Št. 131 (14.527) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zddnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
SREDA, 19. MAJA 1993
UVODNIK
Otok v novi Evropi
______________Bojan Brezigar______________
So se Danci uklonili Evropi? Sicer se neuradni rezultati včerajšnjega referenduma kažejo, da je tako. Nekaj manj kot leto dni po referendumu, na katerem so Danci zavrnili maastrichtski sporazum, so si volilci premislili in vCeraj so se izrekli za Evropo.
Vprašanje pa je, ali je slo res za Evropo. Pred letom dni so Danci zavrnili Evropsko nnijo predvsem zaradi Danske. Majhna država, Id je dosegla visoko raven civilizacije in blagostanja, a je bila in je vseskozi pod pritiskom močnejših Članic skupnosti, je bife lansko leto zaskrbljena predvsem za ohranitev same sebe. V skupni vojski je videla nevarnost, da bi jo velike evropske države potiskale v avanture, ki bi ji lahko Škodovale; v skupnem denarju je videla uvoz visokih inflacijskih stopenj z juga; v skupni policiji in sodstvu je videla obravnavanje svoje urejene države po pravilih držav, kjer cvetita kriminal in terorizem; v skupnem državljanstvu je videla pomSenje ravnovesja med zaposlenimi in brezposelnimi, vdor brezposelne delovne sila in predvsem vdor Številnih beguncev.
V tej Evropi Danci pred letom dni niso videli prihodnosti.
Kaj se je sedaj spremenilo? Mnogo, skoraj vse, saj so Danci, ki so v tej igri zaigrali na način, vreden najtrše dobe politike gospe Thatcherjeve in to brez statusa velesile, ki ga je železna dama imela, iztržili od Evrope vse, kar so hoteli. Tisti deli sporazuma, ki bi Danski škodovali, za to državo ne bodo Veljali; tako so sklenili »veliki« v upanju, da bodo s tem popustom Dance prepričali, da si premislijo. Tako je tudi bilo.
Vendar je ta »popust« tolikšen, da sedaj le s težavo govorimo o Evropski uniji, ampak o uniji velikih in tistih, ki se jim ne morejo upirati ter vzporedni poziciji Danske in Velike Britanije, ki mora sporazum Se ratificirati. Medtem pa se na obzorju pojavljajo nove sence; diskusija v novi francoski vladni večini ter Se vedno odprt spor pred nemškim ustavnim sodiSCem potrjujeta, da kljub odločitvi danskih volivcev pot v Evropo ne bo gladka.
Ali torej lahko Se trdimo, da so se Danci uklonili Evropi? Očitno ne. Lahko hi celo mkli, da se je Evropa uklonila Danski in da je mala država to blagohotno vzela na znanje ter sprejela status otoka blagostanja v novi Evropi.
EVROPA / LETO DNi PO PRVEM REFERENDUMU
Danci so se izrekli: 57% za Maastricht

Nasprotniki Maastrichta so do zadnjega trenutka vodili volilno kampanjo (Telefoto AP)
K0BENHAVN - Danci so rekli »DA« sporazumu iz Maastrichta z izjemami, ki so jih ostale Članice dvanajsterice sprejele v korist te držCave. Po projekcijah in prvih neuradnih podatkih je za sporazum glasovalo 57,1 odstotka volivcev, pri Čemer je treba naglasiti, da je bila volilna udeležba zelo visoka. Vest o izidu referenduma so v Bruslju sprejeli z zadovoljstvom in napovedali, da bodo v prihodnjih dneh nadaljevali s pripravami za udejanjenje Evropske unije.
Spremembe, ki jih Maastrichtski sporazum prinaša v Evropo lahko razdelimo v dve veliki skupini, politično in monetarno unijo.
Politična unija pomeni, da bo prišlo do večje povezave med državami in da bodo uvedli enotno evropsko državljanstvo. Na mednarodni ravni bo unija nastopala s skupno zunanjo politiko in obrambo. V začetni fazi bodo morale države soglasno odločiti, na katerih področjih bodo prepustile odločanje Evropski uniji in kdaj bo Unija lahko odločala z večino glasov. Končni cilj je vsekakor enotna obrambna politika v okviru Zahodnoevropske unije, h kateri so že pristopile vse države Članice razen Danske in Irske. Povečali bodo pristojnosti Evropskega parlamenta, ki pa še vedno ne bo mogel izglasovati nezaupnice komisiji. Postopoma bodo poenotili zakonodajo na socialnem področju, pri Čemer pa je Velika Britanija že izposlovala pravico, da se temu določilu ne prilagodi. Določene so tudi posebne oblike koo-
peracije med državami na področjih sodstva, imigracije, pravice do azila, boja proti mamilom in boja proti poneverbam.
Bistvo monetarne unije je v določilu, da bodo do leta 1999 uvedli enoten evropski denar. Ze prihodnje leto naj bi usta-novili Evropski monetarni inštitut, ki naj bi bil zametek bodoče evropske centralne banke. Skupni denar bodo uvedli za tiste valute, ki bodo ustrezale štirim osnovnim pogojem: stopnja inflacije, ki ne presega za vec kot 1, 5 odstotka poprečja treh najnižjih inflacijskih stopenj držav Članic, državni primanjkljaj ne sme presegati 3 od stotkov bruto državnega proizvoda in zadolžitev države ne smer presegati 60 odstotkov bruto državnega proizvoda, obrestna mera ne sme biti vec kot za 2 odstotka višja od poprečja treh najnižjih obrestnih mer, valuta pa ne sme nihati za veC kot 2, 25 odstotka od vrednosti, predvidene v evropskem denarnem sistemu. Predvideni so popravki za Grčijo, Portugalsko in Španijo, torej države, v kateri je bruto proizviodnja nižja od 90-odstotkov evropskega poprečja.
Na ta določila je Danska izposlovala izjeme, ki zadevajo skupno obrambo, skupno valuto, evropsko državljanstvo in kooperacijo na področjih sodstva in policije. Skratka, Danski so ostale države omogočile »ohlapni« pristop z namenom, da rešijo maastrichtski sporazum. Izjeme si je izposlovala tudi Velika Britanija, ki je sedaj Se zadnja država, ki bo morala ratificirati sporazum.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Perelli v zaporu
m
V okviru preiskave o podkupninah, ki jo vodijo milanski sodniki, so včeraj agentje finančne straže iz Milana aretirali Alessandra Perel-lija, tržaškega občinskega odbornika in vidnega socialističnega predstavnika iz Trsta. Obtoževali naj bi ga, da je kršil zakon o javnem financiranju strank. Perellija, ki je že odstopil z mesta odbornika in se avtosuspendi-ral iz stranke, so odpeljali v Milan, kjer ga bodo danes zaslišali.
ti
stran 4
Vlada potrebuje 13 tisoč milijard r
Vlada namerava uravnovesiti državni proračun za 13 tisoč milijard, je povedal zakladni minister Barucci v pristojni komisiji poslanske zbornice. Kako bo to storila, še ni znano, za davkoplačevalce pa seveda to nikakor ni dobra vest.
stran 10
Trst: slovenska komponenta PSI zapustila stranko
Pokrajinska slovenska komisija PSI se je avto-suspendirala iz tržaške federacije te stranke. Za deželne volitve bodo podprli Daria Ter-sarja, za Pokrajino pa so se opredelili za predsedniškega kandidata Franca Codego.
..................stran 3.
Pred občnim zborom ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev se pripravlja na svoj 29. redni občni zbor, ki bo v soboto v dvorani goriškega pokrajinskega sveta. Predsednik Ace Mermolja predstavlja kjučne probleme zveze, ljubiteljske kulture in kulture nasploh.
stran 4
SICILIJA / PO DESETIH LETIH
BALKAN / POGAJANJA
Konec bega Santapaole
Med drugim ga obtožujejo tudi umora generala Dalla Chiese
catania - včeraj
Pred zoro se je na Saniljeni hiši na ob-QCju Caltagironeja (80 oinetrov od Catanie) otičal desetletni beg majskega kolovodje Bene-6ha Santapaole, ki je bil Settl znan z vzdevkom
»Nitto«. V uspešni akciji je sodelovalo veC kot 400 policijskih agentov, z 90 vozili in tremi helikopterji. Agenti, ki so prišli celo iz Kalabrije, niso bili seznanjeni z realnim ciljem celotne operacije. Obkolili so obširno ob-
močje in v trinajstih skupinah po 30 mož vsaka Čakali na ukaz, da vdrejo v trinajst osamljenih his na tem območju.
Ko so specialci ob 5.45 prešli v akcijo, so Nitta Santapaolo zalotili v spanju skupaj z ženo
Carmello Minniti, tako da mu ni uspelo seCi po svoji avtomatski pištoli, ki jo je imel na ponočni omarici. »Vse dobre stvari, prej ali slej končajo«, je nagovoril agente. Vedel se je umirjeno, agente je celo pohvalil za njihovo korektnost med hišno preiskavo.
Predzadnje pribežališče 55-letnega Nitta Santapaole so agenti pred tedni okrili na območju Mesine, a Sef Cose nostre v Catanii in elan. mafijske Cupole, je svoj brlog zapustil le nekaj ur prej. Nekaj podobnega se je pripetilo nekaj tednov prej na podeželju Catanie, kjer so v njegovem skrivališču našli tudi listek: »Prisrčne pozdrave, Salvo Andö.« Prav ta listek je bil usoden za bivšega obrambnega ministra, ki je moral odstopiti, ko je sodstvo sprožilo zahtevo, naj mu parlament odvzame parlamentarno imuniteto.
Nitto Santapaola je na begu vse od junija leta 1982, ko so na palerm-
skem obvozu ubili bossa iz Catanie in njegovega tekmeca Alfia Ferlita, ki so ga karabinjerji peljali iz Enne v palermski zapor Ucciardone. To je bilo le zadnje dejanje dolge mafijske vojne, v kateri je Santapaola likvidiral vse svoje nasprotnike in postal mafijski Sef Catanie.V njegovem dolgem dosjeju pa je tudi obtožba, da je leta 1980 ubil župana iz Castelvetrana Vita Liparija. Njegovi ljudje, naj bi likvidirali protimafijskega prefekta, generala karabinjerjev Carla Alberta Dalla Chie-so, kar je dokončno potrdilo »zavezništvo« med palermsko in catanisko mafijo.
Do svojega 35 leta je bil Santapaola neznani kramar, ki je prodajal Čevlje in hišne potrebščine, in je bil na Čelu male tolpe v neki Četrti Catanie. Kmalu pa je napredoval in postal uspešen zastopnik avtomobilskih hiš, leta 1978 pa se je začel njegov krvavi mafijski vzpon.
Romarji v Medugorju
Ruski zunanji minister je predlagal nov mirovni načrt - ZDA so zavrnile sestanek VS OZN - Nihče si ne upa napovedovati velikih rezultatov
Ervin Hladnik Milharčič / MEducoRiE
MED LIGO RJE - Medtem ko Muslimani v Mostarju Se vedno odkopavajo trupla izpod ruševin, ki jih je v ponedeljek povzročila ekpslo-zija z razstrelivom napolnjenega hrvaškega tovornjaka, se le nekaj deset kilometrov stran v Medugorju pogajajo politični voditelji bosanskih Hrvatov, hrvaških Hrvatov in Muslimanov.
V popolnoma mimo hercegovsko hribovsko naselje, kjer se prikazuje devica Marija, so v torek popoldne prileteli Čudni romarji. Na asfaltnem odbojkarskem letališču nedaleč od cerkve so pristali trije helikopterji zaščitnih enot ZN, ki so pripeljali predsednika Hrvaške Tudmana, predsednika predsedstva BiH Izetbegovi-Ca in sopredsednika mirovne konference Owna in Stoltenberga. Pričakal jih je predsednik Herceg-Bosne Mate Boban.
Na obisk v eno od provinc svoje države je uradno sicer prišel Izetbegovic, vendar se je zdelo, kot da je Izetbegovic Tudmanov gost pri enem od vazalov predsednika Hrvaške. Tudmana je na
igriSCu Čakal njegov blindi-rani BMW z zagrebško registracijo in kolona Bobano-vih Črnih limuzin, Izetbego-viCa pa je na pogovore odpeljal oklepni transporter.
Le nekaj kilometrov vzhodneje je že mogoCe slišati detonacije iz Mostarja, kjer enote Mateja Sobana že drugi teden poskušajo potisniti vojsko BiH, ki je zvesta IzetbegoviCu, iz središča mesta Cez turski most na levo stran Neretve. Se pred pristankom belih helikopterjev je Boban izrazil dvom o izidu »misije dobre volje«. Z IzetbegoviCem se je pogovarjal že 24. aprila. Takrat sta se obvezala, da bosta zaukazala prekinitev ognja vsem svojim enotam povsod tam, kjer so v neposrednem stiku. »Z IzetbegoviCem smo podpisali že 20 mirovnih sporazumov in 30 prekinitev ognja, vendar so bili z njegove strani vsi podpisi neiskreni. Izetbegovic je podpisal mirovni naCrt, ker ga je k temu prisilila Mednarodna skupnost, v resni-
ci pa so njegovi politični cilji ostali isti: unitarna muslimanska država,« je Boban že pred začetkom pogovora prejudiciral morebitni izid.
Član predsedstva BiH Ejup GaniC je takoj po pristanku prav tako povedal, da v BiH ne bo mim, dokler ne bodo vse zavezniške vojske pod istim poveljstvom in dokler bo na njenem ozemlju obstajalo vec držav. Politični cilji Muslimanov in Hrvatov se izključujejo, vendar imajo to pot Muslimani nenadejane zaveznike.
Lord Owen, ki skupaj s Stoltenbergom vodi to srečanje, je pozno popoldne povzel muslimansko pozicijo, ne da bi dodal svojo običajno kritiko: »Dokler bodo Srbi in Hrvati vztrajali pri tem, da bodo BiH delili na tri države, ne bo miru. Muslimani ne bodo sedeli pri miru in gledali, kako se njihova država deli. Z orožjem se bodo bojevali proti temu.«
Predstavniki ES in ZN, ki so nepristransko opazovali
izginjanje Muslimanov iz vzhodne Bosne, so predsedniku Tudmanu povedali, da ga imajo za odgovornega za sedanje izrinjanje Muslimanov iz mest ob Neretvi in da to početje »ogroža odnose med Evropo in Hrvaško«. Tudman, ki mu je srbsko bombardiranje Zadra in Bio-grada pobralo vse upe v oživitev turizma in mu je s tem zlomilo ekonomsko hrbtenico države, je ob neprikritih grožnjah predstavnika ES z gospodarskim embargom samo tiho sedel poleg Owna in ni odgovarjal na vprašanja. Stoltenberg je začetek pogovorov označil kot »odkrito izmenjavo analiz nastalega položaja«, kar v diplomatskem jeziku navadno pomeni, da so se moCno sprli.
V IzetbegoviCevi delegaciji so komentirali, da se je oborožen upor proti hrvaškim enotam izplačal, saj »so se predstavniki mednarodne skupnosti pripravljeni resno pogovarjati samo s tistimi stranmi, ki v tej vojni ne izgubljajo«. Pogovori se nadaljujejo.
vec na 9. strani
Sreda, 19. maja 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
RIM / V VLADNIH IN POLITIČNIH KROGIH SPLOSNO ZADOVOLJSTVO OB OPOZARJANJU, DA »BOJ SE NI KONČAN«
RIM - »Današnja je bila nedvono zelo lepa zora.« Italijanski notranji minister Nicola Manci-no, ki je prišel že opoldne v poslansko zbornico, da bi poročal o petkovem bombnem atentatu v Rimu, je lahko zaCel svoje poročilo z novico o novem uspehu v boju zoper mafijo. Policija je namreč včeraj zjutraj ob zori v osamljeni domačiji nedaleč od Cata-nie aretirala Nitta Santa-paolo, drugega moža v Gosi nostri, ki se je že celih enajst let uspešno skrival pred roko pravice.
V političnem Rimu, ki se z zaskrbljenostjo vprašuje, ali petkov bombni atentat v Četrti Parioli napoveduje novo ofenzivno strategijo organiziranega kriminala skupaj z ostanki terorizma in izkrivljenimi udi obveščevalnih služb, je novica o aretaciji Nitta Santapaole vzbudila veliko zadovoljstva. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je Čestital najprej ministru Manci-nu in šefu policije Vin-cenzu Parisiju, nato pa je hotel na telefon še policijskega funkcionarja Antonia Manganellija, ki je koordinial akcijo, da bi se mu osebno zahvalil »zaradi briljantne policijske akcije«. Čestitke je na vse zgodaj naslovil ministru in sodelavcem
Z aretacijo mafijca Nitta Santapaole se je znišila še ena sicilska legenda
Vojmir Tavčar
tudi predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi, z zadovoljstvom sta uspešno akcijo komentirala predsednik senata Giovanni Spadolini in poslanske zbornice Giorgio Napolitano. Samo najbolj kritično komenta-
torji so se spraševali, zakaj niso nevarnemu mafijskemu kolovodji prišli na sled mnogo prej in na kakšna kritja je lahko Santapaola računal, da se je tako dolgo izogibal aretaciji kljub temu, da se po vsej
Notranjost stavbe blizu Caltagironeja, v kateri so agenti zasačili mafijskega »številko 2« Nitta Santapaolo mes spanjem (telefoto AP)
verjetnosti ni nikoli preveč oddaljil od Catanie.
Notranji minister Mancino je najprej v poslanski zbornici in nato med novinarsko konferenco poudaril svoje zadovoljstvo in podčrtal, da se je z aretacijo Nitta Santapaole, ki velja za enega najokrutnejših mafijskih bossev in je med drugim vpleten v umor generala Carla Alberta Dalla Chiese (Palermskega prefekta naj bi mafija umorila na zahtevo političnih dejavnikov, ker je vedel preveč o zadevi Moro), »zrušila še ena legenda«. Dodal je tudi, da aretacija mafijskega bossa »ni odgovor države na atentat v Rimu, paC pa vztrajnega boja proti organiziranemu kriminalu, ki je v zadnjih mesecih bil kar uspešen z aretacijo mafijskega bossa To-toja Riine, nekaterih drugih mafijskih veljakov in sedaj drugega človeka v kriminalni organizaciji.
Toda z aretacijo Nitta Santapaole - v tem so vsi komentarji soglasni -bitka proti mafiji nikakor še ni izbojevana. Onesposobiti je treba še druge kolovodje, predvsem pa, kot je priznal Mancino, je treba »posušiti tisto morje finančnega poslovanja, v katerem mafija še nemoteno plava.« (V.T.
Krvoločnež, ki si je v mafiji utrl pot s krutostjo in orožjem
RIM - *»Ni mi mar za mnenje drugih. Tudi Ce bom sam proti vsem, ne bom obnehal. Blizu hleva, kjer so zaprti, je napajališče. Odvedel jim bom do vode in jih zaklal. Potem bom potresel po truplih nekaj pozlačenega nakita, tako bodo preiskovalci mislili, da gre za tatice, ki jih je kdo zalotil na delu in obračunal z njimi.«
Benedetto Santapaola, ki je v mafijskih krogih bolje poznan kot Nitto, ni okleval in se ni pustil preprositi. Žeparji, ki so nevede okradli njegovo mater, so bili stari 12 do 13 let, otroci, ki so odrasli med revščino in nasiljem Četrti San Cristoforo v Catanii. Toda hotel se je maščevati za vsako ceno. In to storil, kljub nasprotnemu mnenju nekaterih mafijskih bossev.
Dogodek, ki ga je skesanec Antonino Calderone opisal sociologu Pinu Arlac-chiju, je eden najbolj nazornih in razkriva značaj Nitta Santapaole, drugega človeka v Gosi nostri, ki ga je policija zajela včeraj v osamljeni domačiji na obronkih Etne. Nitto Santapaola si je skupaj z bratom Salvatorejem med catanijsko mafijo utrl pot z orožjem in krutostjo. In z istimi sredstvi je v sozvočju in z zaveznikom in vrhovnim bossem Salvatorejem Riino, ohranjal svojo oblast.
Dogodek, ki ga omenja Antonino Calderone, sodi v polovico sedemdesetih let, ko je bil Santapaola eden od bossev v vzponu, a ni še dobro obvladoval niti svoje Četrti. In da bi dosegel cilj, ni okleval niti pred umorom otrok. Z bratom sta napad mladih žeparjev na priletno
mater izkoristila kot pretvezo. Niti ni bilo gotovo, da so bili štirje zajeti žeparcki pravi krivci. A morali so umreti, ker je bilo njihovo življenje cena za Nittov vzpon.
Benedetto Santapaola je zaCel svojo pot kot kramar in se je sredi šestdesetih let pridružil »Častitljivim«, ki so obvladovali Catanio. Priznani vodja je bil tedaj Giuseppe Calderone (brat skesanca Antonina), ki se je kaj kmalu spoprijateljil z odločnim Nittom, ker ni okleval ne pred umorom ne pred ropi. Z vzsto-pom v mafijske vrste se je zaCel tudi Santapaolin gospodarski vzpon. Najprej s tem, da je Calderoneju pomagal »ščititi« (seveda proti plačilu) trgovce iz Catanie, ki so jih razne majhne tolpe izsiljevale. Nato pa je, tudi glede na svoje kramarsko izkušnje, prigrabljeni denar zaCel nalagati v bare in v avtomobilske salone, vzporedno pa se je zaCel ukvarjati z donosnim tihotapljanjem droge.
Nekaj let sta Calderone in Santapaola hodila vštric, v drugi polovici sedemdesetih let pa je Nitto,izkoristil prijateljeve težave, ki so bile posledica nasprotij z bossem iz Gele Giuseppejem Madonio. Leta 1978 je bil Giuseppe Calderone ubit v zasedi, Santapaola pa je prevzel vodstvo »družine«. In pri tem sklenil trdno zavezništvo s palermskimi »družinami«. Ker so slednje trgovale s heroinom, jim Santapaola ni hodil v zelnik, paC pa se je zaCel ukvarjati s kokainom in pri tem navezal »poslovne« stike tudi z neapeljsko kamoro in kalabrijsko »n’drangheto«.
V boju med tedanjim mafijskim veljakom Stefanom Bontadejem in vzpenjajočim se Salvatorejem Riino, je Santapaola podprl slednjega in kmalu postal dejansko drugi Človek v Gosi nostri, najvplivnejše mesto, ki bi ga lahko dosegel mafijski boss iz Catanie, ker je bilo predsedstvo »kupole« tradicionalno zaupano predstavniku palermskih »družin«. In medtem ko je utrjeval zavezništvo z Riino, je Santapaola okrepil tudi nadvlado v svojem »fevdu«, saj je leta 1982 na palermski obvoznici obračunal še s svojim zadnjim tekmecem Alfiom Ferlitom.
Po tem zločinu se je Santapaola umaknil v ilegalo. Kaže, da je nato vodil komandos, ki je v Palermu umoril generala Carla Alberta Dalla Chieso in njegovo ženo Emanuelo.
Preden se je šel skrivaštvo, je bil Nitto Santapaola zelo vpliven in viden gospodarstvenik. Njegov dvomljiv sloves ni bil v oviro za stike s politiki. Ko so sodniki zaslišali enega od politikov iz Catanie in ga med drugim vprašali, zakaj je prisostvoval otvoritvi nekega Santapaolovega podjetja, se je izgovarjal, da je Nitto veljal za vplivnega in uglednega človeka, ki si je z lastnimi rokami gradil premoženje.
Najbrž je tudi podpora politikov manjšega in večjega kova omogočila bossu, da se je dobrih deset let skrival in vselej ušel roki pravice. Odklenkalo mu je šele, ko so nekatere vezi začenjale popuščati. (V. T.)
NOVICE
Tajnik PSI Benvenuto že razmišlja o odstopu
RIM - Tri mesece po izvolitvi, tajnik PSI Giorgio Benvenuto že razmišlja o odstopu. Tako je napovedal v ponedeljek zveCer na seji vodstva, ki ga je sklical v neki rimski hotel, da bi razgovor potekal daleC od radovednih novinarskih ušes. Benvenuto je poudaril, da je zadolžitev stranke neznosna (dolgovi, ki jih je »podedoval« po prejšnjem vodstvu naj bi se bližali 300 milijardam lir) in da ne ve, kako bi lahko še vozil »potapljajočo se barko«. Ob dolgovih pa grenijo življenje Benvenutu tudi spori med voditelji raznih struj. Nekateri se navdušujejo nad Ama-tovim projektom Eta Beta, skoraj polovica poslancev se"je, ne da bi obvestila tajništva, opredelila za Pannellov projekt volitev v enem samem krogu (Benvenuto je naklonjen večinskemu sistemu v dveh krogih), voditelji, ki imajo opravka s pravico, podtikajo tajniku polena pod noge, od kar je zahteval, naj zapustijo vodilne organe, dokler ne bodo sodnikom dokazali lastne nedolžnosti.
Po dolgi razpravi si je Giorgio Benvenuto vzel še nekaj ur za premislek in odločitev o svojem odstopu ali vztrajanju bo sporočil najbrž danes med sejo tajništva. Včeraj pa sta ga bivši minister Carmelo Conte in vodja levice Claudio Signorile javno napadla, Ceš da prekomerno dramatizira stanje, predvsem pa sta ga obtožila, da ni znal nakazati stranki jasnega političnega projekta in da so mu dolgovi samo »alibi«. (V.T.)
NATO: Vojaki nimajo dolgoročnega načrta za poseg v BiH
RIM - Vojaki nimajo dolgoročnega naCrta za poseg v Bosni in Hercegovini, a tudi civilna oblast ni zadovoljivo opravila svoje naloge in niti ne razmišlja o tem, kako bi nadaljevala z mirovno politiko, potem ko se bodo vojaki vrnili domov. Načelnik vojaškega odbora zahodnega zavezništva Nato Robert Vincent, ki je bil vCeraj v Rimu, je polemično zavrnil očitke civilnih oblasti o neustreznosti vojaške strukture glede BiH. Poudaril je tudi, da ni še jasno, za kakšno strategijo se države opredeljujejo v BiH: takoimenova-no politiko »peace keeping« ali pa samo humanitarna pomoč. Vsaka od teh izbir po Vincentovi oceni zahteva drugačen pristop, vsekakor pa številčno krepkejše vojaške enote od tistih, ki so trenutno na razpolago na Balkanu.
O položaju v BiH bosta sopredsednika mirovne konference David Owen in Thorvald Stoltenberg jutri v Neaplju na sedežu poveljstva Nato za Južno Evropo razpravljala z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Evropi Johnom Shalika-shvilijem. Med temami pogovora bo očitno tudi vprašanje, kaj ukreniti po referendumu med bosanskimi Srbi, ki so zavrnili Vanceov in Owe-nov mirovni načrt.
Včeraj pa je zaCel veljati italijanski zakon za embargo mad trgovanjem s Srbijo in Crnogoro. Kdor krši zakon, tvega zaplembo tovora in tudi prevoznih sredstev. (V.T.)
r POROČILI MINISTROV BARUCCIJA IN SPAVENTE i
Vlada namerava uravnovesiti proračun za 13 tisoč milijard
RIM - Vlada bo v nekaj dneh predložila parlamentu naCrt, s katerim namerava uravnovesiti državni proračun za 13.000 milijard lir, v prvih dneh junija bo nared dokument o gospodarskem načrtovanju za triletje 1194-96, v začetku julija pa bo pripravljen osnutek finančnega zakona za prihodnje leto. Tako je poudaril včeraj pred proračunsko komisijo poslanske zbornice zakladni minister Piero Barucci, ki se je skupno s proračunskim ministrom Luigijem Spavento odzval vabilu komisije. Poročili Baruccija in Spavente sta eno od dopolnil Ciampijevega programa, ki jih je premier napovedal, ko se je predstavil parlamentu za zaupnico.
Barucci se je zavzel, da bi parlament zaCel razpravo o finančnem zakonu, komaj ga bo vlada predložila. Na ta način bo izvršna oblast imela daljši rok za nadzorstvo nad državno bla-gajno, obenem pa bi državljani lahko mirjene izbrali na volitvah, Ce bi bile nakazane glavne smernice gospodarske politike za prihodnje poldrugo leto.
Po Baruccijevi oceni se je gospodarsko stanje v primerjavi z aprilom zboljšalo. Vrednost državnih zadolžnic se je dvignila, lira si je opomogla tako v odnosu do marke kot do dolarja, obrestne mere (od uradne eskomptne mere do
Zakladni minister Piero Barucci (telefoto AP)
medbančne obrestne mere za kratkoročna posojila) so se znižale, borza izkazuje precejšnjo živahnost. Kljub temu pa je potrebno uravnovesiti državni proračun za 13.000 milijard lir. K temu je Italija zavezana s posojilom Evropske skupnosti, obenem pa bi bil to tudi pomemben signal trgu.
Proračunski minister Luigi Spaventa pa je opozoril na pretečo nevarnost inflacije. Doslej ni poskočila kljub razvrednotenju lire za skoraj 23 odstotkov. Na to je vplivalo manjše povpraševanje, a tudi dejstvo, da tuja podjetja niso podražila svojih proizvodov, ker
so hotela obdržati svoje položaje na italijanskem tržišCu. Poleg tega je pomagala tudi stabilnost cene surovin, velik pa je bil tudi prispevek odprave premične lestvice iz plaC. Minister sicer predvideva, da bo julija inflacija poskočila, prizadevati si je pa treba, da bo naraščanje bilo kontingentno in ne strukturno.
Spaventa je tudi dodal, da mednarodna konjuktura ne bo pomagala k pogonu italijanskega gospodarstva, še zlasti, ker je nad Evropo »območje nizkega pritiska« z epicentrom v Nemčiji. Tudi to hromi proces evropske integracije. (V.T.)
Življenje spet steklo med ruševinami četrti Parioli
Takšno je še vCeraj bilo videti prizorišče atentata, ki je vnesel razdejanje v elegantni rimski Četrti Parioli. Medtern ko gasilci odstranjujejo ruševine, pa je življenje spet steklo, kot dokazuje gornja slika (telefoto AP)
Mancino: prav Coslanzo tarča mafijskega atentata
RIM - Po vsej verjetnosti je bil prav televizijski anchor man Mauri-zio Costanzo tarča petkovega atentata v Ul. Ruggero Fauro v rimski Četrti Parioli. Domnevo je potrdil sam notranji minister Nicola Mancino, ki je vCeraj v poslanski zbornici odgovarjal na številna parlamentarna vprašanja. Minister pa je tudi potrdil mafijsko naravo atentata ter po drugi strani označil kot malo verjetne povezave z notranjim ali mednarodnim terorizmom.
Minister je primerjal
petkov atentat z onim na brzec 904, saj sta bila odraz »narašCajopCe osamljenosti mafijskega kriminala«, kar pa nikakor ni znamenje šibkosti, temveč rezultat »trezne presoje položaja«. Mancino je seveda tudi izrazil zadovoljstvo zaradi aretacije Nitta Santapaole, ki da je dokaz učinkovitosti policijske akcije. Seveda je treba boj proti mafiji nadaljevati na vseh področjih, na primer »s po-sušitvijo finančnega morja, v katerem mafija večkrat nemoteno plava kot riba v vodi«.
Milan: upravne volitve bodo ob napovedanem datumu 6. junija
MILAN - Prefekt glaimega mesta Lombardije je včeraj sklenil, da bodo občinske volitve v Milanu, kot napovedano, v nedeljo 6. junija. Morebitna balo-tata za izvolitev župana pa bo dva tedna kasneje. Glede datuma volitev je v prejšnjih dneh prišlo do hudih zapletov. Sodišče je namreč prej zavrnilo, o nato sprejelo kandidatno listo, ki jo je predložilo poslanka Komunistične prenove Tiziana Maiolo. Slednja je vložila priziv na notranje ministrstvo in zahtevala odložitev volitev, Ceš da je imela premalo časa za volilno kampanjo. Notranji minister jo končno odločitev prepustil milanskemu prefektu, ki je včeraj dokončno potrdil, da bodo občinske volitve v Milanu 6. junija.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 19. maja 1993
3
_VOLITVE / SKUPŠČINA TRŽAŠKE KOMISIJE
Slovenci v PSI: zbogom Agnelli!
Avtosuspenzija in podpora Dariu Tersarju »Codega ima največ možnosti za uspeh«
SANDOR lENCE
p°nedeljkova skupščina slovenskih socialistov v Boljuncu (foto Križmančič-KROMA)
TRST - Slovenski so-j^isti niso več sestavni 1 tržaške strankine fe-^racije. Na predsi-ocnji skupščini v mjunskem gledališču ranče Prešeren so so-® a,sno sklenili, da se P° .ajinska slovenska emisija avtosuspendira
.stranke, potem ko je 1 za komisarja imeno-art senator Arduino 8aellij nacionalistično ^merjeni politik, ki ga jj^venci v PSI ne mo-1° Ha noben naCin Prejeti. Ob samoiz-. Iptdtvi iz stranke so se
tudi
sporazumeli, da bo-
do na deželnih volitvah Podprli kandidaturo Dara Tersarja, za Pokrajino Pa bodo volilcem sveto-j podprejo pred-®edniško kandidaturo ranča Codege. Prav sta-išce glede pokrajinskih ^Utev je bilo na skupščini predmet ži-anne in polemične raz-Prave, ki se je - kot reče-Cod ^.0nCa^a s podporo
Avtosuspenzijo iz franke sta v uvodnih P0se.gih predlagala de-e ni koordinator Rudi avsic in Filibert Bene-e ic, ki je v imenu pok-npnskega tajništva ko-isije uvedel zboro-anje. Ta korak je naletel a soglaBje vseh nav-o ih. Dvomi so zadeva-11 o nacin in Časovne joice tega političnega sk-Pa. Nekateri so bili
loT^k mnenia' da bi bi-
reba za avtosuspen-jo Počakati na Cas po ohtvah, ker bo to lahko _ . ai samo še dodatno P rzadelo itak že šibko n v marsičem že zelo onipromitirano stranko.
Pa je bila mne-ja. da je avtosuspenzija au)na in potrebna prav v ern trenutku in da z njo
ne gre na noben naCin oklevati ali odlašati.
Soglasno so tudi potrdili podporo deželnemu kandidatu Tersarju, ki se je tudi sam oglasil v razpravi. Rekel je, da je takoj nastopil proti Agnellijevemu imenovanju, ki po njegovem pomeni preokret na desno. Sklep rimskega vodstva ga je postavil v veliko zadrego, ni pa zapustil stranke, a se je vključil v gibanje, ki se zavzema za korenito prenovo PSI in tudi splošnega političnega življenja. Od tod tudi Tersarjeva kandidatura za Deželo, ki je v Boljuncu naletela na popolno soglasje.
Zelo različna mnenja pa je bilo slišati v razpravi glede zadržanja slovenske komisije na pokrajinskih volitvah. V glavnem so se soočala tri stališča. Brezkompromisna podpora Codegi, ki ima edini možnosti, da se lahko v balotaži zoperstavi nacionalističnemu bloku. Sporazum med Slovenci o skupni kandidaturi za predsednika Pokrajine ter še stališče tistih, ki so bili mnenja, da bi bila pot molka morda v tem trenutku najboljša. Kvečjemu bi lahko slovenska komisija pozivala volil-ce, naj za Pokrajino Trst glasujejo po vesti.
Predlog za sporazum med Slovenci so vsi ocenili kot pozitivnega, žal pa je prišel prepozno, saj so vse stranke že izbrale svoje kandidate. Manjšina je glede tega izgubila veliko priložnost, zvoniti po toCi je sedaj popolnoma neprimerno. Tudi pot "previdnosti in glasovanja po vesti“ je naletela na malo konsenza, saj je bila velika večina
diskutantov mnenja, da morajo Slovenci v PSI prav v tem trenutku izbrati pot jasnosti in Čistih izbir.
Kaj narediti torej za Pokrajino? O tem se je razvila dolga debata, odgovor je bil na koncu Co-dega kot edino konkretno protiorožje za Sardo-sa Albertinija. To bo prvič, da slovenski socialisti ne pozivajo volilce, naj glasujejo za simbol PSI. Izbira je torej boleCa - je marsikdo povedal v debati - a drugih možnosti ni bilo, Ce noCemo, da bo v Trstu, še bolj kot doslej, prevladala desnica. Pot slovenske komisije - so bili še mnenja nekateri - je olajšal sam Agnelli, na kandidatni listi za Pokrajino pa ni nobenega Slovenca, kar je po svoje zelo značilno.
Politično življenje Slovencev v Italiji se vsekakor ne konca z junijskimi volitvami. Tako BenedetiC kot Pavšič sta poudarila nujnost, da se vsa manjšina po tej volilni preizkušnji, ki bo najbrž boleCa, globoko zamisli o svoji politični usodi, ki je vse prej kot jasna. Marsikdo je bil v Boljuncu mnenja, da so tudi med Slovenci tradicionalne stranke izčrpale svojo zgodovinsko vlogo in da je treba iskati nove oblike združevanja. Slovenska komisija PSI je mnenja, da se mora v manjšini oblikovati laicno-levicarski blok.
Ta rezultat je treba doseči Cim prej, da ne bo prepozno, saj bodo junijskim volitvam najbrž kmalu sledile politične in občinske v Trstu ter morda tudi v Dolini in Nabrežini.
SKGZ / SEJA IZVRŠNEGA ODBORA
Nezamenljiva vloga športne dejavnosti za našo manjšino
TRST - Ugotovitev, da je športna aktivnost v naši narodnostni skupnosti na vrhu lestvice interesov med mladimi, vendar ne samo med njimi, je bila ponovno podčrtana na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je po izčrpnem uvodu odgovornega SKGZ za telesno kulturo Ivana Peterlina poglobljeno obravnaval vrsto aktualnih vprašanj, ki se pojavljajo na tem področju.
Nesporno in vsakomur pred oCmi je dejstvo, je bilo na seji ugotovljeno, da je športno udejstvovanje med Slovenci v Italiji v zadnjih desetletjih doživelo visoko stopnjo razvoja, tako v pogledu množičnosti kot kakovosti. V tem smislu je še najbolj zgovorna kopica statističnih podatkov, s katerimi je Peterlin opremil svoj^ izvajanje. Vsekakor izstopajo tri številke, ki so za razumevanje položaja, ki ga ima telesna kultura v naši družbeni dejavnosti, temeljnega pomena:	v
Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji je ob široki paleti panog vključenih 43 društev, 7000 ljudi različnih starosti tekmovalno, rekreacijsko ali organizacijsko gravitira okrog športnih dejavnosti, iz fakultet za telesno kulturo pa je doslej izšlo že 50 strokovno usposobljenih kadrov.
Pomembnih podatkov je seveda še veliko vec, navedene številke pa so nedvomno rezultat dolgoletnega dela, entuziazma in velikih energij, ki so bile vložene v razvoj slovenskega športa. In ravno zaradi razsežnosti, ki jih ima telesna kultura v življenju naše skupnosti, je izvršni odbor podčrtal potrebo po njenem nadalj-nem utrjevanju, kar pomeni ustvarjati zanjo tudi jasno razvojno perspektivo. Potrebne so vsebinske in strateške izbire, da bo šport Čedalje trdneje in organsko povezan s sklopom drugih dejavnosti manjšine, katerih sestavni in nezamenljiv del je. Ta zavest, meni izvršni odbor SKGZ,
mora bolj prodreti tudi v politične kroge, kakor je tudi nujno potrebno ustvarjati smiselno povezavo med športom in kulturo, saj gre za dva aspekta istega procesa narodnostnega ozavešcanja v naši skupnosti.
Komisija za šport pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi vsekakor zaključuje nov niz analiz in naCrtov, ki bodo predvidoma jeseni letošnjega leta tudi predstavljene v javnosti.
Izvršni odbor je na omenjeni seji nato razpravljal o zapletenih političnih razmerah v Republiki Sloveniji, ob katerih se v naši skupnosti ustvarja občutek, da manjšinska vprašanja niso deležna takšne pozornosti, kot bi spričo položaja morala biti. Zaprtost vase matični državi ne more koristiti, je bilo poudarjeno, ključnega pomena pa je tako za matico kot v naši skupnost, da se institucionalni, gospodarski in politični dejavniki v matici zavedajo pomena dejavnega razvijanja odnosov s sosedi.
PETERLETU
Čestitke SSkza sprejem v SE
TRST - Slovenska skupnost je izrazila zadovoljstvo nad nedavnim sprejemom Slovenije v Svet Evrope. V strankinem imenu je deželni tajnik Ivo Jevnikar v pismu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu zapisal, da Čestita tako njemu kot »vsem Slovencem dobre volje«. Čeprav so se slišale še kake pripombe kakega italijanskega predstavnika na raCun manjšinske politike v Sloveniji, je še zapisano v omenjenem pismu, je soglasna odobritev predloga o vstopu Slovenije zanjo zadostno spričevalo o spoštovanju človekovih pravic, obenem pa odgovor na kritike, ki prihajajo z »neprave prižnice«, kot bi lahko rekli z italijanskim pregovorom.
Zdaj, ko ima Slovenija enakopraven glas v tako pomembni evropski zvezi, si želimo še novih korakov za zavarovanje temeljnih interesov slovenske manjšine, pravi nadalje deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar v pismu ministru Peterletu. Pri tem posebej podčrtuje pomen zajamčenega zastopstva manjšine v vseh voljenih predstavniških telesih.
TRST / DE2ELNA KOMISIJA
Poglobiti treba sodelovanje FJK - Slovenija
TRST - Deželni odbornik Dario Tersar (PSI) je razvil včeraj pred posebno komisijo za odnose z Evropsko skupnostjo letno poročilo o ravni sodelovanja s srednje in vzhodnoevropskim zaledjem, o dejavnosti Delovne skupnosti Alpe-Ja-dran in o razvojni kooperaciji. Kakor je poudaril predsednik komisije Ugo Poli (DSL), je to poročilo obvezno in ga narekuje zakon St. 6 iz leta 1989, ki spodbuja evropsko integracijo in izvajanje skupnih programov ES. Tersarjev enoletni pregled obsega 28 tipkanih strani natančno in izčrpno urejenega gradiva, zaradi Cesar ga je odbornik razdelil elanom komisije in se omejil na jedrnato sintezo.
~~CoDJIJTRI v AJDOVŠČINI SLAVISTI IZ FJK, KOPRA IN NOVE GORICE
Skupna prireditev slavističnih društev
Začetek z literarnim večerom - Delovni del srečanja bo prihodnji petek
TRST - Tradicionalna skupna Prireditev slavističnih društev rst-Gorica-Videm, Koper in No-Va Dorica, tako imenovani Pri-rnorski slovenistični dnevi, bo lens v Ajdovščini. Začela se bo ju-01 2vecer (ob 20. uri) z literarnim vecerom, posvečenim zbirki Pesmi štirih ob štiridesetletnici nje-jrnga izida. Na literarnem večeru, ? bo v dvorani prve slovenske Made (ajdovska kinodvorana) bori nastopili vsi štirje avtorji zbirke - Janez Menart, Kajetan Rovie, Tone Pavček in Ciril Zlo-ec- Tržaški licej France Prešeren organizira za to priložnost prevoz z avtobusom, na katerem je se nekaj prostih mest.
V petek, 28. maja, bo delovni
Majda Kavčič
del srečanja. Dopoldne bodo v Pilonovi galeriji primorski slovenisti razpravljali o pisatelju Danilu Lokarju: predavali bodo Ivana Slamic (Problem odločitve pri D. Lokarju), Franc Černigoj (Obisk pri D. Lokarju ali kako in kje mu vidim postavljen spomenik), Silvio Fatur (Realizem in fantastika v Lokarjevi noveli megla) in Marijan Strancar (Groteska - didaktična kategorija v Lokarjevi in Prežihovi novelistiki), predavanjem pa bo sledila projekcija filma o Danilu Lokarju.
Po skupnem kosilu na Sinjem vrhu bodo nadaljevali razpravo
jezikovni didaktiki, ki si bodo izmenjali poglede o vlogi narečja pri pouku slovenskega jezika ter o pristopih k poučevanju funkcijskih zvrsti. Tej skupini bosta predavali tudi profesorici Mariza Skerk iz Trsta (Izdelava šolskega glasila pri pouku slovenščine) in Živa Gruden iz Spetra (Po našin -kdaj, kako in zakaj, Beneški otroci in beneško slovensko narečje), poleg njiju pa še Rozana Koštial (Narečje in šola ali Anka Cuk je an tic), Jelka Hadalin (Narečje in knjižni jezik - Ob zbiranju bajk in pripovedk iz našega šolskega okoliša) in Ester Juriševic (Martin Krpan in funkcijske zvrsti slovenskega knjižnega jezika na razredni stopnji).
Od lanskega (julijskega) poročila sem so odjeknili v Evropi predvsem trije dogodki, je dejal Tersar: francoski referendum za odobritev sporazuma iz Maastrichta, zasedanje na vrhu v Edimbourghu in kriza evropskega denarnega sistema. Je pa še eden -negativen: tako imenovani Odbor občin, novo posvetovalno telo ES, ni postoril še nie konkretnega, ostal je pasiven. Pa tudi odnosi med posameznimi deželnimi in državnimi oblastmi so še zmerom nezadovoljivi, a Italija je tako na centralni kot na deželnih ravni mnogo premalo zastopana v institucijah dvanajsterice. Tersar je med drugim spregovoril še o tržaškem off shoru, katerega naCrt je Bruselj zamrznil, o gospodarsko zaostalih območjih Fur-lanije-Julijske krajine o komunitarnih programih FJK, »ki so dejansko sestavni del deželnega razvojnega programa«, in o potrebi po poglobitvi oziroma raztegnitvi vsestranskega sodelovanja s Slovenijo ter z avstrijsko Koroško.
Dario Rinaldi (KD) je med razpravo naglasil, da se je predlagateljska in promocijska vloga Delovne skupnosti Alpe-Ja-dran izčrpala, saj si ni ta skupnost nikdar zadala operativnih nalog, le-te pa so danes, po tolikih in tolikšnih spremem-beh v tem delu sveta, postale nujno potrebne.
Augusta De Piero Bar-bina (DSL) je podčrtala vlogo žensk pri krepitvi sodelovanja znotraj Evropske skupnosti.
PATRONAT INAC SVETUJE
Pokojnine INPS bodo od junija nekoliko višje
piše Boris Simoneta
Vpr.: »Pri naši hiši lahko računamo le na en gotov dohodek in to je moja skromna pokojnina. Zena je vpisana v kmečko zavarovanje, a ji manjkajo še tri leta do upokojitve. Ugotavljam, da se vse draži iz dneva v dan, pokojnina pa ostaja nespremenjena in Ce bo šlo tako naprej, bom zaCel imeti velike probleme s preživetjem. Je sploh predvidena kaka po-višica pokojnine? N.K.«
Lanskoletni preu-stroj pokojninskega sistema je okrnil in pustil negativne sledove pri malodane vseh storitvah. Tako so padle v klešče tudi že uveljavljene pokojnine in režim ovrednotenja le-teh s šestmesečno frekvenco. Predvideno povišico za november 1992 so zamrznili in tako se kar 13 mesecev pokojninski zneski niso spremenili. Za tekoče leto 1993 je predvideno globalno zvišanje pokojnin za 3,5 odstotka (od načrtovane stopnje inflacije v višini 4,5 odstotka so odbili en odstotek) in to v dveh obrokih: od 1. junija dalje bodo pokojnine povišali za 1,8 odstotka, 1. decembra 1993 pa še za nadaljnjih 1,7 odstotka.
S prihodnjim mesecem bo torej minimalna pokojnina poskočila	na
588.150	lir, minimalna z veC kot 781 tedenskimi prispevki na 626.000 lir, socialno pokojnino pa bodo odmerili v znesku
335.150	lir.
Povišica 1, 8 odstotka se za višje pokojninske zneske aplicira v znižanem odstotku: 1, 62% za zneske	med
1.155.501 lir in 1.733.250 lir, za višje vsote pa le v višini 1, 35%.
Kot lahko razberemo iz navedenih številk, je gibanje pokojnin po novem režimu znatno nižje kot je bilo pred nekaj leti, ko je dra-ginjska doklada upoštevala tudi stopnjo rasti plaC. Sedaj pa sploh ne odtehta porasta živ-Ijenskih stroškov in ovrednotenje je za 22 odstotkov nižje od načrtovane stopnje inflacije, razkorak z realno inflacijsko spremembo pa je dejansko še večji. Pokojnine (kot tudi prejemki delavcev) imajo Čedalje manjšo kupno moC, kar je odraz bodisi kriznega gospodarskega stanja v Italiji kot tudi vse večje socialne zapostavljenosti šibkejših slojev in delovnih kategorij.
NOVICE
Tersar (PSI) bo danes orisal svoj volilni program
TRST - Deželni odbornik Dario Tersar, nosilec kandidatne liste PSI za deželni svet v tržaškem okrožju, bo orisal danes svoj politični in volilni program na sedežu krožka Rosselli z začetkom ob 17. uri. V krajši izjavi za tisk je Tersar poudaril, da morata Trst in njegov teritorij premostiti sedanjo gospodarsko krizo z opiranjem na nosilne stebre svojega produktivnega tkiva. To pa so visoka raven raziskave, poklicna usposobljenost delovne sile, razpoložljivost kapitalov, ki jih je treba spet vložiti na krajevni ravni, obstoj prometnih in industrijskih struktur na visoki ravni. Preporod Trsta, je dejal tersar, potrebuje odprtost njegovih aktivnih in inteligentnih sil, da bi mesto lahko odigralo konkretno vlogo sodelovanja s sosednjimi območji.
Predvolilni srečanji Slovenske skupnosti v Trstu in Šempolaju
TRST - Slovenska skupnost prireja danes javno srečanje z odgovornim urednikom strankinega glasila Skupnost prof. Alojzem Tulom, kandidatom tako na deželnih kot na pokrajinskih volitvah, ob izidu volilne številke omenjenega mesečnika. Razgovor bo ob 20. uri na sedežu SSk v Ul. Machiavelli 22 v Trstu.
V starem vrtcu v Šempolaju pa bo jutri zveCer ob 20.30 predvolilno srečanje Slovenske skupnosti, na kateri se bo predstavil kandidat na bližnjih volitvah, gledališki igralec Anton Petje. Petje bo odgovarjal na vprašanja Maje Lapornik na temo Zakaj moramo danes strniti svoje vrste v korist celotne manjšine.
Danes na Opčinah predstavitev slovenskih kandidatov DSL
TRST- Deželna slovenska komisija Demokratične stranke levice bo danes zveCer na Opčinah (ob 20. uri v Domu Brdina) predstavila svoje kandidate za junijske deželne in pokrajinske volitve. Prisotni bodo med drugim kandidati za Deželo Miloš Budin (Trst), Mario Lavrenčič (Gorica) in Tamara Cerno (videmska pokrajina) ter kandidati za Pokrajino Aleksandra Devetak (Gorica) ter Nives Košuta, Igor Dolenc in Dionisio Gherbassi (Trst).
Predvolilna srečanja gibanja La rete
TRST - Gibanje za demokracijo La rete, ki se ne bo predstavilo na bližnjih volitvah za obnobo tržaškega pokrajinskega sveta, prireja vrsto srečanj posvečenih bližnjim volitvam. SreCanja bodo na sedežu gibanj^ v Ul. Romagna 4. Prvo tovrstno srečanje bo že danes zveCer (začetek ob 21. uri) in bo posvečeno programu DSL-Za-vezništva za Trst. Drugo srečanje pa bo prihodnjo sredo, in sicer s kandidatom SKP Denisom Visiolijem.
Monfalcon (SKP) polemičen do usmeritve DSL
TRST - Nosilec liste Stranke komunistične prenove za deželni svet Fausto Monfalcon je na shodu v Podlonjerju poudaril, da je odstop Pietra Ingraa iz DSL dokazal popolen neuspeh določene komprimisarske politike, ki označuje delo Occhettove stranke. Ingraova odločitev nakazuje tudi možnost, da je mogoCe zediniti italijansko levico na temelju alternativne in razredne politike. To možnost - je poudaril Monfalcon - konkretno ponuja volilcem edinole Komunistična prenova.
Perla Luša (DSL) kritična do KD in PSI
TRST - Med ponedeljkovim volilnim shodom, na katerem je govoril vsedržavni tajnik DSL Achille Occhetto, je pokrajinska strankina tajnica Perla Luša, ki je tudi kandidat za deželne volitve, kritično ocenila potezo KD in PSI, da sta pritegnili v deželno večino tudi Listo za Trst, se pravi silo, v kateri prevladujeta lokalizem in politika kontrapozicije. Toda mednarodne spremembe in procesi demokratizacije v vzhodni Evropi ponujajo mestu nove priložnosti razvoja, ki jih Trst ne sme zamuditi. Prav zato pa tako mesto kot Dežela potrebujeta preokret v krajevnih upravah, saj kdor je doslej upravljal in se posluževal kontrapozicij za ohranjanje oblasti, nikakor ne more voditi te nove faze v usodi mesta, je zaključila Perla Luša.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniskepobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAlN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: meseCna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 .pji Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG	iTjl

