Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (Id., za pol leta 8 rld., za žetrt leta 1 rld., za jedea meiec 1 rld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 rld*. za pol leta 6 rld., za ¿etri lefa 3 rld., ia jeden neteč 1 rld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlitro in ekapedlelja'> „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana piama ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 5. V Ljubljani, v sredo 8. januvarija 1896. Letnik XXIV. Les extremes se touchent. Eo je brzojav naznanil krvoločne napade besnih Tnrčinov na Armence in so časniki poročali o tajnih zarotah v Makedoniji in Carigradu, napovedali so politični vedeži vojsko na vzhodu. Strah se je polegel, krik je utihnil, ker so evropske države po svojih zastopnikih hitro zagreble žrjavico z mrtvim pepelom. Angleška mačka je skrila svoje tace, boječ se plamena. John Buli je uvidel, da je turška kaša še prevroča in da mu preti nevarnost v Indiji, Ameriki in Atriki. Tečaj položaja je še vedno ravnotežje mej tro-državno in dvodržavno zvezo. Znani Imbriani je sicer obžaloval v italijanski zbornici, da je major Toselli pal za domovino v boju s Soanci in ne na potu proti Trstu, vendar je še trdna zveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo. A ravno tako gotova je zveza med Francijo in Rusijo, če ravno je toliko nasprotje med tema dvema državama. V Franciji vlada radikalno mini-sterstvo, v Rusiji najstrožji absolutizem. V Franciji malo čislajo državno avtoriteto, na Ruskem ima navadni orožnik večjo veljavo, ko ob Seni državni načelnik. Na Francoskem je predsednik republike bivši strojar, vnanji minister profesor kemije, finančni minister advokat, vojni minister civilni inžener, mornarski minister skromen pesnik, pravosodni minister je bil pred šestimi leti zaradi veleizdaje obsojen, minister za naselbine ]e hidrograf in trgovski minister stavbeni risar. In vendar obstaja dvodržavna zveza. „Les extremes se touchent — nasprotja se dotikajo". Mnogo jih je, ki po francoskih razmerah trdijo, da ministerski posel ni težaveu, kajti na Francoskem deluje državni stroj, dasi so ministri novinci v svojih sedanjih poslih. Ko je nedavno odstopil pruski minister pl. Koller, svetoval je neki list, naj bi Koller prevzel vrednifitvo lista „Kreuzzeitung". A nekdo se oglasi, češ, da vrednik velikega lista mora že več znati, nego minister. Istina je, da se od vsakega ministra več zahteva in pričakuje, kakor je opravičeno in mogoče. Gotovo je, da mora vaek minister več ali manj razumeti svoj resort ter dajati navodila svojim organom. Toda težavna nadrobna dela izvršujejo tajni svetniki in uradniki v ministerstvih, katerih imena občinstvu navadno niso znana. In kolo sp vrti dalje! Francoski vnanji minister Berthelot je ateist in na imendan ruskega carja ne gre v cerkev, kot tak bi bil nemogoč ob Nevi, koder je car „ščit pravoslavne vere". Kaj torej veže Pariz s Peterburgom, Francoze z Rusi? Nasprotja, ki se dotikajo in vežejo v trdno zvezo. Ta zveza pa bode obstajala do prve večje vojske, potem doživimo drugo konstela-cijo, toda oče „ljubezni" bode zopet sovraštvo. Koroški deželni zbor. Iz Celovca, dne 6. jan. II. Nemško-liberalna večina našega dež. zbora z v liberalizmu že čisto okamenelim deželnim odborom na čelu, pokazala je kar v prvih sejah, da do zdaj od sovraštva do vsega, kar se imenuje katoliško, še trohice ni odjenjala in da se doslej tudi ničesar ni naučila! S sladkimi besedami znajo se še hliniti ljudstvu, kjer pa treba pokazati dejanja, kuka na dan na vseh koncih in krajih grdi brezverski liberalizem ! Da je res tako, kaže naslednje poročilo. II. seja dne 3. januvarija. Mnogo došlih prošenj se razdeli med odseke. Na dnevnem redu je več poročil deželnega odbora. Za jubilejni zaklad se je nabralo 66.653 gld. Med poročili je tudi načrt zakona o novem deželnozborskem volilnem redu. Kar je v tem zvaril naš slavni deželni odbor, je naravnost gorostasno in priča o čudni zablepljenosti častne gospdde. Da sq s tako predlogo upajo na dan, je dokaz, da o deželnem zboru nimajo ravno najboljših mislij. Več o tom še spregovorimo. V tej seji se je tudi odklonil predlog milost-ljivega knezoškofa, stavljen v lanskem zasedanju, naj se uvede ver o nauk na višji realki. ' • 83] Lani se je dotični predlog izročil deželnemu odboru, naj o stvari natančneje poizveduje. Deželni odbor se je obrnil do učiteljstva in vodstva realke in deželnega šolskega sveta. Vsi trije so rekli, da naj se veronauk ne uvede v višje razrede. V istem smislu je odgovoril tudi deželni nadzornik dr. Zindler. Ti odgovori so bili dokaj po volji liberalcem deželnega odbora, ki je zato predlagal, naj se knezoškofov predlog kratkomalo odkloni. Proti temu govoru je govoril, po obliki zelo zmerno in pomirljivo ali stvarno odločno milostljivi knezoškof dr. J. Kahn. Prosil je zbornico, naj se izreče proti predlogu deželnega odbora. Predloženih ni natančnejših zapisnikov in tudi ni res, da so se izrekli učitelji na realki jednoglasno proti veronauku, kakor pravi poročilo deželnega odbora. Potem govornik odločno zavrača posamezne trditve poročila iz pedagogiško-didaktičnih ozirov. Zlasti se obrača proti nekaterim trditvam dr. Zindlerja. Iz teh besed se je razvidelo, kako lahkomišljeno, da ne rabim drugega izraza, so