59. .številka. Ljubljana, nedeljo 13. marca. XIV, leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s tro-o ger sk o dežele za celo leto Iti gl., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste b" kr., če se oznanilo enkrat tiBka, F> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifii .gledališka stolha". OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Interpelacija slovenskega poslanca viteza Schneida in tovarišev do pravosodnjega ministra v seji državnega zbora 11. marca. „Pred nekoliko dnevi je bilo v javnih listih Citati od besede do besede ponatisnen nasleduji odlok c. kr. najvišjega sodišča: (Tu sledi tekst znanega odloka natisnenega v Št. 54 „Slovenskega Naroda".) Iz Časopisov in iz raznih drugih verjetnih poročil se je tudi izvedelo, da je c. kr. pred-sedništvo višje deželne sodnije v Gradci ta odlok c. kr. najvišjega sodišča naznanilo ne samo vsem sodnijam tamošnjega okrožja višje deželne sodnije, ampak tudi drugim oblastnl-jam in uradom, ki njemu nijso podložni. Podpisani ne smejo zamolčati, da je tako meritorna vsebina odloka, kakor tudi jako vidna skrb predsedništva c. kr. višje deželne sodnije v Gradci, odloku zagotoviti hitro in povsod upiivnjoče razširjenje, vzbudila čut najglobo-čjega razburjenja v onem lojalnem, državi udanem in cesarju zvestem narodu, ki prebiva v jednem delu Štajerske in Koroške, potem na Kranjskem, Primorskem in v Istri, in kateri narod vidi, da mu navedeni odlok krati njegove z državnimi osnovnimi postavami zagotovljene pravice ter žali tudi njegovonarodno čast. Razžaljen je narod v svojej pravici, ker ta razsodba izključuje od države priznano ravnopravnost njegovega jezika v uradu ter s kruni njegovo narodno čast, ker se smatra njegov jezik tako, kakor da bi ga ne bilo, kot nenavaden v deželi in ako se rabi, da se more to smatrati kot uzrok ničevosti. Resno prepričani, da ne more niti iz uradne instrukcije niti iz splošnega sodnijskega reda deželna višja sodnija izvajati pravice formalno odločevati tam, kjer bi imela odločiti samo o meritornej pritožbi strank; z ozirom na to, ker sta obe razsojevajoči višji instanci ignorirali, da ima čl. 19 državne osnovne postave vzvratno ali nazaj delujočo moč na obstoječe žnjo morebiti v protislovji stoječe zakone in postavno moč imejoče naredbe in ker sta paragrafu 13 podvrgli tak pomen, kateri — v deželi navadni jezik razširja v nek sod ni j sk jezik ali v deželi navaden sodnijsk jezik — naravnost nasprotuje duhu tega zakona in državnega osnovnega zakona; in z ozirom na to, da je v razsodbi navedeni razlog, „da je nemški jezik izključivi sod-nijski jezik na Kranjskem," naravnost neresničen., ker se uže 30 let na Kranjskem, Štajerskem in sploh v vseh onih krajih dežel, kjer prebivajo Slo- venci, pri sodnijah mnogokrat tudi slovenski urad u je, katerim višja deželna sodnija sama daje slovenske tiskovine za odloke in razsodbe in ker so mej vsem tem časom sodnije brez zaprek do najnovejšega časa sprejemale slovenske vloge ter izdajale razsodbe in odloke v istem jeziku; nadalje z ozirom na to, da je z dvornim dekretom od 22. septembra 1835, št. 109, z ministersko naredbo od ilne 15. marca 1862, št. 865 in koncem z državno osnovno postavo o občnih pravicah državljanov od 21. decembra 1867, St. 142 d. z. raba slovenskega jezika pri sodnijah pozitivno določena in pravica slovenskega naroda glede neovirane rabe njegovega jezika v uradu zagotovljena; potem z ozirom na to, da po najvišjej resoluciji od 31. oktobra 1785, št. 489 „ima višja deželna sodnija sicer natanko ozirati se na rabljene formalnosti pri reševanji kake pravde, opažene pomanjkljivosti nižjej sodniji takoj naznaniti ter jih za prihodnje ustaviti, kjer pa zakon na opuščen predpis izrecno ne določuje ničevosti, tam naj je take pomanklji-vosti ne ovirajo ter naj sodi" ; nikoli in nikjer pa nij uzrok ničevosti to, če sodnik svojo razsodbo izroči stranki v slovenskem jeziku in zato bi se s tem slučajem ne bilo imelo ravnati kot ničevostnim; naposled z ozirom na to, da je omenjeni odlok najvišje sodnije žaljenje pravic, zagotovljenih z državnimi osnovnimi postavami, ki je tem večje v svojih posledicah, ker so se pri c. kr. okrožnej sodniji v Celji kakor s«; sli>i uže samo zarad razglašenja onega odloka v zadnjih dneh odbile tri slovenske vloge slovenskih strank, a je dolžnost visoke vlade, da celo tam varuje in brani, kjer neprizivni odloki sodnij kratijo splošne pravice državljanov, dozvoljujejo si podpisani do nj. ekse. voditelja pravosodnjega ministerstva staviti vprašanje: 1. Ali je visokej vladi znana razsodba c. kr. najvišjega sodišča od IG. februarja 1. 