NOVICE
PODKUPNINE / PO NALOGU MILANSKIH SODNIKOV
Giacomo Borruso potrjen za rektorja tržaške univerze
S 390 glasovi na 453 glasujočih je bil včeraj popoldne Giacomo Borruso potrjen za tržaškega rektorja, kar pomeni, da bo v naslednjih treh letih z upravno-didakiCnega vidika vodil univerzo. Njegovo izvolitev, ki je bila povsem pričakovana, mora formalno potrditi še minister za znanstveno raziskavo in univerzo, nakar bo lahko Borruso povsem polnopravno opravljal rektorske zadolžitve. Kot je dejal, bo skušal v neh letih še bolj poudariti mednarodno vlogo tržaške univerze, ki pa je s sedeži v Gorici in Pordenonu postala »deželna«. Prav omenjena decentralizacija nekaterih študijskih usmeritev postavlja razne probleme, npr. glede osebja. Zato je Borruso po včerajšnji izvolitvi izjavil, da bo treba najti alternativne načine finasiranja, zato da bo lahko univerza opravljala svoje naloge.
Pojasnilo tržaške Finančne intendance davkoplačevalcem
Te dni se obrača na mestni gradbeni kataster veliko davčnih zavezancev, ki morajo navesti v dohodkovni prijavi oziroma v prijavah zemljišč in hiš, ki sta potrebni za vplačilo občinskega davka na nepremičnine (ICI), ustrezne katastrske podatke. Finančna intendanca navaja, da se ljudje javljajo kljub temu, da s temi podatki že razpolagajo, paC zaradi negotovosti; ne samo, povprašujejo tudi po takih podatkih, ki jih finančni uradi ne morejo dati. Zaradi tega intendanca opozarja na naslednje: 1. za sestavo dohodkovne prijave in prijave ICI ni potrebno nobeno katastrsko potrdilo; 2. podatkov o površini posamezne nepremičninske enote ni mogoče dobiti na katastru (razen za skupino »C« -poslovni prostori, skladišča, garaže ipd.), prav tako pa ti uradi niso zadolženi za izračunavanje teh podatkov in njih posredovanje javnosti - prizadeti lahko namreč sami izračunajo površino na podlagi katere koli planimetrije (ki ni nujno katastrska), gradbenega projekta ipd. ali pa tako, da površino sami izmerijo; 3. katastrske rente (bodisi dokončne bodisi domnevne), ki jih je treba navesti v dohodkovni prijavi, so enake, kakršne so veljale pred kakšnim mesecem za vplačilo izrednega davka na nepremičnine (ISI); 4.katastrske indentifikacijske številke - ali v alternativi protokolna številka listine za katastrski vpis nepremičninskih enot, ki so bile že prijavljene, ne pa tudi popisane - so enake tistim, ki so navedene v vprašalnikih, katere so prejeli vsi uporabniki elektrike.
Malipiero na čelu žirije za Nagrado mesta Trst
Skladatelj Riccardo Malipiero je predsednik žirije 31. mednarodnega natečaja o simfonični kompoziciji in 39. glasbene nagrade mesta Trst. Malipiero je bil soglasno izvoljen od ostalih elanov žirije, ki jo letos Čaka res zahtevno delo -oceniti mora kar 332 partitur raznih skladateljev iz kar 40 držav. Udeležba na natečaju je izjemna, kar priCa o naraščajočem prestižu tržaške nagrade.
Okrogla miza o Benečiji
»Jadranski intelektualci med Beneško Slovenijo in Italijo« - to je naslov okrogle mize, ki jo danes prireja v Trstu Tržaško kulturno društvo Maria Theresia. Pri okrogli mizi, ki bo ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalne družbe Assicurazio-ni Generali v Ul. Trento 8 (3. nadstropje), bosta sodelovala prof. Fulvio Salimbeni in prof. Fedo-ra Ferluga Petronio.
Šola v Kjadinu po Carlu Collodiju
Osnovno šolo v Kjadinu (Ul. San Pasquale 95) bodo poimenovali po velikem italijanskem mladinskem pisatelju in »očetu« nesmrtnega Ostržka Carlu Collodiju. Slovesnosti poimenovanja, ki bo 25. maja, bo poleg predstavnikov šolskih in drugih oblasti prisostvoval podžupan Silvano Magnelli. Ob tej priložnosti bodo nagradili šolarje, ki so se udeležili umetniškega natečaja na temo »Ostržek«.
Pozor na torbice!
Roparji na delu
Agenti letečega oddelka si belijo glavo, kdo sta mladeniča na vespi, ki ropata nebogljene ženske. Včeraj se je zgodilo dvakrat. Prvič okrog 13.30 v Ul. C. dell’Acqua na Kolonkovcu. Nie hudega sluteči 74-letni Viti Žafran iz bližnje Ulice Pagano 33 sta neznanca z vespo tako sunkovito iztrgala torbico iz rok, da je padla in se huje poškodovala, tako da so morali poleg agentov poseči tudi bolničarji. Zaradi zlomov se bo morala zdraviti dobra dva meseca.
Slabe pol ure kasneje sta se roparja na vespi pojavila na Senenem trgu. Žrtev je tokrat bila 33-letna Vladanka Simič iz Ul. Petronio 2, ki pa je imela vec sreCe. Slo je brez poškodb. Zato pa je utrpela 150 tisoč lir škode.
Zgodovinski vlak po nepoznani tržaški progi
Na pobudo prostovoljcev Železniškega muzeja na Marsovem polju se nadaljuje popotovanje po mestu na progi Marsovo polje-Skedenj-Zavlje-Obvoz-Nabrežina-OpCine-Verdela-Rocol Marsovo polje. Za prihodnje vožnje bodo prireditelji dali na razpolago električno lokomotivo (“E 626“) in zgodovinske vagone, ki so jih v muzeju v te namene pravkar preuredili. Zgodovinski vlak bo ponovno odpotoval v soboto, 5. junija, nato pa še v soboto, 3. julija; odpotoval bo ob 9.45, povratek pa je predviden za 13. uro. Za taka popotovanja vlada precejšnje zanimanje, zaradi Cesar pobudniki pozivajo interesente, da se pravočasno prijavijo na sedežu Muzeja, ki je odprt vsak dan (razen ponedeljkov), od 9. do 13. ure.
Občinskega odbornika PSI so odpeljali v Milan, kjer go bodo danes zaslišali
Konec meseca je poverjeni upravitelj Fiata Cesare Romiti izročil milanskim sodnikom spomenico, v kateri je bilo priznanje, da je tudi najveeji italijanski koncern izplačeval podkupnine raznim politikom in upraviteljem na desno in levo po vsej Italiji, navedel je menedžerje in grupe, ki so bili pri tem vpleteni, obenem je obljubil sodelovanje s sodniki. Pred Di Pietrom in ostalimi se je tako zaCela prava procesija raznih Fiatovih ljudi, odprlo se je novo brezno v podkupninskem sistemu, ki pretresa italijanski polotok, a v tem breznu se je znašel tudi občinski odbornik za kulturo, vidni socialistični predstavnik Alessandro Perelli, ki so ga aretirali vCeraj zjutraj. Njegovo ime naj bi med pričevanjem pred milanskimi sodniki navedel eden od Fiatovih menedžerjev, ni pa še jasno, Ce v zvezi s tržaško luko ali 7. pomolom (Perelli je bil tri leta predsednik Finporta, finančne družbe Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče, to mesto pa je zapustil pred nekaj tedni. Nadalje je bil elan upravnega sveta luške ustanove, dokler ni bil nedavno imenovan komisar). Socialističnega pred-
Odbornik Alessandro Perelli
stavnika naj bi obtoževali, da je skupaj z drugimi kršil zakon o javnem financiranju političnih strank: govori se, da mu je eden od Fiatovih menedžerjev izročil okrog sto milijonov lir.
Perellija so agenti finančne straže iz Milana aretirali v jutranjih urah v njegovem uradu na Občini. Urad so tudi preiskali, nakar so odbornika odpeljali proti
glavnemu mestu Lombardije, kjer je noC verjetno preživel v zaporu San Vittore. Kot so nam povedali v Milanu, ga vCeraj sodnik za predhodne preiskave Ghitti ni zaslišal, na vrsto naj bi prišel danes, ko bo morda prišla na dan kakšna nova podrobnost: v milanskem »ozvezdju« aretacija Perellija paC nima odmeva, ki ga ima pri nas.
Vzpon in padec vidnega politika PSI Občina Trst tokrat res na robu volitev
Milanski sodniki so se torej nenapovedano vključili v tržaško volilno kampanjo. Aretacije vidnih politikov so bile sicer že nekaj tednov takorekoC ”v zraku“, vedno pa se je govorilo o Vidmu in o Pordenonu, nihče pa ni pričakoval pa bodo sodniki tako močno udarili v Trstu in da bodo aretirali prav Perellija, ki ni bil v političnih in novinarskih krogih nikoli "osumljen“ kakršnekoli vpletenosti v ilegalne posle in podobno. Pravica gre paC svojo pot_ in ne sme pogledati nikogar v obraz.
Perelli je po Segheneju drugi vidni tržaški socialist, ki se je znašel za rešetkami. Njegova aretacija predstavlja nedvomno še dodaten hud udarec za stranko, ki je v razsulu in ki sedaj s še večjo zaskrbljenostjo Čaka na junijsko volilno preizkušnjo. Iz Ul. Trento vsekakor vCeraj ni prišlo do uradnih reakcij na Perellijevo aretacijo, o kateri nihče ne rad govori. Uredništva so dobila le skopo sporočilo tiskovnega urada, da se je aretirani politik takoj avtosu-spendiral iz stranke.
Perelli je v zgodnjih popoldanskih urah odstopil tudi z mesta občinskega odbornika za kulturo in za industrijske dejavnosti. Tudi tukaj presenečenje in molk. Zupan Staffieri, ki aretacije ni hotel javno komentirati, je začasno
prevzel njegova odborniška pooblastila. Občinski odbor je po včerajšnjem dogodku na robu krize in odstopa, tako da bomo imeli po vsej verjetnosti v Trstu občinske volitve že jeseni ali najkasneje pozimi. To zahtevajo ne samo opozicija, temveč tudi mnogi zastopniki večine.
Perelli (43 let), ki ni po rodu iz Trsta, je svojo politično kariero začel v našem mestu. Živi na Opčinah in je po poklicu deželni funkcionar. Njegova politična pot se je zaCela v senci deželnega odbornika Carboneja, katerega je bil Perelli dolgo Časa osebni tajnik in najtesnejši sodelavec. Kot zvest pristaš tržaške Craxijeve struje je postal pokrajinski tajnik PSI in občinski svetovalec, kasneje pa odbornik za kulturo. S Carbo-nejem sta se politično ločila še pred umikom deželnega odbornika iz političnega življenja.
Carbone je ustanovil komponento "Socialističnega prenova“ in se kasneje postopno oddaljil od PSI, Perelli je šel tedaj samostojno pot. Trenutno je bil med zagovorniki nadaljnjega zavezništva med socialisti in Listo za Trst ter je v tem okviru pozdravil imenovanje senatorja Agnellija za komisarja tržaške PSI. Bil je do zadnjega med redkimi zagovornik tajnika Craxija, potem se je politično približal tedanjemu ministr-
skemu predsedniku Amatu. Je med kandidati za deželni svet, pred imenovanjem za občinskega odbornika je bil tudi precej časa predsednik finančne družbe Fin' porto ter elan upravnega sveta pristaniške ustanove.
Stranka komunistične prenove je prepričana, da Perellijeva aretacija jasno dokazuje, da je tudi pn nas prišlo do perverznih poslov in ilegalnih odnosov v političnem in v upravnem življenju. Odbornik Perelli - je v tiskovni noti napisal pokrajinski tajnik SKP Can-
ciani - je bil med najodloCnejšinn zagovorniki privatizacije ACEGA-O njegovih morebitnih kazenskih odgovornosti naj seveda odloča sodišče, pravi SKP, okoliščine pa narekujejo Občini, da prekine postopek za prodajo ustanove ACEGA. Canciani je, podobno kot ob aretaciji Segheneja, znova zahteval odstop občinske uprave in takojšnje upravne volitve.
Da smo priCa kvalitetnemu skoku v preiskavi o tržaškem vodilnem razredu je prepričan pokrajinski tajnik PRI Castigliego-Mimo odgovornosti posameznikov, o katerih se morajo izreci sodniki - podčrtuje Castigliego -bode v oCi dejstvo, da so vpleteni v sodne preiskave predvsem politiki, ki so vztrajno zagovarjali staro politiko in se krčevito zoperstavljali novemu. (S.T)
KRIZA / NA SEDE2U INTERSINDA
Danes srečanje s Fincantierijem glede usode GM
Sindikat FIOM/CGIL ne bo popustil
V PETEK / GLEDALIŠČE »MlELA«
Sklepni večer programa ki je letos potekal na zavodu »J. Stefan«
Programje bil usmerjen v preventivo proti zasvojenosti z mamili med mladimi
NARODNOZABAVNA GLASBA / GAŠPERJI_.
Avsenikovi nasledniki v petek med nami
Prisoten bo tudi Slavko Avsenik s sinom
V Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu je bila vCeraj enourna stavka, ki jo je oklical kovinarski sindikat FIOM/CGIL, da bi tako podkrepil protest zaradi enostranskega ravnanja tovarniškega vodstva oziroma vodstva Fincantierija. Kakor je znano, se nahaja trenutno v dopolnilni blagajni okoli 400 uslužbencev tovarne.
Sindikat zahteva sestavitev jasnega in učinkovitega industrijsko-razvojnega programa, podjetje pa tega programa nima in se hoCe iznebiti Cim večjega možnega števila delavcev; tudi tako, da ostanejo vsi doma. FIOM se temu seveda upira in zahteva, naj se, Ce je to že tako nujno, delavstvo v dopolnilni blagajni vrsti oziroma, naj se uvede tako imenovani solidarnostni pakt, kar pomeni med drugim skrčenje število delovnih ur (in posledično znižanje prejemkov), ki bi omogočilo delo vsem.
To so predstavniki kovinarskega sindikata javno obrazložili na včerajšnjih skupščinah (ena je bila dopoldne, druga pa popoldne, paC v skladu z delovnimi izmenami), sklicanih prav zaradi potrebe po uveljav Ijanju notranje demokracije, se pravi naCela, po katerem se morajo sindikalni predstavniki pred sleherno odločitvijo posvetovati s tistimi, katere ščitijo. Govor je bil torej o že omenjenih zahtevah, ki jih bodo postavili danes sindikalisti delodajalcu, torej družbi Fincantieri. Sestanek bo ob 11.30 na se-
dežu Intersinda in sicer za zaprtimi vrati ter se bo po vsej verjetnosti zavlekel do poznega popoldneva.
»Na včerajšnjih skupščinah, ki sta privabili res lepo število delovnih ljudi, pa sploh nismo šli v polemiko,« nam je pojasnil glavni tajnik tržaškega FIOM Valdi Catalano. S tem je mislil na nesporazum s kovinarskima organizacijama pri CISL (FIM) in UIL (UILM), ki sta se bili postavili na stališče, da zdaj ni Cas za odmevne proteste, kakor na primer javne demonstracije in stavke.
Nasprotno pa so pri FIOM/CGIL mnenja, da je ravno sedaj pravšnji Cas za odločen pritisk na delodajalce.
V zvezi s Časopisnimi vestmi o negodovanju javnosti, Ceš da je treba za dvig potnega lista hoditi od Poncija do Pilata, pojasnjuje tržaška Kvestura, da je mogoče dobiti tako potni list kot pro-pustnico tudi na komisariatih v miljski in devin-sko-nabrežinski občini, medtem ko to začasno ni mogoče pri sekcijskih komisariatih na Opčinah in Rocolu-Melari ter pri Sv. Soboti.
Težave pri dostopu v centralne urade na peri-fericnih območjih pa odtehta boljša funkcionalnost teh uradov oziroma
V gledališču »Miela« bodo v petek, 21. t.m., predstavili projekt »Non inciampare nel bučo ehe ti frega«. Gre za zaključni večer programa preventive v zvezi z nelagodjem mladih in zasvojenostjo z mamili, ki letos poteka na strokovnem zavodu Jožef Stefan pri Sv. Ivanu. Za program sta se zavzela SERT (služba za boj proti mamilom) pri krajevni zdravstveni ustanovi št. 1 Triestina in Radio Frago-la pri zadrugi »La Colli-na«, tržaška Občina pa ga je predstavila ministrstvu za socialna vprašanja, ki je poskrbelo za finančno kritje.
Na sklepni manifestaciji bodo številni predstavniki tržaških šol, docenti in starši ter šolski proveditor. Sledila bo de-
hitrejša izdaja dokumentov.
Ob tem si velja zapomniti, da je mogoCe obnoviti potni list tudi šest mesecev pred njegovo zapadlostjo oziroma šest mesecev po zapadlosti, ne da bi bilo treba nanovo predložiti vso dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev nove knjižice, katere veljavnost znaša deset let. Nasprotno pa je treba propustnico obnoviti šele tedaj, ko dejansko zapade, zadevni prošnji pa priložiti dve fotografiji samo ob tretji obnovitvi.
bata, katere se bosta udeležila prof. Silvano Magnelli, odbornik za šolstvo pri tržaški Občini, ter prof. Laura Sardella. Udeležencem bodo podarili majčke ter vabila za koncert skupine »Isola Posse All Star-Sangue Misto«, ki bo istega dne ob 20. mi v gledališču Miela.
Ze dan prej pa bo ob 12. mi na »Radiu Frago-la« oddaja, ki nosi naslov omenjenega programa. Predvideno je, da se bodo dijaki »Stefana« srečali s predstavnico SERT, dr. Mario Grazio Cogliati Dezza, s sodnikom Lui-gijem Dainottijem ter don Mariom Vatto, ki je odgovoren pri skupnosti San Martino al Čampo. Celoten program so izpeljali študentje slovenskega zavoda » J. Stefan«.
Federacija Zelenih iz Trsta je vCeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila vrsto dokumentov občinske uprave, da bi se enkrat za vselej rešilo zapleteno vprašanje del na tretjem odseku avtoceste med Katinaro in Drašco, ki ga sedaj proučujejo sodne oblasti. Predstavniki Zelenih in naravovarstvenih organizacij so želeli izraziti svoje mnenje v pričakovanju na razpravo v občinskem svetu, ko se bo odločalo o izplačilu stroškov komisiji, ki je opravila vsa potrebna
Zgodovina slovenske narodnozabavne glasbe se začenja s Črko A, oziroma besedo, ki pove vse: Avsenik. Ansambel Avsenik (na sliki) je v svojih 37 letih plodnega delovanja s svojo glasbo navduševal ogromno število ljudi, tako Slovence, kot ljudi v Avstriji, Nemčiji in Švici. Veliko ansamblov v Sloveniji je poskušalo iskati nov stil narodnozabavne glasbe, ki bi jih razlikovala od Avsenikov. A zaman. Prej ali slej so omagali in se podredili vodilni vlogi Avsenikov. Samo dva ansambla sta svojo fantazijo prepustila kraški bmji, ki je v ušesih poslušalcev pustila drugačno glasbeno sled. Ansambel Lojzeta Slaka in Tržaški Trio sta prav gotovo edina, ki
dela na tem odseku. Naj dodamo, da so dela na tem predelu stala 120 milijard lir, s sedanjo varianto pa naj bi se finančni izdatek še dodatno poveCal. Predstavniki Zelenih poudarjajo, da je bilo v celotni operaciji marsikaj nejasnega, zaradi Cesar zahtevajo, da bi zadevo proučile sodne oblasti. Po njihovem mnenju morajo odločiti, ali je prišlo do morebitnih prekrškov, Ce pa tega ni bilo, morajo celotno zadevo arhivirati.
Zeleni so tudi zvrnili vrsto kritik na raCun
sta iskala svojo glasbeno pot. Res je tudi, da je bil Avsenik prvi oziroma pionir na tem glasbenem področju, toda njegove glasba ni konec, Čeprav legendarnega ansambla že nekaj Časa ni vec.
Slavko Avsenik je paC Človek, ki je posvetil svoje življenje skupaj z zvestimi sodelavci glasbi. In prav v teh dneh se v zamejstvu pripravljamo na praznovanje 10 let umetniškega ustvarjanja Slavka Avsenika, ki bo skupaj s sinom Slavkom mlajšim prisoten v petek, 21. maja v Športno kulturnem centru v Zgoniku, kjer bo krstni nastop Avsenikovih naslednikov Gašperjev, ki bodo predstavili novo kaseto z najnovejšimi Avsenikovimi skladbami ter zaigrali vse
tržaške občinske uprave, ker da se ni posvetovala s vsedržavnim cestnim podjetjem A-NAS in z ostalnimi pristojnimi ustanovami. Veliko vprašanje predstavlja tudi problem stroškov za strokovnjake, na krajevne u-pravitelje pa leti očitek, da niso pristojnim organom predstavili vse potrebne dokumentacije. Sicer pa je v celotni zadevi še vec nerešenih vprašanj: del dokumentacije je bil sicer predstavljen, ni pa jasno, kdo jo je predstavil. Zeleni tudi ospora-
najbolj znane Avsenikove skladbe. Sporočili s° nam, da pripravljajo pre" seneCenje, ki pa &a tje smemo razkriti do peu<®: ko bodo ob 20.30 stopa1 na oder skupaj z Slavkoß1 Avsenikom.
Igor Malal30
vajo dejstvo, da td 9,^ tem odseku zgradi11 100-metrske nosila® stebre, po katerem od bi speljali avtocesto, k* bi popolnoma spreme nila ta predmestni Pre del. Obenem z zado voljstvom ugotavljaj0, da v svojih prizade' vanjih niso osamljen!’ saj so številni arhitekta ki so obravnavali 10 vprašanje, pristopih na njihovo stran in P°dPb li njihove ideje. O koncu pa gre dodati, da je tudi deželna uprav3 Furlanije-Julijske kraji ne izrazila negativno mnenje o teh delih.
ODGOVOR / NA PRITOŽBE JAVNOSTI
Pojasnilo Kvesture v zvezi z dviganjem potnih listov
________AVTOCESTA / MED KATINARO IN DRAŠCO________
Veliki dvomi gibanja Zelenih o hitri cesti
Vrsto ostrih kritik so izrekli na račun krajevnih političnih predstavnikov
_PSI / PREDSTAVITEV ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA
Velik podvig celjske Mohorjeve družbe
V gosteh zgodovinar F, M, Dolinar in ravnatelj založbe J. Jeromen
Helena Jovanovič
ZXD
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Mohorjeva družba iz e9a se je ob svoji 140-etnici ustanovitve od-°Cila za velik korak -P°natis "Zgodovine slo-Venskega naroda”, ki sta )o napisala dr. Josip ^Uden (1869 - 1922) in ^ Josip Mal (1884 -^78). Delo je izšlo v veh knjigah, ki obsega-® vsaka veC kot tisoC s rani. O vsebini in po-^enu "Zgodovine slo-onskega naroda” sta na Ponedeljkovem večeru v rustvu slovenskih izo-ražencev spregovorila ?|°dovinar dr. France M- Dolinar in ravnatelj Zalozniske hiše inZ. Ja-^az Jeromen.
Reprint Grudnove in jgalove zgodovine je ve-i1*' Podvig celjske Mo-orjeve družbe, je med rngim poudaril dr. Do-mar: ki je nato povedal akaj podatkov o vsebi-S1 ^^jig in o avtorjih. Ve|al je sicer, da lahko v alu opazimo marsika-ero pomanjkljivost, za ar sta seveda kriva Ca-a°vna odmaknjenost in Pa dejstvo, da se zgodo-lnska znanost vedno ®Preininja, kot se spre-^jajo naše ocene in asi pogledi nanjo. K Jafenauerjevi zgodovi-b ki sega od starega seka do 18. stoletja, je Prerano besedo napisal asilij Melik, k Malovi,
S ponedeljkove predstavitve v Društvu slovenskih Izobražencev (f. KROMA)
ki se začenja v Času francoske revolucije in gre do začetka našega stoletja, pa Bogo Grafenauer.
Dr. Dolinar je poudaril, da je pogled na "Zgodovino slovenskega naroda” pri obeh avtorjih spremne besede različen. Melik med drugim piše, da to delo "ohranja kljub zobu Časa očarljivo svežost in vabljivost” in predvsem poudarja pozitiven doprinos obeh avtorjev za naše zgodovinopisje,
Grafenauer pa osvetljuje pomanjkljivosti tega dela, Čeprav meni, da je ponatis knjige pomembno dejanje.
Ravnatelj celjske Mohorjeve družbe je na večeru v Društvu slovenskih izobražencev povedal še nekaj podatkov o delu ter predvsem o njegovem nastanku. Poudaril je, da je naletelo na veliko zanimanje bralcev, tako da je založniška hiša večino izvodov že prodala.
Ob koncu veCera v
ŠOLE / DIDAKTIČNI OBISK
Kriški nižješolci v uredništvu
nastaja Časopis?
rai i-ahf° mlad študi-a)oCi Človek dobi izCr-PJ ndgovor na to prašanje, ce ne v Caso-Pisni redakciji? S tem Prašanjem nas je pred H; p dnevi obiskala tu-
sreH • ina dijakov nižje pednje Soie iz Križa v
spremstvu nekaterih Profesorjev. Dijaki so si zanimanjem
St8afdal1 raZne faZe na' S(Jan)a Časopisa, s po-no radovednostjo pa k° se. zaustavili pred pjuterskimi ekrani.
BENCIN
Bencinske bone bodo razdeljevali do 28. maja
Trgovinska zbornica opozarja, da bo trajalo razdeljevanje druge letošnje transe bencinskih kuponov, ki omogočajo nakup goriva po znižani ceni, do 28. maja. Kupone je mogoCe dvigniti v občinskih izpostavah, na županstvih okoliških občin, pri občinskem tehničnem uradu in pri Avtomobilskem klubu ACI v Ul. Cu-mano št. 2 (ce je interesent podjetje, ustanova ali institucija). Po 28. maju
ne bo kuponov veC mogoCe dobiti, zato gre pohiteti. Za dvig kuponov je treba imeti pri sebi original lastninske knjižice (libretto di circolazione) ali enakovredno listino in osebno .izkaznico ali kak drug osebni dokument. Ce pa poverimo dvig kuponov komu, mora imeti ta pri sebi pooblastilo na navadnem papirju s podpisom koristnika kuponov in svoj osebni dokument.
DSI se je med gostoma in občinstvom razvil pogovor o stanju slovenskega zgodovinopisja, o težavah in pomanjkljivostih, o dejstvu, da za naše Sole sploh nimamo primernih zgodovinskih učbenikov tej- da naša preteklost ni napisana v nobenem evropskem jeziku.
Tega je krivo tudi dejstvo, sta poudarila gosta, da so celo naši raziskovalci pojmovali slovensko zgodovino le kot del jugoslovanske.
______________KINO
ARISTON -	18.00,
20.05, 22.15 »Diario per mia madre e mio padre», serija Marte Meszaros. Jutri ob 17.30 in 20.35 »Yellow Submarine» ter ob 19.00 in 22.00 »Let it be», The Beatles. Na ogled sta dva filma za ceno enega.
EXCELSIOR -17.45,
20.00,	22.15 » Pomodori verdi fritti alla fermata del treno», i. Katthy Bates.
EXCELSIOR AZZURRA
-	18.00, 20.00, 22.00 »Belle Epoque«, r. Fernando Trueba.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.00, 22.15 »Wind
-	Piü forte del vento«, r. F. F. Coppola, i. Matthew Modine, Jennifer Grey.
NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red rock West«, i. Nicholas Gage-
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Swing kinds - Giovani ribelli«, r. Thomas Carter .
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Gli occhi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich.
GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »Eccitanti passioni anali» , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, i. Richard Gere in Jodie Foster.
Kultura:
temelj identitete moč dialoga
29. REDNI OBČNI ZBOR
GORICA, 22. m^ja, 1993 qb 15. uri.
Sejna dvorana pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55).
<«1
GLASBENA
MATICA
TRST
Sola »Marij Kogoj«
Danes, 19. 5.1993, ob 18. uri v Avditoriju muzeja Rivolteila
1. zaključna akademija
gojencev šole
(solopetje, klavir, flavta, violiona, celo, trobila, harmonika, kitara, klavirski trio)
Vabljeni!
KD RdeCa zvezda in Kinoatelje
prirejata pod pokroviteljstvom občine Zgonik v dneh 20. in 27. maja v Saležu
SRECANTE S SLOVENSKIM FILMOM
Jutri, 20. t. m., ob 20.30 predstavitev produkcije Kinoa-teljeja:
DANJEL JARC - SEJEM PRIPADNOSTI ANDREJ MLAKAR - ZAMEJCI
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Andersen - Jesih
Cesarjeva nova oblačila
Retlja Vladimir Jurc V petek, 21. maja, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Boljuneu.
Mirko in Ileana
se prisrčno zahvalita sorodnikom, prijateljem, MePZ Slovenec-Slavec ter dirigentu samega za lepa darila in Čestitke.
DSL
prireja srečanje s slovenskimi kandidati na temo:
STVARNE MOŽNOSTI ZA IZVOLITEV SLOVENSKEGA ZASTOPSTVA NA DEŽELI IN POKRAJINI
danes, 19. t. m., ob 20.30 v domu Brdina na Opčinah.	Vabljeni!
LUMIERE -	18.00,
20.00, 22.15 »La moglie del soldato«, r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson, Forest Whitacker.
ALCIONE -	17.45,
20.00, 22.10 »Notti selvag-ge« r. Cyril Callard, i. Cynl Callard in Romane Bohrin-ger.«, RADIO - 15.30, 21.30 »Amplessi bestiali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANEŠ
Danes, SREDA,
19.	maja 1993
PETER
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 15.04 - Luna vzide ob 3.01 in zatone ob 17.40.
Jutri, ČETRTEK,
20.	maja 1993
BERNARDIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,3 stopinje, zraCni tlak 1014,4 naraSCa, veter vzhodnik 8 km na uro, vlaga 66-odstot-na, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Pecorale, Sara Renzoni, Daniele Bardella, Gabriele Rubino.
UMRLI SO: 74-letna Valeria Orlando, 96-letna Maria Krauland, 75-letni Rin-do Cattarini, 76-letni Ge-
rardo Romano, 81-letni Franc MahorCiC, 83-letni Virgilio Sbona, 83-letna Giuseppina Masperi, 82-letni Giovanni Martini, 45-letna Marina ienco, 70-let-na Filomena Colella.
H
LEKARNE
OBVESTILO
/
Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca.
Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure, ob sobotah zaprto. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE -DZP.
RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE SOLE FRANA LEVSTIKA S PROSEKA
vljudno vabi na prireditev ob
20 - LETNICI
CELODNEVNEGA POUKA
ki bo v soboto, 22. maja 1993, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.	v
Nastopajo bivši in zdajšnji dijaki.
Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
a PRIREDITVE
KD V. VODNIK in SPDT
vabita na veCer diapozitivov o Everestu, ki bo nocoj, 19. t.m ., ob 21. uri v prostorih kulturnega društva v Dolini.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja danes, 19. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom: KAKO NAJBOLJE PREŽIVETI III. STAROSTNO DOBO. Predaval bo prof. B. Pavletič, letošnji dobitnik Reda dela. Vljudno vabljeni!
PRAZNUJEMO skupaj 40. obletnico umetniškega delovanja S. AVSENIKA v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku v petek, 21. t. m., ob 20.30. Krstni nastop Avsenikovih naslednikov, Gašperji bodo predstavili svojo novo kaseto. Glasba, zabava, presenečenje!. Rezervacije eno uro pred nastopom pri blagajni.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov , v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ricmanjih. Nastopili bodo: Societä Filarmonica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni!
KD PRIMORSKO vabi na spominsko svečanost ob 50-letnici požiga vasi v nedeljo, 23. maja v MaCkoljah. Zbirališče pred Kulturnim domom ob 15.30. Ob 16. uri bo Jcratka svečanost pred spomenikom padlih v NOB, nakar bo sledil nastop TPPZ P. Tomažič v Borovem gozdiču. Slavnostni govornik bo Stojan Spetič. Sodelovala bosta pihalni orkester Breg in MePZ Primorsko.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine. V nedeljo,
23.5.,	bo ob 10.30 zadnji koncert pomladanskega ciklusa OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ z nastopom Silvie Basile-harfa in Fulvia Pacinija-flavta. na sporedu Bach, Donizetti, Faurü, Chopin, Giardini, Hilse, Ibert in Tedeschi. Vabljeni!
TABORNI OGENJ s kulturnim in zabavnim sporedom; Taborniki Rodu modrega vala organizirajo v petek, 28. t. m., ob 21. uri Taborni ogenj v Zelenem centru na Tomažu pri Vrhpoljah (Kozina). Informacije dobije v Dijaškem domu, tel. 573141.
□ obvestIla
JUSARSKI ODBOR IZ TREBČ vabi vaSCane na VAZEN SESTANEK, ki bo jutri, 20.5., v »Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20. uri.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »S. TONČIČ» v Trstu obnavlja letno nagrado »dr.France TonCiC», ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena deserta-ciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski Študij v obdobju med junijem 1992 in aprilom 1993. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje Študije najkasneje do 20. oktobra t.l. v NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša
2.000.	000 lir, bo razglasen februarja prihodnje leto.
AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letnici ustanovitve: NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ! Prijave do konca junija 1993. Prijavnice so na razpolago pri elanih Tržasi
in v Narodni in knjižnici.
KRUT obveSCa Clane in interesente, da ima na razpolago Se nekaj mest za prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324 .
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB sporoča članstvu, da prireja prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Interesenti se lahko javijo na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/b, tel. St. 360324 .
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Opčine, Prosvetni dom v petek, 21. t.m., ob 20.30 srečanje na temo: SLOVENCI IN VOLITVE ’93. Spregovorili bodo MiloS Budin - DSL, Ivo Jevnikar -SK, Rudi PavSiC - PSI, Stojan Spetič - SKP.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst, Gorica, Videm KULTURA: TEMELJ IDENTITETE, MOC DIALOGA -29. REDNI OBČNI ZBOR v Gorici, 22. maja, ob 15. uri - sejna dvorana pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55).
OB 3. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93 razpisuje SKD Barkovlje NATEČAJ ZA IZVIRNO SLOVENSKO POPEVKO. Za vse informacije tel. na St. 363452 ali 415797 v po-
RMV, v Tržaški knjigarni i studijski
slovnih urah.
TELEVIZIJA KOPER vabi občinstvo, da se udeleži javnega snemanja oddaje »Kam vodijo nase stezice», ki bo jutri, 20. t.m., ob 19.45 na dolinskem županstvu. Oddaja bo posvečena ljubiteljski kulturi in kulturi nasploh.
SK BRDINA sporoča, da se pričnejo suhi treningi. Zbirališče v torek, 25. t. m., ob 17.30 na trgu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi tekmovalci in drugi.
IZLETI
Sekcija VZPI-ANPI in
Partizanski klub Boljunec organizirata, ob priliki 48-letnice osvoboditve, v soboto, 5. junija 1993 izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOV in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v pro štorih Partizanskega klub
;ga
v Boljuneu. Za informacije tel. 228378.
a SPISKE VESTI
JUTRI, 20. maja je za srečanje s Štirimi pesniki v Ajdovščini se nekaj mest v avtobusu. Tel. na St. 299632 (Vera Tuta Ban).
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Milic Mario v RepniCu St. 39.
OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medje vasi. ToCi belo in Črno vino
OSMICO imata v Ricmanjih Zoran in Ervina.
OSMICO ima Ivan TerCon - Mavhinje št.42 s pijaCo in jedačo.
OSMICO je odprl Alife-do Brajnik, Domjo 172. ToCi belo in Črno vino, tel. st 781744
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot St. 18.
OSMICO sta odprla Pe-pi in Boris Sancin v Dolini. Točita belo in Črno vino.
PRI DACEVIH so v Doberdobu odprli osmico. Točijo belo, Črno in rose vino.
NA PROSEKU je na prodaj večja stanovanjska hiša s ca 500 kv.m dvorišča. Odlična lokacija za razne dejavnosti: gostinstvo, trgovina, ambulanta. Pismene ponudbe pod Šifro "Invest” na Publiest -Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst/Trieste.
PRODAM gume za fiat ritmo, v dobrem stanju. Tel. 0481/78118 ob uri kosila.
PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju, december 1989. Tel. St. 421412.
PRODAM na Kolonkov-cu lepo stanovanje s kletjo in pokritim parkirnim prostorom. Tel. St. 818182.
PRODAM na Kolonkov-cu zazidljivo zemljišče, 600 kv. m. Tel. St. 818182.
KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45, Opčine IšCe resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel. St. 214522.
PRODAJALKA z dolgoletno prakso nudi pomoC tvrdki ali trgovini za prodajo oblačil ali v katerikoli drugi stroki. Tel. St. 828251.
NUJNO iscem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481/78118 v večernih urah.
UVOZNO/IZVOZNO
podjetje s sedežem v Trstu išCe uradnika/co v komercialni dejavnosti. Zaželje-na večletna praksa. Pismene ponudbe poslati na Publiest Sri, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Ko-
TTI PTci P1P **
DIPLOMIRAN psiholog iSCe primerno zaposlitev. Tel. St. 364231.
PODARIM tri mucke, stare en mesec. Tel. St. 226324 ob uri obedov.
RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. St. 228297.
t
Pogreb pokojne
Marije Italic Bosco
bo jutri, 20. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgonisko cerkev.
Livia Rebula z družino SaleZ, 19. maja 1993
gi
Zapustil nas je naš dra-
Silvester Švara
Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo sinovi Slavko, Zdravko in Stanko z družinami, sestra Miljana in drugo sorodstvo.
Sežana, Trnovca, Sempolaj, 19. maja, 1993
(Pogrebno podjetje - UL Zonta 3)
Sporočamo, da se bomo poslovili od našega dragega
Franca
Mahorčiča
jutri, 20. maja, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Pogreb pa bo ob 16. uri iz Škocjanske cerkve na tamkajšnje pokopališče.
SVOJCI
Trst, Naklo, Divača,
19. maja 1993
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Ludvika Mokole
se iz srca zahvaljujemo sosedom in vaščanom, dr. Sardagni, nabrežinski godbi, pevskemu zboru Rdeča zvezda, govornikom, darovalcem vencev in cvetja, nosilcem krste in cvetja ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na katerikoli naCin počastili njegov spomin.
SVOJCI
Prečnik, 19. maja 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Tončke Kranjec vd. Vidau
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Strublju, ženskemu in moškemu pevskemu zboru Tabor z OpCin, darovalcem cvetja, vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Bani, 19. maja 1993
19. 5. 1992	19. 5. 1993
Ob prvi obletnici smrti nase drage žene in matere
Ondine Škergat por. Sabadin
Hvala za vso ljubezen, ki si nam dala.
Mož Italo s sinovoma Elviom in Neviom
Sv. masa bo danes, ob 19.30 v Skednju.
Skedenj, 19. maja 1993
GORICA / DVORANA POKRAJINSKE UPRAVE
SODOBNI BALET / KRATEK NIZ V TRSTU
RAZSTAVE / ZA VSAKOGAR
V soboto občni zbor ZSKD Priložnost za res odkrito soočanje o naši kulturi
Temelj identitete, moc dialoga. Pod tem geslom bo v soboto popoldne v dvorani pokrajinske uprave v Gorici občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Skupščina bo, kot vedno, priložnost za obraCun opravljenega dela in predvsem za temeljito soočanje o načrtih in o perspektivah te množične kulturne organizacije. A hkrati tudi za razmislek o hudem kriznem trenutku, ki ga preživlja nas kulturni vsakdan. ZSKD je namreč bistveni povezovalni element naše ljubiteljske kulture, a tudi dejavnik, ki je v zadnjih letih prispeval velik delež pri uveljavitvi kulture dialoga in odprtosti do Slovenije in do širše tržaške ter italijanske stvarnosti.
O tem pričajo tesni odnosi, ki jih je zveza samostojno - a ne brez težav in odporov - znala vzpostaviti z združenjem ARCI, na krajevni in še posebno na vsedržavni ravni. Danes je ZSKD polnopravna Članica te velike italijanske organizacije, sodeluje pri njenih odločitvah in prispeva k oblikovanju njene usmeritve. Podobno velja tudi za odnose s katoliškim združenjem ACLI, ki je v Trstu v prvi osebi angažirano za premostitev "berlinskega zidu“ nestrpnosti in nerazumevanja med raznimi mestnimi komponentami.
Za sobotni občni zbor smo izbrali to geslo - nam je dejal predsednik ZSKD Ace Mermolja (na sliki KROMA) - ker smo prepričani, da mora biti prav identiteta gonilna sila naše zveze. Gre v prvi vrsti za kulturo in jezik, ki sta nosilca kompleksne napisane in nenapisane preteklosti. Iden-
titeta seveda tudi poudarja razlike in nujnost dialoga med različnimi. Ta pot ima kot edino alternativo brisanje različnosti, ki je človeštvu (glej holokavst in sedanjo bosansko tragedijo) povzročilo samo škodo.
Zveza slovenskih kulturnih društev bo na sobotni skupščini poudarila tesno življenjsko vez med identiteto in dialogom. Poudarjanje lastne identitete seveda ne pomeni, da imaš negativen odnos npr. do večinskega naroda. Prav nasprotno, identiteta pomeni bogastvo v tem našem večkulturnem in vecnarodnost-nem prostoru. Mermolja je vsekakor prepričan, da smo tudi Slovenci v Italiji pred pomembnim razpotjem, pred velikimi novostmi in bo zato tudi od nas odvisno, ali bo novo prineslo nove pregrade ali pa se bo odprlo obdobje tvornega sodelovanja.
Trenutni položaj slovenske manjšine (in ne samo njene kul-
ture) je po mnenju predsednika ZSKD podoben ladji na odprtem morju, ki ne more začrtati smeri svoje plovbe, Ce prej ne preveri, kje se pravzaprav nahaja. To še posebno velja za kulturo. Naša narodna skupnost se nahaja pred izzivom, ali bo znala v teh kočljivih trenutkih nakazati neke kulturne programe, upoštevajoč žalostno ugotovitev, da se je pri nas kulturno življenje znašlo v moCno podrejenem položaju.
Mermolja nam je povedal, da bo v svojem sobotnem poročilu postavil vprašanje, kakšen odnos naj naša manjšina zavzame do svoje kulture, do svojih kulturnih organizacij in ustanov. A to ni dilema, s katero se morajo ukvarjati samo na ZSKD ali pa samo kulturniki. To je oziroma mora postati problem naše širše stvarnosti, ki je tesno vezan na našo usodo. Naše narodnostne politike - meni Mermolja - ne moremo in ne smemo naravnavati le v odnosu do italijanske večine (večkrat, da si peremo vest išCemo zunanjega sovražnika), ampak moramo posvečati tudi pozornost odnosom med nami in se trezno zamisliti, kaj smo in predvsem kaj hočemo biti.
Goriški občni zbor ZSKD bo torej lepa priložnost za razgovor, za kritiko in predvsem za tvorne predloge, kako premostiti sedanjo nelahko situacijo. Vodstvo zveze vabi predstavnike vseh včlanjenih društev s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo in da se oglasijo v razpravi. Vsak doprinos bo še kako dobrodošel. (S.T.)
Ko je novi ples predvsem igra
Nastop skupine Balletto di Toscana
Igrivost, svežina, plesna veščina: to so glavne značilnosti, ki so prišle do izraza na ponedeljkovem nastopu v Trstu v vseh ozirih mlade skupine Balletto di Toscana (BdT). Predstava je sodila v kratek niz, ki ga je Deželno gledališče FJK v sodelovanju z operno hišo Verdi in ob pomoCi bančnega zavoda Crtrie-ste-Banca Spa namenilo sodobnemu italijanskemu baletu. Čeprav je ta zvrst veliko manj poznana od klasičnega baleta in dobiva še manj podpore iz javnih sredstev, pa lahko - tudi na osnovi tržaškega niza - ugotovimo, da v Italiji le deluje nekaj dobrih skupin. Med temi je nedvomno ansambel BdT, ki je na pobudo Cristine Bozzoli-ni (ta je še vedno umetniški vodja skupine) nastal leta ’85. Ob nesporni strokovnosti vodje gre še podčrtati njeno izbiro, da rada sodeluje z drugimi koreografi, tako da ni program skupine ostro osebno zaznamovan. V gledališču Rossetti je 12 plesalcev (6 + 6) najprej predstavilo duhovito koreografijo Hansa van Ma-nena »In and out« in bolj »atletski« ples »Turnpike« v zamisli koreografa Mama Bigon-zettija. Pretežno mlado občinstvo je bilo nad predstavo (upravičeno) navdušeno, (bip)
RAZSTAVNA DEJAVNOST / GALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE
Fotografovo podoživljanje srečanja slikarjev »Labirint in njegov dvojnik«
Sergd Cesar
Predzadnja razstava letošnje sezone v galeriji Tržaške knjigarne (na sliki Ferrarija utrinek z otvoritve) se povezuje na lanskoletno teden trajajoče mednarodno srečanje sodobne umetnosti v bližnjem TržiCu pod naslovom "Labirint in njegov dvojnik”, ki se ga je udeležilo štirinajst slikarjev iz Avstrije, Italije in Slovenije poleg seveda treh fotografov iz omenjenih dežel, ki so vse dogajanje in ustvarjanje spremljali in beležili. Beležili ob lastnem pogledu na ustvarjalce in s tem ustvarili s Časovnim pomikom dodatne posege v celotni projekt. Mesto in labirint bodisi geografski, bodisi Človeški, iz katerega so se izmotali likovni ustvarjalci preko svojih
del, a z njimi vklenili slučajne mimoidoče in prebivalce mesta - labirinta v svoje ustvarjalne vijuge.
Sodelujoči fotografi Rajko Bizjak iz Vrtojbe, Maurizio Frullani iz Ronk ter Martin Rauchenwald iz Celovca sd vsak na svoj naCin posegli v samo umetniško dogajanje. Niso namreč samo kronološko dokumentirali dogodkov.
Bizjak se je osredotočil na skupino sodelujočih umetnikov, ki se iz fotografije v fotografijo zmanjšuje, upodobi eno samo osebo in se nato spremeni v svojega dvojnika s tem, da se skupina obrne stran od objektiva
in v naslednjem nizu nato zgine, saj se pojavi samo bel fotografski papir. Raziskovanje in iskanje bistva sodelujočih, ki se paradoksalno izkaže kot bistvo niča. Lahko pa ga beremo tudi preko podnaslovov kot dvojnik, to je negativ niCa ali samo skoncentrirano bistvo cele skupine.
Frullani se je pa zaustavil na posameznih udeležencih in njihove portrete "opremil” z govorico rok, ki gre od ironične do opisovalne in meditativne; zbral je vse, ki so se kakorkoli že vrteli okoli tega labirinta. V tej govorici rok vidimo dvojnika izraznosti obraza, ki se pri nekaterih
portretih dopolnjujeta, pri drugih pa ta govorica preseže prvi vtis in nam daje misliti, kateri del dvojnosti je lahko resničen.
Rauchenwald se je odločil, da poseže v samo dogajanje s tem, da je poleg fotografske obdelave svojih motivov, katerih osebki so vedno sodelujoči likovniki, dodal izdelanim fotografijam še nekatere koščke poslikanih ali samo obarvanih platen upodobljenih slikarjev in s tem stopil v intimnejši stik z upodobljenimi; ustvaril je tako dela, ki bi jih lahko imenovali "skupinska”, ki pa odločno izražajo samo fotografov pogled in obdelavo izbranega motiva, kljub barvnomateriCnem posegu "od zunaj”.
Pazi, stripi na pohodu
Ob razstavah so organizirali tudi raznovrstna srečanja
Jasna Merku
Pri nas razstave stripov še niso zelo pogoste, zato je zaporedje različnih ponudb na tem pem področju še vedno nekoliko neobičajno. V prostorih tržaške ljudske knjižnice je bila tako na ogled razstava stripov posvečena priljubljenemu detektivu Martinu Mystereju (foto Križ-manCic). Razstava se vključuje v pobudo »Oc-chio al fumetto«, ki si prizadeva približati gledalcu različne zvrsti stripa tudi preko srečanj z avtorji in strokovnjaki ter preko operativnih delavnic in bibliografske dokumentacije.
Bila je prava poslastica za bralce pustolovskega stripa in nam je kronološko predoCila važnejše dogodke od nastanka tega stripa do novejših Časov.
Figuro detektiva si je zamislil Alfredo Castelli že leta 75, vendar je le minilo nekaj let preden je slednji dobil zadovoljivo grafično rešitev, ki je nastala izpod peresa Giancarla Alessandri-nija. Tako smo lahko prvič zasledili v kioskih stripe, v katerih nastopa Mystere šele leta ’82, od takrat pa je žel vse večji uspeh. Znani detektiv se je rodil v New Yorku leta 42, diplomiral je na antropološki fakulteti, kasneje je izgubil tako očeta, kot mater ter investiral dediščino v nadaljnje študije v Bostonu, Parizu in Firencah. Vsebinsko spodbujajo posamezne zgodbe bralca k raziskovanju in odkrivanju resnice, ki se skriva za legendo in je večkrat presenetljivejša od same domišljije.
Satirični risar stripov in humorističnih vinjet
Roberto Totaro, po rodu iz Belluna, pa še do sobote predstavlja nekaj svojih originalov v razstavni dvorani Leto-višCarske ustanove v Trstu (Ul. S. Nicolo, 20).
Totaro, ali TOT, kot se na svojih delih podpi' suje, se je šolal na beneški Likovni akademijo posveCa se tako humoristični, kot reklamni grafiki. Izpod njegovega pej resa so nastali številni protagonisti, kot sta npr-»Roby in Poppi«, ki jih je risal za satirični lis* »II piccolo missionario«-Za nemško tržišče je risal »Fix und Foxija«; kasneje je sodeloval z založbo Mondadori in risal stripe za Topolino, v tem obdobju je poskusno oddal tudi nekaj svojih vinjet francoskemu Vail-lantu s katerim uspešno sodeluje že vrsto let-Nekaj teh vinjet iz serije »Bulles« je tudi na razstavi na ogled. Vežejo se na morsko tematiko ter preko sekvencnih prizorov razvijajo duhovite situacije. Večinoma so podobe brez besed dovolj zgovorne in prav zaradi preprostih situacij, ki jih avtor uspešno razvija, spravi v dobro voljo gle-dalca.
Totaro si obenem zamisli in oblikovno rešuje vsebino svojih stripov, za katere je bil večkrat nagrajen. Spomnimo se samo mednarodne nagrade Humoristov v Ma-rostiki iz leta ’81 in letošnje posebne nagrade za stripe - nekateri od nagrajenih so trenutno tudi v Trstu na ogled. Tot je zaslovel zlasti p° zaslugi svojih »I tecno-cratici«, ki redno nastopajo v »Comixu« založnika Franca Cosima Pa' ninija.
Otroški zbor F. Venturini med slavnostnim nastopom (Foto Mario Magajna)
____________________NAŠI NAJMLAJŠI / ZAHTEVNA PREIZKUŠNJA______________________
Odličnih deset let vedrega petja otroškega zbora Venturini
Ob desetletnici so mladi pevci z zahtevnim celovečernim koncertom nastopili v gledališču France Prešeren v Boljuncu
Neva Lukes
O tem, da je imel otroški pevski zbor KD Fran Venturini od Domja ob svoji desetletnici celovečerni koncert v gledališču F. Prešeren, smo v našem dnevniku že pisali. Tokrat bi se samo z nekaj mislimi zaustavili ob samem dogodku, to je celovečernem koncertu zbora, katerega pevci štejejo od 2 in pol leta do enajst, največ dvanajst let starosti. Kar 14 pesmi, in to ne lahkih pesmi, je pevovodkinja Suzana Žerjal, ki uspešno vodi zbor vsa ta leta, izbrala za ta koncert. Ce pomislimo, da je potekal koncert
8. maja, to je v času, ko se na šolah že pripravljajo na konec šolskega leta ter so naši otroci vsestransko obremenjeni, potem lahko razumemo težave, ki jih je imela Suzana Žerjal tako z izbiro programa, kot tudi z vajami mladih pevcev, preutrujenih zaradi sodelovanja pri drugih dejavnostih, pa vendarle še tako navdušenih, da so se v glavnem vsi udeležili vseh vaj, sledili Suzaninim napotkom in potem, po svojih najboljših močeh, ob zelo pomembni spremljavi pianistke prof. Vesne
Zuppin in harmonikarja Aleksija Ivanoviča, izvedli tako zahteven program, ki bi postavil pred težko nalogo, tudi bolj odrasle in že izkušene pevce.
Zamislite si okrog 40 otrok, ki se predstavljajo občinstvu s tako zahtevnim programom, kot je bil sobotni, v katerem so podali otroške pesmi raznih skladateljev, tudi različnih narodnosti - od skladb Kuharja, Sceka, Scheiberja, slovaške pesmi v priredbi A. Martel-
li-ja, Groffeja, Pascanu-ja, Hennarta, Humerja in Touchtona, z dobro pevsko intonacijo, s pravilnim poudarkom na besedilo, pa še z lepimi, čistimi glasovi, kar je za vsak zbor resnično primarna postavka.
»Bala sem se, kako bo uspel ta koncert« je povedala Suzana Žerjal. »Predvsem so potekale vaje v še vedno nepopravljenih prostorih našega društvenega sedeža; ob velikem sodelovanju in pomoči staršev in ela-
nov društva, ob resnično veliki zavzetosti mladih pevcev, ki so resnično dali vse »od sebe«, da so izpeljali tako lep, pa tudi pevsko zahteven celovečerni koncert.«
Ko smo se po koncertu pogovarjali z mladimi pevci, pa tudi s pevkami dekliške pevske skupine, ki jo sestavljajo bivše Članice otroškega zbora, smo se skupno poveselili uspeha, istočasno pa smo slišali obljube, da bodo vsi, najmlajši, pa tudi nekoliko bolj odrasli pevci, s petjem nadaljevali.
In to je prav gotovo
najpomembnejša ugotovitev, ki nam daje upati> da iz tako številčnega otroškega zbora, rastejo bodoči pevci, ki bodo zapolnili vrzeli v naših tradicionalnih zborih, da se bo pevska tradicija nadaljevala, da bomo imeli v naših društvih ponovno dobre zbore, ki bodo s svojim petjem spremljali domače, pa tudi druge prireditve, kar je za
življenje v posameznih
predelih mesta in okoliških vaseh izrednega
pomena za obstoj in razvoj posameznih društev in kulturne dejavnosti nasploh.

