KATALOGI IN BIBLIOGRAFSKE ZBIRKE NA CD-ROM INFORMACIJA KORAK BLIŽE UPORABNIKU Ivan Kanič, Centralna ekonomska knjižnica, Ljubljana UDK 681.327.68:02 KANIČ, Ivan: Katalogi in bibliografske zbirke na CD-ROM. Informacija bliže uporabniku. Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 3, str. 77-101 Klasični mediji ne zadoščajo več potrebam po shranjevanju in diseminaciji neizmernih količin podatkov in informacij, s katerimi se je sodobna informacijska družba prisiljena dnevno soočati. Laserska tehnologija prinaša tehnološke rešitve, ki ponujajo zaradi svoje enostavnosti in relativne cenenosti veliko bogastvo informacijskih virov tudi sodobni knjižnici in njenemu uporabniku. V prvem delu prispevka so prikazane tehnične karakteristike CD-ROM tehnologije in prednosti, ki jih le-ta prinaša v knjižnično informacijsko dejavnost, sledi pa ji predstavitev nekaterih pomembnejših informacijskih virov, dosegljivih na tem mediju. Praktični prikaz CD-ROM verzije Social Sciences Citation Indexa demonstrira kvalitete tega informacijskega vira. UDC 681.327.68:02 KANIČ, Ivan: Catalogues and bibliographic databases on CD-ROM. Information a step forward towards the user. Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), no. 3, p. 77- 101 Classical media can no more meet the needs of storing and dissemination of great quantity of data and information which the modern society is daily faced with. Laser technology has brought about new technological solutions, thus offering a fortune of information sources to a modem library and its user, especially because of its simplicity and relatively low price. In the first part of the paper technical characteristics of CD- ROM technology and its advantages are discussed, which is followed by the presentation of some well known information sources available on this medium. Practical presentation of CD-ROM version of Social Sciences Citation Index demonstrates all the qualities of this kind of information databases. 1. Uvod Vse od sijajne Gutenbergove iznajdbe nam je potiskani list papirja dobro služil in stoletja je bil papir ključni medij za prenos informacij. Produkcija papirnih dokumentov narašča iz dneva v dan in z njo se poraja nov, skoraj nerešljiv problem skladiščenja vseh informacij in pregleda nad njimi. Čeprav znamo danes proizvajati in diseminirati informacije hitreje kot kdajkoli doslej, se vendarle utapljamo v njih in jih zaradi informacijskega infarkta pogosto ne moremo uporabiti. Obdelava, shranjevanje in distribucija informacij so eden osnovnih problemov informacijske družbe današnjega in jutrišnjega dne, v kateri bosta osebni in poslovni uspeh temeljila na odločitvah, ki jih pogojuje dobra in pravočasna informiranost. Član informacijske družbe želi pravo informacijo ob pravem času, na pravem mestu in v pravi obliki pa po najnižji možni ceni. Temu pravimo uporabna vrednost informacije. Razvoj na tržišču računalniške opreme je v zadnjih 20 letih pokazal, da uporabljene oblike pomnilniških kapacitet ne zadoščajo za potrebno shranjevanje in obdelavo informacij. Potreba po novih oblikah pomnilniških medijev je postala akutna. Strokovnjaki predvidevajo do leta 2000 potrebo po dodatnih 2,5 Exabyte razpoložljivih pomnilniških kapacitet (1 Exabyte = 1018 byte, kar predstavlja okrog 25 bilijonov disket z zmogljivostjo 1 Mb). Toliko prostora z obstoječimi pomnil-niškimi mediji ni več mogoče zagotoviti, kar pokaže že preprosta primerjava: za to količino podatkov bi potrebovali 12 milijard ton papirja formata A 4, kar predstavlja 4000-kratno produkcijo ZRN leta 1988. 2.0. Novi mediji Večino informacij danes še vedno shranjujemo na papirju, magnetnih medijih in mikrooblikah, vendar raziskuje tehnika nove oblike že dlje. Optična obdelava podatkov je stara že več kot petdeset let, uspešneje pa so se začeli pojavljati različni optični sistemi med leti 1960 in 1980. Jasno so že nakazovali mnogos-transko uporabnost in možnosti optičnih medijev za shranjevanje podatkov, prva praktična in komercialna uporabnost pa se je pokazala v zabavni elektroniki. V kritičnem trenutku je ponudila laserska tehnologija novi medij s kapacitetami, o katerih doslej niti sanjati nismo mogli - CD-ROM (compact disk read-only memory). Optimisti mu obetajo nesluteni razmah uporabe in velike možnosti nadaljnjega razvoja, drugi spet trdijo, da je ta, šele nekaj let stara tehnologija, zašla v slepo ulico in ji prerokujejo skorajšnji zaton. Kakorkoli že, CD-ROM se je izkazal kot hiter in ekonomičen medij, ki prinaša na lahki, 4,72-palčni plošči enostaven dostop do 600.000.000 znakov informacij uporabniku neposredno na pisalno mizo. Poleg tega je lahko prenosen, praktično neuničljiv, relativno cenen, lahko ga je reproducirati in predstavlja glede na vložene stroške najučinkovitejši način distribucije velikih količin digitaliziranih informacij, ki so lahko po svoji naravi tekstualne, numerične, slikovne, zvočne ali kombinacija vseh teh oblik. CD-ROM spreminja namizni PC v močno orodje za dosego širokega spektra najnovejših in oplemenitenih informacij, čeprav moramo trezno ugotoviti, da ob sedanji eksplozivni rasti znanja, podatkov in informacij nobena tehnologija ne bo mogla v celoti razrešiti vseh problemov usmerjanja informacij v roke tistih, ki jih potrebujejo. 