega zastopa je moja volja neomajna, f n;-tsr za notranje stvari s prizadeva na šo moč za hitro znenadenje. Brzojavne vesti. Nezsoda t «ueškem kanalo. LONDON 23. et, odišel in !?edaj tu. Pa naj bi se ne jezil, naj ti ne prekipeva žolč. Piačuj temu, plačuj onemu, a nikoli ni kcnca. — Ali Živan ! Ž van ! Znese se nad teboj, v«iik go&pod je. Ne mešaj se v to ! — Pa kdo vraga naj se meša ? Mene krivica peče, naj trpim je, a vem tudi, da kralj noče tega. Da bi molčal ko drugi la jajo. Ne in stokrat ne ! Da, zdravnik, Vlah, ta je kričal, kolikor mu je grlo dalo: Pa dajmo! Dajmo! Kdor ne daja, je puntar. Ta malopridnež kriči sedaj tako, a nekdaj je kričal Karlu: Slava! Jaz sem mu rekel, daj ti od svojega ! Tudi jaz dam, ali občina je že zadosti dala. Da si ga videla Vlaha. Tako je s svojo roko zaklopil torbo in pogledal na vrata. — Pa kaj sedaj ? — Sedaj poj dem v ceh, da Bkupaj vsprejmemo kraljico. — Ali za ono stvar ? — Pojdemo pred kralja. Jaz mu hočem govoriti tako le pravo in zdravo. — Ti? — Pa da. Hočem pak hočem. Miališ-li ti, da me je etrah kralja, ko imam prav, da bom gledal v tla ? Ne daj Bog ! Grič je za Šišmana. Grič se ni dal ni pod Karla ni p^d Ladislava, to smo rekli ligašem v lice. A za vse t j naj bi nas Ahacij po svoji volji stri-gel in bril ? Ne boš, ne ! Vprašal sem jaz tudi dnigo gospodo, ir. ti so mi rekli, da kralj tega noče. Z B ! je zaključil Ben kovic in je hotel odili, ali pri vratih se je obrnil zopet in se vrnil nazaj za dva tri korake. — Kje je Angelija ? je vprašal Zivan. t Rusko-japonska vojna. Trst, 24. aprila 1905. Rasko brodovje je odplalo iz zaliva Kam Rank. Iz Pariza javljajo, da je bila francozka vlada oficijelno obveščena, da je eskadra Roždestvenskega v soboto zapustila zaliv ^am-Rank. Rasi hočejo prodirati proti Koreji. Kakor javljajo iz Londona, je v soboto krožila v Tokiju vest, da se Rusi koncentru-jejo v zalivu Posjet ter da nameravajo pro-d rati proti severni Koreji. Treme r Mandžuriji. Petrograjskemu li-tu >Birš. Vedomostit so brzojavili iz Hunšyatina, da je v Mandžuriji nastopila pomlad. Večkrat dežuje in cesta so redi blata neprehodne, radi t?ga ni možno sedaj izvršavati večih operacij. Sestanek Goluchowskega in Tittonija. Koncem tega meseca se seataneta v Be netkab minister unanjih stvari grot Golu-chc\vski in italijanski minister unanjih zadev Tittoni. Listi pišejo, da Goluckovrski vrne Tittoniju obisk, ki ee je vr»il ravno pred letom dni v Opatiji. »Polit. Corresp.c piše tozadevno: Sestanek obeh ministrov je čin medsebojne udvornosti. Toda isti je brez dvoma tudi nov dokaz najboljih odnošaje v, ki obstojajo med obema zveznima državama in potrdilo po- — Zadej v svoji izbi. Isa je pri njej, menda jo uči čitati in plesti. Da vidim, je rekla žena, pak odpr a mala vrata v kotu in pogledala notri. Da, da, res uči Iso. — Kaj želiš, gospodinja ? se je odzval notri Angelijin glas. — Nič, nič, gr?pica, samo Živan je vprašal o tebi. — Gospodar Zivan ? je vprašala Ange-lija glasneje ter se v hipu prikazala na vratih svoje izbe. Bila je izredno bleda. Nad očmi kakor da jej plava mrena žalosti, ustni sta jej bili stisnjeni, tu pa tam sta zatrepetali v grenkem nasmehu. Dragi gospodar, je rekla Angelija, ti si bil v mestni svetovalnici, med doslimi vojaki. — Da. — Prosim te, ei-li vjel kje kakov glas o stricu Pavlu, Ivanišu, kje sta ? Tri mesece Že ni glasu o njiju. Ne morem ti povedati, v kakem strahu sem, gospodar Zivan ! Bojim se nesreče in nimam miru niti v spanju, odkar bo vrgli našo vojsko iz Zagreba. Sedaj je tu