DIJAŠKI DOM / OBČNI ZBOR ZDRU2ENJA
KZE / KONFERENCA ZUPANOV
NOVICE
Vzgojno - izobraževalna vloga doma se spreminja
Starostna struktura gojencev se je pomladila - Novo vodstvo začrtalo nove smernice in naloge dolovanja
Tudi slovenski župan v sedmerici na čelu zdravstvene enote
Ales Doktoric
n.Vlani združenja glaski dom so se Prejsnje dni zbrali na e nem obenem zboru v Prostorih zavoda na Sve-?gorski ulici 84. Občni ;00r je bil tokrat poseb-ega pomena, saj je bil Prvi po upokojitvi dolgo-a nega ravnatelja Ed-nnda Košute lansko je-®en, sovpada pa tudi s Prvim obdobjem delo-
nriu novega upravnega bora, ki mu predse-u)e prof. Karlo Cemic. Predsednikovo poroci-0 zbranim elanom je sebovalo temeljit pre-■ žalovanja odbora, ki ® . *-udi prisiljen samo-ojno prebresti upravno eddobje, preden je bila °vembra lani imenova-a sedanja ravnateljica pma Kristina Knez. Cer-ic je izčrpno informiral lane združenja o teža-ah’ vprašanjih in plavljenih nalogah Pravnega organa, pre-esel je obračun in pro-aCun združenja, njegovo Premoženjsko in organi-
^cijsko stanje ter v izCr-Pm analizi tudi poudaril, a )e treba iskati Dijaške-u domu novih vsebin a vlog v goriskem za-tIle)skem prostoru.
S predsednikovim po-0Cilom se je skladal tudi Poseg ravnateljice Kristine Poudarila je, da so a'°ski ^ vložena energija
Člani združenja Dijaški dom med občnim zborom (foto Studio Reportage)
Marko Marinčič
Na Pokrajini so se predsinoci sestali goriški župani (srečanja se jih je udeležilo 20 od skupno 25), da bi v svoji sredi izvolili 7-clanski odbor, ki jih bo zastopal v vlogi nadzornega in posvetovalnega organa na Čelu Krajevne zdravstvene enote. Konferenco županov je sklical goriski župan Tuzzi kot predstavnik glavne občine v pokrajini in seznanil kolege z določili zakona, ki je delno reformiral zdravstvene upravne organe.
Konferenca županov oz. 7-clanski odbor bo predvzel naloge dose-
danjega odbora garantov: nadzoroval in usmerjal bo delovanje izrednega upravitelja in posegal v njegove odločitve s posvetovalno vlogo. Pomembna naloga pa Čaka župane ob koncu leta, ko bodo morali predlagati bodočega upravitelja KZE.
Tuzzi je podčrtal pomen konference županov in bil mnenja, da bi se predstavniki občin morali srečevati tudi za razpravo in koordiniranje delovanja na drugih področjih skupnega interesa. Kot primer je navedel zlasti gospodarsko
v nesorazmerju s Številom uporabnikov domskih struktur in storitev. S katerokoli reorganizacijo pa bi seveda prišla pod vprašaj predvsem oskrba notranjih gojencev. Medtem ko je nekoC bil Dijaški dom predvsem socialna ustanova in je imel Številno populacijo viSjeSolcev, sestavljajo veCji del njegovih sedanjih obiskovalcev osnovnošolci in nižješol-ci. V izostreni skrbi zanje in kot (vorno dopolnilo javnega Šolstva na Goriškem pa lahko Dijaški dom tudi pridobi svojo novo vlogo v goriskem prostoru.
V diskusijo se je najprej prijavil predsednik
nadzornega odbora Boris Peric, ki je poudaril, da je treba v zvezi z nakazanim stanjem Cimprej priti do reorganizacije Dijaškega doma v prenovljeno izobraževalno ustanovo, ker je vsako odlašanje povsem zamujen Cas. Ostali disku-tanti so to mnenje Se podkrepili, zato je občni zbor po odobritvi obračuna in proračuna soglasno naložil upravnemu odboru in ravnateljici nalogo, naj izražena mnenja tudi uresniči v kratkoročni operativni naCrt v sklopu celovitega in smotrnega pedvide-vanja potreb slovenske skupnosti na Goriskem.
r ŠTANDREŽ / SEJA RAJONSKEGA SVETA -i
Šola bo nared do septembra
Spomin na Walterja Rossija - Na njegovo mesto Darjo Nanut
Rajonski svet v Standrežu se je predsinoci prvič sestal po smrti dolgoletnega predsednika Walterja Ressija. Predsednik Božidar Tabaj se je uvodoma spomnil na njegovo dolgoletno delo in na izredno prizadevnost, ki jo je vedno izkazal v korist standreske skupnosti. Svetovalci so Ressijev spomin počastili s trenutkom zbranosti.
V nadaljevanju je svet soglasno sprejel v svoje vrsta Darija Nanuta, ki bo nadomestil Ressija kot drugi neizvoljeni na listi PSI (prvi neizvoljeni, Danjel Brai-ni, se je odpovedal mestu). Težavnejša bo nadomestitev predstavnika PSDI Pa-
doselbja, ki je odstopil: prvi neizvoljeni je namreč umrl, med drugimi kandidati na socialdemokratski listi pa ni nihče prejel preferenc.
Rajonski svet je nato vzel v pretres naCrt za preureditev PilošCa, o Čemer bomo podrobneje še poročali v prihodnjih dneh, ter stanje na področju javnih del. Osnovna Sola bo nared do jeseni in kaže, da bo občina rešila tudi problem nabave delno nove opreme, ki se je pojavil v zadnjem Času. Za vrsto manjših del bo poskrbel rajonski svet s svojimi sicer skromnimi sredstvi.
stanje, pri čemer bi Zupani ob pokrajinski upravi morali nastopiti z združenimi moCmi.
Tuzzi je nato predstavil predlog glede izbire sedmih elanov ožjega odbora ih pri tem podrc-tal, da se je ta predlog izoblikoval izključno v pogovorih s tehniki KZE in brez vsakršnega političnega pogajanja ali poseganja strankarskih tajništev. Sedmerico naj bi izbrali po sledečem kljuCu: šest naj bi bilo županov občin, ki so sedež zdravstvenih okrajev (ob Gorici so to TržiC, Krmin, Gradišče, Ronke in Gradež), sedmega župana pa naj bi skupno predlagale tri slovenske občine.
Zupani so načeloma sprejeli navedena kriterija izbire, vključno z imenovanjem enega od slovenskih Zupanov. Izvirni predlog pa so nekoliko popravili oz. dopolnili: posameznih okrajev naj bi ne predstavljal župan najveeje občine, kjer ima okraj svoj sedež, temveč eden od Zupanov v okraju. Zaradi potrebe po posvetovanju in upoštevajoč bližnje volitve, ki bodo najbrž privedle do zamenjave nekaterih županov, so izvolitev sedmerice odložili na konec junija.
S prodajno razstavo umetnin denar za obnovo šole v Osijeku
Pod geslom Umetniki za kulturo miru - se v deželnem okviru uresničuje zanimiva humanitarna pobuda s ciljem zbiranja materialnih sredstev za ureditev šole v Osijeku. V GradišCu, v tamkajšnji galeriji sodobne umetnosti, bodo 28. trn. odprli prodajno razstavo umetniških del, ki so jih, ah jih še bodo, prispevah likovni oblikovalci iz naše pokrajine in dežele. Izkupiček prodajne razstave bodo namenili Italijanskemu rdečemu križu, ki je, skupaj s pokrajinsko upravo in solidarnostnim odborom pobudnik akcije. Razstava bo odprta do 27. junija.
Poučevanje latinščine na nižji srednji šoli
Na pobudo nižje srednje V. Locchi in pokrajinskega odbomištva za kulturo, bo jutri, 20. t.m. ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani predavanje o poučevanju latinščine v srednjih šolah. Govoril bo prof. Gino Facchin.
Kako organizirati službo za ostarele občane
V	konferenčni dvorani doma za ostarele Časa Albergo v TržiCu v ulici Crociera 14 bo v petek, 21., in soboto, 22. maja, seminar z naslovom:»Ostareli: Welfare state in organizacija virov in prostora“. Seminar organizira tržiška občina skupaj z Institutom za mednarodno sociologijo iz Gorice (ISIG). Na seminarju bodo spregovorili univerzitetni profesorji iz univerz iz Trsta, Bologne, Benetk, Ferrare in Milana. Pričetek študijskih dnevov o problemih ostarelih ljudi bo v petek 21.maja ob 9.30. ko bo prof. Gasparini po pozdravu gostiteljev uvedel predavanja in debato.
Hrvaška ladja v Tržiču z brodolomci na krovu
V	pristanišče Portorosega je včeraj priplula hrvaška ladja Kurila, ki je v Egejskem morju vzela na krov štiri britanske državljane. Trinajst metrov dolga jahta se jim je pokvarila in so zaprosih za pomoč. Poveljnik hrvaške ladje je brodolomce vzel na krov in skušal rešiti tudi plovilo. Poskus pa se ni posrečil in Čoln so prepustili morju. Angleški državljani so se preko Benetk že vrnili v domovino.
V	Tržiču hudo ranjen kolesar
V	prometni nesreči, zgodila se je vCeraj v prvih popoldanskih urah v TržiCu, se je hudo poškodoval 24-letni Gianfranco Calzolari. Fanta, ki se je peljal s kolesom, je zadel tovornjak, ki ga je upravljal 29-letni Stefano Comolo iz kraja Thiene. Calzolari, ki je sin tržiškega župana Cesareja Calzolarija, je zado-bil hude telesne poškodbe in so ga s helikopterjem prepeljah v bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki pridržah prognozo.
jQjj_/ PROTI ZDRUŽEVANJU UČITELJIŠČA Z LICEJEM
Trije slovenski župani zahtevajo ohranitev sol
Enako zahteva profesorski zbor liceja Trubar
Krčenje števila sloven-. 1 Sol z izgovorom ra-clonalizacije je te dni v ospredju zanimanja poli-yCnih strank in ustanov.
zvezi z napovedano družitvijo pedagoškega 'ceja - učiteljišča Simon ^egorcic z licejem Pri-°2 Trubar so na pobudo oberdobskega župana r- Marja Lavrenčiča Zu-
pani Doberdoba, Sovodenj in Steverjana v petek poslali protestno pismo ministrici za šolstvo Rosi Russo Jervolino ter v vednost goriškemu šolskemu skrbniku.
V pismu - poslal ga je vsak Zupan zase - je izražena zaskrbljenost nad napovedanim ukrepom, ki bi oškodoval manjšin-
rC
VOLILNA KRONIKA
SSk: v času velikih sprememb dajmo prednost narodnosti
Slovenska skupnost Gorica, piše v sporočilu za tisk, ki smo ga prejeli od stranke, je naslovila ^dacaj svojega predvolilnega boja z besedami: Slovenska skupnost - skupaj jo lahko podvoji-1110”■ Gre za prepričanje, da v Času zgodovinskih Preobrazb vsedržavnih italijanskih strank narodnostna stranka lahko ustrezno in učinkovito izraža voljo slovenske manjšine. Narodnost, trdi LjSk, je tista, ki lahko poveže različno mislece Slovence, narodnost lahko premaga preživele ideologije. Slovenska skupnost nadalje ugotavlja, da lahko edino vsenarodnostni nastop zagotovi slovenski manjšini možnosti za vzpostavljanje nove evropske ureditve, ki bo slonela na novih Principih. SSk trdi, je v tem trenutku edina stranka, ki daje prednost življenju pred pdlitiko, narodu pred ideologijami in zaradi tega izraža Prepričanje, da je v prelomnih dogodkih pridobi-a na svojem pomenu in da lahko v njej najdejo zatocisce vsi tisti posamezniki, ki budno spremljajo dogodke in ugotavljajo brezperspektivnost slovenskega nastopanja v vsedržavnih dalijanskih strankah.
DSL predstavi kandidate danes v Gorici, jutri v Doberdobu
Demokratična stranka levice bo danes ob 17. uri na svojem sedežu v Gorici predstavila kandidate Za deželne in pokrajinske volitve, kjer za predsednika Pokrajine kandidirajo Maurizia Salomo-Mja, ki lahko raCuna tudi na podporo PSI.
Na pobudo slovenske komponente DSL bo jutri °b 20.30 na sedežu KD Jezero v Doberdobu posebna predstavitev že omenjenega Salomonija ter slovenskih kandidatov Marja Lavrenčiča za deželni in Aleksandre Devetak za pokrajinski svet. Sodeloval bo tudi senator Darko Bratina.
sko skupnost v njenih specifičnih potrebah.
Zupani izražajo nadalje mnenje, da bi se bilo treba v pričakovanju odobritve zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji Julijski krajini (ki naj bi uredil tudi vprašanja šolstva) izogniti kakršnimkoli ukrepom, ki bi krcih že pridobljene pravice. Končno vsebuje pismo predlog ministrici, naj ponovno preuči zadevo in preklice prejšnji sklep ter povrne avtonomijo pedagoškemu liceju Simon Gregorčič.
Stališče o zadevi so zavzeli tudi profesorji na liceju Trubar. Njihova izjava se glasi:
»Profesorski zbor Gim-nazije-liceja “P. Trubar” je na seji dne 14.5.1993 razpravljal o sporočilu ministrstva za šolstvo, da se pripravlja dekret o prildjuCitvi učiteljišča “S. Gregorčič” h gimnaziji-li-ceju “P. Trubar”. Ugotovil je, da je bil že pred nekaj leti podoben poskus, ki se zaradi nasprotovanja našega zavoda in širše javnosti ni obnesel.
Gre za dve inštituciji, ki sta zrasli iz preteklosti vsaka zase in predstavljata še posebno danes nenadomestljiv izobraževalni in kulturni dejavnik v naši narodnostni skupnosti.
Zato zavrača vsak sedanji in tudi nadaljnji poskus okrnitve obstoječih šolskih inštitucij, s Čimer bi bila resno ogrožena av-tonomija in pedagoška učinkovitost prizadetih zavodov. S tem v zvezi podpira vse pobude sindikata slovenskih šolnikov za ohranitev posameznih zavodov.«
PROCES / ONESNAŽEVANJE IZ UPEPELJEVALNIKA
Sodni izvedenec trdi, da so bile naprave pomanjkljive
Vsebnost klorovih spojin možnost za nastajanje dioksin
Vlado Klemse
Na goriški preturi se je vCeraj z zaslišanjem nekdanjega predsednika go-riške KZE arh. Robustel-lija, nadalje sodnega izvedenca Ermanna Anno-vija ter predstavnika studia Cassito Magnani nadaljevalo sojenje nekdanjemu goriškemu županu Antoniu Scaranu -ta se sicer sodne razprave ni udeležil - ter odgovornima osebama družbe Saspi, ravnatelju upe-peljevalnika pri So-vodnjah Gianfrancu Sfor-zini in nekdanjemu predsedniku družbe Saspi Pa-squalu Montani, zaradi onesnaževanja ozračja.
Medtem ko je nekdanji predsednik KZE Robustelli v bistvu potrdil, da javna zdravstvena služba takrat ni bila, zaradi pomanjkanja ustreznih aparatur v stanju opraviti zahtevne analize, je bilo največ pozornosti usmerjeno na zaslišanje sodnega izvedenca, Ermanna Anno-vija, ki je po nalogu sodišča, 25. in 26. oktobra 1989 opravil serijo analiz v sodelovanju z institutom SSC iz kraja San Do-nato Milanese.
Annovi je na izrecno vprašanje povedal, ”da je bila naprava, na podlagi njegovih ugotovitev in spoznanj,	slabo
opremljena, zlasti kar zadeva uravnavanje pretoka plinov in zadrževanje onesnažujočih delcev. V dimu in prašnih delcih so bile ugotovljene visoke vsebnosti klorovih spojin, kar je pogoj za nastajanje dioksinov. Sklepati je mogoCe, da
takoimenovana komora za dodatno izgorevanje (in uničevanje) klorovih spojin ni opravljala funkcije, ki bi jo morala. Glede dioksina je bila opravljena samo ena analiza.”
Med zaslišanjem prof. Annovija je prišla na dan ugotovitev, da sta družba Saspi in kasneje občina v letih 1986, 1987 in 1988 poverili izdelavo analiz Tržaški univerzi, da pa so velika odstopanja glede ugotovljenih vrednosti, oziroma podatkov. In prav glede tega aspekta se je vnel besedni dvoboj med javno tožilko in zagovornikoma, odvetnikoma Garlat-tijem in Bevilacquo.
Gianfranco Sforzina in Pasquale Montano - Foto S.R.
GORICA / POMEMBEN KULTURNI DOGODEK
Razstava Roberta Joosa
Odprli jo bodo v petek na gradu - odprta bo do 28. junija
Na gradu bodo v petek, 21.t.m. odprli razstavo del znanega go-riškega, sicer v Benetkah živečega, slikarja Roberta Joosa. Pravzaprav gre za njegov povratek v rodno mesto, po razstavi, ki jo je pred desetimi leti imel v Avditoriju.
Na ogled bo 34 slik, ki so nastale večidel v zadnjih letih, po spominu, in ki odsevajo trideset let slikarjevega doživljanja, ki je obenem utrip Gorice nekako med letoma 1930 in I960.
Včeraj so na občini, ki je organizator in pokrovitelj razstave, poleg Go-
riške hranilnice, ki je poskrbela za tisk odličnega kataloga, spregovorili o pomembnem kulturnem dogodku, ki pomeni nekakšen uvod v goriško poletje. Razstava bo namreč odprta do 28. junija.
Ob tem velja opozoriti na posebnost razstave in kataloga. Razstavi so dali naslov Ljubezenska pisma mojemu mestu. V katalogu z istim imenom se namreč prepletajo umetniška proza in likovne stvaritve. Lahko bi rekli, da literarni del dopolnjuje likovni in obratno.
KINO
GORICA
VITTORIA 19.45-22.00 »Notti selvagge«. Jutri, Gorica kinema: 20.45 »Bob Roberts«. Rež. in igra Tim Robbins.
CORSO 18.00-20.00-22.15 »Proposta indecen-te«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 20.00-22.00
»Ossessione d amore«.
TR23C
EXCELSIOR Danes zaprto.
Pž KONCERTI
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU: nocoj ob 20.30 koncert Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenije; dirigent Anton Nanut, solist Pietro Borgonovo. Na sporedu skladbe Gyorgyja Orbana, Luciana Beria in Alexandra von Zemlin-skega.
PRIREDITVE
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabi v petek, 21. t.m., ob 17. uri na Četrto in zadnje predavanje iz niza o slovenski literaturi. Dr. Boris Paternu iz ljubljanske filozofske fakultete bo govoril na temo Poglavja o pesniku Kocbeku. Predavanje bo v Čitalnici knjižnice v Ul.
P TOPP
KD JEZERO in PEVSKI ZBOR JEZERO vabita v soboto, 22.t.m., ob 20.30 na pevski večer. Potekal bo v občinski telovadnici, sodelovali pa bodo moški pevski zbor Jezero, dekliški zbor Jezero in zbor KD Svoboda iz Ptuja.
[ 3 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽICU
OBČINSKA 1, Ul. Te-
renziana 26, tel. 482787
□ OBVESTILA
DEZ. ODBOR SVET. SLOVENSKEGA KON-
GRESA obvešCa, da bo sestanek jutri ob 19. uri na glavnem trgu v Nabrežini pri “Knjigarni TerCon ’. Dnevni red: izboljšave zakona o slovenskem državljanstvu oz. optantih, problematika šole v zamejstvu in razmere v manjšini pred bližnjimi volitvami.
AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-
ci ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri elanih.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešCa elane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do 27. junija letos ob sredah na sedežu društva med 10. in 11. uro.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina pokojnega Danila Durcika daruje Darko DurCik z družino 100 tisoč lir za Mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža.
V	spomin na Maksa Spetiča darujeta Jože in Sonja Pahor 100 tisoč lir za TPPZ Finko Tomažič.
V	spomin na pok. učiteljico Ljubko Šorli Bratuž daruje profesor Marjan Bednarich 30 tisoč lir za Center za glasbeno vzgojo E. Komel.
V	počastitev spomina dr. Cvetka KocjanCiCa daruje družina Mesesnel 50 tisoč lir za Planinsko društvo Gorica.
POGREBI
Danes: 9.30 Orsola Roiat-ti vd. Bressan iz splošne bolnišnice v LoCnik, ob 11. uri Štefanija Lutman vd. Hoban iz bolnišnice Janeza od Boga v Standrež, ob 12.30 Anton Bolčina iz bolnišnice sv. Justa ha glavno pokopališče.
8 Sreda, 19. maja 1993
SVET
NOVICE
Preloženo sojenje prevratnikom
MOSKVA - Rusko vrhovno sodisce je v torek ugodilo prošnji obrambe, naj zamenja državnega tožilca v procesu proti dvanajstim nekdanjim najvišjim sovjetskim predstavnikom, ki so obtoženi poskusa prevrata leta 1991. Sodišče se je tudi odločilo, da bo parlament zaprosilo, naj še enkrat prouCi vlogo državnega tožilca generala Valentina Stepankova in njegovega namestnika Jevgenija Lisina, da bi bila tako zagotovljena objektivnost in neodvisnost tožilcev. Sojenje je preloženo, dokler ruski parlament ne bo sprejel nove odločitve. (Reuter) .
Poostreni varnostni ukrepi v JAR
JOHANNESBURG - Johannesburška policija je v torek okoli mesta sklenila varnostni obroč, da bi preprečila protestni pohod 50.000 Črnskih študentov proti središču mesta in s pomočjo vojske zaprla vse izhode iz Črnskih Četrti. Kongres južnoafriških študentov je napovedal, da bodo protestni shod proti povišanju šolnine in drugim prispevkom za visokošolsko izobraževanje organizirati Cez tri tedne. Na vlado pa pritiska tudi 80.000 Črnskih učiteljev, ki zahtevajo petodstotno zvišanje plač najpozneje do 22. maja. Vlada je vse zahteve označila kot izsiljevanje. V sporu pa naj bi posredoval Nelson Mandela. (Reuter)
Kubansko-mski pogovori
HAVANA - V kubanskem glavnem mestu so se zaceli pogovori o sodelovanju med kubansko in rusko vlado, ki jo vodi vladni predstavnik Vladimir Su-mejko. Podpredsednik kubanske vlade Lionel Šoto se je s predsednikom ruskega državnega komiteja za petrokemično industrijo Viktorjem Ivanovom pogovarjal o nujnosti uvedbe novih oblik gospodarskega sodelovanja. Ivanov je obiskal tudi jedrsko elektrarno v Juragui in rafinerijo Cienfuegosu, ki so ju zgradili s pomočjo nekdanje Sovjetske zveze. (AFP)
Novi generalni sekretar Kevsa
PRAGA - Svet ministrov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je v torek 52-letnega nemškega diplomata Wilhelma Hoeyncka, nekdanjega Gensche-rjevega sodelavca, imenoval za generalnega sekretarja organizacije. Hoeynck, ki je na položaj generalnega sekretarja izvoljen za obdobje treh let, bo svoje delo zaCel opravljati sredi junija na Dunaju. (AFP)
Rdeči Kmeri so zopet udarili
PHNOM PENH - Patruljo Združenih narodov so v torek napadli Rdeči Kmeri s protitankovskim orožjem. Napadeni vojaki svetovne organizacije so odgovorili z ognjem in uspeti pobegniti napadalcem. Ozračje v jugozahodni kamboški provinci Si-em Reap je še vedno zelo napeto zaradi spopadov, ki so prejšnji teden izbruhnili med gverilskimi enotami RdeCih Kmerov in enotami vladne vojske. (Reuter)
NEMČIJA / KONEC STAVK
Stavkajoči bodo delali že danes
Sporazumeli se niso le v Berlinu in Brandenburgu
BONN - Tretja dežela nekdanje Vzhodne Nemčije se je odločila, da bo sprejela kompromis, ki so ga dosegli pogajalci železarskih delavcev s svojimi delodajalci, in s tem končala s štirinajstdnevno stavko. Stavka je bila po 60 letih prva legalna prekinitev dela zaradi nestrinjanja delavcev, začela pa se je zato, ker delodajalci niso hoteli ugoditi delavskim zahtevam za povišanje osebnih dohodkov.
Delavci v deželi Mecklenburg-Vorpommern so včeraj glasovali o sprejetju sporazuma, ki so ga sklenili predstavniki sindikata IG Metali in predstavniki delodajalcev v ponedeljek. Sporazum so sprejeli po doseženem soglasju v deželi Saxony-Anhalt in v Thuringiji.
Slednja je namreč sledila petkovemu soglasju iz Saksonije, ki je tako dobilo vlogo modela za reševanje istega problema tudi v drugih deželah.
Soglasja niso sprejeli le še delavci z območja vzhodnega Berlina in Brandenburga.
V petek so se pogajalci sporazumeli, da bodo plaCe strojnikov v Sakso-niji dosegle še pred koncem leta 80 odstotkov plaC delavcev iste stroke v zahodnem delu Nemčije, ker pa so se delodajalci izgovarjali na velike fi-
Erik Kirschbaum / Reuter
nancne težave, s katerimi se otepajo, se bodo plaCe v vzhodnem delu države izenačile z zahodnimi šele v dveh letih in do konca letošnjega leta, kot so zahtevali stavkajoči.
V	Brandenburgu in v Berlinu niso na sporazum pristali železarji, ker menijo, da zanje ni primeren, saj so zaradi bližine zahodnega Berlina življenjski stroški na tem področju dosti višji kot drugod po vzhodnem delu Nemčije: »Ne razumemo, zakaj so pogajalci pristali na odložitev izenačitve plač vzhoda z zahodom, saj smo zahtevali, da delodajalci to storijo najpozneje do aprila.«
V	Saksoniji, industrijskem središču vzhodnega dela Nemčije, pa so se kovinarji pripravljeni vrniti na delo: »Menimo, da bodo naši delavci glasovali za konec stavke in tako bomo lahko že v sredo zjutraj spet zaceli z delom,« je novinarjem povedala Marlis Dahne, tiskovna predstavnica IG Metalla v Saksoniji.
V	Nemčiji je približno 130.000 kovinarjev in že-lezarjev, v 44 železarnah pa jih je stavkalo kar 21.000.
Predstavniki sindikata so povedali, da ponekod pogajanja sicer še potekajo, vendar pa gre le še za
usklajevanje manjših podrobnosti, zato upajo, da bo stavka končana povsod že do konca tega tedna.
Razočarani delavci v trinajstih železarnah podjetjih pa so, kot kaže, drugačnega mnenja, saj so se odločili, da bodo s stavko nadaljevali, Ce delodajalci ne bodo pristali na zahteve, ki bodo za delavce ugodnejše.
»2e tako obstaja velik prepad med železarji in kovinarji, s takim sporazumom pa se bo še povečal; zato je taka kompromisna rešitev popolnoma nesprejemljiva,« so povedali. Protestirala je tudi skupina 250 berlinskih delavcev, ki so zahtevali takojšnjo izenačitev svojih osebnih dohodkov z zahodnoevropskimi.
S stavko pa je na dan prišla tudi nova afera, saj so Časopisi objavili, da si je karizmatični sindikalni vodja Franz Steinkühler pridobil 100.000 nemških mark dobička z borznimi špekulacijami, pri katerih je izrabljal poslovne skrivnosti, do katerih se je dokopal z zlorabo svojega uradnega položaja. Nasprotniki trdijo, da je Steinkühler lahko še vesel, da bo moral zaradi svojega dejanja samo odstopiti, saj nemški kazenski zakon ne inkriminira njegovega nepoštenega ravnanja.
(Reuter)
Napadi nemških desničarskih ekstremistov na tujce lahko izbruhnejo vsak trenutek
BONN - Vsak trenutek prihaja do novih napadov na tujce, Četudi si vlada zelo prizadeva, da bi razbila desničarske tolpe.
Eckar Wertherbach, vodja urada za zaščito ustavnosti meni, da kaže vzroke za razširitev napadov na tujce po vsej državi iskati v naraščanju rasističnih strasti, ki so se v preteklih dveh letih pojavile v vzhodnem delu Nemčije, vzroke za izbruh neredov pa pripisuje neposredno napadom rasistov v nekdanji Vzhodni Nemčiji.
»Nov podoben dogodek lahko sproži val nasilja že jutri,« je Wertherbach povedal novinarjem. »Trenutni upad nasilja ne pomeni, da se je zmanjšalo tudi število desničarskih skrajnežev.«
V	ponedeljek se je zaCel sodni proces proti dvema skinheadoma, ki sta obtožena za bombni napad na turške priseljence v Möllnu, po katerem je sledilo vec neonacističnih izgredov, ki so zahtevati tudi človeška življenja, vlada pa se je morala ukvarjati tudi z zaščito protestantov, ki so obsojali obnašanje svojih nasilnih rojakov.
V	napadih je umrlo 17 ljudi, od tega 10 tujcev, vec kot 2200 pa je bilo ranjenih.
Sok zaradi umora v Möllnu je prisilil nemško vlado, da je poostrila liberalno azilantsko politiko, ki je med
državljani, ogroženimi zaradi slabega ekonomskega položaja in brezposelnosti, vse bolj dvigala temperaturo.
Wertherbach je povedal, da je število napadov v aprilu padlo na 73, medtem ko je jih je büo v lanskem septembru kar 535, kar pa še ne pomeni, da bo Bonn prenehal svojo gonjo proti skrajnežem.
»Problem azilantov je bil le eden od razlogov za razcvet rasizma in izbruh nasilja,« meni Wertherbach. »Nerešena ekonomska in socialna vprašanja, ki so nastala z združitvijo NemCij, bodo še naprej eden glavnih vzrokov za nasilje desničarskih skrajnežev, ki si želijo tako doseči svoje politične cilje.«
Urad za zaščito ustavnosti je sporočil, da je bilo v Nemčiji ob koncu leta 1992 kar 42.700 beguncev, od tega jih vsaj 6.400 štejejo med nasilne. Kar 60 odstotkov slednjih živi v vzhodnem delu države, predvsem v obeh najsevernejših in hkrati najrevnejših predelih vzhodnega dela države.
»Glede na število prebivalcev sta po številu rasističnih napadov vodilna Mecklenburg-Vorpommern in Brandenburg,« je povedal Wertherbach, Id meni, da je vzrok »surovosti in fanatični pripadnosti rasistični ideologiji« vzhodnonemških skinheadov verjetno v nasprotovanju nekdanji komunistični oblasti. (Reuter)
KURDI / NAROD BREZ DR2AVE
UKRAJINA / NEZADOVOLJSTVO S PREMIEROM KUČMO
Pozabljeno ljudstvo
Vse preveč se zanašajo na tujo pomoč - Zdaj so za politično in gospodarsko podporo zaprosili Turčijo
Prvi minister od parlamenta zahteva posebna pooblastila
Vladna nestabilnost odganja vlagatelje iz tujine
Antonie Jacob / AFP
ERBIL - Iraški Kurdi, ki jih zdaj Bagdad napada na gospodarskem področju, računajo, da jim bo pomagala Turčija. Tembolj, ker zanimanje Zahoda za njihovo usodo vse bolj pojenjuje, kot zatrjujejo predstavniki Kurdov na severu države.
3, 5 milijona iraških Kurdov se je znašlo v posebnem trenutku svoje zgodovine, odkar so 19. maja 1992 izvolili svoj »parlament«, ki mu je sledilo tudi oblikovanje »vlade«, dveh institucij, ki ju ne priznavata ne Bagdad ne mednarodna skupnost. Kurdi nadzorujejo del iraškega Kurdi-stana, kjer so vselej navzoče tudi bagdadske oblasti. V enem letu se je »parlamentu« posrečilo ustvariti določeno administrativno strukturo iraških Kurdov, znotraj katere sta tudi združena policija in vojska, kot ugotavlja »nekdanji kurdski premier« Fuad Maassum, ki je danes poslanec. Ta je prepričan, da zdaj različne »vladne dajatve komaj zadoščajo za vsakomesečno plačilo naših 160.000 funkcionarjev«. Kurdske ustanove so pred 14 dnevi znova trčile ob Bagdad, ko je ta umaknil njihove 25-di-narske bankovce, ki so jih natisnili v tujini. Kurdi jih niso mogli zamenjati, s Čimer so izgubili skoraj vse zaupanje v iraški denar. »Naša administracija je ranljiva, saj nima svojega gospodarskega temelja in svojega denarnega sistema, s Čimer je na milost in nemilost prepuščena Iraku,« ugotavlja Fuad Maassum.
V prizadevanjih, da bi
se izgonih krizi, zaradi katere naraščajo cene, kurdska »vlada« načrtuje uvedbo turške valute. V tem smislu so že vzpostavili prve stike s turškimi oblastmi, kot zagotavljajo predstavniki ene obeh najpomembnejših strank iraških Kurdov Patriotske zveze Kurdistana. V zadnjih mesecih so iraški Kurdi vzpostavili vec stikov s svojimi turškimi sosedi. Turški vojski so
pomagali v vojni na severu Iraka zoper separatistične turške Kurde. Potem so posredovali pri njih, da so razglasili prekinitev ognja, ki na jugu Turčije velja že od marca. Kljub vsemu pa Turčija, podobno kot ban in Sirija, meni, da je razglasitev kurdskega »parlamenta« oktobra lani, ko so ti razglasili Zvezno kurdsko državo znotraj meja Iraka, ne zagotavlja varstva
njihovim lastnim kurdskim manjšinam. Zaradi tega ni zanesljivo, da bodo turški predstavniki junija podaljšali mandat zahodnim letalskim silam, ki so nameščene v oporišču Incirlik (v Turčiji), od koder varujejo iraške Kurde pred morebitnim napadom Bagdada. Takšna odločitev bi pomenila dodaten udarec za iraške Kurde, ki si kot namig o nenaklonje-
nosti Zahoda razlagajo umik Cet ZN iz finančnih razlogov.
Modre Čelade imajo nalogo, da zavarujejo človekoljubno pomoč, s pomočjo katere je Kurdistan tudi preživel od aprila 1991, po svojem uporu zoper Bagdad, ter začel počasi obnavljati položaj v pokrajini. Ko je frak poslal svoje Čete, s katerimi naj bi zadušili kurdski upor, je vojska pregnala z domov vec kot milijon Kurdov in znova prevzela nadzor nad Kurdista-nom. Iračani so v dveh minulih desetletjih porušili večino od 4.500 kurdskih vasi, v katere se, kot zagotavljajo nevladne organizacije (ONG), znova vrača življenje.
»Kurdi se preveč zanašajo na pomoč,« ugotavlja predstavnik nemške ONG Arbeiter Samariter Bund Harald Schot-tner. Po njegovem »so Človekoljubne organizacije v celoti nadomestile iraško administracijo, vsaj v smislu socialne in zdravstvene pomoči«. »-Irak nam je zapustil na tisoCe porušenih vasi in razseljenih družin, prazne banke ter nobene industrijske, transportne in komunikacijske infrastrukture,« se pritožuje »guverner Erbila Abdul Muhejman Barzani. Poleg tega Bagdad Kurdom ne pošilja veC živil in nafte, s Čimer so ti postali žrtve mednarodnega embarga, ki ga je mednarodna skupnost uvedla zoper Irak pred približno 34 meseci. Tihotapljenje ne more omiliti vseh teh negativnih učinkov, zagotavljajo predstavniki ONG.
Laure Delrieu / AFP
KIJEV - Ukrajinski premier Kučma je v torek predlagal parlamentu nove ukrepe, ki naj bi ustavili kopičenje gospodarskih problemov. Zagrozil je tudi, da bo odstopil s svoje funkcije, Ce mu zakonodaja ne bo pustila posebnih pooblastil, povezanih z gospodarskimi reformami, še nadaljnji dve ali tri leta. Parlamentu je zagrozil zato, ker je v preteklem mesecu z vetom onemogočil veC vladnih ukrepov, med njimi tudi podražitev električne energije, tako da se je premier pri reševanju državne gospodarske problematike skupaj z vlado znašel v kotu.
Kot začetnik previdnih gospodarskih reform je predsednik vlade vodil »nekoherentno« politiko,
meni poslanec Pecerov. Nekaj Casa-je spodbujal tržno gospodarstvo, nekaj Časa pa varoval nekdanje interese, zlasti velike industrije na vzhodu države. »Kučma skuša priti na cilj po ovinkih. Za vsak korak naprej naredi enega nazaj, tako da sta na koncu nezadovoljni obe veliki parlamentarni skupini«: nekdanji komunisti in Narodni svet, meni PeCerov, predsednik Komisije za načrtovanje, proračun in finance.
Cilja, ki si ju je vlada zastavila jeseni, še nista uresničena: proizvodnja še naprej pada in v prvem trimesečju letošnjega leta je inflacija dosegla 170 odstotkov. VeCina
prebivalstva živi v revščini, s povprečno plačo, ki znaša komaj osem dolarjev. Čeprav si je izboril pravico, da vlada s pomočjo odlokov, predsednik vlade še zmeraj nima na voljo ustreznih instrumentov za izvajanje svoje politike. Tako je moral nadzor nad centralno banko prepustiti parlamentu, ki pa je nagnjen k popustljivosti.
Podobno kot v Rusiji vodi centralna banka bolj industrijsko kot monetarno politiko in zalaga slabe kombinate z obilnimi krediti, kar viša inflacijo. Marca je odobrila kredit vec kot 500 milijard kar-bovanetov (ukrajinska denarna enota) kmetijstvu, s
Čimer se je teCajno razmerje dvignilo od 2.000 na 3.000 karbovanetov za en ameriški dolar. Zato si bo predsednik vlade skušal pri parlamentu izboriti izključno pravico do nadzora centralne banke.
Vprašljiv je tudi kredit Mednarodnega monetarnega fonda in Svetovne banke, ki naj bi Ukrajini namenila 1, 1 milijona dolarjev, saj obe organizaciji zahtevata od države tršo monetarno politiko.
Tuja vlaganja so še precej pičla. Lani so znašala samo 90 milijonov dolarjev. »To je kaplja v morje, kajti to tržišče s 55 milijoni prebivalcev je zelo privlačno, vendar pa nenehno spreminjajoča se zakonodaja vlagatelje odvrača,« pojasnjujejo v zahodnih diplomatskih krogih-
_______________POLJSKA / VLADNA KRIZA_______________
Solidarnost je zagrozila, da bo zapustila koalicijo, če se vlada do konca tedna ne bo sporazumela s stavkajočimi
VARŠAVA - Poljska premierka Hanna Suc-hocka se je v torek sestala z voditelji trgovskih unij Solidarnosti, da bi končali val stavk, ki grozi, da bo zrušil njeno vladno koalicijo.
2e v ponedeljek je pozvala k premirju svoje politične nasprotnike, da bi preprečila krizo, ki bi lahko nastala zaradi štirinajstdnevne stavke zdravnikov in učiteljev; stavka je po njenib besedah podrla vse, kar so dosegli od konca komunističnega vladanja v letu 1989.
Predstavniki Solidar-
nosti so sprejeli njen predlog za pogajanja, vendar še naprej grozijo, da bodo v primeru neuspeha na pogajanjih organizirali splošno stavko in zahtevali glasovanje o zaupnici vladi.
Prejšnji teden je namreč Solidarnost postavila premierki Sucho-cki rok, ki se izteCe ob-koncu tedna, v katerem se mora vlada pogoditi s stavkajočimi, po izteku roka pa bodo svoje grožnje uresničili.
Suchocka je državljanom v ponedeljek sporočila, da stavkajočim
ne more obljubiti zvišanja plač, ker ne ve, koliko denarja bo ob koncu leta ostalo v državni blagajni. Obenem je pozvala stavkajoče, opozicijske stranke in sindikate, naj jo podprejo, saj bodo gospodarske reforme le tako dosegle svoj namen. Povedala je tudi, da so omenjeni ukrepi že zaceli delovati in tako Poljska počasi spet plava proti površju.
»Z demokracijo je konec, ko zaCne ljudstvo z ulic narekovati spremembe v vladnih pisarnah,« pravi Suchocka.
»Ce bomo skrenili s poti, na kateri je Poljska zdaj, ko so se ravno zaceli kazati prvi sadovi naporov, bomo storili neodpustljivo napako.«
Vlada tvega, da bodo njeno koalicijo poleg odhoda manjše kmečke stranke, ki je odstopila ta mesec, zapustili tudi predstavniki Solidarnosti.
VeCina opozicijskih voditeljev je napovedala, da bo v razdeljenem parlamentu nemogoče obdržati trdno vlado, premierka pa bo naredila veliko zmedo.
(Reuter)
BALKAN / DIPLOMATI NE VEDO, KAJ BI POČELI
NOVICE
Ruski zunanji minister je predlagal svetu nov načrt, vendar mu je spodletelo že pri sklicu ministrskega sestanka Varnostnega sveta Združenih narodov, ker so ga blokirali Američani
Jean Raffaelli / AFP- Moskva, Zoran Kurtovič / New York
Moskva, bonn,
^GRad, NEW YOR ,°t’ na katero je v poni )®k krenil vodja ruske Plomacije Andrej Kozn N dobila nov pome
■ auun tocKan o k Jugoslaviji, Ob odhc uerlin, na prvi del tu bo ministra vodila JPlit, Beograd, vvashmgton in New 1® Kozirjev vnovič pon a gre za rusko pobi
ju odločno podporo uwnovemu načrti Rodina« oporna ti tum hipu.
Pobuda, ki jo je K v torek predstavil \ Un, predvideva »zi
*uveuoo' »takojšnjo vzp
yarnostnih obmod 'u »Čimprejšnjo i ev sodisca za vojn v nekdanji Jugoslai »Vsak ima svo u> s katero se žel oboroženemu vo
-uuuunin di] ugih v Moskv Po vsej verjel ,en ruske »pol 6dila vztrajn 0ln nagovarja
da bi podprli Vance-Ownov načrt, in hkrati kritiziranju Hrvatov zaradi njihove ofenzive v Bosni v tem, da zamaje tla pod nogami svoji nacionalistični opoziciji.
Turneja Kozirjeva naj bi Moskvi tako znova zagotovila vlogo enega glavnih igralcev v jugoslovanskem spopadu, saj se moskovska izhodišča v svojem bistvu ne razlikujejo od tistih, ki jih podpira mednarodna skupnost.
Novi mirovni načrt že upošteva odločitev ZDA, da ne bodo sodelovale na predvidenem petkovem zasedanju VS OZN, ki naj bi mu predsedoval Kozi-rjev. Clintonova administracija je uradno pojasnila svojo odsotnost s sestanka ministrov za zunanje zadeve s proračunskimi razlogi. O bosanski krizi se je državni sekretar Christopher po telefonu pogovoril s Kozirjevom, potem pa je ruski minister v torek popoldne v Beogradu že sporočil, da bodo sestanek VS ZN verjetno preložili.
Ameriški pomisleki v zvezi s krvavo vojno v Bosni ter nesposobnost sedanje administracije, da bi končno potegnila tisto potezo, ki bi jo izvlekla iz začaranega kroga občutkov in obljub, da je nekaj vendarle treba narediti - so vsak dan številnejši. Kaoti-
čen položaj v Bosni in vse pogostejši spopadi med še včerajšnjimi zavezniki v vojni, Hrvati in Muslimani, o Čemer ameriški mediji poročajo z deljeno pozornostjo, brez podrobnosti in pojasnil, še kako vpliva tudi na izide sestanka vodilnih svetovalcev ameriškega predsednika Clintona za nacionalno varnost, skupine, ki mora pripraviti odločitev o vlogi Amerike pri reševanju bosanske krize. Po skopih informacijah se elani izvedenske skupine niso mogli sporazumeti o različnih opcijah, od selektivne odprave embarga na uvoz orožja do možnosti letalskih napadov srbskega topništva v Bosni. Pojavila so se tudi mnenja, da je mogoče napočil cas, ko je treba nehati razmišljati o tem, da so samo Srbi odgovorni za agresijo v Bosni. The New York Times piše, da »po brutalnih napadih Hrvatov na muslimanske kraje in na konvoje ZN dobiva namig o tem, da bi morala biti kaznovana tudi Hrvaška, nove temelje.
Zahodne tiskovne agencije in radijske postaje so v torek zveCer že komentirale, da se svetovna diplomacija ni sposobna dogovoriti o nobeni pomembni točki delovanja na Balkanu, zato je sokriva za nove žrtve.
Francoski general Philippe Morillon upa, da bodo našli pot za deblokado Sarajeva (Foto: AP)
»Kuna«, nov hrvaški denar
ZAGREB - Skupina poslancev hrvaškega sabora iz vrst vladajoče stranke HDZ je sprožila razpravo za preimenovanje hrvaškega denarja. Skupina desetih poslancev zahteva, naj bi nov hrvaški denar imenovali »hrvaška kuna«, ki bi se delila na sto »lip«. V povezavi z zamenjavo denarja poslanci HDZ zahtevajo tudi revizijo zakona o Narodni banki Hrvaške, ki ima v načrtu uvesti »kuno« s sto »banicami«. Poslanci menijo, da je to še eno podtikanje Hrvaški, saj je bila »kuna z banico« kot manjšo enoto denar NDH. (G. G.)
Nova sojenja generalom ZRJ
BEOGRAD - Sojenja generalom in Častnikom jugoslovanske vojske se nadaljujejo. Na vojaškem sodišču v Beogradu so obnovili sodni postopek proti generalu Vladetu Trifunoviču, ki je obtožen predaje garnizije v Varaždinu med vojno na Hrvaškem. Na ponedeljkovem sojenju se je kot bremenilna priča pojavil Veljko Kadijevič. Kot se je izvedelo iz dobro obveščenih krogov, se utegnejo na zatožni klopi znajti še pred kratkim upokojeni načelnik varnostne službe vojske ZRJ general Nedeljko Bo-škovic, nekdanji elan predsedstva SFRJ Branko Ko-stic in poveljnik vojnega letalstva in protiletalske obrambe general Božidar Stepanovič. Obtožih naj bi jih zlorabe položja, prekoračitve pooblastil, nezakonitega odvzema prostosti, odkrivanja vojaških skrivnosti in nezakonitega prisvajanja tujih nepremičnin. (STA)
Grško-albanski pogovori o BiH
ATENE - Po končanih pogovorih sta grški premier Konstantin Micotakis in njegov albanski kolega Alexander Meksi, ki se mudi na obisku v Grčiji, novinarjem izrazila željo, da bi se odnosi med državama dobro razvijali, in poudarila, da se njuni državi zavzemata za mir in sodelovanje na Balkanu. Grški premier je prepričan v iskrenost Srbije, ki trdi, da želi sprejeti Vance-Ownov mirovni naCrt za BiH. Albanski premier pa je o tem izrazil dvom, Ceš da Srbija že veC kot leto dni izvaja metode etničnega CišCenja v BiH. Obtožil jo je tudi, da želi uničiti Albance na Kosovu in pri tem ni izključil možnosti, da bi tudi Albanija posredovala na Kosovu, »kajti Albanci ne morejo sprejeti etničnega CišCenja, ki ga na Kosovu izvajajo Srbi.« (STA, AFP)
Češkega novinarja našli živega
PRAGA - Iz redakcije praškega Časopisa Lidove Noviny so sporočiti, da se je njihov dvajsetletni novinar Filip Tesar, ki je v bližini Viteza izginil 22. aprila, vrnil živ in zdrav. V telefonskem pogovoru z uredništvom svojega Časopisa je dejal, da ga je na poti med Vitezom in Travnikom ugrabila skupina oboroženih moških in mu ukradla ves denar in dokumente. Dodal je še, da je na tem območju veliko roparskih tolp, ki se izdajajo za policijo, in da je sreCen, ker je ostal živ. (Reuter)
Srbija / odnosi z nekdanjimi republikami
INTERVJU S PODPREDSEDNIKOM ALBANSKE VLADE BASHKIMOM KOPLIKUJEM
Slovenci nekdanjim »bratom« za vzor
Prepoved vstopa v Slovenijo jih ne preseneča
___	Zoran Jelicič / Beograd
Beograd - z zgovor-
G® molkom so tukaj prica-ah uradno informacijo iz ovenije, da je največjemu sjevüu državljanov iz Jugo-a avije onemogočen prihod Jovenijo in prehod v Ita-9)o. Vodilni dnevniki so Javili to poročilo brez ko-entarja. Nobenih uradnih drugih javnih reakcij ni, Pn Čemer preseneča izosta-„l slednjih, saj je zapora ovenskih meja za jugoslo-anske potnike moCno v ^ v kuloarjih in na uti-l To je res pritegnilo po-zomost političnih in intele-alnih skupin, kakršna je ^Ograiski lerna in nnrinVvno
p^me’na katere se oblasti J Beogradu ne ozirajo preti-ano saj jih že leta označuje jo kot anacionalne izdajal-“e m plačance različnih zahodnih sil in agencij, cveda so tudi v takšnih °gih reakcije zelo razli-mje: od Čustvenih do tre-9®!' Prvi skupini pripadajo fh, ki v želji, da bi upravi-9 1 sydanji položaj, spet eCejo na dan zgodbo o ^Prejemu dela slovenskih družin v Srbiji med drugo vetovno vojno. Tisti, ki «r>
bolj umirjeni, pa brez ironije ugotavljajo, da ima vsaka država pravico določiti, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko pride na njeno ozemlje -pri Čemer vidijo znak nenaklonjenosti slovenskih oblasti edinole v prepovedi prehoda do Italije brez italijanske delovne vize, Ceš da je to izključna stvar italijanskih oblasti. Najprevidnejši se Oprašujejo: ati ne gre za povračilni ukrep slovenskih oblasti ob podobni odločitvi Beograda, ki je niso, kar ni prvič, v Jugoslaviji javno objaviti.
Skoraj enako paleto odmevov izziva tudi novica, ki zaenkrat kroži samo po kuloarjih, da predstavniki Slovenije pri delu, ki ga organizira ES, izražajo naj-veejo rezerviranost okrog povojnega sodelovanja jugoslovanskih republik. Na eni strani gre za užaljenost in poudarjanje slovenske odcepitve, pri Čemer je ta argument precej kratke sape, največkrat le, dokler ne pride do omembe srbske blokade slovenskega gospodarstva pred vojno. Na drugem mestu pa gre za razumeva-
nje in odobravanje ob predpostavki, da se je Slovenija paC opredelila, da bo takoj stopila na težavno pot približevanja zahodnoevropski produktivnosti - namesto da bi se spet zazibala v ugodno življenje manjših ati večjih ugodnosti iz naslova neproduktivnih južnih sosed. Mogoče se bomo nekega dne, pravi ob tej priložnosti tukajšnji zagovornik odprtega gospodarstva, ob obojestranskem ponosu srečali kot razstavljala na kakšnem svetovnem sejmu visoke tehnologije.
Odsotnost javnih reakcij na novi režim vstopanja v Slovenijo lahko, vsaj začasno, pojasnimo tudi s tem, da se tukajšnje oblasti in javnost ukvarjajo z večjimi problemi. A tudi sicer so informacije o dogajanjih v Sloveniji redke. Tisto, kar se pojavlja v novinarskih stolpcih, je praviloma rezervirano za spopade na slovenskem političnem prizorišču, za premoženje nekdanje Jugoslavije in njene vojske, posebno pozornost pa uživajo poročila o sporih med Slovenijo in Hrvaško.
Takšna podoba Slovenije, ki je seveda enostranska, se precej oddaljuje od mozaika zgodb tistih, ki so še do včeraj iz različnih razlogov obiskovati Slovenijo. Ta predstava je celo boljša od tiste, ki jo je Slovenija uživala, ko je bila še sestavni del Jugoslavije. Ljudje so preprosto polni hvale tudi za tiste lastnosti Slovencev, ki so bile še do včeraj izpostavljene posmehu: za delavnost in okrepljeno skrb za lastni standard, apolitičnost, zadržanost...
Špekulanti bodo vse pokradli
Nova albanska vlada mora po desetletjih stalinističnega režima spremeniti vse in vse hkrati -»Najhuje bo spremeniti način razmišljanja,« je povedal podpredsednik vlade v Tirani
TIRANA - V Albaniji morajo vse, kar poCno, delati povsem na novo. Kar se je ohranilo iz Hoxhovega režima, od industrije do prometne in komunikacijske infrastrukture in načina razmišljanja, je le breme, ki prdpreCuje, da bi se prepotrebne reforme odvijale hitreje. In kar je verjetno najhuje, vse je treba delati hkrati. O spremembah gospodarskega, finančnega in lastninskega sistema smo se pogovarjati s podpredsednikom vlade Bashkimom Koplikujem, ki je pooblaščen tudi za koordinacijo vseh delov vlade, ki imajo karkoli z gospodarsko reformo. Kopliku je elektroinženir, ki je prej delal v tovarni televizorjev in radiov v DraCu. Po lanskoletnih volitvah, na katerih je zmagala Demokratična stranka Salija Berisha, je postal minister za notranje zadeve.
Kaj je najpomembnejši del reform, ki jih pripravljate?
Privatizacija, tako kot v vseh državah nekdanjega vzhodnega bloka, ki so enako kot naša imele centralistično plansko gospodarstvo. Mislimo, da je treba privatizirati vse, kar je sploh mogoCe. Upoštevati.moramo tudi mentaliteto Albancev, ki jim je bila v zadnjih petdesetih letih odvzeta vsa zasebna lastnina. To pa ni lahka naloga. Doslej smo privatizirati že približno osemdeset odstotkov kmetijske proizvodnje in kmetom razdelili nekdanjo zadružno zemljo. Privatizirati smo vso drobno trgovino, pripravljamo pa tudi privatizacijo matih in srednje velikih državnih podjetij. O tem, da je privatizacija potrebna, se ni težko dogovoriti, vprašanje je, kako jo izpeljati. Nekateri menijo, da bi morati tovarne razdeliti delavcem, ne da bi jim bilo treba za to karkoli plačati ati pa bi plačali le manjši del dejanske vrednosti. Mnogi delavci se privatizaciji sploh upirajo, drugi spet predlagajo, da je treba podjetja privatizirati s prodajo delnic, kar pa je nemogoče v državi, kjer so še vse banke državne, borze pa ni. Vsekakor je treba privatizacijo izpeljati v najkrajšem možnem Času, sicer bodo tatovi in špekulanti pokradli še tisto, kar je ostalo. Jaz se zavzemam za prodajo podjetij na dražbah, vendar mi ugovarjajo tisti, ki se bojijo, da bi s tem državo razprodati tujcem. Mislim, da je z ustrezno zakonodajo tako nevarnost mogoče zmanjšati na najmanjšo možno mero. Vsekakor se bomo morali zagovorniki različnih modelov privatizacije cimprej dogovoriti, kako naprej.
Ste že spremenili finančni in bančni sistea?
Imamo program sodelovanja z mednarodnim denarnim skladom (IMF), pri državnih financah pa skušamo voditi politiko uravnoteženega proračuna in Cim manjše inflacije. Prejšnji mesec je na primer minil brez inflacije, kar nikakor ni zanemarljiv uspeh. Zasluge za to ne moremo pripisati le sebi, pac pa tudi dejstvu, da že približno deset odstotkov naših ljudi dela v tujini in prinaša denar domov. Načrtujemo postopno izenačevanje cen domačih proizvodov s cenami na svetovnih trgih, vendar nameravamo najrevnejšemu sloju prebivalstva razliko med sedanjimi in prihodnjimi cenami subvencionirati, tako da prehoda na povsem tržno gospodarstvo ne bi Čutili kot prevelikega bremena. Povečevanje cen bo po drugi strani ugodno vplivalo na kmetijstvo, saj bodo višje cene spodbudile kmete, da bodo proizvedli veC in bolje, to pa bo omogočilo tudi nadaljnjo privatizacijo, na primer predelave žitaric, prevoza kmetijskih proizvodov in tako dalje. Zvišati smo cene lesa, ki smo ga v Albaniji prej
Miloš Ekar / Tirana
tradicionalno uporabljati za ogrevanje, vendar so nam tuji svetovalci priporočili, da ne uporabljamo tolikšnih količin lesa, ker to povzroča veliko škodo okolju. Dvakrat smo že zvišati cene premoga, vendar moramo proizvodnjo tega goriva še vedno subvencionirati. Nactujemo tudi podražitve elektrike. Pri vsem tem seveda ne smemo pozabiti na najrevnejše prebivalce, ki jim bomo še vedno pomagati, vendar ne toliko, da bi zaradi državne pomoči postati leni.
Ati ste že kaj storiti za vpeljavo borznega sistema?
Za zdaj ne. Kot sem že povedal, so banke še vedno državne. Pripravljamo pa odprtje nekaj zasebnih bank. Državne banke se namreč še vedno upirajo novim nalogam, Ceš da so na primer obrestne mere za posojila previsoke in da je dajanje posojil državljanom prezapleteno. Po drugi strani pa imamo zasebne »dealerje«, ki dajejo posojila po tri do štirikrat višji obrestni meri kot banke, pa kljub temu prosperira-jo. Očitno je torej, da se podjetniki Jutro odzivajo na potrebe tržišča in se sproti prilagajajo novim razmeram, državne banke pa so velike birokratske ustanove, ki se le počasi premikajo. Ce na primer zdaj v Skadru vplačate neko vstoto, traja mesec dni, da ta denar pride v Tirano. To vsekakor ni
spodbudno za podjetništvo, ki ga želimo ponovno obuditi.
Govori se o korupciji. Kaj ste storili, da bi jo omejili?
Koliko je natančno korupcije, je težko reci. Nimamo dovolj podatkov, da bi laliko delal primerjave z drugimi državami, ki se spoprijemajo z enakimi težavami preoblikovanja celotnega sistema. Imam pa občutek, da je korupcije pri nas manj kot drugod. Mentaliteta naših ljudi je taka, da raje nekoliko potrpijo, ce jim je težko, kot da bi kaj ukradli. Ljudje so še posebej občutljivi na ravnanje javnih oseb. Kot verjetno veste, pa je prav te dni prišlo na dan, da so biti nekateri predstavniki nekdanjega režima vpleteni v prodajo Človekoljubne pomoči. S tem se ukvarja naša nadzorna komisija. Moje nmenje je, da bomo korupcijo najbolje preprečili tako, da bodo vsi naši postopki Čimbolj transparentni in da o najbolj občutljivih zadevah, kot je na primer privatizacija, ne bodo mogli odločati posamezniki. Po moje je bolje, ce je kakšen postopek nekoliko bolj zbirokratiziran, kot da bi posameznik imel možnost izrabiti položaj.
Pod kakšnimi pogoji ste nekaterim tujim državam prodali koncesije za iskanje nafte v Jadranskem in Jonskem morju?
Štiri ati pet držav je že postavilo vrtalne ploščadi in Ce bodo našli nafto ati zemeljski plin, si bomo načrpano delili, kot je določeno v pogodbah.
Ali pripravljate kakšne večje naložbe v modernizacijo prometne in telekomunikacijske infrastrukture?
Zaceli smo uresničevati naCrt modernizacije PTT, pripravljamo posodobitev tiranskega letališča in pristanišča v Draču, razmišljamo pa tudi o gradnji avtoce-stenga križa sever-jug in vzhod-zahod. Prav tako načrtujemo gradnjo železniške povezave Albanije z Makedonijo in Bolgarijo.
Infrastruktura sta tudi vodovodno in električno omrežje.V Tirani in DraCu smo že zaceli popravljati vodovodno omrežje, saj imamo dovolj vode, vendar moramo odpraviti izgube vode, zaradi katerih je poraba še vedno omejena. Pogovarjamo se o možnostih tujih vlaganj v modernizacijo infrastrukture, tudi v proračunu smo tem nalogam nameniti precej denarja, vendar pa bi morati s pomočjo tujih vlaganj dinamiko obnove infrastrukture še bolj pospešiti.
Albanski otroci so kljub demokratičnim spremembam Se zmeraj lačni (Foto: S. Ž. / TRIO)
DRŽAVNI ZBOR / PARLAMENT BREZ AVTORITETE
Omalovaževanje naj bi postalo kaznivo
Ni dopustno, da javnost ve za dogajanje za zaprtimi vrati
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Majsko zasedanje državnega zbora slovenskega parlamenta se bo zavleklo tudi v prihodnji teden, saj so na dnevni red seje poslanci uvrstili kar 47 točk. Včerajšnji prvi dan zasedanja je minil v znamenju kmetijske problematike (strategija razvoja kmetijstva, gozdovi, zaščita domače predelave hranej, poslanci pa so dan zaključili z obširno razpravo na temo preiskovalne komisije državnega zbora, ki se ukvarja z odkrivanjem vpletenosti politikov v afero Vis-Hit.
Da se bo zapletalo, je bilo mogoCe slutiti že dopoldne, ko je Marjan Podobnik zahteval, naj zbor že na začetku seje obravnava predlog za izločitev treh elanov prei-
skovalne komisije zbora. Čeprav je bila ta točka uvrščena na konec zasedanja. Zahtevo je utemeljil z dejstvom, da se ho delo komisije v nasprotnem primeru zavleklo za skoraj Štirinajst dni, kar je po njegovem mnenju nedopustno. Podobnikovi zahtevi so poslanci ugodili, vendar se je moral pred tem sestati tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje ter dati svoje mnenje o izločevanju treh poslancev iz sestave preiskovalne komisije. V zvezi s tem velja omeniti, da sta že v dopoldanskem delu seje predsednika odbora za notranjo politiko in pravosodje
ter komisije za poslovnik poročala zboru, da niso uspeli Realizirati sklepa aprilskega zasedanja in da do zdajšnjega sklica niso uspeli pripraviti niti poslovnika za delo preiskovalne komisije niti zakona o tej komisiji. Ob pojasnjevanju zapletov v zvezi s pripravo zakona je Vitodrag Pukl povedal, da nameravajo elani odbora za notranjo politiko predlagati, da v zakon vključijo tudi uvedbo treh novih kaznivih dejanj (krivo pričevanje pred parlamentarno komisijo, izdaja uradne skrivnosti in omalovaževanje parlamenta). Zlasti kaznivo dejanje omalovaževanja par-
lamenta naj bi, kot je dejal Pukl, dalo parlamentu in njegovim preiskovalnim komisijam ustrezno avtoriteto in tako omogočilo učinkovito delo. Vse kaže, da bodo ti predlogi naleteli na odprta ušesa, kar je bilo včeraj mogoCe razumeti tudi iz krajše razprave predsednika zbora Hermana Rigelnika, ko je spomnil na zasedanje komisije za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb. Ta se je namreč odločila, da bo zasedala za zaprtimi vrati, javnost pa je o poteku zasedanja lahko brala v Časopisih. Rigelnik je menil, da je to nedopustno, saj menda v svetu velja v zvezi z delom teh komisij celo nepisano pravilo medijskega molka.
PARLAMENT O PREISKOVALNI KOMISIJI
Polemika o pobudi Hitovih odvetnikov
Zahtevo po zamenjavi treh preiskovalcev naj bi zavrgli - Sklepali bodo danes
Tania Starič
LJUBLJANA - Odvetnika, ki zastopata Danila Kovačiča in novogoriški Hit, zahtevata, naj se iz preiskovalne parlamentarne komisije, ki raziskuje vpletenost funkcionarjev v nezakonite posle, izločijo trije elani (Marjan Podobnik, Ivo Hvalica in Marjan Poljšak). Ta zahteva je včeraj v parlamentu povzročila precej vročo polemiko, ki so jo zveCer prekinili brez dokončnega sklepa.
Popoldne je komisija za notranjo politiko soglasno zavrgla predlog o izločitvi elanov komisije, ker »ni možen in ni dopusten«, sprejela pa je tudi nekaj priporočil. Tisti, ki jih bo na pogovore vabila preiskovalna komisija, naj bi se delih na priče in obravnavane osebe. Navzočnost odvetnika bi bila dovoljena samo v drugem primeru. Vendar bi tisti, ki bi jih komisija povabila na razgovor, lahko zahtevali spremembo statusa priče v obravnavno osebo, s tem pa bi dobili tudi pravico do navzočnosti odvetnika. Komisija je sprejela tudi priporočilo, da naj preiskovalci ne bi dajali javnih izjav, ki bi prejudicirale krivdo ali odgovornost posameznikov.
Razprava v državnem zboru se je začela pozno popoldne, prvi pa se je oglasil Marjan Podobnik, ki meni, da je zahteva Kovačičevih odvetnikov »žalitev parla-
Nesoglasja o izločitvi parlamenarcev (Foto: A.P./TRIO)
menta«. Državni zbor mora zato zelo jasno povedati, da predlogov za izločitev elanov komisije ne morejo dajati tisti, ki jih vabijo na razgovore, ampak le poslanci, ki so jih izvolili. Tudi Ivo Hvalica je bil ogorčen, ker »ljudje, ki bi morali pred komisijo prihajati sklonjenih glav, odhajajo nasmejani« in ker lahko preiskovalcem »solijo pamet«. Leo Šešerko (prav tako elan preiskovalne komisije) je posebej poudaril, da Danilo Kovačič tudi potem, ko je že vedel, da nastopa kot priča, ni hotel odgovarjati na vprašanja. Povedal je, da bo odstopil kot elan komisije, Ce bodo vabljene osebe lahko poljubno spreminjale status in si tako omogočile navzočnost odvetnikov. Po njegovem mnenju bi morale pri-Ce odgovarjati na vsa vprašanja, razen na tista, ki bi bila žaljiva, ki bi posegala v
njegovo zasebnost ali bi ogrožala nacionalno varnost. Šešerko se ne strinja niti s tem, da naj preiskovalci ne bi dajati javnih izjav o krivdi posameznikov - zavzema se za popolno javnost dela. Jožef Skolc pa je zahtevo odvetnikov označil kot pričakovani zaplet, ker komisija deluje brez pravil igre. Predlagal je, naj preiskovalci izjavijo, da bodo spoštovati ustavo in zakon, kajti tudi poslanci niso nedotakljivi in morajo spoštovati pravila, ne pa ravnati le po »zdravi pameti«. Skolc tudi zato meni, da parlament ne bi smel kar tako sprejeti sklepa, da izločitev elanov komisije ni »možna oziroma dopustna«.
Potem ko je postalo očitno, da se bo polemika nadaljevala, je Lev Kreft prekinil zasedanje, razprava pa se bo nadaljevala danes dopoldne.
BORZNI SEMINAR / NOVA ZAKONODAJA
Premalo
stečajev?
V/ Sloveniji je dvanajstkrat več d. o. o. kot v Švici
Alenka L. Jakomin	_
PORTOROŽ - »Eno od najbolj žgočih vprašanj, ki se trenutno pojavlja v Sloveniji, je neizvajanje stečajev,« je v svojem predavanju zadnji dan tradicionalnega borznega seminarja poudaril prof. dr. Lojze Ude s Pravne fakultete v Ljubljani. Ker moratorij nad stečaji še ni bil preklican, prikrivamo dejansko stanje v našem gospodarskem sistemu. Ta postaja vse bolj nese-lektiven, meni Ude. Stečaji bi morali iz gospodarskega življenja izločati tista »podjetja bolnike«, ki so »priključena na aparate in so klinično že mrtva«. Ker pa taka podjetja Se vedno poslujejo, vlečejo za seboj tudi »zdrave« gospodarske subjekte. Dr. Ude se je v svojem predavanju dotaknil tudi problematike varstva upnikov v dolžniško upniških razmerjih, pri Čemer je izpostavil dolgotrajne sodne postopke v Sloveniji, ki se lahko rešujejo tudi po nekaj let, poleg tega pa so v mnogih primerih tudi neučinkoviti.
Dr. Krešo Puharič, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je slušateljem predstavil novosti, ki jih prinaša zakon o gospodarskih družbah (-prav te dni je na dnevnem redu državnega zbora), in pri tem največ
pozornosti namenil deh niški družbi. Minimalni ustanovni kapital bo tak° za to obliko znašal tri mi' lijone tolarjev, Ce pa bo znašal veC kot 300 milij0' nov tolarjev, bo morala imeti delniška družba tudi nadzorni svet, ki bo nadziral delo menedžmenta. Za družbo z omejeno odgovornostjo
bo ustanovni kapital enkrat do dvakrat nižji. P1* tem je dr. KreSo Puharič navedel primerjavo in povedal, da imamo v Sloveniji kar dvanajstkrat veC družb z omejeno odgovornostjo kot v Švici, pri Čemer je treba upoštevati, da imamo pd nas veliko manj delniških družb. Ker bomo Slovenci postali zaradi predvidene privatizacij6 tudi lastniki različnih vrednostnih papirjev (' prek nakupov s certifikati), bo borza pri tem odigrala pomembno vlogo; ker pa zakon o trgu vrednostnih papirjev predvideva dematerializacijo, bo očitno potreben S® en zakon (o dematerializaciji), ki bo moral natančneje razjasniti ta vprašanja. Dejstvo je namreC, da prinaša privatizacij3 imenske delnice, ki se prenašajo z indosamen-tom, kar pomeni, da bo trgovanje z njimi pravno nepodprto.
NOVICE
STANOVANJSKI SKLAD / RAZPIS POSOJIL
SPORI V VLADNI KOALICIJI^
Osemdeset let akademika Janeza Milčinskega
LJUBLJANA - »V čast in veselje mi je bilo delati in sodelovati z vami, bilo je lepo živeti in delati na akademiji,« je v kratkem govoru med drugim povedal Janez Milčinski, dolgoletni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerzitetni profesor in priznani strokovnjak za sodno medicino, ki v teh dneh praznuje svojo osemdesetletnico. Slovesnosti ob visokem jubileju akademika Milčinskega v prostorih SAZU so se udeležili tudi predsednik republike Milan KuCan, predsednik državnega sveta Ivan Kristan, minister za kulturo Sergij Pelhan, minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc in drugi visoki gostje. France Bernik, sedanji predsednik SAZU, je predstavil vlogo in pomen Milčinskega za SAZU. Lidija Andol-šek - Jeras je priznanega strokovnjaka označila kot izjemnega univerzitetnega profesorja in ga opisala z besedami: »Zdravnik je dober Človek, ki pozna medicino.« Ciril Zlobec, ki je spregovoril predvsem o značajskih lastnostih jubilanta, je Janeza Milčinskega orisal kot pomembno osebnost,/humanista in priznanega znanstvenika, ki je navzoč tudi, Ce ne govori in dela. Označil ga je kot človeka, ki govori poCasi, malo in hkrati modro. (A. Ke.)
Reorganizacija zbirnih centrov
LJUBLJANA - Urad za preseljevanje in begunce je konCal prvo fazo reorganizacije zbirnih centrov v Sloveniji. V tej fazi so zaprli kar 18 zbirnih centrov. Po zadnjih podatkih Urada za priseljevanje in begunce je trenutno v Sloveniji okrog 70 tisoč začasnih beguncev, od teh okoli 34 tisoC s statusom začasnega begunca. V 38 zbirnih centrih je trenutno nastanjenih 11 tisoC štiristo začasnih beguncev. (Morel)
Podelitev Minaržikovega odličja za leto 1993
PORTOROŽ - Dobitnik najvišjega slovenskega farmacevtskega priznanja za letošnje leto je postal Peter Jerman, direktor sektorja za farmacevtski marketing in sektorja za razvoj novih projektov Krke. Kot navaja obrazložitev, je Peter Jerman pomembno prispeval k razvoju in družbeni uveljavitvi slovenske farmacije. (A. Ke.)
Denar le za nakup novega ali za gradnjo lastnega stanovanja
Posojila za stanovanjske hiše v zadružni gradnji - \/ četrtek bo objavljen razpis
Mija Gačnik
LJUBLJANA - V četrtek bodo v vseh slovenskih dnevnikih objavili razpisne pogoje ugodnih stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada RS. Letošnji razpis, ki znaša štiri milijarde tolarjev, je namenjen tistim,
ki svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo z nakupi novozgrajenih stanovanj ali stanovanjske hiše v zadružni gradnji, v individualni gradnji pa
le, Ce gre za nadomestne gradnje, nadzidave, dozidave, preureditve podstrešij ali rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih his, ki so na območjih, razglašenih za kulturni ali zgodovinski spomenik.
Posojila niso namenjena lastnikom stanovanj, ki so bila odkupljena po določilih stanovanjskega zakona, ali najemnikom v stanovanjih, ki jih je mogoče odkupiti po določilih stanovanjskega zakona. Prav tako na razpisu ne morejo sodelovati tisti, ki prejemajo socialno pomoC. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko
vprašanje, in tisti, ki želijo zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje neprimerno stanovanje nadomestiti z novim, primernejšim. Pri dodelitvi posojila bodo imele prednost predvsem mlade družine, družine z večjim številom otrok in invalidi. Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja, realna obrestna mera za odobreno glavnico pa znaša tri odstotke na leto in se obračunava na stanje glavnice, ki se mesečno povečuje z indeksom rasti prodajnih cen na drobno. Odplačilna doba bo traja-
la največ 15 let in bo odvisna od višine odobrenega posojila.
Direktor Stanovanjskega sklada Edvard Oven je povedal, da skušajo s tokratnim razpisom prvič poseči na cenovno politiko stanovanj in tako normalizirati odnose na stanovanjskem trgu. Pogoj je le, da cena kvadratnega metra novozgrajenega stanovanja ne presega 1600 nemških mark. Tako so želeli zavestno izločiti stroga mestna jedra, kjer cene presegajo omenjeno vsoto, in doseči, da bi kupovali stanovanja na obrobju mest. Oven je tudi dejal, da namerava Sklad kmalu kupiti zemljišča in zgraditi cenejša stanovanja, vendar ne na raCun kakovosti.
Tokrat teže do ugodnih posojil (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
Janša zahteval zamenjavo
Spor z ministrom za okolje Miho Jazbinškom - Afere in nezaupanje
LJUBLJANA - Po informacijah iz vladnih krogov naj bi se razmerja med vladnimi koalicijskimi partnericami precej zaostrila. K temu naj bi prispevali tudi spori med posameznimi ministri, med katerimi je najbolj znan tisti med obrambnim ministrom Janezom Janšem in ministrom za okolje Mihom Jazbinškom ob odkupu vojaških stanovanj. Vse skupaj naj bi slo tako daleč, da naj bi Janša na seji politične koordinacije vladnih strank predlagal, naj predsednik vlade zamenja ministra za okolje. Drnovšek, kot navajajo naši viri, o tem predlogu ni sprejel nobene resnejše odločitve.
Odnosi med koalicijskimi partnerji pa so precej »napeti« tudi zaradi afer. K zaupanju zagotovo ne prispevajo »scenariji«, ki že ne-
kaj Časa krožijo v pozicijskib krogih in po katerih naj bi bile prav hfere eno od sredstev za »zamenjavo« sedanje vladne ekipe. V »novi® vladi naj bi (po eni od različic) ne bilo veC Liberalnih demokratov in Združene liste. Te domneve drugi za" vračajo zato, ker tri velik® vladne stranke v parlamentu še vedno delujejo usklajeno in ker ne omenjajo nobenih resnejših sporov, razen tistih o »kadrovskih zamenjavah« v vladnih in drugih službah. Samo socialdemokrati so javno označiti vstop v vlado kot »neuspeh«, ker naj bi ne imeti nikakršnega vpliva na odločanje. Tudi C® se bo omenjeni »konflikt® zaostroval, pa Se vedno ostaja dejstvo, da tudi opozicijske stranke Drnovškovi vladi potihem prerokujejo »najmanj dve leti«. (T. S.)
Podpredsednik Evropskega parlamenta končal obisk
LJUBLJANA - Podpredsednik Evropskega parlamenta Jack Stewart Clark se je na dvodnevnem obisku pri nas seznanil s slovensko ustavo in parlamentom, pa tudi z ekonomskimi značilnostmi Slovenije. Pogovarjali so se zlasti o privatizaciji in sanaciji bank. Clark se je sestal tudi s predsednikom slovenske Panevropske unije Francetom Bučarjem, predsednikom Ustavnega sodiSCa Petrom Jambrekom in predsednikom državnega sveta Ivanom Kristanom. Sogovorniki so izmenjali mnenja in izkušnje glede vprašanj mladih demokracij. (STA)
_______SKD IN HDZ____
Za pospešeno reševanje nastalih težav
JozeZura
NOVO MESTO - Krkin hram na Trski Gori pri Novem mestu je bil vCeraj prizorišče neformalnega srečanja delegacij SKD in HDZ, ki sta ju vodila predsednik SKD in zunanji minister RS Lojze Peterle ter podpredsednik HDZ in podpredsednik vlade RH Mate GraniC. Namen srečanja je bil poglobitev strankarskega sodelovanja in hitrejše reševanje odprtih vprašanj, ki vladajo med državama. Mate GraniC je dejal, da je HDZ v fazi prestrukturira-
nja v bolj evropski tip krščanske stranke, zato od SKD pričakuje pomoC za hitrejše vključevanje in zbliževanje z evropskimi krščanskimi strankami. Povedal je, da se zavedajo, da je Slovenija njihova prva soseda in da pot v Evropo vodi skozi Slovenijo. Lojze Peterle je menil, da stranki podobno razmišljata o vprašanjih in podpirata pospešeno dinamiko reševanja težav. Po končanem srečanju sta si delegaciji ogledali Trdinov vrh.
KREFTOVI VEČERI / OPOZICIJA V DEMOKRACIJI
0 neodgovornosti politikov
Igor Bavčar, DS
LJUBLJANA - Zadnje srečanje v sezoni Kreftovih večerov v hotelu Lev je bilo posvečeno veliki koaliciji, kot jo vidi opozicija. Zato sta kot gosta sodelovala Janez Podobnik iz Slovenske ljudske stranke in Igor BavCar, Demokrati -demokratska stranka. Janez Podobnik je poudarjal predvsem odgovornost, ki jo mora imeti vsak, kdor se ukvarja s potitiko. Tega se očitno premalo zaveda LDS kot vodilna v slovenski koaliciji. Koaliciji je očital tudi odsotnost vizije na vseh področjih - brez vizije vlada ne more uspeti. Ce si koalicija želi šibko
opozicijo, kot očitno želi naša, pa smo na istem. Igor BavCar se je zaustavil predvsem pri odnosu, ki obstaja v slovenski politiki do opozicije. Opozicijske stranke ponavadi označujejo kot poraženca na volitvah. Čeprav bi tudi Demokrati po volitvah brez težav lahko prišli v koalicijo s takšnim ali drugačnim združevanjem, so raje ostati v opoziciji in se še naprej zavzemajo za tisto, za kar so se že pred štirimi leti. Glavni cilj slovenske opozicije je obramba parlamentarne demokracije, pravne države in vsega, kar je s tem v zvezi. (A. 2.)
Janez Podobnik, SLS
-—AVSTRIJA / DRŽAVNI ZBOR
AVSTRIJA / PO VOLITVAH
HELMUT KOHL
AVSTRIJA / URADNI OBISK
NOVICE
Delnice pri NB: socialdemokrati klonili pritisku
Odločitev bila preložena
DUNAJ - Na izredni Parlamentarni seji - opo-^icijske stranke so zah-6 , e obravnavo prodaje
socialdemokratskega de-Pri Narodni banki k dunajski delavski zbornici (AK) - je prišlo o kompromisa in do Nnega uspeha opozicije ' Zelenih, FPÖ in Liberalnega foruma.
Opozicijske frakcije so ttamree mnenja, da Zakon o delavskih zbornicah ne krije odkupa
Von SPÖ (za približno , 0 milijonov šilingov) m da gre navsezadnje za Prikrito financiranje stranke iz javnih sred-s ev. Socialdemokrati in njihov koaliciski partner jndska stranka sta nato Predlagali in sklenili rjmpromisno rešitev: minister za socialne za-. Hesoun, pristojen ndr za delavske zborni-cf’ naj dunajski deželni zbornici priporoči, naj načrtovano kupčijo ponovno preveri. Pred tem naj ne bi prišlo do pro-
VP, ki prav tako že od Vsega začetka nasprotuje nactovani transakciji, je Prva imela pripravljen Predlog, da naj Hesoun Posreduje delavskim zbornicam (AK) želje Parlamenta	pc
opuščanju te kupčije uziraje se na precej obremenjene odnose s koali-Cliskim partnerjem SPČ ta predlog potem bil
spremenjen.
Na potezi sta zdaj torej spet minister Hesoun in deželne delavske zbornice, ki so pred sklicom izredne parlamentarne seje izpostavljali neoporečnost predvidenega prevzema delnic NB. Čeprav opoziciji ni uspelo, da načelno izpodbije načrtovano transakcijo, je kompromisni sklep vladnih strank zanjo delni uspeh, verjetnost prodaje deleža SPÖ pri NB (4, 26 %) pa postaja s tem Čedalje manjša.
Osnovni kapital NB znaša 150 milijonov šilingov. Republika Avstrija je udeležena s 50 odstotki, ostale delnice so v rokah (zlasti Raiff-eisenovih) bank, zavarovalnic, gospodarske zbornice, Zveze indu-strijalcev, Zveze sindikatov in zadružniške trgovske tvrdke Konsum. Zaradi nizkega osnovnega kapitala NB znaša rendi-ta delnic samo 0, 64 odstotkov - zakonsko predi-videna dividenda (socialdemokratskih) delnic zato znaša le 1, 2 milijona šilingov letno.
Za kritike načrtovane transakcije med SPÖ in AK je to dodaten protiargument: odkup delnic NB je pod takimi pogoji gospodarsko nesmiseln, odkupna vsota 100 milijonov šilingov bi bila bolje naložena na hranilni knjižici.
Stolček Erwina Prölla se je začel majati
Ostre kritike iz lastnih vrst
Igor Schellander
ST. PÖLTEN - Po občutnem porazu deželnega glavarja Erwina Prölla in ljudske stranke na nedeljskih volitvah v Nižji Avstriji položaj glavnega kandidata ÖVP ni veC popolnoma neospo-ravan. Oglasili so se prvi kritiki, med njimi njegov priznan predhodnik na Čelu niž-jeavstrijske deželne vlade in dolgoletni vodja ÖVP Siegfried Ludwig.
Kritiziral je svojega naslednika in njegov popolnoma - po ameriškem vzorcu - na lastno osebnost prikrojeni volilni boj. Razni volilni slogani (na primer »Dežela zaživi«) naj bi bili provokacija za generacijo, ki je pred tem že dala mnogo za razvoj dežele in njenjo izgradnjo, poudarja Ludwig v pogovoru za dunajski politični magazin »Profil«. Glede na neuspeh ljudske stranke pri nedeljskih volitvah je Ludwig na Pröllov račun izpostavil, da je predal uspešno in funkcionirajoCo stranko. Erwin Pröll pa je moral požreti tudi očitek svojega tirolskega strankarskega kolega Weingartnerja,
ki bo glavni kandidat na deželnozborskih volitvah na Tirolskem spomladi leta 1994, Ceš »dosledna, liberalna in odprta strovkona politika šteje veC kot pa monstrozni volilni boj«.
Glede izvolitve novega deželnega glavarja še ni padla nobena odločitev. Velika zmagovalka volitev Heide Schmidt je izjavila, da za Liberalni forum ne pridejo v poštev koalicije - njena stranka se misli ukvarjati s konkretnimi vprašanji in problemi, pri tem pa bo možno sodelovanje z eno kot z drugo stranko.
Ernst Höger, vodja druge najveeje stranke - nižjeavstrijskih socialdemokratov - pa je svoje prvotne napovedi nekoliko spremenil.
Včeraj je dejal, da ne bo veC paktiranja z ljudsko stranko, namesto tega mislijo socialdemokrati nastopiti z ostrejšimi političnimi akcenti.
Kooperacija velikih strank ima sicer prednost, poudarja Höger, ki pa hkrati ne izključuje, da bi tudi sam lahko bil izvoljen za deželnega glavarja.
»Trdna
streha
nad
Evropo«
DUNAJ - Nemški zvezni kancler Helmut Kohl se je včeraj mudil na Dunaju. Razlog njegovega obiska kratkega obiska v Avstriji je bila slavnostna predaja letošnje Schumpeterjeve nagrade, s katero ga je odlikovala avstrijska metropola . Nagrada je poimenovana po leta 1950 umrlemu avstrijskemu nacionalnemu ekonomu Josephu Aloisu Schumpetru.
V okviru slovesnosti ob predaji nagrade je nemški zvezni kancler zavzel stališče tudi do vprašanja politične integracije v Evropi in se ponovno izrekel za moCno evropsko politično unijo.
Kohl je dejal, da monetarna unija nikakor ni alternativa k politični uniji in poudaril, da bo uspelo premagati nacionalizem in rasizsem samo tedaj, Ce bo »trdna streha nad evropskimi državami«.
Nemški kancler je s tem v zvezi tudi menil, da uresničitev evropske politične unije nikakor ne bi pomenilo ogrožanje identitete posameznih držav, dežel in regij, hkrati pa se je izrekel proti »Združenim državam Evrope“.
Kohl se je v okviru svojega obiska na Dunaju sestal tudi z nekaterimi vidnejšimi avstri-skimi politiki.
J. Arafat na Dunaju
Želja po večji podpori
DUNAJ - Jasir Arafat, vodja palestinske osvobodilne organizacije PLO in predsednik leta 1988 proglašene palestinske države, je včeraj zaključil svoj dvodnevni uradni obisk v Avstriji.
V ponedeljek se je sestal z zveznim predsednikom Thomasom Klestilom in zunanjim ministrom Aloisom Moc-kom, včeraj pa z zveznim kanclerjem Franzom Vranitzkym ter predsednikom državnega zbora Heinzom Fischerjem. Predsednik PLO je v pogovorih z avstrijskimi politiki pesimistično ocenil dosedanji potek mirovnih poganj o Bližnjem vzhodu v Was-hingtonu, saj na zadnjem zasedanju ni bil dosežen sporazum o skupni de-
klaraciji med Izraelom in palestinsko delegacijo. »Kompromisni predlog ZDA je imel samo lep naslov, vsebinsko pa je bil nezadovoljiv«, je menil Arafat.
Presednik PLO je v pogovorih z avstrijskimi politiki želel doseči večjo avstrijsko podporo za prizadevanja Palestincev prav pri washington-skih pogovorih in pri tem spominjal na nekdanjo pomembno vlogo Avstrije kot posredovalec na Bližnjem vzhodu. Nadalje je izrazil pričakovanja po izboljšanju političnih odnosov do palestinskega zastopstva. Vodja PLO je zadnjikrat bil na Dunaju pri pogrebu prijatelja in podpornika Bruna Krei-skega leta 1990.
Arafat se je pogovarjal z najvišjimi avstrijskimi politiki.
JHINAJ/OZN
Nad 2000
policajev za varnost delegatov
DUNAJ - Sef dunajske Policijske direkcije Giin-®r Bogi govori o težki alogi za varnostne sile: za dunajsko konferenco Urganizacije združenih narodov o človeških prahah sredi junijna letos s® je prijavilo že 1500 deležencev, med njimi evilni zunanji ministri 'n vodilni politiki raz-icnih držav. Vendar
.končnih podatkov še
n1, tako Bogi, saj mnoge nžave s svojimi prijavami in varnostnih raz-10gov še čakajo.
Dunaj pa ne bo samo Prizorišče uradnega kongresnega Spektakla. Napovedano je tudi alternativno zasedanje nenravnih organizacij, Prijavljenih je že nad rOO udeležencev.
Mnogi bodo prišli tu-1 iz držav z vladnimi Režimi, ki grobo kršijo Človeške pravice. Bogi s tem v zvezi računa z demonstrativnimi akcijami. Policija, ki bo varovala kongres z najmanj 4000 policaji ter z vsemi na razpolago stoječimi specialnimi in elitnimi enotami, bo morala nadzorovati tako uradni kongres kot tudi dogajanje na alternativnem Področju. Pri tem tudi ne izključuje možnosti eroristicnih napadov.
V zvezi s kongresnim pektaklom pričakujejo na Dunaju najmanj 4000 ndeležencev in opazovalcev, med drugim tudi okoli 1000 novinarjev.
Pri varnostni direkciji v zvezi s konferenco ZN že govorijo o naj-ežavnejši nalogi za varnostne sile v 2. re-Pnbliki. (I.S.)
GLOBASNICA / JUBILEJ n
Častno članstvo Ivanu Bizjaku in Hubertu Frasnelliju
V nedeljo velika slovesnost
GLOBASNICA - Slovensko kulturno društvo je preteklo nedeljo vabilo k Soštarju na izredni slavnosti občni zbor ob priliki 90-ob-letnice svojega obstoja. Mešani pevski zbor »Peca« in moški pevski zbor »Franc Leder-Lesicjak« sta vsem prisotnem zapela v pozdrav. Navzoče je pozdravil predsednik kulturnega društva Luka Hudi.
V slavnostnem govoru je predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer izpostavil pomembno vlogo kulturnega ustvarjanja v Globasnici in posebej omenil ljudskega pesnika Franca Ledra-Le-siejaka ter domačega skladatelja Janeza Pet-jaka. Osrednja točka občnega zbora je bila podelitev Častnega Članstva številnim elanom društva, ki so bili predvsem aktivni v predvojnem Času. Tako je občni zbor soglasno potrdil sledeče druš-tvenike za Častne elane: BošiC Matilda, Fracko Neža, KoneCnik Ivanka, Greiner Ana, Writz Janez, Zanki Janez, Rožman Pavel, Rarej Peter;
Društvo je tudi sklenilo, da podeluje častno članstvo tudi osebnostim izven globaške občine, ki pomagajo društvu pri izpostavljanju stikov, pri organizaciji prireditev in iskanju raznih materialov in izrednih finančnih virov ter pri realizaciji društvenih vsebinskih ciljev.
Zaradi tega je izredni občni zbor soglasno potrdil predlog, da prejmeta Častno članstvo klubski predsednik Južne Tirolske ljudske stranke dr. Hubert Frasnelli in notranji minister Republike Slovenije Ivo Bizjak. Oba sta preko političnih funkcij zašla v globaško občino, kjer sta tudi navezala stike z domačimi društ-veniki.
Minister Bizjak se je od vsega začetka naprej zavzemal za odprtje mejnega prehoda na Lužah, kar ima predvsem za društvo še posebno pomembnost. Ustanovitelj SKD Ivan Hojnik je takrat uporabljal to pešpot preko Luž, ko je hodil na sestanke in prireditve društva. Planinski odsek SKD pa želi, da bi se v jubilejnem letu poklonili ustanovitelju'in uporabili njegovo nekdanjo pešpot.
Dr. Frasnelli pa ima še posebne zasluge za celotno slovensko narodno skupnost. Slovenskemu kulturnemu društvu je in pomaga pri vzpostavljanju stikov z društveniki na Južnem Tirolskem. Podelitev Častno članstva Ivanu Bizjaku in dr. Hubertu Frasnelliju pa naj tudi še bolj ukrepi-lo zbliževanje med sosednjimi deželami in državami.
Podelitev Častnega Članstva ter predstavitev prve kasete MePZ »Peca« bo v prihodnjo nedeljo, 23. maja, prav tako pri Soštarju.
ŠENTJAKOB V ROŽU / PREMIERA GRŠKE DRAME
Vklenjeni Prometej
Prva predstava gledališča Teatr Tratomora
ŠENTJAKOB - Pred nekaj meseci ustanovljeno Društvo za razvoj samostojnega gledališča na Koroškem se je pod priložnostnim imenom Teatr Tratomora prvič predstavilo v petek zvečer v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Režiser Marjan Stikar je že kar za začetek izbral presenetljivo težko dramsko delo starogrškega dramatika Ajshila »Vklenjeni Prometej«, ki je celo v Sloveniji skoraj ne-
poznano, saj je bilo po letu 1962, ko je v prevodu Kajetana Ganterja izšlo v Mariboru, samo dvakrat uprizorjeno in sicer ‘v ljubljanskem Šentjakobskem glede-lišCu in na Malem odru Drame SNG.
Z Vklenjenim Prometejem je Stikar prvič v koroško slovensko gledališko sceno uvedel tudi grško pradramo, kar je pomemben prispevek k njeni popolnosti. Tudi režiserski in scenski pri-
stop je svojevrsten. Običajna postavitev predstave je obrnjena, irga teče v izpraznjeni dvorani in na balkonu, gledalci pa so na odru.
Izpovednost predstave je režiser zasnoval na dokaj močnih efektih, predvsem glasbenih in gibalnih. Zbor, klasičen element grške drame, je zelo razgibal in mu dal večjo izpovedno vlogo. Vklenjenega Prometeja, ki ga igra režiser sam, je priklenjenega in mrežasti
stol obesil pod strop in ga tako razpetega umestil med nebo in zemljo, kar izraža tudi njegovo vlogo upora proti tiraniji boga Zevsa in zvazemanje za zemeljsko ljudstvo.
Zevs je tiran, včerajšnji, današnji, jutrijšnji, zato ga je oblekel v sedanji kostum in mu nataknil temna očala. S pištolo izsiljuje svojo oblast. Pot z zemlje na Olimp je iz pločevinastih sodov, ki se na koncu razvalijo in to povezavo razrušijo. Glasba je predirljiva in igrana v živo. Izvajajo jo po sestavi Gregorja Strniše titani na Olimpu-Clani jeseniške gobe na pihala.
Poleg domačih igralcev iz Roža (Lepuschitz, Isopp, Ferm, Zwitter, Mo-schitz, Kanzianova, Krautzer, Gröblacher, Tratarjeva, Stickerjeva) v predstavi sodelujejo tudi dijakinje Višje šole za gospodarske poklice iz Sentpetra pri Šentjakobu, med nimi pa je treba posebej omeniti Marjeto Leskovšek, ki igra zahtevno in tudi telesno zelo naporno vlogo zemljanke lo. Sceno je zasnoval domači scenograf Tonej Reichmann, kostumografka je Gordana Gašperin, luckar pa Miha Dolinšek. Izmed strokovnih sodelavcev je treba posebej omeniti odlično opravljeno delo lektorice Ane Mlakarjeve.
Ob premieri Vklenjenega Prometeja je društvo izdalo tudi zelo ustrezen gledališki list.
Predstave v farni dvorani v Šentjakobu bodo spet danes v sredo, Četrtek (praznik) in petek 19., 20. in 21. maja. (H.V.)
Rekordno število učiteljev
DUNAJ - V avstrijski šolski statistiki še nikdar niso zabeležiti tolikšno število predagoškega osebja. V zdajšnjem šolskem letu v Avstriji poučuje 116.465 učiteljev (62 odstotkov žensk), to je za 2109 ati 1, 8 odstotka veC kot v preteklem šolskem letu. NajveCji prirastek so zabeležiti pri osnovnih šolah in gimnazijah.
Publikacije o zakonski situaciji v reformskih državah
DUNAJ - NajveCja avstrijska banka, Bank Austria, ki je zastopana tudi z banko v Ljubljani, je zdaj začela obljavljati vrsto publikacij o zakonski situaciji v tako imenovanih reformskih državah. Kot prvo je v nakladi 300 komadov izšlo poročilo o Madžarski. Predvidene so nadaljnje publikacije o Poljski, Češki, Slovaški in tudi o Sloveniji. Analiza in razlaga zakonskih danosti naj gospodarstvu olajša orientacijo v posameznih državah.
TeCaj za turizem
CELOVEC - Namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy je predlagal ureditev tečaja za turizem na celovški univerzi. S tem bilo domačim turisticmim podjetjem zagotovljeno tisto strokovno spremstvo, ki je nunjo potrebno za izboljšanje kvalitete, meni socialdemokratski politik v izjavi za tisk.
Paracelzov prstan direktorju avstrijske Karitas
BELJAK - Namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Ambrozy in beljaški Zupan Helmut Man-zenreiter sta v okvriu posebne slovesnosti predala najvišje odlikovanje mesta Beljak, Parazelzov prstan, direktorju avstrijske Karitas Helmutu Schiil-lerju ter švicarskem ilozofu Hermannu Liibbeju. Ambrozy je ob podelitvi Paracelzovega prstana menil, naj bi odlikovanje letošnjih nagrajencev bil signal proti nestrpnosti, nacionalizmu in nečlovečnosti v Evropi in po svetu.
Delegacija kmetic iz Tirolske obiskala Južno Koroško
CELOVEC - Na povabilo Kmečke izobraževalne skupnosti je pred nekaj dni delegacija tirolskih kmetic obiskala Južno Koroško. Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) že veC let goji stike z zastopniki kmetijskih struktur na Tirolskem in zato se vedno znova najavljajo skupine, ki želijo spoznati položaj kmetijstva na Južnem Koroškem in hkrati tudi razmere in pogoje, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost. Gostje iz Tirolske sta s problemi južnokoroskih kemtov seznanila zastopnika KIS Hans Madritsch in Hanzi Miki.
Enotna lista bo izdala »Dvojezični koroški magacin«
CELOVEC - Ta teden - torej tik pred občnim zborom deželne EL - bodo dobila vsa gospodinjstva na južnem Koroškem nov Časopis. »Dvojezični koroški magacin« je glasilo deželne Enotne tiste, narodne stranke koroških Slovencev, namen novega tista pa je, prebivalstvo seznaniti s cilji in predstavami EL. Novi Časopis bo izhajal štirikrat na leto, vseboval pa bo tudi regionalno prilogo, v kateri bodo bralci seznanjeni z doganjanji v naših dvojezičnih občinah.
Pogovor SLS-NSKS
LJUBLJANA - Na pogovoru so zastopniki Slovenske ljudske stranke (SLS) in Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom predsednikov Marjana Podobnika (SLS) in Matevža Grilca (NSKS) v odprtem vzdušju razpravljati o problematiki slovenske manjšine na Koroškem in o gledanjih na narodnostno vprašanje v Sloveniji. Pogovor je - tako v izjavi NSKS za tisk - pokazal, da imata na to tematiko obe strani zelo podobne poglede in je bil zaključen z jasno izpovedjo, da Slovenska ljudska stranka podpira težnje po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu koroških Slovencev in da je kot parlamentarna opozicija pripravljena izrabljati vse možnosti se v slovenskem parlamentu zavzemati za zadeve Slovecev z zamejstvu. Predstavniki Slovenske ljudske stranke in Narodnega sveta koroških Slovencev so se za prihodnost dogovoriti tudi za redne stike in izmenjavo informacij.
Tihotapljenje orožja
DUNAJ -106 oseb je bilo do zdaj aretiranih zaradi tihotapljenja orožja v bivšo Jugoslavijo, sporoča avstrijsko notranje ministrstvo. Iz statistike ministrstva sledi, da je bilo tihotapljenih preko avstrijske meje v krizna področja kakih 4000 samokresov, 3000 pušk in 600 komadov avtomatičnega orožja.
AVSTRIJA / MEDIJI
Bo Evropa strmoglavila monopol avstrijske RTV?
STRASSBOURG -Za pozornost in razburjenje je poskrbela izjava novoizvoljenega generalnega sekretarja Sveta Evrope - Avstrijca Petra Leuprech-ta: dejal je, da bi še jeseni lahko bil ukinjen avstrijski radijski monopol, in sicer na osnovi sklepa Evropskega sodišča za človeške pravice, ki bo do tedaj sprejel tozadevno odločitev. SodišCe 10. Člen konvencije o človeških pravicah - svobodo tiska - interpretira sodobno, poudarja Leuprecht, zato da je
pričakovati tako odločitev. Evropska komisija za človeške pravice je pred nedavnim sodišču posredovala petero avstrijskih pritožb zoper radijski monopol. Eno izmed teh pritožb je sprožila 'Delovna skupnost za odprti radijo’ (AGORA), ki je pred leti na Koroškem vzbujala pozornost z dvojezičnimi 'piratski-mi’radijskimi emisijami. AGORA izpostavlja potrebo narodnih in družbenih manjšin po svobodnem dostopu do elektronskih medijev. (I.S.)
12
Sreda, 19. maja 1993
KU1TURA