1. St. K »9 7 in od c. kr. višje deželne sodnije predsedništva v Gradci ukazan razglas tega odloka do podložnih sodnij in drugih, celo avtonomnih oblastnij ? 2. Kaj namerava visoka vlada storiti, da s tem odlokom najvišjega sodišča žaljeno pravico Slovencev do ravnopravnosti n j ih j ezi ka v uradu zopet v veljavo dene? Pl. Schneid, dr..Vošnjak, dr. Poklu-kar, Nabergoj, knez "VVindischgraz, Kljun, Obreza, dr. Tonkli, grof Hohen-wart, V. Pfeifer, grof Margheri, Herman, baron Godel, dr. Vitezić, grof Harrach, knez Lobkovic, dr. Rieger, Zeithamer, knez Schwarzenberg, dr. Šrom, knez Alfred L i e eh ten s t e in, grof B r a n d i s, grof K i n s k y, (in mnogi češki in nemško-konservativni poslanci). Politični razgled, NotnaiiU* «l**ir.«»l«>. V L j ubijani 12. marca. Kriza v avtonomističnej stranki, ki je nastala zarad lii*ii<>i$a davka, je rešena. V včerajšnjej seji državnega zbora je bilo namreč o vladnej predlogi o hišnem davku skle-neno se 175 glasovi zoper 160, da se o tem načrtu preide v Specijalno debato. Finančni minister je zagovarjal predlogo in naglašal upanje, da s trudom dosežene sloge v desnici ne bode razdrla ta predloga. Tirolska poslanca Oelz in Dipffuli sta dejala, da sicer glasujeta za prehod v specijalno debato, a da bosta v njej predlagala pristavkov k zakonu. Poslanec Gmiter je izjavil, da so levičarji veliko obetali, ako bi Tirolci glasovali zoper predlogo. Ustavoverec Menger je dejal, du to, kar Greutor pravi, nij res. Včerajšnji naš telegram z Dunaja je objavil važno vest, da je predsednik znorulc«' pO•»*••»igrof Coronini odložil svoj mandat kot poslanec in s tem tudi mesto zborniškega predsednika. Podpredsednik Smolka jo v včerajšnjej seji državnega zboru prečital pismo, katero mu je priposlal Coronini, v katerem pravi, da je zato odstopil od predsedništva, ker je iz zadnjih dogodjajev v zbornici izprevidel, da nema več onega zaupanja, vsled katerega jo bil enoglasno voljen za predsednika in da se je preveril, da zbornici tako ne more več koristno služiti. Ker pa drugače ne bi mogel odstopiti od predsedništva, odložil je ob jednem tudi mandat kot poslanec. — Ustavoverci so tedaj zopet jednega od sebe pahnili. — Iirez dvombe je, da bode grof Coronini v goriškem velikem posestvu spet enoglasno y.a poslanca voljen. Vilami«* «1 Na lliimiiiiNltrm je vlada z nova vrgla mej prebivalstvo vprašanje, kako da misli o tem, ako bi se rumunski knez proglasil za k r.il j a. Da Kumtinci ne bodo nič z <-per to imeli, ome se, temveč pa sosednje drŽave, posebno Avstrija. Mirovno posredovanje evropskih poslanikov v C.arlg ra«lu baje da vse ugodno vrši in da so s tekom obravnavanj poslaniki zadovoljni. Denes imajo poslaniki in turški pooblaščenci zopet nejo. Angleži so stavili boereem v Jiiaiioj tlrilii t e-le mirovne pogoje : Oni del Trans-vaalske, kjer prebivajo boerci, dobi popolno neodvisnost ter bode samo imenski pod varstvom Anglije. Angleži ne zahtevajo nič odškodnine ter bodo vodje boerskih „vstašev" pomiloščeni. Kar se pa tiče južnoafrikanskih domačih rodov, to naj bi kasneje Angleži z boerci določili. Dopisi. Iz Maribora. 11. marca. [Izv. dopis.j Kakor je vsaeemu znano, je okolica našega mesta Čisto slovenska; da pa mesto samo tudi nij tako nemško, kakor bi to nekateri tukajšnji eksaltado želeli, dokazuje najbolje to, da Be je pri poslednjem štetji kljubu strahovitemu nemškemu furorju, ki vlada na tukajšnjem magistratu, naštelo še vendar precejšnje šte vilo Slovencev. A vendar se tu nahaja mnogo uradnikov, kateri faktične razmere le preradi ignorirajo, katerim se zdi biti jako bistven del njihovega uradnega poslovanja prizadevati si, da razširjajo germanizacijo in kateri so celo tako nesramni, da si upajo na neodpustljiv način žaliti narodno čuvstvo slovenski jezik govorečih državljanov. — En tak slučaj naj bode tu priobčen, da se ohrani spominu, kako so pod Taattejevo vlado razumevali njeni organi tolikokrati naglaševano načelo pravičnosti