Slgismundove vojske od vseh Btrani, irnog) je vojaških došlecev, morda bi znal kdo kaj povedati. Jaz bi sama povpraševala, ali nočem se pokaz-ti svetu. — Natanjko ti ne morem povedati ničesar, gospica Angelija, je odgovoril Živan, toliko eta mi roki polni posla, da nimam časa polnega soglasja, ki vlada med njima v vseh stvareh skupnega interesa. »Pester Lloyd< poroča z Dunaja: Sestanek Goluchowskega in Tittonija v Benetkah, ki se bo vršil ravno leto dni po sestanku v Opatiji dokazuje, da se soglasje med obema zveznima državama ni motilo in ima potreben pomen ravno v sedanjem trenotku, ker pobija razne govorice, ki so se v zadnjem času neprestano pojavljale, češ, da vlada med obema državama nesoglasje, ter dementuje kriva razlaganja glede oboroževanj, ki so se v zadnjem času izvršila na mejah, oboroževanja, ki tvorijo le naravno in potrebno epo-polnitev vojaške obrambe, ne da bi ista imela kak sovražen namen proti komur Bi bodi. Rimska >Patria« komentuje diplomatično vest o sestanku ter pravi, da zamore isti izvršiti le v zadovoljstvo pravim prijateljem mirn. Naši odnošaji z Avstro-Ogrsko so torej vrlo dobri in nadejamo se, da postanejo vedno boljši, z ozirom .na to, da se ugodi zahtevam Italijanov, ki živijo v Avstriji, zahteve, ki so se jim žal do sedaj kratile. List »Tribuna« pravi, da bo vest o sestanku v Benetkah gotovo po vej Italiji vsprejeta z velikim zadovoljstvom. Čeravno je prihodnji sestanek čin udvornosti od strani grofa Goluchowskega, je isti vendar pomeni* ben sedaj, ko se v Evropi in izven Evrope razpravlja o tako važnih vprašanjih. Namere Italije, nadaljuje »Tribuna«, so v Rimu znane in na Dunaju morajo o istih imeti jasne pojme, izlasti po podanih ustmenih izjavah od strani obeh ministrov. »Tribuna« pczdravlja torej z veseljem predBtojeČi sestanek. Drobne politične vesti. Štrajk delavcev v Limogesu povodom katerega so bili v minolem tednu tamkaj veliki izgredi, tako, da je moralo posredovati vojaštvo, je končan. Prišlo je do sporazu mijenja med delodajalci in delavci. Danes prične ee zopet delati v vseh tovarnah. Prihodnje zasedanje državnega zbora. Dunajska »Neue Fr. Presse« poroča, da je vlada sklenila, da ne bo zasedanje državnega zbora trajalo preko konca meseca junija oziroma začetka julija. Zato se bo drugo čitanje proračuna vršilo še le na jesen, ko Be zopet otvori novo zasedanje. niti kreniti z glavo. Nu, po tem, kar je vrgel ta ali oni, sem dozual, da ti je atric Ivaniš pobegnil v Bosno, ker so razbili vojsko, a Lacko — je nadaljeval Benković, obotavljajo se . . . — Lacko, kaj je žnjim ? se mu je Angelija zaletela v besedo. — Lacko je pri Požegi poginil. — Poginil ! je zaječala deklica udrši se s pestmi v Čelo in prislonila glava na vrata, poginil, je nadaljevala v joku bolj po tiho. Moj junaški stric Lacko, moj dobri Btric, ki sem mu dolžna nesrečno svojo srečo. Mati božja! Mati božja! Mari me zapuščaš ? Ivaniš, premagan, pobegnil, Lacko poginil — moja nada je poginila. Jelena je pristopila k deklici in jo začela tolažiti: — Ali gospica ! Ne zastrupljaj si mladega življenja s solzami. Tako ti je v življenju, danes je močneji ta, jutri drugi. Bog ve, da li ne pride gospod Ivaniš zopet na vrh. Pameten gospod je in velik junak. Kakor sem čula, je Lacko poginil, škoda, škoda! Tudi on je bil velik junak, B.?g podeli pokoj duši njegovi. Ali tako je bilo usojeno. Kaj hočeš! Hudi krvavi časi so, vsakdo sa mora bati za svojo glavo, a kdor poseza v žerjavico, kako n»j bi si ne o?modil prstov ? Molimo za njegovo dušo. (Pride še.) Domače