2.1. Kaj je CD-ROM CD-ROM se je uradno pojavil konec 1983, prve aplavze pa je požel na prvi mednarodni konferenci o CD-ROM leta 1985. Kot resno, v poslovne namene uporabno tehnlogijo, so ga priznali šele leta 1988. Vprašanje "Kaj je CD-ROM?" ostaja še vedno aktualno. Poglejmo nekaj vidikov njegove uporabe. Prvenstveno je CD-ROM pomnilniški medij, ki lahko s svojimi izrednimi zmogljivostmi nadomesti 1.500 običajnih disket. Ob tem imamo vse te podatke shranjene na eni sami plošči in neposredno dosegljive na običajnem namiznem PC. Močan odziv je našel v založništvu kot alternativna oblika obsežnih publikacij. Prva se je v tej obliki pojavila leta 1985 Groliers Encyclopedia in s tem odprla pot drugim virom informacij v knjižni obliki, saj zamenja ena sama plošča nad 250.000 polno popisanih strani. CD-ROM je tudi sredstvo za distribucijo informacij, ker je zaradi svoje dimenzije, oblike, odpornosti in majhne teže lahko prenosljiv, njegovo arhiviranje je enostavno, prav tako uporaba, odpadejo nevšečnosti, ki jih poznamo pri komuniciranju z on-line sistemi. Zaradi lokalne uporabe tudi ni komunikacijskih stroškov. Velike korporacije že uporabljajo CD-ROM tudi za širjenje informacij znotraj lastne organizacije. Precejšnje število velikih, javno dostopnih podatkovnih baz se v zadnjem času pojavlja v dveh oblikah - kot on-line baza na centralnem sistemu in kot CD-ROM z identično vsebino in enakim iskalnim jezikom na osebnem računalniku. 2.2. Tehnološki vidiki CD-ROM Laserska tehnologija je razvila več oblik optičnih (laserskih) diskov, ki se razlikujejo po namenu in velikosti, med njimi se je najuspešneje uveljavil kompaktni disk ali CD (compact disk). Zaradi vsestranske uporabnosti, cenenosti in sprejetih svetovnih standardov, ki določajo velikost, način zapisa itd. (High Sierra Standards) ter izjemne kvalitete zapisa je močno prodrl v svet zabavne elektronike, v računalništvu pa predvsem njegovi različici CD-ROM (Compact Disk Read-Only Memory) in WORM (Write- Once-Read-Many times). Vsi optični pomnilniki imajo ne glede na obliko in način zapisa stično točko pri "branju" informacije: laserski žarek osvetli površino nosilca informacije in se od nje odbije, aparatura pa iz odbite laserske svetlobe razbere običajno kodirano informacijo. Razlika večinoma nastopa le pri načinu "zapisovanja" informacije na nosilec: lahko je mehansko vtisnjena, vžgana v površino s pomočjo laserskega žarka ali vdolbena v gnetljivo plastificirano površino tako, da jo je kasneje mogoče zbrisati ali celo napisati novo informacijo čez zbrisano. V primerjavi s trdimi magnetnimi diski ima CD precej prednosti. Najvažnejša je gotovo izredna gostota zapisa, ki omogoča shranjevanje izjemno velikega števila informacij na relativno majhni površini. Majhna, komaj 4,72 palca velika plošča, lahko shrani ekvivalent 75 minut glasbe 275.000 strani besedila 1.500 disket (gibkih diskov) 550 milijonov znakov 18.000 strani računalniške grafike 1.800 digitaliziranih slik 4.500 ur digitaliziranega glasu 1 najobsežnejšo enciklopedijo z indeksom na vsako besedo 17 metrov polnih knjižnih polic 600.000 bibliografskih zapisov v popolnem UNIMARC formatu Pri tem moramo vedeti, da je ta količina informacij shranjena na eni sami površini diska - druga (spodnja) stran diska ostaja neizkoriščena; enostranski zapis diska predvidevajo standardi. Primerjavo s klasičnimi računalniškimi diski ponazarja priloga 1. Klasični trdi diski so fiksni in jih ni mogoče na enostaven način zamenjati. V nasprotju z njimi zamenjamo CD enostavno in na enak način kot disketo. Ob diskovni enoti (CD-ROM drive) imamo lahko na mizi cel arhiv plošč, ki jih po potrebi poljubno izmenjujemo. Več diskovnih enot lahko povežemo v verigo in tako sklenemo sistem, ki po velikosti, to je obsegu informacij, presega marsikateri on-line host sistem. Trdi diski so fizično najobčutljivejši del računalniškega sistema, pri katerem pogosto prihaja do okvar in celo izgube podatkov. Premikanje med delovanjem in celo najmanjši prašni delci v notranjosti aparature lahko povzročijo nepopravljivo poškodbo. Nasprotno pa je CD skoraj neuničljiv, možnost izgube podatkov je enaka ničli. Prah in odtisi prstov nimajo na disk in kvaliteto čitanja informacij nobenega vpliva, saj leži zapis delček milimetra pod zaščitno plastično prevleko. Med branjem prihaja v stik s površino diska le laserski žarek, zato tudi do mehanske obrabe nosilca informacij ne more priti. Zaradi majhne površine medija in relativno enostavnega in hitrega postopka za dupliciranje je tudi cena zelo nizka - njegovo ceno določa zgolj informacija, ki jo prinaša. Relativno poceni je tudi diskovna enota, katere cena za običajni CD-ROM ne presega 2.000 DEM. Enote za ponovno pisanje, oz. dopisovanje informacij na disk (WORM) so nekajkrat dražje. Izredno kvalitativno prednost ima CD tudi glede natančnosti zapisovanja, hranjenja in reprodukcije informacij. Najnovejše metode omogočajo skoraj 100 % zanesljivost (0 % error rate), saj ocenjujejo, da prihaja v povprečju le do 1 napačno prebranega znaka pri branju celotne vsebine 200 CD-ROM. 3.0. Ovire in zadržki Objektiven prikaz medija pokaže tudi nekatere slabosti CD-ROM tehnologije. Največja je gotovo neažurnost podatkov, saj podatki na disku niso ažurirani tako pogosto kot na on-line sistemih, ki se dnevno spreminjajo. Tudi ponudba podatkov na tem mediju še ni dovolj pestra, saj je zaradi šele nekajletne uporabe število založnikov za CD-ROM precej omejeno. Kljub temu pa se število novih publikacij v CD- ROM obliki, običajno gre za besedila in podatkovne zbirke, iz leta v leto zelo hitro povečuje. CD-ROM tehnologija je v preteklih letih že prerasla svoje otroške bolezni in se do neke mere ustalila in standardizirala, čeprav se s prihodom novih izdelkov na tržišče še vedno razvija in spreminja. Kljub velikemu številu dobrih lastnosti in sijajnih rešitev, ki jih ponuja, ostajajo nekateri problemi še vedno akutni in nepripravljenega uporabnika neljubo presenetijo. 