do vseh narodov in kakovšni interpreti so bili znanih intencij našega vladarja. — Pred nedavnim časom prišel je namreč na tukajšnjo pošto Slovenec, ter je v svojem materinem jeziku zahteval necega pojasnila od uradnika, ki je ravno takrat opravljal službo pisemske pošte. A namesto, da bi bil ta storil svojo dolžnost, zadri se je prav po ošabnej nem-škej maniri nad stranko: „hier ist ein deutsches Postamt!" ter se je še le potem zopet ozrl na njo, ko mu je ta po precejšnjem premolku vendar le izrekla svoje iznenađenje, češ, da je ona pričakovala v Mariboru najti „ c. k. avstrijsko pošto.w — K temu pač nij potreba posebnega komentara; vsaj je dovolj, da se uradnik v Mariboru ob Dravi drzne govoriti enako uradniku v Mariboru ob Lahni. S Krasa 5. marca. [Izv. dop. j Poslanec dr. Vošnjak je popolnoma po pravici vladi očital, da se na Primorskem razvijanje „irre-dente" po mestih in germaniziranje po deželi po popustljivosti od one strani pospešuje, ki bi morala nad vsem čuvati in skrbeti, da 86 enakomerne pravice dele. Pravica se tukaj — z ozirom na narodno enakopravnost — le Furlanom in Nemcem izkazuje; Slovani pak, ki od nekdaj v ogromnej večini tu prebivajo, se pri delitvi omenjenih pravic prezirajo, kakor da bi jih ne bilo. Najjasnejše postave se v njih škodo krivo tolmače, kar nam končno rešenje po dr. Bizjaku pri c. kr. trgovinskoj sodniji v Trstu vložene slovenske tožbe dovolj dokazuje. In kar je še žalostnejše — vsak se sme s Slovani norca delati; tako se je uredništvo „Citadina" nedavno predrznilo naše poslance, odvetnike in ves slovenski narod v svojih „irredentr1 namenjenih in kar je avstrijsko zaničujoči« pred-delkih brez vsakega uzroka javno, prav pobalinsko smešiti; Furlane pak, ki so dognali, da se Trst in cela Primorska uže splošno kot zrela in za anektacijo k italijanskemu kraljestvu pripravljena dežela smatra, zagovarja isto uredništvo, je boža in še po smrti do nebes po vzdiguje. O tem smo se prepričali pri poslednjem sprevodu umrlega dr. Angelija, bivšega tržaškega Kapana, od katerega je „ Citadino" — zaničevaje prejšnje iz c. k. uradnikov najete župane — hvalisavno poročal, da je bil prvi gradjanski župan, da je 10 let županoval in z drugimi svojimi sogradjani nevoljo in veselje delil. Tega pa vendar nij „Citadino"' povedal, da je tržaško mesto v trgovinskem obziru pod prejšnjimi zaničevaniini župani vedno napredovalo in do skoraj nezaslišane važnosti in bogatije dospelo, povedal tudi nij, da se je doba razpada trgovine in ogromnega zadolževanja Še le v tečaji gradjanskega županovanja začela, kakor nij povedal, da se je naslov „ndelissimaH, ki je tržaško mesto pod nekdanjimi župani pred vsem drugim odlikoval, še le pod grad- janskim županovanjem v besedo rirredenta" spremenil. Pa kdo in kaj je bil prvi gradjanski župan v Trstu, katerega so njegovi čestitelji zelo demonstrativno k večnemu pokoju sprevajali ? — prej ko ne — nehoteče sredstvo naših furlanskih gostov in druzih poitalijančenih na korist sosednjega kraljestva delajočih agitatorjev, katerim so se pod krinko „ liberalnega ustavoverstva" tudi v Trstu bivajoči Nemci z namenom pridružili, da bi v približajočej se katastrofi kaj zase in za svoje mandate vlovili. A to nij šala, ampak resnica, katero spoznavajo vsi Tržačani iz merodajnih krogov; in vendar nikdo se ne gane — nikdo nema poguma ustavljati se temu pogubnemu počenjanju ! — Vse je še, in še slabše ko pod Auerperg-Lasserjem, pod katerima se je pozgubilo nekdanje vzvišeno načelo „Justitia fundamen-tum regnorum". — Kakor še nikoli poprej se zdaj tukaj na kvar Slovanov po mestih itali-janizuje in po deželi germanizuje; pri tem se vse kar je slovansko, sumniči in sramoti, da je groza! Kdor tega ne veruje, naj čita dopis neimenovanega Jugoslovana, katerega je „Citadino" v 48 listu pod napisom „Trieste e gli slavi del Sud" kot uvodni članek razglasil, in ki se v izvadku po našem glasi: Jugoslovani so še zmirom pokorno orodje tajnih spletek naših protivnikov, ki si prizadevajo nas iz števila narodov izbrisati, ki nas prav zdaj zopet proti tržaškemu mestu z namenom ščuvajo, da bi simpatije (?) Italijanov onkraj Adrije zgubili, simpatije, katere bo nam s tem dokazali, da so po novinarstvu ob svojem času kretanje Jugoslovanov in posebno zmage Črnogorcev in Srbov