vesti. Porsodi le re^nicoli ! Prejeli emo: Med tem,, ko je stotine naših okoličanov bree stalnega, a jih je celo tudi bree vB&kega dela — med tem, ko so naši okoličani zmožni za vsako vrtnarsko in cestareko delo — vidimo kako nas mestni magistrat uajemlje, kjer le more, cele trope »bratcev« iz kraljevstva! Domačin naj le trpi pomanjkanje ! Saj on ima dovolj ugodnosti že v tem, da mu blagohotno dovoljujejo, da plačuje davke in da daja svoje sinove v vojake! Ako je kje kaj caslužka, posebno, ako je kako stslao delo, ne trne dobiti tega domačin, pa bil tudi politiski privrženec mestne gcšpOde. Okoličan je dober le v času volitev ! Takrat nas goapoda »imajo radi« ! Mnogoka-teri n?ei pa so še slepi in gluhi ca vsa ta zapostavljanja od strani magistrata in eo celo pripravljeni (vsaj nefcateri) delati proti svojim bratom in t prilog regnicolom, samo da jim magistrat obljublja — recimo kakega bika! Vzbudite ee okoličani in oglejte se po mestnih eestah in vrtovih — videli boste, kako se na teh delih krčijo vrste domačinov, a na taka mesta, ispražnjena navadno po sili, nastavlja magistrat »bratce« iz »blažene« Italije ! Kedaj se vendar mi domačini p stavimo po robu takemu gospodarstvu ? ! Krona in goldinar. Z Dunaja poro čajo : Čeravno je bilo računanje kronski vrednosti obligatorično uvedeno že s prvim januarijem 1900, vendar širji sloji prebivalstva še vedno računajo po stari avstrijski vrednosti. Čeprav so merodajne obiastmje storile že mnogo poskusov, da bi tozadevne razmere zboljšale, se vzlic temu dan na dan množe pritožb« o nepriličnostih, ki se porajajo is dejstva, da se v vsakdanjem življenju računa po novi in stari vrednoti. Ob označevanju cen se ne navaja vrednota, v sled česar ti a-tajaj o razne pomote in zlorabe v poslovnem prometu, kar moti izlasti tujce. Da se temu opomore, je dunajski magistrat, kakor obrtnijska oblastnija, izdal neiavno preglas, v katerem se za trgovino s predmet'. ki spadajo k najnujnejim potrebam vsakdanjega življenju, ter za gostilnice in pivnice nalaga, da morajo v ozaačenju cen rabiti izključno le kronsko vradnoti. Ker je želeti, v splošnem interesu, da se omenjene neprilike kolikor možno odpravijo in ker so koraki dunajskega magistrata namenu primerni, je ministerstvo za notranje stvari priporočilo vsem deželnim vladam, naj za obrtnijske oblastnike izdajo enake odredbe izlasti v krajih, kjer je živahen promet tujcev. Tudi si deželne vlade pozvane, naj ekrbe, da bi se sploh (kolikor le možn •) v vsakdanjem prometu čim hitreje uvedla izkl učno kronska vrednota. Iz PrvaČine smo prejeli s prošnjo, da objavimo : Glede notice v Vaš;m cenjenem listu z dne 22. tekočega m. št. 112 se naznanja, da se razstave v Dornbergu dne 7. ncaja naše »Vin. in sadj. društvo« ne udeleži. Povod temu je odsotnost dornberškega »Vin. in Badj. društva« na naši razstavi dne 29. in 30. maja 1903. Kazenska razprava o aferi bomb. V soboto je bila št rim Tržačanom, ki so za pleteni v znano tf*ro bomb in ki se nahajajo v zaporih dunajskega deželnega sodišča, urečena od državnega pravdništva obt< žnica v pri®< tnoeti njihovih branitelje v dr. Neu^e dr. Eilbogena in dr.a Xaj>oleocj& Pristerja. Kazenski razpravi bo predsedoval dvorni svetnik Feigl, obtežbo bo pa zastopal drža vni pravdaik Kieeborn. Stara pesem. Gospod Jo«p Kocijančič je pr;šel v naše uredn štvo in nam je priobčil sledeče: Pred časom je bil K. v Kopru, kjer je pri ondotnem c. kr. notarju g. Startu na pravil neko kupno pigoibo v slovenskem je/ ku. Sedaj mu je koperska c. kr. okra