LIKOVNA UMETNOST
Franz West v Mali galeriji
LJUBLJANA - Dunajski umetnik Franz West je že tretji avstrijski ustvarjalec, ki se v tem Času predstavlja ljubljansid likovni publiki. Vendar pri Franzu Westu ne bi mogli govoriti o značilni smeri ali likovni opredelitvi, saj gre predvsem za sodobnega, priznanega umetnika, ki Siri polje likovnega tudi prek ustaljenih meja. Lažje bi ga označili kot značilnega predstavnika svojega Časa, Ce že skuSamo opredeliti tega ustvarjalca, ki razstavlja v najvidnejših galerijah po svetu, lani pa je sodeloval tudi na kasselski Dokumenti. Eden od selektorjev te megalomanske prireditve Bart De Baere je posebej za ljubljansko razstavo napisal tudi spremni tekst v katalogu, v katerem se je na svoj način skusal približati naravi Westovih eksponatov, tihim, odmaknjenim predmetni, ki kličejo gledalca, da z njimi dogradi svojo zgodbo. Zgodbo, ki se zaCenja.tam, kjer že dolgo ni nikogar, v popku sveta - ne svojega sveta, temveč sveta - in ki obenem priznava, da je Se mnogo drugih popkov, na primer skulptura, s katero se srečuje, kot je med drugim zapisal Bart De Baere. (V. K.)
Majski salon
LJUBLJANA - Letna predstavitev elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je tudi tokrat na ogled v Galeriji Riharda Jakopiča. Razstava, ki na enem mestu združuje različne ustvarjalce, je kot zaokrožena celota seveda nemogoča. Treba je sprejeti koncept mnogega, ki se je povsem naključno srečalo v enem, in se posvetiti vsakemu od razstavljenih del posebej. Sicer pa so med posameznimi avtorji mogočne vzporedne povezave, saj so jim skupna njihova likovna izhodišča, Sole ali vzori in hotenja. Od geometrične abstrakcije, barvnega ekspresionizma do nekaj redkih figuralnih podob, keramične skulpture, fotografije in ilustracije, Ce naštejem le nekatere, se gledalec sreCa z nekim splošnim vzdušjem, ki v tem Času oblikuje slovensko likovno produkcijo.
Med razstavljenimi deli jih je kljub temu le nekaj, ki izstopajo s svojo izrazito individualnostjo, sugestivnostjo, tistih, ki v likovnem zanetijo tudi iskro življenja. Zveza društev likovnih umetnikov je podelila tri nagrade in tri priznanja Veliko nagrado majskega salona je prejel slikar Žarko Vrezec, ki je svoja zadnja dela nedavno razstavljal v galeriji Equma. Poleg tega sta nagrado prejela Se slikar, dobitnik letošnjega Rembrandtovega cekina, Marjan Gumilar in kipar mlajše generacije Metod Frlic. Priznanja so tokrat razdelili trem slikarjem: Jožetu Muhoviču, uveljavljenemu likovnemu teoretiku, Bogdanu Borčiču in Juretu Zadnikarju. (V. K.)
Slike Jureta Zadnikarja v Zagorju ob Savi
ZAGORJE OB SAVI - Radovedneži, ki bi radi dognali, kaj vse se še skriva za duhovito sliko, ki po svoji ustvarjalni mod izstopa na Majskem salonu, se bodo morali napotiti v Zagorje ob Savi. V tamkajšnjem kulturnem domu razstavlja Jure Zadnikar svoja zadnja dela, ki so nastala pozneje kot slika Zeleni pepelnik, s katero si je prislužil priznanje. Jure Zadnikar je konCal Študij slikarstva na ljubljanski likovni akademiji, zdaj pa obiskuje specialko pri slikarju Emeriku Bernardu. Bernardovo gradnjo slike je Čutiti tudi v Zadnikarjevih delih, s tem da je učiteljevo ostrino Zadnikar prežel z duhovitostjo. Dvorana, zgrajena v duhu socialističnega realizma, je z nekaj strahu sprejela vase odprte barve, s katerimi slikar suvereno vstopa v svoja platna. Vendar se je pokazalo, da je strah sivine odveC in da je hladna arhitektura lahko prijeten sogovornik tistemu, ki ne dvomi v svetlobo in skrivnosti onkraj zidov. Zadnikar zares vstopa z barvami skozi platna, kajti iluzija njegovega slikarstva se pričenja na površini, kjer se srečata zanj že značilna mreža in motiv, vendar je vse, kar se v sliki dogaja, hkrati prevara vsega, s Čimer se srečujemo v realnosti, tudi slikarstva samega. Zadnikarjeve slike so naslikane sodobne slike. In kako ne bi te slike z mozaiki neznatnih podob predmetov, ki prihajajo iz slikarjevega ateljeja na platna, kot da je samoumevno, da o njih govorimo, prevarale danes otožne dvorane, da so tudi njeni elementi - stebri, stenska ura in pepelnik - nekaj, o Čemer se bo Se slikalo. (V. K.)
Novogoriški KUD se je predstavil
NOVA GORICA - V Novi Gorici je pred kratkim nastalo novo Kultumo-umetnisko društvo KUD Nova gorica, ki je v svojem programu zapisalo, da bo pokrivalo skoraj vsa umetniška področja. V soboto, 15. maja, so v spodnjih prostorih novogoriške občine pripravili prvo predstavitev, ki je bila sestavljena iz dveh delov. Najprej je nastopil kvartet Enzo Fabiani z gosti iz Ljubljane s programom skladb Mitje Vrhovnika Smrekarja. Drugi del je zaobjemal otvoritev razstave mladih novogoriških akademskih slikarjev Mirana GenciCa, Giga De Bree in Bogdana Vrčona. Te tri slikarje združuje skupni duh, ki pa se v končni obliki pokaže v različnih formah. Razstava nam to dokazuje, saj umetniki, ki sicer govorijo različne likovne jezike, odkrivajo in razkrivajo podobne misli. Miran Cencič nam najbolj odkrito razkriva svojo dušo. Sveta ne poenostavlja in ne banalizira. Njegovo izhodišče je abstraktni ekspresionizem, ki ga Zeli nagraditi. Zeli ga razstaviti, razburkati in ga v novi preobleki ponovno umiriti ter vzpostaviti stik med nebom in zemljo. Bogdan Vrčon se obrača Se dlje v preteklost. Prevzemajo ga fouvi-zem, kubizem, futurizem in nova podoba. K temu dodaja spogledovanje z italijansko Arte Cifra. V moštvu se pogajajo pra-liki, arhaične prispodobe življenja, ki imajo pri Gigu De Brei drugačen pomen. Preseneti nas predvsem s svojo mračnostjo in »kafkovskim« vzdušjem, ki raste iz kubizma in ekspresionizma. Slikarji svoj pojavni svet odslikujejo s pomočjo čopiča in rok, ga deformirajo. Kritično ocenjujejo in razkrajajo, razpredajo izbrano ikonografsko temo na pradele, ki jih njihova podzavest ponovno sestavlja. (S. K.)
RECENZIJA / NOVOMEŠKA SENZACIJA
Plezanje po
prihodnosti
Oddelek za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 futuroavantgar-disticni spektakel Prigla-sje na gori Eiger premiera: 7. maj 1993, Novo mesto inscenator: Matjaž Berger izvajalci: Artisti oddelka za Spektakelske umetnosti
Ko se je človek na začetku tisočletja dotaknil moCi in učinkovitosti razvijajoče se industrijsko-znanstvene družbe, je umetnost (ki ji je dano slutiti veC) na svojih trgih zgradila svetilnike prihodnjih Časov. K užitku nagnjene duše so se navdušile nad možnostjo »človeka z zamenljivimi deli«, oboževale stroj kakor novega boga, norele nad hitrostjo in hrupom nove komunikacije. Duše, ki v sebi pestujejo vonj zanikanja, da bi svojo misel ubranile pred neobrzdanim elanom razkroja starega za novo, so se pogreznile v mračno kaotičnost, kričale v razpokana tla zgroženega in prestrašenega subjekta. Po futuristično in ekspresionistično zadihani Evropi je seglo tudi novomeško okolje. V dvajsetih letih je
Sonja Dular
imelo pesnika, ki je izpovedoval vesoljno anarhijo, »Človeka z bombami«, Antona Podbevška; Mirana Jarca, Cigar človek je nemočno in s tesnobo zrl v sovražni kosmos; tudi Slavka Gruma z notranje izpraznjenimi, popačenimi, ubitimi in ječam podobnimi ljudmi.
Modernodobni človek se je nato razvijal v razosebljenost, zreduciranost na tok predmetnih vtisov in okušal Cas svobodnega izbiranja iz informacijskega morja ponujenih mu možnih samooznaCevanj. Izkušnja fascinacije izpolnjene sle po življenju in nične praznine mu je omogočila neskončno polje neobremenjenega poseganja po preteklem v drugačni preobleki in razkrivanjem še neodstrte-ga. Tudi tu je umetnost predrla pogled oCesa in mu dala dojeti novi videz preživetja skozi simulacijo. Novo mesto je dolgo Čakalo, da bi postalo novo. Leta 1992 je novomeška gimnazija odprla duri za novega »človeka z
bombami«. Zapriseženi dramilec futuroavantgar-de, Matjaž Berger, je s svojimi pristaši oblikoval Solo za kritiko gledališča, ki je obrodila projekta Norge in The Amazing Adventures od William Shakespeare, uprizorila Padalski desant Atwood, projekt Najboljši so padli in spredavala Polarne kroge avantgardizma. Svojo ekspanzivno dejavnost je mlada moc dobesedno vzpela kvišku v letošnjem majskem dogodku. Oddelek za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 je insceniral Pri-glasje na gori Eiger. Prizorišča dogajanja so bila Loka, Športno igrišče, plezalna konstrukcija pod cestnim mostom in železniški most. V službo umetnosti so se ponudili grandiozni pristanek helikopterja, policijska vozila s prižganimi zvoCno-svetlo-bnimi signali za dostavo in odstavo artistov, stari pisalni in šivalni stroji, vlak, ki ob večernih urah pelje v Ljubljano, in norveška zastava. Montažno
Plezalci na goro Eiger: »Še dlje! Še višje!«
Dediščina Riharda Jakopiča
LJUBLJANA - Mestni muzej in Narodna galerija sta v počastitev petdesete obletnice Jakopičeve smrti pripravila razstavo z obetajočim naslovom »Rihard Jakopič. To sem jaz umetnik ...«. Razstava je razdeljena na veC vsebinskih sklopov, ki so zaokroženi v dva večja dela. V Kultumo-informacij-skem centru Križanke je predstavljeno njegovo življenje in delo, ki sta se ga kustosa Dragica Trobec in Janez Kos lotila na klasičen muzealski način. Ta pogled, ki omogoča vpogled v Jakopičev vsakdan, njegovo korespondenco, njegovo delovanje kot organizator in učitelj - razstavljeni so tudi nekateri kosi Jakopičevega pohištva -, v glavnem dopolnjuje širši kontekst, ki ga galerijska postavitev lahko zajame le s katalogom. Razstava v KIC Križanke je razdeljena v dva sklopa: v prvem je predstavljen Jakopič sam; zbrani so njegovi spisi, razgovori in razmišljanja, drugi pa zajema obdobje po njegovi smrti vključno z vsem, kar je družba ohranila v spomin nanj. Razstavljena so dela nekaterih njegovih učencev, velik poudarek pa je namenjen paviljonu, zgrajenemu leta 1909, ki ga je dal Jakopič postaviti na svoje stroške in katerega so leta 1962 kljub nasprotovanju kulturne javnosti podrli.
Mestni muzej se že od leta 1980 intenzivno ukvarja z Jakopičevo dediščino. Leta 1988 so bila dela številčno popisana in razglašena za kulturni spomenik. Večinoma gre za gradivo, ki ga je hranila Jakopičeva hčerka Mirjam Ilc Jakopič ter ga skupaj s soprogom uredila v posamezne sklope. Pri strokovni obdelavi se je pokazalo, da gradivo nudi nove možnosti za preučevanje Jakopičeve umetniške osebnosti in njegove angažiranosti v kulturnem življenju. Jakopič je bil eden od ustanoviteljev Narodne galerije. Danes ta ustanova v spodnjih prostorih razstavlja njegova dela iz vladnih ustanov, depojev Mestnega muzeja in Narodne galerije ter nekatera javnosti bolj znana dela.
MoCno je zastopan motiv kopalk, ki je bil v tem Času novost v slovenskem slikarstvu. Gre za motiv, ki postavlja akt v pokrajino, pri tem pa gre veC kot zgolj za Studijsko temo. Motiv je bil priljubljen med pionirji evropskega modernizma, Jakopič pa se je nad njim navdušil verjetno v Ažbetovi šob v Miinchnu.
V obdobju, ki je bilo močno nacionalno usmerjeno, je tudi Jakopič razmišljal o nacionalnem slikarstvu in instituciji. Kljub temu je bila reakcija na umetnost Savanov burna in njim zelo nenaklonjena, tako da so potrditev dobili šele v tujini. Jakopič, ki je bil na tihem že od vsega začetka postavljen na mesto duhovnega oCeta in ki si je vse svoje življenje prizadeval, da bi javnosti omogočil stik z umetniškimi deli, je po Fabianijevem naCrtu v Tivoliju postavil svoj razstavni paviljon z izdelanim umetniškim programom, ki ga je sam izvrševal do leta 1923. Tega leta ga je bil zaradi finančne stiske prisiljen prodati mestni občini, s Čimer je prišel pod upravo Narodne galerije. Ta je nadaljevala Jakopičev koncept do leta 1961, ko je vlada sklenila, da se paviljon umakne železniški progi, ki je zarezala brazgotino med mesto in njegov park, na katerega so bili Ljubljančani tako ponosni.
Danes se ta vprašanja ponovno odpirajo z nekim grenkim priokusom, ki opominja na dejstvi, da je Jakopičev paviljon podrt in da tudi njegova ponovna postavitev ne bo spremenila našega odnosa do prizadevanj posameznikov, ki jih ne skrbi le lastna usoda. V katalogu, ki zaokroža obe razstavi, je poleg zbranega dokumentacijskega gradiva objavljena tudi vrsta razprav, ki so jih prispevali Andrej Smrekar, Tomaž Brejc, Igor Kranjc, Tomislav Vi-gnjevič, Špelca Copic, Marjan Tršar, Franc Kokalj, Janez Kos in Dragica Trobec Zadnik. (V. K.)
odprto konstitucijo so vži-vljali v kuboskafandre uniformirani, izvajalci subtilnokriCave objektivizirane miselnosti z biodi-namiko alpinistiCno-ple-zalnih dimenzij in spretnosti, industrijskega dela na akord, in dva telovadca na konju z ročaji. Hvalnica volje za gibanje navzgor je aktivno vlivala optimizem na predstavljene podobe odtujenega Človeka in družbe.
Odtujenost se je lirsko povnanjila v vprašanji »-Kdo sem jaz?« in »Ali sem samo privid?«. Prav tu spektakel v svoji nevidni in gluhi razsežnosti pokaže, kako umetnost, ki se daje kot umetnost, ni veC to. Se pravi, futuroa-vantgardni proces, ki samega sebe s svojimi lastnimi sredstvi preseže. Kdo to pogojuje? Artisti, v tem primeru vodeni, Se ne do konca individuirani subjekti, ki so še zmožni sebe darovati, soglašati. Bistveno: ne razglašajo, da imajo idejo in besedo, da znajo hoditi, ampak so sami ideja, izgovorjena beseda in trdni koraki. Bolj človeški od človeškega, s slepimi očmi zgolj odsevajo stanje po želji izbranega Časa. Zelo verjetno je, da je spektakel potegnil za rokav uganke, namreč, ko enkrat uloviš dinamizem svojega lastnega postajanja, se lahko po prosti volji simuliraš. Zato si moraš upati še dlje in še višje!