z največjim zanimanjem opazovali in sploh naše tennje z največjo marljivostjo zagovarjali. Iz hvaležnosti za to si ne smemo zaveze z Nemci izkati, ampak složiti se moramo z Italijani, katere nam je spoštovati, kajti od njih se bodemo učili svobodo ceniti, domovino ljubiti, in narodno samosvest buditi. Ako si hočemo pak milost Italijanov, onega velikega naroda (?) pridobiti, ki nam je uže tolikanj prizanesel, ne smemo opirati se domoljubnim prizadevam tržaškega mesta ki je odlično italijansko, (?) ampak naj si narodno samosvest tam budimo, kjer nam germanizem preti, in na Fleki — našem mestu, — ki se vsled servilizma naše aristokracije bre/plemenitosti, naših duhovnikov brez vere in naših poslancev brez značaja začasno v rokah Magjarov znajde." Verjetno je sicer, da je nekak jugoslo-vansk odpadnik — kakorfeo je „Citadinov" urednik — to nizko neumo satiro spisal, nerazumljivo je pak, kako je v urejenej državi kakor si Avstrijo mislimo — mogoče bilo, ta avstrijsko Jugoslovanstvo sramoteči in državno dostojanstvo ponižajoči spis nekažnjeno razglašati ! Videti je iz tega, da se vsakdo, to je mali in veliki predrznejo vladi nagajati, kedar gre za to, Slovanom kakšno drobtinico jim obe-čane in ustavno zagotovljene narodne enakopravnosti dopuščati, in videti je iz tega se več druge gnjilobe v našej hiši. — Mi pa javno osmešeni in osramočeni Slovani odbijamo slovesno vse nam po uredništvu „Citadina" namenjene ostudne lastnosti, odre-kujemo se uže v naprej vsake zveze s tujci, naj si bodo Nemci ali Lahi, braniti se hočemo po postavnem poti proti vsakemu zatiravcu, in neprestano terjati svoje svete pravice — opirajoči se na Confucijev izrek : Fiat justitia, pereat mundus! Iz *<»fije v Bolgarji 3. marca [Izv. dop.] (Svečanost v spomin s v e t o • š t e f a n-skega dogovora.) Kateremu prijatelju Slavjanstva nij lep in svet spomin na znameniti akt, ki se je podpisal v St. Štefanu dne 3. marca po novem ali 19. februarja po starem koledaru leta 1878? — Posebno pa je svet Bolgarom osvobojenim in mil Rusom — osvoboditeljem! Tukajšnja nSIavjanska Beseda", v katerej so zastopana V8a slavjanska plemena, nij si torej mogla izbrati lepšega trenutka, da pokaže svoja čuvstva in da izrazi svojo navdušenost za sveto s!avjansko stvar, kakor je bil dan 3. marca. To društvo, katero je v kratkem času svojega obstanka — ustrojilo se je 18. maja lanskega leta pod predsedni-štvom A. Bezenšeka — pridobilo 3i nad 200 članov v samej prestolnici, in katero šteje mej svojimi članovi najodličnejše osobe, ministre, konzule, vojne in civilne načelnike, kakor tudi priproste mestjane in uradnike vseh strok, izbralo je za ta slučaj posebno komisijo (odbor), da sestavi program svečanosti. V tem odboru bile so sledeče 4 osobe: g. polkovnik Lot»inov (Rus), g. Zahej (Slevak) g. Har-cer (Čeh) in g, Bezenšek (Slovenec). Ti so sestavili obširen in zanimiv program, čijega pojedine točke bodemo dole videli. V10. uri dne 3. marca predpoludnem zbrali so se članovi „Slavjanske Besede" v društvenih prostorijah, od koder so šli v mitropoli-tansko cerkvo sv. Kralja k službi božjej, ki se je obhajala v Bvrho te svečanosti. Od tam šla je posebna deputacija, obstoječa od predsednika in podpredsednika ter od po jednega zastopnika vsake slavjanske narodnosti, torej ukupno 10 osob, v ruski konzulat, da izrazi svoja čustva namestniku ruske države in ruskega carja. Deputacija bila je sprejeta jako srčno, in utisek besedij, govorjenih od g. konzula, bil je velikansk. Zvečer ob 9. uri počela je baklada „Slavjanske Besede". Baklonoscev, najodličnejših članov bilo je okolo 70. Baklada šla je od društvenih prostorij po glavnih razsvetljenih ulicah do ruskega konzulata, spremljana od mnogobrojnoga ljudstva, katero je vkljub neugodnemu vremenu polnilo vse ulice in trgove, osobito pak trg, kder stoji ruski konzulat. Tam se je izpela od pevskega zbora „Slavjanske Besede" najprej ruska himna: Bože carja hrani! Potem je govoril predsednik društva g. Volkov p ozdravi te I j en govor v navzočnosti g. konzula Liši na. Ta je odgovoril po priliki tako-le; „ Dovolite mi, gospodje, da Vam izrečem svojo zahvalo za Vaše iskrene pozdrave in za izražen je vaših srčnih čuvstev do mojega ljubega gospodarja, kateremu bom precej poročal o vaših željah in čuvstvih. Dan 19. februarja nij znamenit samo za nas Ruse, nego ta ima ne manje značenje tudi za Bolgare, kajti 1. 