n* •odnija dopos^ala neki akt, Danf»ša'oSi se na omenjeno kupno pog. dbo — v lašfcem jeziku. Zraven tega eo mu c. k. gospoda izpačila priimek ter napravila iz Kocijančiča — Co fiancich ! Gospod Kocijančič je vrnil koperBki gospodi plod njene italijanske VBegfimogočnosti s pristavkom, da naj se mu dopošlje odlok v tistem jeziau, v katerem je on napravil pogodbo. Mi protestujemo proti takemu postopanju g. notarja, ker menimot da je bil on, ki je pokvaril priimek stranke, da si je imel priliko videti lastnoročni podpis iste. Ako pa krivda ne pada na c. kr. notarja, potem naj se isti opraviči kakor je njegova dolž nost. Ako se dokaže, da ni bil c. kr. notar, ki je epačil slovenski priimek — spregovorimo mi potem na naslov c. kr. sodnije v Kopru ! Na vsaki način zahtevamo pojasnila. Pove naj se nam : kedc je spačil priimek in kdo je, na slovensko pogodbo izdal laški odlok. Avstrijsko društvo za ribji lov in gojenje rib v morja bo imelo dne 30. aprila ob 11. uri predpoludne svoj XVII. redni občni zbor v poslopju c. k. pomorske oblaBti z nastopnim dnevnim redom : Čitanje zapis nika prejšnjega občnega zbora, čitanje letnega poročila, razprava o bilanciji za leto 1904, proračun za leto 1905, priobčenja, eventu velni predlogi, volitev dveh pregledovalce*7 računov. Za veliki slavnostni izlet v Divačo ielet na Konkonel. Povedati moram, da stanujem jaz aa Belveierju. Najbližja pot mi je bila torej preko Rojana. Šel sem torej v RojaD, a od tam, ko sem bil pred cerkvijo, sem zavil po klancu na desno. A ko sem napravil 200—300 korakov, me je izoeoadil napis: »Trattoria Trost«. — Vraga — Bem si mislil — saj je Rojan po ogromni večini slovenski, in vendar najdem tu samolaski nadpis. Čudno, druge v Rojanu nahajajoče se gostilne imajo Prcer italijanske, ali poleg istih vendar tudi slovenske nadpise ta pa ima samo italijanskega. Vi pri »Edinosti« mi morate oprostiti, ali prišlo mi je nekaj na misel : da li ni lastnik »Trattorie Trost« oni Trošt, ki je upravitelj »Edinosti« ? (Ne, ker naš upravitelj je Trt št in ne Trost. Opomba uredništva »Edinosti«). Samomor. Mariji Hreščak je pred 4 meseci nmrl mcž. Tedaj je Marija, ki je imela 3 otroke, stanovala v hiši št. 1 v Ro janu, to je uprav za cerkvijo, in Bieer v hiši, H je bila nekdaj last nekih Piščancev, ki so jim rekli po domače KanduŠ. Lastnik iste hišo je sedaj že par let g. Ivan Rauter. Zemljišče, katero pripada istej h'šci številki, je precej obširno in seea do peti ob cerkvi Truplo utopljenke je bilo preneseno v mrtvašnico pri av. Justu. Pokojna je zapustila 3 otroke: najstarejš. je 8 letni Josip, drugi je 3 letni Angelj, a tre t i je 7-mesečoi Marij. Tega poslednjega so ljudje našli privezanega v zibelki. Mati — samomorilka — je imela, idoča v samovoljno smrt, skrb z* svoje najmanje dete: privezala je je v zibelj boječa se, da ne bi dete padlo iz zibeli O vzroku tfga samomora se ne ve nič gotovega, ali soditi je, da mu je vzrok revščina. t^azne Vesti, Samomor v stolni cerkvi. Na veliki čfetitek ob 3. uri popoludne sa je v milanski stolni cerkvi ustrelila z revolverjem markiza Rusconi. V cerkvi je bilo tedaj polno ljudi. Cerkev so takoj zaprli ter so jo na veliki petek na novo blagoslovili. in obisk jame razposlal je odbor »Tržaške i in do one, ki voli proti farovžu. podružnice »Slovenskega plan;n?kega društva«, na društva sledeča vabila : Slavna društva! Prekrasna »Divaška vilenica« koje divota je še marsikomur nezaana, prišla je pod okrilje »Slovenskega p'an. društva«, oziroma tržuške podružnice. S tem postavilo je »Slovensso planinsko Par mesecev potem, ko jej je umrl mož, ki je bil voznik in mu je bilo ime Jernej, ee je vdova z otroci preselila v hišo št. 7 v Rojanu, katera se nahaja v prirem klancu na desno za farovžem. Včeraj popoludne je sestričina Msriie Hreščak, ki stanuje v ulici Aicata št. IG prejela pismo, v katerem jej je vdova Marja Loterijske številke izžrebane dne 22. aprila t. 1.: Gradec, 17 9 70 67 59. Dunaj, 85 53 80 86 12. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 (vogal nI. Ruggero Mamin) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st., belo briško po SO st., opolo iz Visa po 72 at., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL. društvo« prvi podzemeljski dom v svoj de Hrešfiak naznanjala, da ima namen sama za lokrog, kar gotovo vzradoati slehernega ro- dati si smrt in jej je priporočala svoje 3 doljuba. In kako proslaviti ta važen otroke. Sestričina Marije Hreščak je nesla dogodek ? p.smo, takoj ko je je dobila, na policijo. Iz »Tržaška podružnica »Slov. planinskega policije so pa telefonirali na redarstveno društva« sklenila js priredit! na nedeljo, ; atražnico v ulici del Balvedere. Nadzornik dne 14. maja t. L, velik slavnoetii izlet v Rudolf, vodja te stražn:cef je takoj poslal Divačo, združen a posetom jame in veliko ljudsko slavnostjo na planem, da proslavi tako na dostojen način ta pomemben dogodek. Iz Trota in Ljubljane priredi se poseben vlak z znižano ceno, a jama bo isti dan nad vse krasno razvetljena. dva redarja ca stanovanje Marije Hreščak — namreč v Rojan št. 7 —. Tjakaj poslana redarja sta imela kaj opraviti, prelno sta nasla dotično hišo. Ko sta vendar našla, sta vdobila n .jstsrejega treh Marijinih otrok, Bletnfga Josipa, ter sta istega vprašala po Dr. I. Farber = štabni zdravnik v Gorici = zapisoval je vselej z najboljšim vspe-hom osebam, katere so že dlje bolehale na živcih železnato vino G. PICCOLIJA dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnaujii na- = ročila točno izvrše. = materi. Deček jiroa je odgovoril, naj neko-Popoludne vršila se pa bo vel.ka ljudska ij^o p' č ikati, da bo on sklical mater. Na to ■ slavnost na planem, na kateri bodo lahko je gei deček v sebo, kjer je navadno. spala j sodelovala razna društva. mat', pristopil k postelji, potegnil za odejo J Vea izlet bo celodneven. Odhod iz Trsta jn pokiical mater. A pri tem je spozna), da ■ vršil bi se ob 8. uri zjutraj, povrat ob 9. ! mati n; v postelj:. Vrnil se je k redarjema g uri zzečer. Iz Ljubljene okoli G. ure povrat! jn j;ma javi: »Ne vem kaj Te reč, ampak iz Divače ob 9. uri. matere ni v postelji !« Redarja sta se na to Na ta slavnostni izlet in obisk jame vrnila na str« žnico in tsm javila nevspeh ter vso prireditev usoja si odbor n a j u l j u q- ujunfga p hoda. nejevabitivsacenjena društva y RojanU( na (]eBno 0d cerkve, oziroma ter upamo, da se blagohotno odzovejo temu na leyo onega^ {z megta prišedš;f ravije rodoljubnemu pozivu. t mimo cerkva proti Boletu, zida g. Fran Si Priglasiti se je najkasneje do d ne l.