70. številka.
Ljubljana, v sredo 26. marca.
XVII. leto, 1884.
Miaja. vsak dan aveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tri j'sk o-oge rsk e dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gid., za ćetrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez poSiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
„ Četrt leta........ 3   „   30 „
n jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse Jeto........ 15 gld. — kr.
n Pol leta........ 8   „   — „
„ četrt leta........ 4„   — „
„ jeden mesec....... I   „  40 „
TJprmmlitvo ,,8lov. Ifaroda**.
Govor poslanca dra. Vitezica
v državnem zbora v 14. dan marca.
(Dalje.)
Res je sicer, da so se davkarijam in sodnijam izdale naredbe glede rabe slovenskega jezika v vna-njem občevanji s strankami, a le preresnično je tudi, da se, kakor pri davkarijah, tako tudi pri sodni-jah jako redko, skoro nikoli ne ravna po taci h ukazih in naredbab.
V odgovoru na mojo interpelacijo se trdi, da ni pri političnih, sodnijskih in deželnib oblastvih nikakib pritožeb glede rabe slovanščine. Nu, to je popolnem neistinito, kajti pritožbe so skoro vsak dan.
Ravno tako neistinita je druga trditev, da se pri nameščevanji sodnijskih, političnih in finančnih služeb vsekdar v ozir jemljo jezikovno mešane razmere, kakeršne so v Istri. Da temu ni tako, dokazuje jasno ta okoliščina, da so pri večini političnih oblastev ali vsaj pri nekaterih ljudje, ki slovanščine ne znajo dovolj, ali v njej vsaj pismeno ne morejo občevati. Pogosti so slučaji, da ni pri sodnijah niti jedna uradna osoba slovanščine zmožna.
Saj se pri natečajih za nameščenje služeb pri poštnih uradih na Primorskem znanje slovanskih jezikov niti ne zahteva. Še nedavno prigodil se je slučaj, o katerem je moj prijatelj Nabergoj opozoril gospoda trgovinskega ministra in kateri tudi jasno osvetljuje resnico trditve, da se le znanje italijanščine zahteva, da se slovanščina niti ne omeni, kakor da bi v Istri Slovanov ne bilo. Tudi poštno-prejemni listi in druge tiskovine, ki so pri poštnih uradih v rabi, izdavajo se v italijanskem ali pa v italijanskem in nemškem, ne pa v hrvatskem ali pa v brvatsko-nemškem jeziku, niti v tacih krajih, kjer bivajo izključno Hrvati. V Istri govori se deloma slovenski, deloma hrvatski. A popolnem krivo je trditi, da tisti, ki znajo ta — tudi narečji imenovana — jez ka, ne umejo slovenskega ali hrvatskega pisnega jezika.
Da je ta trditev istinita, morala bi pač tudi veljati za slovenski jezik v Kranjskej in za srbsko-hrvatski v Dalmaciji. Tudi v teh deželah nahajata Be ta dva jezika v uradnem občevanji, ne da bi bilo kakih pritožeb. To je baš le izgovor, in da je ta ugovor in«-«*v, dokazuje nam zgodovinski faktum, da je na otoku Koku skozi stoletja za vlade Franko-panov hrvaščina z glagolsko pisavo bila izključni uradni jezik. In da se je ta pre.ksa ohranila ne le za beneške vlade, temveč do početka sedanje avstrijske vlade, o tem svedofiijo zvezki pisem, ki se hranijo v arhivu okrajne sodnije v Koku, v katerih je veliko notarskih pisem v hrvatskem jeziku z gla-golico pisanih.
Kar se tiče javuega življenja, razvidi se, gospoda moja, kako se nam Slovanom v Istri godi, najbolj iz tega, da se niti deželni zakoni in deželne naredbe hrvatski ne Objavljajo, Zahteva se izpolnjevanje zakonov, prebivalcem pa se neče povedati, kaki so ti zakoni. Mislim, da kaj jednai'ega ni v nobenej drugej evropskej deželi. (Poslanec Raič: Le v Avstriji možno!)
Vsi razglasi, vsi pozivi pišejo se kakor posamičnim občinskim članom, tako tudi občinam ali le v italijanskem, ali v nemškem jeziku, jako redko-kedaj slovenski, hrvatski pa nikdar.
V prejšnjih časih spisavali so se dekreti profesorjem in učiteljem v dveh jezikih, namreč Italijanom italijanski in nemški, Slovencem slovenski in nemški, Hrvatom hrvatski iu nemSki. Seveda bila je že de freto, če tudi ne de jure, nemščina upehana kot državni jezik.
Sedaj pa se hoče Hrvate in Slovence popolnem odstraniti, piše se ali samo nemški, ali pa italijanski. Aii se pač to strinja s programom pre-uzvišenega gospoda ministerskega predsednika ? Posamičnim občinam mojega domačega otoka se je celo onemogočilo, napraviti na slavni državni zbor peticijo, naj se uvede hrvaščina v šole in urade.
Hrvatje se silijo, pisati svoja imena po italijanskem načinu. Vsled moje v seji dne 6. decembra 1882 stavljene interpelacije je ministerstvo notranjih zadev z dekretom z dne 10. maja 1. I. predpisalo načela, po katerih se imajo upisati slovanska rodbinska imena v nekaterih krajih Istre, v krstne, poročne in mrtvaške matrike in pa v izvadkih iz teh matrik. Po tej naredbi ni dovoljeno, da bi Be v izvadkih imena pisala po Hedanjem splošno pri-poznanem pravopisu, če tudi le v oklepih (Čujte! na desni), in kar se tiče novega upisovanja, je strankam sicer dovoljeno, da smejo zahtevati, da se upisuje v praviinej mimo zadnjega upisa pravilne) pisavi, a k temu treba posebnega zapisnika, na zapisnik pa koleka za 50 kr. (Poslanec Raič : Ravnopravnost v Avstriji!)
Jaz mislim, gospoda, da je povsod prosto, pisati svoje ime po takratnem pravopisu, kajti pravopis — to je obče znano — preminja se v vseh jezikih; pravopis se spreminja ne le v hrvatskem, ampak tudi v nemškem, italijanskem in v vseh drugih jezikih. Vnacemu mora tedaj biti devoljeno, da piše svoje ime po pravopisu, ki ja baš veljaven. A tega se Hrvatom v Istri neče dovoliti. Podvreči Be morajo vsem formalnostim in vsem stroškom. To je tem Cudneje, ker je to v Dalmaciji, kjer tudi hrvaščina v navadi, brez zadržka dovoljeno. V Istri pa bo kaj tacegu ne sme zgoditi.