3.1. Strojna nekompatibilnost Uporabnikov IBM osebnih računalnikov ne bo prizadela, saj načrtuje večina izdelovalcev CD-ROM publikacij svoje izdelke za računalnike IBM, Toliko večja pa je nevarnost pri tistih, ki uporabljajo tako imenovane IBM kompatibilne računalnike, kjer lahko sicer neznatne razlike v zasnovi stroja povzročijo hude težave, ki jih opazimo šele ob uporabi različnih virov - ena CD- ROM publikacija bo stekla brezhibno, druga pa ne. Nekatere tovrstne težave je mogoče s predelavo računalnika odpraviti, vseh pa nikakor ne. Nekompatibilnost opažamo tudi med diskovnimi enotami posameznih proizvajalcev in CD-ROM produkti, zato založniki običajno ob podatkih o svoji publikaciji navedejo tipe diskovnih enot, za katere je plošča načrtovana. 3.2. Programska nekompatibilnost Programska oprema za krmiljenje diskovne enote in samo manipuliranje s podatki ima običajno obilico krmilnih in rezidentnih programov, ki po končani uporabi ne izginejo povsem iz računalnikovega pomnilnika in utegnejo motiti poznejše delo. Zato se lahko zgodi, da ni mogoče uporabiti dveh različnih CD-ROM sistemov drugega za drugim, ne da bi bilo potrebno računalnik vmes ugasniti. Rešitev utegne prinesti striktno upoštevanje High Sierra standardov in razširitev MS-DOS (MS-DOS Extensions). 3.3. Prostorske zahteve CD-ROM diskovna enota predstavlja še en kos opreme, ki jo že tako komaj razporedimo na delovno površino. Običajno bo našla enota za CD-ROM mesto na oddelku informacij, oz. v referenčnem oddelku, pri tem pa seveda potrebujemo še delovni prostor za uporabnike in delavca, ki bo uporabnikom pomagal in jih nadziral. Glasni tiskalnik, ki neogibno sodi k opremi, utegne motiti okolico, prav tako glasno vprašanje uporabnika, ki se bo znašel v zadregi in bo zahteval pojasnilo ali pomoč. Zato bi morali, če se le da, za tako delovno postajo najti poseben prostor. 3.4. Izobraževanje Uporaba CD-ROM proizvodov je relativno enostavna, vendar vsem hvalam proizvajalca le ni verjeti. Nekaj šolanja je gotovo potrebnega, tako delavcem v knjižnici, kot tudi uporabnikom. Pri tem naletimo na pestro paleto problemov in težav, ki jih poznamo tudi pri osnovnem usposabljanju za delo z računalnikom in izobraževanju za on-line iskanje. Razlika je le v ceni, saj sama uporaba CD-ROM ne predstavlja nobenega dodatnega stroška: uporabnine, priključnega časa in komunikacijskih stroškov ni. 3.5. Nadzor nad uporabo in varnost CD-ROM predstavlja enouporabniški sistem, zato utegne povzročiti težave veliko število uporabnikov, ki jih moramo zvrstiti po nekakšnem urniku, kar gotovo ni enostavna rešitev. Zamude in prekoračitve predvidenega časa hitro izničijo naš trud. Prav tako je težko zagotoviti nadzor nad uporabo vira, kopiranjem podatkov in varnostjo osnovnega diska (CD-ROM) ter disket s programsko opremo za poizvedovanje. Poškodbe so lahko pogoste, tudi kraja ni izključena. 3.6. Skriti stroški Pri dovolj veliki uporabi osnovni strošek za opremo, programe in CD-ROM publikacijo ni previsok in ga lahko kontroliramo. Težko pa je predvideti dodatne stroške, ki nastanejo s samo uporabo in gotovo niso nizki, na tiskalniški papir, karbonske trakove itd. pa pogosto niti ne pomislimo. Boljše vrste tiskalnikov (npr. laserski) povzročijo dokaj visoko ceno lista izpisanega papirja. Nakup CD-ROM publikacije prinaša tudi licenčne obveznosti, ki uporabnika pogosto močno omejujejo pri načinu uporabe. Danes smo obsojeni na enoupo-rabniški sistem, načrti za izdelavo večuporabniških mrežnih sistemov so šele v povojih. Druga omejitev je v zahtevi, da mora naročnik ob preklicu naročila ploščo vrniti. Doslej smo v tem primeru tiskane verzije za nazaj ohranili, pri CD-ROM pa izgubimo vse. Stalna naročila pod pritiskom? Večina proizvajalcev zahteva, da naročnik ob sprejemu novejše verzije starejšo vrne. Starih izdaj torej ne shranjujemo, zato moramo najnovejšo toliko bolj varovati. 4.0. Uporaba CD-ROM se je izkazal kot učinkovito in univerzalno uporabno orodje skoraj v vseh sferah človekovega delovanja: - knjižnice in arhivi - informacijska dejavnost - vzgoja in izobraževanje - raziskovalna dejavnost - medicina - pravo in zakonodaja - ekonomija in podjetništvo - finance - industrija in proizvodnja - zabavna elektronika Zaradi izrazito poudarjene visoke pomnilniške zmogljivosti je prvenstveno namenjen masovnemu shranjevanju - podatkov - integralnih zapisov besedil, zvoka in slike Glede na vsebino tako shranjenih podatkov in namen njihove uporabe so najpomembnejše aplikacije: - shranjevanje za iskanje informacij: - podatkovne zbirke - integralni dokumenti - elektronsko publiciranje - arhiviranje - prezervacija dokumentov - podpora poslovnemu sistemu - shranjevanje in distribucija programov 4.1. CD-ROM v knjižnicah Analiza naročnikov in uporabnikov CD-ROM je pokazala, da odpade več kot 50 % deleža tržišča na