postopali vsi faktorji, katere je vprašal deželni odbor za svet in kako plitvo, v čisto „liberalnem" smislu je delal tudi odbor sam. LISTEK Božič v Himu. „Slava Bogu v višavi in mir ljudem na zemlji" tako so prepevali kriljati angeljci v sveti noči ter naznanjevali rojstvo edinorojenega Sinu božjega. Nebo in zemlja sta se tedaj družila v proslavo včlove-čenja večne božje besede, oba sta slavila njega, katerega so ljudstva in narodi štiri tisoč let tako željno pričakovali, pričakovali od njega odrešenja, pravi dušni mir. Ne pa samo v tisti sveti noči so se narodi radovali vresničenja svojih želja, to radovanje se ponavlja še vsako leto o veselih božičnih praznikih, katere različni pravoverni narodi po svoji starodavni šegi pomenljivo obhajajo. Ljubke jaslice s pastirci in jagnjeti, božično drevo z mnogimi luči-cami in raznimi darovi so v mnogih krajih v navadi, in več ali manj so v navadi tudi v Rimu, vender pa je tu nekaj posebnega, kar se drugodi ne nahaja. Marsikateremu bralcu teh vrstic ni nepoznan rimski „il santo bambino" t. j. Jezušček, novorojeno dete, ker videl ga je že, če ne v originalu v Rimu v naši samostanski cerkvi Aračeli, pa vsaj na sliki, katere se tudi v raznih krajih mnogokrati nahajajo; mnogim pa nemara ne bode poznana zgodovina tega „il santo bambino", kateri ima o bo- žičnem času v Rimu posebno vlogo, in zaradi tega naj tu popišem ovo zgodovino. Živel je v 16. stoletji v Jeruzalemu pobožen Iajik frančiškanskega reda, kateri se je v prostih urah s tem kratkočasil, da je iz lesa svete podobice izrezljaval. Kjer je le kak pripraven košček lesa dobil, začel ga je obdelavati, dokler je iz njega dobil kako sveto podobo, podobo križanega Jezusa, ali matere božje, ali pa kakega druzega svetnika. Neki dan se mu je posrečilo najti posebno pripraven kos olivnega lesa, ali oljke, in takoj mu pride na misel, da iz njega izrezlja podobo novorojenega deteta. Vse svoje moči in vso svojo priprosto umetnost je v prostih urah obračal na to delo, rezljal je, likal in gladil, dokler ni bila podoba dogotovljens. Toda „bambino" je bil nekako mrtev, brez življenja in potrebno je bilo mu to življenje vdihniti s tem, da ga pravilno z barvami okrasi. Pa to je bila težava, ker nevajen se pečati z barvami, da bi jih pravilno umetno rabil, revež tudi ni vedel, kje in kako si potrebne barve preskrbeti. Ko si v tej, vsaj zanj hudi zadregi beli glavo, ko si ne ve in ne zna pomagati, kaj stori? V svoji sveti priprostosti posnema one svetnike, ki so, spoznaje svojo nezmožnost, sč zaupanjem se obrnili k Bogu, ter ga zaupljivo prosili, naj bi on storil, česar sami ne zamorejo. To stori tudi naš priprosti brat, zaupljivo prosi Boga, naj bi mu pomagal iz te zadrege. In njegova zaupljiva molitev ni bila zaman. Ko se namreč iz kora verne v svojo borno celico in delavnico, zagleda v svoje nepopisljivo začudenje in pobožno zadostenje, da je njegova podoba pobarvana, slikana in to tako umetno, tako pravilno, tako živo, da človeška roka tudi najbolj spretnega umetnika tega storiti nikakor ni bila v stanu. Neko posebno milobo združeno z nebeškim veličastvom izražujejo divne barve na obrazu majhnega kipa, zraven pa je vse tako naravno in dostojno, da se vernemu človeškemu srcu prvi trenutek predstavi nekako vzvišeno. Kedo bi popisal veliko veselje priprostega frančiškanskega brata pri pogledu tega božjega dela, kedo mu bode za zlo vzel, da je pred to podobo pokleknil in jo častil, da so tudi njegovi samostanski bratji se ž njim družili in častili Jezuščka, novorojeno dete, „il santo bambino". Kmalo potem pa je bil pobožni brat pozvan v Rim, kamor se vsled sv. pokorščine tudi takoj poda in seboj vzame svojega Jezuščka, katerega je enako naj dražjemu zakladu shranil v posebnem zabojčeku in nanj pazil, kakor na punčico svojega očesa. Ko se pa po morju vozi, nastane nekega dne huda nevihta in ladja je v veliki nevarnosti, da se razbije in potopi. Sila je bila skrajna in poveljnik mor-uarjev zapove, da naj vse blago v morje pomečejo ter s tem barko olajšajo in si vsaj življenje rešijo. Povelju se ni bilo moč zaperstaviti, vse je moralo iti v morje in mej drugimi tudi zabojček z Je-zuščkom. (Konec sledi. V drugem delu svojega pomenljivega govora je mil. koezeškof iz višjih ozirov poudarjal veliki po* men veronauka ravno v naših dneh. Omenja izjave minist. predsednika Badenija o verski izgoji. Zakaj se tu dela povsem nasprotno tem besedam z najvišjega mesta ? — V naših dneh gledamo, kako se povsodi vse razdira in razdružuje, zato treba vere, ki jedina nas more zopet združiti. Zlasti bolj obraženi človek potrebuje korenitejiega veronauka, kakeršen se more podati le v višjih razredih. Govornik kaže na žalostne nasledke brezverstva na jedni, na veliki pomen živega krščanstva na drugi strani in omenja, kako ljudstvo samo zahteva, da se mu mladina podučuje v verskem duhu. EoneČno predlaga, naj se poročilo dež. odbora ne vzame na znanje, marveč se vsa zadeva izroči vnovič jur.