(Daye prih.)
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XI. Poglavje. Pouočni sprevod. (Dalje.)
Naprej šel je car v meniški obleki, bil na prsi in klical glasno:
— Moj Bog, usmili Be mene, grešnika! Usmili se mene nevrednega psa! Usmili se moje ponižane glave! Daj večni mir dušam onih, katere sem jaz pomoril po nedolžnem!
Pred cerkvenimi vrati pal je Ivan onemogel na tla.
Svetilci osvetili so starko, sedečo na cerkvenem pragu. Ona je podala carju tresočo roko.
— Ustani, ljubi oče, — rekla je Onufrevna, — hočem ti pomagati. Davno te že čakam. Pojdiva notri, Ivanček, in moliva vkupe.
Novi sprevodi, tudi v črnih oblekah in kutah pomikali so se po ulicnh s prižganimi baklami proti cerkvi. Skozi cerkvena vrata prihajali so vedno novi opričniki v cerkev, stare podobe svetnikov gledale
so nevoljno na nje z visokih sten in cerkvenih kupelj.
Sredi, do tedaj tihe noči, razlegalo se je več sto glasov; daleč se je slišalo zvonenje in petje psalmov.
Jetniki v tamnicah plauili so kvišku in zarožljali z verigami in začeli so poslušati.
— Car ima jutranjo službo božjo! — rekli so: — omeči, Bog njegovo srce in napolni z milostjo njegovo dušo !
Mali otroci v slobodskib hišah, ki so spali blizu svojih mater, prebudili so se in začeli jokati.
Marsikaka mati ni mogla dolgo potolažiti svojega otroka.
— Molči! — rekla je nazadnje, — molči, da te ne bode slišal M al j nt m.
Ko je zaslišal Maljutino ime, nehal je jokati vsak otrok in v strahu pritisnil se k svojej materi, ter sredi noči slišalo se je zopet samo petje opričnikov in neprestano zvonenje zvonov.
XII. Poglavje. Obrekovanje.
Solnce je bilo izšlo, pa jutro ni bilo veselo za Maljuto. Ko se je vrnil domov, ni našel sina, in prišlo mu je na misel, da je Maksim za zmiraj za-pustil slobodo. Velika je bila jeza Gregorja Lukja-
noviča. Na vso kraje poslal je gonjce za sinom. Konjarje, ki so spali, ko je bežal Maksim, vrgel je Maljuta v tamnico.
Ježe obrvi, škripajoč z zobmi, hodil je po cesti gori in doli in premišljal, ali hoče naznaniti carju, ali pa prikriti mu Maksimov beg.
Ropot konjskih kopit in veselo govorjenje zaslišalo se je za njegovim hrbtom. Maljuta ozrl se je okrog. Carjevič z Basmanovom in tolpo veselih mladeničev vračal se je z jutranjega sprehoda domov. Rahla zemlja bila je razmočena in konjem se je udiralo skoraj do kolen. Ko je zagledal Maljuto, pognal je carjevič v skok svojega brzonogega kabardijskega konja, in obrizgal je z blatom Gregorja Lukjanoviča
— Priklanjam se ti do tal, bojar Maljuta! — rekel je carjevič, ustavljajoč konja. — Srečali smo ravnokar tvoje gonjce. Vidi se, da je Maksimu bilo hudo pri tebi, ker ti je ubežal. Ali si ga pa morda poslal sam v Moskvo po bojarsko kapo, potem si se pa premislil.
In carjevič se je zahobotal.
Maljuta je po navadi zlezel s konja. Stoje odkrit, brigal si je blato z dlanjo s svojega obraza. Njegove strupene oči hotele so prodreti carjeviča. (Dalje prih.)
Letošnji proračun v državnem zboru.
c VII.
Glavno debato o budgetu zaključil je tudi letos 13. dne t. m. glavni poročevalec Henrik grof C I a m-Martiuic, kateri zastopal je v odličnem govoru budgetuega odseka nasvete.
In tako bi bilo torej sešteto petero dnij parlamentarnega našega leta, kateri so nam tudi letos pod jedno z vspomladaoskimi hudourniki prinesli celo povodenj   pozitivnih  iu  negativnih fraz iz uemško-liberaluega pogorja!   Parlaineotarnih blagoslovov le so levičarski govorniki dali tudi v ietošnjej budget-nej debati tistemu, s čemer nam dan na dan prihajajo židovsko-nemški časopisi,  in  obilo tistega, kar smo že videli v štirih prejšnjih debatah, kazalo se nam je le v nove, lupini!   Nemška ta gospoda je namreč obrabila  svoje meče, pošel jej je že smodnik iu temeljkejše, radikalnejše postopati proti sedanjemu vladm-mu sistemu,  to jej  ue  kaže, ker sicer znal bi jej nad glavo priplavati  hujši Damo-klejev meč, nego  bila je to obsodba z besedami „t'akcijozna opozicija"!   Iu tako je treba  v pnrla-mentaino našo zgodovino zapisati, da je levičarskemu kr:nkovanju sedanje notranje politike avstrii-ske o priliki letošnje budgetne debate manjkalo pred vsem originalnosti in guuljivosti, kar pa pomeni le-to, da si državno-zborska  levica od letošnje setve ne more  obetati rumenega klasja ni na višavah, ni v nizuvah faktorjev, odločujočih in vladajočih avstrijsko javno mnenje iu življenje! Kolikor bolj pa je manjšina   doka/ivala,   da ona  še vedno svet opazuje s svojega »tau.'ga iu ozkosrčnega stališča, ki jo je pripravilo ob sposobnost za vladanje, v istej meri pojavljala so se na uesuej  strani  državne zbornice načela, katera jedina mogo državo avstrijsko storiti močno in od vseh njenih uaiodov  ljubljeno, katera torej avtonomisti- no stranko morajo omiliti vladarju države in podložnikom njegovim!   Zastopuiki raznih narodnostni  iu teženj zagovarjali so tu vlado samo zbog njenega pravit negu programa, da si bi jo lahko sami uajbujše obsoje.ali,  ker tako dolgo odlaša z dejanskim zvrševaiijem svojega programa,  to je z zdravileujem in  odpruvljeujem starih narodnostnih krivic, Iti so tem hujše, čem bolj se starajo vštric osnovo 'ga državnemu prava!  Z istim modrim zatajevanja m samega sebe pozfdruvila je desnica predloge za ukrtpe, s katerim, bi se piaho nemštvo na Češkem spravilo v varao zavetje 1 Poslanec dr. Iluss hotel je h svojim nasvetom glede upravne razdelitve kraljevine Češke priskočiti nemškemu življu na po moč, iu v tem podpirala ga je desnica, to pod|)oro zagotovil  je Nemcem češko ime iu domovino nad vse ljubeči,  ponosni  Miadočeh dr. Edvard Gregr! Će se je pa tem s|)ravoljubivim prizorom naslednje dni koj jritslonii izven  parlamenta  bojevit epilog, to ui krivda Čehov,   a to je druga važna njih zasluga!   Podlog.i mirovnim pogojem je bila daua in Čehi bili so prijiravljeni, stopiti  v razgovore. Ali, kar se je na to zljubilo in zazdelo zjedinjčnej levici, Russovemu  programu namreč prinest: čisto raznorodne predloge samo zato, da večiua mora zavreči ves program, — to je taktika, ki si je pri resnej stranki misliti ne moremo ! In tudi te zadeve konec pripomogel je brez dvojbe, da je vzišla avtouomi-stičua  stranka  tudi  iz letošnje  budgetne debate okrepčana, z novimi zmagami oživljena, kar zapisujemo v dobro  tudi   politiki  našej   sloveuskej, ker imamo nadrje,  da državno-zborska večiua v boljšej moči in stauovitnosti tudi več stori za nas Slovence, v čislih imajoe mnoge usluge, s katerimi so jo že dokajkrat pri tej ali onej priliki nesebično obvezali Slovencev poslanci!