PREMIERA
Ce imate v družini mladega "kinologa", ki ne izpusti nobene premiere, obenem pa mu samotni ogledi niso pri srcu, tudi v naslednjem tednu ne boste imeli miru.
Prehod prepovedan (Trespass), scenarij Bob Gale in Robert Zemeckis, glasba Ry Cooder, režija Walther Hill, igrajo Bill Paxton, Ice T, Ice Gube.. Universal Pictures, distribucija Film Film.
Kakšen je Los Angeles ponoči nam je Walther Hill pokazal v Bojevnikih, v filmu 48 ur je obdelal San Francisco, po tistem, ko je v Red Heatu (s Schwarze-negerjem) poskusil Se z Moskvo, pa se zdaj podaja v komorno okolje Saint Louisa. Tja se po skriti zaklad odpravita dva gasilca, za to, da denar ne bo padel kar z neba, pa poskrbi lokalna Črnska tolpa. MoreC klavstrofobični thriller, kakršne je
Prvih deset filmov preteklega tedna
(Ljubljanski kinematografi od 10. 5. do 16.5.1993)
Z lestvice so se ta teden poslovili filmi Vonj po zenski (po dolgem vztrajanju na samem vrhu), Smrt ji lepo pri-stoji in Point break, zamenjali pa so jih trije premierni filmi: Beethoven, Oddaljena obzorja in Reka poje mi. Beethoven je na prvem mestu brez pravega tekmeca; drugouvrščeni film Oblegani je namreč zbral dvakrat manj gledalcev.
Legenda: Prva številka pomeni st. predstav, druga št. gledalcev, tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Beethoven
/Camium24 (24)	5.394(5.394) 1.887.900(1.887.900)
2.	Oblegani
/Lj. kinem.29 (52)	2.701 (5.699)	897.200 (1.946.500)
3.	Priveži me!
/Mladina filml4 (38) 1.656 (5.753) 630.050 (2.240.200)
4.	Igra solz
/Mladina film28 (165) 1.591 (11.173) 624.650 (4.397.100)
5.	Spiel ji
/Camium25 (77)	1.300 (4.549)	403.000 (1.520.700)
6.	Oddaljena obzorja
/CamiumlO (10)	1.149 (1.149)	459.600 (459.600)
7.	Howardov kot
/Lj. kinem 19 (82)	790 (7.575)	301.200 (2.936.000)
8.	Petelinji rock /Art VideolS (50)
9.	Reka poje mi	,
/Mladina filmlO (10)	650 (650)	227.500 (227.500)
10.	Od tod do raja
/Mladina filml4 (68) 561 (3.959)	185.050 (1.348.100)
692 (3.852)	138.400 (1.073.100)
V Zagrebu, od koder Kinematografi Zagreb sporočajo, da so sklenili pogodbo z »majorjem« Buena Vista za distribucijo njihovih filmov na Hrvaškem in v Sloveniji, so imeli prejšnji teden premiero filma Singles. Prva številka pomeni število gledalcev v preteklem tednu, druga (v oklepaju) pa skupno št. gledalcev.
1. Igralec	4.352	(8.268)
2. Igra solz	3.757	(17.459)
3. Singles	2.375	(2.375)
4. Priveži me!	1.733	(8.040)
5. Tresspass	1.613	(4.024)
6. Dyingyoung	1.461	(2.813)
7. Wind	1.236	(2.940)
8. Zlatne godine	1.036	(4.700)
9. Spiclji	926	(14.527)
10. Vonj po ženski	889	(47.534)
Na mednarodnem tržišCu, ki obsega osem najmočnejših »teritorijev« (V. Britanijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko, Avstralijo, Španijo in Švedsko), so v tednu med 28. aprilom in 4. majem prvih pet mest zasedli naslednji filmi (številke pomenijo milijone ameriških dolarjev):
1. Sommersby	5,87	(28)
2. Forever young	4	(30)
3. The jungle book	3, 2	(42)
4. The distinguished gentleman	2,15	(18)
5. Ali ve	1,8	(3.3)
		Igor Kemel
znal ob Hillu na omejenem prostoru snemati samo Sam Peckinpah.
Pršut pršut (Jamon ja-mon), scenarij Cuca Ca-nalas in Bigas Luna, režija Bigas Luna, igrajo Penelope Cruz, Stefania Sandrelli, Anna Galiena, Javier Bardem, Španija, distribucija Mladina film.
Pršut pršut, film, ki prihaja v Cankarjev dom prihodnji torek, je ironična melodrama o življenju v španskem mestecu Monegros, kraju, ki razen ceste, ki vodi skozenj, ni ravno obdarjeno
Evropa brez posluha za filmsko industrijo...
CANNES - Profesionalci, tehniki, delavci in režiserji so v Četrtek zasedli nacionalni center za kinematografijo v Parizu in objavili svoje sporočilo o zasedbi. Protestniki so od javnih oblasti zahtevali zaustavitev ruSenja filmskih študijev v Boulogne-Bil-lancourt v okolici Pariza, kakor tudi »sestanek z organizacijami različnih poklicev, na katerem bi znova proučili sporazum o večstranskih evropskih filmskih koprodukcijah«.
Demonstranti, ki so zasedli »hram« francoskega filma prav na dan, ko se je v Cannesu začelo najbolj ugledno filmsko srečanje na svetu, »hočejo na ta način izraziti svojo pripadnost ustvarjalnosti, svojemu poklicu, kakor tudi svoje ogorčeno nasprotovanje uničenju industrijske tehnike ter premestitev produkcije v tujino«. Stavkovni odbor podpirajo različni sindikati tehnikov, režiserjev, pomočnikov in direktorjev kamere. Sporočilo so prebrali tik pred prihodom Catherine Deneuve, Daniela Auteu-ila in drugih igralcev iz filma Moj najljubši letni Cas Andrea Techinea, prvega filma v tekmovalnem delu programa, ki bo v četrtek otvoril veliki kanski praznik sedme umetnosti. (AFP)
... in Amerika z izrazitim posluhom zanjo
NEW YORK - Zdi se, da sta se po dolgi vrsti prepirov končno spravila mesto New York in svet ameriških filmarjev. Mesto je namreC filmskim delavcem dovolilo, da v letošnjem poletju posnamejo 41 dolgometražnih filmov, kar pomeni za 150 odstotkov veC kot prejšnje leto. Nenaklonjenost poklicnih filmarjev do New Yorka se je začela leta 1991, ko so hollywoodski producenti zaceli bojkotirati to znamenito prizorišče snemanj zaradi previsokih zahtev newyorskih delavcev, ki jih je morala za vsak film zaposliti kinematografska industrija. Spor se je vlekel kar osem mesecev in njegove posledice so se v celoti razkrile leta 1992, ko so v tej kulturni prestolnici ZDA posneli samo 96 filmov, v primerjavi s 147 filmi, kolikor so jih posneli leta 1990.
Kot meni Patrick Pleven, ki odgovarja za to področje pri newyorški mestni upravi, stane »en dan snemanja v New Yorku 100.000 dolarjev, od katerih se 10 odstotkov vrne mestu v obliki različnih dajatev ali davkov na place«. Tako je v lanskem letu 1097 snemalnih dni New Yorku navrglo nekaj veC kot milijon dolarjev. Patrick Pleven poudarja, da je slabost New Yorka v tem, ker se paC nahaja daleC od Kalifornije, kjer prebiva velika večina filmskih režiserjev in ameriških igralcev, ki nimajo nie proti, Ce snemajo film v bližini svojih domov. Toda zdaj, ko je znova prišlo do sprave, se New York kaže v bolj zapeljivi luCi, predvsem zaradi neke posebnosti: mesto namreč ne obračuna svojih stroškov, dokler ni film posnet, medtem ko jih druga mesta po ZDA zaračunavajo sproti.
Tako zaračuna Los Angeles 26 dolarjev na dan za vsakega od policistov, ki zavarujejo prizorišče snemanja, od 26 do 48 dolarjev za obvezno navzočnost gasilcev, 300 dolarjev za uporabo parka ali mestne zgradbe, 23 dolarjev na dan za postavitev opozorilnih tabel, ki prepovedujejo ustavljanje, 210 dolarjev za samo dovoljenje za snemanje itn.... Vsi ti zneski so seveda mnogo višji na Beverly Hillsu, kjer je mestna uprava zaračunala 15.000 dolarjev za dvomesečno snemanje filma The Beverly Hillbillies.
Filmski delavci tako počasi priznavajo, da New York kljub vsemu ni najdražje mesto, v katerem je mogoCe posneti film. Turisti, ki bodo poleti obiskali Manhattan, bodo lahko od blizu videli Julio Roberts, ki snema The Pelican brief, Michaela Kea-tona v The Paper, Roberta Redforda, ki bo vodil The Quiz Show, Geano Davis in Stephena Reo, ki bosta igrala v Angie, I say, ali Špika Leeja, ki bo snemal Croolyn New York. (J.G./AFP)


z naravnimi bogastvi. Zgodba se plete okrog ljubezni med Silvio in Jose Luisom, ki je problematična zato, ker je dekletova mati vodilna mestna prostitutka. Zato Jose Luisova mati "najame" lepotca, ki naj bi zvezo razdrl - žal pa Raul zmeša predvsem njo samo.
Pred torkovo predstavo se velja zelo potruditi do vabila za popremierni sprejem v Klubu CD, saj bo naslovni junak filma (pršut) nastopil tudi tam: v režiji novogoriškega MIP-a. (T.D.V.)
UMETNIKI / POGOVOR Z EVGENOM BAVČARJEM
Popolni
videc
Karmen Stariha / Pariz
p ovenska javnost S?na Bavčarja pozna vpn iVsem fotografa, fm aP Ba j® uinetniska en, lrafija le ena od ujesti 'p ^evdndl dejavno-■ oleg svojega znan-^uo-raziskovalnega in dl K^^uega dela, zara-atei'ega Evgen Bav-Uv ,.Sodi med najbolj sv Jav iene Slovence v 6 u, pa se ves Cas tudi
ukvIa-VIU organizacije s Promocijo slo-tpra^e kulture, zlasti li-
zaraH^u EVen BavCar Je hpc C^1 dve^ zaporednih
.ji rec 2e pri enajstih le-vid P^polu°ma izgubil ' ^malu po končani fuziji je odšel v Pa-, ’ f)er je študiral in do-Jj,°nral iz filozofije este-i.,6, Ze vec kot dvajset živi in dela med p ancij9 iu Slovenijo.
°grafira in razstavlja P° ,ysei Evropi (od 24. P i a do is. maja so bi-nol j f=°Ve fotografije na Se Sirasb°urgu), pi-r!:, b)avl)a’ sodeluje z mi vč?imi mednarodni-Kulturnimi ustanova-
venil7' maia ie bil sl°'
enski večer na Italijan-. era institutu v Parizu), Pred kratkim pa je sli6- Sem po njegovi za-v /S1 v Parizu izšla tudi Bp ^1Coscino prevedena Mlkova knjiga Kaplan Čedermac.
, °spod Evgen Bav-'izživite v stalni komunikaciji s Slovenijo, tijf-34* ?a jo lahko vidite mdl od zunaj. Ali se je P° vašem mnenju v Slo-emji p0 odcepitvi za-es kaj spremenilo?
Sloveniji je prišlo P edvsem do formalnih Prernemb, tudi vzdušje .6 )e nekoliko spremeni-s°’ .Vendar pa menim, da 6 ]s Slovenija, namesto , a bi začela razvijati ne-i? arietarno mišljenje,
. .J oa zdaj najbolj potovali, začela izredno zapirati v provincial-°st'.To le Indko po eni ani zanimivo, vendar
iJLu to. avt°matiCno n )ucnje iz Evrope, kjer - bomo zaradi ekonom-6 nuje lahko pristali
zelo trdo. Uveljavljeni referenčni sistemi v Sloveniji ljudem dajejo gotovost znanega, Ce pa bi hoteli sistem zares spremeniti, bi se bilo treba svetu odpreti na vseh ravneh. Vendar pa mislim, da se ljudje pri nas tega zelo bojijo. Celo slovenski izseljenci, ki jih je politika potrebovala za priznanje Slovenije, so zdaj izključeni, Čeprav bi s svojim velikim intelektualnim potencialom lahko izredno pomagali pri teh začetnih korakih v svet. Prevzeti druge duhovne, estetske in družabne norme bi pomenilo pac tudi konec fevdalnih struktur pri nas, vprašanje pa je, kdaj se bodo spremembe zaCele zares uveljavljati. V Sloveniji je na primer Se vedno zelo pereCe vprašanje zasebne sfere posameznika. Ker smo Slovenci majhen narod in se vsi poznamo, bi zasebnost in individualnost posameznika morali toliko bolj spoštovati. Tega še ni, ker se zaenkrat vsi prilagajamo nekemu kolektivizmu, ki nas sili v povprečnost. Ko družba dovoli močnega in svobodnega posameznika, dopuSCa tudi, da ta skoCi iz tega sistema in da ni podložen veljavnim strukturam. Da bi se takšna družba lahko razvila, pa je potrebna visoka stopnja tolerance, ki je v Sloveniji Se ne poznamo. Tipičen primer so ljudje, ki jih je prejšnji režim pregnal v tujino in Se dandanes niso rehabilitirani. Dr. Vladimir Kresnik je bil po partijskem odloku izključen z univerze in niti zdravniško društvo niti univerza nista še ničesar storila za njegovo rehabilitacijo. To je konkretna krivica, ki se jo da popraviti, medtem ko mnogih krvic ne bo mo-goCe nikoli popraviti. Taksen je tudi primer nekdanjih komunistov, ki so bili idealisti... V Sloveniji vlada trenutno
HI^DGOvOR
NA NAŠO OBJAVO^
»Modernisti« po Menartu
Ker mi je intervju z Janezom Menartom,
«bjavljen v Republiki b- maja, prišel pred oci Precej pozno in ker Ja-oez Menart trdi nekaj,
Ksr se mi ne zdi res, vas prosim, da moj odgovor navzlic zaka-snelosh' objavite.
Janez Menart trdi, da »... ko pridejo te vrste umetniki (moderni-suJ kamorkoli, poznajo samo Se sebe. Tako so Prevzeli Društvo književnikov, PEN klub, razne založbe, komisije 111 podobno...«
Leta 1964, ko so ukU n)ali revijo Perspektive' je Janez Menart skupaj s Cirilom Zlob-oem, Mitjem Mejakom,
Vido TomsiC, policijo m sodstvom opozarjal slovensko javnost, ka-so »perspektivasi«
Prevzeli vse kulturne mstitucije in kako so zaresna nevarnost za slovensko kulturo, bvojo službo sem začel ®a posti in jo končal v monirski knjižnici, tako da v svojem primeru ne vidim nobenega
prevzemanja založb, kulturnih institucij itn. Za predsednika Društva slovenskih pisateljev, katerega elan je tudi Janez Menart, sem bil izvoljen na obenem zboru DSP. Predsedniška funkcija je častna, tako da mi ne more nobeden očitati, da sem jo prevzel iz pohlepa. Ce misli kdorkoli, da so »prevzeli« Društvo »modernisti« (kaj to je, ve Janez Menart), naj preveri elane odbora DSP in sklepa po verjetnostnem računu.
Kar pa zadeva PEN klub, ga ima v najemu gospod Miklič, ki zagotovo ni »modernist«. .Ali pa? Gospod Menart že ve.
Dane Zajc
P.S.
Objavljamo odgovor pesnika Daneta Zajca na nekatera razmišljanja, ki jih je pesnik Janez Menart izrekel v pogovoru za Republiko, objavljenem letošnjega 6. maja na 13. stmni.
kvazisinteza levice in desnice, kar je očiten izraz demokratične nezrelosti. Politična gibanja Se niso strukturirana, formalno že imamo demokracijo, v bistvu pa se vedno ohranjamo prejšnji sistem. Namesto lucidnega razmišljanja in delovanja v smislu vloge Slovenije v svetu je pri nas trenutno vse podrejeno boju za oblast.
Ob svojih znanstvenih in umetniških dosežkih vselej poudarjate, da ste Slovenec, vendar pa ste si in si Se vedno tudi na organizacijski ravni prizadevate za promocijo Slovenije v svetu. Ali pri tem sodelujete tudi s slovenskimi ustanovami?
Večinoma delam na svojo zasebno pobudo z distanco do vseh družbenopolitičnih ustanov. Pred kratkim je na primer izšel Bevkov Kaplan Marin Čedermac z naslovom La langue intime. Zelo sem zadovoljen, saj bo tako v svet prišla dodatna informacija o določenem delu slovenske zgodovine. Vendar pa je kot posameznik s slovenskimi institucijami zelo težko sodelovati, saj tega sploh Se nismo vajeni. Ne vem, kdaj bodo pogodbe posameznikov z ustanovami tudi pri nas postale vsakdanja stvar kot na zahodu.
Vam kdo v Sloveniji kakorkoli, vsaj finančno pomaga pri vasem delu?
Pomaga mi sestra Marija, ki mi bere besedila in zbira literaturo ter dokumentacijo po knjižnicah. Včasih so mi ob organizacijah uradnih srečanj tudi povrnili stro-
ške, na primer za telefon, ali pa sem dobil kakšen manjši znesek za pomoč. Vsekakor malo. Ce bi namreč imel ustrezna sredstva, bi v francoščini ali v katerem drugem jeziku Ze zdavnaj izšlo veC kot deset slovenskih knjig.
Lani je v Parizu izšla vaša knjiga Popolni videc (Le voyer absolu), ki poleg literarnoestet-ske vrednosti predstavlja tudi izjemno sintezo besedila in fotografij...
V zvezi s svojimi besedili mislim, da sodim med malce zapoznele rapsode, saj biti narator v prvotnem grškem smislu danes ni veC moderno. Zame sta podoba in beseda enakovredni in soodvisni. Podobe, ki sem jih nekoC videl ali pa jih vidim Se zdaj, skušam izraziti z besedo, s fotografijami pa skušam upodobiti svojo notranjo vizijo, ki sem si jo ustvaril na primer o nekem pejsažu... Postopek mojega fotografiranja bi lahko morda primerjal z mitom o Erosu kot izvorni temi biti, iz katere nastaja vse. Izhodišče mojega fotografskega postopka namreč ni svetloba, ampak tema in sence in podobno se moj način zaznavanja verjetno kaže tudi pri pisanju. Lani sem vodil seminar fotografije v Berlinu, kjer smo fotografijo gradili po omenjenem postopku z izbranimi temami, na primer Berlin, kot bi ga videl Walter Benjamin, LuC za Johna Cagea itd. Študentje so bili navdušeni in želijo nadaljevati, zato sem lani skoraj ustanovil svojo Solo fotografije.
Evgen Bavčar, ki sodi med najbolj uveljavljene Slovence v svetu, se ukvarja tudi s promocijo slovenske kulture (zlasti literature).
Kakšni so vaši kratkoročni načrti?
Pripravljam kar precej projektov. Govoril bom tudi o slovenskih besedilih v francoščini, morda bo izšla tudi Se ena knjiga, bomo videli. Osebno si pac želim, da bi bila Slovenija veliko bolj navzoCa v svetu; za to si tudi ves cas prizadevam in včasih se mi zdi, da si ljudje sploh ne predstavljajo, koliko energije in vztrajnosti je potrebno, da založnika prepričate, da izda neko knjigo. Poleg mojih osebnih načrtov pa s sestro pripravljava tudi slovensko slovnico, ki je skoraj že dokončana, vendar pa trenutno ne najdem prostovoljcev, ki bi mi brali, da bi jo lahko dokončno izoblikoval. Gre za praktični priročnik slovenščine, ki je namenjen predvsem Francozom, ki poslujejo s Slovenijo.
Gospod BavCar, še zadnje vprašanje. Poznate Časopis Republika: kaj bi po vašem mnenju pri tem dnevniku lahko izboljšali?
Republika bi se na tematski ravni morala odpreti v smislu planetar-nosti. Tako bi zagotovila objektivnost informacije, hkrati pa bi dosegla tisto funkcijo, ki jo zares ima Časopis v demokratično zreli družbi, se pravi, da senzibilizira bralce. Ni tako pomembno, koliko Časopisov imamo. Bolj bistveno je, da je.Časopis profiliran, da doseže določeno stopnjo pluralizma in da v resnici opravlja svojo družbeno korektivno vlogo. Politiki na Zahodu se na primer zavedajo, da se bo katerakoli afera, o kateri piše tisk, zaCela razpletati, pri nas pa so razni finančni in drugi škandali postali ze vsakdanjost, tako da se za posledice nihče veC niti ne zanima.
Legendarna skupina iz Berlina
Ljubljanske Križanke so v preteklih letih prostorsko označevale preskok znanih rock in drugačnih skupin nižjega statusa med zvezde alternativne scene. Vsaj za te kraje. Bodo taksno potrditev ali zanikanje doživeli tudi Einsturzende Neubauten? Po famoznem, edinem koncertu v Ljubljani leta 1985 v podzemni hali GR tokrat peterica iz Berlina prihaja podprta z video spoti na MTV, kamor se Se vedno ne prilegajo, z neuspelim poskusom skupnih nastopov z U2 (ki se jim očitno tudi ne prilegajo) in s prepričljivo glasbo z njihove pred kratkim izdane plošče Tabula Rasa. Si lahko zamislimo njihovega pevca Bargelda kot pop zvezdo, Neubautne pa kot vokalno-in-strumentalni ansambel? Einsturzende Neubauten so sinonim za burno in z idejami nabito obdobje evropskega glasbenega podzemlja 80. let. Morda gre v njihovem primeru slednje skupaj s predhodnjim. 13 let obstoja skupine s premori med sedmimi ploščami, kariera, polna ekstremnih nastopov in povsem normalnih tam, kjer so vsi pričakovali eksces, alibi posvečenim mestom, kot je kasselska Documenta ali festival novega jazza v Moersu, vrsta per-formanceov, gledaliških predstav, stroj Hamlet v sodelovanju s H. Muellerjem, Bad Seeds, Crime and the City Solution, Diamanda Galas, Jim Foetus... Je Se razlog za cinični ples, kot takrat, ko se je vase sesedel berlinski kongresni center? Morda Čaka odgovor danes ob 21. uri v Križankah. Hoer mit Scltmerzen - poslušaj z bolečino! (IC.V.J
Slovenska
zmaga na
mednarodnem
tekmovanju
mladih
violinistov
USTI - Štirinajstletna violinistka Anja Bukovec iz Ljubljane, ki v Pragi obiskuje 1. letnik Konzervatorija v razredu prof. Jaroslava Foltyna, je postala absolutna zmagovalka 35. mednarodnega tekmovanja mladih violinistov v Ustiju na Češkem. Vsako leto je tekmovanje posvečeno skladatelju in violinistu Jaroslavu Kodami, letos pa je potekalo od 6. do 9. maja ob 110. obletnici skladateljevega rojstva. Tekmovanja se je udeležilo 93 violinistov iz 11 držav, dosedanji laureati pa so bili iz Bolgarije, Češkoslovaške, Velike Britanije, Nemčije, Madžarske, Romunije, NDR ter Jugoslavije (leta 1984 Stefan Milenkovič). O izrazitem glasbenem talentu Anje Bukovec so z navdušenjem pisali tudi češki Časopisi, sicer pa se je tekmovanja v Ustiju udeležila že tretjič. Leta 1990 je
prejela priznanje 1. stopnje, lani pa je dosegla tretje mesto. (S.R.)
Zanimanje
evropske
produkcijske
mreže
za slovensko opero
DUNAJ - Donauballet se imenuje zveza srednjeevropskih opernih in baletnih bis, ki jo je ustanovila Avstrijska kulturna zveza z namenom, da bi Članice vsako sezono združile svoje moči v skupni produkciji, ki bi gostovala po vsej Evropi.
Dejavnost Donauballeta naj bi spodbujevala predvsem dejavnost mladih koreografov, ki bi tako imeli priložnost sodelovati s svojimi kolegi mednarodnega slovesa.
Naslednje srečanje Članic te zveze bo od 25. do 27. maja v Zagrebu, sestali pa se bodo predstavniki bis iz Bratislave, Brna, Budimpešte, Gyoerja, Prage, Trsta in - Ljubljane. Na srečanju bodo razpravljali tudi o
sprejemu hrvaškega predstavnika. (V.L.)
Mladi glasbeniki v avstrijskem Gradcu
GRADEC - Po posredovanju slovenskega saksofonista Ota Vrhovnika, profesorja na Visoki Soli za glasbo na Dunaju in na Deželnem konservatoriju v Gradcu, se je prejšnji teden na popoldanskem koncertu predstavilo učenem in učiteljem graškega konservatorija Sest nagrajencev pravkar minulega 22. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije.
Zelo uspeSno so del svojega tekmovalnega programa odigrali flavtistka Tina Pa-ngršic, oboistka Spela Knoll, saksofonistka Betka Kotnik in trobentar Peter Jevšnikar, ki študirajo v Ljubljani in homistka Renata Jureš iz Pirana teti klarinetist Jurij Hladnik iz. Maribora. Za klavirsko spremljavo so skrbeli Vladimir Mlinaric, Bojana Karuza in Bojan Glavina. (P.R.)
Premiera v ljubljanski Operi
LJUBLJANA - V ljubljanski Operi ste si lahko v soboto ogledali zadnjo premiero letošnje sezone. Uprizorili so delo Giacoma Puccinija Triptih. Tri operne enodejanke so za ljubljansko uprizoritev pripravili dirigent Loris Voltolini, režiser KreSimir DolenčiC, scenograf Dalibor Laginja, kostumograf Goran Lelas, koreograf Matjaž Farič, zborovodja Walter Lo Nigro in oblikovalec luči Edi Martinicic. Ob domačih solistih so nastopili orkester, zbor in balet SNG Opere in baleta Ljubljana. Zamisel o trilogiji zaključenih enodejank se je Pucciniju porodila že kmalu po Tosci, dela in izvedbe pa se je lotil Sele veliko pozneje. Triptih je dokončal leta 1918. Avtor je prvotno nameraval delo prvič uprizoriti v Rimu, toda to zaradi vojne ni bilo mogoče, saj je bilo mnogo umetnikov na bojišču. Tako je Triptih ugledal luC sveta v newyorski Metropolitanski operi konec leta 1918.
Tri enodejanke, ki sestavljajo Triptih, so v sebi zaključene celote. Prva, PlaSC (besedilo Giuseppe Adami), je grozljiva, naturalistično obarvana zgodba o prevarani ljubezni in umoru iz ljubosumja. Groza prvega dela se obrne v solze v drugem delu. Sestra Angelika (besedilo Giovacchina Forzana) je tragična samostanska zgodba. Lirično besedilo, lirična glasba in končni CudeZ kažejo Puccinijevo nagnjenje k cerke-vno teatralnemu slogu. Tretja enodejanka Gianni Scicchi (besedilo Giovacchina Forzana, prevod Smiljana Samca) je najuspešnejši del Triptiha in so ga večkrat predvajali tudi ločeno od drugih dveh delov. Ta glasbenih in besedilnih domislic polna komedija
pripoveduje o upih in skrbeh tistih, ki prežijo na dediščino.
V Ljubljani smo si lahko celoten Triptih ogledali drugič. Prvič je bil uprizorjen pred dobrimi sedemdesetimi leti, v sezoni 1921/22, v dirigentski in rezijski obdelavi F. Rukavina. V soboto pa so bili premierski gledalci v Operi in baletu SNG lahko zadovoljni s sodobnim Voltolini/DolenCičevim Triptihom. Bogat glasbeni in odrsko-pevsko-igralski dogodek je obetaven zaključek letošnje operne sezone. Na fotografiji Sonja Milenkovič kot sestra Angelika.	Mojca Jan
ZNANJE
Sreda, 19. maja 1993
NOVICE
Risama v kovčku, računalnik na dlani
RIVIER - Področje notesnih računalnikov (angl. no-tebook, majhnih prenosnih računalnikov oblike in velikosti beležnice) je postalo najbolj dinamičen in razburljiv segment nove računalniške tehnologije. Čeprav so »notesniki« vse manjši, se po zmogljivostih vse bolj izenačujejo z namiznimi modeli. Se pred kratkim zelo iskani notesnik s procesorjem 386SX in delovnim taktom 25 MHz, trdim diskom s 60 MB, VGA zaslonom in vsaj z dvema megabytoma delovnega pomnilnika je danes zares minimalna konfiguracija. Z mrežnim usmernikom, zunanjo tipkovnico, monitorjem in drugo periferijo današnji notesnik ni veC samo idealen prenosni računalnik za avto ali letalo, tiskovno konferenco ali izlet, temveč je tudi odličen namizni računalnik za dom ali pisarno. Apple, recimo, je za svoj novi notesnik duo napravil »spojno enoto«, ki jo po vrnitvi s potovanja kratko malo povežemo z notesnikom in že ta postane sestavni del namiznega računalnika.
Po mnenju Paula Breedlovea, tehnološkega direktorja korporacije CompuAdd, tako zapletene enote kmalu ne bodo veC potrebne. Z novim standardom PCMCIA (Personal Computer Memory Card International Association) polagoma v sami zasnovi spreminjajo tehnologijo notesnikov in »nadlan-Cnikov«, računalnikov, ki jih imate lahko na dlani (angl. palmtop). Organizacija PCMCIA, ustanovljena leta 1989, je predpisala danes veljavni standard 2, 0 za t. i. PC-kartice, po velikosti podobne kreditnim, za razne usmernike in pomnilniške vmesnike, feks/modem, mrežno povezovanje in podobno. Te kartice, ki so velike 54 x 85 mm, debele 3, 33 mm (pomnilniške), 0, 5 mm (modemske in mrežne) oziroma 10, 5 mm (za novo generacijo miniaturnih trdih diskov), bodo omogočile, da opremimo notesnik z vsemi potrebnimi dodatki, ne da bi povecafi velikost in težo. Zato lahko notesni računalnik opravlja vse to, kar zmore namizni. Kmalu ne bo veC treba uporabljati zunanjega monitorja, kajti s t. i. aktivno matriko bodo moCno izboljšah barvne zaslone. Ce se bodo tudi cene polagoma znižale, bodo notesniki dramatično spremenili vlogo pisarne. V skorajšnji prihodnosti bodo mnogi zaposleni lahko »spakirali svojo pisalno mizo«, kot pravi Breedlove, in delo opravili zunaj pisarne, paC tam, kjer bo treba oziroma kjer jim bo najbolj ustrezalo.
Očesne leče za kure nesnice
BLACKSBURG - Bi jedli jajca, ki jih je znesla kura z rdečimi kontaktnimi lečami? Morda lepega dne drugačnih jajc sploh ne bo mogoCe dobiti. Takrat bodo namreč milijoni kur po vsem svetu nosih leče, ki jim bodo pomagale, da se bodo posvetile samo nesenju jajc, pozabile pa na medsebojne spopade. Kure namreč kljuvajo druga drugo, da bi ugotovile, katera izmed njih je »gospodarica«. Ta navada je usodna, kadar so kure v majhnih kletkah in Ce ena izmed njih začne krvaveti. Ko kure zagledajo kri, se zakadijo v ranjeno žival in jo pokljuvajo do smrti. Menijo, da tako konca veC kot Četrtina kur. Doktor A. T. Layton z Virginijskega politehniškega instituta iz Blacksburga je razvil metodo, s katero je taksno vedenje perjadi mogoCe preprečiti: izumil je rdeCe kontaktne leCe za kure. Ker je tedaj vse, kar kure vidijo, rdeCe, ne razlikujejo krvi od drugih stvari. LeCe povrh niso ostre, kure zato vse vidijo zamegljeno in zato Se teže razločijo, ali kaka žival krvavi. Kokoš ima dva para vek. Notranji par je prosojen in skrbi za vlažnost očesnega zrkla. Prav zaradi vlažnosti je Cez notranji par vek mogoCe natakniti leCe, ne da bi nadražili oci. Pod lečama se veki nemoteno odpirata in zapirata. Leči ostaneta na oCeh eno leto, kajti toliko Časa traja nesnost. Kuram se potemtakem obeta rožnato življenje...
Zdravilo za kronične zaspance
LYON - Ljudem, ki trpijo za narkolepsijo, napadi hude zaspanosti, se obeta daljša budnost. Raziskovalci francoskega Nacionalnega instituta za zdravje in medicinske raziskave so izpopolnili modafilin, zdravilo proti spanju, ki mu je botroval Michel Jou-vet iz Farmacevtskih laboratorijev Lafon. Jouvet je zdravilo najprej preskusil na sebi in ugotovil, da povečuje produktivnost, saj podaljša budnost in Človeku omogoči, da ostane zbran tudi do 20 ur, pozneje pa lahko povsem normalno spi. Nadaljnje raziskave na omenjenem institutu in v neki vojaški ustanovi niso opozorile na kake Škodljive stranske učinke, ugotovili pa niso niti privajanja na zdravilo in s tem slabitve njegovega delovanja.
Tovarna za tekoče kristale
POOLE - Britanski kemični gigant Merck gradi v Pooleu novo tovarno tekočih kristalov, ki bo hkrati raziskovalni laboratorij. Tovarna bo nared leta 1995, stala pa bo 11 milijonov funtov. V njej bodo razvijali in izdelovali termokromatske tekoCe kristale, ki - kot pove samo ime - skladno s spreminjanjem temperature spreminjajo barvo. Izdelovali bodo tudi tekoče kristalne polimere in druge nove materiale za optoelektronsko industrijo.
Z alkoholom proti plevelu
WASHINGTON - Kot da bi znanstveniki hoteli potrditi staro reklo, da »pijača vodi do zanositve«, so z alkoholom izzvah bujno rast plevela. Med poskusi v laboratoriju ameriškega ministrstva za kmetijstvo so približno en mesec pred glavno sezono rasti zemljo poškropih z alkoholom, kar je sprožilo rast milijonov biljk plevela. Plevel so nato z mehanskimi in kemičnimi sredstvi uničili, zemlja pa je ostala Cista za žita. Kako pomemben je ta postopek, pove ocena, da na enem hektarju tal med rastjo žita požene veC kot 250 milijonov stebel plevela, to pa kajpada osiromaši zemljo in precej zmanjša pridelek.
V boju proti plevelu so doslej morali vsako leto uporabiti to ah ono metodo. Namakanje z alkoholom pa je treba opraviti samo na vsakih nekaj let. Povrh je prisilna rast plevela zanesljiva pri mnogih vrstah. Tekočina, ki so jo razprsih med poskusi, je v bistvu Sestodstotna raztopina etilnega alkohola, torej približno taksna koncentracija kot v pivu. Metoda v bistvu ni nova: alkohol so že v 30. letih uporabljali za spodbujanje cvetenja dreves, npr. za razne pomladanske prireditve. Vendar nihče ne ve, zakaj alkohol pospešuje rast. Očitno je samo to, da na plevel ne deluje opojno, temveč je njegov vpliv prav nasproten - poživilen. (E. J.)
«Hi
m
&
■
■
i

L '
■j
S
■
■
i:
■
I
■
■
H
■
«H
■
■
m
■
-
i
■i
|
■
;
m; i!
9H
fifif
■
H
v&r

EKOLOGIJA / NEKOČ IN NEKJE BOMO MORDA POSPRAVILI NAŠE ODPADKE NA VARNO
Radioaktivni odpad na pragu Posavja
2e sam pojem odpadkov je ostuden. V mislih nam vstajajo slike s televizije, kjer v poltemi iz prevrnjenih zarjevelih pločevinastih sodov kaplja ogabna tekočina, se zbira v oljne lužice, ki poCasi odtekajo proti bistro žuborečemu studenčku in ga zastrupljajo. Iz ozadja se Cuje globok, pridušen ton godal. Nekje tiktaka ura in stiska drobovino. Zdaj se zavemo, da je to tudi radioaktivno in da bo tako ostalo stotine, morda tisoče let. Generacijam naših potomcev. Kaj to pomeni, ne vemo. Vemo le, da gre za nekaj groznega, kar trka na naša vrata in do Cesar vsaj v naši občini nikakor ne sme priti. Za nobeno ceno ne. Po telefonu pokličemo svojega župana ah poslanca in zvemo, da misli tudi on enako in da bo odločen. Samo Cez njegovo truplo. Ko omeni Se referendum in celo svoje zveze pri Jazbin-Sku, nam je pri duši nekaj laže, Čeprav še ni docela pomirjena.
Tak visceralni strah pred radioaktivnostjo je naraven. Ze vrojeno nam je, da se bojimo vampirjev, smrti, aidsa, varnostnih služb, teme in sploh vsega, Cesar naša Čutila niso Se zaznala ah tega ne morejo. Ah Cesar nam ni Se nihče pošteno razložil. V primem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (-NSRAO) in njihovega trajnega odlagališča je to neodpustljiva napaka režiserjev pokopa, ki bo kljub vsemu na kraju moral steci v eni od izbranih slovenskih občin. Ker prireditelj predstave molči, skušajmo vsaj na tem mestu bežno pregledati, za kaj pravzaprav gre in kaj ogroža sosede tega vsakomur neljubega gosta. Za sprostitev pa na začetku raje povejmo, kaj NSRAO niso.
Predvsem prav nie ne motijo naših že ustaljenih ekoloških Čustev in meril. Ne smrdijo, kot smrdi gnojnica s prašičjih farm. Niso strupeni kot PCB ah svinčeni ostanki. Ne kvarijo ozračja niti gozdov kot termoelektrarne. Ne zadirajo se v oko, kot po hostah odvrženi gospodinjski stroji in avtomobilske razvaline. Z malo humorja bi lahko tudi prise-gh, da ponoči ne rogovilijo, da ne močijo postelje in da ne kradejo kokoši.
RAO so v resnici Cisto navadna stara kovinska in plastična Sara, včasih celo tekoča, z enim samim izvirnim grehom: radioaktivna je in taka bo tudi ostala, dokler bomo živi in Se naprej. Za ugasnjeno štejemo namreč šele radioaktivnost, ki je preživela 10 svojih razpolovnih dob. To znese pri NSRAO (razna krama zamazana s fisijkimi produkti) tristo let. Pri »visoko aktivnih« odpadkih (-VRAO), ki vsebujejo plutonij iz izrabljenega uranskega goriva in razdrtega atomskega orožja, je to 250.000 let, pri uranu 238, oCetu vsega tega zla, ki ga je v zemlji veC kot srebra ah joda, pa 45 milijard let. Slovenci bomo trajno, to je za tristo let, skladiščili le nizko in
Marijan Erjavec
srednje aktivne odpadke. Visoko aktivne ostanke goriva moramo vrniti proizvajalcu, da ne bi kaka bistra glava iz njih skušala sestaviti atomske bombe. Na sre-Co velevajo tako mednarodni dogovori, kar bo dežele atomskega kluba veljalo na kupe denarja, saj je varnost počivališč zanje nacrtana za 10.000 let. Toliko o Časovnih okvirih teh problemov.
Res je, da smo pri sodbah o radioaktivnosti izredno pristranski. Tem odpadkom je nikakor ne odpuščamo, ne zmenimo pa se zanjo, Ce gre za uran, raztresen po vsej zemeljski skorji, ki za navrh še neprestano pušCa nevarni radon. Bi vi prezidali svojo hišo, Ce bi v njej našh preveč radona? Tudi za raidoaktivne snovi, ki nam jih Sirokogm-dno vbrizgavajo po bolnišnicah, se ne zmenimo. Pa atomske toplice? Precej licemersko, mar ne?
Seveda je treba pribiti, da radioktivnosti, bolje rečeno, sevanja ne smemo omaloževati, pa naj gre za RAO ah za rentgensko slikanje. Ce preseže (dokaj dobro znano) mero, lahko postane nevarno. To pa velja seveda še za kopico drugih reci, od toplote do vetra in od suše do dežja. Kje te meje so in kaj se zgodi, Ce so presežene, si bomo ogledali kdaj drugič. Za zdaj povejmo le, da je za potrebno omejitev sevanja RAO tam, kjer so, dobro poskrbljeno, vsaj doslej.
Glavnina radioaktivnosti RAO seva namreč alfa in beta žarke. To so sicer nevarni delci, vendar jih do kraja zaustavlja - alfa delce že navaden papir, beta pa pločevina sodov, v kater so stlačeni. Tretje sevanje je gama, ki je najmanj nevarno in ga je tudi najmanj, oslabijo pa ga Sele debelejši sloji
raznih snovi, od vode in skalovja, pa do odpadkov samih - in seveda oddaljenost. Vsega tega je v sedanji začasnih skladiščih obilo in tako bo tudi v prihodnjih, trajnih. Nevarnega sevanja okrog njih preprosto ni in ga tudi ne bo.
Ko smo vse to lepo našteli, se zazdi, da je balon strahu preboden in da za zaskrbljenost ni prav nobenega razloga. Pa je, in to tolikšen, da atomske dežele vlagajo v načrtovanje pokopališč RAO zelo velike vsote denarja. Ker se načelno nikamor ne mudi, gre to delo od rok poCasi, vendar temeljito.
Vsakovrstni RAO so varni le, dokler so pospravljeni v sodih. Ce jih zla usoda raztrosi naokrog, lahko dolgo-živi sevalci alfa in beta s hrano in vodo zaidejo v nase telo in njegove celice, kjer ni ne papirja ne pločevine. Tam lahko povzročijo hudo Škodo: predvsem raka in dedne bolezni. Gre torej za smeti, ki so potencialno nevarne v prihodnosti in naša osnovna moralna dolžnost je, da jih za seboj pospravimo, in to dokončno varno, tako da našim zanamcem ne bo treba niti popravljati streh nad njimi niti pleskati vrat ah plačevati zanje komunalnih dajatev. Imeli bodo obilico svojih skrbi, ki so nam ta hip še prihranjene. Prav te morale in osnovne odgovornosti do zanamcev ni imela na primer preminula sovjetska oblast. Šestnajst dotrajanih reaktorjev in 17.000 sodov raznih RAO je pometala kar v plitvine Severnega ledenega morja pred Novo zemljo. Zdaj sodi še ne puščajo, kako pa se bodo obnašali v jedki morski vodi prihodnjega desetletja...? Brali smo, da jih neka kanadska odprava prav zdaj skuša poiskati, da bi jih nekoč nek-
do potegnil vsaj nazaj na suho.
Drugi tehten razlog zaskrbljenosti je naraščajoča količina RAO. Ce smetarji stavkajo le nekaj dni, se tega zavemo: kupi odpadkov se hitro kopičijo. Ob elektrarni v Krškem se je tako nabralo sicer le za nekaj tisoč sodov NSRAO, kar ni veliko. Ze Britanci pa se bodo ob prelomu stoletja morah spopasti s Četrt milijona kubičnih metrov nizko, pol manj srednje in 1300 kubiki moCno aktivnih RAO. Po predvidenih ustavitvah njihovih starejših jedrskih elektrarn in tovarne v Seha-fieldu se bo ta količina podvojila, končala pa naj bi po predvidevanjih v galerijah globoko pod Sellafiel-dom. Američani gradijo ah načrtujejo vse več takih trajnih odlagališč in najbolj sporno je za zdaj eno blizu Las Vegasa. Drugo v New Mexicu bo sprejelo kar 1, 6 milijona kubikov vsakovrstnih RAO.
Odzivi javnosti na pripravo takih odlagališč so zelo različni. Francozi so že od nekdaj izvrstno obveščeni o jedrskih reCeh in jih sprejemajo flegmatično. Zupan Las Vegasa na primer pa se otepa odlagališča v Nevadi z vsemi štirimi, v isti sapi pa vabi v samo mesto industrijo za preskušanje orožja in vesoljskih programov. Podobno nerazumljivo nedosledni so bili na naši TV tudi belokranjski veljaki, ki so se - ob šušlja-njih o namestitvi NSRAO v njihovih starih podzemskih bunkerjih - soglasno in z vso odločnostjo uprli, nie pa jih ne bi motilo skladiščenje goriv in razstreliv na tem mestu. Kot vselej v takih primerih gre za iracionalen in podzavesten odpor ljudi do neznanega, ki seveda nemudoma dobi politično barvo, prednostno me-
sto v skupščinskih razpravah, v Časnikih pa katastrofalne ekološke razsežnosti. Kakorkoli že obrnemo RAO, je to predvsem politično, ne pa tehnično, ekološko ah celo zdavstveno-var-nostno težko rešljivo vprašanje.
Morda je prav pri tem naša RUJV, odgovorna za jedrsko varnost na republiški ravni, že preveč zamudila. Osebno se ne spominjam, da bi videl, slišal ah prebral kakšno trezno pojasnilo o naravnih in tehničnih lastnostih takih odlagališč pri nas, kljub temu da se je o njih izrekla, oziroma v ekspertizah razpisala že kopica raznovrstnih strokovnjakov. Odgovornim za-došCa, da občanom zviška zatrdijo, da je vse skupaj varno, Čeprav se zavedajjo, da tak odnos do javnosti neizogibno privede do nezaupanja stroki, do domnev in namigovanj o raznih jedrskih lobijih in do očitkov o nesnagi pred tujimi vrati. Ne Čudijo naj se torej ti »organi«, ko jih bo na kakem sestanku kaka krajanka povprašala, koliko telet se bo skotilo s šestimi nogami ah kdaj bodo njihovi možje končno le postali impotentni.
Krajanom občine, ki bo na kraju zgodbe o NSRAO vendarle morala ostati »obsojena« na vsiljenega ji gosta, pa lahko pošteno svetujem, naj ne nasedajo neumnim domnevanjem za vaškimi šanki, pa tudi »neizpodbitni strokovnosti« raznih tehničnih komisij ne. Prevečkrat so nas že speljale na led. Pravica in dolžnost občanov je, da od strokovnjakov - tudi neodvisnih - zahtevajo odgovore na bolj tehtna vprašanja, kot so kokoši z dvema glavama. Kako bo zajamčena nepropustnost sodov z NSRAO? Bodo smeti zavarovane pred talno in atmosfersko vodo v cementu, z drenažo, s Črpanjem? Kaj bo, Ce pokopališče teh smeti doleti potres? Se bodo sodi razbili, voda pa odnesla stroncij in cezij v vodovode? Lahko pride do požara ah vsaj do tlenja, saj vemo, da radioaktivni razpad sproSCa toploto? Koliko bo sevanja na površini? Bo tam mogoCe zidati hišo, gnati živino na pašo ah kmetovati? Kdo bo pokopališče nadzoroval in kako? Bo to sploh potrebno? Bo gospodarstvo na tem področju utrpelo škodo? In Ce jo bo, kdo jo bo poravnal?
To so vprašanja, na katera bi krajani morah terjati odgovor. Zvedo naj tudi, koga lahko vsak Cas povprašajo o svojih skrbeh. Komu naj pišejo? Katero telefonsko številko naj zavrtijo in kdaj, da bodo dobili svoj odgovor brez nestrpnosti ah omalovaževanja. Le po tej poti bomo morda nekoč in nekje pospravili naše smeti prav varno, pa brez hude krvi ter nepotrebnih oblakov prahu in poplav Črnila. Počivajte v miru naši dragi NSRAO, kjerkoli ste že, in bogovi naj vas Čuvajo še naprej.
ETNOLOGIJA
Orwelovsko
nadzorovanje
Aldo Mrohič
Fakse je že mogoče pošiljati po mobitel sistemu, iz avta, letala, praktično od kjerkoli. Slovenska PTT se že nekaj Časa pripravlja na uvedbo novih telefonskih govorilnic, na katerih je predviden tudi priključek za telefaks. Impulze bo uporabnik plaCal kar z žetoni ah pa PTT-kartico.
»Zakaj ne bi smeli povedati, da imajo vsi avtomati (stroji, ki se gibljejo sami s pomočjo vzmeti in kolesc kot ura) umetno življenje? Kaj je drugega srce, če ne vzmet,« je zapisal v uvodu svojega znamenitega Leviathana mehanicistično inspirirani modroslovec Thomas Hobbes. Fascinacija s stroji je sicer vsečaso-vna katerogija, čeprav smo morda prepričani, da smo že daleč od bananovega drevesa in nas niti po naključju ne more več iz kinodvorane pregnati podoba vlaka, ki drvi proti publiki. Ko pa mine prvotno začudenje nad nekakšno novo tehnično igračo, niti ne opazimo, kako perfidno se je že spremenila v potrebo, kako se je že naselila v nas socialni prostor.
Faksomanija je zelo dober primer tehnicistične zasvojenosti sodobnega uradnika, poslovneža, novinarja, podjetnika... Mnogi med njimi si sploh ne bi mogli predstavljati »normalnega« poslovnega komuniciranja brez telefaksa in morebitno okvaro tega zlata vrednega tehnološkega čudeža občutijo kot faksokri-zo. Pacienta lahko reši le takojšen nakup novega telefaksa. Telefaks je sicer zloženka s »tele«, kar je splošna oznaka za prenos na daljavo, in »faksimile«, torej kopija. Opisno lahko rečemo, da je telefaks »tisti, ki prenaša kopijo na daljavo«, kar zelo precizno zajame npr. nemška beseda »Fernkopierer« (»daljinski kopirec«), V slovenščini pa žal tako precizne in uporabne besede zaenkrat še nimamo. Kot pove samo ime, je telefaks nekakšen hibrid med starejšima bratoma, telefonom in kopirnim strojem. Imena objektov, ki jih povezujemo s sporočanjem na daljavo, si sicer zelo radi sposojajo novinarji za svoje časopise -na primer Antena ali pa nekdanji Telex. Kolikor nam je znano, v Sloveniji telefaks še ni bil uporabljen kot novinarska znamka, je pa v naši neposredni soseščini. Na Reki je bil namreč pred nekaj leti ustanovljen prvi zasebni dnevni časopis v Eksjugoslaviji z imenom Ri-Telefax. Izhajal je samo eno leto, nakar so ga spremenili v mali oglasnik, pendant Salomonovega oglasnika, ljubljanskega kramarskega cesarja. V vsakdanji govorici telefaksu ljubkovalno rečemo kar »faks«, kar pomeni oboje - tako stroj kot tisti, ki ga iz njega izvlečemo (oziroma vstavimo).
Po prevladi avdio in video medijev je telefaks tisti posrednik, ki vrne udarec - agent pisane besede, ki ji v obdobju pospešene izmenjave informacij spet vrne od nekdaj izgubljeno konkurenčnost. Pogosto se pojavlja tudi v vlogi podaljška telefonskega pogovora. Ko neki direktor konča telefonski pogovor s poslovnim partnerjem z vse pogosteje uporabljano frazo »moja tajnica vam bo takoj sfaksirala te podatke«, je to v bistra nadaljevanje pogovora z drugimi sredstvi, je točka, na kateri komunikacija z govorjene prestopi na področje pisane besede, ne da bi se komunikacijski proces bistveno upočasnil. Vzporedno se kajpada spreminja tudi korespodentska kultura; telefaks je poenostavil pozdravne in poslovilne fraze in je kurto-azne forme pisemske komunikacije zreduciral na navadne pogovorne oziroma telefonske lingvistične formule -jevbistru nekakšno stenografirano sporočilo o domnevnem telefonskem dialogu, včasih tudi monologu.
V	zvezi s to korespodentska hitrostjo je tudi neko nelagodje, recimo mu kar »nelagodje vednosti«. Ko si nekoč pošiljal pismo oddaljenemu prejemniku, si vedel, da bo minilo nekaj časa (en ali več dni), preden ga bo ta prejel. Ravno ta »zdravilna« časovna distanca pri telefaksu umanjka: ko pošlješ faks, se zavedaš, da ga ima prejemnik že isti hip pred sabo, hkrati pa tudi on ve, da ti ves, da ga on v tem trenutku bere in da že pričakuješ njegov faksirani odgovor. Telefaks ukine čas za premislek in oddih v komunikaciji iz romantičnih časov poštnih nabiralnikov.
V	tem »nelagodju vednosti« je najti tudi orwelovski moment nadzorovanja, kajti v trenutku, ko prejmeš Sefov faksirani ukaz, dobro veš, da on ve, da ti veš... Torej, čeprav je Sef pritisnil na fizično nedosegljive delavce s telefonsko hitrostjo, se je vendarle ukazu težko izogniti, saj je zapisan »črno na belem«. Po drugi strani je zanimivo (in za kakšnega lenuha gotovo zelo razveseljivo), da se faksiranih dokumentov še vedno ne more uporabljati kot corpus delicti.
Vsaka tehnična iznajdba ima, kot vemo, poleg kopice hvalevrednih izboljšav tudi svoj lastni maščevalni mehanizem. Pri telefaksu so to na primer razne komunikacijske perverzije, saj v visoko mzvitih družbah svojim služkinjam kar po faksu pošiljajo sezname živil, ki jih je treba kupiti, »halo pizza« se počasi spreminja v »faks pizza« in podobno. Vse več je tudi nezaželenih faksiranih (predvsem reklamnih) sporočil, t. i. »junk-faxnig«, ki ne le blokimjo prejemnikov telefaks za druga, pomembna sporočila, temveč tudi zapravijo veliko količino dragega faks papirja. V ZDA so v nekaterih državah že uvedli kazni za fa-kserske pimte. Guvernerja Connecticuta so menda jezni lastniki telefaksov prisilili, da poseže v fakserske spopade na zelo preprost in učinkovit način - po faksu so mu pošiljali na stotine protestnih pisem.
Čeprav je telefaks statusni simbol (v nerazvitih družbah zadošča, da ga sploh imaš; v mzvitih sta razslojitveni spremenljivki znamka in tehnična zmogljivost) in je postal nenadomestljiv komunikacijski pripomoček, je pisemsko sporočanje obdržalo elitisti-čni značaj. Pii pomembnih simboličnih dejanjih (povabilo na sprejem, pomembno poslovno komuniciranje ipd.) je telefaks le izhod v sili, je početje, ki ga je treba aranžimti z opmvičevalnimi frazami.
S telefaksi je torej podobno kot s trivialno litmturo: hitro se piše, hitro tiska in prodaja, še hitreje prebere. Pa vendarle pri vsej hitrosti nekaj manjka. Verjemite, niso več tako daleč časi, ko si boste želeli privoščiti sentimentalni, arhaični ritual: pričakujete poštarjev obisk in se že naslajate nad lastno sliko, kako s svojim napol zarjavelim pisemskim nožičkom počasi odpirate dolgo pričakovano ljubezensko pismo. Zal prepozno. Je že prišlo. Po telefaksu, seveda.
"T ^Sloveniji velikega \ / mafijskega obraCu-V na ne bo, ker je tu-kaj preprosto le ena mafijska družina. VeCna Druga, kot steber ozna-Cen z J, ima v posesti Ideologije. Preostanek bo imel priložnost »v živo« doživeti zgodbico, ki jo je radovednemu novinarju povedal gospod Martin Scorsese. In končno, toda ne na kon-cu, ostanejo še pasivni opazovalci lastnega minevanja. Ti podpirajo steber B.
Toda vrnimo se k resnični zgodbici:
Novinar: In vse to so rzkušnje, ki ste jih prikazali v filmih. Zakaj?
Scorsese: Nasilje je le oblika, s katero izkažeš svoje občutke do neko-8a- Vzemimo za primer, ua si odrasel v tem delu mesta in si želiš postati gangster. Priključiš se bandi in začneš delati. Toda najprej se moraš dokazati. In kar moraš narediti, je zelo jasno. To zgodbo mi je povedal star prijatelj, ki je živel lak način življenja. Moral je zbirati denar - zakaj vedno obstaja vpra-Sanje denarja. Vodja skupine mu je dejal: »Vzemi kij in pojdi k lastniku trgovine ter mu razbij glavo. In prinesi denar!« Vprašal ga je, zakaj mora to narediti, °n pa mu je odgovoril: »Zato, ker že nekaj tednov zamuja s plačilom za varstvo. Mora biti te-Pen. In dobi denar!«
Skupaj z mlajšim kompanjonom je odšel Ija. Vstopila sta v trgovi-
no, ki polno nakupovalcev. Lastnik je razumel obisk in vsi skupaj so stopili v prostor za prodajalno.
»Imam denar, imam ga. Vesel sem, da sta prišla. Tukaj je.«
Oni je vzel denar in odšel. Na poti ga je mlajši uCenec vprašal: »Moral bi ga pretepsti, zakaj ga nisi?«
»Ne, imel je denar, zato ga ni bilo treba pretepsti.«
Vrnila sta se nazaj k šefu in prijatelj je dejal: »Tukaj je denar!«
»Sta ga pretepla?« je vprašal šef.
»Ne,« je odgovoril prijatelj.
»Zakaj ne?«
»Imel je denar in tudi veliko ljudi je bilo v trgovini.«
»Toda to je ’point’. Zamudil je, ne? Vzemi kij in mu razbij glavo. Tudi Ce ti da denar in predvsem, Ce so tam ljudje. Tako moraš narediti! In ne samo, da moraš narediti to, v tem se moraš naučiti uživati.«
Zgodbica je zelo ilustrativna za neko obdobje, recimo, kapitalizma. Kateri odtenki se bodo razlili po prostoru nam drage države, naj napovedo bolje obveščeni. Danes, ko se je splošno merilo za izmero moralnega izmuznilo, pa lahko suhi, a sila jezičen možak iz teh logov vehementno zamahuje z desno roko nad vsemi tistimi, ki po njegovem mnenju še niso dojeli, da je nekega obdobja nepreklicno konec in da
Cesta v pekel je bila tlakovana z dobrimi nameni
ne bo veC nikogar, ki bo skrbel za vse ponižane in razžaljene. Kot da je bilo takih v prejšnjih Časih na kupe. Možak se s tem ujame v lastne zanke. Zakaj tudi njega bodo ponovno stehtali. Vprašanje zaslug ima veC zornih kotov. Enakovrednih, da ne bo pomote! V dojetju totalne medsebojne prepletenosti se lahko porodi iskra človečnosti. In za to pri vsej arhetipski tragediji iz Divjega vzhoda tudi gre. Tisti, ki misli, da že danes ne potrebuje nobenega od preostalih, ki si niso mogli pravočasno rezervirati karte za neplačani Prince (?) of
Venice, bodo že jutri presenečeni, kako v neki širši, a isti igri, na lepem stojijo na mestu, ki so ga tik pred tem nonšalan-tno prezrli. Ker torej enega in splošno veljavnega pravila ni, se je potrebno potruditi in odkriti lasten svet. Kako se bo rešilo to, da noben sistem ne more funkcionirati, Ce ne zleze vsaj do neke mere pod kožo vsem pripadnikom določene skupnosti družbe. To vprašanje prav tako sodi v isto serijo.
Kako daleC so pripeljane stvari, mi je postalo jasno, ko sem doumela, da se kratka in zato zlata doba individuali-
Barbara B. Centa
zma na Slovenskem nepreklicno izteka. Se en 'konec v nizu koncev, zato povabila k normalnosti res ni mogoče razumeti drugače kot sprijaznjenje z ostankom. Oh, sveta preproščina in la-canovska kletka. Torej, Ce se je nekaj nepreklicno končalo, se bo nekaj novega začelo. In kaj bo to? V poplavi razno raznih jasnovidcev, ki pomagajo ustvarjati meglo in hkrati razlagajo prvo pravilo svobodnega trga, jo vidim nekako takole. Posameznik se bo v njej raztopil v množici že zdaj skrbno vodenih projektov. Odstotek nezadovoljnih ne bo bi-
stveno višji, kot je to značilno za vsa prelomna obdobja, ki sicer, Ce nanje pogledamo iz tako imenovane zgodovinske distance, trajajo nepretrgoma. Zgodovina se ni nikoli ustavila, edino Cas v kakšnem od Boga pozabljenem predelu matere zemlje je zaCel proti koncu teci počasneje. Ker ravnokar teCe zelo hitro, je to še en poenostavljen dokaz veC, da smo res na začetku neCesa novega... Boj preprosto nikoli ni konCan.
Zaradi vse kompleksnejših problemov bo moralo vedno večjo vlogo dobivati izobraževanje in s tem Svet mo-
drih. Poslušnost bo vprašanje dobre vzgoje, refleksa samoobrambe in dobrega okusa. Prepletenost projektov in s tem ljudi, ki bodo prek njih povezani, bo zahtevala maksimalno prilagodljivost in minimum šarmantnega obnašanja. In šele na tej točki bo lahko nastopila transcendenca. Za to, da se gugalnica nagne na eno stran, mora biti nekdo močnejši. Ni dovolj, da zgoj piha veter. Za vzdrževanje ravnotežja ravno prav težak ali virtuozen. Vse dotlej, dokler še obstaja boj med Voltairom in Rousseaujem, se ne moremo gun-
«A5 iOiTt fA ?oUl\ V
mino}
cati, marveč zgolj nemočni Čakamo, morda navidezno izstopimo iz igre... a se ne guncamo. In oni na drugi strani, no, da, oni na drugi strani... se prav tako ne gunca, Čeprav morda niha. Za vsako početje mora obstajati minimum volje in soglasja. Politika naj bi bila tista, ki bi v življenje družbe, ljudi vnašala umetnost sporazumevanja. Ce tega ne dela, ni politika, marveč politikanstvo. Ali v primeru močnejšega diktatura. Vseeno, katero ime že ima. To je slabo za politiko in s tem za vso družbo. In kar je slabo za družbo, tudi za diktaturo ne more biti dobro.
»ZaCenja se evropsko sodelovanje na področju varnosti, gospodarskega sodelovanja in Človekovih pravic. S sodelovanjem na področju varnosti se bo zavarovalo gospodarstvo, s sprejetjem enotne formulacije človekovih pravic pa določila najnižja konkurenčna cena, za katero bo mogoče kupiti oziroma najeti živega človeka. Zato bodo morale države s cenejšo delovno silo sprejeti vzorec socialne politike držav z dražjo delovno silo. Harmoniziranje bo Evropi vzelo veliko Časa, prav tako pa tudi povzročilo stroške, kar vse bo izničilo napore, da zadrži svojo konkurenčnost. Evropa bo postala muzej. Zakaj tisto, kar želi doseči, je zavarovanje lastnega trga, in
ne uveljavljanje svoje moCi na tujih trgih.«
Vprašanje, Ce družba izdeluje stvari, ki jih potrebuje, uli pa izgublja energijo s kreiranjem novih in novih lažnih potreb, pa je zastarelo in važno prav toliko kot to, ali izgubljenci na Adam-skih ulicah, ki preprodajajo drogo, vedo za ustanovitev Europola. Navidez vprašanji nimata nie skupnega. Toda vse je povezano. Petnajst oficirjev, ki že od. septembra na periferiji Strasbourga pripravljajo vse potrebno za ustrezno rešitev zakonskih in tehničnih težav, povezanih s poznejšo izmenjavo ustreznih informacij med nacionalnimi sejami, seveda zgolj opravljajo svoje delo. Splesti mrežo, v katero se bodo ulovile srednje velike ribe. Najve-Cjo mrežo namreC preprosto raztrgajo, oziroma so v obstoječem hierarhičnem modelu celo mreža sama. V skladu s pravilom zgodovinske izkušnje, da sistem množici odkrije samo svoje nekdanje institucije moCi. Tistega, ga ne bo obvladal medellinski ali calij-ski ali kakšen drug kartel, ga bo obvladala farmacevtska industrija in paranoja aidsa. Maj razviti ali revnejši bodo pristali na doma zvarjenih izdelkih, nekatere bodo posvojile sekte in globalno-lokalni marketing, tretji bodo svojo dušo zapisali politiki.
To so tisti, ki svojih obljub ne bodo nikoli izpolnili.
GLOSA
Nočna mora: »hladna vojna« v Sloveniji
'I~'v rnovškova koalicija ■preživlja kritične Ca-'se. Produkcija razli-pmh političnih afer nakazuje nove cilje napadov. Njihov razplet je negotov zaradi skromnih parlamentar-nih in pravosodnih izku-šenj- Lahko pa se kot bume-rang vme tistemu, ki ga je vrgel.
Moto velike koalicije -izhod iz tradicionalnega Političnega bipolarizma - je P°d pritiskom tistih političnih skupin, ki se bojijo zamuditi lastninjenje. Nekateri so zunaj koalicije, drugi Pa se znotraj nje počutijo preveč na obrobju.
Premikanje je Čutiti na levi in na desni. Del desni-ce> ki je zunaj koalicije - ali Pa se znotraj nje počuti odrinjen -, se pripravlja na občinske volitve. V občinah govorijo o ponovnem rojstvu Demosa. Tudi kongres socialdemokratov je izzvenel v takšnem smislu. Povezovanje s socialisti se
še ni posrečilo - torej je njihov prostor na desnici. Odstopa Jožeta Pučnika ne gre jemati kot zmago Janeza Janša. Karizmatična podoba obrambnega ministra je celo primernejša za morebitni prodor na mandatarsko mesto. Pri socialdemokratih je navzoča podpora iz severnih držav, kar je Pučnikova zasluga.
Vsekakor so te hipoteze odvisne od rezultatov parlamentarnih preiskav glede lastninskih in drugih afer. Nedavni živahni nastop predsednika KuCana v Zrečah daje slutiti, da mu ni vseeno. Prvo rundo z Demosom je dobil na račun demokratske stranke. Demos se je razletel na atome, demokrati pa so v agoniji: nekaterim ostane le še boj za tretjerazredne politične položaje v ustanovah, ki jih je v prejšnjem sistemu obvladovala SZDL.
Kaj torej pomeni energični nastop predsednika Ku-
Bostjan Horvat
Cana v Zrečah? Njegova realna politična moc presega možnosti, ki mu jih skopo odmerja ustava. Zato kot izkušen politik poskuša vplivati na delovanje marsikatere pomembne politične in nacionalne ustanove z argumenti. Ob morebitnem ponovnem rojstvu Demosa pa lahko pričakujemo, da bo predsednik Kučan moral ustanoviti novo politično stranko. Dobra plat taksne poteze bi bila, da bi postalo predsednikovo delovanje transparen-tnejše in vplivnejše. Levica se brez KuCana ne more konsolidirati. Dokler bo na slovenski politični sceni, ne moremo pričakovati resne leve opcije brez njegovega vpliva. Torej lahko poveže vse sedanje in nove levičarje. »Ime rože« ne bi bil problem: stranka se lahko imenuje kakor koti: postko-
munistična stranka Slovenije; lahko pa celo prevzame ime kateri od novo nastalih političnih strank v Italiji (Stranka demokratične levice na primer). Ne glede na to, kako se bo oblikoval novi slovenski politični zemljevid, bomo imeli v prihodnje opraviti s tremi stebri politične moči: Kučan, Drnovšek, JanSa. Druge stranke in posamezniki, ki so doslej zamudili vse vlake na fronto lastninjenja, bodo kot slepi potniki pristati v kateri od omenjenih treh kompozicij. Toda, v katero smer se bo razvijala krščanska demokracija?
Taksno razmerje političnih sil na Slovenskem bo potem najverjetneje izpeljalo lastninjenje. Slovenski politični prostor bo spet bipolaren: rdeči - Cmi, komunisti - fašisti, morilci - izdajalci, jugoslovanarji - podalpski zapečkarji itd. Nastale bodo torej razmere za politično bipolarnost, ki pa
lahko blaži samo LDS, Ce se tudi ta stranka ne bo preklala. Boj za položaje v državnih in nacionalnih ustanovah bo temeljil na pripadnosti eni od dveh glavnih strani - vračanje v Cas hladne vojne. Prosto po Lai-bachu: vade retro!
Nato se poten zbudim in prižgem radio: jutranjo glasbo pretrgajo poročila: začela se je tretja balkanska vojna. Američani bombardirajo Bosno in pomotoma tudi nekaj tovarn v Srbiji. Rusi pripravljajo enote za pomoC... Morasti slovenski bipolarizem izgine z apelom predsednika republike, ki poziva vse Slovence k enotnosti. V bunkerju se sestanejo metropoliti, predsednik republike, celoma vlada s predsednikom na Čelu. Nova 57. številka Nove revije, solidarnostno ne bo izšla. Bavčar in Brejc se z vsemi preostalimi - skritimi dosjeji - kot prostovoljca javita Sovi...
		•
—	LJUBITELJSKA KULTURA	—1
Med civilno dmžbo in dižavo
Tone Stefanec
"T y okviru ZKOS že dalj Časa \/ poteka razprava o organizira-
V nosti ZKO in društev v luCi novih družbenih sprememb, pri Ce-naer je videti dve skrajnosti. Po eni naj bi ostala uveljavljena organiziranost brez omembe vrednih sprememb. Po drugi inačici naj bi se ZKO spremenile v strokovne in izobraževalne centre. To pomeni, da bi njihova povezovalna, spodbujevalna in usklajevalna vloga prenehala obstajati. Zlasti v nekaterih občinskih ZKO vztrajajo, da mora biti ZKOS tudi v prihodnje zveza občinskih ZKO.
Iz programa ZKOS za leto 1993
je videti, naj bi bil osnovni pogoj za nadaljnjo organiziranost ljubiteljske kulturne dejavnosti pri nas v ureditvi odnosov med državo in civilno družbo. Država naj bi postala rešiteljica ljubiteljske kulture! To pa je v nasprotju z zakonom o društvih, da ne govorimo o tem, da država še nikoli ni bila dobra mati, kar še posebej velja za kulturo, zlasti pa še za ljubiteljsko, ki deluje po posebnih zakonitostih, ki.jih mora urejati mimo volje ah celo proti volji države.
Na ministrstvu za kulturo inten-
zivno razpravljajo tudi o organiziranosti ljubiteljske kulture. Bojijo pa se, da reorganizacija ne bi društev prepustila njihovi lasmi usodi, še bi se ZKOS ukvarjala sama s seboj.
Spodbudno je, da ministrstvo za kulturo pospešeno pripravlja novo kulturno zakonodajo. V njej naj bi ljubiteljsko kultmo enakopravno obravnavali - tako glede njenega položaja v družbi, kot tudi glede zagotavljanja sredstev.
Gred namreč za to, da je Čedalje manj denarja za prostočasne kultur-
ne dejavnosti - manj ga je seveda tudi za poklicne kulturne ustanove. To pa še ne pomeni, da bi državno pokroviteljstvo samo po sebi zagotovilo boljše pogoje za napredek v ljubiteljski kulturi, paC pa bo pomoC države odvisna predvsem od vsebine dela društev in kakovosti kulturnih akcij.
Država mora po enakih merilih pomagati kulturnim zanesenjakom, kamor spadajo tudi pripadniki alternativne in množične kulture. S tem bo država priznala pravico do enakopravnega življenja civilne družbe in njen razvoj, ki je lahko zelo pomemben družbeni korektiv.
POŠTA
Odbor za čiščenje in pomlajenje!
Ze pred Časom sem v Ljubljanskem dnevniku zapisal, da sem sodeloval z udbo, in sicer na začetku petdesetih let, ko so me najprej zaprli, potem pa za štiri leta izključili iz vseh jugoslovanskih srednjih šol. V Brejčevih in Bavčarjevih dosjejih je gotovo »zanesljiva« dokumentacija zapisnikov iz tistih zasliševanj v Času zapora in tistih,-ki so potekala pozneje na uradni poziv. Če si se takemu uradnemu pozivu izognil, so te zaprli, mene na primer (kot klateža), ko je bil v Ljubljani Dželal Bayer za deset dni, in me spet zasliševali, pozneje so večkrat prišli v službo, ko sem bil v službi, dokler me leta 1957 niso vklenjenega kar z neba odpeljali k vojakom.
V času Perspektiv sem imel tri take obiske v službi, ko sem bil knjižničar na Jesenicah. Po nasvetu Veljka Rusa sem prosil za avdienco pri takratnem sekretarju za notranje zadeve Kaduncu, ki mi je rekel, da tega sicer nikomur ni naročil, da pa to počno vse policije na svetu, in tako sem imel mir, toda ne za zmeraj.
Ko je bila moja bivša žena v službi na ameriškem centru, se je nekega nedeljskega jutra prikazal neki tak gospod. In z ženo sva mu razložila, da bova, Ce bo naša država v nevarnosti, to sporočila ustreznim organom, da pa nisva ne ona niti jaz pripravljena igrati
vloge tretjerazrednega ovaduha. Toda taki obiski so se nadaljevali pri njej in pri meni v službi, dokler žena ni zapustila ameriškega centra.
Kaj sem hotel povedati? Da so se taki pritiski, načrtni seveda, ker jim bilo kaj povedati, kar ne bi bilo javno in kar ne bi vedeli, končali tako, da so te izključili iz šole ali si moral zapustiti službo, saj sem leta 1976 tudi jaz odšel z Dela, prostovoljno sicer, vendar sem ostal na cesti.
V Brejčevih dosjejih je to zanesljivo zapisano, in to tako, da smo po njegovih kriterijih seveda agentje, čeprav so bili še kako žrtve načrtnega šikaniranja in onemogočanja po enem in istem modelu.
O Miklavčiču podrobnosti ne poznam, vem pa, da je glede na to, da je bil njegov oče Franc Miklavčič eden zadnjih težjih političnih pripornikov, imel povsem enak udbovski tretma kot jaz, saj je imel težave z zaposlitvijo itd. Model je bil seveda enak.
Dejstvo je tudi, da so vsi dosjeji resničnih plačanih agentov izginili, ostali pa so naši, ki smo bili žrtve udbovskega »sofl terorja«. To pa je seveda za Brejca in Bučarja in za njihove politične potrebe dokaz, da smo bili udbovski agentje. Toda dejstva so drugačna, saj je bil na primer Brejčev oče eden od vodilnih partijskih funkcionarjev v času,
ko sem imel jaz tak tretma. Enako je bil gospod Bučar na primeren način povezan z režimom takoj po vojni in še kar dolga leta potem, ko smo mi imeli tretma. Da so bili vrhovi politike povezani z udbo, ni nobena skrivnost, zato sem prepričan, da bi bilo treba tako za Brejca kot za Bučarja raziskati njuno politično in siceršnjo vlogo v tistih časih, njuno neomadeževa-nost glede sodelovanja z udbo, saj sta glede na nas, ki nas je udba, milo rečeno, gnjavila, živela v političnih razmerah na strani režima in sodelovala z njim.
Za nas so bili taki ljudje tedaj režimski ljudje in od tega ni bilo daleč do tega, da jim nismo zaupali. In to po pravici, saj nikoli nisi vedel, kdaj boš na naslednjem zaslišanju natančno zvedel svoje stavke, ki si jih izrekel ljudem, ki so sodelovali z režimom.
Gre torej za to, da smo bili tedaj njihove žrtve in da bo farsa popolna, je na primer Miklavčič zdaj že drugič žrtev enih in istih ljudi, saj Brejčev oče ni bil preganjan tako kot Miklavčičev in Miha Brejc ni imel problemov z zaposlitvijo kot Miklavčič mlajši ali jaz.
Zloraba teh dosjejev je na dlani. Enako, kot je bila tedaj, ko je sloviti McCarthy vodil enak odbor v ZDA, ki si je prisvojil oblast nad pravosodnim si-
stemom s tem, da je razpolagal s takimi dosjeji.
Skoraj vsi do zadnjega so bili povsem nedolžne žrtve tega Odbora, saj vsaj že kako desetletje ali pa še več ni imel nihče opraviti z levičarstvom. To, kar počne gospod Bučar, je isto. Z dosjeji o pripadnosti udbi si je prisvojil oblast, tako da pravosodje ne more opraviti svoje zakonske dolžnosti, politična volja peščice politikov, ki so izgubili oblast, je nad pravosodnim sistemom in javno uprizarja »lov na čarovnice«. Pri tem mu že nekaj časa pomagajo mediji, ki ustvarjajo klimo udboagentov. Tako histerijo so za časa McCarthyja prav tako ustvarjali mediji (desni) in njim so prav tako kot zdaj nekaterim v DSP (Šeligo, Jambrek, Bučar, Peršak) ustvarjali ideološko podlago.
Vzorec je v celoti enak. Odstraniti hočejo politično nezaželene ljudi in ustvariti namesto demokratičnih ustanov gozd, kjer je lovopust. Ta lovopust pa je nadaljnja stopnja za prevzem oblasti. To je bil tudi McCarthyjev namen. Sele ko se je lotil ameriške vojske, so ga sesuli. Kdo bo ustavil enake tendence pri nas in na mesto, ki mu gre, postavil parlamentarne komisije? Zlasti tiste, ki je določena za to, da bo začela uvajati očiščenje in pomlajevanje.
Peter Božič
I 6 Sreda, 19. maja 1993
TEČAJI
						■1
	18. maj 1993					
	Nemška marka (teCaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	71,50	73,30	9,95	10,32	7,65	7,88
AMTK Plus	-	-	-	-	-	
Atelje 92 Idrija	-	-	-	-	-	
Avtohiša*	71,80	72,40	9,90	10,30	7,50	7,90
Ažur Grosuplje	-	-	HHI	-	HHI	-
Banka Vica	1—1	72,40	73,48	10,20	10,30	7,78	7,90
Bela vrtnica	72,00	73,30	10,00	10,40	7,60	8,00
Bobr Trzin in Fužine	-	-	-	-	. -	-
BTC Terminal Sežana	-	-	-	-	-	
BTC d.d. Ljubljana	UH		HHI	mm	-	-
Come 2 us	72,00	73,00	10,00	10,50	7,50	8,00
Dom Kaffe	71,00	71,90	9,90	10,25	7,60	7,85
Dom na trgu	72,00	72,74	10,10	10,27	7,66	7,76
Emona Globtour *	71,50	73,00	10,02	10,25	7,49	8,00
Eros Ljubljana	‘ 72,00	72,70	10,20	10,40	7,70	7,90
Eros Kranj	72,50	73,40	10,20	10,40	7,70	7,90
Eurotours International	-			-	-	-
Feniks Koper*	71,50	73,40	9,95	10,90	7,66	7,89
Feniks Markovec Koper*	71,40	73,30	9,94	10,80	7,65	7,88
Feniks Portorož*	71,55	73,30	9,95	10,70	7,66	7,89
Fiba Koper	-	-	-	■■■■	-	-
Firadas	-		-	“		
Galileo Kozina	_	_	_	_	_	_
Golfturist Domžale	•	-	-	-	: -	-
Golfturist Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Hida*	72,50	72,60	10,25	10,30	7,86	7,91
Hipotekarna banka Koper	71,95	73,00	9,95	10,85	7,65	7,95
Hram Rožice Mengeš	72,20	72,50	10,22	10,32	7,82	7,95
Hranilno kreditna služba	-	Hi	-	HI	_	-
Idila Sečovlje	-		_	.		_
llirika Ilirska Bistrica	-	-	-	-	-	-
Ulrika Slovenj Gradec	**	-	*	-	•	-
llirika Postojna	-	-	-	-	-	-
Ulrika Sežana	-	-	HfflBWWff		-	-
Italdesign Nova Gorica		-		-	-	-
Klub Slovenijales	-	-	-	_	-	
Komercialna banka Triglav	72,15	73,70	10,05	10,35	7,70	7,99
Kompas Hertz Celje*	72,00	73,00	10,00	10,25	7,45	*7,80
Kompas Hertz Velenje*	72,00	72,60	10,00	10,25	7,45	7,80
Kompas Hertz Idrija*	72,00	72,60	10,00	10,25	7,45	7,80
Kompas Hertz Tolmin*	72,00	72,60	10,00	10,25	7,45	7,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	72,00	72,60	10,00	10,25	7,45	7,80
Kompas Hertz Krško*	72,00	72,60	10,00	10,25	7,45	7,80
Kompas Hertz Bled*	72,00	72,60	10,00	10,25	7,45	7,80
Kompas Fintrade	-	-	-	-	-	-
Kompas Holidays		-	-		-	-
Liberias Koper				_	_	_ '
Ljubljanska banka d.d.	-	-	-	-		-
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	-	-	. -	-	-	-
LB Dolenjska banka NM	70,00	75,00	9,95	10,66	7,64	8,19
LB Komercialna banka	-	-	-	-	-	:
LB Kreditna banka MB d.d.	70,20	73,70	9,95	10,40	7,40	8,00
LB Splošna banka Celje	-	-	-	-	-	-
LB Splošna banka Koper	-		-	-	“	
MaVir			„	„		
Madai Nova Gorica		-	V'		-	-
Madai Šempeter	-			Äi. -	-	-
Media			-	-	-	-
Niprom 1			_	_	_	_
Niprom II	-	-	-	HHI	-	-
Otok Bled		.		_		
Optimizem Lož	-	-	-	-	-	-
Optimizem Postojna*	71,80	73,45	9,93	10,35	7,75	7,99
Petrol	-	WXWSM				»
Pigal Solkan *	72,15	73,20	10,10	10,30	7,77	7,90
Pigal Kobarid *	72,15	73,20	10,10	10,30	7,77	7,90
Pigal Obutek *	72,15	73,20	10,10	10,30	7,77	7,90
Pigal Diskont *	72,15	73,20	10,10	10,30	7,77	7,90
Poštna banka Slovenije*	71,60	73,20	9,96	10,33	7,30	7,70
Probanka Maribor	HHI		-	-		-
Publikum Ljubljana	72,60	72,99	10,25	10,39	7,80	7,98
Publikum Celje	72,50	73,09	10,10	10,30	7,65	7,94
Publikum Dobova	72,30	73,30	9,61	10,08	7,05	7,60
Publikum Kostanjevica	72,30	73,30	9,61	10,08	7,05	7,60
Publikum Krško	72,30	73,30	9,61	10,08	7,05	7,60
Publikum Maribor	72,45	73,35	10,15	10,35	7,70	7,95
Publikum Metlika	72,00	73,00	9,90	10,10	7,50	7,70
Publikum Mozirje	71,50	72,98	9,92	10,38	7,50	7,84
Publikum Novo Mesto	72,00	73,00	9,90	10,10	7,50	7,70
Publikum Piran	71,80	72,69	10,00	10,20	7,68	7,82
Publikum Tolmin	72,20	72,95	10,10	10,45	7,76	7,94
Publikum Sevnica	72,50	73,40	10,10	'* 10,30	7,40	7,65
Publikum Šentilj	72,25	73,35	10,05	10,36	7,60	7,89
Publikum Šentjur pri Celju	72,45	73,15	10,10	10,39	7,65	7,95
Publikum Trebnje	70,50	72,70	10,00	10,19	7,50	7,72
Publikum Zagorje	72,20	72,85	10,05	10,35	7,60	7,90
Publikum Žalec	71,80	73,00	10,10	10,39	7,65	7,94
Roja	-	-	.	_	_	_
Shalaby Koper	72,20	73,15	10,00	10,50	7,77	7,90
Sit-on	71,60	72,90	10,13	10,40	7,70	8,00
Slovenijaturist Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Slovenijaturistžel. p. Ljubljana	72,00	72,98	9,85	10,30	7,60	7,95
Slovenijaturist Jesenice	-	-	-	-	-	' -
Slovenijaturistžel. p. Maribor	-	-	-	-	-	-
Slovenska investicijska banka	-	-	-	-	-	-
Sl. hran. in posojilnica Kranj	-	-	-	-	-	-
Sonce	-	_		-	-	
SZKB d.d. Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Tartarus Postojna	-	-	-	-	-	
Tentours Domžale	-	-	-		-	-
Tori		-	-	-	-	
Tourist Service Portorož	MH	-	-	-	HHHH	-
Upimo Tečaj velja danes:' Zaradi tehničr	72,10 lih težav p	72,20 lodatkov r	10,20 lismo dobi	10,28 li: -	7,80	7,95
ivikivj/vlnic:/v hio/v
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 95 z dne 18. maja 1993 —Tečaji veljajo od 19.5.1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	■■m	76,2664	76,4959	76,7254
Avstrija	040	šiling	100	962,2819	965,1774	968,0729
Belgija	056	frank	100	329,2445	330,2352	331,2259
Kanada	124	dolar	1	86,1694	86,4287	86,6880
Danska	208	krona	100	1762,6491	1767,9530	1773,2569
Finska	246	marka	100	1982,6419	1988,6077	1994,5735
Francija	250	frank	100	2007,0704	2013,0495	2019,0886
Nemčija	280	marka	100	6769,0061	6789,3742	6809,7423
Grčija	300	drahma	100	—	50,2346	50,3853
Irska	372	funt	1	—	165,6607	166,1577
Italija	380	lira	100	7,4189	7,4412	7,4635
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	5,2000	—
Japonska	392	jen	100	98,4551	98,7514	99,0477
Nizozemska	528	gulden	100	6036,2611	6054,4244	6072,5877
Norveška	578	krona	100	1597,4854	1602,2923	1607,0992
Portugalska	620	escudo	100	70,7362	70,9490	71,1618
švedska	752	krona	100	1494,5658	1497,0570	1501,5482
Švica	756	frank	100	7445,2298	7467,6327	7490,0356
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	167,8714	168,3765	168,8816
ZDA	840	dolar	1	109,9354	110,2662	110,5970
Evropska Skupnost	955	ECU	1	132,3341	132,7323	133,1305
Španija	995	peseta	100	88,8771	89,1445	89,4119
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov _____________________ Banke Slovenije na dan 19. MAJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:					1,000,000	644,763	675,795	1,320,559
22		128,9527%	135,1591%	132,0559%	100,000	64,476	67,580	132,056
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:					1,300,000	638,755	661,667	1,300,423
139		98,2700%	101,79550%	100,0325%	130,000	63,876	66,167	130,042
								