-političnemu odseku, ki naj stavi nove primernejše predloge. Iskrenim besedam mil. govornika ni nihče odgovarjal, ali kakor na komando glasovala je liberalna klika proti tako izborno utemeljenemu predlogu knezoškofa. Le kakih 10—12 poslancev je bilo za ta predlog, razven naših katoliških tudi dr. Abuja, dr. Steinvvender, knez Rosenberg in dr. Molčal je tudi deželni predsednik baron Schmidt - Zabi£row. Tudi on, kot zastopnik visoke vlade, katere načelnik se je izrekel ob svojem nastopu za versko vzgojo ni našel niti besedice z a vpeljavo veronauka, on ki se drugače oglaša pri čisto brezpomembnih zadevah! No, njemu je bolj pri srcu humberška cesta s slavnim spomenikom, kakor pa verska vzgoja mladine ! Marsikomu se to čudno zdi, nam ne ! Saj znamo, da je tej gospodi vera le še za nekako štafažo, cerkev samo za parado. Dal Bog, da bi se kedaj obrnilo tudi pri nas na bolje! III. seja, dne 4. j a n u v a r i j a. Na dnevnem redu je 21 točk. Debata se vname pri prošnji mestne občine St. Vid, naj se tam osnuje meščanska šola. Deloma prav zbadljivo govore o tem dr. Prettner, Ehrenwerth, dr. Luggin in Steinwender. Na dnevnem redu je tudi poročilo deželnega odbora glede usmiljenih sestra v bolnišnici. Ta zadeva je „Slovenčevim" čitateljem že iz prejšnjih poročil znana. Dež. odbor tudi sedaj zopet odklanja predlog, naj se v novo celovško dež. bolnišnico pokličejo usmiljene sestre. Predlog dež. odbora se izroči fin. odseku. Proti predlogu je zopet govoril mil. k n e z o-š k o f. Zavrača zopet mnoge trditve poročila dež. odbora in kaže, da se usmiljene sestre za bolnišnico morejo dobiti in da niso dražje kakor posvetne po-strežnice, za bolnike pa je preskrbljeno veliko bolj. Poslanci so besede mil. knezoškofa pazljivo poslušali. Da bi se fin. odsek tudi po njih ravnal in ustregel želji ljudstva, ki se je po tolikih shodih izreklo z a usmiljene sestre, dvomimo, ker gredo tem gospodom lastna korist in liberalne proticerkvene težnje nad voljo in upravičenimi zahtevami ljudstva. Koncem seje je dr. Prettner stavil in utemeljil z občnim odobravanjem predlog, naj se naroči dež. odboru, da poizveduje, kako vpliva nagodba z Ogrsko na koroško deželo, in da dela odločno na to, da se ta nagodba ne bo ponovila v sedanji obliki. Politični pregled. V Ljubljani, 8. januvarija, Dr. Mihael Klaič je umrl dnd 3. t. m. po kratki bolezni vsled ostrupljenja krvi. Dr. Klaič je bil odločen Jugoslovan ter vpliven član državnega zbora. Rodil s? je 1. 1830 v Dubrovniku. Šolska vzgoja njegova je bila italijanska, srednje šole je dovršil v Livornu ter bil v Padovi promoviran doktorjem matematike ; 1.1854 je dovršil na Dunaju učit. izpit za gimnazije ter bil imenovan profesorjem fizike in matematike v Zadru. Takoj je vstopil v javno življenje kot zastopnik najvišjih davkoplačevalcev dubrovniškega okraja v dalmatinskem dež. zboru, v katerem si je hitro pridobil veljavo. L. 1862 je s Pavlinovicem in Nodilom ustanovil „Narodni List" kot glasilo hrvatske stranke ter je zagovarjal zjedi-njenje Dalmacije s Hrvatsko in Bosno na podlagi hrvatskega drž. prava. Vsled svojega opozicijskega stališča je bil 1. 1863 odpuščen iz službe, za Bel-credijeve vlade je bil imenovan dež. šol. nadzornikom, 1. 1870 je bil izvoljen v dež. odbor, 1. 1873 v državni zbor, koder je bil vplivna oseba v Hohen-wartovem klubu do 23. nov. 1893. Izstopil je vsled koalicije ter bil do zadnjega načelnik hrvatsko-slo-venskega kluba. Zadnji čas je v deželi nasproti Bi- ankiniju zastopal zmernejše stališče. Dežel, glavarjem je bil imenovan 23. decembra 1895. Hvaležen mu spomin I Deželni »bori. Danes so se otvorili isterski, predarlski in tržaški deželni zbor. — Solnograški deželni zbor je imel včeraj prvo sejo v letošnjem zasedanju. Rusinski napisi. Zadnja številka „Galicza-nina" poroča, da se imajo po ukazu pravosodnega minister8tva spremeniti vsi napisi na uradnih poslopjih v vzhodni Galiciji, ter morajo imeti poleg poljskega tudi rusinski naslov. Skoro gotovo je to prvi vspeh rusinske deputacije na Dunaju. Srednje šole v Avstriji. Po izkazu nauč-nega ministerstva je tekoče leto v Avstriji 266 srednjih šol, in sicer gimnazij 182, realk 84. Največ jih je na Češkem, in sicer gimnazij 55, realk 22. Državnih gimnazij je 142, realk 56, deželnih 9 (18), mestnih 10 (4); 3 gimnazije vzdržujejo škofje, 13 redovi, 2 (1) zakladi, 3 (5) zasebniki. Učni jezik je na 98 gimnazijah (59 realkah) nemški, 41 (17) češki, na 25 (4) poljski, na 4 (3) italijanski, na 2 rusinski, na 3 hrvatski, 9 gimnazij je utrakvističnih. Učencev je na gimnazijah 59.975, na realkah 26.429. Židje v Avstriji. Statistična centralna komisija poroča, da je v Avstriji 1,141.615 Židov, in sicer: na Nižje-Avstrijskem 128.784, na Gor. Avstrijskem 1078, na Solnograškem 157, ija Štajerskem 1979, na Koroškem 164, na Kranjskem 89, na Primorskem 5268, na Tirolskem 737, na Češkem 94.479, na Moravskem 45.324, v Sleziji 10.042, v Galiciji 770.468, v Bukovini 82.717, v Dalmaciji 329. Na 1000 prebivalcev v državi pride 47 Židov. Pomenljivo je, da se je število Židov na Solnograškem podvojilo, na Tirolskem potrojilo. Zastopniki ogerskih Židov so se sešli v zadnjih dveh praznikih k skupnemu posvetovanju. Namen tega posvetovanja je bila preosnova organizacije židovstva po novih mažarskih zakonih. Zbo-rovalci so soglasno vsprejeli predlog, naj se izroči ministru za bogočastje spomenica, v kateri se naj-preje prosi dovoljenja za židovski deželni shod v mesecu oktobru t. 1., ter se dalje zahteva, da se ži-dovstvu zakonitim potom pripozna ista veljava, kakor jo vživa krščanstvo. — Poslednja zahteva je po našem mnenju