Glavno, grofa Clama poročilo, v katerem odseva češko rodoljubje v istej meri kakor avstrijsko domoljubje „prvege češkega kavalirja" (kakor rada naglasa „Politik"), odlikuje se tudi letos po svojej jasnej natančnosti, strogej predmetnosti, slednjič pa tudi po elegantuej polemiki, s katero uničeval je Plenerjeve finančne zavijače, dra. Russa svarila Čehom, ne prenagliti se, dra. Men^erja barbarska pripodabljanja itd. Burno je desnica odobrovala to-le izjavo z ozirom na izimne naredbe; „Če se pa-gos-pod poslanec Hebške trgovske zbornice ni pomišlja], uporabo obstoječega zakona proti druhali hudodelcev iu zarotnikov, to uporabo zakona po dolžnosti odobreno od obeh zbornic državnega zbora, imenovati rojenca strahu, kako je po tem neki imenovati tega zakon* posvetovanje in sklepanje, z izrečeno, obče znano in s činjenicami podprto namero, da se ta z ikon uporablja, ne zoper druhal hudodelcev, nego
zoper politične nasprotnike. In to, gospoda moja, zgodilo se je pri vas!" Jako burno pritrjevanje je spremljalo odličnega govornika tudi, ko je, — k sklepu omenjajo, da dovoljujejo sedaj sredstva za nadaljevanje državnega gospodarstva, ker upajo, da ho na pravih potih, po katerih se z delom invzstraj-nostjo dospeti da do taželjenega smotra — štajerskega poslanca uverjal, „da tudi v teh prsih bijo prava avstrijski srca in da so srca le-ta na mestu pravem ! u —
Zbornica ja na to že v tistej seji preko nasprotnega glasovanja /jedinjene levice šla o budgetu v specijalno debato, katero naš list popisuje v svojih dopisih z Dunaja. —o.—
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Lj uhljau i 26. marca.
Specijalna budgetna debata v ponedeljek v dr/.aviHin zlmrii še ni bila končana, in se še danes nadaljuje. — Predloga o gališkem fondu zem Ih -kr odveze dobila je sic< r v doticuem odseku 5 gla sov večiue, a ima jako malo uj>auja, da bi se vspre-jtla v zbornici, zato se v i m zasedanji državnemu zboru najbrž še predložila nej bode. — Zakon o urejenji tuhovensae plače pride še pred Veliko nočjo v zbornici na vrsto. Zato pa ui misliti, da bi so pretrgalo zasedanje dr/.avnega zbora, kakor se je poročalo« Velikonočne počitnice se pa začno, že 4. aprila in bodo trajale do 25.
Po nasvetu sovetnika Hio>ra v natega namest-uištva Jaiiuške sklenila le večina moravskega deželnega soveta naročiti B>nskej občmi, da za bodoče šolsko leto ustanovi dverazredno češko šolo v četrtem mestnem okraji
Klubu upiranju lirvaislio vlade bode sedež ravnuteljstva Zagorske železnice v Pešti in poslovni jezik pri njej bode madjarski.
OutrMka gospodska zbornica je potrdila konečne račune mej Ogersko in Hnatskoza 1881. I. i Predvčeraj se j« .sešla deželna konferenca ogerskih j Srbov. Pr»šlo j« kakih GO usob iz vseh delov dežele, ; mej njimi trije zastopniki duhovenstvu, odvetniki, j in zdravniki. Ta konferenca ima namen sestaviti pro-i gram bodočega političnega delovanja, pred vsem pa i odločiti, ali naj se popritnejo Srbi aktivne ali pa-: sivne politike. Kakor kaže je večina zato, du Srbi i podpirajo sedanjo ogersko vlado.
Vitanje države.
Predsednik   sirbslteaft* kasacijskega dvora, \ dr. Krist.ir imenovan je državnim sovetnikom.
Na obletnico Man W<ci;in* rjja miru po-sl-.la je „Slavjanska besedaJ v Sofiji brzojavne eastitke Ignatjevu, Dondukov-Kor/a-rovu, Aksakovu in Gurku. Ignatjev je odgovoril: „Živelk sjedinjena Bolgarija]*
Novo italijaaattko ministerstvo bo baje še danes sestavljeno, in najbrž iz samih levičarjev.
|'r;iiicovk,i vlada je v zbornici predvčeraj izjavila, da misli, du dosedanje pogodbe o izročenji zločincev zadostujejo mejnarodiiim dolžnostim, in si toraj Francija ne bode dala zvečati rok z nikfckimi daljšimi mejnarodmmi uaredbami proti anarhistom. — Francoska vlada se sedaj bavi z vprašanjem, koliko bi zahtevala vojne odškodnine od Kitaja. Zagotavlja se, da misli zahtevati 150 milijonov frankov. Generalu Courbetu je neki dano povelje, zasesti otok llaiinau. Misli se, da se Kitajci temu ue bodo ustavljali.