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
18. MAJ 1993	| v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Bela vrtnica	3,0TT	5,00
Eros Ljubljana*	■■HH	6,50
Eros Kranj*	-	6,50
Hida*	4,00	5,80
Hipotekarna banka Koper	2,00	4,00
LB Kreditna banka Maribor*	4,50	6,50
LB Dolenjska banka	4,00	6,00
Shalaby	4,50	6,00
Slovenijaturistžel. p. Ljubljana	4,50	6,20
Tečaj velja danes:		
		
18. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1450,00	1504,00
nemška marka	904,00	926,00
francoski frank	266,50	275,00
holandski gulden	803,00	828,00
belgijski frank	43,75	45,20
funt Sterling	2240,00	2297,00
irski Sterling	2195,00	2255,00
danska krona	234,00	241,50
grška drahma	6,50	7,00
kanadski dolar	1145,00	1178,00
japonski jen	12,90	13,60
švicarski frank	994,00	1015,00
avstrijski šiling	127,50	132,00
norveška krona	212,00	219,00
švedska krona	198,00	204,50
portugalski escudo	9,20	9,80
španska pezeta	11,70	12,30
avstralski dolar	1015,00	1045,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	12,75	13,25
hrvaški dinar	0,50	0,75
		
13. MAJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar	11,1500	11,6500
kanadski dolar	8,7000	9,1000
funt Sterling	17,0500	17,8500
švicarski frank	762,5000	792,500
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,5000	715,5000
italijanska lira	0,7410	0,7810
danska krona	179,5000	186,5000
norveška krona	163,0000	170,0000
švedska krona	150,0000	157,0000
finska marka	200,0000	210,0000
portugalski escudo	7,1500	7,5500
španska peseta	9,0500	9,5500
japonski jen	9,9000	10,3000
slovenski tolar	9,8000	10,4000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
18. MAJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1463,00	1510,00
nemška marka	905,00	927,00
francoski frank	267,00	282,00
holandski gulden	803,00	823,00
belgijski frank	43,80	45,80
funt Sterling	2235,00	2285,00
irski Sterling	2190,00	;	2240,00
danska krona	234,00	244,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1145,00	1185,00
švicarski frank	993,00	1013,00
avstrijski šiling slovenski tolar	127,50 12,70	132,50 13,30
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 19. maja 1993 od 00.00 ure dalje						
			ZA DEVIZE 	J	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni	
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 konkre trgu de	999,3848 2084,3950 7030,0000 7,7049 174,3440 114,1742 itnih poslih je mo; viz oz, poseben c	1003,6496 2093,2900 7060,0000 7,7378 175,0880 114,6615 »no odstopanje iogovor,
banka	valuta	nakupni	prodajni_
Probanka Maribor	DEM	-	-
SKB Banka d.d.	DEM	HBMIIBBMB	-
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.					
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij
Tečaj velja dne 19. maja 1993 od 00.00 do 24. ure
banka	valuta	nakupni	prodajni^
Creditanstait- Nova banka	DEM	70,25	70,75
Bank Austria	DEM	70,35	70,85
UBK banka	DEM	70,25	70,75
SZKB	DEM	-	-
Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu.
' Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje.
			
18. MAJ 1993		v LIRAH	
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni__
ameriški dolar	_	1482,300	——
ECU	—	1783,950	—
nemška marka	—	912,750	—
francoski frank	—	270,670	—
funt Sterling	—	2264,510	—
holandski gulden	—	814,050	—
belgijski frank	—	44,390	—
španska pezeta	—	11,980	—
danska krona	—	237,700	—
irski funt	—	2225,970	—
grška drahma	—	6,745	—
portugalski escudo	—	9,544	—
kanadski dolar	—	1163,230	—
japonski jen	_	13,270	—
švicarski frank	—	1003,250	—
avstrijski šiling	—	129,750	—
norveška krona	«■»*»	215,420	—
švedska krona	—	201,250	—
finska marka	—	267,320	—
avstralski dolar	—	1027,230	—
			
18. MAJ 1993	v DEM	J		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.624	hhhmi
francoski frank	-	29,650	■ -
nizozemski gulden	BHHHI	89,175	-
belgijski frank	-	4,864	-
španska peseta	HHHR	1,045	-
danska krona	• • -	26,040	-
kanadski dolar	HMHH	1,273	-
japonski jen	BHHH	1,454	-
švicarski frank	-	109,990	-
avstrijski šiling	-	14,216	-
italijanska lira	-	1,096	-
švedska krona	< -	22,050	-
	—								
					
I 15. MAJ 1993			ZA DEVIZE	J		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	18823,1101	18879,6240	189361,4169
Kanada	dolar	1	1675,8071	1680,8496	1685,8921
Francija	frank	100	39226,3572	39344,3904	39462,4236
Nemčija	marka	100	132401,6000	132800,0000	133198,6000
Italija	lira	100	143,5233	143,9552	144,3871
Japonska	jen	100	1912,4087	1918,1632	1923,9177
Švica	frank	100	146543,8121	145984,7664	147425,7207
Velika Britanija	funt	1	3258,9330	3268,7392	3278,5454
Slovenija	tolar	100		1913,0000	
ZDA	dolar	1	2129,2825	2135,6896	2142,0967
1 TeCaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
			
18. MAJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,60	10,60
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	10,80
Italija	Kmečka banka Gorica	12,70	13,30
Italija	Tržaška kreditna banka	12,75	13,25
										
					
8. FEBRUAR 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	1074,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
■■					
18. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	671400	673400	675400
Francija	frank	100	1400300	1404500	1408700
Nemčija	marka	100	4718000	4732200	4746400
Italija	lira	100	5150	5165	5180
Švica	frank	100	5226200	5241900	5257600
ZDA	dolar	1	75701	75929	76157
V.Britanija	funt	1	116867	117219	117571
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
GOSPODARSTVO
Sreda, 19. maja 1993
hrvaška / načrt za tuja vlaganja v turizem
Upanje, vredno milijon dolarjev
Toliko naj bi stal državni turistični načrt
Avstrijski strokovnjaki trdijo, da bi lahko Hrvaška že ob sedanji turistični ponudbi neposredno po dosegi trajnega miru zaslužila celo do tri milijarde dolarjev. Ce pa bi turizem podprli z vlaganji, bi se lahko ta prihodek v treh do Štirih letih povečal na' pet ali Sest milijard dolarjev na leto. Michael Koevesi, direktor dunajske firme Horwath Consulting, je prejšnji teden, ko je njegova firma pripravila prvo fazo glavnega turističnega naCrta Hrvaške, izjavil, da Hrvati Se ne smejo kmalu pričakovati navala vlagateljev. To pa ne le zaradi političnih težav v državi, temveč tudi zato, ker Hrvaška nima dobrega političnega marketinga, zato je podoba države v tujini precej slaba. Razen tega pravna ureditev za tuje vlagatelje niti najmanj ne ustreza evropskim standardom. Hrvaška zakonska ureditev je za tuje vlagatelje skrajno nejasna. Dokler država teh pomanjkljivosti ne bo odpravila, turističnih načrtov ne bo mogoCe uresničiti, pa Ce so še tako dobri. Vendar država, ki je leta 1989 dosegla 9, 4 turistične nočitve na prebivalca, in je torej imela zelo intenziven turistični promet, v prihodnjih letih v resnici lahko doseže pravi »boom« na turističnem trgu.
Zgolj spominki turizmu ne zagotavljajo lepe prihodnosti (Foto: AleS Pavletič/TRIO)
REKA - Po dogovoru ttied avstrijsko in hrvaško Jdado pripravlja firma Horwath Consulting z Hunaja v sodelovanju z Zagrebskim Inštitutom za turizem glavni turistični Uacrt za Hrvaško. Vrednost projekta, ki mu Hr-Vati namenjajo izredno veliko pozornosti, saj je turizem njihovo poglavitno gospodarsko upanje, znaša približno milijon ameriških dolarjev. Polovico tega vsote naj bi zagotovila Evropska banka za obnovo in razvoj, z vec kot tristo tisoC dolarji pa )6 projekt podprla tudi Avstrija. Na Dunaju so ocenili, da imajo Avstrijci žc po tradiciji najboljše obete, celo boljše kot Italijani in Nemci, pri sodelovanju v velikem poslu obnove hrvaškega turizma. Izbrali so 32 turisti-cnih območij oziroma okoli sto »zdravih« hotelskih podjetij, ki bi utegnila biti zanimiva za avstrij-ske vlagatelje.
Turizem naj bi postal do konca stoletja na Hrvaškem poglavitna gospo-uarska dejavnost, kar temelji na dejstvu, da ima la država prvovrstne mo-^losti za turistični razvoj, "ajbolj privlačne točke ^aj bi bile predvsem Za-Smb, Brioni, Opatija, Za-dar, Plitvice in Dubro-Vaik. Tudi druga območja SQ sicer prav tako po-metnben turistični poten-Clal> vendar za tako ime-
Goran Moravcek
novani množični turizem.
Po podatkih Svetovne turistične organizacije je bilo lani pri mednarodnem turizmu udeleženih 476 milijonov ljudi ali 4, 6 odstotka veC kot leto poprej. Kot ocenjujejo, so porabili 279 milijard ameriških dolarjev ali 6, 8 odstotka veC kot v letu 1991. Pri tem je Evropa še vedno prepričljivo v vodstvu, saj je lani sprejela 287 milijonov turistov in zaslužila okoli 148 milijard dolarjev. Turistični delež Hrvaške je v tem znesku simboličen - pred vojno je znašal komaj 1, 5 milijarde dolarjev, lani pa približno petsto milijonov dolarjev. Turizem je pred vojno prispeval okoli dvanajst odstotkov hrvaškega družbenega proizvoda in približno šestdeset odstotkov izvoza storitev ter veC kot Četrtino celotnega gospodarskega izvoza republike.Takšen objektivno skromen turistični rezultat je ustavila vojna, ki je onesposobila okoli deset odstotkov hotelskih zmogljivosti. Neposredna škoda v turizmu je bila do konca lanskega leta ocenjena na 335 milijonov dolarjev, posredna - zaradi izgubljenih turističnih pozicij in odsotnosti turistov - pa na 3, 5 milijarde dolarjev.
MADŽARSKA, SLOVENIJA / POGOVORI O TRGOVANJU
Dogovor o nižjih davkih pri uvozu
Olajšava bo veljala za uvoznike z obeh strani meje - Podjetja imajo nekaj pomislekov
Boris Hegedüs
MURSKA SOBOTA -Na pobudo Pomurske območne enote Gospodarske zbornice Slovenije so se v Murski Soboti o možnostih sodelovanja pomurskih podjetij z Madžarsko pogovarjali madžarski veleposlanik Istvan Balog in trgovinski svetnik Republike Madžarske pri madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani g. Tibor Cestar.
Na meddržavnih pogovorih v Murski Soboti so predstavniki obeh strani poudarili, da bi bilo »tragično« Čakati na državne dogovore, saj je Slovenija samo v lanskem letu na Madžarsko prodala blaga za 620 milijonov dolarjev.
Na meddržavnih pogovorih v Murski Soboti smo zvedeli, da sta Madžarska in naša država podpisali dogovor o manjših davkih na uvoženo oziroma izvoženo blago.
Osemdeset odstotkov madžarskega izvoza v Slovenijo predstavlja re-promaterial, od tega je 40 odstotkov kmetijskih pridelkov. Na meddržavnem pogovoru visokih predstavnikov obeh držav so ugotovili, da je v slovenskem izvozu na Madžarsko 80 odstotkov industrijskih izdelkov. Struktura medsebojne menjave bi se zato po oceni obeh strani morala bolj uravnovesiti. Trgovinski
svetnik Republike Madžarske v Sloveniji g. Tibor Lestar je zato poudaril, da je nujno do konca letošnjega leta podpisati pogodbo o svobodni trgovini med obema državama. Prav tako naj bi še letos podpisali sporazum o zavarovanju naložb. Kot smo zvedeli na srečanju, gre v bistvu za podpis treh sporazumov, ki bodo omogočili posebne olajšave pri izvozu našega blaga na Madžarsko in uvozu blaga iz omenjene države. Naša stran ni zadovoljna z dejstvom, da je v izvozu blaga za široko porabo zastopana le z 8 odstotki.
Predstavniki Madžarske pa so opozorili, da ima Slovenija trenutno v sosednji državi precej veC predstavnikov kot Madžari pri nas.
Madžari so za tako imenovano široko porabo lani iz Slovenije uvozili blago v vrednosti 750 milijonov dolarjev. Kljub temu so se naši proizvajalci in predstavniki izvoznih podjetij pritoževali, da jim Madžarska ne dovoljuje začasnega izvoza blaga na sejme. Predstavniki naših farm piščancev in drugih živali so na pogovorih pokazali precej zanimanja za uvoz krmnih mešanic; prodaja slednjih za Madžare ne bi smela predstavljati težav, saj do-
bro sodelujejo z Romunijo in Ukrajino. Težje bo uresničiti želje Mesoizdelkov iz Gornje Radgone, ki bi radi uvoz mesa kompenzirali z izvozom gotovih mesnih izdelkov. Predstavnica Zunanje trgovine ABC Pomurka Vera Mi-holic je povedala, da je naš interes za uvoz iz Madžarske velik, problem pa je v kvaliteti.
Na meddržavnih pogovorih so odprli še vprašanje mednarodnega mejnega prehoda Hodoš. Naša stran si želi, da bi ga odprli za prestop odprtih tovornjakov. Na sreCanju so opozorili še na potrebo, da madžarski partnerji z bančnimi garancijami jamčijo za svoje posle.
Med pomembnejšimi ugotovitvami Tiborja Le-starja je bila trditev, da zdaj ni Cas za iskanje olajšav v maloobmejnem prometu, saj je predvsem napočil Cas vstopa v enotno Evropo.
Kljub že naštetemu pa velja omeniti, da bi naši sadjarji nekdanje KZ Pa-nonke lahko na Madžarsko izvozili na leto približno milijon brezvirusnih sadnih sadik visoke kakovosti po izvoru iz Nizozemske za 30 odstotkov ceneje, kot stanejo nizozemske sadike. Vendar za prodajo pa nimajo ustreznih certifikatov.
ZAHODNA PIVOVARSKA INDUSTRIJA / ISKANJE NOVIH TRGOV
Zahodni pivovarji se željno ozirajo po vzhodnih pivovarnah
Vzhodne države cenijo svoje pivo kot nacionalno dediščino
DUNAJ - Zahodnoe-^opski pivovarnarji žej-pogledujejo v Vzhodno Evropo, tako zaradi njenih trgov kot zaradi ^hunskih vrst piva. Ker Pa številne vzhodnoe-''Topske vlade svojo pivovarsko industrijo cenijo kot nacionalno dedišCi-n°’ ki ne sme priti v tuje r°ke, bodo možni kupci Jjajbrž ostali praznih rok. R® pa vzhodnFprVovar-?e Prehajajo v zasebni se-tor, bodo zelo verjetno rihirnske znamke, kot sta udweiser in Pilsner Urquell, tudi same željno Pogledovale na zahodne frge, ki se jim bodo težko
uprle.
riem nareki strategije. S Češke z leta Va okoli sto
- •	uötJl
b|ižno tolik diji» do Po
osebo
jati, zato Pivo lahl
Prodajalo na tujem, pra-VlJo analitiki.
»Češke pivovarne nih-Ce ne bo kupil zato, da bo Predajal na domačem tr-8U’ temveč za izvoz,« je dejal poslovnež iz znane ondonske pivovarne.Tu-di na Madžarskem je prepoj velikih pivovarn, rrnajo pa velik domač trg, kr se že razvija, njihova Povprečna poraba je oko-1 sto litrov na osebo, pra-Vljo analitiki. Ugotovili s°. da se je Madžarska
izkazala kot pravi zmagovalka v pivovarski industriji, pri Čemer je imela podporo poslovnosti, naklonjeno okolje in jasno pravno ureditev. Po oceni londonskih poznavalcev ima Madžarska možnost postati izredno donosen trg - lahko bi postala druga Italija ali Francija. Z njimi se strinja tudi kolega analitik iz londonske pivovarne UBS, ki pravi: »Na splošno gledano je Madžarska izbrana dežela.« V bistvu Budimpešta ni skušala omejiti tujega lastništva nad pivovarnami, Čeprav bodo nekaj delnic v dveh pivovarnah, ki jih še niso prodali - namreC Kobanya in Pannonia -najbrž prepustili domačim investitorjem po novem programu za populariziranje privatizacije.
Zahodni pivovarnarji so že izrabili priložnost za naložbe na Madžarskem, tako je novi avstrijski pivovarski velikan Brau-Union kupil 70-od-stotni delež v pivovarni Martfu, ki je že uvrščena na budimpeštanski borzi, in 51 odstotkov Soprona. Nizozemska firma Heine-ken, druga najvecja na svetu, ima 51 odstotkov pivovarne Komarom, belgijska zasebna firma Interbrew pa ima 51 odstotkov pivovarne Borso-di.
Za še neprodano pivovarno Kobanya, ki obvladuje tretjino madžarskega trga, in za Pannonio, ki ima 10-odstotni delež na trgu, se zanimata avstrijska firma Ottakringer in nemško podjetje Gilde. Prejšnji teden je Ottakringer napovedal pogodbo z najveCjo slovaško
pivovarno Saris, po kateri bodo tam po licenci proizvajali eno izmed njihovih zaščitenih znamk piva in prodrli na trg, ki so ga prej večinoma pokrivali Češki pivovarnarji.
Heineken, ki si želi prodreti v Vzhodno Evropo, bi z veseljem kupil pivovarno na Češkem, to-
da vlada v Pragi nerada dovoli tuje naložbe v tem sektorju. Kot pravi že omenjeni londonski poslovnež, bi bilo na Češkem sklenjenih že veliko pogodb v pivovarski industriji, Ce ne bi bila vlada sklenila, da bo pivovarne obravnavala kot nacionalno bogastvo. (Reuter - Jonathan Lynn).
EVROPSKA SKUPNOST / GOSPODARSTVO
Nižje obrestne mere bi krhko spodbudile rast
Evropska komisija se zavzema za posebne ukrepe, s katerimi bi omilili posledice vse večje brezposelnosti
BRUSELJ - Evropska komisija je zaCela usklajevati podatke o napovedih gospodarske rasti za letošnje leto, vendar že zdaj pričakuje, da se bo ta rast gibala med ničelno in 0, 5 odstotne točke negativno rastjo v primerjavi z januarsko napovedjo 0, 8 odstotne gospodarske rasti, so povedali uradni predstavniki v ponedeljek. Ti so tudi sporočili, da je ta razpon izhodišče, ki temelji na bežni oceni dogajanj iz januarja, ki ga še ni mogoCe imeti za uradno napoved. Povedali so, da se bodo podatki spremenili, ko bodo analitiki zaceli usklajevati podatke o napovedih, kot je predvideno, konec junija. Vseeno so na vztrajanje priznali, da ti poda-
tki »zagotovo« ne bodo boljši.
Že dlje Časa so namreC pričakovali, da bo morala Komisija svoje januarske napovedi o povprečni gospodarski rasti celotnega članstva dvanajsterice od začetnih 0, 8 odstotka za letošnje leto in 1, 8 odstotka za leto 1994 znižati, Ce se bo splošno gospodarsko nazadovanje še nadaljevalo. Komisija je s težavo priznala, da januarske napovedi še niso upoštevale naCrta o gospodarski rasti v višini 35 milijard ecujev (42, 3 milijarde dolarjev), ki so ga odobrili finančni ministri Evropske skupnosti prejšnji mesec in naj bi napovedim zagotovil še dodatnih 0, 6 odstotka gospodarske rasti v naslednjih 18 mesecih. Komisar Evropske sku-
pnosti za gospodarske zadeve Henning Christophersen je prav tako poudaril, da utegne stalno zniževanje obrestnih mer v naslednjih mesecih prav tako spodbuditi rast, Ce se bo to zniževanje še nadaljevalo.
Vendar pa sam učinek teh znižanj in načrt o rasti po vsej verjetnosti sama po sebi ne bosta učinkovala prej kot naslednje leto. Zato se Komisija že zavzema za izredne ukrepe - predvsem za strategijo, ki bi bila neposredno usklajena s katastrofalnimi gospodarskimi in socialnimi učinki naraščajoče brezposelnosti - ki bi vsekakor morali priti na dnevni red vrha Evropske skupnosti, ki bo junija v Kopenhagnu.
(Reuter)
EVROPA / AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Prodaja avtomobilov v sedemnajstih dižavah je bila pod lanskoletno ravnijo
PARIZ - Številke, ki jih je zbrala francoska avtomobilska industrija in so jih objavili v torek, kažejo, da je bila prodaja novih avtomobilov v sedemnajstih evropskih državah aprila 18, 6 odstotka pod lansko ravnijo, saj so prodali samo 1, 087.219 avtomobilov v primerjavi z 1, 335.194 leto poprej. Med velikimi firmami je bil še najuspešnejši General Motors, ta proizvajalec avtomobilov si je pridobil celo odstotno točko tržnega deleža in tako dosegel 13, 2 odstotka. V primerjavi z aprilom 1992 se je prodaja povečala samo pri treh firmah: britanski Rover je prodal za 0, 4 odstotka veC
avtomobilov, in sicer 27.472, Toyota je povečala prodajo za 8, 6 odstotka, kar znaša 33.756 vozil, Crysler pa se je povzpel za 28, 3 odstotka in je prodal 4429 vozil. Skupna prodaja od januarja do konca aprila pa je bila manjša za 17, 6 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Japonski izdelovalci avtomobilov so kot skupina aprila prodali v Evropi devet odstotkov manj vozil, vendar se je njihov tržni delež povečal z 12, 2 na 13, 7 odstotka. Naj-slabše se je odrezal Fiat; njegova prodaja je od lanskega aprila upadla za 28, 2 odstotka, s svojim tržnim deležem pa se je spustil z drugega me-
sta na peto. Samo Velika Britanija in Norveška sta dosegli porast v aprilski prodaji. Naj-vecji upad pa so imeli na Švedskem, kar 36, 2-odsto-ten. Analitiki gibanj na avtomobilskem tržišCu ocenjujejo, da se je delež nemških proizvajalcev v prodaji avtomobilov aprila zmanjšal za 17 odstotkov, italijanskih za 28 odstotkov, francoskih za dvanajst, delež španskih proizvajalcev se je po teh ocenah aprila zmanjšal za 29, 6 odstotka, delež britanskih proizvajalcev avtomobilov pa naj bi se po ocenah, ki ne temeljijo na dokončnih podatkih, povečal za 1, 9 odstotka. (Reuter)
SRBIJA / ZASEBNA PODJETJA
Zasebniki so rešilna bilka
Minister za promet pravi, da so pri oskrbi z nafto nepogrešljivi
Radmila Lalič
BEOGRAD - Odkar so bile uvedene sankcije in blokada jugoslovanskega gospodarstva, ki se je zaCela junija 1992, je vse bolj oCitno strmo padanje industrijske in kmetijske proizvodnje in standar-da.V takšnem položaju se zasebni podjetniki in malo gospodarstvo spreminjajo v »rešilno bilko« in v teh kriznih Časih nanje zanesljivo računa država. Pred kratkim je na tiskovni konferenci zvezni minister za promet izjavil, da igrajo pri uvozu in preskrbi z nafto majhne in, kot jih je imenoval, »žilave« zasebne firme -vodilno vlogo.
O resoluciji št. 820 VS ZN in hermetični izolaciji Jugoslavije Radoje DukiC, lastnik Trikotaže, meni, da sta njegova država in gospodarstvo vseeno evropska in da bo sleherno zapiranje mej povzročilo nepredvidljive posledice. »Moja firma deluje 11 let in se je morala že doslej prebijati skozi številne blokade, od ideoloških do sedanjih iz ZN. Rezerv v materialu imam za nekaj mesecev in upam, da mi ne bo treba zapreti. Upam, da bo prišlo do politične rešitve krize, na sankcije pa odgovarjam s tovarno, ki sem jo zaCel graditi v okolici Beograda z namenom, da tudi zaCne delati,« je izjavil za tukajšnjo javnost.
Zasebniki so edini, ki vzdržujejo normalne tokove proizvodnje v Času sankcij, a vseeno nimamo ustrezne podpore in po-
moči države, je izjavil predsednik zasebne firme Galeb iz Sabca Radoslav Veselinovič. Firma, ki se je po njegovih besedah z imenom zgledovala po podobnem podjetju iz Izole, kjer je Veselinovič delal 10 let, se ukvarja s proizvodnjo varilnih aparatov, roCnih vrtalcev in rezervnih delov za te aparate. Lastnik Galeba, ki je prav tako potožil, da je odnos države do njih nepravičen, je izjavil, da zasebnikov noCejo financirati iz skladov za razvoj, prav tako pa ne smejo pošiljati svojih delavcev na republiški zavod za brezposelne, dokler trajajo sankcije.
Lastnik firme Flores iz Kragujevca, kjer pridelujejo znano žgano pijaCo »Žuta osa«, in je sicer tudi predsednik Sveta zasebnih podjetnikov Gospodarske zbornice Srbije trdi, da ne obstaja noben posel, zlasti ne zasebni, ki bi ga bilo mogoCe vključiti v položaj, ki je nastal z uvedbo sankcij. V njegovi firmi zaenkrat še delajo, vendar pod velikim pritiskom in v popolni negotovosti, kaj bo jutri.
V tukajšnji javnosti v zadnjem Času veliko govorijo o prestrukturiranju jugoslovanskega gospodarstva pri uvajanju proizvodnje blaga iz »odcepljenih republik«. Posebej je to opaziti v farmacevtski industriji, kjer je recimo ICN Galenika že dala na tržišče celo vrsto zdravil, s katerimi je prebivalstvo nekdaj oskrbovala slovenska Krka.
1 3 Sreda, 19. maja 1993
NAJAVE PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA	___________________
za izven; ob 19.30. uri - za abonma Mladin-
ZORAN MUŠIC V TRŽAŠKI GALERIJI TORBANDENA (FOTO FERRARI)
Včeraj so v tržaški središčni galeriiji Torbandena odprli razstavo slik , ki jih je Zoran Musič ustvaril v letih od 1946 do 1953. Med njimi je tudi nekaj njegovih najbolj značilnih del, kot so npr. Konjiički v raznih tehnikah. Dalmatinski! motivi in Gričevje Siene. Razstava bo odprta do 11. junija.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Kunst - Štromajer: LA LA SLINA, PREMIERA (danes, 19. 5. ob 21. uri). Igra Petra Govc. V okviru SOU- kulturni festival.
KRALJ LEAR (nedelja, 23. 5. ob 18. uri, Gallusova dvorana). Zadnja predstava v sezoni. Nadomestna predstava za odpovedano predstavo 13. marca. Veljajo iste vstopnice.
DRAMA SNG (061/221-511)
B. Friel: PLES V AVGUSTU (danes, 19. 5. ob 19.30 uri - za abonma Študentski drugi in izven (konto).
M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (Četrtek, 20. 5. ob 19.30. uri -za abonma Četrtek in izven, konto; petek, 21.5. ob 19.30. uri - za abonma Petek in izven, konto).
J.B.P. Moliere: SVATBA PO SILI (sobota, 22. 5. ob 19.30. uri). Izven (konto). Samo še tri ponovitve v tej sezoni!
MALA DRAMA
A. Nicolaj: PRVA KLASA (petek, 21. 5. ob
20.	uri). Za izven (konto).
M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (sobota, 22. 5. ob 20. uri). Za izven (konto). Igrata Nataša Ralijan in Kristijan Muck.
OPERA (061/331-945)
Giacomo Puccini: TRIPTIH- PLASC, SESTRA ANGELIKA, GIANNI SCHICCHI ( Četrtek, 20. 5. ob 19. uri za red Četrtek L). Dirigent: Loris Voltolini, režija: Krešimir DolenCid.
ČUDEŽNI MANDARIN, CARMEN (danes, 19. 5. ob 19. uri). Za izven in konto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
J. B. P. Moliere: AMFITRION (danes, 19. 5., ob 15.30 uri - za abonma Sreda popoldan in
TRST
KULTURNI DOM
Danes, 19. t. m., ob 16. uri (abonma Red H) - Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jurc.
Ponovitve: jutri, 20. t. m. (red I), ob 16. uri in (red J) ob 20. uri, v petek, 21. t. m., ob 11. uri izven abonmaja DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 Danes, 19. t. m., ob 20. uri (red H) - J. S. Bach »Kaffee - Kantate« in J. Brahms »Ri-naldo«. Dirigent Charles Farcombe. Režija Ivan Stefanutti.
Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«: »Ma mere l’oye« M. Ravela in »La giara« A. Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem Furlanije-Ju-lijske krajine je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes, 19. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z Goldonijevo »La bottega del caffe«. Režija Mario Missiroli. Predstava v abonmaju: odrezek St. 11. Predprodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
ski 1).
A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (Četrtek, 20. 5. ob 19.30.uri). Za abonma Red B in izven. TUKAJ IN ZDAJ (v nedeljo, 23.5. ob 20.uri). ZA PREGNANCE IZ BIH.
Program prireditve: KLINIKA TIVOLI d.o.o., režija Boštjan Tadel; KOT DA NISEM VEC OTROK, premierna projekcija dokumentarnega filma o beguncih iz BiH, režija: Branko DuriC-Duro; Glasbeni program v izvedbi ekipe predstave Klinika Tivoli d.o.o. in gosta iz Sarajeva Sasa Lasiča (Plavi orkestar). Vstopnice po 3.000 SIT so v prodaji v PIC MGL. S svojim obiskom boste pomagali žrtvam iz BiH.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610)
A. Anabaptist Rozman: TARTIF, 29. (danes, 19. maja ob 19.30. uri). Režija Vito Taufer. Za izven.
H. Achternbusch: SUSN, 21. (sobota, 22. maja ob 19. uri). Režija: Eduard Miler. Za izven.
šentjakobsko gledališče
(061/312-860)
O. Scheinpflugova: FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (danes, 19. 5. ob 19.30 uri -za abonma red E in izven; v soboto, 22.5. ob 19.30.uri - za abonma red Sobotni in izven).
GLEDALIŠČE GLEJ (061/216-679)
Tomaž Štrucl: HAMLETS N'ROSES! (petek,
21.	5. ob 21. uri, PREDPREMIERA; sobota,
22.	5. ob 20.30. uri, PREMIERA). Režija: Tomaž Štrucl, reciklaža: Zdravko Duša, igrajo: Goran Bogdanovski, Matej Filipčič, Gregor Fon, Mojca Kalar, Spela Rogel. (Novo soočenje T. Štrucla in W. Shakespeara v gledališču Glej! Ni reCeno, da bi bilo Shakespearu všeč. In tudi A. R. ne bi bil nujno zadovoljen ali pa, kdo ve. Kajti to je reciklaža, kompletna. Reciklaža je ta hip in...
UMETNIŠKO GLEDALISCE/ATELJE VIBA FILMA, Zrinjskega 9 (061/325-971, int. 23)
Avgust Strindberg: POT V DAMASK (danes, 19. 5. ob 20. uri PREMIERA; petek, 21. 5. ob 20 uri, repriza). Adaptacija in režija: Aleksander Jurc; scenografija Janez Bernik; kostumografija Bijanka AdžiC Ursulov. Igrajo: Rade Serbedžija, Mojca Turk, Štefka Drolc, Ivo Ban, Jože Babic, Tone Gogala, Mateja Rebolj in sestri Paternost, celo Gregor Pirš.
MARIBOR
DRAMA SNG (062/221-206)
D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA/ PUR-GATORIO (danes, 19. 5. ob 19.30 uri) za red Petek 2.
MALI ODER
Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (četrtek, 20. 5. ob 21. uri). Avtorski projekt Svetlane Makarovič, ob spremljavi tria Popcorn. Za izven.
Danes, 19. t. m. ob 20.30 »Dentro e fuori le mura« - gledališče v narečju. Nastopila bo gledališka skupina Teatro Incerto iz Gradišče di Sedegliano pri Vidmu z delom Elvia Scruzzija »Lis ciarpis a cjapin pit«. Vstop prost.
V	juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amo-re e un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renfe Cosottijem. Režija Francesco Macedonio..
GLEDALIŠČE MTFT.A
V	torek, 25. t. m. - »II grande pop corn«. Nastopata Anatoli Balasz in Maurizio Grande. Predstavo organizira Združenje Globogas.
BOUUNEC
GLEDALIŠČE FRANCE PREŠEREN
V	petek, 21. t. m., ob 20. uri Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jurc.
LJUBLJANA
študentska organizacija univerze - SOU FESTIVAL
(061/113-282)
GALERIJA SKUC
POT KOT ANALOGNI ZAPIS UMETNOSTI (danes, 19. 5. ob 21. uri). Dokumentarno-arhitekturni projekt skupine D.V.A.
KRIŽANKE
Predstavitev knjige avtorice SONJE ANE HOYER »Hiša Tartini v Piranu« (danes, 19. 5. ob 11. uri.
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
Vesela znanost- predavanje o puologiji Du-brovke UgrešiC: PU (danes, 19. 5. ob 20. uri).
CEKINOV GRAD/REMBRANDTOV TEDEN
Predstava animatorke in pevke METKE
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
Danes, 19. t. m., - Remembering: ob 17.00 »Breakfast at Tiffany’s; 19.00 My
LJUBLJANA
ATRIJ NARODNEGA MUZEJA
Koncert kvarteta TARTINI (danes, 19. 5. ob 20. uri). Program: W. A. Mozart, R. Schumann, C. Debussy.
TIVOLSKI GRAD (MGLC)
MUZA PRI MUZI - koncert (danes, 19. 5. ob 18. uri) Tria ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole nastopajo: glasbenice Anamarija Tomac-flavta, Nina Osta-ševski-violina, Tanja Brecelj-kitara. Dekleta je v trio lansko jesen združil prof.
DULMIN (danes 19. 5. od 16.30 - 17.ure). SLIKARSKA IN GLASBENA DELAVNICA (danes, 19. 5. od 17. do 19 ure).
ROGAŠKA SLATINA
KRISTALNA DVORANA ZDRAVILIŠČA
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV občine Šmarje (četrtek, 20. 5. ob 20. uri).
VELENJE
KNJIŽNICA
Četrtek, 20. maja sestra VIDA ŽABOT: NA RAZKRIZJU JE VSE MANJ NEGOTOVOSTI. »Odpuščanje ima svojo logiko, kar je popoln, brezpogojen dar, ki pomeni umik vseh zamer in togosti...« Pogovor bo vodil Ivo Stropnik.
fair Lady; 22.00 Roman Holiday. Ciklus filmov v angleščini, ki ga prirejajo Cappella Underground, Zadruga Bonawentura in Italijansko-ameriško združenje.
Tomaž Lorenz in pripravili z njimi zanimiv izbor programa.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
Big Band v slovenskem prostoru (danes, 19. 5. ob 18. uri). S pisano paleto repertoarja (od progresivnega jazza, sodobne plesne glasbe do popevk in beata). Dirigent: Emil Spruk.
AVDITORIJ KRIŽANKE
EINSTURZENDE NEUBAUTEN (danes, 19. 5. ob 22. uri). Začetniki industrijske glasbe osemdesetih zopet v Ljubljani. Produkcija SKUC-R.O.P.O.T.
KOROŠKA
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Danes, 19. t.m., ob 19.30 Gaetano Donizetti 21. t. m., ob 19.30.
»Ljubezenski napoj«. Ponovitev v petek, Juhi, 20. t. m., ob 19.30 »Bela roža«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA_____________
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GLASBA
SLOVENIJA
ZA NAJMLAJŽE
SLOVENIJA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK (sobota, 22. 5. ob 11. uri, Veliki oder).
KULTURNICA, ZIDOVSKA STEZA 1
Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (Četrtek, 20. 5. ob 19.30. uri, PREDPREMIERA in petek 21. 5. ob 19.30 uri, PREMIERA). Nastopajo: Janez Albreht kot gost, Peter Dougan, Breda Hrovatin, Alenka Pirjevec, Nace Simončič, Nina Skrbinšek, Jernej Slapernik in Irena ZubaliC.
HUDOBNI GRAŠČAK je praizvedbo doživel leta 1956. Za današnjo rabo jo je režijsko obnovil , prenovil in osvežil NACE SIMONČIČ, ki se bo - tako kot v obeh prejšnjih predstavah - predstavil tudi kot neprekosljivi Pavliha.
NOVA GORICA
MALA DVORANA/KULTURNI DOM
OJOJ BOLI, gostovanje skupine TRI iz Kranja (danes, 19.5. ob 8.15. uri za OS M.Stmkelj, ob 9.00 za vrtce iz Šempetra in Vrtojbe; ob 10.50 na OS Solkan in ob 13.00 na pediabiC-nem odd. bolnišnice v Šempetru)
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
ZATTERE ALLA DERIVA: v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wädi Gysi, Chris Cutler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
Danes, 19. t. m., ob 20.30 niz Danubio -Una civiltä musicale - koncert Filharmoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. V petek, 21. t. m., ob 20.30: Komorni orkester iz Padove in Veneta.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
GM - Zaključne akademije : danes, 19. t. m., petek, 21. t. m., sredo, 26. t. m., petek, 28. t., 17. maja, ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale.- koncert pianista Louisa Lortieja. Izvajal bo Ludwig van Beethovnove skladbe.
VIDEM
STADION FRIULI
12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
TORREANO Dl MARTIGNACCO
CITTA’ FIERA
V	soboto, 22. t. m., ob 18. uri jazz koncert »Barbara Errico quartet«.
BASSANO DEL GRAPPA
V	ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA	BLED
CANKARJEV DOM	HOTEL ASTORIA
Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s R^stavlja akademska slikarka KLEMENT potovanj - Galerija CD do 6. junija. V Četrtek,	GOLIJA.
20. maja bo vodil po razstavi prof. Marijan
Tršar.	CELJE
V Mali dvorani CD razstavlja slikar TONE LAPAJNE.
MALA GALERIJA
Razstava FRANZA WESTA, slovitega dunajskega umetnika.
HOTEL MERK
Do 30. maja razstava slik JOŽETA PERCICa" JUSK3NA
LJUTOMER
DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV
Do 24. maja je na ogled razstava OTROŠKA LIKOVNA USTVARJALNOST.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Otvoritev razstave slik slikarja VINKA HLEBSA (Četrtek, 20. 5. ob 19. uri). V kulturnem programu bodo nastopili: Elena Hribemik-preCna flavta, Maja Hribemik-vi-olina, Marjetka Hribernik-violonCelo in Marko Hribemik-klavir. Razstavo bo odprl prof. Janez Ster, na ogled pa bo do 8. junija.
KULTU RNO-INF ORMACIJ SKI CENTER KRIŽANKE
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
MESTNA GALERIJA
Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Do konca maja razstava JANINA KLEMENČIČA - Popotna fotografija.
TEKOV A GALERIJA (Verovskova 57)
Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ
Do 29. maja je na ogled razstava elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
GALERIJA ILIRIJA
Na ogled je razstava slik IRENE POLANEC
GALERIJA SLOVENIJALES
Otvoritev razstave akademskega slikarja IVETA ŠUBICA ( SLIKOVNE PREDLOGE ZA FRESKE. V glasbenem programu sodeluje Bogdana Herman. Razstava bo na ogled do konca junija.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled sta razstavi slikarja ZLATKA GNEZDA in slikarja TOMA VRANA.
GALERIJA ANTE TRSTENJAK
Na ogled je prodajna razstava del LJU TOMERSKIH SLIKARJEV. Razstavljajo-Vladimir POTOČNIK (st), Ignac PK^' MUSA, Silvo PRELOG, Vladimir PU' TOCNIK (ml), Milan IVŠEK, Alojz MAKOTER, Tone CIMERMAN, Lojze VE' BERIC in Miso HRAMUS. Razstava bo na ogled do 28. maja.
MOZIRJE
GALERIJA MOZIRJE
Na ogled je razstava akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA.
GRAD KROMBERK
Na ogled je razstava likovnih del Modemskega slikarja ZORANA KOSTOv SKEGA iz Skopja.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava likovnih del akademskega likovnega umetnika ANDREJA GROŠLJA.
VENO DOLENC - Lekova galerija
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frul-lanija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran MuSiC. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Do 23. t. m. razstavlja slikar Pino Ferfo-glia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto].
GALERIJA BASSANESE Se danes in juhi je na ogled razstava Paola Patellija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULIA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER
Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume,
Michele Cascella in Norberto.
M1RAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Stalna razstava »NaCrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
JULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
BANI (OPČINE)
OVČARJEVA HIŠA
Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina Kraškega naselja skozi stare katastrske mape. listine in priCevanja.Urnik: ponedeljek, pe' tek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja - od 10. do 13. ter od 16. do 21. ure.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
SPETER
BENEŠKA GALERIJA
Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah-od 17. do 19. ure.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Do 5. junija na ogled je razstava Jiirgena Brodwolfa.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8
Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer..
KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1
Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian.
MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl.
Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitto Haid, Herbert Achternbusch.
BELJAK
GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7
Do 31. t. m. je na ogled razstava Herald3 Gangla.
PLIBERK
GALERIJA FALKE in KUHN
Do 29. t.m. razstavlja svoja dela Mario Reis-