popolno neumestna, ker ima židovstvo na Mažarskem že itak večjo veljavo, kakor vsa druga veroizpovedanja. lransvaalsko vprašanje. Kriza v transval-ski republiki se je mnogo preje polegla, nego je bilo pričakovati. Natančneje podatke o odločilnem boju dne 1.1, m. je prejel kolonijski urad londonski iz Oapstadla. Po tem poročilu so se spopadle sovražne čete ob 3. uri popoludne blizu Kriigersdorpa. Jamesonove čete so trikrat napadle nasprotne Bo-jerje, toda vselej zaman, kajti poslednji so bili v veliki večini in mnogo bolje organizovani. Boj je trajal do 11. ure zvečer. Jameson je izgubil 500 mož, katere je nasprotnik ž njim vred odvedel v Praetorijo. Prvo poročilo, da je Jamenson umorjen, je popolno neresnično. Mej sobotnimi brzojavi smo poročali, da je nemški cesar čestital transvaalskemu predsedniku k tako sijajni zmagi. Ta korak nemškega cesarja je pa zelo razžalil angleške kroge, ki si prilastujejo nekaj nadoblasti nad imenovano republiko. „Daily Telegraph" namreč pravi, da je brzojavka nemškega cesarja na Krtigerja mejnarodno razžaljenje, kajti cesar je prekoračil mejo, katero mu dovoljujejo ugodne razmere. „Standard" meni, da bi bilo kmalu konec diplomatskih razmer mej Anglijo in Nemčijo, ako bi Nemčija poskušala vtikati se v angleške pravice v Transvaalu. Jednako pišejo vsi angleški listi brez izjeme ter so vsi tega mnenja, da Anglija ne sme pozabiti tolikega razžaljenja. Se jasneje se pa izraža sobotna „Morning Post", ki pravi, da se je cesar Viljem posvetoval glede brzojavke z ministri in admirali, kar pomeni toliko, da se hoče pripraviti na vojsko z Anglijo. Italijanom v Afriki se po zadnjem poročilu generala Baratijerja ne godi še posebno slabo. Dne 4. t. m. je odposlal Baratieri vojaški oddelek iz Adigrata proti jugovzhodu do Sinkatu, ki pa ni zasledil nobene nevarnosti in o sovražniku ni bilo niti sluha. Jednako poroča poveljnik v Makali, da je tam položaj zelo ugoden. Potemtakem se nahajajo šoanske čete samo v bližini Masave, kamor dospe v kratkem sam Menelik. Sovražniki bodo najbrže tako dolgo mirovali, dokler se vsestrausko ne zavarujejo. Vstaja na Kubi še ni udušena vkljub „izvrstnemu" delovanju maršala Martinez Camposa. Vstaši po svoji navadi neustrašeno nadaljujejo boj ter dražijo španjske vojake, koder le morejo. Včerajšnje brzojavno poročilo iz Havane javlja zopet o nekem napadu na železuični vlak na črti Nuevitas in Puerto. Vlak je bil napolnjen 8 800 ljudmi, mej temi mnogo vojakov. Vstaši so vrgli pod parni stroj dinamitno bombo ter na ta način razbili več voz in ranili mnogo potnikov. Takoj na to so se pa poskrili v bližnjem gozdu, tako da jih niso mogli zaslediti vladni vojaki. Jednakih sredstev se poslužujejo vstaši pri mnogih prilikah, ker dobro vedo, da več ško-dujejo Spanjcem, kakor pa v boju na odprtem polju. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. januvarija. (Prevzvišeni gospod kiiezoškof ljubljanski) odpotovali so danes dopoludne z brzovlakom na Dunaj. (Osebne vesti.) Imenovan je avskultant pri gra-Škem nadsodišču, dr. Oton Papež, okrajno-sodnij-skim pristavom pri okrajnem sodišču v Ložu; vitez Fröhlich pa za Sevnico. (Dnevni red IV. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani, dnö 9. januvarija 1896. 1., ob 10. uri dopoludne. 1. Branje deželno-zborskega zapisnika III. seje dnd 4. januvarija 1896. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun nor-malno-šolskega zaklada za leto 1896. 4. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev, tikajoč se oprostitve od deželnih naklad onih poslopij, ki so bila poškodovana vsled potresa leta 1895. 5. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Frana Povšeta in tovarišev glede osnove kmetijskih zadrug. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1896. in v zvezi ž njim o naslednjih prošnjah: a) učiteljevih vdov Ane Novak in Ane Sever, ravnateljeve sirote Marije Pra-protnik in učiteljeve sirote Alojzije Malenšek za podelitev miloščine; b) učiteljeve vdove Helene Cuk in učiteljevih sirot Ane in Karoline Malenšek za podaljšanje miloščine. Ustna poročila finančnega odseka: a) o prošnji županstva v Borovnici gledd podpore za popravo bolnišnice; b) o prošnji prednice usmiljenih sester gledö podpore za popravo po potresu poškodovane hiralnice ; cj o prošnji centralne slovenske posojilnice v Krškem s,a kredit do 50.000 gld.; d) o prošnji kmetijske podružnice v Girknici glede podpore za vzdrževanje drevesnice; e) o prošnji krajnega šolskega sveta v Senožečah gledö podpore za vredbo šolskega vrta in čebelnjaka; f) o prošnji društva „Verein für Knabenhandarbeit in Wien" za podporo; g) o prošnji Albina Adlešiča, učenca na umetno - obrtni šoli na Dunaji za zvik-šanje podpore; b) o prošnji Silvestra Oblaka, paznika v prisilni delalnici za umirovljenje; i) o prošnji posestnikov v Vrbovcu pri Dobrničah za podporo vsled ujim. (V fari sv. Petra v Ljubljani) je bilo 1. 1895 rojenih 413 otrok in sicer 203 moških in 210 ženskih, nezakonskih : 50. 4 krat so bili dvojčeki; 4 mrtvorojenci. Umrlo jih je 416 ; možkih 207, ženskih 209. Pod 1 leto starih 166 — pod 10 let starih 97, torej otrok 263. Cez 70 let starih možkih je umrlo 7, čez 80 let trije; najstareji 84. Ženskih čez 70 let starih je umrlo 18; čez 80 let 14, najstarejša 91 l«t. — Poročenih je bilo 123 parov. 