različne vrste knjižnic in informacijskih servisov. Njihova vloga pri uporabi tega medija je zato nadvse pomembna, omeniti pa moramo, da se pojavljajo nekatere velike knjižnice tudi kot založniki, ki publicirajo v tej obliki svoje kataloge. Knjižnice lahko uporabljajo CD-ROM na vseh zgoraj navedenih področjih, najpogosteje pa zasledimo naslednje oblike: - bibliografske podatkovne zbirke: - kataloge - specializirane baze - faktografske zbirke - integralne dokumente Bibliografske zbirke običajno predstavljajo različne vrste katalogov (OPAC, centralna katalogizacija, centralni katalog, založniški katalogi itd.) ali specializiranih baz in referatnih zbirk. Tako so postali mnogo dostopnejši in za uporabnika prijaznejši različni citatni indeksi (npr. Social Sciences Citation Index itd.). Pogosto zasledimo, da so se doslej on-line dostopni katalogi in zbirke pojavili tudi na novem mediju. Ob tem so nastale primerjalne študije (M. Halperin), ki primerjajo prijaznost, učinkovitost, dostopnost, hitrost, ažurnost in seveda stroške uporabe obeh načinov iskanja (on-line: CD-ROM). Zaključki niso enostavni in dajejo glede na vrsto knjižnice, njene uporabnike in njihovo število, strokovno področje, obseg dela, lokacijo itd. relativne rezultate, ki so lahko glede na zgornje okoliščine zelo različni, enkrat ugodnejši, drugič spet manj. Univerzalnega recepta torej ni. Najpogostejša oblika integralnega besedila so gotovo enciklopedije, ki s svojo obsežnostjo nezadržno goltajo cele metre knjižnih polic pa tudi iskanje po njih je dokaj zamudno. CD-ROM prinaša celotno publikacijo na eni sami plošči, učinkovita programska oprema pa omogoča s pomočjo dodatnih indeksov na posamezne besede neposredno brskanje po celotnem besedilu (npr. Groliers Encyclopedia, Academic American Encyclopedia, The Electronic Encyclopedia itd.). 4.2. Pozitivne plati za knjižnico Knjižnice so dobile s CD-ROM tehnologijo nedvomno močno orodje, ki prinaša tako strokovne kot finančne koristi. Navedimo jih le nekaj: - fiksna letna naročnina pri neomejeni uporabi je gotovo bistvenega pomena. Knjižnica lahko strošek natančno planira in ga tudi z intenzivno uporabo diska ne more preseči; - ugodnejše storitve končnemu uporabniku, ki ima neposreden dostop do podatkov in vseh iskalnih opcij ter možnost ponavljanja in eksperimentiranja brez dodatnih stroškov; - za delo poleg osnovne računalniške konfiguracije ne potrebujemo komunikacijskih naprav, ki pogosto ne zagotavljajo nemotenega dela; tudi zapletov z vstopanjem v sistem, pisanjem gesel in podobnim ni; - za tiskane publikacije, ki so pogosto zelo obsežne, bo v prihodnosti potrebno mnogo manj prostora. Vzemimo za primer zadnji letnik Chemical Abstracts, ki ima 50 zvezkov in nad 3.000 strani. 4.3. Negativne plati Z uvedbo novega medija je prišlo seveda tudi do pojavov, ki knjižnice od njegove uporabe odvračajo ali zmanjšujejo njegove pozitivne učinke: - varnost aparatur in laserske plošče je v knjižnici težko zagotoviti, saj pri večjem številu obiskovalcev običajno učinkoyitega nadzora ni mogoče organizirati; - standardizacija programske in strojne opreme pogosto ni zagotovljena do tolikšne mere, da ne bi prihajalo do neljubih presenečenj, zastojev pri delu ali celo težav z instalacijo; - število podatkovnih zbirk za nekatera strokovna področja še ne zadovoljuje potreb uporabnikov. Tržišče kljub nagli ekspanziji še ni zadostno; - ažuriranje podatkovnih zbirk močno zaostaja za on-line verzijami; - cena CD-ROM verzije je višja od ustrezne tiskane publikacije, zato se nekatere knjižnice za novost težko ogrejejo; - licenčne obveznosti niso naklonjene knjižnici, saj ob prekinitvi naročila pogosto zahtevajo povrnitev vseh plošč; - izobraževanje knjižničnih delavcev in uporabnikov predstavlja za knjižnico organiziran pristop in dokajšen napor; - sistem je enouporabniški in lahko povzroči pri velikem številu uporabnikov ozko grlo in zastoj; - osnovna oprema zahteva začetno investicijo, za katero pogosto ni finančnega pokritja; - oprema zahteva za postavitev poseben prostor in s svojim delovanjem (glasni tiskalniki itd.) pogosto moti okolico; - uporabnik prihaja do informacij, ki lokalno niso dostopne, zato dodatno obremenjuje službo za medknjižnično izposojo. 4.4. Ocena s strani uporabnika Prva ocena večine uporabnikov zadeva stroške uporabe tega informacijskega vira - v knjižnicah, ki dovoljujejo uporabnikom samostojno uporabo CD-ROMA, je le-ta običajno brezplačna. Razen tega med iskanjem ni neprijetnega "taksimeter" stresa, ki ga tudi informacijski posredniki med uporabo on-line baz prav dobro poznajo. Izkušeni uporabnik kmalu ugotovi, da utegne biti odzivni čas med delom s CD-ROM katalogom ali podobno bibliografsko zbirko precej daljši kot odzivni čas klasičnega on-line kataloga - razlog za to je realitvno velika teža laserske glave v primerjavi z magnetno glavo trdega diska. Vendar učinkovitost podatkovne zbirke ni zgolj vprašanje hitrosti prenosa podatkov in odzivnih časov. Z uporabnikove perspektive je učinkovitost zbirke v kvaliteti priklica informacij in v času, ki poteče med začetkom iskanja in končnim rezultatom. Različne metode indeksiranja lahko potek iskanja pospešijo, zato pa je hitrost odvisna tudi od metode, ki si jo uporabnik pri iskanju izbere. Preiskovanje s pomočjo invertiranega kazala da rezultat običajno v 1 -5 sekundah, isto velja tudi za iskanje z operatorji bližine. Zahtevnejše vprašanje z različnimi omejitvami lahko čaka naodgovortudi do pol minute, kar nekatere uporabnike že nekoliko vznemiri. Učinkovitost je odvisna tudi od tega, kako spretno zna uporabnik izkoristiti opcije, ki jih sistem ponuja. Fleksibilni sistemi dovoljujejo iskanje po čemerkoli, seveda pa lahko zato traja iskanje nekoliko dalj časa. Drugi sistemi ponujajo rigidni vmesnik, ki natančno strukturira in omejuje iskanje - rezultat sta večja hitrost in lažja uporaba, ki pa uporabniku ne dovoljujeta nobene svobode in lastne iniciative. Ta problem poznamo že s centralnih in mikroračunalniških sistemov za preiskovanje podatkovnih zbirk. 