Državno sodišče v Kristijanji obsojuje nor-vežkte* ministre in državne sovetnike drugega ?a drugim. Kralj je tedaj prisiljen izbrati si novo ministerstvo. Poklicanih je že bilo več mož h kralju, pa noben ne mara prevzeti sestave novega rami-sterstva.
Zdravje angleškega ministerskega predsednika se kaj počasi boljša — Lord Derby je pretočeno sredo imel pri, v Devonshire-klubu prirejenem, banketu govor, v katerem je izjavil, du so vse vesti o Gladstouovem odstopu izmišljene. O egiptovskem vprašauji je pa rekel, da bi bila morda Anglija bolje storila, ko ne bi bila šla v Egipet, sedaj pa, ko je to storila, mora deželo in njene naprave postaviti na zdravo podlago. Pred nekoliko časom se je mislilo, da bo to kmalu mogoče, pa dogodki so sil-nejši kakor ljudje. — Poročila iz Sudana so vedno neugodnejša. Celo ozemlje na jugu od Berberja se je spuntalo. Ustajniki obdajajo Cbartura od vseh stranij, vse zveze so popolnem pretrgane. Položaj Gordonov je jako težaven, pa vender je še vedno nekaj upauja. Iz Berberja sta odposlana dva pota s pismi k Gordouu. — Po poročilih iz Suakima poročajo ogleduhi, da Osman Digtm stoji blizu Tama-nieba. Angleško poveljništvo misli tja poslati svoje čete.
Dopisi.
Iz /.iKreha 25. marca. [Izv. doji.j Zveza prijateljstva ter bratinske ljubezni mej Hrvati in Slovenci pritrjena je na novo sinočnim velikim koncertom, katerega so priredili na korist „Narodnemu domu" v Ljubljani Zagrebški Slovenci s pomočjo
hrvatskih pevskih društev „Kola", rHrv. L<reu in „Sloge4* v novej velikej dvorani hrvatskega „Sokola". — K sijajnemu uspehu te ves« lice pripomogli so v prvej vrsti Ljubljanski pevci z g. Medenom na čelu, nič manje gori imenovana tri pevska društva, ter Sokolski orkester in napokon vojnička glasba domačega nadv. Leopoldovega pešpolka št. 53, katero je polkovnik radovoljno ter brezplačno stavil odboru na razpolaganje.
S noči ob 8. uri začela se je polniti krasna dvorana, in mogli smo opaziti, mej prisotnimi vse iskrene prijatelje Slovencev, na čelu jim predsednika jugoslovanske akademije dra. Fr. RaČkega, župana Još. Hofmana, dr. Fr. Maskovieu, dr. Marijana Dereačiua in mnogo druzih hrvatskih odličnjakov, a kar je oličnejih Slovencev v Zagrebu so vsi prišli. Došlo je nekaj gostov celo iz Siska iu iz Karlovca, mej katerimi smo radostni zagledali našega priljubljenega skladatelja g. Fr. Vilharja. Iz Ljubljane sta prišla gg. Fr. Hren in Zupančič, iz Sevnice notar g. Veršec, iz Krškega g. Omahen.
Prvo točko obširnega programa ouverturo Zaj-čevega „Bana Legetau odigral je Sokolov orkester pod vodstvom profesora Klaića precizno, ter si je ti m bolj mladi ljubljenec Zagrebškega občinstva pridobil novih simpatij.
Ljubljanski oktet (Meden, Pfibil, Stamcar, Pelan, Stegnar, Justin, Nolli, Paternoster) pozdravljen je bil pri nastopu živahno, in četudi ni povsem uspela prva pesen, Nedvedova „V ljubem si ostala kraji", je zbrano občinstvo ipak zvalo pevce tako odločuo, da so zapeli še „Tićico", v katerej Jjubkej pesnici je brilisal Medenov tenor tako, da je pohvala postala vseobča in živahno navdušena.
Jenkov „Naprej" odigrali so tamburaši „Hrvatske Lire14 tako točno in krepko, da so morali dodati še jedno narodno hrvatsko.
Ker so ravno zdaj v hrvatskem gledališči produciraj«) Španjolski dijaki, je bilo zanimivo primerjati veštino pravih hrvatskih dijakov z nepravimi i španjolskim', ki baje neso ui dijaki, niti Španjolci, j (bili so se v Budimpešti nekaj sprli mej seboj po j domače, pa so po srbski kleli, če je resnica, kakor j Bera čul govoriti).
Vilharjevega  „Mornurja" pel je g. Meden s \ takim občutkom,  da  je na mah  elektri'iral občin-| stvo, ki je sicer vajeno dobrih tenorov. Čuli smo v ■ Zagrebu že dosti tenorov,   celo  jakših od Medena, ali tako ljubkega in čistega tenora nesmo  še čuli, tako v srce segajočega, kakor je Medenov, ni kmalu najti.
Četirikrat J6 bil poklican na oder in rokoplosk ni preneha), predno se ni Meden še jeden&rat oglasil.
Roc-smijevo ouverturo iz opere „Viiim Teli" odigrala je vojaška glasba, Zajčevo »Iztočno zoro" pelo je „Kolo", Zajčevo „Domovino" „Sloga", oba dva zbora morala sta se ponoviti.
Pri Ipavčevei „Da te ljubim" je prikipelo navdušenje do vrhunca ; tako ljubka skladba, kakor je ta Ipuvčeva, je redko najti, iu kako izborno lepo so jo peli! In Medenov solo! Da se je morala ponoviti, se razuuu. va samo po sebi.
Zajčevo „Zmijsku Frankopanko" peli so skupno pevci „Kola" m „Sloge" s spremljevanjem orkestra. Tudi ta točka se je dvakrat pela.
Vsi Zajčevi zbori odlikujejo se z nekuko ju-naško odločnostjo in človeka kar uzdigne tak krepki zbor, dočim so slovenske pesni, katere smo pri tem koncertu čuli, mile in v srce dirajoče.