lUTv E N S K I P R O G R A M~l
IT SLOVENIJA 1
Batman, 11. del ameriške nanizanke
VideoSpon, ponovitev
Iz življenja za življenje, VPS 1135
Kronika, ponovitev 5/12 dela kanadske dokumentarne
serije, VPS 1205
Na poti z dr. Stinglom, 4/12 del nemške dokumentarne
serije, VPS 1230
Poročila
Poslovna borza, ponovitev
S. Richardson: Clarissa, 4., zadnji del angleške nadaljevanke, VPS 1525 Svet poroča, ponovitev TV dnevnik 1
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, Sport Žarišče
Film tedna:
Ko zaprem oCi, slovenski film, VPS 2035 TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
V Športnem duhu, 7/15 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2245
Vrtinec, 3/13 del južnoafriške nadaljevanke Video strani

RAI 1
RETE 4
Ü Koper
DtO
Hrvaška 1
SLOVENIJA 2
BobenCek, ponovitev Omizje, ponovitev
Beverly Hills, 90210, ponovitev 20/22 dela ameriške nanizanke
Sova, ponovitev
'Alo! 'Alo!, Ilh8 del angleške humoristične nanizanke Vrtinec, 2/13 del južnoafriške nadaljevanke Analitična mehanika, 15/52 del ameriške izobraževalne serije
Dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda
Prva tekma finala konCnice DP v rokometu, moški: Ander fadran-Pivovama Laško Celje, prenos iz Hrpelj NBA košarka: Phoenix Suns-Los Angeles Lakers, posnetek
Obiski: 50 let mladine Video strani
kanala
RIS, risanke in spoti Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 162. dela ameriške nadaljevanke
Napoved sporeda, vreme
Male živali
Risanka
Dnevno informativni program, vreme
Drugačen svet, 163. del ameriške nadaljevanke
Čudoviti cirkus pod morjem, 5. del dokumentarne serije
Jože Kolosa-Kolos, portret fotografa iz Prekmurja
Poročila v angleščini: Deutsche Welle
Astrološka napoved
MCM
Video strani
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Un giorno in pretura (kom., It. ’53), vmes (11.00) dnevnik Variete: Buona fortuna Dnevnik 1
Nan.: La signora in giallo
Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanske kronike Dok.: Centominuti Otroški variete Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Kviz: Patente da cam-pioni
Dok.: Kvarkov svet Almanah in vreme Dnevnik 1
Nogomet: Juventus-Borussia (pokal UEFA, finale)
Dnevnik 1 Poletje na RAI 1 Športna sreda: boks Dnevnik in vreme
RAI 2
Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: La sete del pote-re (kom., ZDA ’54) Nan.: Doogie Howser Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik in gospodarstvo
Motorji in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Amori miei Vesti in iz Parlamenta Nan.:	Hill Street,
18.20 Miami Vice, vmes Sport Nad.: Beautiful Dnevnik in Sport Variete: Ventieventi Film: Una časa per i Willis (dram., ’90)
740, kaj storiti?
TG2 Pegaz NoCni dnevnik
RAI 3
n KOPER
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na kino Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Sredozemlje Sola se posodablja Samo za Sport in rubrika Derby TG3 in movimento, dok. in nanizanka Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Blob in Una Cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano
Nanizanke
Nad.: General Hospital, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, (9.30) vesti II prafizo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti
Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lu lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati
Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti, nato nad. La signora in rosa, 20.30 Renzo in Lucia Film: Un tranquillo weekennd di paura, vmes (23.30) vesti
CANALE 5
Nat prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costnazo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Noš - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Aktualno: Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un matrimonio, 22.30 5 delitti imperfetti Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti
ITALIA 1
Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills (i. Jason Priestley)
Sport: pregled nogometnih pokalov Aktualno: L’istruttoria Odprti studio
# TELE 4
M Mannix, ameriška tv ■ nanizanka jj Potres, italijanski film IBR3 Accordi, 7. oddaja Novice
Čarobna svetilka, otroški program Severovzhod, tv magazin
Studio 2 mladi Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška nanizanka
Nočni sodnik, ameriška nanizanka Bersaglio
Sprehod po modemi umetnosti, italijanska dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Bern - neznana prestolnica, dokumentarni film, ponovitev NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka
(□MP5 Avstrija 1
Cas v sliki
Grofica in polkovnik, britanski film Sinha Moča, 158. del S telesom in dušo: Živahna dekleta Družina Meier: Taksi Ewoki
Superbabica: Maraton Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Mini Cas v sliki Cas v sliki
Kopališki mojstri iz Malibuja: Pes in voda Ribička z Bodenskega jezera, nemški film Novo v kinu Krik izgubljenih, ameriška srhljivka (Bette Davis, Carroll Baker in drugi)
Vse, kar ste vedno hoteli vedeti o seksu, ameriški film (Woody Allen)
TisoC mojstrovin
EKOF Avstrija 2
			Dnevnik ob 22.30	
	Studio 2 mladi		Film: Marlowe indaga	
			(krim., VB ’78, i. R. Mitchum), 0.30 vesti	
Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi
TisoC mojstrovin Poklicne slike: Poklicni informativni centri Zemlja in ljudje Družinske vezi: Hej, sosed, 2. del Regionalna poročila Cas v sliki/vreme Humor v Avstriji, šaljive zgodbe s Helmutom Lohnerjem Extra, talkshow z Oliverjem Baierjem Cas v sliki Sport
Round Midnight: Bob Berg & Mike Stern, z jazz festivala v Wiesnu, 1990 Poročila
TisoC mojstrovin
Dobro jutro, Hrvaška Poročila
Zgodbe iz Monticella, 129. del Poročila TV sola
Ameriška angleščina, 22. lekcija
Tom in Jerry kot otroka, 8. del risane nanizanke Poročila
Ko se svet vrti, 129. del ameriške nad. Monofon Poročila
Zadnji beg, ponovitev 2/4 dela angleške nadaljevanke Poročila
Učimo se o Hrvaški Malavizija Vsi za enega, 7/8 del Hrvaška država in ljudje
Poročila
W. Fend: Moja knjiga o džungli, 17/27 del nemške pzn. serije Santa Barbara, 407. del
Dnevnik 1
Nazaj domov, ameriški film
Diplomatski Zagreb, dokumentarna oddaja
Hrvaška 2
TV koledar
Ko se svet vrti, ponovitev 129. dela ameriške nadaljevanke Nogomet, finale Pokala Hrvaške: Hajduk-Croatia, prenos iz Splita Dnevnik 1
Nogomet: Finale pokala UEFA: Juventus-Bo-rusija Dortmund, prenos iz Torina Zadnji beg, 3/4 del angleške nadaljevanke VeCer ob glasbi Horoskop
(m™) Madžarska
Dobro jutro, Madžarska
Cez dan, informativni spored
Draga Celine, 5. del francoske serije Rezerviran Cas Igra
Poročila
Popoldanski saldo Konferenca za nezaposlene
Northwood, kanadska serija, 30. del Budimpešta, Anno, kratki igrani film Svet denarja VeCerna pravljica Program sindikatov Dnevnik
Nogomet. 2. finalna tekma za pokal UEFA Dnevnik
AVSTRIJA 1 / NOCOJ OB 00.15



Vse, kar je nujnega za zdravo spolno življenje
I ^se> kar ste vedno hoteli H vedeti o seksu, pa ste se bali vprašati (Everything °u Always Wanted to *now About Sex) je film oodyja Allena, ki iz njego-Va 0Pusa izstopa po trojem: ttianjka notranji monolog, te-^sljno sredstvo allenovske sarnopsihoanalize, film ne izraža v tolikšni meri kot rugi specifično židovske Problematike in konCno: vse, ^ar ste želeli vedeti o seksu... prav zaradi načelnega osredotočenja na samo eno avto-r)evih frustracij ni sklenjena '(godba, pac pa vsebuje sedem ločenih (»novolesknih«) Hiiniatur o različnih vidikih mvekove dejavnosti, ki se SJblje pri Woodyju Allenu med golo reprodukcijo in Povzročanjem najveejih človekovih zavor, kadar človek
Ameriški barvni film
v naslovu omenjene aktivnosti ni deležen v zadostni meri.
Epizode so dokaj neenotne, najbolj pa izstopata fran-kensteinovska klinika z zanimivimi pacienti in pomočnikom Igorjem ter končna epizoda, v kateri je bilo človeštvu leta 1972 prvikrat javno obelodanjeno - dotlej so to videli samo redki znanstveniki -, kaj in kako se dogaja med tako imenovanim spolnim odnosom, kako deluje človeško telo in...
Film Woodyja Allena Se enkrat sproža polemiko, ki je zaznamovala Človeško zgodovino: po njegovem mnenju ni subjekt samo fetus, pac pa vsak posamezni spermij. AT lenove »mikrobiološke« filmske dosežke sta v osemdesetih letih uspešno uporabila
Amy Heckerling s Čudovito Špico filma Glej, kdo se oglaša in Joe Dante v filmu Mi-krokozmos.
Scenarij in režija: Woody Allen, igrajo Woody Allen (na sliki), John Carradine, Burt Reynolds, Gene Wilder, 1972
HRVAŠKA TV 1	20.05
MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznanstvena serija
Avtor nam pripoveduje, kako se je treba odpraviti na uspešen lov v džunglo. Čeprav samo s kamero. Pokazal nam bo, kako to dela on, od tega, kako se oblečeš in kako se skriješ. Mar-sikakakšen njegov trik je tako primitiven, da ga živali, ki jih želi snemati, hitro odkrijejo. Obenem pa se prevare in triki, ki jih uporabljajo živali, izkažejo za neprimerno bolj lisjaške. Posebno zanimiva je neka vrsta kače. Ko začuti nevarnost, reagira tako, da natančno oponaša najbolj nevarno strupenjačo...
RA SLOVENIJA 3	20.00
MARONU PIHA Radijska igra Saša Vuge
RETE 4	22.30
ODREŠITEV (Deliverance), ameriški film
Film je John Boorman posnel leta 1972 po 'istoimenskem romanu Jamesa Dickeya, ki je tudi avtor scenarija. Prijatelji si želijo vrnF tev k naravi. Spustijo se s čolnom po apalaški reki, vendar se prijetna pustolovščina spremeni v pravi boj za življenje.
Boorman je s tem filmom hotel dokazati, da za človeka ni nevarna narava, temveč ljudje. Igrajo Burt Reynolds (na sliki),
Jon Voightin drugi.
PRO 7	09.55
ŠE ENKRAT Z OBČUTKOM, ameriški film
Radijska igra Maronij Pilla je postmodernistična ' drama na zgodovinsko temo, s katero avtor poskuša temeljne eksistencialne probleme človeka osvetliti z obravnavo osrednje etične krivde naše civilizacije, v kateri posameznikova volja do moči povzroča smrt neštetih nedolžnih ljudi.
Igra je zasnovana in utemeljena z Vugovim specifičnim razumevanjem dejanske zgodovinske preteklosti - Avgustove dobe rimskega cesarstva - in z njeno aktualno interpretacijo.
Igrali bodo: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib, Jožica Avbelj, Karli Brišnik, Jurij Souček in Iztok Jereb. Režija: Aleš Jan.
Once More wtth Feeling Je leta 1959zrežiral Stanley Donen, ki ga pri nas poznamo po filmih Sedem nevest za sedem bratov. Smešni obraz (Funny Face) z A. Hepburnovo in drugih. V filmu igra Kay Kendall, ki je nastopala predvsem v komičnih vlogah, v katerih je prišel do izraza njen izvirni humor. Iz Anglije se je preselila v Hollywood leta 1955. Najboljšo vlogo je ustvarita v Ulmu Georgea Cukorja Les Girls (Dekleta). Se enkrat z občutkom je njen zadnji film, saj je umrla zaradi levkemije, še preden je film prišel v kinodvorane.

RADIO

"N
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.45	Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije;
15.00	Radio danes; 16.15 Pogovor s poslušalci; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zbori po želji poslušalcev; 21.Ameriška glasba; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,š;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show;
12.00	Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 14.55 Borzne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Sport; 18.30 Italien style;
19.30	Melodije po pošti;
21.30	Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama;
16.45	Naši umetniki; 17.00 Ciklus Mozart in..,; 19.30 Intermezzo; 20.00 Radio-teka; 21.30 Ars Antiqua;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri
val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna;
9.15	SoCa misli na vas; 9.45 Iz odvetnikove pisarne;
11.00	Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroCe;
12.30	Opoldnevnik RK;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci;
7.15	Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov;
9.35	Ugibajmo skupaj;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11,00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve;
16.35	Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka glasba; 9.30 Revival; 10.10 Koncert;
11.30	Odprta knjiga: Podobe iz sanj (pripoveduje M. SardoC); 11,45 New Age; 12.00 Male skrbi - veliko veselje; 12.20 Potpuri; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft Musič;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Č. SiškoviC, G. Košuta, P. Veronese in L. Ferrini v studiu; 18.00 Tihotapstvo, ropi, krivolovi in druga hudodelstva ob meji; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom;
22.30	Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Viški violinske glasbe: Beethoven; Drabosnjakovo leto.


IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION ,
07.00	Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13,00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip. Dann; 17.30 Poročila;
20.00	Dial MTV; 20.30 Most wanted; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report, pon.; 00.00 Post Modern, vodi Pip Dann; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 11.00 Strike it rich;
12.00	Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara;
18.00	Zvezdne steze; 19.00 Games World; 19.30 E Street;
20.00	Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Hunter; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.00 In living Color; 23.30 Zvezdne steze; 00,30 Studs
PRO 7
05.35	Serije, ponovitve; 09.55 Se enkrat z občutkom, ameriška komedija; 13.10 Kolt za vse primere; 14.00 Mrtvaški bobni ob Veliki reki, angleška kriminalka; 16.19 Risanke;
18.35	Show Billa Cosbyja, 156. del; 19.05 Ulice San Francisca, 138. del; 20.15 Matlock: Dediščina, am. tv kriminalka; 22.10 Jake in McCabe, 34. del; 23.00 Platinasti trikotnik, am. kriminalka; 04.20 Highwayman, ponovitev; 01.50 Superfighter, pon.
hongkonškega filma
PREMIERE
07.00	Romeo; 14.15 Druga sreča, am. film; 17.30 Twilight Mystery, ameriška kriminalka; 20.15 Backdraft, am. akcijski film; 22.30 Mister Johnson, ameriški film; 00.35 Meso, pon. it. filma
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Triatlon za svetovni pokal, pregled;
10.00	Evrotenis; 12,00 Evrogoli;
13.00	Košarka: 14.00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije;
17.00	Maroško odprto prvenstvo v golfu; 19.30 Športne novice; 22.00 Kickboks; 23.00 Nogomet: UEFA; 01.00 Športne novice
3SAT
22.35 Call Northside 77, ameriški film (James Stewart, Lee J. Cobb in drugi)
SATI
10.00 Koncert po željah, nemški glasbeni film; 13.30 Sence strasti, 90. del; 14.20 Sosedi, 225. del; 15.45 Maščevalca, 45. del
RTL
09.00 Serije; 12.30 Springfiel-dova zgodba, 1710. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1033. del; 20.15 Moji hudičevi sosedi, am. komedija; 23.15 Smrtonosna moč: Mafija se razširi v ZDA, 2. del; 00.00 Karate Warrior I., japonski akcijski film
SUPER CHANNEL
23.00 Piaf: The early years, ameriško/francoski film, 1974
ŠPORT
Sreda, 19. maja 1993
SLOVESNOST / OB NAPREDOVANJU V B2 LIGO
Priznanje 2SSDI za Valprapor
Veliko Število povabljencev in prijateljev se je udeležilo slovenosti, ki jo je priredilo ZSSDI ob velikem Športnem uspehu odbojkarjev Val-praporja Imsa. To je v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik PO ZSSDI za goriško Marko Lutman, ki je med drugim podčrtal dejstvo, da se trenutno Gorica ne more pohvaliti z odmevnejšimi Športnimi uspehi.
Razen drugoligasa Ciemme v košarki in zdaj še Valpraporja Imse v odbojki, v mestu in bližnji okolici ni moštev, ki bi nastopala v višjih ligah. Tako visoko
pa goriška odbojka Se nikoli ni bila in zato smo lahko upravičeno ponosni, da bo v naslednji sezoni prav slovensko moštvo v B2 ligi zastopalo mesto ob SoCi, je svoj poseg zaključil Marko Lutman. Priznanje v obliki spominske plakete je predsedniku društva Aleksandru Corvi izročil deželni predsednik ZSSDI Jurij Kufersin. Svoje Cesitke društvu je na slovenosti izrazilo tudi lepo število gostov, in sicer: tajnik IO SKGZ Boris Peric, predsednik deželne odbojkarske zveze Dome-nico Jacolino, predsednik Standrežke konzulte
Božidar Tabaj, predsednica SSO Marija Ferle-tic ter senator Darko Bratina. Čestitke novogoriških športnih krogov pa sta prenesla tajnik Športne zveze Stojan Sgubin ter predstavnik OK Salonit Kanal Milan Berlot. Pismeno Čestitko je poslal predsednik goriškega CONI-ja Elvio Ferigo. Pogrešali pa smo prisotnost mestnih političnih in športnih oblasti.
Ob zaključku srečanja sta se za izraženo pozornost zahvalila predsednik OK Valprapor Aleksander Corva in tehnični direktor Ivan Ple-sniCar.(VIP)
JADRANJE / »POKAL DVEH REK«
Veter jo je zagodel
Nekaj dobrih uvrstitev Čupinih jadralcev
V nedeljo 16. maja je bila v Tržaškem zalivu regata za kajutne jadrnice »Coppa Due Fiumi«, ki jo je organiziral pomorski club CN Tovoloni iz Tržiča.
To je bilo tudi prva regata veljavna za meddruštveno prvenstvo, v katerem sodelujejo SVOC, C.N. Tovoloni, SN Laguna in JK Cupa. Vpisanih je bilo okrog 70 posadk, katere so bile razdeljene v skupino »Ims« in skupino »Open«. Težave je povzročal le veter, oziroma pomanjkanje vetra, saj je na Startu pihal z 2 m/s, s časom pa je še ta povsem ponehal, kar je povzročalo precejšnje težave vodstvu regate, ki je bilo zato prisiljeno premakniti start na kasnejši termin.
Na pomoč jadralcem pa je nato vsaj deloma prišlo grdo vreme iz notranjosti. Veter se je zato nekoliko okrepil, vendar pa ne dovolj, da bi se z njim lahko okoristili vsi tekmovalci. Tako na cilj je prispelo samo 52 posadk, od katerih 19 iz razreda »Ims« in 33 iz razreda »Open«. Med temi so bile tudi Cupine posadke, ki so vse tekmovale v skupini »Open«.
Najboljši med
slednjimi je bil Alex Bezin (z jadrnico C’est la vie), ki je v 4. kategoriji osvojil tretje mesto. Na žalost pa je bila zaradi majhnega števila posadk Četrta kategorija priključena tretji in je Cupin tekmovalec tako zdrsnil na 5. mesto.
Drugi najboljši med Cupinimi jadralci je bil Stojan Štolfa (Sombrero), ki je v 5. kategoriji osvojil drugo mesto. Štolfa je celo dolgo vodil in bil že blizu osvojitvi prvega mesta, ko je njegov najhujši tekmec v predzadnji stranici drugega trikotnika, in to v bonaci, dvignil novo veliko jadro in pridobil prednost, ki mu je zagotovila prvo mesto. Do takrat pa je bil Sombrero stalno pred njim.
Ostale Cupine posadke pa so bile Rudi Cantelli (Ona), Egidij Martelanc (Chekky Chany), Vinko Ferfo-glia (Chiaro di luna) in Frandolic.
Naslednja regata za meddruštveno prvenstvo bo Coppa Cit ta di Monfalcone 30. maja v vodah pred Sesljan-skim zalivom.
Upajmo, da bo takrat veter močnejši in zato tudi regata precej bolj zanimiva.
L.V.
MINIBASKET / IGRE POD KOŠEMA
Tudi v Divači borbene tekme
Sklepna prireditev 19. 6. na Opčinah
Tudi v zadnjem kolu 5. turnirja v minibasketu Igre pod košema, ki je bilo v nedeljo v Divači, so bile tekme dopadljive in živahne. Drugo srečanje na sporedu med Konto-velom in Sokolom pa je bilo izredno izenačeno. Prvič v zgodovini tega turnirja se je namreč zgodilo, da bi se prav vse tri tekme končale z enakim izidom (4:4). V ostalih deh srečanjih je Kraški zidar premgal Postojno, Nova Gorica pa Portorož.
V nedeljo bi morali igrati tudi tekmo med Borom in Poletom, toda zaradi zasedenosti igralcev obeh ekip so srečanje preložili.
Kraški zidar - Postojna 7:0
Štafeta: 1:0. Prva tekma: 17:2. Dvokorak »desna«: 10:8. Druga tekma: 12:0. Dvokorak »leva«: 10:8. Tretja tekma: 8:4. Prosti meti:10:8.
Postavi. KRAŠKI ZIDAR: Babic; P. in S. Krajcar, Gorjup, Guštin, Skok, Stemberger, Rebec, Cok, Volk, trener Sila. POSTOJNA: DjekanoviC, Mekina, DjuriCiC, Savič, Železnik, PreradoviC, Spahic, Zivkovic, BaCo, Curan, trener Bajec.
Kontovel - Sokol 5:5
Štafeta: 0:1. Prva tekma: 4:4. Dvokorak »desna»: 10:9. Druga tekma: 4:4. Dvokorak »leva«: 7:10. Tretja tekma: 4:4. Prosti meti: 9:10.
Postavi. KONTOVEL: M. in T. nabergoj, Turco, Budin, Cernjava, Zavad-lal, Cecchi, Nabergoj, Ražem, Furlan, trener Mahnič. SOKOL: J. in P. Rogelja, Caharija, Sosič, Rebula, Lansetti, trener Žiberna.
Nova Gorica - Portorož 5:2
Štafeta: 1:0. Prva tekma: 6:0. Dvokorak »desna«: 10:7. Druga tekma: 9:4. Dvokorak »leva«: 8:10. Tretja tekma: 4:0. Prosti meti: 6:10.
Postavi. NOVA GORICA: N. Pipan, KovaCiC, Tomšič, Buda, Petrovič, Rusjan, Kostadinovic, Bednarik, Humar, Ilič, Vidic, trener A. Pipan. PORTOROŽ: Rodela, N. Ožbolt, Rajkovič, Sluga, Štrukelj, Butinar, Kante, Križman, Tušnik, Djukic, Punov, Kraševec, trener R. Ožbolt.
Sklepna prireditev tega turnirja bo v soboto, 19. junija v Prosvetnem domu na Opčinah v okviru pravega košarkarskega praznika, ko bosta tudi zaključni manifestaciji Primorske lige in Jadra-novega turnirja amaterjev. (bi)
DEČKI
Servolana - Polet Zidarič 115:89 (56:49)
POLET ZIDARIČ: Peta-ros 2 (0:2), Senica 22 (8:12), Lista 18 (2:2), Slavec 29 (3:10), Lakovič 10 (2:6), Genardi 10 (0:3).
PON: Lista (33).
Poletovci bi na tem srečanju lahko tudi zmagali, ali vsaj izgubili z znatno manjšo razliko, kot so sicer. Servolana je gotovo dobra ekipa, ni pa za naše nepremagljiva. Opensko moštvo pa se je na to tekmo predstavilo s samo šestimi igralci, kar jim je bilo v zadnji Četrtini tudi usodno. Po koncu tretje Četrtine je bil zaostanek naših še sprejemljiv (70:82), nato pa je prišla na dan utrujenost in visok poraz je bil tu. (A.V.)
PROPAGANDA FINALNA SKUPINA Don Bosco - Jadran 125:52 (60:20)
JADRAN: Stefančič 6 (0:2), Mura 2, Špacapan 4 (0:2), Brundula 4 (2:2), Fonda 2 (0:2), Hrovatin 12 (0:2), Lakovič, Zobin 14 (0:4), Guštin, Kalc, Corbatti 8.
Tudi finalna skupina tega prvenstva je za nami. Jadranovci pa so v zadnjem kolu s prvou-vršCenim Don Boscom tudi visoko izgubili.
Že po uvodnih potezah srečanja so »salezijanci« visoko povedli, saj so vsilili našim košarkarjem visok tempo igre, ki mu naši niso bili kos.
Kljub porazu pa si vsi igralci te ekipe zaslužijo pohvalo, saj so pokazali veliko volje do dela. Njihov trud pa je bil poplačan, saj so se uvrstili v finalno skupino. (A. V.)
Poraz Gajinih tenisačev v pokalni tekmi
Nasprotnik je bil premočan
V drugem kolu
medpokrajinskega dela tekmovanja za italijanski pokal so Gajini tenisaCi v nedeljo na domačih igriščih izgubili z rezultatom 5:1. srečanje proti postavi teniškega kluba iz Ronk. Gostujočo ekipo sestavljajo izkušeni igralci, ki že veC let redno nastopajo med neklasificirani-
mi in ki se letos resno potegujejo za napredovanje v deželni del tekmovanja. Gajevci so tokrat odpovedali predvsem na fizični vzdržljivosti, mladi Vidah pa je podlegel svoji neizkušenosti. Edino toCko za gropajsko pa-driško ekipo je iztržil Riccardo Cano-ne.
Rezultati
SZ Gaja-TC Ron-chi 1:5
Posamezno: Ve-nuti - Vidah 6:1. 6:3; Canone - Raldi 6:4, 6:2; Valenta -Čorbo 6:4, 6:4; Re-gno - Pregare 3:6, 6:0, 6:3.
Dvojice: Flanri-mio/Lazzaro - Ca-none/Daneu 6:1.
6:1; Venuti/Valenta - Corbo/Vidali 6:4, 6:3. (M.R.)
NOVICE
PLAVANJE / TEKMOVANJA V OKVIRU FIN
NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJŽIH NA GORIŠKE^
Jadranov turnir amaterjev: dober odpor Banov
Sežana - Bani 106:87 (55:42)
SEŽANA: Meden 22, Bunc 4, Brezec 10, Žiberna 15, Mervič 16, Mahnič 7, TavCar 32.
BANI: Krevatin 23, Castelli 10, Kocman 26, Husu 4, Ban, Pro 18, Bellafontana 4, Unussich 2.
PON: Husu. TRI TOČKE: Meden 4, TavCar 2, Žiberna 1; Kocman 4, Pro 2.
Ekipa Banov je s pričakovanim porazom proti Sežani slenila nastope na Jadranovem turnirju amaterjev. Banovci so se Se kar upirali Sežancem, prevsem v prvem polčasu, naposled pa so morali priznati njihovo premoč.
Obvestila
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse ljubitelje gora na predavanje z dia o ekspediciji na Everest zamejskega alpinista Davorja Župančiča , ki bo nocoj, 19. t.m ., ob 21. uri v prostorih kulturnega društva V. Vodnik v Dolini.
NOGOMETNI ODSEK PRI SD ZARJA vabi decke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je všeč nogomet in bi se hoteli pobliže seznaniti s to športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure.
ODBOR JK CUPA
vabi ob priliki 20-letnice ustanovitve Cupe vse elane na prijateljsko srečanje, ki bo v petek, 21. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini.
SPDT
prireja v soboto, 22. t. m. noCni pohod na Slavnik. Zbirališče pohodnikov na slovenski strani meje pri Krvavem potoku ob 21. uri, odkoder bo pohod mimo Mihel in Prešnice do Tumove koCe.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita elane in prijatelje v nedeljo, 23. t. m. na tradicionalno srečanje mladih planincev na Vremščici v organizaciji PD Sežana. Zbirališče na trgu v Senožečah ob 8.30.
SK BRDINA
sporoča, da se pričnejo suhi treningi. Zbirališče v torek, 25. t. m., ob 17.30 na trgu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi tekmovalci in drugi.
SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA obveSCa, da bo v Četrtek, 20. t.m., ob 20.30, v društvenih prostorih seja. Dnevni red: 1. izvolitev novega odbora sekcije; 2. razno.
JK CUPA
obveSCa, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. Tečaji se bodo vršili v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. št. 299858.
Borovi plavalci so prijetno presenetili
V zadnjem mesecu je Plavalni klub Bor nastopil na več tekmovanjih, ki jih je priredila italijanska plavalna zveza.
Prvo od le-teh, in sicer »Kriterij začetnikov A in B«, je bilo pred kratkim v TržiCu. Zaradi obveznosti, ki so jih imeli ostali Člani tekmovalne ekipe, je nastopila samo Mojca KovaCiC, ki se je zelo dobro izkazala v vseh treh panogah, na katerih je nastopila. Z dobrimi rezultati je bila dvakrat peta in enkrat sedma.
Na naslednjem tekmo-, vanju 8. t.m. (finale Trofeje delfinov) v bazenu pri Alturi so nastopili najmlajši plavalci. Že odličnemu Luki Periču, ki je tudi tokrat potrdil svojo nadarjenost za plavanje in osvojil zase in za klub dragocene točke, se je s kakovostnim rezultatom pridružil še Jan Sossi, ki se je s Časom zmagovalca uvrstil na drugo mesto na 50 m prosto za letnike 1987. Med ostalimi naj omenimo še Deana Kalina Mahneta, ki je bil 4. na 50 m prosto med letniki 1984. Na konCnem vrstnem redu sta bila Luka Peric 6. in Giulia Giorgi pa 15.
»Začetniki A in B« so 9. t.m. nastopili v bazenu Bianchi na prvem tekmovanju medpokrajinskega dela za Gorico in Trst je. Nastopilo je večje število Borovih plavalcev, ki so dosegli zadovoljive rezultate. Zanimivo pa je, da se je tokrat postavilo v ospredje več Borovih plavalcev z zelo dobrimi rezultati in uvrstitvami. Med temi bi omenili Miloša Kalca, Mojco KovaCiC, Biserko Cesar in
Walterja Bulla.
Rezultati kažejo, da se velik trud, ki so ga letos v vadbo vložili tako elani tekmovalne ekipe kot njihovi vaditelji, dobro obrestuje. Borove plavalce Čaka sedaj še precej nastopov. Med temi bi omenili tradicionalno sklepno tekmovanje sezone, ki bo v bazenu pri Alturi, 29. t.m..
REZULTATI
KRITERIJ ZAČETNIKI A in B
100 m metuljček: 7. Mojca KovaCiCl:33, 60; 400 m prosto: 5. M. KovaCiC 5:40, 20; 200 m prosto: 5. M. KovaCiC 2:39, 70.
TROFEJA DELFINI, FINALE
100 m mešano dečki: 5. Luka Peric 1:40, 00; 50 m prosto, dečki (letik 87); 2. Jan Sossi 1:10, 50; 50 m prosto, dečki (letnik 86): 7. Martin Lissiach 1:03, 30, 12. Federico Giuliani 1:12, 00,15. Ivan Langella 1:16, 00; 50 m prosto, deklice (letnik 86); 5. Ivana MahorCiC 1:17, 70; 50 m prosto,
dečki (letnik 85): 18. Aljoša Kalc 1:07, 60, 22. Ivan Zupan 1:23, 40; 50 m prosto, dečki (letnik 84): 4. Dean Mahne Kalin 47, 90, 7. Marko Coletta 52, 60, 8. Danijel Pettiros-so 1:11, 80.
PRVENSTVO ZAČETNIKI A IN B. 1. MED-POKRAJINSKI DEL (GO INTS)
100 m prosto, dečki, A: 18. Cristian Chirani 1:28, 50; 100 m prosto, dečki, B: 9. Miloš Kalc 1:22, 90, 12. Matteo Ferruglio 1:24, 70, 16. Walter Bullo 1:31, 50, 19. Marko Zupan 1:37, 30; 200 m prosto, deklice. A: 5. Mojca KovaCiC 2:41, 10, 19. Rosa Micol 3:16, 80; 200 m prosto, deklice, B: 8. Biserka Cesar 3:16, 70, 12. Maria Alejandra Glavina 3:30, 80; 100 m hrbtno, dečki, B: 6. Walter Bullo 1:41, 10, 8. Marko Zupan 1:59, 00; 200 m hrbtno, deklice, A: 8. Rosa Micol 3:30, 50; 100 m prsno, dečki, A: 11. Cristian Chirani 1:56, 80; 100 m prsno, dečki, B: 2. Miloš
Kalc 1:36, 40, 9. Matteo Ferruglio 1:45, 50; 200 m prsno, deklice, A: 11. Jana Ban 4:05, 50; 100 m metuljček, deklice, A. Mojca KovaCiC 1:33, 80.
Doberdobska Mladost končala na 4 mestu
Prihodnja sezona priložnost za Doberdobce
V soboto je bilo na sporedu zadnje kolo povratnega dela prvenstva. Liga sicer še ni povsem končana, kajti do konca manjka še nekaj zaostalih tekem, ki pa bistveno ne bodo vplivale na končni razpored. Mossa je zasluženo osvojila prvo mesto, samo s točko prednosti pred Opicino. Doberdobska Mladost pa je pristala na veC kot odličnem Četrtem mestu, pa Čeprav je še do pred nekaj koli kazalo na prvo, ali kvečjemu drugo mesto. Trije zaporedni spodrsljaji (dva poraza in en remi) so pac opravili svoje in našo združeno ekipo je prav v finišu prehitela tudi Isontina, pa Čeprav jo je med prvenstvom Mladost obakrat premagala. Mladost
pa ima moštvo, ki ga sestavljajo skoraj v celoti igralci, rojeni leta 1980 in bo v isti kategoriji nastopalo tudi v naslednji sezoni. Po vseh pravilih bi morala sezona 93/94 postati sezona Mladosti!
Rezultati 14. (zadnjega) kola: Gradese - Sta-ranzano 3:2, Monfalcone - Mossa 0:5, Aris - Pieris (neod.). S. Marco - San-rocchese 3:1, Mladost -Romana 5:0, Opicina -Pro Romans 4:0, S. Sergio - Lucinico 1:0, Isontina - Corno 4:0.
Lestvica: Mossa 54, Opicina 53, Isontina 52, Mladost 50, Monfalcone 37, Gradese 33, Pro Romans 29, S. Sergio 29, Aris 27, Pieris 24, Lucinico 24, S. Marco 17, Staranzano 11, Sanroc-chese 5, Romana 3. (VTP)
Nogometaši Mladosti so končali na 4. mestu
ODBOJKA / TURNIR ZA IGRALKE LETNIKA 80 IN 81
Kontovelkam prvo meslo
Mladinska prvenstva so že nekaj Časa za nami. Razna društva pa sedaj prirejajo turnirje in tako svojemu pomladku podaljšujejo sezono. V soboto in nedeljo je tržaški Virtus organiziral ženski tunir za igralke letnikov 1980 in 81, torej za tiste, ki bodo v prihodnji sezoni nastopale v kategoriji narašCajnic. Od naših društev sta bila povabljena Kontovel in Koimpex, ki sta se vabilu tudi odzvala. Nastopajočih ekip je bilo osem, razdelili pa so jih v dve izločilni skupini. V teh so se ekipe pomerile vsaka proti vsaki, v nedeljo pa so bile na sporedu tekme, ki so odločale o končni razvrstitvi. Vsako srečanje je trajalo dva seta, tako da je bil možen tudi neodločen izid, set pa se je zaključil pri 11 točki, razen seveda v primem izenačenosti, saj sta bili za zmago potrebni dve točki razlike.
Turnir je vsestransko uspel in tudi povsem zadostil namenu, to je omogočanju mladim odbojkaricam, da CimveC igrajo. Povsem zaslužena je zmagala ekipa Kon-tovela, ki se je predstavila kot zares homogena celota, ki jo sestavljajo narašCajnice, ki dobro obvladajo osnove odbojke. Na tretje mesto se je uvrstil Koimpex, ki mu je
boljšo uvrstitev »preprečil« prav Kontovel, saj je organi" zator obe naši šesterki uvrstil v isto izločilno skupino.
IZIDI KVALIFIKACIJSKEGA DELA: Kontovel - Koim" pex 2:0 (11:9,11:0), Kontovel - Virtus B 2:0 (13:11, Uri)> GUS - Koimpex 1:1 (8:11, 11:9), Koimpex - Virtus B 2:0 (12:10,11:0), CUS - Kontovel 0:2 (0:11, 0:11).
FINALE ZA 3. MESTO: Koimpex - Virtus A 2:0 (1L6’
11:6).
FINALE ZA 1. MESTO Kontovel - Ricreatori 2:0 (11:0,11:4).
VRSTNI RED: 1. Kontovel, 2. Ricreatori, 3. Koimpe*’ 4. Virtus A, 5. CUS, 6. SGT, 7. Oma, 8. Virtus B.
KONTOVEL: Ban, Brezovec, Businelli, Ferluga, Kante, Kobau, Košuta, Kralj, Obad, Sossa, Starec, M. in S. Skerk, Stoka.
KOIMPEX: Canziani, Ferluga, Furlan, Grgič, Marc, Mihe, Sosič, Strajn, Žagar.
Vse nastopajoče ekipe so bile nagrajene, proglasih pa so tudi najboljšo igralko vsake ekipe. V vrstah Kontoveia je bila to Anja Starec, pri Koimpexu pa Maša Strajn. (Inka)
NOGOMET / FINALE POKALA UEFA
NOGOMET / TUJA PRVENSTVA
Bayern in OM že proslavljata
\/ Španiji mrtvi tek Barcelone in Reala
Maradona vedno poskrbi, da se o njem govori (AP)
TURIN - »NaS najnevarnejši nasprotnik bi lahko bila prav prednost dveh zadetkov iz prvega hnala, tistih 3:1, s kate-rim smo zmagali v Dortmundu. Ne pretiravam, toda bojim se, da bi moji fantje stopili na igrišče nezbrani. Tudi ne verjamem, da je stanje pri Bo-mssii tako slabo, kot pra-yijo. Nasprotno, pričakujem, da bodo Nemci dali Vse od sebe. Zato moramo biti previdni in niti ?a trenutek pomisliti, da jmamo pokal že v rokah,« je pred današnjim Povratnim finalom pokala UEFA v Turinu dejal luventusov trener Trapattoni.
Juventusova prednost
dveh golov s prvega srečanja je seveda ogromna, predvsem ker bo turinsko moštvo nastopilo doma. Trapattoni (54 let) pa se boji presenečenj, saj je bil v svoji dolgi karieri priCa tudi velikim preobratom. »In pri tem so Nemci pravi specialisti ...« je še dodal Trapattoni.
In da bi »izoliral« svoje igralce od preoptimi-stiCnega razpoloženja, ki je te dni še kako prisotno povsod v Turinu, je Trapattoni odpeljal svoje fante v Villar Peroso, kjer se bodo primemo (predvsem psihično) pripravili na drevišnjo tekmo. »Kajti najveCja nevarnost smo prav mi sami...« je pristavil Juventusov »libero«
Juho Cesar, ki svari soigralce, da bi bilo podcenjevanje nasprotnikov lahko usodno.
Nemcem pa, ki so včeraj dopotovali v Turin, ne preostaja drugega, kot da se od prve minute vržejo v napad in da upajo v presenečenje.
Borussia bo igrala brez Danca Povlsna in branilca Kutowskega, vprašljiv je tudi nastop Chapuisa-ta, ki bo dopotoval v Turin šele danes, potem ko bo opravil zadnji zdravniški pregled v Mii-nchnu. Trener Borussie Ottmar Hitzfeld je dejal: »Naše možnosti, da osvojimo pokal, so minimalne, vseeno pa se ne bomo vnaprej predali.«
Drevišnje bo tudi »srečanje rekordov«. Juventusov blagajnik si kar mane roke: gledalcev bo 61.000 za rekordni prihodek 3 milijarde in 800 milijonov lir. To pa je tudi rekord za mesto Turin (na lanskem finalu Torino - Ajax so vnovčili 3 milijarde 564 milijonov lir; na tekmi Juventus -Barcelona aprila 1991 pa je bil izkupiček 3 milijarde 467 milijonov lir). Povpraševanje po vstopnicah za drevišnjo tekmo je bilo ogromno: veC kot 200.000. Navijačem Borussie so prodali 4.400 vstopnic.
In rekordna je tudi prisotnost Časnikarjev za to tekmo: kar 284 (veC kot 100 iz tujine) iz 25 držav (med drugim tudi iz Indonezije in Japonske). Tekmo bo neposredno prenašalo 17 televizijskih in 6 radijskih postaj.
VERJETNI POSTAVI
JUVENTUS: Peruzzi, Carrera, Torricelli, De Marchi, Kobler, Julio Cesar, Möller, D. Baggio, Vi-alli, R. Baggio, Marocchi.
BORUSSIA: Klos, Reinhard, Schmidt, Schultz, Zorc, Poschner, Reuter, Frank, Sippel, Rummenigge, Chapuisat (Mili).
SODNIK: Blankenstein (Nizozemska).
Tekma se bo pričela ob 20.30 in jo bo neposredno prenašala tudi italijanska TV na 1. sporedu.
MÜNCHEN - V »bun-desligi« je kolo minilo v znamenju katastrof večine visokouvršCenih moštev. Zdravo kožo je ohranil lee Bayern, kateremu se zdaj nasmiha 13. državni naslov. Bavarci so na Olimpia stadionu s 4:1 premagali dobri Bayer L., medtem ko so vsi tekmeci doživeli bolj ali manj senzacionalne poraze. Ce je uspeh vse boljše Borussie Mönchengladbach prodi Werderju še razumljiv, sta visoki zmagi Stuttgarta v Dortmundu in Schal-keja v Frankfurtu proti Eintrachtu prvovrstni presenečenji, ki sta osrečili tokrat bržkone redke dobitnike športne napovedi. Tri kola pred koncem lahko Bayema ogrozi le še Werder Bremen, ki pa mora razen dveh točk nadoknaditi še občutno slabšo razliko v golih.
VRSTNI RED: Bayern 44, Werder 42, Borussia Dortmund 39, Eintracht 38.
Medtem ko Milan z modni za finale pokala prvakov štedi, se Olimpique v Franciji s svojimi nasprotniki poigrava. Da bo Italijanom trda predla, potrjuje izredna forma napadalne dvojice Völler-BoksiC. Proti sicer skromnemu Lilleu sta poleg omenjenih golgeterjev zadela še Sauzee in Angioma. Za Marseillčani zeva sedaj kar velika praznina, saj je
Paris Saint Germain v Bordeauxu igral le neodločeno, Monaco pa je spomladi popustil.
VRSTNI RED: OM 51, PSG, Monaco 47, Bordeaux 45.
Tudi v Španiji ta teden res ni manjkalo presenečenj, saj so bila moštva iz spodnje polovice lestvice na raCun višje plasiranih uspešnejša. Barcelona na tradicionalno ugodnem gostovanju v Oviedu tokrat ni imela sreCe. Potem ko je večji del tekme napadala, so domačini v protinapadu dosegli nenadejani, a zato še toliko slajši zmagoviti gol. Real Madrid je komaj remiziral pri Celti in z igro ni navdušil. Maradona se je
zaradi prometnega prekrška znašel celo za zapahi, njegova Sevilla pa muh argentinskega asa očitno ne občuti in je z njegovo pomočjo dosegla drugo zaporedno zmago po seriji slabih nastopov. Razen odpisanega Burgosa so bile vse ekipe z dna uspešne. Gijon, Oviedo in Lo-grones so se z zmagami izvleklih iz kalnih voda. V dvoboju, ki bo določil drugega potnika v nižjo ligo pa je Albacete v znatni prednosti pred Kadi-zom.
VRSTNI RED: Barcello-na in Real Madrid 50, La Coruna 46, Valencia 40, Tenerife in Atletico Madrid 39. (Dimitrij Križman)
NOVICE
Petar Skansi ni več trener Benettona
TREVISO - Petar Skansi od včeraj ni veC trener italijanskega košarkarskega A-l Ugaša Benettona iz Trevisa. Vest je včeraj sporočilo društvo po sestanku s trenerjem Skansijem, ki je tri leta treniral Benetton. V sporočilu je poudarjeno, da gre za skupno odločitev, »da se nadaljnje sodelovanje prekine, ker je končan neki ciklus.« Skansi je z Benettonom lani osvojil italijanski državni naslov, v letošnji sezoni pa je osvojil italijanski pokal. Uvrstil se je tudi v finale v državnem prvenstvu in v finale* Eurocluba, vendar je Benetton v obeh primerih potegnil krajši konec.
NBA: Chicago že v finalu Vzhodne konference
CHICAGO - S košem Jordana v zadnji sekundi tekme je Chicago samo s štirimi tekmami izločil Cleveland in se tako že uvrstil v finale Vzhodne konference, kjer bo po vsej verjetnosti igral proti New Yorku, saj so Knicksi le korak od tega finala (3:1 s Charlotte). Na Zahodu se vse še mora odločiti, saj je stanje na obeh tekmah 2:2.
Kljub poškodovanemu zapestju desne roke (na prejšnji tekmi je proste mete metal kar z levo roko) je Jordan tokrat dosegel 31 točk, imel 9 skokov in 6 podaj, uspešno pa je zaključil tudi zadnjo akcijo tekme ob izenačenem izidu 101:101. Ob njem je bil najbolj uspešen Scottie Pippen (19 točk), pri poražencih pa Brad Daugherty (25 točk in 12 skokov). RAZPORED NASLEDNJIH TEKEM IN IZID Vzhod: New York Knicks - Charlotte Homets (3:1 v zmagah); Cleveland Cavaliers - Chicago Bulls 101:103 (0:4, kval. Chicago).
Zahod: Seattle Supersonics - Houston Rockets (2:2); Phoenix Suns - San Antonio Spurs (2:2). (V Jogan)
LeMondova ekipa
še ni sprejeta na Tour de France
PARIZ - Nova francoska ekipa Gan, za katero nastopa tudi sloviti Greg LeMond, ni bila neposredno sprejeta na dirko Po Franciji, so včeraj sporočili or-ganizatorji.Po lestvicah, ki jih je ta teden izdala Mednarodno združenje kolesarjev (International Cycling Union), se je neposredno na dirko uvrstilo 14 najvisje uvrščenih ekip. 6 »wild card« bo razdeljenih 15. junija, po Giru d’Italia. Pričakovati je, da bo ekipa Gan dobila eno izmed šestih povabil orga-nozatorja.
LeMond, ki je na dirki po Franciji zmagal trikrat, je povedal, da si je kot edini cilj do konca kariere postavil še eno zmago na Toum. Ekipe vseh ostalih favoritov za posamično zmago so bile na seznamu, ki so ga včeraj sporočili organizatorji.
NAMIZNI TENIS / SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU
Sanjsko moštvo Švedske že tretjič zapored zlato
COTEBORG - Švedsko sanjsko moštvo je v finalu svetovnega prvenstva v namiznem tenisu premagalo Kitajsko s 3:1 in že tretjič zapored osvojilo naslov najboljše ekipe na svetu. Peter Karlsson, mladi zvezdnik iz novega ro-nu švedskih igralcev, je v uvodni partiji prema-§al Wang Haja s 13:21, 21:19 in 21:16. Kitajci s° izenačili z zmago tretjega igralca na svetu Ma Wengeja, ki je po razburljivi partiji z 21:14, 14:21 in 22:20 Ugnal olimpijskega zma-iovalca Jana-Oveja Waldnerja. Svetovni prvak med posamezniki Jörgen Persson je bil prav tako v treh nizih boljši od Wang Taja 126:24, 16:21, 21:16) in je gostitelje svetovnega Prvenstva znova popeljal v vodstvo z 2:1. iretjo točko je prispeval Waldner z zmago proti Wang Haju z 21:16, 12:21, 21:13, kar je v dvorani Scandinavium Povzročilo divje navdušenje med domačimi pralci in njihovimi navijači.
Tradicionalna pre-JUoc Kitajcev, ki so med lotoma 1975 in 1987 osvojili šest naslovov svetovnih prvakov, se je zlomila ob prodoru Švedov pred štirimi leti na SP v Dortmundu, Vikingi so naslov ubranili tudi pred dvema letoma na Japonskem, takrat so Premagali jugoslovansko moštvo. »Zmagati doma je nekaj posebne-§a in ubraniti naslov zmeraj težje. Toda pokazali smo psihično trdnost- Uresničili smo tisto,
kar smo napovedovali. Do točk smo prihajali z agresivno igro in z velikim samozaupanjem,« je po osvojitvi Četrtega švedskega naslova, prvo mesto so Švedi osvojili tudi leta 1973, dejal trener Anders Thunström.
Švedi enako samozavestno pričakujejo tudi tekmovanje posameznikov.
»Moštveno zlato je bilo samo prvi korak,« je menil Jörgen Persson, ki je skupaj z reprezentančnimi kolegi velik favorit tudi med posamezniki. Waldner je številka 1 na svetu in je tudi v Göteborgu prvi nosilec, svetovni prvak pa je bil pred štirimi leti. Persson kot branilec naslova je šele Četrti nosilec, pred njim sta še Francoz Jean-Philippe Gatien in Kitajec Ma Wenge, v boj za kolajne pa bosta gotovo posegla tudi peti nosilec Kirn Taek-soo (Južna Koreja) in osmi Kitajec Wang Tao.
Švedski trener Thunström meni, da ne bo velikih presenečenj: »Zmagal bo eden izmed favoritov. Outsiderji nimajo nobenih možnosti v igri na tri dobljene nize.« Toda med finalnim dvobojem se je izkazalo, da je celo Waldner občasno ranljiv.
Izgubil je z Majem, s katerim se bo po razporedu pomeril v polfinalu, seveda Ce se bosta prebila do tja. Zviti Šved je že nekajkrat dokazal, da ga nepričakovani porazi ne zmedejo preveč: »Sploh se ne obremenjujem s tem, da me je Ma pre-
Švbedska ekipa z osvojenim pokalom svetovnega prvenstva (Telefoto AP)
magal, saj sem ga pred tem tudi že ugnal. Ce bom igral v polfinalu, ne bo pomembno proti komu.«
Pričakovati je, da se bosta pri posameznicah za prvo mesto borili Kitajki Deng Yaping in Qiao Hong, ki sta tako rekoč nepremagljivi tudi v dvojicah, medtem ko bo pri moških spet prišlo do hudega boja med Evropejci in Azijci. Prva nosilca sta olimpijska zmagovalca Kitajca Wang Tao in Lu Lin, ki ju bosta gotovo poskušala ogroziti druga nosilca Nemca Jörg Rosskopf in Steffen Fetzner, svetovna prvaka leta 1989, s katerima se bosta branilca naslova Šveda Peter Karlsson in Thomas von Scheele pomerila že v Četrtfinalu, Ce bodo rezultati potekali po predvide-
vanjih.
Moška reprezentanca Slovenije je prvenstvo končala na 27. mestu.
V posamičnih kvalifikacijah je Polona Čehovin premagala Švicarko Schneider z 21:7 in 21:15.
KONČNI VRSTNI RED - MOŠKI 1. Švedska, 2. Kitajska, 3. Nemčija, 4. S. Koreja, 5. J. Koreja, 6. Belgija, 7. Francija, 8. Japonska, 9. Avstrija, 10. Češka, 11. Poljska, 12. Anglija, 13. Rusija, 14. Hong Kong, 15. Italija, 16. Romunija, 17. Nizozemska, 18. Danska, 19. Kanada, 20. ZDA, 21. Indonezija, 22. Finska, 23. Madžarska, 24. Luksemburg, 25. Belorusija, 26. Grčija, 27. Slovenija, 28. Tajvan, 29. Brazilija, 30. Estonija.
TENIS / PRED TURNIRJEM V PARIZU
Monika Seleš ne bo branila naslova iz Roland Ganosa
Na mestu prve nosilke jo je nadomestila Steffi Graf
PARIZ - Monika Seleš, številka 1 svetovnega ženskega tenisa, ki še vedno okreva po atentatu v Hamburgu, ne bo nastopila na odprtem prvenstvu Francije, ki se bo zaCelo v ponedeljek. Organizatorji so vCe-raj sporočili, da je novosadska Flo-ridcanka, ki je bila v ponedeljek določena za prvo nosilko na turnirju, odpovedala nastop. Trikratno pariško zmagovalko je med četrtfinalnim dvobojem v Hamburgu pred štirinajstimi dnevi v hrbet z nožem zabodel duševni bolnik in oboževalec Steffi Graf. Grafova, ki je v Parizu zmagala v letih 1987 in 1988, je bila namesto Seleševe postavljena za prvo nosilko.
Monika Seleš je leta 1989 v Pariz prišla kot karikaturistov in Bolletie-rijev otroški teniski Čudež in upravičila pričakovanja. V polfinalnem dvoboju, polnem vzdihovanj in udarcev, skreganih z logiko, proti Grafovi je teniški svet z zadovoljstvom ugotovil, da se v ženskem tenisu konCuje obdobje popolne vladavine Steffi Graf. Ze leta 1990 je
Monika po fantastičnem prvem nizu, v katerem je nadoknadila vodstvo Grafove 6:1 v tie breaku, prvič zmagala v Parizu. Takrat je bila kot sedemnajstletno, sveže dekle ljubljenka občinstva. Predlani in še posebej lani, v enem najboljših ženskih finalov v zgodovini tenisa (spet proti Grafovi), je bilo občinstvo v Parizu, pa tudi drugod po svetu razdvojeno. Ker se je družila z razvpitim Donaldom Trumpom, ker je partnerje za trening najemala za veliko stvari in malo denarja, ker je na igrišču menda preveč vzdihovala in ker se ni opredelila do vojne v Jugoslaviji, je postala kontroverzno dekle, ki brezCustveno, ogromno in zelo hitro govori. Kljub temu ali prav zaradi tega so jo hoteli vsi videti v živo, mnogi zato, da bi bili priCa njenemu porazu, njenemu zlomu. Toda Monika ni klonila, ker sta bila volja in znanje daleč pred in nad drugimi. Zato bo letošnji ženski turnir v Parizu za zmeraj dobil oznako “Turnir brez Monike”, čeprav bo zelo izenačen
in zelo zanimiv. Vseeno bomo pogrešali Monikine vzdihe in odgovore, kot je bil lanski, ko je proti Japonki Kiyimuta v odločilnem nizu šestnajstine finala izgubljala z 1:4, 15:40 in nato zmagala s 6:4: »Poraz?! Ali ste že kdaj slišali, da bi Monika Seleš izgubila proti Kiyi-muti?« Morda pa se bo v ponedeljek v Parizu vendarle pojavila.
Nosilke ženskega turnirja po odpovedi Monike Seleš: 1. Steffi Graf (Nemčija), 2. Arantxa Sanchez Vi-cario (Španija), 3. Gabriela Sabatini (Argentina), 4. Conchita Martinez (Španija), 5. Mary Joe Fernandez (ZDA), 6. Jennifer Capriati (ZDA), 7. Jana Novotna (Češka), 8. Anke Huber (Nemčija), 9. Magdalena Ma-leeva (Bolgarija), 10. Manuela Ma-leeva - Fragniere (Švica), 11. Amanda Coetzer (JAR), 12. Mary Pierce (Francija), 13. Nathalie Tau-ziat (Francija), 14. Katerina Malee-va (Bolgarija), 15. Sabine Hack (Nemčija), 16. Kimiko Date (Japonska).
JAKA LUGU
HOKEJ NA LEDU / STANLEYEV POKAL
Toronto nadaljuje z zmagami
Blake (LA. Kings) v »nežnem« objemu Andreychuka (Toronto)
MONTREAL - V končnici kanadsko-ameriške profesionalne hokejske lige so v odločilni sedmi tekmi Četrtfinala Stan-leyevega pokala v boju za naslov prvaka Norrisove divizije Toronto Maple Leafs na domačem ledu premagali St. Louis Blues s 6:0. Tekma je bila odločena že v prvi tretjini, ko je Toronto dosegel kar 4 zadetke in tako s konCnim izidom 6:0 postavil rekordno zmago v zgodovini odločilnih sedmih tekem končnice. Toronto se je tako po 15 letih uvrstil v polfinale tekmovanja za Stanleyev pokal in v prvi tekmi tudi že premagal Los Angeles Kings Wayna Gretzkega s 4:1. Trener Toronta Pat Burns pa že razmišlja o finalu, saj je po tekmi s St. Louisom dejal, da je bil poraz Pittsburgh Penguinsov proti New Yorku odločilen za moralo njegovega moštva. S tem ko so izpadli Pittsburgh Penguins, so se možnosti za
osvojitev naslova močno povečale, kar so začutili tudi njegovi varovanci.
V prvi tekmi polfinala med Montreal Canadiens in New York Isländers je s 4:1 zmagal domači Montreal. Trener New Yorka Al Arbour je dejal, da se je njegov klub »izgubil nekje med Pittsburghom in Montrealom«, saj so po njegovih besedah igrali katastrofalno slabo. Ničesar nismo zaceli in ničesar končali, poleg tega pa smo se vsaj 50-krat znašli v nedovoljenem položaju, je še dodal. Vsekakor je vzrok za poraz moc iskati tudi v dejstvu, da so igralci New York Islandersov po odločilni tekmi s Pittsburghom imeli le 38 ur počitka, medtem ko so Kanadčani počivali cel teden. Naslednja tekma bo na sporedu danes v New Yorku, na njej pa bo verjetno zaigral tudi prvi strelec New Yorka Pierre Turgeon. (M. J.)
KRONIKA - RUBRIKE
Sreda, 19. maja 1993
ČRNA KRONIKA
Drevored - aleja smrti
STRUNJAN - Obalna cesta je vCeraj spet zaračunala svoj krvavi davek. Ob 11. uri dopoldan je voznik tovornjaka iz Lucije, ki je vozil proti Portorožu, v strunjanskem drevoredu moCno zaviral, ko se je približeval koloni pred sabo. Pri tem ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v katrco, ki jo je vozil 32-letni Dragan Gavranovic iz Pri-dvora pri Kopru. Dragan je v vkleSCenem avtomobilu podlegel poškodbam. Promet na tem delu ceste pa je bil zaprt slabi dve uri. (B. V.)
Ne obračaj na križišču
LJUBLJANA - V ponedeljek zveCer je NovomešCan Marko K. s kombijem peljal po Dunajski cesti mimo Gospodarskega razstavišča. Ko je prišel do križišča z Linhartovo ulico, se je odločil, da se bo vrnil proti centru mesta. Zapeljal je v križišče in okoli zelenice na sredi cestišCa polkrožno obrnil nazaj na Dunajsko cesto. Pri tem pa je zaprl pot golfu, ki je iz smeri nogometnega stadiona pripeljal naravnost skozi križišče. »Tresk!« in avtomobila sta letela vsak na svojo stran: golf Cez (prazno!) parkirišče na zelenico ob cesti, kombi pa na zelenico na sredi Dunajske, kjer je še oplazil drog javne razsvetljave. Voznik golfa in sopotnik v kombiju sta se huje poškodovala, povzročitelj nesreče Marko pa jo je odnesel le z nekaj buškami. (V.K.)
Prijeli zakrinkane vlomilce
ŠENTJUR - Kriminalisti so v ponedeljek prijeli tri mladoletnike iz Šentjurja, ki so osumljeni tatvine, storjene na precej predrzen način. Fantje naj bi si prejšnji Četrtek na glave poveznili nogavice, pol ure pred polnočjo prerezali telefonski kabel pri hiši na Ljubljanski cesti in vanjo vstopili skozi okno. Med iskanjem denarja so naleteli na spečega možakarja. Zbudil se je in zaCel kričati, zato so pobegnili, s seboj pa le odnesli nekaj starega neveljavnega Češkega denarja ter bižuterije.(B.P.)
štirinajstletni kolovodja
CELJE - Celjski kriminalisti so pred dnevi ujeli deset mladoletnikov: osem Celjanov in dva gojenca prevzgojnih domov v Piranu in Ljubljani. Skupinica je samo letos v Celju, Velenju in na Dobrni zagrešila 32 kaznivih dejanj. Najraje so vlamljali in kradli, pri tem pa niso bili izbirčni. Lotevah so se avtomobilov, garderob celjskih trgovin, pisarn, vrtcev, šol, športne dvorane Golovec, hotela na Dobrni, zdravstvenega doma Velenje... Mladoletnik, ki je bil kolovodja tatinske druščine, je sicer star šele 14 let in je bil med vsemi najmlajši, toda kljub temu tako spreten, da je učil starejše kolege. Zato je sodnik, potem ko se je seznanil z nekaterimi že prej znanimi podvigi fantiča, zanj odredil pripor. (B.P)
Rešitev so višje kazni
JESENICE - Na seji zborov občinske skupščine so poslanci med drugim razpravljali tudi o poročilih različnih ustanov, med katerimi so največ pozomosh namenili poročilu inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Pri tem so se še posebej osredotočili na težave, s katerimi se srečuje inšpekcija za delo; menili so, da je vzrok zanje velikokrat neprimerna zakonodaja, kar je razvidno tudi iz poročila o delu inšpekcije za lansko leto.
Lani je inšpektor za delo Božo Ahec opravil 45 rednih in 26 izrednih inšpekcijskih pregledov. Napisal je štiri odločbe in zahteval tri spremembe predpisov. Sam inšpektor meni, da je po 10 mesecih na tem delovnem mestu težko presoditi, ali se je dela lotil na pravi naCin. Vseskozi si prizadeva za uskladitev pregledov med družbenimi in zasebnimi podjetji ter obrtniki, med rednimi in kontrolnimi pregledi in pregledi na zahtevo delavcev ali drugih organov. Poudaril je, da so njegovo delo v preteklem letu nareko-vali tudi zahtevki in usmeritve Republiškega inšpektorata za delo ter izvršnih svetov občin. Menil je, da tiči razlog za tako majhno število izdanih odločb v prenizkih kaznih in prizadevanju, da bi se Cimveč zadev rešilo z ukrepi, ki so navedeni že v samem zapisniku inšpekcijskega pregleda. Božo Ahec je še navedel nekaj najbolj značilnih kršitev, med katere vsekakor na prvo mesto postavlja tako imenovano Cmo zaposlovanje, nepra-
vilno pojmovanje pogodbenega dela, ugotavlja tudi vse veC kršitev pri zaposlovanju tujcev. Kot posebno vrsto težav je označil dejstvo, da v Sloveniji lahko registrira podjetje ali obrt vsak, ki izpolnjuje določene minimalne pogoje. Posledice se, po njegovem, pokažejo kasneje, ko vse več takih obrtnikov želi zasluziti na račun delavcev ali države. Meni, da se bodo razmere lahko uredile le z dovolj visokimi kaznimi.
Na poročilo o delu inšpektorata za delo v lanskem letu pa je imel pripombe sindikat Neodvisnost, ki je zahteval dopolnitev poročil s podatki o tem, v katerih podjetjih oziroma zavodih in na Čigavo zahtevo so bili opravljeni inšpekcijski pregledi, komu so bile izdane odločbe, predvsem pa, zakaj se učinkovitost inšpekcij v lanskem letu ni povečala.	Mateja Faletič
»Starčki« pripeljali na vipavske ceste
AJDOVŠČINA Rallyja Vipavska dolina, ki je v nedeljo, 16. maja potekal pod sponzorstvom podjetja Agroind Vipava v organizaciji Primorskega kluba ljubiteljev sfarih motornih vozil Balilla Sežana, se je udeležilo kar 92 oldti-merjev - motornih koles in avtomobilov.
Udeleženci »dirke«, bilo jih je veC kot 250, so se na 16 kilometrov dolgi poti pomerili še v zahtevni spretnostni vožnji, ki je odločala o razvrstitvi pokalov.
Prireditev si je ogledalo precej gledalcev. Po besedah Stefana Pozder-ca, predsednika kluba, pa prireditev nima samo športnega znaCaja, ampak pomeni tudi negovanje tradicij avtomobilizma.
Najstarejši motor, BSA 500 ccm, ki letos
Motorni tricikel »gilera« je vzbujal posebno pozornost
slavi 80. rojstni dan, last Jožeta Kunca iz kluba Veteran Murska Sobota, in najstarejši avtomobil Fiat Balilla, letnik 1930, ki ga je vozil Avgust Ba-buder iz BaCa pri Materiji, sta bila vredna občudovanja občinstva in sta
tudi prejela pokal. Severin Gruden iz Ajševice je imel najlepše restavriran motor Harley Davidson, letnik 1928, pokal za najlepše obnovljen avto pa je prejel Roman Fik-fak iz Portoroža za Fiat 1100E, letnik 1949.
Slavnostni zaključek prireditve je potekal na dvorcu Zemono, kjer so v vseh petih tekmovalnih razredih podelili po tri pokale.
Olga Knez Stojkovič Vse fotografije: OHara
Odlično opremljena »ballila« na startu
Ameriški jeep, s katerim so zavezniki v drugi svetovni vojni osvobajali Evropo
mam mm m m i mm
20. maja
Z raznimi manifestacijami smo se lani spomnili okrogle obletnice pomorščaka, raziskovalca in osvajalca Krištofa Kolumba.
Krištof Kolumb se je rodil 1451. leta v Genovi (natančen datum rojsjtva ni znan), v družini tkalca Domenica Colomba in Suzane Fontanarossa. Po nekaterih virih naj bi se s svojo družino preselil iz Genove v Savono, po njegovi lastni navedbi pa jc bil že s štirinajstimi leti mornar. Bilo ga je povsod dovolj, med drugim ga je vzel v službo vojvoda d’-Anjou. Bil je na grškem otoku Kios, sodeloval je v bitki pri rtu Sao Vincente, in sicer na portugalski strani; poveljnik v tej bitki, GuUlaume de Caseno-va-Coullon, je bil po vsej verjetnosti njegov sorodnik.
Veijetno je bil Kolumb po poreklu španski Zid. Na to navajajo mnoga dejstva: predstavljal se je v španski različici imena, pisal je vedno špansko, v latinščini pa je delal tipične španske napake. Tudi njegovi bratje so hispani-zirali svoja imena. Da ni bil nikakršen genovski patriot, pove dejstvo, da se je boril na portugalski stram.
O Kolumbovih odkritjih je dovolj znanega. Zanimivo je vedeti, da je v pismu španskemu dvoru, Ferdinandu in Izabeli, napisal: »Pri odkritjih mi niso pomagali matematika in zemljevidi, ampak sem črpal iz besed preroka Izaija!«
Kolumb je umrl na jutrišnji dan leta 1506 v Val-ladolidu v Španiji.
ZDRAVA HRANA
Čičerka
(Cker arietinum)
Milka Pance - CZP Kmečki glas
VRT V POSODAH
mm