5.0. Zanimivi naslovi Omenili smo že, da so se nekatere večje knjižnice uvrstile tudi med založnike CD-ROM katalogov. V nadaljevanju bomo našteli nekaj katalogov in referenčnih publikacij, ki smo jih izbrali iz obsežnega seznama CD-ROM produktov. Navajali bomo le osnovne podatke, to je naslov in proizvajalca. Popolni podatki s ceno so navedeni v CD-ROM Yearbook 1989-1990. Naslov Access Pennsylvania High School Library Catalog BIBLIOFILE Catalog Maintenance British Library/Bibliotheque Nationale Pilot Disc CD-CATSS CDMARC Bibliographic CDMARC Subjects Discon Enhanced BIBLIOFILE The Intelligent Catalog Iowa Locater The Cansas Library LaserCat Lasernet Database LaserQuest Library Literature MainCat MCAT (Missouri Union Catalog) SuperCAT Library of Congress MARC: Foreign Languages WISCAT 5.2. Referenčne publikacije Naslov ABI - INFORM Ondisc Academic Index on InfoTrac II Art Index Bibliography Index Book Review Digest Books In Print Plus Books In Print with Book Review Plus Books Out-of-Print Plus Založba Pensylvania State Library Library Corporation British Library Utlas International Library of Congress Library of Congress Utlas International Library Corporation Library Corporation Iowa State Library Cansas State Library Western Library Network State Library of Lousiana General Research Corporation H.W. Wilson Company Maine State Library Missouri State Library Gaylord Information Systems Wisconsin Reference and Loan Library Založba UMI (University Microfilms International) Information Access Company H.W. Wilson Company H.W. Wilson Company H.W. Wilson Company Bowker Electronic Publishing Bowker Electronic Publishing Bowker Electronic Publishing Naslov CD WORD: Multilingual Dictionary CD-ROM Source Disc Cumulative Book Index Facts on File New Digest CD-ROM Gale Global Access General Periodicals Index (Academic Library Edition) on InfoTrac General Periodicals Index (Public Library Edition) on InfoTrac Humanities Index, Ingram-Books in Print Plus Ingram-Books in Print Plus International Books-in-Print Kojien: Japanese Dictionary Magazine Index/PLUSon InfoTrac McGraw-Hill Science and Technical Reference Set Merriam Webster's Ninth New Collegiate Dictionary Microsoft Bookshelf Multilingual Dictionary Multilingual Dictionary of Science & Technology The New Electronic Encyclopedia The NewsBank Electronic Index Newspaper Abstracts Ondisc Periodical Abstracts Ondisc Programmers Library Publishers International Directory Resource/One Social Sciences Index The Electronic Whole Earth Catalog The Original Oxford English Dictionary on Compact Disc TOM Založba Dai Nippon Diversified Data Resources Inc. H.W. Wilson Company Facts on File, Inc. Knowledge Access International Information Access Company Information Access Company Bowker Electronic Publishing Ingram Distribution Group Inc./ Saur Verlag KG Dai Nippon Information Access Company McGraw-Hill Book Company Highlighted Data, Inc. Microsoft Corporation Sansyusya Publishing Company Sansyusua Publishing Co. ltd. Grolier Electronic Publishing Inc. Newsbank, Inc. UMI (University Microfilms International) UMI (University Microfilms International) Microsoft Corporation Saur Verlag KG UMI (University Microfilms International) H.W. Wilson Company Broderbund Software Tri Star Publishing Information Access Company Naslov Ulrich's Plus Verzeichnis Lieferbarer Buecher: German Books-in-Print Založba Bowker Electronic Publishing Buchhändler Vereinigung GmbH 6.0. Izdelava kataloga in pridobivanje gradiv Katalogizacija in naročanje knjig sta osnovni in najzamudnejši opravili, ki se jima knjižnica ne more izogniti. The BiblioFile Catalog Production System (glej 5.1) je primer reševanja tega problema s pomočjo CD-ROM. Sestavljata ga dva osnovna modula - sistem za gradnjo kataloga in pridobivanje gradiv. Disk ponuja MARC (Machine Readable Catalog) zapise washingtonske Kongresne knjižnice, ki jih je mogoče prenesti na trdi disk in dopolniti po lastnih željah in potrebah. 6.1. Katalogizacija Zaradi izjemne količine podatkov obsega sistem BiblioFile več plošč - Index Disc je osnovno kazalo za vse zapise, celotni biliografski opisi pa so na drugih ploščah. Le-te lahko med delom izmenjujemo, mnogo elegantnejša rešitev pa je nakup treh ali štirih CD-ROM pogonov, ki jih lahko povežemo v verigo. Iskanje po različnih ploščah poteka tako samodejno in seveda mnogo hitreje. Katalogizacija poteka podobno kot na že znanih sistemih za online vzajemno katalogizacijo in obsega tri faze: - preiskovanje podatkovne zbirke/kataloga - editiranje izbranega zapisa - shranjevanje dopolnjenega zapisa na trdi disk ali disketo V prvi fazi katalogizator ugotovi, ali biliografski opis enote, ki jo ima pred seboj, v katalogu že obstaja. Pri tem mu je na razpolago obsežni katalog Kongresne knjižnice, išče pa lahko po katerikoli besedi iz naslova, avtorju, ISBN, ISSN, letnici in kraju izdaje. Kadar je podobnih vpisov več, se vsi prikažejo na zaslonu, katalogizator pa iz kompletnega bibliografskega opisa izbere ustreznega. V drugi fazi lahko podatke po svoje prikroji ali doda lokalne podatke svoje knjižnice (inventarna številka, signatura, število izvodov, cena itd.). MARC zapis je dokaj nepregleden, zato si lahko prikličemo podatke na zaslon tudi v obliki kataložne kartice. Rezultat seveda shranimo na disk in tako dopolnimo svoj lokalni katalog. 