Bilo je že blizu polnoči, ko se je dovršil koncert na splošno zadovoljnost, potem smo se razišli, ne domov, ampak mlado ljudstvo je začelo po taktu, vojničke bande plesati, a mi drugi, ki nesmo več za tak posel, razišli smo se stranom na galerije, stranom v podzemske prostore, kjer so je točila tekočina „vinum, laetificaus cor hominis" kakor pravi sveto pismo, pa tudi dobra piva in tako smo se razveseljevali Hrvati iu Slovenci do ranega jutra.
Da je naš Ljubljanski oktet (bilo jih je tudi brez g. Medena, ki se ne udeležuje rad pri takih zgodah itak osem, kajti nazadne se je pridružil pevcem g. Čamernik) tudi v podzemskih prostorih storil svojo dolžnost ter blagodejno deloval na naš sluh, ni mi treba posebej poudarjati. Ravno tako bo hrvatski pevci bili neumorni. Takoj so se sledile zdravice jedna lepša od druge, narečito g. Fr. Vil-harju, Ljubljanskim pevcem, slogi našej, to se ve da tudi planinskim Hrvatom, dokler se nesmo napokon vender le poizgubili s srčno željo, da bi skoraj mogli Slovenci v „Narodnom domu" slično veselico prirediti našim hrvatskim bratom.
Uspeh te veselice bo tudi v materijaloem oziru prinesel par stutakov k zgradi, katero bomo krstili rSloveuski dom", ne „Narodni dom", ker smo v nevarnosti, da nas ue prešine kedai spravljivost in da ne bi pri take; priložnosti napisali po nemški „Nationalhaus" nad vrata novemu poslopju. Račun o dohodkih in stroških priobčimo o svojem času.
Danes icmjo naši Ljubljanski gostje banket, a drevi se povrnejo nazaj v Ljubljano, kamor jih bodo spremljale naše in hrvatskega naroda najsrčnije simpatije.
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega.
Razen vame točke jezikovnega vprašanja in raznih imenovanj, o katerih smo že govorili, razpravljale so se v zadujej seji še sledeče stvari.
Mestui odbornik g. Murinu, utemeljeval je svo) samostalni predlog glede ustanov obrtnih učilnic na Kranjskem. Predlagatelj pravi, da se zgodovina obrtnih šol nt Kruujdkem in v Ljubljani pričae 1. 1856, ko seje pričela na tedanji nižji realki v Ljubljani nedeljska obrtna šola, kater h pa zahtevam obrtnega puuka, dolgo ni zadostovala. 1872 1. sklicalo je ministerstvo za uk in bogočastje komisijo za obrtne šole ua Dunaj, katere se je udeležil tudi tedanji župan Ljubljanski, Dežman, kot povabljen izvedenec.
Ta komisija je z ozirom na gospodarstvene in šolske razmere na Kranjskem, uasvetovala naj bi se v prvej vrsti pospeševal obrtni pouk v glavnem mestu, kot najvažnejšem kraji vse dežele.
Ministerstvo je vsled tega nasveta 1878 izreklo, da je prijaavljeno prevzeti nekoliko stroškov za obrtno šolo v Ljubljani, pa le s tem pogojem, da se prične v tej šoli večerni pouk ob delavnikih, da se razširi in da je mesto prinaša vsako leto vsaj 5O0 gld. Ako se izpolnijo ti pogoji, potem bode mi nisterstvo iz državnega zaklada izpuslovalo za to šolo vsako leto 2O0O gld. podpore. Že tarnat pa je mislilo ministerstvo na ustanovo popolne obrtne šole, kajti iz ustanovnega prineska 2000 gld. za to šolo, nakupila so se tud' taka učila, ki imajo služiti razširjeni obrtnej šoli. A šola ostala je v prvotnem stanji, iu leta 1870 prosila sta mestni zbor Ljubljanski m kranjska trgovska iu obrtna zbornica na mm »daj nem mestu, da bi se v LjuDijani ustanovila državna obrtna šola. Došel je odgovor, da državni dohodki sedaj ne dovoljujejo te ustanovitve, priporočalo pa se je, naj bi kranjski učenci, pohajali državno obrtno solo v Gradci iu v pospešovanja tega ustanovilo je ministerstvo tri ustanove. Kranjski Učenci napredujejo izvrstno iu slove kot najboljši učenci ua tej šuli celo na Duuaji pri muiisterstvu.
Obrtni pouk se bode gotovo uspešno predru-gačil vsled Najvišjega sklepa z dne 30. juliju 1880, po katerem spadajo vse obrtne šole v področje nn-nisterstva za uk in bogočustje ue pa, kakor doslej ministerstva trgovinskega.
Sklicala t>e je ua Duuaji tudi posebna komisija za obrtni pouk.
V obče pač vlada mnenje, da se do 1885 1. ne ustanovi nobena nova obrtna šola, ali bode pa pri. tem ostalo, je dvomljivo. Zatrjevalo se je, da se ustanovi v Kamni Gorici in v Železnikih izdelovalnim pušek, kakor v Borovljah, tudi da pride od miniBterstva odposlani strokovnjak ua Kranjsko, da ogleda tolikauj važno Kranjsko domaču obrtuijo kar bi bilo jako koristno, a ni se še ustanovila puška-rija in tudi strokovnjaka ni še v deželi.
Treba je tedaj delati na to, da se ustanov »strokovna šola za lesno obrt v Ljubljani. Lesna obrt ima na Kranjskem največjo važnost, kajti 345 osob ima patente za to obrt, v Ljubljani jih je 36, v okolici Ljubljanskej 59, največ na Vižmarjih in v Št. Vidu. Jako mnogo se izdeluje hišne oprave, ki se izvaža na jug, kamor se sploh lahko veliko raz-peča. Pospeševalo bi se pa tudi po tukajšojej šoli stru-gairstvo, ki je tesno zvezano z mizarstvom, a tudi kolarstvo, dokaj številno za stopano a malo razvito, bi kaj živo napredovati zmoglo, ko bi dobilo pouka.