|nigoj faig0. Neki človek je pa nastavljen ka SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin S Biliškov & Aram baši n. v TRSTU, ulica Saiiita 22. m- TRANSITNA ZALOGA ^ Lastili vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali sodčekih. ( ar Y manufakturni prodajalni -» \ Alojzij Galberti ulica Barriera vecchia 13. Za bližajočo se jesen in zimo! majati, na naslov: »Tržaška pod.uioica kor 5uvaj pri tej gradbi. Ta Suvaj je - J <7n]nnrn hln,™ nnnip iimrnati ' prebudivši se včeraj v jutro ob 5. uri — šel!) /ifllU^U Uid^d OCllllD llUVUoll ____ \ iz tu in inozemskih toi Slovenskega planinskega društva«, Trsf# Via Chiozza 8, na kar dopošlje odbor slav. društvom se natančneji vspored in nttvcdila. Odbor. Opomba: Ako bi kako društvo pomotoma ne prijelo tega vabila in peziva, pr. si se, da se isto priglaai, kar naravnoćt na naslov »Tržaška podrožj ca »Slov. plan. društva« Via Cniozza št. 8 kjet dobi tudi j iRnenad malo na sprebod. (Moramo mimogrede r.ove dati, da se ta h ši gradi na zemljišču, ki je bilo nekdaj posest Piščancev, po domače KanduŠ). Napravil je k< maj sto korakov od m , hiše, ki se gred;, in tako prišel do vodnjaka, > liDOl ki se cahija uprav v sredini onega zemlji- ^ Odeja od sča. Pr šedšega do ojega vodnjaka gi je pa ^ iznecadi'o nekaj nenavadnega: ca zidu vod j vsa nadaljna pojesnila glede zleta it?. ujako je zagledal l up ženske obleke. Mož Mrlič. Pre Ivčerajšnjim popoludne so! je pogledal v vodnjak in je videl nekej be-oašii v ulici Giovanni Boccaecio, in 6 cer j lega plavati vrh vode. Ni pomišljal dalje. za hišo št. 25. ulica Miramar truplo rertvega Šel je Da strežnico v ulici del Belvedere in človeka. Istega ni poznal nihče. Bil je mož taci naznanil, kaj da je videl. Se stražnice ogljar, star približno 38—40 let, visoke so pa telefonirali gasilcem tovarn Izbera moškega in ženskega blaga (drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter vsakovrstne za gospe in otroke. fuštanja najnovejših barv in risanj kakor tudi flanela x Lavvntennis Odeja od volne ali imbotirana. Zidane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*2 0 više. Izbor delavskih hlač in srajc. Pncohnnct- Drobnarijea z krojače in si-rUdCUlIUdl. vil je. — Sprejema naroobe moških ln ženskih oblek ter perila. Najzmernejše cene. > > > > > > > i > > m< čne postave, širokega obraza, temno-ruja-vih l«s in rudečkast'h brk. Na sebi je imel črnkasto-zelene hlsca, Srno suknjo, črn klobuk, strgane čevlje in belkasto pisano srajco. V žepu so mu našli brivno britev. Kakor povedano je bil revež ža mrtev. Sodi se, da ga je zadela kap. A mogoče je Pršla Bta dva gasilca, Ki sta z vrvjo potegnila iz vodnjaka _ truplo utopljene ženske. Bila je tedaj že 7. ura. Ljuije, ki sta nujejo v hiši št. 1 v Rojanu, kateri pripadata ono zemljišče in oni vodnjak, ti ljudje sa j»a v utopljenki takoj spoznali Marijo g Hreščak, ki je, kakor že povedano, nekaj tudi, da je — pijan, kakor se je spoznalo da i mesecev prei stanovala v istej hiš . Tedaj so je bil, — bruhal in da se je z bruhanjem se pa isti ljudje, ki etanujejo v hiši št. 1 v samim zadušil, ker je nemreč ležal vzeak. Rojaiu, s-omnili, da je pes gospodarja iste Iz Rojana. Pišejo nam : Na velikoncčno | h še od ene ure po pcluaoči nenavadno lajal, i nfdeljo sem napravil z vso mojo druž n0ia da ni miroval celo noč. Sprejemajo se vsuko?rstn:i delu posebnih načrtih. in po Jlastrovan ceaifc brezplačno in franio. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij ===== TRST - -= ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. I I S S „SLAVDA- sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vr*tnej r-ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanjsujočimi »e vplačili. Vaak član ima po preteku petih let pravica do dividende. „S I a v i j a M fzajemna zavarovalna banka v Pragi. - Rezervni toni 29.217.69446 K, izplačane odškodnine: 18.324 623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vaa pojasnila daje : Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v uarodne in obćuok jristne namene.