6.2. Naročanje gradiv Drugi modul (Laser Search) omogoča iskanje po katalogu (LC), kopiranje dezide-rat na lastni disk, izpis naročil, neposredno naročanje s pomočjo elektronske pošte (z modemom in telefonom), evidenco realizacije naročil, urgence in finančno evidenco - lep primer kombinacije dobrih lastnosti CD-ROMa (velika količina podatkov, nizka cena, dostopnost na osebnem računalniku, neomejena možnost uporabe) v povezavi z mrežo (elektonska pošta). 7.0. Social Sciences Citation Index - SSCI Marca 1989 je Institute for Scientific Information oznanil prvo izdajo znamenitega Social Sciences Citation Index na CD-ROM (SSCI - CD Edition), ki združuje poglobljeno analizo in multidisciplinarnost tiskane verzije s hitrostjo in fleksibilnostjo iskanja, ki ju omogoča CD tehnologija. SSCI zajema vse članke in sestavke iz 1.400 najpomembnejših svetovnih revij s področja družboslovja in relevantne članke iz 3.300 drugih znanstvenih revij. To pomeni okrog 130.000 enot, oz. 1.650.000 citiranih referenc letno (na eni sami plošči). 7.1. Potrebna oprema Za uporabo CD izdaje SSCI potrebujemo naslednjo opremo: - osebni računalnik IBM PC AT, XT ali povsem kompatibilen model - operacijski sistem MS-DOS verzija 3.1. ali višja (v praksi smo ugotovili, da lahko verzija 4.0 povzroča težave) - vsaj 640 K RAM, od česar mora ostati na razpolago za iskalna orodja vsaj 384 K pomnilnika - trdi disk, na katerem mora biti vsaj 3 MB prostora za shranjevanje rezultatov ali začasnih datotek, ki nastajajo med iskalnimi postopki - CD-ROM enota (pogon) v skladu s High Sierra ali ISO 9660 standardi mora biti kompatibilna z računalnikom, ki ga bomo uporabljali - MS-DOS CD-ROM Extensions, verzija 2.00 ali višja; to so programska dopolnila operacijskega sistema, ki omogočajo komuniciranje z lasersko enoto - lasersko ploščo (CD-ROM) s podatki (bibliografska zbirka) - programski sistem za iskanje (search & retrieval software), prikaz na zaslonu, shranjevanje na magnetni disk in izpis na tiskalnik 7.2. Iskanje in priklic Ob zagonu sistema nam program omogoča izbiro baze - za to moramo imeti seveda več CD-ROM enot (pogonov) in v vsakem CD drugo podatkovno zbirko. Prehod iz ene baze v drugo je tako zelo enostaven. Če imamo eno samo enoto, oz. CD-ROM, se moramo temu ugodju odpovedati in uporabljati eno samo zbirko - v našem primeru bo to SSCI. Uporabniški vmesnik je enostaven in dovolj prijazen. Ne zahteva posebnega predznanja, za uspešno delo zadostuje povzetek priročnika na dveh straneh, pomoč na posameznih stopnjah pa je mogoče priklicati tudi na zaslon. Komuniciranje poteka s pomočjo izbirnih menijev, nekateri pomožni ukazi pa so dosegljivi neposredno s pomočjo posameznih tipk, pri čemer igra mnemonika pomembno vlogo. Dialog poteka v angleškem jeziku. Zaradi preglednosti in poudarka so aktivna polja inverzno obarvana. Osnovni izbirni meni ponuja 5 možnosti (slika 1): - pomoč - izbira podatkovne zbirke - iskanje - obdelava rezultatov - zaključek dela Zaslonska pomoč iznajdljivemu uporabniku zadošča, izpiše pa se besedilo v zvezi z zadnjim aktivnim poljem v meniju (Slika 2). Osnovni (neposredni) ukazi za posamezne podmenije so ves čas izpisani na dnu zaslona. Večino ukazov je mogoče izbrati v meniju ali neposredno s pritiskom na ustrezno tipko. Dovoljeno je iskanje po avtorju, besedah iz naslova (članka), besedah iz naslova revije, posameznih delih avtorjevega (poštnega) naslova in citatih (slika 3). Rezultati posameznega iskanja se združujejo v sete, ki jih lahko pozneje v novem iskanju med seboj kombiniramo. Za vsakega od iskalnih ključev (avtor, naslov, revija, avtorjev naslov, citati) je uporabniku v pomoč kazalo, po katerem je prav tako mogoče iskati (slike 4, 5, 6). Iskalni izraz vtipkamo prek tipkovnice ali ga enostavno izberemo iz ponujenega indeksa. Dodatno lahko izbor omejimo glede na jezik publikacije (slika 7), tip dokumenta (slika 8) in čas (ažuriranja zbirke). Omogočena je uporaba logičnih operatorjev AND, OR in NOT ter oklepajev za določanje vrstnega reda izvajanja operacij. Dovoljeno je tudi desno krajšanje izrazov (*) (slika 0#9). Zaslonsko delo podpira tudi enostaven urejevalnik. 