Lesna obrt je precejšnja v Škofjeloškem, Radovljiškem, Velikolaškem, Ribniškem in v Metliškem okraji. Da se ustanovi taka šola pospeševalo bi se v njej tudi boljše izdelovanje kmetiškega orodja, in bi tGdaj ta šola služila v prospeh kmetijstva. Predlagatelj nasvetuje naj bi se mestni zbor obrnil do C. kr. vlade z utemeljeno prošnjo za ustanovo strokovne šole za lesno obrt v Ljubljani, katero podpirati z vsemi močmi Be mestna občina Ljubljanska zaveže. Šolskemu in fiuančuemu odseku
pa naj  se naroča, staviti  mestnemu odboru, kar najhitreje mogoče, v tej zadevi svoje nasvete.
Predlogi g. Murnika se jednoglasno vsprejmo. Mestni odbornik Dr. Zarnik poroča v imenu personalnega in pravnega odseka, naj se dovoli udovi magi^tratuega služabnika Ivani Sukovčevi pen-zija letnih 110 gld. in 11 gld. letne podjiore vsakemu njenih peterih otrok. (Vsprejeto.)
Dr. Zarnik poroča ua dalje o prošnji Ivana in Ane Zupane, ki sta jamčila za kavcijo umrlega kontrolorja Vaclava Denkelna iu prosta da bi jima ne bilo treba plačati 434 gld. 14l/i kr. šolske doklade, katerih je v blagajnici manjkalo. Poročevalec nasvetuje, da se prošnja ne usbši, čemur zbor pritrdi.
Dr. Mosche poroča o skontriranji mestno blagajne dne 10. decembra I. 1. in predlaga, naj se poročilo odobri. Ob jednem opomni, da so izredno dobro vodjene knjige loterijskega posojila, po načelih dvojnega kujigovodstva. Mestni zbor poročilo odobri.
Mestni odbornik gosp Hribar poroča v imenu finančnega odseka o mestne klavnice in mestne loterijske zaklade računskem zaključku za 1. 1883. Poročevalec nasvetuje, naj bi se pri anglobanki na Dunaji iu pri štajerski eskomptni banki v Gradci založeni vrtdnm-tni papirji vzeli v lastno varstvo. Mestni zbor temu pritrdi, odobri zaključek in da mestni blagajnici absolutorij.
Mestni odbornik gosp. Ravni h ar izraža željo, naj bi se računski zaključki s toliko številkami lito-grafirani izročili mestnim odbornikom, katerej želji se bode v prihodnje vstrezalo.
Po nasvetu jioročevalca finančnega odseka gosp. dr. Modeli e-ta pritrdi mestni zbor, da plača mestna blagajnica polovico stroškov za vzdržs.vaoje ivalkinega poslopja in da reši mestui magistrat v lastnem delokrogu prošnjo g. Elije Predovič* zaradi uložene kavcije v znesku 54 gld. 40 kr. Ko je še mestni odbornik g. Žužek poročalo g. inženirja Pod-hagskega pozivu glede* reguliranju Ljubljanice, se je sklenila javna seja.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za po-pravo farne cerkve v lložeku na Koroškem 50 gld.
— (O slovenskih sedanjih razmerah) prinaša vrli Dunajski „Parlamentaru v svojej 11. štev. od 16. t. m. uopis, ki jako dobro pojasnjuje slovensko politiko, ki se v Ljubljani dela v treh tab »rih, iu ki /.lasti v večjem delu svojem hvali uzornih štajerskih Slovencev gibanje na
j uaro.ino-gospo iarskem polji, za katero ve priobčiti mnogo činjenic. Veseli nas priznanje v vsega pripo-ročenja vrednem „Purlamenturji," da so politične ideje, ki jih „Slovenski Narod" goji in širi za Slovence, jedino prave! —
— (Iz Gradca se nam piše v 24. dan t. m. Gospod predsednik deželne sodnije Gertscher je ulo-žil pred nekaj dnevi prošnjo za penzijo pri c. kr. nadsodniji. Srečen pot!
— (Promocija.) Gospod Janko Babnik, rodom Ljutomerčau, bil je 20 t. m. na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem prava.
— („Škratu") izide danes 6. številka. Podjetje postalo je redno. Uredništvo je nedavno za neredno izdajanje lista v lanskem tečaji vsled državnega pravdnika obtožbe bilo obsojeno na 10 gld. globe.
— (Nemško gledališče v Ljubljani) dobil je za prihodnjo sezono zopet dosedanji ravnatelj Mondheim. Zastopniki posestnikov lož ueso bili za gospoda Mondbeima, a deželni odbor bil je jednoglasno zanj. Posestniki lož, so posebno tožili, da jim g. Mondheim previsoke cene stavi za nekatere predstave. In taki nemški magnati a la Karol Les ko vic, Henrik Maurer in Čamilo Baum-gartner hočejo Nemštvo v Ljubljaui rešiti in vender jim je ustopnina v ložo po 60 kr. predraga!
— (Deželni šolski'svet koroški) odbil je prošnjo kraj nega šolskega sveta v Šmihelu, naj se uvede slovenski pouk vsaj v prvih dveh razredih. Krajni šolski svet obrnil se bo z isto prošnjo na ministerstvo.
— (Potres) bil je pretekli ponedeljek 24. t. m. zvečer ob 9. uri v Djakovem. Poškodovanih je več hiš in farna cerkev. Nova stolna cerkev ni poškodovana.
— (Prvi redni občui zbor zveze slovenskih posojilnic) bode 6. aprila t. 1. (v nedeljo) ob Vali- uri predpoludne v dvorani Celjske Čitalnice. Mej drugim se bode posvetovalo o ustanovitvi novih posojilnic,   sploh o razvitku narodnih
denarnih zavodov, o njihovem poslovanji in o raznih narodno-gospodarskih zadevah. Natančni dnevni red objavi „Zadruga" v 2. številki, ki bode izšla zadnjega t. m. — Kdor se namerava na »Zadrugo* naroČiti naj to pred zadujim dnevom t. m. stori, da se zamore potrebno Število iztisov naročiti.
— (Povabilo.) Cesarjevie Rudolfovo sadje-rejsko društvo za Spodnji Štajer bode imelo v četrtek 27, t, m. popoludne svoj redni občni zbor v Št. Jurji ob južnej železnici po sledečem obravno-valnem redu: 1. Poročilo društvenega ravnateljstva, 2, blagajnikovo poročilo, 3. prednašanje. 4. nasveti in predlogi društvenikov. K obilnej udeležbi naj uljudneje vabi odbor.