na balkonu

M.P.

Čičerka (Cicer arieti-num) je ena najbolj znanih stroCnic Sredozemlja. V Dalmaciji, kjer jo veliko gojijo, ji pravijo CeCi, v Istri slanac, v našem Primorju pa noseč. Ponekod na Hrvaškem je znana tudi pod imenom slanutak. Prvotna domovina CiCerke je verjetno Prednja Azija, kjer še vedno raste divja vrsta. Poznali in cenili so jo že Grki. Danes je razširjena predvsem v Španiji, Franciji, Italiji, Tuniziji in Makedoniji. Dobro namreč uspeva predvsem na z rodovitno prstjo skromnih tleh, kjer je dovolj apnenca, sonca in toplote.
Čičerka je enoletna, od 20 do 50 centimetrov visoka rastlina z razvejanim steblom in listi, ki so sestavljeni iz 11 do 13 lističev. Cvetovi so vijoličaste ali bele barve. Vrsta z belimi cvetovi je bolj cenjena. Rastlina je porasla z lepljivimi dlačicami, ki izločajo jabolčno kisli-
no. Zrna CiCerke so podobna lešniku in so rumene barve, zato jim ponekod pravijo kar rumeni grah. Uporabljamo jih sveža ali posušena. Sveže nabrana pri nas ponavadi uporabljamo tako kot grah, suha pa kot fižol. Sveža CiCerkina zrna so kuhana v 10 do 20 minutah, v loncu na pritisk pa v 5 minutah. Podobno kot bob tudi CiCerkino suho zrnje pred kuhanjem namočimo za najmanj 12 ur. Skuhano je v eni uri, v loncu na pritisk pa v 20 minutah. Posušena zrna lahko tudi zmeljemo in dodamo moki, iz katere peCemo kruh. Suho CiCerkino zrnje vsebuje približno 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 13 do 25 odstotkov beljakovin, 1,6 do 5,2 odstotka maščob, 2,2 do 3 odstotke mineralnih snovi, predvsem fosforja, od vitaminov pa predvsem vitamina E in C.
tošnjem koledarju biološkega vrtnarjenja navaja nekaj najbolj znanih jedi iz CiCerke. Tako na primer v Španiji pripravljajo narodno jed »garbanzos«, ki je narejena iz nezrelega surovega ali zrelega praženega zrnja. Zelo okusno je tudi orientalsko pecivo »šineitt«, ki ga pripravljajo iz fermentirane CiCerke, v Turčiji in Makedoniji pa poznajo »leblebijo«, oluščeno in dvakrat praženo čičerko. V Franciji iz zmletih CiCerkinih zrn in pšenične moke pečejo posebno pecivo, v Indiji pa jedo mlade rastlinice v solati ali kot špinačo. Ker je čičerka naprodaj tudi v mnogih naših trgovinah, si lahko katero od naštetih jedi pripravite tudi sami. Recepti za pripravo okusnih jedi so zapisani v knjigi Prezrte stročnice, ki je pred leti izšla pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva. Lahko pa si pripravite tudi preprosto, a okusno zelenjavno enolončnico, za katero potrebujete: 800 g različne zelenjave (CiCerke, stročjega fižola, korenja, ohrovta), 50 g olja, 1 Čebulo, 2 stroka Česna, 250 g paradižnika, 40 g moke, zelen peteršilj in 1/2 dl kisle smetane. V loncu na pritisk prepražite najprej zrezano Čebulo, Česen in vso zelenjavo, dodajte moko, jo prepražite, zalijte in kuhajte v zaprtem loncu 15 minut. Ko je jed kuhana, dodajte še peteršilj in kislo smetano.
Tatjana Angerer v le-
Na okenskih policah in balkonskih koritih lahko uspešno gojimo tudi zelenjavo. Tako pridelana zelenjava bo vsak dan pri roki, najboljšega okusa, pa še veliko veselja bomo imeli z nego in opazovanjem rastlin. Najbolj primerne so dišavnice in začimbe, svoje vrtnarske sposobnosti pa lahko preizkusimo tudi na paradižniku, vrtnih jagodah, kumarah in celo vzgoji jablan v loncih.
Ker je zdaj Cas za presajanje petradižnika, najprej poglejmo, kako ga je mogoče uspešno vzgojiti tudi v glinastih ali plastičnih loncih. Ti naj bodo dovolj veliki, s premerom najmanj 25 centimetrov, napolnjeni pa s kompostom ali vrtno, dobro pognojeno zemljo. V pripravljeno zemljo skopljemo jamico, ki jo dobro zalijemo, nato pa vanjo posadimo paradižnikovo sadiko. Rastlino pritrdimo ob palico ali leseno dešCico, ki smo jo zasadili v lonec. Privezujemo le z nežnimi vrvicami, da ne poškodujemo krhkih rastlin. Lonec postavimo na svetel prostor v zavetrje in izdatno zalivamo, dokler se rastlina ne prime. Stranske poganjke sproti odstranjujemo (pinciramo). Ko so rastline visoke meter do meter in pol, odrežemo najprej spodnje liste do prvega cvetnega grozda, nato pa še (ko se razvije 6 do 7 cvetnih grozdov) vršiček rastline. Ob najhujši vročini zalivamo
večkrat na dan, vsakič po malo, redno pa moramo dodajati tudi tekoča gnojila.
V teh dneh je še vedno Cas tudi za sajenje kumar. Za gojenje v lončkih so najbolj primerne sorte delikates ali eva, ki jih lahko uporabimo za solato, mlade pa za vlaganje. Za gojenje na balkonih izberemo lonček s premerom najmanj 23 centimetrov. Podobno kot za paradižnik velja, da
potrebujejo dobro pognojeno humusno prst. V sredino lončka posadimo 2 do 3 semena, ko vzkalijo, pa pustimo le eno, najmočnejšo rastlino. Tako kot paradižnik jo privežemo ob oporno palico. Ko ima rastlina 5 do 6 cvetov, ji odstranimo vrh. Tako se razvije veC stranskih vrež, ki jih privežemo ob oporo in jim pustimo vse cvetove. Primerno zalivamo, enkrat tedensko lahko tudi z
vodo, v kateri smo za nekaj ur (ne veC kot 24) namočili nekaj kopriv. Tako posajene kumare bodo bogato obrodile, so pa tudi lep okras na balkonu ali terasi. Podobno kot paradižnik in kumare lahko v loncih gojimo tudi paprike.
V lonce, ki smo jih napolnili z vlažno in rodovitno zemljo, ki mora biti prepustna, pa lahko posadimo tudi stroke Česna, na primer sorto ptujski jari. V balkonskih koritih naj bo medvrstna razdalja od 15 do 20 centimetrov. Prav tako lahko v teh dneh posadimo tudi sadike solate, zelene, majarona, bazilike, pehtrana in timijana. Solata dobro prenaša Čebulo, zato ju lahko posadimo skupaj. Mnogi po balkonskih koritih radi posadijo tudi fižol, ki je takrat, ko cvete, tudi za okras. Zraven lahko posadimo še kakšno seme kapucinke, da fižola ne bodo napadale uši. Lahko pa sejete tudi peteršilj ali posadite sadike drobnjaka.
Za vzgojo v loncih pa so primerne tudi nekatere vrste sadja, na primer jablane, vendar le tiste sorte, ki imajo šibko podlago. Mesto cepljenja, kjer se stikata podlaga in cepic, mora biti vidno, torej nad površino zemlje v loncu. Drevo podobno kot v sadovnjaku potrebuje oporo. Pri nas so naprodaj tudi dvakrat rodne sorte jagod popenjalk, ki jih prav tako lahko gojimo kot lončnice.
JEDILNIK
Slavko Adamlii:
jajca, polnjena z olivami gratinirana riba z makaroni paradižnik v solati cimetovi rogljički
Gratinirana riba z makaroni
SESTAVINE:
500 do 750 g kuhane ribe, 250 g makaronov, sol, 60 g masla, 150 g naribanega sira, 2 jajci, maslo CAS PRIPRAVE: 90 minut
V slani vodi skuhamo makarone in jih prelijemo z mrzlo vodo. Maslo in jajca penasto zmešamo in primešamo nekoliko ohlajenih makaronov in polovico naribanega sira. V ognjevarno posodo, ki smo jo namazali z maslom, izmenoma nalagamo kose ribe in makarone, vse skupaj posujemo z naribanim sirom in obložimo s kosmi surovega masla, jed pečemo v segreti pečici 12 do 15 minut. Ponudimo s paradižnikom v solati, lahko pa tudi s paradižnikovo omako.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič: Pkedan
gratiniran krompir s svežimi zelišči tofu s poprom in olivnim oljem zelena solata z mlado Čebulo
Gratiniran krompir s svežimi zelišči
SESTAVINE:
10 krompirjev, 60 g masla, 35 g cele moke, 2,5 dl mleka, skodelica vode, 2 žlici nastrganega sira, olje za peko, bazilika, timijan, majaron, poper, muškatni orešek, drobnjak
Krompir olupimo in narežemo na 1/2 cm debele rezine. Iz masla, mleka, vode in moke napravimo bešamelno omako, in jo začinimo s sesekljanimi svežimi zelišči. Omako kuhamo približno 5 minut. Nazadnje primešamo Se drobnjak.
Krompirjeve rezine naložimo v jensko posodo in zalijemo z omako. Potresemo s sirom in kosmi masla. Pečemo pokrito v pečici, ogreti na 225 stopinj. Zadnjih 10 minut posodo odkrijemo. Ponudimo z zeleno solato.
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 19. maja 1993
HzDaTrUŠIJA / RAZHAJANJA
OSLO / SPOROČILO ZUNANJEGA MINISTRA
Črnim kozam napovedujejo pravi rekvijem
Zadnje primerke virusa bi pa nekateri hoteli ohraniti
Kljub prepovedi bo Norveška letos ulovila skoraj 300 kitov
Lani je Norveška ulovila 96 kitov v znanstvene namene
Washington -
Zadnji primerki virusa Črnih koz so skrbno shranjeni pod ključem v hladilnikih dveh sorodnih centrov v Moskvi in v ameriški Atlanti, noc in dan nanje pazijo, tako da ne bi ponovno sejali trpljenje in smrt po svetu.
Črne koze pa Se vedno ločujejo znanstveni svet. Nekateri bi hoteli zadnje primerke unici-h. tako da bi ta bolezen za vedno izginila z obličja Zemlje. Drugi Pa so mnenja, naj viru-Črne koze nadaljujejo živeti, seveda globoko zamrznjeni, tako da bi jih po potrebi proučevali.
Dolga stoletja so Črne koze sejale smrt po vseh kontinentih. V 17. stoletju so zdesetkale Azteke, pred 3.000 leti s° ugasnile življenje egipčanskemu faraonu Ramzesu V., v 18. stoletju so kosile med vojaki Georgea Wa-shingtona in skoraj uničile številna sever-noameriska indijanska Plemena. Danes bi jih hoteli dokončno obsoditi na smrt. Sklep bodo sprejeli pred koncem leta in Ce bodo res dniCili ampule s smrt-Uonosnimi virusi, bo Prvič v zgodovini človeštva izginila z našega
planeta neka bolezen.
Svetovna zdravstvena organizacija je že pristala na likvidacijo, a Sele potem ko bodo ameriški in ruski znanstveniki izdelali podrobno genetsko mapo tega virusa. »To bo zadnji korak v procesu, ki je z zemeljskega površja pometel z boleznijo, ki je bila dolga stoletja smrtna«, je za Los Angeles Times navedel epidemiolog Giorgio Torrigiani z ženevskega centra za nalezljive bolezni.
Medtem ko ampule z virusom čakajo na konCno usodo, so se v obrambo Črnih koz že oglasili prvi znanstveniki.Po mnenju izvedenca za zdravstveno etiko na minnesotski univerzi Arthurja Kaplana je napoved smrtne obsodbe za ta virus znak »objestnosti« človeškega roda. »Smatrati ga za sovražnika za vse večne Čase, je dokaz objestnosti in kratkovidnosti.«
Zagovorniki njihove likvidacije se bojijo, da bi virus po nesreči »zbežal« iz laboratorijev, ali pa da bi ga kdo celo uporabil kot bakteriološko orožje, ki bi bilo sedaj skrajno nevarno. Od 8. maja 1980 je namreč ta bolezen uradno izginila.
Oslo - Norveška je v torek sporočila, da bo letos dovolila ulov 296 brazdastih kitov, kljub mednarodni prepovedi lova na kite, ki traja od leta 1985, vendar so ki-tolovci že izjavili, da niso zadovoljni s tako skromnim številom. Kvota vključuje 136 kitov, ki jih Oslo namerava uloviti v znanstvene namene, za naravovarstvenike pa je to »gusarski kitolov«. O tem je v parlamentu poročal zunanji minister Johan Joergen Holst.
Kitolovci so že izjavili, da je število tako nizko, da se nekaterim večjim ladjam sploh ne splača loviti kitov, ampak se raje ukvarjajo z ribolovom. Na vsaki ki-tolovki mora tudi biti prisoten državni inšpektor. Steiner Bastesen, načelnik Severno norveškega združenja kito-lovcev, je naglasil, da so pričakovali dovoljenje za ulov najmanj 550 kitov.
Mednarodna komisija za kite (IWC) je v petek podaljšala prepoved lova za nadaljnjih osem let, kljub ostremu nasprotovanju Japonske in Norveške. Prepoved dovoljuje nekaj izjem v znanstvene namene. Po ocenah IWC je v severovzhodnem Atlantiku 86.700 brazdastih kitov. Norveška trdi, da je to število dovolj veliko, da
Stella Bugge / Reuter
jih lahko pričnejo loviti.
Norveško skrbi, da bi tuje države in porabniki bojkotirali njen izvoz, posebno ribji, in se tako maščevali zaradi dovoljenja kitolova. V zvezi s tem je Holst naglasil, da bi trgovinske
sankcije proti Norveški kršile Splošni sporazum o trgovini in carinah (GATT). Kitolovci pa na to odgovarjajo, da bi bile tuje države enako jezne, Ce bi Norveška poklala 300 oziroma 800 kitov. Holst je razložil, da so
letos izbrali kvoto, ki je nekoliko nižja od tiste, ki bi jo določila IWC, Ce bi sledila lastnim pravilom. Dodal je, da so se tako odločili, ker želijo pokazati, da je njihov cilj redno določanje kvot IWC. Lani je Nor-
veška ulovila 95 kitov v znanstvene namene. Holst je zaključil z ugotovitvijo, da je pomembno, da majhne države ne klonejo pritisku velikih sil, ki zato, da bi upoštevale javno mnenje, ne spoštujejo sporazumov in pravil o gospodarjenju z naravnim bogastvom.
V zavetju matere se čuti varnejšega
4-mesečni Thomi radovedno kuka v svet, a si še ne upa proC od svoje mame Irme, ki je v nekem živalskem vrtu pri Zürichu pokazala obiskovalcem svoj prirastek, sestrica Tamara pa si za sedaj še ne upa na spregled (AP)
OgjAVUENI PODATKI ZANIMIVE AMERIŠKE ANKETE / KOLIKO LJUDI VERUJE V BOGA IN V POSMRTNO ŽIVLJENJE?
Vera v Boga narašča tako v Evropi kot v ZDA
Chicago - vera
°§a je v tem trenutki
Ponekod v svetu baj
^ocnejsa kot kdajkol prej v zgodovini clo 0štva. Po podatkih ne nvno izvedene anket P šibka le v nek anji Vzhodni NemCij n na Nizozemskem. Si pa iz ankete, ki st , 1Zvedla duhovnik An rew Greeley in Cente a raziskave javneg rjenja na univerzi ' icagu, dokaj ned °umno izhaja, da s 7ra krepi v nekdanji! vropskih socialistični! državah.
Greeley je v poročilu aglasil, da je raziskava Pokazala, da je še prezidaj, da bi pisali sxnrtnico veri. Bog ni i^rl, niti med socializ-Ill0In- Te ugotovitve
izhajajo iz odgovorov 19.000 anketiranih v Nemčiji, Veliki Britaniji, Madžarski, Italiji, Irski republiki, Severni Irski, Norveški, Izraelu, Sloveniji, Novi Zelandiji, Združenih državah Amerike, Nizozemski in Poljski.
Raziskovalci so ugotovili, da z izjemo prebivalcev bivše Vzhodne Nemčije in Nizozemske velika večina ljudi v vseh državah veruje v Boga: 9 na 10 v ZDA in Irski republiki, 8 na 10 v Italiji in veC kot 2 na 3 v Izraelu, Veliki Britaniji in Novi Zelandiji. V bivši Vzhodni Nemčiji je manj kot 25 odstotkov ljudi izjavilo, da veruje v Boga, na Nizozemskem le nekaj veC kot polovica.
Greeley je Se zatrdil, da je v nekaterih državah, posebno na Irskem (oziroma v Severni Irski in Irski republiki), Poljski in ZDA, stopnja pobožnosti visoka, celo višja kot kdajkoli prej v zgodovini človeštva.
Raziskava je tudi ugotovila, da vera v posmrtno življenje narašča med mladino v Nemčiji, Sloveniji, Izraelu in Madžarski in je močnejša med tistimi, ki imajo veC kot 35 let. Večina prebivalcev v enajstih državah verjame v posmrtno življenje, izjeme so samo nekdanja Vzhodna Nemčija (12 odstotkov), Slovenija (33 odstotkov) in Izrael (42 odstotkov). Na sploSno se manj kot ena oseba na pet pro-
glasa za ateista, razen v Sloveniji in bivši Vzhodni Nemčiji, kjer je razmerje nekoliko višje. Čeprav ni množičnega ovratka k religiji v ivsih socialističnih državah, ponovni in ne-pricakovni verski razcvet izpodbija večino teorij o posledicah sekularizacije.
V petih izmed anketiranih držav so postavili tudi nekaj vprašanj o veri in magiji. Iz odgovorov izhaja, da so Se vedno prisotni predkrščanski elementi animizma in vere v magijo, ki se jim je krščanstvo zoperstavljalo in se z njimi moralo soočati tisočletje in pol. Ta pojav je najbolj izrazit v Sloveniji in Veliki Britaniji, najmanj pa na Irskem. (Reuter)
Koliko je vernikov v svetu (v odstotkih)
Zah. Nemčija Vzh. Nemčija
Vel. Britanija
Sev. Iraka
Norvelka
[ I Verjamejo — v Boga
■ Verjamejo v posmrtno življenje
Slovenija
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 100
Vir: Raziskava International Social Survey Program, ki so jo izvedli v 14 državah na vzorcu 19.000 anketiranih.
_______________________ AP/Harriet Faith
NOVICE
Močan potresni sunek prizadel Kalifornijo in Nevado
PASADENA (KALIFORNIJA) - V kalifornijskem inštitutu za tehnologijo so v ponedeljek ob 16.20 po krajevnem Času zabeležili moCan potresni sunek 6 stopnje po Richterjevi jakostni lestvici, ki pa je na srečo prizadel skoraj nenaseljena pustinjska območja Californije in Nevade. Epicenter je bil 55 kilometrov jugovzhodno od kalifornijskega Bishopa. Potresni sunek je bil tako močem, da so ga občutili celo v Las Vegasu (Nevada), ki je 250 kilometrov odaljen od epicentra.
Sodijo policistu zaradi umora črncev
NEW YORK - V floridskem Orlandu se je zaCel > proces proti nekdanjemu policistu iz Miamija j Williamu Ložanu, ki je leta 1990 ubil dva Črnca. Namestnik državnega pravdnika Jerald Bagley je j včeraj navedel, da je Ložanu zadostoval trenutek in en sam strel, da je pokončal elementa , Lloyda, ki je upravljal motor in njegovega sopot- . nika Allana Blancharda. Obramba pa trdi, da je : policist ravnal v silobranu, ker naj bi ga hotela Črnca pregaziti.
V	Teksasu usmrtili 37-letnega morilca
HUNTSVILLE (TEKSAS) - V Huntsvil-leu so z injekcijo strupa usmrtili 37-letnega Johna Chri-stopherja Sawyersa (na sliki AP), ki so ga spoznali za krivega, da je leta 1983 v Hustonu ubil neko priletno sosedo, da se je polastil treh prstanov vrednih 200 dolarjev in njenega starega avtomobila.
Neobičajna razsodba
NEW YORK - Vrhovno sodišče ZDA je včeraj | potrdilo razsodbo, po kateri bo moralo železniško podjetje Chicago Transit Authority plačati poldrugi milijon dolarjev odškodnine svojcem nekega korejskega emigranta, ki ga je ubila vi- . soka napetost, ko je opravljal malo potrebo na tračnicah. Svojci so priznali, da je bil pokojnik pred nesrečno gesto pijan, a ker ni poznal angleščine se ni zavedal, kaj ga Čaka.
Policija ugnala golobradega ugrabitelja
NEW YORK - Komaj 14-letni dijak je z revolverjem 357-magnum in z 22-kalibrsko avtomatsko pištolo ugrabil kakih 20 dijakov v Princeto-1 nu (Zahodna Virginia). Brez uspeha je streljal tudi v ravnatelja, a po dveh urah ga je policija že razorožila. Kaj je botrovalo temu bedastemu ■ dejanju, ni znano, po vsemu sodec je šlo za,! kako »Šolsko krivico«.
V	eksploziji skladišča municije \ ni bil v Bratsku nihče ubit
MOSKVA - Kot poroča ruska tiskovna agencija Iter-Tass ni bil v ponedeljkovi strahotni eksploziji skladiSCa municije za tanke in težko topništvo v sibirskem Bratsku nihče ubit. V skladišču je bilo 4.500 tankovskih in topniških granat, verižne eksplozije pa so zanetile požar v bližnjem gozdu, ki so ga gasilci pogasili po veC urah dela. Vojaške oblasti so že uvedle preiskavo, da bi •. ugotovile vzroke eksplozije.
Tudi plemič lahko konča za zapahi
MADRID - Rafael Medina y Fernandez iz Cordo-ve in feriski vojvoda je že dva meseca v zapor pod obtožbo ugrabitve, zapeljevanja mladoletnih in trgovanja z mamili. Do sedaj je vztrajno a I brez uspeha poudarjal svojo nedolžnost, morda pa se bo vrnil na prostost, ker so sodni medicinski izvedenci ugotovili, da nima vseh kolesc na svojem mestu. Vojvodo, ki je kot elan neke najuglednejše španske plemiške družine in je v so-! rodstvu celo s Španskim kraljem, so aretirali, ker ( so v njegovem stanovanju našli petletno dekli-co, ki je bila brez oblek. Izginotje otroka je prijavila mati, kasneje pa so preiskovalci ugotovili, da je ta ženska večkrat »posodila« hčerko v zameno za mamila. Plemič trdi, da so njegov konjiček fotografije ženskih in otroških aktov in da ni storil nie kanivega.
	
Pripravlja: Silvo Kovač
	1	2	3	4	5	6	7	
uT"	8							9
			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21 ^T'	22	•	23			24		
		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. prebivalka države ob Baltiškem morju, 8. obrat za proizvodnjo opeke, 10. južnoameriška kukavica, 11. pred leti zelo uspešen norveški smučarski skakalec (Vegard), 12. naravna znamenitost v Savinjskih Alpah, ob cesti v Logarsko dolino, 14. ime italijanske filmske igralke Magnani, 15. nekdanji ameriški jazz klarinetist (Jimmy), 17. ime Češkega verskega reformatorja Husa, 18. pojav na koži kot posledica zmanjšane prožnosti le-te, 20. avtomobilska oznaka Sarajeva, 21. kratica za Evropsko skupnost, 23. za pest velika mišica v prsnem košu, Črpalka krvnega obtoka, 25. naCin konjskega teka, 27. slavnostna oprava cerkvenih mogočnikov, 30. ime slovenskega grafika Debenjaka, 32. ime slovenske pesnice Muser, 33. antično ime mesta Homs v Siriji, 35. japonska umetnostna drsalka (Midori), 36. slivam sorodno drevo in njegov sadež, 38. produkt vrenja sladkornih raztopin, etanol.
Navpično:
1. nekdanji vodilni italijanski komunistični politik, (Luigi), 2. slepna beseda, zaključek, 3. kemijski znak za telur, 4. organ vida, 5. ovčje ali kozje usnje za roCne torbice, 6. mesto na Gorenjskem, kjer je pokopan pesnik France Prešeren 7. sladek južni sadež, 9. položaj v jogi, ugoden za meditacijo, 10. departma v Franciji z glavnim mestom Bourg, 13. v anatomiji izraz za zadnjik, 16. reka v severovzhodni Španiji, ki se izliva v Sredozemsko morje, 19. angleška površinska mera; tudi brazilska zvezna država, 21. muslimansko moško ime (iz crk merek), 22. jezero na jugovzhodnem Finskem, ki po reki Vuoksi odteka v rusko jezero Ladoga, 24. ime opernega pevca Carusa, 26. slovenska pesnica (Ada, Senca v srcu), 28. ime madžarskega dirigenta Doratija, 29. poCelo taoizma, 31. kraj pri Šempasu na Goriškem, 34. ime slovenskega glasbenika Kersnika, 37. piskajoč vzdih.
[oqo>[|B ‘eojiaJBui ‘op ‘esamg ‘eujg ‘opip ‘pmio ‘sep ‘aoas ‘S3 ‘VS ‘sqn§ ‘uef ‘auoofq ‘euuy ‘b[8j ‘seedo ‘me ‘Bumpado ‘epuojap :ouAejopoy\
Aaxisaa
a 6 c d e t 9 h
| Naloga 165 Nalogal66|
šahovska naloga št. 165 Purgin - Novoselov / SZ 1990
Beli skakač je napadel Črno damo in trdnjavo, Črnemu pa grozi tudi neprijetna vezava na diagonali a2 -g8. Črni, ki je na potezi, zato išCe zaplete v kombiniranih napadih na belega kralja. Kako Črnemu to uspeva - posebno s pomočjo lovskega para, ki je svoje delovanje usmeril na belega kralja, je naloga reševalcev!
šahovska naloga št. 166 Fridman - Petterson / Johannesburg 1962
Na h liniji se beli kralj počuti sila neugodno, saj Črni grozi z l...g5+2. Kh5 Dh3: mat! Bela dama mora varovati svojega kralja na drugi vrsti in ko se beli že skoraj sprijazni s porazom, ugleda rešilno
bilko, ki ga vodi k remiju.
Beli na potezi remizira!
Rešitev naloge št. 163
Črna trdnjava se ne umika, temveč krene v odločilen napad na kralja.
1..	.Th3 :+ Žrtev trdnjave, ki jo beli mora sprejeti. 2.gh3 Lf3+ 3.Kh2 Ko že izgleda, da črni napad ne bo prodrl, sledi še Žrtev skakača
3..	.5g4+ 4.hg4 h5! Zaključna poanta matnega napada črnega! Beli se vda!
Rešitev naloge št. 164
Edino upanje belega je v prostem g kmetu. I.g7 ! Tel+ Na l...Te8 2.Lh7 z remijem. 2.Ldl! Slabo je , 2.Ka2 Le5! 2...Ted 3.Lh5! Tg8 • 4.Lf7! Tg7: 5.g6H Beli je ulovil črno trdnjavo, in s tem rešil tudi partijo. Poučen konec študije, ki si jo velja . zapomniti!
!
Sreda, 19. maja 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA/ NA ZAHODU DE2 IN NEVIHTE	ALPE JADRAN / SONČNO NTOPLO
Vremenska slika:
Nad osrednjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem. Ob Šibkih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
okluzija
OBLAČNOST
4 * i
pod 10%	pod 5
u **
10-30%	5-10
444 ***
30-50%	10-30
4444**«*
30-60
50-80%
444 *** 444 ***
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	12/25
TRST........ -/23
CELOVEC.......	13/24
BRNIK...... 12/23
MARIBOR.......	15/24
CELJE...... 11/24
NOVO MESTO....	12/24
NOVA GORICA..	14/25
MUR. SOBOTA..	13/25
PORTOROŽ.....	15/24
POSTOJNA.....	11/23
ILIRSKA BISTRICA.	8/16
KOČEVJE......	9/-
CRNOMEU.......-	10/24
SLOV. GRADEC..	10/23
BOVEC........	12/23
RATEČE.......	9/19
VOGEL.........-	10/13
KREDARICA....	3/4
VIDEM.......... 14/25
GRADEC.......	12/24
MONOŠTER.....	16/-
ZAGREB........	16/25
REKA....... 19/25
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI........... 7/21
STOCKHOLM.....	6/20
K0BENHAVN.....	11/17
MOSKVA........	17/26
BERLIN............ 11/22
VARŠAVA.......	11/20
LONDON........	9/23
AMSTERDAM.....	15/24
BRUSEU...:........ 16/24
PARIZ............. 16/26
DUNAJ............. 10/23
MÜNCHEN.......	10/23
ZÜRICH............ 10/25
ŽENEVA............ 11/23
RIM............... 11/24
MILAN............. 15/26
BEOGRAD.......	11/23
BARCELONA.....	11/21
BUKAREŠTA.....	13/24
ISTAMBUL......	14/22
MADRID........	13/23
LIZBONA.......	12/19
ATENE............. 14/21
TUNIS............. 17/25
MALTA............. 14/22
KAIRO............. 18/30
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.26 in zašlo ob 20.32. Dan bo dolg 15 ur in 06 minute. Luna bo vzšla ob 03.57 in zašla ob 18.38.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Bika, element zemlja. Danes lahko sejete, presajate in okopavate zelenjavo s podzemnimi plodovi, kot je korenje, zelena, pesa, koleraba in krompir.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
ladransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 19°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 19°C, Hvar 18,2°C, Vis NP,
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,IT, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradaSCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnizje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm Tutri: ob 6.05 najnizje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnizje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm
GOBNJI SENIK
!	O
O GR«
MURSKASOBOTA
VARAŽDIN O
VIDEM O
o
) PORDENONE
GORICA
\_J	O LJUBLJANA
S-v
.-rjN. GORICA	)
\ O POGOJNA
Q	r
OKCR^	^ n
o UMAG 1
o ZAGREB
PAZIN O
Pili i r\
O
Slovenija:	Sosednje pokrajine: Pre-
Danes bo precej jasno. Zju- vladovalo bo pretežno traj po nekaterih kotlinah jasno vreme z nekaj ko-megla. Najvišje dnevne tem- paste oblačnosti. V Al-peraturemed 22 in 28 °C. pah popoldne posamezne nevihte
V	Sloveniji	Obeti
V	četrtek bo še razmeroma	V petek bo spremenljivo
sončno in toplo. Pihal bo	oblačno vreme, predv-
jugozahodnik.	sem popoldne bodo plo-
he in nevihte
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI
Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev.
IVMNA I I
Rovi za zajem podzemne vode
Zlatko Mikulic
Kanati so horizontalni rovi za zajem podzemne vode, značilni za polpuščavska območja v pasu od Maroka do Irana, kjer jih na enak starodaven način ročno gradijo že več kot tri tisoč let. Odtod izvira tudi ime, ki pomeni kopati. Ponekod jih imenujejo tudi karez, foga-ra ali faladž. Značilen kanat, prikazan na skici, je sestavljen iz rahlo nagnjenega rova, zgrajenega tako, da sega pod podzemno vodno gladino v aluviju. Po rovu voda s prostim padcem odteka proti vhodu, od koder jo po površini po najkrajši poti speljejo v namakalni sistem. Sestavni del kanata so gosto razporejeni vertikalni jaški, ki med gradnjo omogočajo delavcem dostop do čela izkopa in odstranjevanje izkopanega materiala. Cel sistem je čudovito premišljen in prilagojen naravnim danostim teh področij. Blaga pobočja v vznožju planin in naklon vodne gladine v vodonos-niku omogočajo dostop do podzemne vode po horizontalni smeri namesto običajnega z vertikalnimi
vodnjaki. S prostim iztokom se prihrani energijo, ki bi jo sicer potrebovali za črpanje vode na površje. Ker vodo dovajajo skoraj do namakanih polj pod zemljo, so izgube minimalne. Zaradi vroče klime bi v primeru površinskega dovajanja velik del vode izhlapel, Se preden bi pritekla do namakalnih kanalov. Trud, ki ga vlagajo v gradnjo, priča o življenjskem pomenu tako pridobljene vode za preživetje tamkajšnjega prebivalstva. V Iranu, kjer imajo okoli 22.000 kanatov, zagotavljajo z njimi okoli tri-četrt potreb dežele po vodi. Dolžine rovov so dolge od nekaj do skoraj 30 kilometrov. Najdaljši kanat pri Zarandu je dolg 29 kilometrov, ima 966 jaškov in je na koncu 96 metrov globoko pod površjem. Celotno količino izkopanega materiala ocenjujejo na 75.400 kubičnih metrov. Ce se ponovno spomnimo, da je bila cela gradnja opravljena izključno ročno, je ta kanat eden velikih, zal manj znanih, dosežkov civilizacije.
N A
vznožje
planine
vhod
lamakana
polja
aluvij
C	\
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce

OVEN 2T-3/204: Površni in raztreseni boste v službi, nesposobni prodreti do bistva problema, ki vas tare. V slabo voljo vas spravlja začarani krog rutine.
BIK 214/20-5 : Odpovejte se potovanju, saj vaša odsotnost z dela v tem trenutku ni zaželena, pa tudi doma morate urediti nekaj stvari. Potovanje prestavite na prihodnji teden.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Bolje se počutite in nadaljujete s polno paro. Vseeno pa ste Se v občutljivem obdobju, zato vas je lahko prizadeti. Skrivajte svoja čustva!
RAK 22-6/22-7 : Dolgo ste odlašali z obveznim nakupom, danes pa je primeren dan za to, za vas zoprno in odvečno opravilo. Vaš izbor je najboljši, torej pojdite.
LEV 23-7/23-8 : 2e dolgo je tega, kar ste si privoščili kakšno drobno, lepo in razkošno darilce, ki bi vam olepšalo dan. Morda bi vas to potegnilo iz začaranega kroga?
DEVICA 243/22-9 : Nezadovoljstvo pri vas je tako očitno, da se vas vsi izogibajo v loku. Razlog poiščite v sebi. Niste morda nekoliko preveč pohlepni?
TEHTNICA 239/22-10: Vračajo se vam problemi, za katere ste menili, da ste jih uspešno rešili. Naveličani se boste želeli umakniti, toda ne vrzite puške v koruzo.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : V službi vas bodo imeli dovolj - vašega prenapetega obnašanja, Širokoustenja, veliko besed in nie dejanj. Cas je, da se zberete in naredite kaj konkretnega.
STRELEC 23-11 /21-12 : Tudi vam postaja čedalje bolj jasno, da ne morete sedeti na treh stolih hkrati. Zato se odločite, kaj vam največ pomeni in odstopite prostor tudi drugim.
KOZOROG 22-12/20-1 :Včasih je potrebno tako malo pozornosti, da ste zadovoljni in da se predano vržete v delo. Pomembno je, da je vas trud opažen. Nagrada sledi.
VODNAR 21-1 /192 : Pri vsej bridkosti situacije ne bi smeli izgubiti svojega občutka za Salo in s humorjem vzeti besede, ki so jasno izražale nezadovoljstvo z vašim dejanjem.
RIBI 20-2/203: Čustveno ste nezadovoljni. Tudi sami (morda zaradi strahu) ne izkazujete svojih pravih čustev, zato bi morali razumeti partne-rjevo rezerviranost.
ČUDOVITI KARIBI
Turistična ofenziva Castrove Kube
HAVANA - Kuba, država, ki so ji zavezniki obrnili hrbet in je zadolžena tako na Vzhodu kot na Zahodu, bremenijo pa jo tudi gospodarske težave, polaga vse upe v turizem. Prednostna naloga vlade je gradnja potrebne infrastrukture. Številke, ki jih navajajo, človeka osupnejo, a zastavljeni cilji so več kot visoki -leta 1995 naj bi karibske prelesti na Kubi uživalo približno milijon gostov in po mili volji raziskovalo otok.
Medtem ko so zaradi hudega pomanjkanja energije pozaprli cele tovarne, povsod hitijo zidati hotele. Kakih 500 gradbenih delavcev, ki so bili prej zaposleni pri zidavi največje kubanske naložbene polomije - jedrske elektrarne sovjetskega tipa v Cienfuegosu - so zdaj na vrat na nos poslali v počitniški raj Varadero, da bi tam gradili nove hotele.
Druga gradbišča so povsod po deželi zapuščena in prazna. Proizvodnjo cementa, ki terja velike količine energije, so temeljito zmanjšali in vse sile preusmerili v zidavo devize prinašajočih hotelov.
Kuba je bila nekdaj počitniški raj za Američane. Leta 1958, pred revolucijo, jih je 182 tisoč obiskalo otok. Toda nova Kuba je hotele spremenila v vrtce in Sole, zaposlene pa poslala v luksuzna ob-
morska letovišča, kakršno je recimo 120 kilometrov od Havane Varadero. V začetku 80-tih let se je za turizem vendarle počasi začelo novo obdobje. V deželo so prihajali Zahodnjaki, ki so kazali za Kubo politično zanimanje, potem privilegirani ljubitelji sonca z Vzhoda in potapljaški fanatiki.
Ko se je socialistični sistem v svetu sesul in je Kuba izgubila tradicionalne trgovske partnerje, je množični turizem zanjo postal zelo pomemben. Leta 1991 je otok obiskalo približno 420 tisoč turistov, okroglo 25 odstotkov več kot lepo poprej.
Sirjenje turistične infrastrukture Kuba finansira predvsem prek raznih skupnih delniških družb. Tri takšne družbe zbirajo denar v Španiji, Italiji, Mehiki in Argentini. Kubanske prednosti so očitne: čudovite peščine v počitniških središčih in nešteti otočki kar vabijo. Tuji kapital zato priteka, povrh pa za devize v hotelih prodajajo domača živila.
Druga prednost turizma je odpiranje približno 10 tisoč novih delovnih mest. Delo se najde tudi za nezaposlene izobražence: na turističnem otoku Cayo Largo neki arhitekt izposoja jadrnice, medtem ko Študentje jezikov v havanskih hotelih prenašajo kovčke. (DPA)
LLOYD’S OF LONDON
Kaj vse so zavarovali:
Londonska zavarovalnica Lloyd’s je sporočila, da mora zaradi velikih izgub reorganizirati svoje poslovanje. Navajamo nekaj svojevrstnih zavarovalnih polic in najvišje odškodnine, ki so jih izplačali.
Betty Grable, filmska zvezda 30. in 40. let, je za milijon dolarjev zavarovala svoje noge. Nekaj desetletij kasneje so med snemanjem filma Superman zavarovali igralca Christopherja Reevejeja za 20 milijonov dolarjev.
Cutty Sark Whiskey je leta 1972 ponudil vsakomur, ki bi ujel živo pošast iz jezera Loch Ness 1.57 milijona dolarjev in se je zavaroval proti možnosti plačila nagrade.
Radijska postaja iz Memphisa (Tennessee) je v osemdesetih letih obljubila milijon dolarjev človeku, ki bi našel živega Elvisa Presleya in se je proti plačilu zavarovala.
Pred časom so za 20 tisoč dolarjev zavarovali zrno riža s portretom angleške kraljice in Edinburškega vojvode.
Bruce Springsteen redno zavaruje svoj glas za 5,5 milijona dolarjev. Britanski skladatelj Richard Stocker je zavaroval svoja ušesa.
Največja plačila:
Leta 1912 je Lloyd’s plačal milijon dolarjev odškodnine za brodolom Titanica. V zadnjih letih so plačali 900 dolarjev odškodnine po orkanu Andrew, 400 milijonov po brodolomu tankerja Exxon Valdez in 300 milijonov za atentat na World trade center v New Yorku.
Vir: Lloyd’s of London	AP/Wm. J. Castello