1878 leta istega dne se je podpisal sv. Stefanski dogovor, kojega Bolgarija nikdar ne sme izgubiti izpred vida. Balkanski polotok, kadar da bilo, no ta bode v rokah Slav j a no v, koji so toliko mnogo zanj pretrpeli. Dovolite mi torej, gospodje, da vam se še enkrat zahvalim in da vsliknem: Živio mladi bolgarski knez Aleksander I." Gromoviti: Živio! Da živel! in Ura! doneli so od vseh stranij, kajti besede, ki jih je govoril ta vrli ruski diplomat s tako navdušenostjo in govorniško umetnostjo, razgrele so vsakemu srce. — Potem je g. konzul v svojej radostnej navdušenosti povabil vse pričujoče baklonosce, da dojdejo v njegove sobe. No ker je broj njihov bil tolik, da se ne bi mogli tam pome stiti, in ker je program veleval, da imade započeti v Slavo. Besedi svečan banket, odposlali so posebno deputacijo v konzulat Mej tem, da je depotacija v prijaznem občenju s konzulom, kateri je posebno povdarjal slav-jansko vzajemnost, sprovela nepozabljive tre-notke, izpeli so zvunaj pevci n J a z sem Slovan z dušo telo m" a vojna muzika igrala je potem slovensko: „Naprej zastava slave! Ko se je deputacija povrnila nazaj, govoril je g. predsednik jako navdušeno o važnosti de nas njega dne in o čuvstvih tega trenutka. Na to je odgovoril g. konzul mej drugim tole: „Rusija izpolnjuje na balkanskem polotoku misijo starejega brata, kateri treba, da skrbi, da odraste mlajši, in za to mu dava pomoči in naukov. Rusija je dala zares svobodo mladej Bolgariji, a ta zasluga ne bode njena poslednja, kajti poslovica veli: ruka davajočega nema da osiromaši. Z besedami „Živila Bolgarija in cel bolgarski narod I" svrši g. konzul. In pak so zadoneli gromoviti „Da živel!" — Navdušeni od tega prekrasnega prizora vrnili so se potem baklonosci na čelu z vojno muziko svirajočo narodni marš ..šumi Marica" do prostorij „Slavjanske Besede". Tu se je počel sedaj banket, pri katerem je bilo navzočnih do 80 osob. Bilo bi jih še več, ali žalibog majhene prostorije ne dopuščajo. Pri tem banketu počastili so nas mej drugimi : ruski konzul g. Lišin in njegov sekretar, načelnik političnega kabineta nj. visočanstva g. dr. Stoilov, glavni komandiri vojništva, šefi vseh oddelkov ministerstva, sekretar srbskega konzulata, vsi doktori civilni in vojni, odlični raestjani in zastopniki vseh slavjanskih narod-nostij. Govorilo in nazdravljalo se je torej v vseh slavjanskih jezikih. Prvi je nazdravil predsednik v bolgarskem jeziku carju osvoboditelju. Na to se je zahvalil ruski konzul in nazdravil bolgarskemu knezu. Nadalje je nazdravil podpredsednik srbskemu in črnogorskemu knezu. In za to se je zahvalil sekretar srbskega konzulata g. Bodi, ter nazdravil bol-garskej inteligenciji. V imenu Slovencev govoril je g. Bezenšek, v imenu Hrvatov g. Lov-rič, v imenu Čehov g. Havrda, v imenu Slo vakov g. Za hej. In ta se je pokazal tudi kot govornik v pravem pomenu besede. Čeravno je govoril v svojem jeziku, napravile bo njegove besede tako navdušenost, da so navzočni Bolgari in Rusi poljubovali, ga vzdignili na rame ter nosili okolo. A kdo bi popisal vse zdravijce, in kako bi zamogel samo glavneji zadržaj zabeležiti, dosta da rečem, da takega slavnostnega večera pod Balkanom še nikdar nij bilo! Vse je šlo po najboljem redu, in bili so srčno zadovoljni ter visoko navdušeni vsi pričujoči. — Reditelj cele svečanosti bil je A. Bezenšek. A konec svečanosti napravil se je s plesanjem „Hora", „Kola" in drugih slavjanskih narodnih plesov, ki so potrajali do ranega jutra. „Slavjanska Beseda" si zamore k takemu uspehu čestitati in spoštovanje, katero uže zdaj uživa od vseh strank in stranij, bode se vsled tega gotovo Še povečalo. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 12. marca. Eksekutivni odbor desnice državnega zbora je sklenil voliti dr. Smolko za predsednika državnemu zboru: za prvega podpredsednika je sklenil voliti barona G 0 d e 1 a , a mesto dru-zega podpredsednika prepustiti ustavover-nej stranki. Domače stvari. — („L j ubljanskega Zvona") četrtič natisnena prva Številka razposlala se je sinoči vsem p. t. naročnikom, kateri so se bili pozneje oglasili za naročbo. Kdor je torej vse tri liste prejel, a se naročil samo za četrtletje, izvoli naj Čim prej poslati nam nadaljno naročnino, ker sicer se mu št. 4 ne pošlje. „Zvono v" papir in tisek sta vrlo draga, zatorej prosimo svojih č. naročnikov točnoBti. Upravništvo „L. Z." — (Vestenekova afera.) Ponedeljek 14. t. m. ob 3Va uri popoludne bo pri tukajšnje) delegiranej okrajnej sodniji glavna obravnava glede zatožbe žandarmskega „wahtmeistra" Wagnerja zoper Alojza Koblarja, župana v Litiji, zavoljo „razžaljene česti", doprinesene s tem, da je g. Koblar znano Veatenekovo afero deželnemu predsedniku naznanil. — (Prihodnje učiteljske pre s kušnje) bodo v Ljubljani pričele se 25. aprila t. 1. ter se imajo oni učitelji, ki se hote tej preskušnji podvreči, pri izpraševalnej komisiji oglasiti do 17. aprila. — (Ustanove za invalide,) ki so bile ustanovljene v spomin pohoda nj. veličanstev cesarja in cesarice v postojinsko jamo 11. marca 1857. 1., dobili so za 1. 1881. tile vojaški doslužniki: Frauce Kovač iz Postoj ine, Luka Brne in Miha Znidaršič iz Orehka, Miha Brgoč iz Trnja, Anton Fajdiga z Malega otoka in Jože Počkaj z Ostrožnega brda, vsi po 37 gl. 80 kr. Iz Metelkove invalidne ustanove so dobili za 1. 1881. po 37 gl. 80 kr.: Karel Metelko iz Brezovice, Martin Ržen iz Jelševec, Jože Kocjan iz Trebeljnega, Anton Nahtigal z Derečega vrba, Matija Ržen iz Jelševec, Jarnej Ulepič iz Stare vasi in Šimen Ilovar iz Radulje. — (Ljudsko stenje v Velikih Laščah in Turjaku.) V Laščah se je pri zadnjem stenji naštelo 59 hiš ijD 430 ljudij, 1. 1869 je bilo 55 hiš in 361 duš. K Laščam pripadajo še Zgorenje Retije, 35 duš; Dolenje Retje 30; Strmec 41, Srobotnik 54. Veliko-laška občina šteje tedaj skupaj 590 osob, 1. 1869 bilo jih 514. Turjaška občina ima 1452 duš, Turjak sam pa ima 31 hiš in 218 osob, skupaj tedaj 1070 duš. V 11 letih se je prebivalstvo tukaj namnožilo za 204 osobe. — (Celjske] okrožnej sodniji) gre čast in zasluga, da je rešila Avstrijo s tem, ker je ona prva vrnila na podlagi znane razsodbe najvišje sodnije in okrožnice VVaserjeve, slovensko pisane vloge. Kakor se nam namreč iz Celja poroča, prejel je pred štirimi dnevi tamošnji advokat dr. Srnec tri v slovenskem jeziku pisane vloge vrnene „als in einer nicht landes ubliehen Gerichtssprache ver-fasst". — — (Založnice in hranilnice) snujejo se kakor razvidimo iz privatnih v tej zadevi nam došlih poročil — v Novem mestu, na Krškem in v Ilirskej Bistrici na Kranjskem, v Kastvu na Primorskem in v Ptuj i na Štajerskem in sicer nekatere o^ teh vsled inicijative tukajšnjega glavnega zastopnika banke „Slavije". — (Poslanec g. dr. Ra daj) je vsem županom svojega mariborskega okraja brezplačno ponudil svojo pripomoČ pri izdelovanji ugovorov ali reklamacij zavoljo gruntnega davka. — (Iz Gorice) se nam piše 11. t. m.: Denašnja 11. št. „Soče" je bila zaplenjena, potem, ko so bile vse številke po mestu uže oddane. — (Zemljiški davek v mariborskem okraji) bode pomnožen na 39.000 gl. To je — pravi „Gosp." — žalostni nasledek liberalnih volitev, nesrečni uspeh od liberalcev po kopitu Seidl-Brandstetterjevem sklenene postave 1. 1869 in njene izvršitve po raznih komisijah, ki so grunte previsoko vcenile. Največ kriva je pa deželna komisija štajerska, ki je baje tarife okrajnih komisij za 5% pomnožila in na Dunaj poročala, da štajerski grunti dajejo uže 13 milijonov goldinarjev Čistega dohodka; stari kataster kaže samo 7 milijonov. Res, karkoli so liberalci v rokah imeli, vse so skvarili, samo oderuhov ne ! — („Jugoslovanski Stenograf"), katerega v Sofiji izdaje trudoljubivi g. prof. A. Bezenšek, došel nam je po poluletnein prestanku zopet jedenkrat. Uredništvo obeta, da hoče po sedaj list redno izdajati vsak mesec, da tem načinom dopolni lanski še uedovršeni letnik, in da svojim naročnikom poda tudi za letos obljubljenih (> številk. Kdor je plačal naročnino za vse leto 1880, dobode zdaj še dopolnilne tri liste; novi naročniki pak imajo plačati 3 gold. za vse tekoče leto, ker bodo dobili vseh 9 listov. Naročnina naj se blagovoljno pošilja v priporočenih pisin'h naravnost v Sofijo „uredništvu jugo-slavjanskega Stenografa". — Steno-grafični dol listov, kateri prinaša na 32. strani Bojauovo pesen „Zimski dan", tiskal se bode odšle v Zagrebu. Opozonijemo svoje rojak« na jedini ta naš stenografski list, ter ga jim priporočamo najtoplejše. —n. Razne