— (Razpisana je služba) učitelja na jednorazrednici v Vodicah. Plača 500 gld. in stanovanje, Prošnje do 30 aprila t. I. na okr. šolski svet v Kamn:ku.
Telegram „Slovenskomu Narodu*.
Budimpešta 26. marca. Blizu 800 delavcev v premogovih jamah v Salgo-Tarjanu ustavilo je vsled ščuvanja delo. Prišlo je do izgredov. Žandarji in vojaki napravili so zopet red. Jeden delavec mrtev, štirje ranjeni. Delavci so zopet povzeli delo,
Hazne vesti.
* (Gledališču i vlak.) V nedeljo pripeljal je posebni vlak z Dunaja 600 o»eb, ki so šli gledat novo čiško gledali-iče. To je zopet uov dokaz da so Čehi dobro zastopani na Duuaji, in da je imel oni Čeh prav, ki se ji bil izjavil, daje Duuaj bolj češki, nego Praga nemška.
* (Bolgarska p ožr t o v a 1 n o s t.) Nedavno v Rumuuiii umrli Bolgar Rašto Popovič je zapustil za šole v Šumli poldrugi milijon frankov,
* (Prebivalstvo Bolgarije) znaša po najzadnjem ljudskem številjenji 2,007.919 duš,
* (Šenk in njegovi tovariši.) Zagovornik Karla Šenka, dr. Steger, uložil je prošnjo za pomiloščeuje. — Na Hugo Šeuka p* morajo noč iu dan paziti, da se sam ne umori. ŠSosarek je ves razjarjen v ječi, kajti pričakoval je, ker je vse obstal, da ga bodo priporočili pomUosčenjU, zdaj se pa jezi, ko ga je upanje goljufalo. Tudi njega morajo siražiti.
Tržno poročilo.
Tedensko poročilo tvrd k e Sch. it W. na Dunaji 22. marca.
Na denadnjej žitnej borsi s pšenico malo kujičijf, cena ne|>remenj"iia. Rž za 10 kr. višja, kakor prejšnji teden. Ječmeu brez kupčije. Kuruza nepremenjena, oves drži ceno. Danes notiramo tu na Dunaii (ab Dunaj): Tisa pšenica 76—78 k. gld. 10.40—70; banatska 76 78 k. tU. 9.95—10.55; gorenjo-ogerska rudeča 76—79 k. gld. 10. —10.50.
— Rrz 71—72 k. gl. 8.85 —9.15. vlaška 8 25—30.
— Kuruza 6.90—95 Oves, pierešetan 7.60—75, prima do 7.HO. — Termini: Jara pšenica 9.83—85, maj-juni jišeuica 10.—, jeseuska pšenica 10.40—83; jara rž 8.30—32, maj-juni rž 8 42—45, jesenska rž 8.20—25, jari oves 7'44—46 — maj-juni kuruza 6.97—7.—
Tedensko poročilo t v r d k e G. & J. D. v Budimpešti 22. marca.
Glede pšeničnih j-rememb — Rž zaradi nedostatka dobrega blaga v trdni ceni gld. 8.— 8.30. — Ječmen polnosrnato č sto blago 7 25—7.40. Blabjfe blago 6.80 do 7.— težko oddati Oves drži ceno. Navadno blago gld. 6.80—7.— fino čisto blago se plačuje po gld. 7.— do 7.30. — Kuruza stara gld. 6 60 -6.65, nova gld. 6.— do 6 15, dobru kuruza za krmo sposobna gld. 6.25—6 35 Termini mlačni. Jara pšenica gld. 9 45—9.47. Jesenski oves gld. 6.63—6.67. - Jesenska pšenica gld. 10 05 do 10.07, banatska kuruza za maj, junij ^ld. 6.57 do 6.50 —
Poslano.
Slavno uredništvo!
V znanstvenem delu „Wiener Allgeraoine Zeitung" od 18 t. m. štev. 1456 čita se, da amerikanski list „Scientific Amoricain" stavi predlog, da bi se uporabila sila votra in in to tako, da bi se aerodinamičnimi motori (vetomjačauii) nabrala v akumulatorje in ta sila pozneje po potrebi rabila.
Jemljem si slobodo, pozornost slavnega uredništva obrniti na to, da ta ideja ni nova, ampak, da sem jaz ta predlog Btavil že v svojem dopisu na „Jugoslavensko Akademijo znanosti in umjetnosti- dne 18. februvarja in to pogledom na burjo, ki hladi v Primorskih krajih. Pri tej priliki sem tudi aproksimativno izračunal, da jo sila toga vetra samo v področji naše cesarjevine 24 milijard konjskih sil, sila, katera je tolika, da bi mogla za tri minute srednjo letino eele naše monarhije preobrniti v moko.
V tem dopisu sem tudi pozornost „Jugoslavenske akademijo" obrnil na to, da proucenje burje bi tudi v znanstvenem oziru bilo koristuo.
Razlog, zakaj pozornost slavnega uredništva obračam na to, je glavni ta, da kadar so ta ideja v prakso prenese, se ne bodo zopet reklo, da smo jo dobili od Nemeev, Aine-rikaneov ali Angležev, ampak, da se je že prej pri nas porodila.
Ptuj dno '20. marca 1884.
Dr. Herman.
Meteorologično poročilo.
9 o	i'n» opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v j mm.
M. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73140 mm. 728-40 nn. 728-40 mm.	— 046C +10-2° C + o2uC	al. vzh. si. vzh. si. vzh.	jas. jas. obl.	0-00 mm.
2   7. zjutraj I    2. pop. 9. zvečer		727-78 mm. 727- 12«m. 728- 42 mm.	+ 08° C + 8-4° C + 40° C	si. jvz. al. jvz. al. vzh.	obl. obl. obl.	1-00 mm. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f* 'r^° *n -f- 4-4°, oziroma za 0-5° in 0-7° pod normalom.
Tržne cene v IjiibUfti-i
dne 26. marca t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, 9 ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen, . . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš........
Go'ob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „        . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, .   „      , .
gld.
8
6
5 3 5 5 5 9 9 10 3 1
kr.