7.3. Prikaz, izpis in obdelava rezultatov Rezultate posameznih iskanj si lahko ogledamo na zaslonu, izpišemo natiskalnik, shranimo v različnih formatih na trdem disku/disketi ali jih nadalje obdelamo. Prikaz na zaslon lahko izpiše samo naslov dokumenta ali standardno obliko zapisa (slika 10), v vsakem trenutku pa lahko zahtevamo tudi podatke o referencah, naslovu avtorja in celo "sorodnih dokumentih". Dva dokumenta sta "sorodna", če imata vsaj eno skupno referenco. Podobne formate izpisa lahko zahtevamotudi na tiskalnik (slika 11) ali ob prenosu podatkov na disk. Opozorilo začetnikom: prenos kompletnih zapisov (long record) na disk lahko traja zelo dolgo! Program omogoča tudi pripravo serijskih informacij (npr. SDI profili), ki jih enkrat oblikujemo in shranimo na disk, nato pa ob vsakem ažuriranju baze (4x letno) samo poženemo (slika 12) in rezultate izpišemo. V prikazu smo se omejili na osnovne značilnosti in najpomembnejše funkcije programa, ki se je izkazal kot zanesljiv in prijazen. Uporaba je dokaj enostavna, učinki (predvsem iskanje s pomočjo referenc in sorodnih dokumentov) pa presenetljivi in osupljivi, tako za začetnike, kot tudi dosedanje izkušene uporabnike tiskane verzije SSCI. 8. Zaključek Prihodnost CD-ROM je težko napovedovati. Nekateri ga kujejo v zvezde in mu obetajo nesluten prodor in razvoj, drugi zopet ugotavljajo, da je že v zatonu in mu ne napovedujejo več dolgega življenja. Tak kot je, predstavlja CD-ROM šele prvo fazo v razvoju miniaturiziranih masovnih pomnilniških medijev. Naslednje generacije bodo ponudile še več in na drugačen način. Veliko pridobitev bo predstavljala že komercialna uporaba vpisljivih diskov (WORM) in zbrisljivih diskov (erasable disk), ki jih bo mogoče večkrat popisati in znova zbrisati. V teku pa so tudi nadaljnje raziskave, ki iščejo in preizkušajo nove materiale in nove načine zapisovanja in branja informacij. Omenimo le magnetno-optične sisteme, fazno spremenljive snovi in CD-THOR, ki so ga proizvajalci že napovedali. Poleg teh tehničnih raziskav in dosežkov pa bo največji uspeh zagotovo še višji nivo standardizacije na področju izdelave in uporabe laserskih diskov na eni strani in večja popularizacija javnih katalogov na drugi. 9. Literatura 1. Arnold, Stephen E.: A Bakers dozen of CD-ROM myths V: Electronic and optical publishing review, June 1987, vol. 7, no. 2 2. CD-ROM Yearbook 1989/1990. - Redmond, 1989 3. Van Brakel, Pieter A.: The electronic encyclopedia: facts on CD-ROM V: Electronic and optical publishinq review, December 1987, vol. 7, no. 4, str. 186-191 4. Buddine, Laura & Elizabeth Young: The Brady guide to CD-ROM. - New York, 1987 5. CD-ROM II Satellite Teleconference, College of Du Page, November 15, 1989 6. Crowley, Mary Jo: Optical digital disk storage: an application for News libraries V: Special libraries, Winter 1988, str. 34-42 7. Glitz, Beryl: Testing the new technology: Medline on CD-ROM in an Academic Health Sciences Library V: Special libraries, Winter 1988, str. 28-33 8. Halperin, Michael & Patricia Renfro: Online vs. CD-ROM vs. onsite: high volume searching - considering the alternatives V: Online, November 1988, str. 36-42 9. Helgerson, Linda W.: CD-ROM: a revolution in the making I/; Library Hi tech, vol. 4(1), 1986, str. 23-27 10. Helgerson, Linda W.: Test your optical IQ: ISO 9660. V: CD-ROM end user, July 1989, str. 58-59 11. Herther, Nancy K.: 1988 OCLC survey finds continuing growth in CD-ROM and microcomputers in libraries V: Laserdisk professional, January 1989, str. 43-47 12. Herther, Nancy K.: CD-ROM, infamation and the future: an interview with Microsofts Bill Gates V: Laserdisk professional, May 1988, str. 13-15 13. How to manage an extensive laserdisk installation: the Texas A & M experience V: Online, May 1988, str. 34-46 14. Jacso, Peter: Negotiating your way through the pitfalls of CD-ROM installation V: The Electronic library, vol. 7, no. 5, October 1989, str. 287- 294 15. Landrum, Hollis: Determining and recovering CD-ROM search costs V: Laserdisk professional, March 1989, str. 23-25 16. Large, J.A.: Evaluating online and CD-ROM reference sources V: Journal Librarianship, 21(2) April 1989, str. 87-108 17. Leitfaden CD-ROM 18. Kokole Jože: Laserski zapisi za knjižnice sedanjosti in prihodnosti V: Knjižnica, 33(1989), št. 2, str. 5-41 19. Machovec, George S.: Online libraries and microcomputers V: News & trends, March 1989, vol. 7, no. 3 20. Macmillan, Alexander: CD-ROMs and after V: The indexer, vol. 16, no. 1, April 1988, str. 17-21 21. Nicholls, Paul Travis: Information resources laserdisk: statistical profile of currently available CD-ROM database products V: Laserdisk professional, March 1989, str. 101-108 22. Nicholls, Paul Travis: The cost of information: comparative economics of print, online and laserdisk full-text media V: Laserdisk professional, July 1989, str. 116-122 23. Nicholls, Paul Travis: Statistical profile of currently available CD-ROM database products V: Laserdisk professional, November 1988, str. 38-45 24. Reese, Jean & Ramona J. Steffey: The seven deadly sins of CD- ROM V: Laserdisk professional, July 1988, str. 19-24 25. Ryan, Joe: CD-ROM Teleconference bibliography 26. Ryan, Joe & Paul Philbin: CD-ROM database product directory. - CD-ROM II Teleconference, November 15, 1989 27. Rynas, Michael A. & Roz Ault: Networking CD-ROM V: Access Faxon, vol. 1, no. 2, Winter 1989, str. 6-7 28. Shaiman, Stephen A. & Howard B. Rein: CD-ROM and fair use: a lawyer looks at the copyright law V: Laserdisk professional, January 1989, str. 27-83 29. Siitonen, Leena: Advancing optical disc technology for social sciences in non-high tech societies 30. Tenopir, Carol: Costs and benefits of CD-ROM V: Library journal, September 1, 1987, str. 156-157 31. Tenopir, Carol: Publications on CD-ROM: Librarians can make a difference V: Library journal, September 15, 1987, str. 62-63 10. Priloge SSC1 (Jan 69 - Jun 89) Select a database. Fl-Help F2-Database F3-Search F4-Re6ults ''Selečl^fŠl 'DataBase.'