vetfti. • ( V e 1 i k a n s k požar.) V Parizu je 9. t. m. zgorelo veliko poslopje: „magasins au Printeps", kjer so bile same prodajalnice. Dva človeka sta unesrečila ter umrla za opeklinami, 19 osob je pa nevarno ranjenih. Škode je 9 milijonov frankov, zavarovano pa je bilo poslopje za 7Va milijonov frankov. * (Zgodovina prašiča.) Dosti je ljudij, ki imajo radi tiče, pse in celo mačke ter jim strežejo. V Parizu pa je živel mož, kateremu se je posebno priljubil debel majhen prašiček, katerega je dobil v dar od svojega soseda. Imel ga je tako rad, da ga je imel pri sebi v stanovanji na hodniku v četrtem nadstropji. Mej tem pa je prišlo obleganje mesta Pariza in nastala je znana lakota. Prašička je trebalo skriti, ker naš prijatelj se na noben način nij hotel od njega ločiti. Skril ga je v svojo spalno sobo in ga pital z odpadki, kar je sam jedel. Ali prašiček je postal prašič in pričel je tako kruliti, da bi se naposled moral izdati. Gospodar teškim srcem sklene zaklati svojega ljubljenca. Da bi se pa prašičje cviljenje v okolici ne slišalo, vsede se gospa h glasoviru ter prične fortissimo igrati, vsi drugi Članje rodbine pa so peli slavnostni koral. Prašič je bil mrtev. Ali kako mu pa zdaj ščetine osmoditi, da ne bi po hiši smrdelo V Tudi temu se odpomaga! Gospodar prinese mjila in prašiča dobro nam j ili, potem pa vzame britev ter iskreno ljubljenega prav do čistega obrije. — Tržne ceite v Ljubljani 12. marca t. 1. PSenica hektoliter 9 gld. 59 kr. rež 6 gld 66 kr.; —ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 68 kr.; — prosd 4 gUl. 87 kr.; — koruza 5 gid. 5.'i kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 85 kr.; — fiiol hektoliter 8 #ld. — kr.; masla kilogram 1 gid. 0? kr.; mast — gld. 76 kr.; — dpoh frišon — gld. 64 kr.; speh povojen — gld. 70 kr.; — jajce po l"/s kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 48 kr.; — svinjsko meBO 54 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.; — slame 1 gld. 72 kr.; — drva trda i k v. mutrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 11. marca. (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v »rebru ... 76 „ — „ Zlata renta.........90 „ 50 „ 1860 drž. posojilo ...... 130 „ 10 „ Akcije narodne banke.....814 „ — „ Kreditne akcije....... 292 „30 „ London..........117 25 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 28 „ C. kr. cekini........5 „ 53 „ Državno marke . .....57 „ 10 „ Razpis javne dražbe. V Vollkej Dolini, političnem okraji Krškem, se bode zidala nova župna cerkev. Delo vkupno cenjeno je na 27.306 gld. 94 kr. in ho oddano po javnoj dražbi. Dražba se bo vršila dne 6. aprila t. 1. od 10. do 12. ure predpoludnem v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem. Kdor ho dražbe udeležiti želi, mora 5°/0 žalbino položiti, dostalec pa ima to na 10 °/0 jamčevino pomnožiti. Sprejemale se bodo tudi pismene ponudbe; takim se mora priklopiti 10°/0 jamčevina in mora nudilec v njej izrecno izjaviti, da so mu stavbeni pogoji znani in da se jim podvrže. Pri jednakih ponudhah ima ustmena prednost. Načrti, prevdarek in stavbeni pogoji so razpoloženi pri c kr. okrajnem poglavarstvu v Krškem in pri podpisanem predsedniku stavbenega odbora na Jesenicah. Odbor si pridržuje pravo od podanih ponudeb ono Sprejeti, katero »pozna za najugodnejšo. Pozivajo se na dražbo vsi, ki upitno delo pod-vzoti želijo. Odbor za stavbo cerkve v Velikej Dolini, dne 9. marca 1881. Dr. Nninorš, predsednik. (130—1) Naznanilo. Izurjen vrtni* se priporoča Z najlepšimi spričevali visokoj gospodi in veleposestnikom. Razen vr-tarstva je tudi v različnih kmetijskih predmetih seznanjen: v poljedelstvu, v vinoreji, v živinoreji, v čebeloreji ter je samec in prost vojaščine; govori slovenski, nemški in italijanski jezik. Seznanjen jo z obnebjem .štajerske, kranjske in primorske dežele. — Kdor hoče o tem natančno pozvedeti, naj su oglasi pri opravnistvu tega lista. (137) Slamnike pere in prenareja po najelegantnejših novih modelih in najnižjih cenah •ToKrp ^Xorjes-.i«v% (129— l) iv. Petra cesta št. 20. prve dolenjske posojilnice v Metliki koncem tc»ta i H H o. KO 4 Aktiva gld. kr. KO M Pastva gld. kr. v H 1 90 969 47 1 209 deležev posamnih članov a 1 2 1SJ knjižic ostalih po 15 kr. 27 30 18 gld.......... 3.763 _, 8 Ostanek v kasi koncem leta 1880 1.110 32 2 Kapitalizovanih 6f,'(, obrestij . . 