39 krat je bil ženin mlajši nego nevesta; 76 krat nevesta mlajša ; 8 krat oba jednako stara. — Pod 20 let starih nevest je bilo 5 — najmlajša 17 let. Nad 40 let starih nevest je bilo 13 — najstarejša 51 let., pod 24 let starih ženinov je bilo 9 — najmlajši (trije) po 22 let., nad 40—50 let starih ženinov je bilo 9, nad 50 let 8, najstareji 61 let. V 101 slučaju sta bila oba samska. Vil slučajih je vzel vdovec samsko. V 7 slučajih je vdova vezala se 8 samskim. Štirikrat je osrečila vdova vdovca. (Iz Idrije.) V nedeljo, dnd 29. decembra 1895 je imela kat. del. družba v Idriji svojo božičnico. Vdeležba na veselici je bila ogromna, in obširna pivarna „pri črnem orlu" do zadnjega kotička z gosti napolnjena. Odveč bi bilo, da bi pohvalili vsakega sodelovatelja posebej, zadosti je, če rečemo, da so vse točke raznoličnega vsporeda vse povabljence popolnoma zadovoljile. Globok vtis napravile so na gledalce krasne žive podobe Jezusovega rojstva in obilo srčnega veselja provzročili pa tudi obili dobitki pri lepem božičnem drevescu. Pomenljiv je bil nagovor g. kat. Fr. Oswald a, primerjajoč božično drevo z življenjem v javnosti in doma. Odgovarjal je tudi kratko na zadnje napade v „Slov. Narodu". — Zadovoljni smo bili vsi z lepim večerom in si želimo drugo leto enakega. — Silvestrov večer smo praznovali v zelo obilnem številu v družbinih prostorih s tombolo, petjem in deklamacijami. Obiskal nas je bil v naše veselje bivši naš knjižničar, sedaj prefekt na Terezijanišču na Dunaju, preč. gosp. L. Picigas in tudi nas vspodbudil s primernim nagovorom, da naj trdno vstrajamo na dani si poti. _ Opolnoči želeli smo si srečno novo leto in potem se mirno razšli vsak na svoj dom. Razveseljevali smo se pošteno in s čisto vestjo, brez nespodobno-stij na stopnicah, brez denunciranja, brez plesu, kar vse nam lažnjivci iz Idrije očitajo v „Narodu". — Kdor druge z gnojnico obliva, sam smrdi že od daleč. (Na Vrhniki) je 5. t. mes. umrl nagle smrti vpokojeni c. kr. artilerijski stotnik Franz Spitzer v 65. letu. R. I. P. — Na Vrhniki bilo je v 1. 1895 novorojenih 191, umrlih 145, poročenih 20 parov. (Iz Želimelj.) Preteklo leto se je na poziv c. kr. okrajnega glavarstva ustanovila ombrometrična opazovalnica, katero vodi č. gospod župnik Anton Lesjak. Opazovalnica se je otvorila z dnem 3. julija in je glasom mesečnega izkaza padlo na tej štaciji mokrote v milimetrih kakor sledi: julija 8P68, avgusta 126 6, septembra 714, oktobra 537 9, novembra 38 6, decembra 137 5. Največ mokrote je bilo tedaj meseca oktobra, in sicer samo dne 27. oktobra 87 8 milimetrov. Snežna plast je bila naj-debeleji dne 14. decembra, namreč 25 cm., ki je pa že dne 21. po dolini zginila. (Iz Stopič) 7. decembra: Na razna vprašanja odgovarjamo tem potom, da je g. Gašpar Porenta, kaplan stopiški, dne 11. novembra 1895 zbolel za akutnim vratnim katarom. Sest tednov leči se v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu. Spretnosti zdravnikov dr. Dcfranceschija in dr. Vav-potiča, pa poznati pozornosti usmiljenih bratov se ima zahvaliti, da v kratkem ostavi bolnico. — V Stopičah je bilo 1. 1895 rojenih 106 ; umrlih 105 ; oklicanih 28, poročenih pa 21 parov. Pri rojstvih je kot posebnost zaznamovati, da dosedaj še nikdar nismo „prinesli" do stotine. Nenavadno je bilo tudi to, da je 20. oktobra bila osemletna Marija Gabrijel krščena pogojno po obredu za odrasle. Zoper navado je bilo tudi mrličev veliko; samo kolerino leto 1855 jih je bilo več. Potresa nismo občutili resno ; številke pak govore, da smo se „gibali" jako živahno. (Z Gorenjskega), 28. dec. 1895. Naši volilci od strani nasprotne stranke še zdaj nimajo miru in se zmirjajo zlasti v Lescah in okolici s priimkom „f. hlapci." Zlasti že tako ne na posebno dobrem glasu bivajoča gostilna je pravo tnalo, na katerem se razbijajo pošteni kmečki volilci. Možje, tu si pač lahko sami pomagate ! Pojte v drugič rajši mimo take gostilne. Leščani pa naj le ponosni bodo, da niso mogli druzega volilnega moža dobiti, kakor je Majdnjek. Mi vam prav častitamo I (Slovensko gledališče.) Ker nas je proslulost našega virtuoza na glasovirju gospoda Antona Foer-sterja ml. privabila k njegovemu koncertu, naj se nam oprosti, da o sobotni predstavi opere „Oarmen" ne moremo poročati. — V ponedeljek se je predstavljala najpriljubljenejša igra, kar se jih je sploh videlo na slov. gledališču — „Revček Andrejček". Gospod državni poslanec Morre — pisatelj igre — nas je lahko veseli NobeDa narodna igra ni brez napak in tudi „Revček Andrejček" ni. Tako se nam n. pr. prav neverjetno zdi, da bi kmet, ki svojo strogost proti hčerini ljubezni kaže vedno na najtrši način, to za enkrat popolno pozabil, kakor se to zgodi koncem tretjega dejanja. Pisatelj je potreboval ta prizor za lep, solzen konec — nam tudi prav. Nekako smelo se nam je zdelo poskušati uprizoriti to igro brez Borštnika. Nikdar nismo mislili, — dasi poznamo gospoda Inemana (novi „Revček Andrejček") kot izbornega igralca — da bomo z včerajšnjo predstavo izvanreduo zadovoljni; vspeh igre je bil isti, kakoršen je bil pred leti t. j. gosp. Ineman se je za to potrudil in pošteno zmagal. V prednašauju kup leto v pa je skoraj prekosil svojega prednika. V bodoče naj bi še nekoliko razloč-nejše govoril. Druga oseba, na katero se je