.. * Acknow ledgements De lete file... Slika 1: SSCI - osnovni izbirni meni ---------------------------- SSCI (Jan 89 - Jun 89) -------------------------- Search „,the database. Press Alt-C to clear search session. Q/Fl-Halp I F2-Database F3-Search F4-Results F5-Qu1t No Records Field You are now ready to search. You may use AND, OR, or NOT to connect search terms. Use the Alt-key combinations listed below to change fields, scan the dictionary, and to perform other operations. Press for other instructions on using the Search Session. A 1 t-F1e Ids A 1 t-D1ct1onary A 1t-L1 mlt A 11 - P r 1 n t Alt-Save A 1 t-RunProf1le - Brings up the menu that lets you change fields Brings up the dictionary for the current field Lets you set language, document type, or update Print out the entire search history Saves your search session as a profile Runs one of your stored profiles Press any key to continue... Alt-F1elds Alt-01ct1onary A1t-Llm1t Alt-Pr1nt Alt-Save A I t-RunProtl le Plan spjooay uo) seas ipjpas J aseqe-jPQ-z j s ■> I nsay-v j __ ■uo(S8S8 gnieas jeaio o'T'q-^iv ssdJd -aseqe-jpp ain gD-ieas ------------ (60 unp - 60 u«?P> I3SS ------------------------------------- Slika 3: Iskalna polja Search the database. Press Alt-C tp..,Clear search session. F 1-Help F2-Database ^Fj-S^arch f' F4-Results No. Records Field Search Session ' Rees Authors 1 1 VAGANOV-FM II 1 VAGLLOS-R [ 1 VAGtRO-O 1 VAGGI-G 2 VAGLUM-P 2 VAGLUM-S 2 vahabzaüem-ar VAHCIC-A . ... 1 VAMRSON-WG 1 VAIU-J 1 VA 1DEANU-G 1 VAIUVA-VM 1 VAIL-JD Search Session No. Records Field I Recs Title words I 1 YUDOF SKY,SC 1 1 YUE,0Y 1 Y OF F I E 1 YUÜO 13 VUGOSL AV 33 YUGOSLAVIA ' 2 YUGOSLAV I AN 1 YUGOSLAVS 1 YU1LLE.JC 2 YULE 1 YULE,P 3 YULE.W 1 YUN.KH Slika 5: Kazalo besed iz naslovov ---------------------------- SSCI (Jan 09 - Jun 09) -------------- Search the database. Press Alt-C to clear search session. Fl-Help F 2-Database I F3-Search F4-Results No. Records Field Search Sess1 on ■ j ':V Title words I 17 LI0ERTIES | 33 LJBERIY 1 L IBRA 20 LIBRARIAN 55 LIBRARI ANS 1 L1BRARIANSH. 39 LIBRARIANSHIP 190 LIÜRARILS 309 L I0RARY 1 L 1 BRARYPHO0IA 2 L 1BRARYS 1 L IBRE ! L 1BRO C K c No. Records Field 1 7 Address Language 2 Language: to cancel, J Af r 1 kaans Ch1 neue Czech Dan1sh Dutch Eng 118h F1nn1sh F rench Hungar1 an Japanese Mu 111-Language 1 I II Alt-F1elds A 1t-Dlet 1onary A 1t-L1m11 Alt-Pr1nt Alt-Save A 1 t-RunProt1 le Slika 7: Omejevanje glede na jezik publikacije Search the database. Press Alt-C to clear search session. Fl-Help F2-Database $ F3-Search \ F4-Results F5- -Quit No. Records Field 1 7 Address Document type 2 Language: to cancel, J Art 1c le Bibliography B1ograph1ca1-Item Book-Rev1ew Chronology Correction Databat»e-Rev 1 ew D18CU8S1 on Hardware-Rev1ew Letter Meeting-Abstract I i j A 1 t-F1e Ids A 1 t-D1ct1onary Alt-L1m1t Alt-Print Alt-Save A I t-HunProl 1 le No. Records Field □ 6 1 Author WILLER-M j 7 3 Title (LIBR* OR INFORMATION SYSTEM") AND YUGOSLAVIA 0 3 Set 7 NOT 6 9 Set German Book-Rev1ew (0 OR 2) NOT 5 Latest Update | Alt-F1elds Alt-D1ctlonary Alt-Limit Alt-Pr1nt Alt-Save A I t-RunProt1 le Slika 9: Zahtevnejše oblike iskalnega izraza --------------------------- SSCI (Jan 09 - Jun 09) ------------------------ Show results as full records. Fl-Help F2-Database F3-Search jF*F4-R«»u Its J F5-0u1t learch on reference. References: 1 MELLON-1900-LIBRARY-J-V113-P137 Sm1th-SF L1braryphob1a (English) > Letter LIBRARY JOURNAL 9-9 1909 (R9742 Related Records: 0 References: Print Co I lect ReF erences Addresses Related W111er-M Pantel1c-S The Use of the UNESCO Common Communication Format 1n Yugoslavia (English) «> Article PROGRAM-AUTOMATED LIBRARY AND INFORMATION SYSTEMS Vo 1 23 Iss 2 pp 163-173 1989 (U0356) Related Records: 0 References: 12 Addresses : NATL A UNIV LIB. DEPT DEV. MARUL1CEV TRG 21. YU41000 ZAGREB. YUGOSLAVIA MIHAILO PETROVIČ ALAS INST INrORMAT. BELGRADE. YUGOSLAVIA BOSE INST. CALCUTTA 700009. W BENGAL. INDIA References : GOMEZ-I-1986-10TH-P-INT-ONL-INF-M-P335 HOLT-BP-1987-UNI MARC-MANUAL HOPKINS-A-1985-9TH-P-1NT-ONL-INF-M-P295 IFLA-1987-19B7-PREC-SEM-OP-SY IS0-EC-1986-1985-KAT JUS-1986-1986-KAT LESAJA-V-198 7-1987-SEM-IMPL-UN-FOR-P87 PAUL-SK-1984-LIBR-HI-IECH-V2-P87 TOTH-T-1988-ZBORNIK-RADOVA-2-JUG-P54 UNISIST-1980-GU1D-ST AND-1NF-HAND W1LLER-M-1988-INT-CATALOGUING-BIBL-V17-P40 WILLER-M-1988-PRIRUCNIK-UNIMARC Slika 11: Popolni zapis na tiskalniku ---------------------------- SSCI (Jan 89 - Jun 89) ------------------------- Show search profile. File 1s read from output dr 1 ve/d 1rectory. Fl-Help F2-Database F3~Search F4-Resulta F5-0u1t ----------------------------I«so 1-bib ■ Field:: Title f T ... ' f ' J Language:: Doctype:: Update:: Year to Date Statement:: YUGOSLAVIA AND LIBRAR" Field:: Title Language:: English Doctype:: Bibliography Update:: Year to Date Statement:: YUGOSLAVIA AND LIBRAR* AND INFORMAT I" Fleld:: Set Language:: English Doctype:: Bibliography Update:: Year to Date Statement:: 1 Use the PgUp and PgDn keys to move around, ESC will return you to the menu. Boolean Exercises 1 search term 1 (230) 2 search term 2 (127) 3 search term 3 (100) Input :JJL and 2 and 3 j Please press any key (End-ESC) Tries Mistakes: 0 3 Slika 13: Primer vaje z uporabo logičnih operatorjev