1.459 3 ' 717 14 t 4 Od teh kap. 6 •/„ obrestij. . . . ! 47 45 5 14.636 27 6 661 93 7 Družbena zaklada...... 456 62 8 51 46 9 314 23 Skupaj . 22.107 9 Skupaj . . . 22.107 9 V METLIKI, dno 28. januarja 1881. (132) Anion Prosenik m. p., Ivan Kapelle m. p., Ferdinand Salo kor m. p., blagajnik. direktor. kontrolor. v Ig u 1» I j,'t ii i. kongresni irg, na voglu gledališčne ulice, priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih mr klobukov in kap; ~w prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (133—1) Tovariš s čisto vlogo 3000 gld. išče se za nadaljevanje v Ljubljani postojećega obrtniškega podvzetja. Natančneje pove F, Mullerjev „Auoncen-Iiureau" v Ljubljani. (127—2) f Marija Dogan t7" Xjj-u."b»lja,:rii, (184—1) F o urni er-1 o varna", priporoča lastne izdelke najlepšega •i Tulci. 11. marca: Pri .Hlouii: VVitzemann iz Dornhirna. — Obenval-der Iz Domžal, — Mtiller iz Upnika. — Koeh z Dunaja. Pri 1'iehtenau z Dolenjskega. — Kesl. r i/. Celovca. — Stiskov iz Ljubljano. — Pick z Dunaja Rossba-h iz Ueiehonberga. Vsega zdravilstva Dr. Franc Zupane I ordinira vsak dan v svojem stanovanji z Bethovnovih ulicah štev. 4, I. nads t r opj e, ♦ (zraven Waldheirjavega instituta). (94—3) 4* j j Domoljubno dež. pomoćno društvo za Kranjsko vabi najuljudneje družabnike k o It lin.«} ai k s&h®wm kateri bode v ponedeljek 14. marca ob 6. uri zvečer v dvorani na magistratu. Program: 1. (Gospodarstveno poročilo in završen račun 1. 1880. 2. Volitev treh preglednikov računa in dveh namestnikov. B. Volitev dveh odbornikov za tedanjo volitveno dobo. 4. Nasveti družabnikov. (131—2) V Ljubljani, dnč 10. marca 1881. Za d r u 81 v o n o vodstvo: Dr. Stbokl m. p. Mor ni k m. Na prodaj so novo izdelano P (135—1) z dvema registroma, katere orgijavee sani lehko goni, pri lariMjn i'a\cerju, na sv. Petru cesti h. št. 1. Umetne (640—25) zobe in zobovja f postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v zlatu* vulltuiiitu ali ecluloidu brez bolečin. 1'lomnlra z zlutoin itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg llradeckega mostu, v I. nadstropji. 4 i 4 4 4 j i 4 4 Zahvala in priporočilo. Čestitomu občinstvu naznanjam udano, da sem dnč 3. marca t. 1. svojemu najstarejšemu sinu Kr»iic«>(u I.egaitu predala svojo uže 27 let postojeću lončarijo in tudi svoje posestvo na Trgovskem pristanu št. 4 z vsemi aktivi in pasivi. — Zahvaljujoč se za meni izkazovano zaupanje, prosim, naj se ono ne odtegne tudi novemu lastniku. V Ljubljani, 12. marca 1881. S6 spoštovanjem Iflarija l-eya(. Z oziram na zgoronji oglas, potrjujem, let prstoječo da sem prevzel doslej 27 Legatovo lončarijo s posestvom vred na Trnovskem pristanu št. 4, ter naznanjam velcccnje-nemu občinstvu, da hočem popolnem novo urejeno in zboljšano pečarijo pod tvrdko 4 France Legat % nadaljevati. — Naj zagotovim, da si bodem smatral za poglavite 4 4 4 4 Z nadaljevati. — Naj zagotovim, da si bodem smatral za poglavito nalogo to svojim p. n. naročnikom postreči z najčistejšimi in najsolidnejšimi izdelki prav po ceni ter prosim, naj se tudi meni izkazuje ono zaupanje, ki se je izkazovalo prejšnjej lastnici ter so naj me počesti z obilirai naročili. V L j u b 1 j a n i, 12. marca 1881. Udani (128—2) France Legat. r ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► Lekarna ..pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva ■ia mestnem trga v Ljubljani. !■: iporoča p. d. občinstvu sledeče, zinirom svežo (IriSne) vsled dolgoletnega izkustvu kot izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiska zdravila: (71—5) Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stoki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. Pomnhljevo CDorsch) jetrno olje, r£f5 brainore, plučnico, kožne izpustke in bezgavno otekline. 1 skl. G0 kr. Anaterinska ustna voda, tfa^Jft^S! pravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., gospodinjstvu pogrešati in so bo uže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobftlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s G. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se takoj. ^ ne smele bi se v nijednom lzdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tiBk .Narodne tiskarne".