obračala naša pozornost, je bila gospodična Slavčeva. Gospa Borštnik-Zvonarjeva je bila in je velika izguba za našo dramo, ali gospodična Slavčeva — ima tudi talent. Kadarkoli nastopi v ulogi gospe Borštnikove, nas vedno zadovolji. V prizoru z Zvitorogom je tekmovala z gospo Borštnikovo. To ni bila tista neutemeljena tepčavost, vsakdo je takoj lahko spoznal, kaj namerava Franica z Zvitorogom. Gospod V e-rovškov „oče Jeklen" je popolna slika trmoglavega kmeta; kmetje gospoda Verovška so vzeti iz življenja taki, kakoršni so in kakor govorč! V ulogi bedastega Anžčta je bil gospod Podgrajski vreden Sršenov naslednik. Hlapca Pavla je igral gospod Danilo tako, kakor prejšnja leta. Gospod Benč a n napreduje. „Zmikavta" dosedaj nismo mogli gledati, ker ga je vsak predstavljavec pretiraval, gospod Benčan ga je igral mirno in zato zasluži pohvalo. Občinski policaj je nedeljskemu občinstvu ugajal. — Igralo se je torej nepričakovano dobro, samo preveč se je — klelo. Ne vemo, kako bi označili tistega, ki bi mislil, da se slovenskega kmeta ne more predstavljati drugače, nego s kletvino v ustih. Igra se vrši v Bohinju. Bili smo dalje časa v Bohinju in opazili, da ravno bohinjski kmet primeroma jako malo kolne. Na odru se ogibajte nepotrebnih kletvin I Vojaška godba je po dolgem presledku včeraj zopet jedenkrat zaigrala nekaj prekrasnih narodnih pesmij, katere je morala na burno zahtevanje ponoviti. Hvaležni smo vojaški godbi za prijetne trenotke. Komur je kaj za priljubljenost sedanje vojaške godbe v Ljubljani, naj skrbi, da ne bomo čuli v slov. gledališču samo nemških valčkov. — Gledališče je bilo seve natlačeno polno. „Revčku Andrejčku" želimo še mnogo predstav in mislimo, da bo „Dr. dr." znalo izkoristiti predvčerajšnji vspeh. — Prihodnja predstava v petek. V nedeljo benefica zaslužnega režiserja in prvega igralca gospoda Inemana. = (Iz Št. Vida nad Ljubljano) nam sporoča župan Fr. Ježek, da je zastopnik vzajemne zavarovalnice v Gradcu razdelil poškodovanim po potresu podpore v znesku 800 gld. Gotovo lep dar, za kateri omenjeno zavarovalnico hvaležni zahvaljujejo št. viški občani. (V rokodelskem domu ljubljanskem) smo imeli v minulih praznikih dre lepi božičnici. — Na novega leta dan so po mnogoletni navadi priredili veselico društveniki kat. društva rokodelskih pomočnikov. Društveni predsednik je pozdravil v lepem govoru v obilnem številu navzoče društvenike in druge prijatelje rokodelstva, želtč društvu tudi v novem letu blagoslova božjega in vsestranskega napredka, kakor tudi vsem udeležencem mnogo sreče v novem letu. — Društveni pevci so nam potem točno zapeli več lepih pesmij, katerim so spretni igralci pridejali božičnim praznikom primerno igro, v kateri so vsi igralci dobro pogodili svoje uloge. — V nedeljo po novem letu pa so v istih prostorih z veselico prvikrat stopili v javnost nadobudni člani mladeniškega društva. Prof. dr. K r e k je v iskrenih besedah pozdravil novo društvo in njegove prijatelje, šentpeterski kaplan g. Mih. Bulovec je v slavnostnem govoru spretno pojasnil namen in potrebo društva mladeničev ter je občinstvu v zgovornih besedah priporočal v podporo. In podpore res zaslužijo vrli rokodelski vajenci; so pokazali s prvo veselico , v kateri so se skazali kot pevci, deklamo-valci in igralci. Ne bili bi pričakovali pri prvem nastopu tolike točnosti, spretnosti in srčnosti. — Bog daj svoj blagoslov tudi zanaprej I (Za učiteljski konvikt.) Učiteljem ! Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" je izdalo meseca grudna 1895 leta „Domačo vzgojo", slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem po najboljših virih spisal ter društvu poklonil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Djbiva se pri društvenem blagajniku in v vseh tukajšnjih knjigotržnicah. (Knjigo-tržci izven Ljubljane, koji želč knjigo prodajati, naj se blagovolijo zglasiti pri društvenem blagajniku). Namen te knjige ni le, širiti med slovenskim narodom razumno domačo vzgojo ter gladiti pot ljudskemu šolstvu, ampak tudi pomnožiti glavnico premoženja „učiteljskega konvikta", kajti, ako razpe-čamo to knjigo, bodo dohodki za „konvikt" koncem leta za par stotakov večji, kakor bi pa bili sicer. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera V ta namen moramo pa združiti moči; vsakdo bodi deležen pri tem podjetju, bodisi, da si naroči knjigo sam za-sč, za šolo, za razne knjižnice, ali jo pa širi v slovenske rodbine, (posebno slovenskim materam, kojim je v prvi vrsti namenjena). Zato naj se nihče ne ustraši, če dobi tudi po več knjig na ogled, oziroma v razpečavanje. Vsacega navdajaj pri tej požrtvovalnosti misel, da dela za „učiteljske sirote". Kdo ve, če ne bodo že naši otroci deležni te dobrote ? In, če tudi ne, gotovo jo bodo pa „u č i t el j s k i otroci." Torej: „Pomagajmo si najprej sami, in pomagal nam bode Bogi" — Cena knjigi je 1 gld. Denar za prodane knjige naj se blagovoli pošiljati blagajniku „društva za zgradbo učiteljskega konvikta" Jakob u Dimnik-u, v Ljubljani. Ob jednem se usojamo naznanjati, da je priredil g. Ivan Bonač, knjigovez v Ljubljani, za „Domačo vzgojo" prav lične platnene platnice po 30 kr. komad. — Ljubljana, meseca grudna 1895. Za odbor „društva za zgradbo učiteljskega konvikta" : Andrej Z u m e r, t. č. predsednik. Juraj R