12
85 20 25 86 85 53
38 10 88 «0 72 85 2 8 82 64 64 40 55 18 23 5 60 50
XD"CL2D.aosjtsa, borza
dne 26 marca t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta .... .....79 gld. 85
kr
Srebrna renta
80
Zlata renU.......... 101
5°/0 marčna renta......... 95
Akcije narodno banke ..... 843
Kreditne akcije........ 326
London   . ..... 121
S.cbro ............ —
Napol. ........... *
C. kr. cekini . .....
Nomške marke ..... .59
4°/(> državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 123
Državne srečke iz I. 1364.         100 gld. 169
4nl0 uvstr. zlata renta, davka prosta.   . 101
Ogrska zlata renta <>'',....... 122
* n i qo
n        m      *     - .»          '   '   '   ' ot
„     papirna renta 5%..... 88
5°/0 štajerske zemljišč, od *ez. oblig. .   . 104
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 111
Zemlj. obč. avstr. 41/«0/© zlati »Mt listi . 120
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 107
Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105
Kreditne srečke......100 gld. 173
Rudolfove srečke ....        10   „ 20
Akcije anglo-avatr. banke .   .   120   „ 118
Trammway-društ. velj.  170 gld. a. v.    . 236
90 80
35
35
60«/,
68
25
80
80
85
55
Pretužnega srca javljam vsem sorodnikom, sočutečim prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega presrčno ljubljenega nepozabljivega očeta, gospoda
Anton-a Tomc-a,
c. kr. okrajnega tajnika v p.,
ki je danes ob 2. uri popoludno po kratkem trpljenji v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega umrlega so bodo v četrtek dne 27. marca ob 4. Hri popoludne v mrtvaški hiši št. 7 v Slonovih ulicah blagoslovili in potem na mirodvoru pri Sv. Krištofu večnemu počitku izročili.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v soboto 29. t. m. ob 9. uri zjutraj v farnej cerkvi Marijinega oznanenja.
V Ljubljani, dne 25. marca 1884.
Žalujoča hči
(192) .TiiMtin« Tome.
zložil F. S. Villiar.
Prva knjiga teh skladeb, koje ao že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: 1. Muiospeve, II. mo4ke zbore, III. meSane sbore in IV. »MaulH- ia glasovir.
Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvatska) po 2 gld. 20 kr. (160—5)
Stanovališče na deželi
proda »e z ugodnimi pogoji.
Lepa, prostorna in pripravna vila,
s ha. vrta in travnika, 42 minut vožnje po železnici od Celja: — v pritličji: veranda, elegantna veža, 3 aobe, kuhinja, čumnata za jedila, angl. W. perilnica, klet za zelenjavo, hlev za perutnino, drvarnica; — v podzemlji: 9 kleti; — lepe kamnitne stopnice peljejo v prvo nadstropje s 5 sobami, 1 kabinetom, balkonom, angl. W. L. — V drugem nadstropji so: 2 sobi, 1 čumnata in podstrešje.
Vsa okna imajo vnanje in notranje predoknice (ša-luzije) in dvojna okna. Sobe imajo švedske peči. Na vrtu je kopalnica.
Popraševanja pod: H. N. 91H samo s poštnim rece-pisom poste restaute Gradec. (189—2)
H'K
Z Bi i *
E S
3.2
11
l! m m
<=> ^
2. 9 ~ p
S' •*
wtd
rt C:
■— cr £-B
rt cs
» —
o
< Z/i
rt _ 2*
w 5' » 2.5* no B "* P
o O
Iv
o —?
D rt
O S? S
ii s
<i SO
ca 2 B S-
H
c,
b n
CD       19 M» rt
ca to g- EJ" S sr
9 ii fo » m B
cv B
st rt-
a g" Bi* S
S H* = GT b|o § Wi
11*1 H o j4 g »
i   Pivovarna v Senožečah
«
ima v zalogi
isTrars-bzio domačo piT7'o
letošnjega izdelka v »odčklh in botelljah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem,  ki Žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. PoBtrežba je natančna in ceno.
Senožeče, pošta ^ostojinst- (184—3)
► ►
r
► ► ►
Skandinavski
< irk«& bolh^
je semkaj prlAel.
297 naučenih človeških bolha
se bode produciralo in predstavljalo vse mogoče gimnastiČne vaje in Šaljive prizore čudovite umetnosti v kostimih. Več se naznani po plakatih.
(193) Z velespoštovanjem poslovodja.
100 do ISO ntdokopov i čep.
(G-edinglia-aei),
dobi stalno delo pri
premogokopih v Voitsbergu in Rosenthalu,
postaja Voitsberg in  Oberd«»rf na GradecKttfla«
tikej ielesnici. ,186—2)
<•
♦ Umotn« (32—22) X
lzob« tm zobovja
T ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu +  brea vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in
♦ vse sobne operacije
♦ zobozdravnik A. Paichel,
+        poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. »
Vaše blagorodje!
Dolgo časa sem bolehal na kataru v želodci in hndej mrzlici in sem vkljub zdravniškej pomoči tako oslabel, da. skoraj nesem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Cez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in Vo sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram xa svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in Je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnemu povzetji.   Z velespoštovanjem
J. W., c. kr. nadporočnik 8. j>oljskega topničarskega polka v Sibinji.
Hitra in gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
"Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da ae vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše #!«»»•«• <"•«> t «-<-#f.rf ■ <>. da bo
prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, uplivu uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživija vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s'nega upliva je zdaj gotovo in priznano //"''-•'*" domače sredstvo postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja ae na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju avote.
Da ae izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod, izrecno dr. Koaov zdratvilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. RoBOVega zdravilnega balzama.
Pruvl
dr. Rosov zdravilni balzam
,k črnemu
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  B. Fragncrjn, lekarna orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. 205—3.
V Ljubljani: O. Piccoli, h-kar; Vlj. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar ; Jos. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoczy, lekar. V Postoj mi : Fr. Baccarcich, lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekar.  V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar.
V Kamn iku: Joa. Močnik, lekar. V Gorici: G. Christololetti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; B. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Frendinl, lekar; G. B. Foraboschi, lekar; Jak. Seriavalto, lekar;  Anton Suttina,
lekar; Karol Zanctti, lekar. V Zagrebu: C. Arazim, lekar. |}bV Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi:
I^rsiž^o d.03^ici3,<5e rr^eizillo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali atrdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu iu pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izinasče-nji,'pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekočo rane, odprte noge, zoper raka in vueto kožo ni boljsegn zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potOffntna. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
V Mkatljirah f»» 2,% in 83 kr. (158—2)
Kalzaiu xi\ uho.
Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
I/.dateli in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne41.