e ž e k, t. č. tajnik. Jakob Dimnik, t. č. blagajnik. (Veselica drnštva rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki) 6. t. m. Ker dvomim, da bi Vam kdo drugi kaj poročal o tem večeru, prosim sprejmite v svoj cenjeni list „Slovenec" te moje skromne vrstice : Priznati moram, da smo se na tej veselici prav dobro zabavali; bilo je dosti smeha, pa brez greha. Pa saj greha smo se tudi morali varovati, ker so skakali po odru „škrati". Ce bi se bil kdo kaj pregrešil, ali celo zaklel, bi ga bil „rogač" iz-vestno vzel. Vso čast moramo izraziti predsedništvu društva kakor tudi igralcem samim, ki so tako iz-borno zvršili svojo nalogo. Tudi pevci so se izvrstno obnesli, vse točke so prav dobro izvršili. Častitamo g. pevovodju Hafnerju, da se je toliko potrudil in svoj zbor tako vrlo izuril. Želeli bi še mnogokrat takega večera v Škofji Loki. Na svidenje ! * * * (Umrl je) na sv. treh kraljev dan v Ptuji gim-nazijalni profesor gosp. Luka Kunstek v 61. letu. Pogreb je v sredo 8. januvarija. Pokojniku svetila večna luč! * * * (Koroške novice.) Plaz je podsul dne 1. t. m. pri Lukavi kmeta J. Salcher. Rešili so ga še, pa drugi dan je umrl. — Blizu Zgornjega Dravograda je dne 19. decembra zmrznil delavec F. Tribuč iz Ukov v kanalski dolini. — Dne 7. t. m. začel se je politični obhod železnice Volšberk - Zeltweg pri Volšberku. Do 15. januvarija pride komisija do ko-roško-štajerske meje. Na Koroškem vodi dotično komisijo ministerijalni podtajnik Fr. Majrhofer plem. Griinbiihel. * * * (Goldinarskili bankovcev) je bilo koncem leta 1895 v premetu še 1,413.793. Državne blagajnice jih bodo vsprejemale še do 30. junija 1896, državne menjalnice pa še do 31. dec. 1899. Telegrami. Duuaj, 7. januvarija. Pri današnjem dvornem obedu so bili navzoči francoski in španjski poslanik, dalje poslaniki Perzije, Eumunije, Monakovega, Švice, deželni maršal nižjeavstrijski in več drugih dostojanstvenikov. Zader, 7. januvarija. Včeraj so v Dubrovniku pokopali umrlega predsednika dež. zbora Klaiča. Pogreba se je vdeležila ne-brojna možica občinstva iz vseh stanov. Praga, 7. januvarija. V deželnem zboru je predložil posl. grof SchSnborn v ime vele-posestva načrt zakona glede uvedbe obliga-toričnega poduka na realkah v drugem deželnem jeziku, dalje resolucijo, v kateri poživlja vlado, naj se na gimnazijah uvrsti drugi deželni jezik mej obligatne predmete. Solnograd, 7. januvarija. (Deželni zbor.) Posl. Eberhard, Keller in Lienbacher so stavili nujni predlog, v katerem poživljajo vlado, naj se pri obnovitvi pogodbe z Ogersko v prvi vrsti ozira na avstrijske interese. Predlog se je izročil upravnemu odseku. Wien, Bezfrk, nsplats Nr. 11, Parterre Kr&kovo, 7. januvarija. Deželnozborski poslanec Vojcik poživlja vse svoje volilce, naj mu pošljejo mnogoštevilno podpisano prošnjo na deželni zbor, v kateri naj zahtevajo združenje veleposestva s kmečkimi občinami, preosnovo cestnega zakona in obli-gatorično zavarovanje zoper ogenj. Benetke, 7. januvarija. „Gazzetta di Venezia" se poroča iz Bari: V Gorato sta umrla dva kmeta za lakoto. Vsled pomanjkanja živeža vlada mej prebivalstvom splošna nezadovoljnost; množica je napadla razne pe-karije. Bati se je splošnega upora. Carmeauz, 7. januvarija. Socijalistični poslanci, ki so bili izvoljeni razsojevalcem, so sklenili ustanoviti lastno tovarno za steklo. Temu sklepu je mestni zastop energično ugovarjal, ter konečno uložil ostavko. Carigrad, 7. januvarija. Vstaši v Zei-tunu so dobili živeža in streliva za več mesecev. Velik sneg zelo ovira nadaljne operacije. London, 7. januvarija. „Times" se iz Capstadta poroča : Predsednik Kruger je prepovedal vsak dovoz živil v Ivanov Grad. Odbor za narodno preosnovo je vlada prijela in vtaknila v zapor. Nihče ne sme stopiti v transvaalsko okolico, kdor nima od predsednika Kriigerja podpisanega potnega lista. London, 8. januvarija. ,,Times" poroča: Vojni minister je odredil, da nemudoma odpotujejo dve vojni ladiji in štirje križarji v južno Afriko. Jednako se takoj odpošljejo oddelki pešcev in konjikov v Kapstadt. Polk, ki je bil iz Indije na potu na Angleško, obstane v južni Afriki. Nekaj križarjev se je odposlalo v zaliv Delagoa. London, 7. januvarija. Prvi lord Go-schen se je včeraj zvečer dalje pogovarjal z Chamberlainom v kolonijalnem ministerstvu. Od tu se je peljal Goschen v admiraliteto, kjer se je do 12. ure posvetoval z raznimi načelniki. Potem so se podali nekateri važ-neji faktorji zopet v kolonijalno ministerstvo, kjer je bila do 7. ure zjutraj živahna debata. Umrli so: 7. januvarija. Jožefa Slanovc, krojačeva hči, 4 leta, Krakovske ulice 17, davica. — Elizabeta Robič, davkarskega nadzornika vdova, 71 let, Pred Škofijo 8, Tubercul. pulm. Tržne cene v Ljubljani dne 8. januvarija. gl.lkr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 8 — Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 Rež, „ . . . 7 50 — 80 Ječmen, „ . . . 6 50 Jajce, jedno . . . — 3j Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 8u Mleko, liter . . . — 10 7 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 50 Telečje „ „ . — 64 Koruza, „ , . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . . 2 80 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 55 Grah, „ . . . 12 — Golob..... — 16 Fižol...... 12 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 2 70 Mast, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 50 Špeh svež, „ . . — 60 „ mehka, 4 „ „ 5 20 MeteorologiČno poročilo. S Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatur» po Celziju Vetrovi Nebo ih > ? 9. zvečer 7*3 3 —1-7 sr. jvzh. del. oblač. 8 7. zjutraj 2. popol. 7417 739-6 —1-» —0 8 sr. jvzh. n oblačno n 00 normalom. Eksekutivno dražbe. Valentina Stembergerja iz Kuteieva zemljišče dne 10. jan. (druga) v Ilir. B strici. Matije F r a n e t i 6 a iz Potoč posestvo (35 gld.), Terezije Švigelj iz Senožeč posestvo (15 gld.), in Antona Škamperle iz Dolenje Vasi posestvo (40 gld.) dnž 25. januvarija (druga) v Senožečah. Jakoba Novaka iz Dolenjih Vrem nepremakljivo posestvo (4227, 70, 70 in 690 gld.), terjatev 200 gld., dne 20. januvarija in 19. februvarija v Senožečah. Vabilo na II redni ©Mil zbm slov. katol. delavskega društva ki se bode vršil dne 12. januvarija t. I. ob 4. uri popoldne v drnStvenih prostorih, Turjaški trg štev. 1. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbornikov, namestnikov in pregledo-valeev računov. 5. Bazni nasveti. Redni in podporni člani društva se uljudno vabijo k obilni udeležbi. 15 i-i Odbor. S tem naznanjamo, da bode most na deželni cesti Ljubljana - Novomesto pri Gornji Krki (timanja) zarad potrebnih popravil za vozove zaprt od danes nadalje. Kneza Auersperga logarski urad v Soteski dn6 30. decembra. 781 3—3 sprejmem Slavo i a Je v trgovino s rasnim blagom g. lavoja Jenko-ta v Podgradu (Istra). Znanje tujih jezikov se De zahteva. — Ponudbe do dne 15. januvarija. _ . .. „ 3 3-3 JOSip Vola, poslovodja. «j >0) a? c o o T? Z e« >0) S? O fii 'S? Z Večna luč! Podpisani — vstrezajoč splošni želji prečast. duhovščine, da se pridobi trajna, lepa večna luč — jamči z gotovostjo s svojim, njemu garantiranim pristnim oljkinim oljem in najnovejšimi stenji trajno, lepo in najcenejšo večno luč, ki vstrajno neprenehoma, tudi v hudem mrazu, močno gori, in za katero popolnoma zadostuje 32 klg. olja po 48 kr. klg. za celo leto. — Stenji podpisanega gore tudi v vsakem pristnem olju. Cene podrobnostim in poduk (kar prilagam vsaki pošiljatvi) odpošiljam na zahtevo brezplačno. Nadejaje se obilnih naročil od precast. duhovščine in cerkvenih oskrbništev, zagotavljam točno in vestno po9trežb° Valentin Kofol, 4 5—2 farni cerkvenik v Kanalu na Goriškem. 2 £ o-o ä «!< P S! ¿5. o o .o S_la (*)< P Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja ■les, upokojuje kašelj, pomanjšajo pčt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnoat, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. 299 20-2 ^rnpiln T Svarimo pred po-HVU1UU. „uredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podob-l> aimi ime li, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena inamka na vsaki steklenloi in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drnzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel 27 20—5 Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. Sarg priznano neobhodno potrebno "LJ V LI «redslvo za čiščemfe zob je mnogo milijon krat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob. 0T Dobiva se povsodi. 710 30—5 X> ii o a. j @ is: a. borz a. SmS Dnč 8. januvarija. 3knpni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta ..... Avstrijska kronska renta i%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista.......... Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 80 mark.......... ¿0 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 99 gld. 90 kr. 50 „ . 121 90 „ . 99 90 „ . 121 85 „ . 98 95 „ . 1004 . 359 25 . . 121 45 „ j. 59 35 . . 11 85 , 61«/,. 44 15 „ 6 1) 70 „ Dn6 7. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. !864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnarne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ielezaice 3% . „ „ južne železnice 6% . , , dolenjskih železnic 4 % 144 gld. — kr. 156 „ — 192 . 50 99 „ — 140 „ 50 128 „ 50 105 „ — 112 „ — n 99 " n n 217 „ — a 169 „ — 131 . '25 rt 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 133 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salraove srečke, 40 gld........68 „ St. Genčis srečke, 40 gld.......69 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......53 . Ljubljanske srečke.........22 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 163 „ Akcije Ferdinandove seT.železn.,|1000gl.st.v. 3355 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 460 Akcije južne Železnice, 200 gld. sr. . . . 97 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 62 Montanska družba avstr. plan.....79 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 Papirnih rubljev 100........128 kr. 75 50 37 -,• •■rrrriMinmmrnrm»-!-r--m^-TTmmr~rr—~- ..........mi....................■!!!■.....mir"""-»"'»"".....'— umi.......UMIHillllHHIIIi AT Nakup ln prodaja *£B l vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. \ Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju j najmanjšega dobitka. galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EBCIJB« VUoliztilB it. 10 Dunaj, OkriahilfintrasiB 74 B. itf Pojasnila ~2MK v vseh jospodarikih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti ta dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo.