"Field Day" ali Mladinski tabor Slovenske ženske zveze Okrog četrt čez osem se pa prične tekma med krožki za prvenstvo. Ker mora biti med to tekmo vse m.irno, se s tem prosi vse posetnike, da ne ploskajo med točkami pač pa le takrat, ko krožek odhaja iz dvorane. Prosimo, da se to upošteva, ker ploskanje včasih povzroči nemir med kadetkami kar lahko škoduje vsej skupini. Kontest bo končan pred deseto uro in nato se pa razvije plesna veselica z godbo pod vodstvom Mr. Louis Trebar-ja. Ob enajstih bo pa proglas zmagovalk in izročitev trofej in medalj po glavni predsednici Mrs. Marie Prisland. Ker smo uverjeni, da bo prireditev doprinesla vsestranski uspeh m ker vemo, da se bodo vežbalni krožki in njih voditeljice potrudile s svojo najboljšo znanostjo, zato že sedaj iskreno čestitamo vsem podružnicam in članstvu, ki oskrbuje te krožke ter vsem skupaj želimo obilo sreče in splošnih koristi, živele kadetke SžZ! Pozdravljeni vsi gostje! -o- šola SND Do petka je še čas, da vpišete otroke v šolo SND. V mladinski oddelek se sprejema učence do 16. leta, v odrasli oddelek pa vse druge nad to starostjo^ Pouk je brezplačen in se vrši ob sobotah. Šola poučuje slovenščino v govoru in pisavi. V Euclidu zidajo projekt Včeraj so začeli v Euclidu na 200. cesti, severno od NYC železnice, graditi vladni hišni projekt, ki bo veljal vlado do $2,-000,000. Projekt mora biti zgrajen v 180 dneh. Jasen dokaz! Ohol Nemec je stal na mostu v Mariboru in gledal na splav, ki je drčal spodaj po Dravi. Nemec se obrne k par Slovencem, ki so sloneli na mostni ograji in zanič-Ijivo reče, kazoč na splav: "To je pa jugoslovanska bojna mornarica!" Eden izmed Slovencev pogleda okrog sebe in ker ne vidi v bližini nemških vojakov, stopi k Nemcu, mu pri-koplje krepko zaušnico in reče: "To je pa jugoslovanska infanterija, topništvo pa v kratkem pride!" -o- V principu je Lausche za to, da mesto lastuje poulično železnico Frank J. Lausche, demokratski kandidat za župana, se je večraj izjavil, da je v principu za to, da bi mesto lastovalo uli čno železnico. "Toda," je dalje izjavil Lausche, "glavno vprašanje ni, kdo bo lastoval ulično železnico, ali mesto ali privatna družba, ampak glavno vprašanje je, da se doseže boljšo trans-portacijo po zmerni ceni." Lausche je tudi kritiziral župana Blythina, ki hoče dati mestni zbornici moč, da postavi po-ebno komisijo za obratovanje nestnih utilitet. "Taka komisija bi morala biti pač nestrankarska," je rekel Lausche, "in zato Se bi smela, imeti, mestna' zbornica moč postaviti tako komisijo in imenovati osobje. Zadeva je preveč važna, da jo imela v oblasti mestna zbornica. Minister Snoj 100.000 Nemcev beži pred Rusi v Ameriki! Vročina in nevihta Včerajšna'nevihta ni dosti ohladila ozračja. Toplomer je kazal 92 stopinj, rekord od 1922. Po nevihti je pa padel samo za 3 stopinje. Prispevki za Lauschetovo kampanjo Iz prijaznega Jutrovega je prišel naš pridni Tone Miklau-čič in odračunal $6.75 za Lauschetovo kampanjo. Povedal je, da so prispevali sledeči: društvo "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ je dalo $5, Louis Curk iz 3852 E. 112. St. je dal 75c in razni prispevki znašajo $1.00. Tone je obljubil, da bo še prinesel. Mrs. Mary Oblak iz 6410 Va-rian Ave. je dala $5 in sicer v imenu svoje družine: Frank, John in hči Mary Wolf ter mati Mary. Mrs. Oblak pravi, da je malo pozna s prispevkom, pa bolje je pozno, kot pa nič. Pa tudi križe na glasovnici je obljubila od vse družine za našega Franceta. t Poznana Mr. in Mrs. Pikš iz E. 53. St. sta prispevala tudi $5. Mr. in Mrs. Anthony Osredkar iz 1199 Norwood Rd. sta dala $3., neimenovana je pa dala $2. Najlepša hvala vsem dobrosrčnim darovalcem in če ne boste zamerili, vam povemo, da bomo prav z veseljem sprejeli še, če bo kdo prinesel kak dolar za kampanjo. -o- AMERIŠKA TAJNA POLICIJA JE Z RADIJEM VLEKLA NEMCE ZA NOS nemška tajna policija grozila s smrtjo, če ne prevzame vohunske službe v Ameriki. Pristal je in nemška policija ga je izurila v vohunskem poslu. Toda, ko se je leta 1940 vrnil v Ameriko, je stopil v dogovor z ameriško tajno policijo in ji izročil $910, kair je dobil od nemške policije. Ameriška tajna policija je potem postavila radijsko oddajno postajo na Long Islandu in od aprila 1940 do danes poslala v Nemčijo kakih 300 poročil, seveda izmišljenih. Sebold je tudi povedal, da ima Nemčija že par let v rokah največjo tajnost ameriške armade, to je pripravo, potom katere se iz-letala lahko meče bombe naravnost na tarčo. ž n jim je dospel hrvatski ban in več članov jugoslovanske vlade MINISTER SNOJ POZDRAVLJA SLOVENCE Washington, D. C., 9. sept. — Sinoči so dospeli v Washington ban hrvatske banovine dr. Ivan šubašič z gospo in člkni jugoslovanske vlade v izgnanstvu, ministri: Franc Snoj, Bogoljub Jeftič s soprogo, dr. Božidar Markovič s soprogo; Sava Kosa-novič. Na washingtonski- postaji so jih sprejeli poslanik Konstantin Fotič z gospo in celotnim osob-jem jugoslovanskega poslaništva. Poslanik Fotič je priredil do-šlim gostom slavnostno večerjo v poslanstvu kraljevine Jugoslavije. * Cleveland, O. — Konzul dr. James Mally je poslal ministru Snoju v imenu cl^velandskih Slovencev brzojavni pozdrav ter ga povabil, naj v kratkem obišče metropolo ameriških Slovencev, Gevda^ pozdrav je poslalo ministru Snoju tudi uredništvo Ameriške Domovine. A Včeraj opoldne je jugoslovanski minister Snoj telefoniŽno poklical iz Washingtona našega konzula dr. Mallyja in mu naročil, naj izroči slovenskemu narodu srčne pozdrave naših bratov in sestre iz stare domovine. Obenem je obljubil, da bo obiskal slovenske naselbine po Ameriki, kakor hitro bo uredil svoje uradne zadeve. Danes je odpotoval minister v New York. Kam bo šel od tam pa še ne ve. -o- Boksarski prvak bo moral morda v armado Chicago. — Svetovni prvak v rokoborstvu, Joe Louis, je bil po naborni komisiji prestavljen in razreda 3-A v razred 1-A. Ako bo prestal telesno preiskavo, bo moral v oktobru k vojakom. Prej je bil postavljen v razred 3-A, ker je rekel, da mora skrbeti za ženo, za njene starše, za brate in sestre. Toda, ko ga je tožila žena za razporoko, je prišlo na dan, da se te osebe lahko žive brez, njegovega zaslužka. —1-o-— Sinko je! Mr.'in Mrs. Oscar Ledenikar, 15710 Waterloo Rd. sta dobila 9 funtov težkega sinkota. Mati je hčerka družine Mr. in Mrs. Matija Sežun. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Stari očka Matija zdaj kadi cigare, da je veselje. Čestitamo ! 'Manj šolarjev Prvi dan se je v Clevelandu vpisalo v šolo 116,942 učencev, kar je za 7,123 manj kot lansko leto. Šolske oblasti pa mislijo, da se bodo javili do konca tedna še zakasneli "ptički." Bolniški čeki Bolniški tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ naznanja, da so dospeli čeki za bolnike. Pridejo naj ponje na 845 E. 139. St. Angleška posadka je ostala na Špicbergih, da ustavi Nemcem premog London, 9. sept. — V prvem poročilu, da so angleške, kanadske in norveške čete napravile na norveško otočje špicberge pogon, je bilo javljeno, da se je ekspedicija vrnila. Zdaj se pa poroča, da je ostala na otočju garnizija kanadskih in norveških vojakov, ki bo branila Nemčiji priti v oblast tega otočja, kjer so bogati skladi premoga. ' To otočje je zalagalo Norveško s premogom, a v Norveški so gospodarji Nemci. Zdaj so Nemci izgubili to zalogo premoga. Nemci so nameravali zasesti sami špicberge, toda Anglija jih je prehitela. --o- Nemci so potopili pri Islandiji bivšo dansko ladjo, sedaj last U. S. Washington, 9. sept. — Državni oddelek vlade naznanja, da je bila 17. avgusta torpedirana in potopljena 300 milj južno od Islandije bivša danska ladja Sessa. Ladjo je bila vzela v službo ameriška mornariška komisija v sporazumu z danskim vladnim zastopnikom. 24 mož posadke, meji temi en Amerikanec. je izgubilo pri tem življenje. Ladja je odplula iz New Yor-ka 7. avgusta in je vozila živež na Islandijo. Samo trije možje posadke so se rešili. Vest o izgubi te ladje je prišla takoj za tem, ko je dobil državni urad obvestilo, da je nenjški bombnik potopil v Rdečem morju ameriški parnik Steel Seafarer. Ta par-nik je bil potopljen zadnji petek ponoči. -o-- Rooseveltov poslanec obišče papeža Rim.—Osebni Rooseveltov odposlanec, Myron C. Taylor, je dospel z letalom iz Barcelone in bo v četrtek sprejet v avdi-jenci pri papežu. Izročil bo papežu posebno Rooseveltovo sporočilo, in se bo drugi teden zopet vrnil nazaj v Ameriko. Vojvoda Windsor pride v Washington Washington, D. C.—Vojvoda Windsor in njegova žena bosta 25. in 26. septembra v Washing-tonu: Ustavila se bosta gredoč na svoji farmi v Alberti, Kanada. Stanovala bosta v angleškem poslaništvu. Vojvoda je bivši angleški kralj Edvard. Rusi so vrgli Nemce 16 milj nazaj v dveh dneh in jim iztrgali 50 vasi. Romunci so izgubili pri naskokih na Odeso 20,000 vojakov. Nemci neprestano obstreljujejo Leningrad. Na centralni fronti so prešli Rusi v silovito ofenzivo ter preganjajo, kot se trdi iz Moskve, ostanke 100,000 nacijev zahodno proti Smolensku. V dveh dneh boja so pognali Rusi Nemce za 16 milj nazaj, jim iztrgali 150 štirijaških milj ozemlja ter jim vzeli 50 vasi. ~ Uradno poročilo iz Moskve zatrjuje, da je izgubila romunska armada pri napadih na pristanišče Odeso najmanj 20,000 vojakov. Toda ogromna in uspešna ofenziva na centralni fronti je, ki je vlila novega poguma Rusom v srce. Tukaj so Rusi uni čili Nemcem osem divizij v ofenzivi, ki so jo pričeli pred 26 dne vi in ki je dosegla svoj višek včeraj, ko so Rusi vzeli Nemcem železniško središče Jelnija, 200 milj južnozahodno od Moskve in 40 milj vzhodno od Smolenska. Medtem pa zatrjujejo nemška poročila, da je Leningrad popol noma obkoljen z suhega ter odre zan od ostale Rusije. Nemški topovi bruhajo noč in dan težke izstrelke v mesto. Nemci trdijo, da obstreljujejo s topovi in bombniki predvsem tovarne, da ne morejo obratovati. V vseh dvanajstih tednih vojne, niso Rusi izvojpyaii še. takt; pomembne zmage nad Nemci, kot sojo na centi-alni fronti zadnje dni. Nevtralni opazovalci mislijo, da bodo Nemci prisiljeni vzeti nekaj svojih čet od Leningrada in jih poslati na centralno fronto, kar bo ugodno za Leningrad. Tudi s fronte pri Kijevu so ruske čete z uspehom odbile vse naskoke nacijev. Nemška poročila ne omenjajo bojev na centralni fronti, pač pa poročajo o vrojčih bojih pri Kijevu in Odesi. Poroka V soboto 13. septembra se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Rudolf BambiČ iz 1317 E. 55. St. in gdč. Josephine Marec iz 1293 E. 55. St. Poroka bo ob desetih in prijatelje se prijazno vabi k poročni maši. Zvečer se bo vršilo svatovanje v Twilight Ballroom. Vse najboljše v novem stanu! Smrt v Kanadi Mrs. Mihelich, 6914 St. Clair Ave., je dobila žalostno vest iz Timmins, Ont., Kanada, da je tam umrl Petrov Andrej iz Go-riče vasi. Mr. in Mrs. Mihelich sta se odpeljala na pogreb. NA HRVAŠKEM VEDNO BOLJ VRE Zagreb, 8. sept.—Razni politični elementi na Hrvaškem se pulijo za politično premoč. Zlasti se to čuti med armado in Paveličevo stranko .vstašev Vstaši bi radi popolnoma izpodrinili armado od vpliva in moči in hočejo povsod na vodilnih mestih postaviti svoje ljudi. Armadni častniki javno izjavljajo, da v deželi ne bo pravega reda, dokler se ne pri-striže moči vstašem. Poleg tega so pa prepiri med katoličani in muslimani na dnevnem redu, a komuniste se dolži sabotaže in raznih zločinov. Poročila zatrjujejo, da so 24. avgusta Srbi zasegli smod-nišnico severno od Sarajeva in jo razstrelili. Železniška zveza z Zagrebom je bila radi tega prekinjena za en teden. V avgustu je bilo v neki vasi ubitih 42 Srbov. Pavelič je radi tega ukazal usmrtiti štiri vsta-še, ki so bili krivi tega zločina nad Srbi. En teden zatem so bili ustreljeni iz zasede zopet trije grbi, ki so pospravljali seno na senožeti. Tudi za to dolže vstaše. Začetkom tega meseca je bil zopet n^c Srb ustreljen. V Bosni in Hercegovini je do 2,000,000 Srbov, ki so sovražni tako Hrvatom kot Srbom. Med njimi in Paveličevimi vstaši so neprestani poboji in prepiri. V Sarajevu je bilo ubitih šest nemških vojakov. Vstaši dolže tega dejanja Srbe. Nad 10,000 srbskih delavcev je šlo v Nemčijo na delo Lisbona, Portugalska. (ONA). — Nemčija stopa s svojo vojno v tretjo zimo in na vse načine poskuša dobiti delavce iz okupiranih dežel. V Nemčiji je že zdaj več kot 2,000,000 importiranih delavcev in še vedno je veliko pomanjkanje istih. Vzrok je, ker je Nemčija pobrala skoro vse dela zmožne za vojno. V zadnjih par dneh je napravila Nemčija pogodbo z Španijo in Romunsko, da pošljeta svoje delavce na Nemško. Celo iz Srbije vabi Nemčija delavce, čeprav je smatrala Srbe vedno za nevaren element. Kot poroča nemško časopisje, je dospelo v Nemčijo že 10,000 srbskih delavcev. Belgrajska srbska vlada sodeluje z Nemčijo ter je razglasila obvezno delo za vse moške Srbe v starosti od 17 do 45 leta. ...... -o—- Odpovedal se je cigaram in se vpisal v šolo Trenton, N. J. — šestletni Walter Crawford je pokazal, da je volja močnejša kot meso. V pondeljek je presenetil svoje sosede, ko je koračil proti šoli brez običajne cigare (ali vsaj pipe) v šolo. Prej so ga ljudje malokdaj videli brez cigare ali pipe v ustih. Njegov stari oče pripoveduje, da je Walterček nekega jutra vstal in slovesno izjavil, da ne bo kadil več. In moško drži besedo. Obrambne znamke v trgovinah Začenši prihodnji pondeljek bo 15,000 trgovin v Clevelandu prodajalo obrambne znamke. Znamke bodo v raznih vredno-stnh, od 10 centov do $5. Te se potem lahko zamenja za obrambne bonde na pošti ali v bankah. To bo pevec! Družini Mr. in Mrs. Raymond Srnovršnik, 10712 St. Clair Ave, so prinesle vile rojenice krepkega sinkota-prvorojenca. Mr. Peter Srnovršnik, organist pri svJ Vidu in Mrs. Srnovršnik imata zdaj že deset vnukov in vnukinj. Naše čestitke! Strela v likalniku Ko je včeraj divjala nevihta nad Clevelandom, je Mrs. Paul likala perilo v svojem domu na 4808 Ira Ave. V hišo je udarila strela, ki je šla po električni žici v likalnik in od tam na tla. Stopila je električno žico,osmo-dila likalno, desko in nekoliko ohromila desno roko Mrs. Paul. žalostna vest iz domovine Frances Perme iz Tyronne Ave., Euclid, O. je prejela žalostno vest, da ji je v Globeli pri Sodražici umrla ljubljena mati Ana Janež. Sestra ji piše, da ljudem ni ravno hudega pod Italijo. (Seveda, pismo je šlo skozi roke italijanskega cenzorja). Pismo je bilo na potu ravno ei* mesec. i • *Pismo ima pri nas Frank Je-lenič. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ 1 IN LANGUAGE ONLY ' AMrHIPAM T T^n xt-, SLOVENIAN MORNING ■k __AMERICAN HOME DAILY newspaper - -!---- -* __CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. New York. — Tukaj se vrši obravnava proti 16 osebam, ki so obdolžene špijonaže proti Zed. državam. Tekom obravnave je prišlo na dan, da je imela ameriška tajna policija posebno radijsko postajo na kratke valove, potom katere je pošiljala na. cijem napačne informacije glede ameriške obrambe. To je izpovedal naturaliziran ameriški državljan Viljem Sebold, katerega je nemška tajna policija z grožnjami prisilila, da je prevzel vohunsko službo za Nemčijo. Maščeval se je s tem, da je vse izdal ameriški tajni policiji in ji pomagal izslediti druge nemške vohune. Sebold pripoveduje, da je bil leta 1939 v Nemčiji, kjer mu je : y _ ^'itoti'!'0^0 sePtembra se vr-Mladinski tabor pod ^h k !stvom skupnih vež-He -r°žkov in podružnic Slo-2oZenske zveze v Clevelan- So2tbomo imeli lepo-pri- tk |)fjr ' eno naj pomeni j i vej-ftljK ltev naše mladine in to Euclid Bftach Parku ftj{ V Cabin dvorani. S^ob programa za ta dan 5 liste ?? dveh popoldne, to bo "'h 1 Se radi vozijo po raft ij^&čih in po vsakovrst-Sp0l8Clh- katera so vsem ^tie aV°" Vstopnina za poŠt „atrakcije bo ta dan sa- S Za osebo' kar je fie rno n-i> ker skozi poletje !\et ral° Plačati vsepovsod Veij'11 tudi Petnajst centov. % 8 tudi pri okrepčilih, ki 'I. v ° P° Pet centov za ta * Pridejo gostje iz t ,J°cIo i držav in mest. \ h tudi kadetke iz Pitts-iz Girarda, Lo-i }]].ert°na in posamezno H jy°isa> Minnesote in ^odličnejši gost bo katerih krožek »Hi 8e šJe odstotke v kon-.V za prvenstvo v ttfo^ tem kontestu bo 'I \>fet krožkov, katerih A,že »edem minut časa, f boljše kar zna v , tNtni, dniki bodo ar-' ri(Om pa osebe, ki se V' se ln se Posebno "t!if Ul^imajo za lepe , CSC. deklet. Koliko-iti b0];vUjenio in pravimo, ^Sow korakati kot vo-/ k^ilož/ b°mo imeli pa •» videti. ilwNni I prosta za Xse- CK z t ajo velik balkon ^ ^bii- Pridite ob času Udoben sedež- Za" ob sed. / chJ bo nastop čla-• VSile U oddelka, ki bo- ' ,V kupnem plesu. Itj0 0(1 Pa k0ntest med b° m- Užnice št- 10 in Rajala narodne' S>C.ki bodobila; SkS V ! dobila zma ' \ % v tem -kontestu a 6- do 12. let sta- J Do i kontestu bo pa ' -v>.klVSeh uniformira- dre Se bodo uvr" % *%jj?rane in oddale * stVle zastavi, nakar A kr Sn nar°dno himno C^led Banner." b°do krožki . >X k>.bopanasto. pr kHp°Z6kod št. 25, ki vaje v koraka- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER CII7 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po.pošti, celo leto $7.C3 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; "pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. »83 No. 211 Wed., Sept. 10, 1941 j BESEDA IZ NARODA i............—. . . .——>—4 P. Bernard Ambrožič OFM Jeremija se razgleduje Ali Habsburžani zopet strašijo? Nadvojvoda Oto, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, je še vedno v Zed. državah. Tukaj so njegovi bratje in sestre, pa i njegova mati Žita, ki najbrže spletkari na levo in desno, da bi svojim otrokom zopet priborila avstro-ogrsko krono. Če jo bo, ali 5e dela na tem, da bi jo, nas ne briga nič. Pač pa nas briga, če se dela kake skrivne kupčije, da se obnovi staro cesarstvo, kjer bi bili isti narodi, kot so bili pred prvo svetovno vojno. Kar se tiče nas Slovencev imamo prebridke izkušnje z Habsburgovci, da bi jim šli še enkrat na led. Pomniti moramo, da so bili in da so Habsburgovci predvsem Nemci in potem šele vladarji podložnih narodov. Besede cesarja Franc Jožefa nam še vedno zvene po ušesih, ko je izjavil: "Jaz sem avstrijski cesar, toda najprej sem nemški princ!" Gotovo je, da Madjari podpirajo Otonove težnje in ga skušajo posaditi zopet na prestol. Pri tem morda upajo celo na to, da bi bila potem Budimpešta glavno mesto nove države. 'Tudi ni izključeno, da bi se celo Hitler ne strinjal s tem načrtom. Dovolil bi Madjarom, da se razvijajo proti jugu preko Hrvatske do Reke, a Nemčija bi se potegnila doli do Trsta. V tem slučaju bi bili Slovenci stisnjeni med madjar-sko-nfemško zagozdo in kmalu bi bilo po njih. Madjari bi postali rablji slovenskega naroda v mejah bivše Jugoslavije, Nemčija bi pa opravila s primorskimi Slovenci. Tako bi prišli torej Slovenci iz dežja pod kap. Kot rečeno, Oto ni zastonj v Ameriki in maže kolesa za obnovo habsburške' dinastije. Katere dežele naj bi obsegala ta nova država, nam ni znane?, ker nimamo dostopa do tajnih konferenc, ki se vršijo. Toda moramo biti pa resno na pažnji, da se ne bo barantalo z slovensko zemljo. Upamo, da bodo po tej vojni veljale točke, ki sta jih razglasila predsednik Roosevelt in premier Churchill, "da bo imel pc tej vojni vsak, tudi najmanjši narod, pravico izbrati svojo vlado." !n Slovenci ne bomo ravno najmanjši narod, če se zedinimo pod skupno streho vsi, ki smo enega porekla in čt dobimo vso zemljo, ki nam gre, ki je naša. Upamo, da se bo po tej vojni slišal glas slovenskega naroda oziroma njegovih zastopnikov. Upamo, da se ne bode delale zemljepisne meje preko naših hiš in sekale naš narod, kot se je to zgodilo leta 1918. To bo najbrže naloga ameriških Slovencev, ker Slovenci doma bodo morali biti tiho, dokler jim je nastavljen na prsa nemški in italijanski bajonet. Zato bo moral biti pa naš glas silnejši, da bo prepriča! državnike, ki bodo delali nove meje, o naših pravicah oziroma o pravicah slovenskega naroda in slovenske zemlje. Da bi nam kdo sosedov pomagal, ne smemo preveč računati. Pomagali nam niso niti leta 1918, ker je vsak gledal le zase. Slovencem na ljubo ne bo nihče lomil političnih kopij, če jih ne bomo sami. Predvsem bomo morali gledati na to, da bomo dobili nazaj VSO slovensko zemljo. Zahtevati bomo morali vso zemljo od skrajne južne točke Istre, do reke Taljamento v Italiji, vso Koroško in Štajersko gori do Gradca, vso Prekmursko in po vzhodni črti do Hrvaške nazaj do Reke. To je naša slovenska zemlja, to zemljo je stoletja in stoletja obdeloval slovenski kmet in dobiti jo mora nazaj! In na tej zemlji mora biti gospodar, neomejen gospodar, slovenski narod. Zmožen je dovolj, da bo znal to zemljo gospodariti, zlasti še, ker bo imela taka zedinjena Slovenija vse prilike obstoja. Morda boljše pogoje za obstoj, kot katerakoli druga država v Evropi, pa niti velikih ne izvzamemo. Če bomo potem stopili v zvezo s kako drugo državo v kaki federaciji ali podobno, o tem bomo še govorili. Glavno je, da si priborimo vso našo zemljo in pa popolno samostojnost. Slovenski narod je kulturen dovolj, da mu ni treba biti za hlapca ne temu ne onemu, pa tudi ne bo hotel diktirati ne temu ne onemu. Zahteval bo le to, kar je njegovega. Kot .rečeno, je danes slovenski narod v stari domovini najbolj tepen. Dasi so tepeni tudi drugi, katere je podjarmila nemška sila, pa so vsaj združeni v eni državi kompaktno, kar jim daje večjo odporno silo. Tako imajo zdaj Hrvati svojo državo, katere vlado sicer ne marajo, vsaj velika večina ne, a imajo vendar svojo državo. Tako imajo svojo državo tudi Srbi, čeprav so za trenutek sicer sužnji Berlina. Ampak Slovenci nimajo pa prav nič. Razsekani so med dve državi, Italijo in Nemčijo, kateri naglo skrbita, da čimprej izgine slovenski rod s površja zemlje." Tako Hrvatom kot Srbom skuša ustrezati nemška vlada, da bi jih pridobila na svojo stran, medtem ko hoče slovensko zemljo popolnoma iztrebiti našega naroda. Zlasti slovenska inteligenca je preganjana. Naravno, treba je spraviti s poti voditelje, ker voditelji so tisti, ki budijo narod k zavesti, k odporu, k vztrajnosti. Narod, ki nima voditeljev, kmalu propade. Tako računa tudi Hitler in baše slovenske inteligente v živinske vagone in jih pošilja v masah iz Slovenije. Delavcem pa izboljšuje plače in jim slika lepo življenje pod nacijsko vlado. Kot rečeno, slovenski narod v Ameriki bo imel oziroma ima že nalogo, da reši slovensko zemljo. Naš narod doma računa na to in ne smemo ga razočarati. Ko bo prišel čas, stopimo skupaj kot en mož za obrambo svete naše slovenske zemlje, da ne bodo zanjo vadljali niti Habsburgovci, niti kdo drugi. (Dalje.) 2. Kaj se vidi in sliši Skušal sem imeti na široko odprte oči in ušesa. Seveda sem tu pa tam odprl tudi — usta. Gledanje in poslušanje ni bilo brez uspeha. Spoznal sem kaj kmalu, kako stvar stoji. • V prvi vrsti me je veselilo, ko sem spoznal, da dobre volje med narodom ne manjka. Slišal sem polno besed največje pripravljenosti ne samo za dajanje, za navadno dajanje po kvodrih in dolarjih, kakor smo ga večinoma vajeni. Slišal sem besede, ki so me globoko prepričale, da je narod pripravljen za kaj več, namreč za resnične žrtve. Za stvari, ki bole — da se vrnem k izrazom svojih prejšnjih člankov. Govorili so o tem, da v tem primeru ne gre za kake tisočake, ampak da gre in mora iti za milijone! Računali so vpričo mene, koliko bi bilo treba dati poprečnemu Slovencu širom Amerike, da bi prišli do zaželjenih milijonov. In ko je bila matematika končana, ko so bili računi narejeni, sem slišal izraze začudenja, da je treba prav za prav vsakemu datj tako — malo . . . Slišal sem dalje, kako so sklepali, da bi se moral ustanoviti v vsakem tednu dan žrtve, ko naj bi si vsakdo pritrgal pri svojih rednih, pa nepotrebnih izdatkih in tako naj bi si prihranil groš za pomoč. Rekli so naj bi ustanovili en dan v mesecu, ko naj bi vsak žrtvoval dnevni zaslužek in ga obrnil v ta neizrečeno dobri namen. Z eno besedo: Srečal sem jih ce-io vrsto, ki so kar goreli za to delo in so pokazali, da je v njih še vsa slovenska kri in ji ni treba šele umetnih sredstev, da pride zopet do življenja. Z velikim zadoščenjem sem beležil ta odkritja in sem bil sam ginjen ob njih in sem se veselil svoje misli, ki me je privedla med ta živi narod, ob katerem je tudi meni živahneje zaplapolala v žilah — slovenska kri . . . Naletel sem na drugo vrsto besed, ki so šle kak korak naprej. Izražale so mnenje, da se narod kot celota še vedno ne zaveda dovolj, kako nujna, kako skrajna, kako v živo segajoča je potreba, da hitimo na pomoč. Rekli so in 'zatrjevali: Narodu še nikakor nismo dovolj predočili, kaj se godi in kako neizmerno trpe naši ljudje pod groznim jarmom, ki je prišel nadnje tako nenadoma. Posamezniki vemo in se nam bolj in bolj odpirajo oči, toda širokim plastem naroda to še ni prišlo do zavesti. Zato se nam tudi zdi, da so odzivi tako počasm*in da ljudstvo spi v samozadovoljstvu, kar pa nikakor ni tako zelo res. Zato je treba pisati in pisati, slikati in slikati, dramiti in dramiti, klicati, vpiti, kričati! Kričati tako zelo in tako glasno, da ga ne bo človeka med nami, ki bi mogel preslišati glasove strahot in neizrazne potrebe, ki nam prihajajo čez morje. Tudi te in take besede sem z velikim zadoščenjem jemal na zpanje in sem začel v mislih iskati in ugibati, kje bom našel najbližji — pisalni stroj . . . In še nadaljnje besede sem slišal, ki so mi pravile, da so tudi najbolj pripravljeni ljudje, možje in žene z najboljšo voljo, nekam — nezaupni. . . . Nezaupni najprej glede vprašanja, če se sploh more pomagati. . . . Kje imate odprto pot, da boste poslali, kar bi mi drage volje dali . . . ? Slišal sem nekatere, ki so dejali: To je I postransko vprašanje, saj Ibo nabrani denar našel svojo uporabo magari tudi po vojski, še Bog, če ga bomo imeli. ... In so se oglašali drugi, ki so rekli: ZDAJ je potreba, zdaj se mora najti pot! Ce se SEDAJ ne najde, bo morebiti do tega prišlo, da bomo PO vojski skušali priti na pomoč MRTVEMU narodu, ki bo potreboval k'Večjemu še naših molitev, drugega nič več . . . Naj nam torej odgovorni ljudje povedo, kaj bo z denarjem, ki bi ga nabrali. . .. In tu pa tam je segla neza-upnost še malo dalje in so dejali: Kdo nam pa garantira, da so osebnosti v naših odbornih skozi in skozi zanesljive in da splojjj vedo, kaj delajo, ko sami priznajo, da nam takih pojasnil ne morejo dati . . . Pa so še dostavljali: Nezaup-nost se nas polašča tudi zato, ker so tisti obstoječi odbori že cele mesece organizirani, pa opažamo tako malo delavnosti in dosledno tudi le malenkostne uspehe. Saj iščejo v časnikih dan na dan, da nas bodo informirali o tem in onem, da nam bodo povedali o svojih uspehih, pa je jako malo tega. Dobivamo vtis, da se jim nikamor ne mudi in da mislijo: Ce ne danes, pa jutri, . . . Opažamo celo, da se kotijo že nekaki prepiri in se pjavljajo nesoglasja, ki so odjeknila že v javnost. To je hudo in ne obeta nič posebno dobrega. Kaj se utegne izcimi-ti iz vsega tega pozneje, si vsak lahko nehote misli. Ce so že v začetkih taki zaroki neenotnosti, kdo i^pre s polnim zaupanjem dati vso svojo vero. ... S takimi mislimi in besedami nisem mogel biti — potolažen. (Dalje sledi) Podružnica TtTlO SŽZ članiee podružnice št. 10 Slovenske ženske zveze prav vljudno vabim na redno mesečno sejo, ki se vrši prihodnji četrtek, 11. septembra. Naša tajnica ima tudi še precej tistih listkov, od katerih donesek je namenjen za naše trpeče brate in sestre v stari domovini. Prosim vas, da si vzamete to naznanje in sezite po teh listkih, ker končno boste lahko deležni še kakšne nagrade. Zavedajmo se, da je naša sveta dolžnost, da pomagamo našim trpečim v stari domovini. V soboto, 13. septembra, se pa vrši tako zvani peti. "Field Day" Slovenske ženske zveze v Euclid Beach parku. Upam, da bo tudi naša podružnica sto procentno zastopana ta dan. Dekleta našega vežbalnega krožka se Prav pridno vadijo v raznih vajah korakanja. Lansko leto so bile dobile prvo nagrado in pravijo, da se tudi letos ne bodo branile tistih lepih meda-lij. Tudi članice našega mladinskega krožka se kaj skrbno vadijo za nastop, da bodo napravile najboljše na ta dan. Nastopile bodo v starokrajskih plesih in kadar bodo nastopile tedaj ne pozabite, da jim tudi aplavdira-te, ker s tem jim boste dali ko-rajžo.. Letos bo oddana nagrada tudi mladinskemu krožku, kateri se bo najbolj odlikoval. Ob tej priliki bomo zopet imele čast pozdraviti med nami našo priljubljeno glavno predsednico gospo Marie Prisland ki bo tudi razdelila nagrade. Kakor se nam poroča, bodo prišle tudi druge glavne uradnice. Drage sestre iz tega vam je razvidno, da je nujno potrebno, da se prav vse udeležimo tega dne. Z veliko udeležbo pokažemo našo gostoljubnost in da smo v resnici vesele naših častnih gostov. K sklepu naj vas še enkrat opomnim, da nikar ne pozabite priti 11. septembra na redno mesečno sejo naše podružnice in potem 13. septembra pa pridite gotovo tudi v Euclid Beach park. S seboj pa pripeljite tudi svoje znance in prijatelje. Vstopnina je prosta za Vse. V imenu podružnice št. 10 SŽZ kličem vsem gostom, posebno pa našim glavnim odbornicam kakor tudi vsem članicam, katere nas boste posetile iz drugih krajev na ta dan — dobrodošle! Pozdrav, Frances Tomsich, preds. podr. št: 10 SŽZ. -o- Iz Zadružnih vrst Poletje je minulo, pikniki so pri kraju — ostane dolga jesen in zima. To je za ene; oni, ki si bodo znali poiskati zabave jo bodo imeli na koše na razpolago, in med njimi so aktivni zadru-garji. Kaj bi ne, ko so tako imenitno organizirani v svoje keg-ljaške skupine,- ali teame. O njih ste čitali prilično lani. Letos so spet organizirani v osmih teamih: ženske, dekleta in moški, vse kar leze in gre, da igra v reklamo Zadruge. Takih požrtvovalnih skupin ne najdete zlepa. Sezona se prične za te komaj strpne igralce v sredo 10. septembra ob 7 zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. Igrali bodo do devete, in vsi kegljači, prijatelji in znanci naj to blagovolijo vzeti z veseljem na znanje, in se točno javiti na pristojnem mestu. To se bo metalo tiste krogle. Bodočega župana še nism|o povabili dja bi "jo enkrat" vrgel, čeprav v graben, bo pi'ili|ke dosti pozneje, kajti sedaj mu karApanja vzame ves čas. Tekma za prvenstvo letos bo huda, konkurenca pa taka, da se bo kar kadilo po alleys, žene dekleta in moški, kar lepo ko-fajžrto naprej kot ste začeli in z'adrugarji vas bodo pa bodrili k večjim in večjim uspehom v vašem prizadevanju. Ker smo pri priredbah, je dobro ako že sedaj veste, da bo v jeseni velika razprodaja in veliki zadružni mesec, to je v oktobru. Vse skupaj pa bo zaključila lepa plesna veselica v Slovenskem delavskem domu na Waterloo v soboto, 25. oktobra. Takrat se bo pa vrtelo, da bo kaj! Dobra godba, fina družba in dobro razpoloženje pa bo šlo če bomo vsi napol polomljeni. Bokal bi rekel, mora ti!" in šlo bo. Zadrugarji se zopet skrom-rto oglašajo in opozarjajo, da spet so zadeli, ko so trdili, da edina rešitev delavstva je v njih rokah, v Ameriki ni drugače kot v Angliji. ,Poslanska zbornica postavi davke, ki bi bili primerni za delavca. Senat, človek bi rekel "House of Lords," pa lepo zviša te davke na ubogo paro, ko je vendar veliko drugih krajev, kjer bi lažje prej potipali. O tem več drugič. Joseph A. Siskovich, taj. ---o- Slovenski narodni muzej Vodstvo Slovenskega narodnega muzeja v S. N. Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu, O., se želi javno zahvaliti vsem številnim darovateljem raznih stvari v muzej. Izza zadnjega objava imen prispevateljev se je zopet nabralo precej (lepo število rojakov, ki so več ali manj prispevali stvari. Zato je na mestu, da objavim imena, ki doslej še niso bila objavljena, ki so sledeča: Matija Pogorele iz Minnesote je poslal tekom leta okrog 20 zabojev raznih stvari, največ časopise in knjige; Mrs. Frances Vreček, Chicago, 111., več letnikov "Zarje," glasila SŽZ in razne programe in spominske knjige; Paul Ber-ger, Chicago, 111., knjige iz Ljubljanskega velesejma in spominke na Trboveljskega Sokola; M. Križanič, Cicero, 111., par zanimivih slik; Rudolf in Anna Sedlar, Cicero, 111., zanimive poštne karte iz Slovenije; James Debevec, urednik Ameriške Domovine, Cleveland, O., številko humorističnega lista "Komar." Leopold Kushlan, Cleveland, O., važno knjigo in nekaj drugih dokumentov; John Poto-kar, lastnik Double Eagle Bottling Co., je kupil na zadnji spominski razstavi sliko "Industrijski Cleveland" od vdove pokojnega H. G. Peruška za $100.00 in jo je poklonil v muzej ; John Satkovich, Cairn-brook, Pa., puško iz dobe ameriške civilne vojne; društvo sv. Petra in Pavla, št. 35, ABZ, Lloydell, Pa., društveno zastavo, paradne kape in maršalsko sabljo; Anton Cerk, Greens-burgh, Pa', leseno iz enega kosa lepo izrezano verigo; Mrs. Agnes Pire, Chicago, 111., velika slika slovenskega podpornega društva "Slovenija" št. 44 CSBPJ. Iz tega društva je pozneje postala št. 1, SNPJ. Na sliki so razni slovenski pionirji. Joseph Verbič, Joliet, 111., srebrno odlikovanje "Državno darilo za konjerejo"; Anton Shular, Arma, Kans., je dostavil v muzej zastavo ASBPD v Frantenac, Kans.; šest naram-nih regalij, 1 čepico, 2 znaka, sliko članov št. 2, te organizacije iz leta 1898 in še več drugih stvari; Blaž Novak, Cleveland, O., konvenčne slike organizacij; Milka Kress, Cleveland, O., razne knjige in revije; Victor Wood, Cleveland, O., nad sto let staro žepno uro, pipo in skrinjico; Mrs. Lucija Koss-Leskovec, Euclid, O., zbirko raznih knjig in brošur ter tri zgodovinske slike iz društvenega življenja; društvo Cleveland št. 126, SNPJ, dve društveni zastavi; samostojno podporno društvo Slovenija, Cleveland, O., zastavo in omaro. To društvo je bilo najstarejše slovensko podporno društvo v Clevelandu in se je razpustilo leta 1940; Anton Milavec, Cleveland, O., slike od Slovenskega Sokola v Clevelandu in druge stvari; Anton Crtalič, Cleveland, O., lepo zbirko knjig, revijo, programe in časopise; John Lokar, st., Cleveland, O., veliko zbirko raznih knjig, revij, časopisov, slike, programe in spominske knjige. Frank Kačar, Cleveland, O., lepo zbirko koledarjev, zapisnike raznih konvencij, pravila raznih organizacij in precej programov; John Bukovnik slovenski fotograf v Clevelandu, je podaril muzeju 15 slik slovenskih umetnikov z njih lastnoročnimi podpisi; Ivan Ter-ček, Cleveland, zbirko raznih spominskih knjig, programov, revij in par slik; Jennie Daga-rin, Cleveland, zbirko raznih zanimivosti in star denar; John Prime, Cleveland, številke redkega slovenskega lista v Ameriki, važne dokumente in trumpe-to, ki se je rabila pri prvi So-kolski paradi v Clevelandu, katere se je tudi on udeležil; Louis Ule, slovenski brivec v Clevelandu, je poklonil $5.00 Liberty Saving znamko iz leta 1918; Mrs. Tomle, Cleveland, antično orodje; Ivan Molek, Chicago, 111., naramnico prvega slovenskega podpornega društva sv. Jožefa v Calumet, Mich., ki je bilo ustanovljeno leta 1882 kot tudi nekaj številk Prole-tarca in drugih; Louis Adamič, sloviti pisatelj v Ameriki, sliko H. G. Peruška in denarni prispevek; John Tavčar, tajnik S. N. D. razne časopise in programe. Poleg navedenih so prispevali še nekateri drugi rojaki manjše stvari. Zahvalo sta zaslužila tudi Milan Medveshek in Frank Barbič, ker sta vozila stvari iz Chicaga v Cleveland za muzej. Hvala tudi Frank Fen-detu, ki je nabiral stvari za muzej v Chicago in Cicero, 111. Pri urejevanju prejetih stva- ri za muzej pa so P01"^ Jos. Kurent, Louis D"18' John Šušteršič iz E. vsi iz Clevelanda. Vsem ^ se prav lepo zahvalim za sodelovanje in strokov^' pomoč. Zbirka predmetov v j Muzeju raste od dneva d" va, le urejevanje gre PoC. rok. Sedaj se lahko ^ naredi lepa in zanimiv8.^ va vsakovrstnih stvari, le dostavljene muzeja je še naših ljudi, ki l"1 ,, primernega za muzej, I dostavite reči v muz^' 1 bo prepozno. Dostikrat >1 di, ko starši pomrjej0; 1 ne vedo pomena starl I knjig, časopisov, pa J1 ji vržejo v smeti in sež£0, 3 ne bi raje poslali sedaj I či v hranitev muzeju, 1°.J stor za to. Kdor kaj P,I si zagotovi trajen sp° J, je poleg predmetov v J označeno vedno ima d; « Kar sedaj muzej 'iaJ ,1 'TO rff trebuje, je oprema. * ■ ne precej denarja i11, Jt iskati vire, da se dol" J! in nabavi potrebne^ r\M omare in omara za ca I revije. .JB Ce ima kdo kaj Prl[ifI za v muzej, naj piše » M na: Slovenski narodi'' F 6409 St. Clair Ave., C J. Ohio. Erazem J Jk taj L Ne mina, ne b^l Nedavno je morje J britanski breg zelo _c j5J jektil, ki ni bil niti »'J torpedo, niti bornih J oblike. Angleški str J so ugotovili, da gi"e j čno bombo, ki se v ^ Jj pregiblje v smeri pre 1 mor je bila namenjaj je svedraste oblike J obeh koncih mehan'2 .J H «00' J ki, s katerimi se v m ka. Strokovnjaki-so " J jektilu ime zračni to J Nemški letalci 80 krati metali zračne J angleške ladje. PrV* \i| ležna takega napa^'• J ladja "David M" J „j j letala so opisala ^.jjo1* nakar je eno izp^^tj neki,podolgast Pre zgrešil svoj cilj in P^jjtl je. Kapitan je že s tem stvar °Vr& LjM naenkrat opazil, da ba se ni potopila, m8 šla na površje, 113 It plula proti ladji. d® Kapitan je s P0" .(TO maj ubežal iz črte, jA je pomikal projek'y jMj nato vrgla še en t° mu je kapitan zope no ognil. Tako tretjim torpedom, ^/p je, da vkljub vsem^Jl je le ne dosega ^ 1 mena. Enega izm^o j®, pedov je morje v* Jlj in britanski j/IJ podrobno proučil1 §' stavo. ^ I'' — Nevarna M 0PM Čeprav so P0', električnih udarc^ v,tm deti nedolžne, Pa ^f j sti prizadetega 0 ^ do. Pogostoma P pj di šibkejši toki ^ f, Posebno v gosp0 mo biti s poškodb in kontakti zelo P^ sti pa ne smej0 * Na zun&j je vidf^ jej. krat nedolžna, *e >'. kovala samo isj^j, J v bližini tega niso ožgane. V , trga električna tkivo in vročina m Med tem ko j« poškodbo po VfZt/j obravnavati ie J pač navadne iai mirajoče organe< J1;, sposobni za de'0'^ fjf^ niti, da se izog11 ^ I (t neniu ležanju v Iji. SATAN IN 15 K AR101 Po nemžkem Izvirnika K. Mays srno res tako slepo šli v past, kakor mislite, — pa ne smeli bi nas opozoriti na nevarnost, ki nam grozi, in na vaše načrte! Saj se vam vendar lahko izmuznemo _!» "Zounds —!" Tako sem vzkliknil in se naredil kakor človek ki nenadoma spozna, da je res "ustrelil silne ga kozla." In dal se je zapeljati. Režal se mi je in pravil: "Ah — končno vendar spoznate, kak duhovit človek ste! Ampak," je nadaljeval veselo in samozavestno, "nikar se ne bojte za nas! Namenoma smo šli v sotesko in sicer zato, ker v njej lahko taborimo, ne da bi nas vaši videli. Celo kurimo lahko, pa nas ne bodo opazili. Sam sem tako nasvetoval. Kakor vidite, sem se mnogo naučil na divjem zapadu. Jutri seveda bomo sotesko zapustili, namreč polovica naših ljudi. Polovica ostane v soteski, pa se skrije globlje v njej, da jih ne bodo izlahka videli. Druga polovica pa bo, kakor rečeno, sotesko zapustila in se skrila pri vhodu. Nato pridejo junaški pašini vojaki in pojezdijo v sotesko in soteska bo za nje past! Kajti ko bodo v soteski, pritisne druga polovica Ayarov za njimi in zapre vhod. Slavna pašina konjiča bo na mah med dvema ognjema, vsak otrok mora uvideti, da -ni za nje druge rešitve ko predaja na milost in nemilost. Tako bo! In ponavljam, sam sem tako svetoval šejhu," je prid j al ponosno. Naj je bil le ponosen! Zvedel sem, kar sem hotel zvedeti. Seveda tega nisem pokazal, naredil sem se kar moč neumnega, v zadregi sem ga gledal. Pa brž šepi pokazal vesele j ši obraz in dejal: "Hm —! Vaši računi bi ne bili slabi —. Ampak — kdo pa vam jamči, da pojdejo vojaki v nastavljeni past?" Slutil sem, kaj bo odgovoril. "Pojdejo!" je pravil samozavestno. "Pojdejo! Zanesite se na to! Poskrbljeno je, da pojdejo ! Tisti vaš vodnik je naš zaveznik, prav tisti, ki mu največ zaupate. On je bil tisti, ki vas je danes zvabil k studencu, kjer smo vam nastavili zasedo in vas tako lepo ujeli. Mimogrede povedano, tudi tisto past sem jaz nasvetoval. Sinoči sem bil pri vašem taboru, domenila sva se radi zasede in kako vam bomo odpeljali vašega generala Kruger beja. In prav tako bo jutri peljal vojake v past." "Vraga —! Vi ste nas dali zvabiti k studencu —?" "Da!" se je smejal. "Vi — častnik, ki ste v službi Kruger beja in tunizijskega paše —? Vojak — pa izda svojega predstojnika?" Zamahnil je z roko. "Neumnost! Dovolj ; dolgo sem se mu klanjal in se mu hli-nil in mu bil pokoren, danes pa je k&nec neumne igre —. Važnejši posli me čakajo, vsa drugačna bodočnost. Naj vam še tole povem! V Ze-dinjene države se povrnem in bom porabil priliko, da si poskrbim denarja za potovanje in povrh še polno mošnjo. Namenoma sem se dal obkoliti, namenoma sem se vdal šejhu Ayarov s svojimi vojaki in s tistim selom sem zvabil v puščavo Kruger beja. Tisti sel namreč ni nihče drug ko moj zaveznik, ni ušel, sam sem ga poslal v Tunis. In Kruger bej se je dal zvabiti.. (Dalje prihodnjič.) Sv. Ciril in Metod med Slovenci Staroslovenski jezik Kopit/ir, Miklošič"' in nekaj časa Šafarik so mislili, da sta solunska brata s pomočjo panonskih učencev pod pokroviteljstvom kneza Koclja tedanje panonsko slovensko narečje izoblikovala za književno rabo. Zato so ta jezik imenovali staroslovenski. Na koncu preteklega stoletja pa so slavisti dognali, da je podlaga staroslo-vanskega književnega jezika makedonsko narečje, solunske okolice. Ko so iskali novo ime, so se nekateri odločili za izraz staro bolgarski. A razen med Bolgari je danes to ime ze povsod opuščeno. Večina se je odločila za ime cerkvenoslovanski, a tudi to je že omajano. Cerkvenoslovanski jezik obsega tudi poznejšo književnost, ki se je po 11. stoletju odtujila od starega književnega jezika. Zato je za označbo prvotnega književnega jezika včasih treba dode-vati še pridevnik stari. Med slavisti, ki so pisali v nemškem jeziku, se je kar udomačil izraz: altkirchenslavisch. Jagič pa je večkrat pisal: kirchenslavisch. Slovanski in francoski slavisti ne morejo posnemati značilno nemškega kopičenja sestavljenk. Zato so se odločili za naziv: staroslovanski. Cehi večinoma pišejo: staroslovenski (tako tudi Slovaki), redkeje staroslovanski. Saj stari Sloven pomeni isto, kar češki in naš Slovan. Zato Srbi rabijo dosledno: staroslovenski. Rusi in Ukrajinci rabijo izraz: staroslovanski. V zadnjih letih strokovnjaki (Vojs, Kuljbakin, i. dr.) izrecno izjavljajo, da je nazivanje staroslovanski jezik pravilno. Samo pri nas^v jezikoslovnih spisih še splošno vlada staro-cerkvenoslovanski jezik. V tem smo med Slovani že precej osamljeni. Cas je, da se te pre-okorne sestavljenke otresemo. Cč se komu naš staroslovenski naziv zdi dvoumen, kar je v nekaterih zvezah res, pa naj piše staroslovanski ali slednjič cerkvenoslovanski z ločenim dodatkom stari, kadar je res potreben. Dihaj mo svobodne je. Panonski knez Kocelj Po knezu Koclju je naša zgodovina živo zvezana z zgodovino staroslovenskega jezika. Koclje-va zveza s slovanskima apostoloma je v staroslovanskih virih častno zabeležena-; Kocelj brez dvoma spada med največjem Slovane. Miklošičevo mnenje o panonski domovini staroslovenskega jezika ga je povzdigovalo visoko natd Rastislava. Po padcu tega mnenja pa je padel tudi Kocelj, kakor je nekdaj padel kot žrtev svoje zveze z Metodom. Po preiskovanju staroslovenskih virov sem uvidel, da je naš knez vse preveč pozabljen ne le v škodo naši zgodovini., ampak tudi v škodo važnih znanstvenih vprašanj, ki se marsikje šele ob njem pokažejo v jasnejši luči. Zato sem skušal zbrisati prah z njegove zgodovinske podobe, ne da bi ga s Šafarikom in Miklošičem povzdigoval nad Rastislava, ampak da bi ga postavil na zasluženo mesto o b njem. Toda oglasili so se očitki, da to ni prava zgodovinska podoba. Vsi so se bolj ali manj očitno sklicevali na zgodovinarja M. Kosa. Zadeva je postajala mučna. Saj me je M. Kos pri sestavljanju knjige o Koclju kolegialno podpiral in ji odprl pot v javnost. Naposled sem bil prisiljen v Glasniku Muzejskega društva (GMDS 1940, 62) opozoriti, da so v M. Koso-vih spisih tri velike zmote, ki kaze zgodovino Kocljeve dobe. A pripomniti moram, da jih M. Kos sam ni poudarjal v toliki skrajnosti kot drugi, če v to znanstveno vprašanje ne bi posegli manj poklicani ljudje, bi se soglasje doseglo brez boja. Neko korist pa je to vendarle rodilo. M. Kos je v letošnjem GMDS (68 ss) akademsko odgovoril ter vprašanje tako stvarno pojasnil, da se bomo prav lahko sporazumeli. Tri velike zmote V M. Kosovih zgodovinskih delih so naslednje tri zmote: 1. Slovanska apostola sta se leta 867. hotela vrniti v Carigrad, ker med Slovani nista dosegla posebnih uspehov; 2. Kocelj se je šele leta 869. odvnjil od Nemcev in se odločil za Metoda; 3. Haurianovo pismo o slovanskem bogoslužju je bistveno interpo- lirano, kakor je prepričevalno dokazano. To so velike zmote zlasti zato, ker navajajo kot trdno dokazane resnice in ker so vse tri med seboj žvezane; medsebojna zveza jih osvetljuje in ojačuje. Pa tudi znanstveni metodi nasprotujejo, ker se domneve brez dokazov predstavljajo kot trdno dokazane in ne upoštevajo zgodovinskih virov. 1. Prva zmota se poglavitno naslanja na staro-slovenski Metodov življenjepis, kjer beremo, da sta se sveta brata po treh letih vrnila iz Moravske. Toda to je jezikoslovno vprašanje. Slovanski jezikoslovci pa trdijo, cla to nekoliko pomanjkljivo izražanje samo po sebi pomeni samo toliko, da sta odšla iz Moravske, kamor sta pred Z bojišču. — Gornja slika nam pred stavifa'napredovanje ruskih vojakov pod silnim sov,raznim ognjem. V ospredju slike vidimo ležeče rusko vojaštvo in v ozadju pa je videti učinek eksplozije velike nemške granate.. Knez Stirbey nasprotnik bivšega rumunskega kralja Karola se nahaja zopet v Rumuniji. Angleški ministerski predsednik Win ston Churchill se je mudil tudi na otoku Islandija in ob tej priliki si je ogledal tudi a nieriške in angleške vojaške oddelke. Desni poleg Churchilla je predsednikov sin Franklin D. Roosevelt, ml, ki je spremljal predsednika na zgodovinski konferenci sredi Atlan tika. tremi leti prišla. Nikakor ne pomeni, da sta se hotela vrniti v Carigrad. Dejstvo je tudi, da sta šla v Rim. V Metodovem staroslovenskem življenjepisu je splošno več mest, ki so umevna le v zvezi s Cirilovim življenjepisom, ki je bil prej spisan; Metodov življenjepis večkrat izpušča stvari, ki so tam povedane, vmes celo odločilno važne, n. pr. bivanje slovanskih apostolov pri Koclju leta 867. Zato ga je treba razlagati v soglasju s Cirilovim življenjepisom. Potem je razlaga vrnitve iz Moravske lahka in trdna. M. Kos trikrat ponavlja, da z mnogimi drugimi zagovarjam mnenje, da sta naša apostola "od vsega začetka" imela na men iz Moravske potovati v Rim, a ne v Carigrad. Toda to je nesporazumljenje. Tega v tej obliki nihče ne trdi. Veliki ruski slavisti (posebno Nikolj-ski in Lavrov) poudarjajo, da so svetega Cirila dragocene svetinje papeža Klementa, odkrite v Hersonu, opozarjale na Rim in daje imel namen del teh svetinj nesti v Rim; zato jih je vzel s seboj. A isti strokovnjaki poudarjajo tudi namen, da se kdaj vrneta v Carigrad. Namen vrnitve v Carigrad tudi jaz vedno poudarjam. Tu je treba različna vprašanja natančno ločiti, če hočemo ugotoviti, kaj je verjetno, kaj trdno dokazano, kaj pa zmotno. Zmotno je izključevanje nameravane poti v Rim. Prostovoljna pot svetih bratov v Rim je v slovanskih in latinskih virih jasno izražena in trdno dokazana. Isto je trdno dokazano po zgodovinski zvezi, še večja je zmota, da sta se sveta brata zato hotela vrniti v Carigrad, ker med Slovani in torej tudi pri Koclju nista dosegla posebnega uspeha. Prav to je za zmoto značilno in prav v tem je zmota osamljena; noben slavist je niti od daleč ni zapisal, niti Weingart niti Dvornik i. dr. A očitna zmota o neuspehu je v notranji zvezi z zmoto o vrnitvi. Solunska brata sta mogla panonske in moravske cerkvene zadeve urediti le v sporazumu z Rastislavom in Kocljem. Vsako drugačno ravnanje bi bilo nespametno in nemogoče. Torej sta se morala najkasneje že v Panoniji odločiti za pot v Rim. Pa tudi sama sta jasno videla, da panonskega cerkvenega vprašanja ne moreta rešiti brez Rima. če pa sta hotela zaradi neuspeha zapustiti nehvaležno Moravsko (in Pano-nijo), potem bi bila stvar seveda bistveno drugačna. A to je v nasprotju z viri. (Dalje prihodnjič) -o-- Parstoletna pravda končana Japonsko vrhovno upravno sodišče je te dni kakor poročajo iz Tokija 11. sušca, končalo pravdo, ki se je vlekla že od leta 1699. Takrat sta bili na Japonskem tudi dve veliki knežji rodovini, Jonezava in Murakami, ki sta imeli ogromna posestva. Nav-skriž pa sta si prišli zaradi meje. Nastala je pravda, ki je razburila japonske velikaške kroge. Zato se je zgodilo, da je j takrat 47 japonskih roninov, |kakor tamkaj imenujejo imenitne viteze iz visokih knežjih ro-dovin, izvršilo samomor — ha-rakiri. Bili so vsi vitezi teh dveh rodovin. Storili pa so to zato, da s tem svojemu cesarskemu gospodu dokažejo, kako so vkljub sporu, ki ga imajo med seboj, cesarju zvesti do smrti. To je sloveče dejanje, ki je prišlo v japonsko zgodovino. Obe rodovini sta s tem izumrli. Tako je vse premoženje teh dveh izumrlih rodovin postalo spet cesarska last. Država, ki je upravljala to premoženje, je ti dve posestvi spremenila v dve deželi: Jamagata in Niigata. Lahko si mislimo, kako ogromna premoženja so to bila, če je samo eno posestvo veliko za celo deželo. V teh deželah so seveda živeli ljudje, kateri so bili poprej knežji podložniki Obdelovali so svoja polja in živeli, kakor prej. Toda leta 1889 so se tudi ti med seboj sprli zaradi gozda, šlo je spet za mejo, kje imajo pravico sekati eni in drugi. Dolga desetletja je spet tekel spor. Profesorji z univerz, visoki ministrski uradniki in drugi strokovnjaki so dajali svoja mišljenja, da bi se spor končal. Pa bilo je vse zaman. Zadeva se je zdela tako zamotana, da celo japonske generalštabne karte niso zaznamovale meje teh dveh dežel. . Zdaj pa je senatni predsednik vrhovnega upravnega sodišča Sekiguhi vsemu temu napravil konec. Stoletja stare akte je pustil na strani ter je z eno samo črto obe deželi razdelil na dva dela ter s tem začrtal mejo, ki naj velja za vso prihodnjost. -o- Republika Kuba je tudi uvedla obvezno vojaško službo. * * * Turčija zamenjava tobak za angleške izdelke. # * * Kanadska mornarica se je od začetka sedanje vojne povečala na dvanajstkratni obseg. MALI OGLASI Stalno delo Dekle dobi delo za hišna opravila; stalno delo. Lahko ostane čez noč, ali hodi domov. Ali pa dekle, ki bi prišla pomagat po šoli. Oglasite se na 17202 Grovewood Ave. (213) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sobe in kopališče. Vprašajte na 1095 Addison Rd. (213) Delo bi rada Mlado dekle želi dobiti delo v groceriji ali slaščičarni.. Je vajena tega dela. Pokličite HEn-derson 1603. Delo se dobi Delo dobi dekle kot strežki-nja, žena pa za čiščenje in pomoč pri kuhi. Vprašajte v Hugh Carney's Top Hat Tavern, 661 E. 185. St. Vprašajte za Mr. Carney. (212) Pohištvo naprodaj Želi se prodati dobro ohranjeno pohištvo za 3 sobe. Vprašajte zvečer po 6 pri Zakrajšku, 6422 Spilker Ave. (211) Delo dobi Dekle dobi delo za prodajalko v groceriji. Mora imeti izkušnje. Dobra plača,stalna zaposlitev. Vprašajte pri United Food Store, 2582 Noble Road, Cleveland Heights. (212) Dekle ali žena Delo dobi dekle ali žena, stara nad 21 let. Mora govoriti angleško in slovensko. Delo je v gostilni in restavraciji. Ako imajo izkušnje v tem poslu, imajo prednost. Vprašajte na 1301 E. 54. St., blizu Marquette Rd. (211) Odda se hiša Hiša sama zase se odda; 6 sob, kopalnica in furnez. Vprašajte na 2560 E. 75. St. (211) rw'w*yyy f "y T St "jg T ^ jl v V 1TTT T1' ■ « ■ PREPARE YOUR Heating System NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HE A T IN G CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 iTTTXTTXTTTTTY I irirtrr ryyy, iji, n kot plen kar s se- storm -! Vi -? iie?„a) Pa Old Shatterhand "Ni' J** ukradel. Tistega jeb* "Jareč nisem obdržal %tiCe brat J'e oškodoval 11 dal H rojake, Pa sem kot odškodnino." i \>s, ' No, poplačam vam,, B5j °P° vseh udih trgalo! kij J110! brat Harry sedaj le »ost/ Kaka reča, kaka bla- ij nJega, če bi vas videl in V moji oblastL '»J rŽ ste Prepričani, da utj^ .v> so ga na kolu do Pfj; ' Yume, katerim ste Cno izročili -?" Sem mislil." je. ^ neumni! Izročili ste Prav kakor ste tisti- 'He lzroč!li P011"^ v Fort ' n Prav kakor sem V?vCiji' tako je tudi živi še umai". Zdrav in čil lj, e> kar vas gotovo silno Hrer! •atev » , rečeno, hitro se > ™alo časa vam kjutrjga za veselje. Najpo-W tem času ste mr- V "5"" % • • gem se nasmejal i " Veselo, kolikor sem SžilK- fcil 2ve' bl ga bil rad. Rad ,fij fJ kaj nameravajo !vtJ vojsko. Morebiti V^ženosti spozabil in ' ^Premišljeno besedo. K : Se!" je svaril. "Či- L >*Hm!" \t» 'JUb temu smejem! OblastiC dvomim. da bi bil v 'a st,kakor pravite." ij • /Nihče vas ne more Cb°Jih rok!" ^itUdi bil' ne bodete Uijj,0 °Pravili z menoj, Su°rebiti domšljujete!" i * ste je- 'in J Seveda Old Shatter- i j!" Mislite, da se vas < S n, Nv^ .^isem domišljav. Saiein že večkrat se je Si ^ je Old Shatterhand Šego Vse drugačnih po- Je današnji, in da , i tie,, z vse drugačnimi š 8te vi, Thomas Mel- ' \ K mL fri stei\ samemu ni tre- ^ deia°iriti za mojo reši" i k i, ' prežeče, da bi ga C*Cemišljenim bese- ijje. J: eete me bodo k5'r'i!" r° vejo, kam iN j Pr'Z,amahnil z roko-t ^ * ej°> vam povem, ^ljuSaj mrtvi!" Se bodo maščeva- Jftllj Set*i namreč, da bo- iNal J «e je. 0cja domišljavost "V>ese„, 'kNof, sem dejal res- V C,1 i" ko pridejo, V "N v110 zmečkali." «V ,>7 da bi sam ne da^bro tistih zajcev! 4111 povem, kako « ^ kjer sem ga Si v«Jo A'rIzdal bi mi, kaj ^ i. ari z našimi če-■ 1)1 & S ! a še . v U . m°cneje razdra- tisto za sebe! W t Sami, kako se bo Sumljivo lah-v tejie a ' da ste se uta-a.6ski! Sami ste ,V^j0 neje -iutri ^hA ,,naše čete, zase-živ človek iJS??* Vi _? '■^j>«lili?ega Siln6ga v% dej'al nedolžno. • Recimo, da mu. Potegnil si jo je na kole na in jo privil k sebi. Svetel blisk je tedaj presekal nebo od zapada do vzhoda, kakor bi ga 'bil hotel raztrgati na dve plati. Marija je vzdrhtela in kriknila: "Andrej!" "Kaj je, Marija?" ji je šepnil. "Andrej, bojim se . . ." "Cesa?" Marija sama ni vedela, ali bliska ali Andreja. Toda blisk je izginil, Andrej pa je ostal. Privil jo je k sebi, še tesneje oklenil svoje roke okoli nje, pritisnil svojo glavo k njeni, da je čutila njegov toplo dih na svoji koži. In potem ju je prevzel vihar, ki prevzame vsakega mladega človeka. Nista se mu mogla upreti in tudi hotela se mu nista. Kentski vojvoda, najmlajši brat angleškega p Jnirija VI., ob prihodu na La Guardia letališču Yorku, Vojvoda je dospel na obisk k predsednik" veltu in spremlja pa ga Sir Louis. Angleški mornarji so izpustili v zrak precejšnje število balončkov zaznamovanih s črko "V" za propagando v pomoč Angliji. Vsak, ki najde tak balonček, ga bo lahko zamenjal za zaponke (pin) s črko "V." PERRY £ VICTORY l(S MONUMENT CATAWBA I. 0St PORT fj] I CLINTONOV6 V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE Alice Bencin Perry Leaves theXawreneel Original painting in State-house, Columbus The Perry Memorial is at Putin-Bay MARBLfHEAD] ki ic v cvetu ansrcljsktga življenja preminila, dne 10 septembra, 1935. Draga hčerka in ljubljena sestrica! Danes ob šesti obletnici Tvoje smrti klečimo na Tvojem grobu in močno žalostni kličemo Tvoje sladko ime. V solzah utopljeni izročamo želje k Bogu: Dal naši hčerki in sestrici mirni počitek do svidenja! Žalujoči: JOHN in ANGELA BENČIN, starši JOHN in STANLEY, brata, Cleveland, O.. 10. septembra, 1941. «0.11 COURTIfV-STANDARD OIL Or OHIO FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. j brodnik: Ljubezen ne umre PRVO POGLAVJE Marija in Andrej Lep jesenski dan je gospodoval nad prijazno vasico Zabu-kovjem. Nekaj oblačkov se je podilo po temno višnjevem nebu, kakor bi se med seboj igrali. Bela cerkev je gledala izpred gozda, ki se je širil daleč in visoko na vse strani. V okrilju cerkve so stale med drevjem lepe, čiste hiše — in pri nekaterih se je še kadilo iz dimnikov. Pri Kačarju pod rebrom je bilo danes nekako napeto. Gospodar se je dopoldne prerekal s svojo ženo, in zdaj sta sedela vsak v svojem kotu, ona pri ognjišču, on pa v sobi ob peči in nista izpregovorila besede. Hči Marija je dniala na vrtu. Edinka je bila in vse delo, ki se ga ni maral lotiti nihče drug, je padlo na njo. Kakor se je videlo, ji to delo ni moglo biti prav po volji, ali pa vsaj ni bila z dušo pri njem. Neprestano se je ozirala na pot, kakor bi nekoga pričakovala. In res ga je pričakala. Navkreber je prišel mlad fant dvajsetih let, zvedavo pogledal čez plot in nato tiho rekel: "Marija, o mraku te bom čakal za cerkvijo. Zanesljivo pridi!" "Bom," je reklo dekle, pogledalo proti hiši, ali ni kaj sumljivega, potem pa poslalo fantu z roko poljub. Tedaj se je na hišnem pragu prikazala Kačarka. Fant se je prav tedaj obrnil in šel dalje, dekle pa je tudi že spet potegnilo roko k sebi. Vendar pa je morala Kačarka uganiti, ali pa vsaj slutiti, da med Marijo in mladim fantom ne more biti vse tako, kakor bi bilo treba, kajti ko je fant — Podbregarjev Andrej — izginil za živo mejo, je stopila k dekletu in precej ostro vprašala: "Ti, Marija, kaj pa imaš z Andrejem?" "Nič," je suho. odvrnilo dekle. "Tako nedolžno menda ne bo. Lo pazi se! Saj veš, da se s Podbregarjevim oče ne more. Ni še dve leti, kar smo se toža-rili in je stari Podbregar izgubil. In Andrej tudi menda nič kaj prida ni. Pravijo, da je že lazil za vsemi dekleti, kar jih je na vasi, pa še v sosednjih vaseh hodi tujim fantom v zelnik." "Zaradi mene lahko," je dejala Marija, toda ne več s tako tuhim in mirnim glasom kakor prej. Potem se je Kačarka vrnila v kuhinjo, ne da bi bila še kaj rekla. Marija je kmalu vstala. Kolena so jo bolela, da se je skoraj opotekla, ko se je dvignila. V kuhinji je dobila malo kave, ki jo je popila za južino, saj so opoldne bolj slabo jedli. Ura je šla že na peto, toda bilo je še svetlo in solnce se še ni začelo pripravljati k zatonu. Tedaj se je mati spomnila, da bi bilo treba oprati še nekaj reči. Marija, ki jo je vse bolelo, se je uprla: "Danes pa res ne bom več p.rala. Preveč sem že utrujena. Saj je še jutri dovolj časa. Kaj bi, saj ne gori voda!" "Kakor hočeš," je zagodrnja-!a Kačarka. "Kaj pa misliš? Ali pa misliš Ali pojdeš kar spat?" "Ne," je odvrnila Marija. "Nekaj bom brala, zvečer pa pojdem obiskat Križmanovo ialko. Dolgo se že nisva videli ;n njena sestra mi je prejle rekla, da bi Zalka rada govorila z menoj." Marija je govorila tako mirno in s tako samozavestjo, da bi ji bil moral vsakdo verjeti, čeprav je bilo vse za Zalko in njeno sestro izmišljeno. Hotela je pač vse urediti tako, da je ne bi nihče motil, ko se bo sestala % Andrejem. Nekaj Časa je še postopala po hiši, prijela to in ono delo, potem pa je povečerjala. Ave-marijo je že odzvonilo. Tedaj si je ovila okoli vratu ruto in odšla ... k Zalki. Plašno, da je ne bi bil kdo opazil, je švignila Marija po ozki, z okroglimi kamni obloženi stezi. Vas se je že davno zavila v mrak, in skozi odprta hišna vrata so se videli ognji na ognjiščih. Cerkovnik je prihajal počasi v cokljah iz cerkve. Skrila se je za ograjo, da je ni videl. Ko je prišla mimo poslednje hiše, je švignila za cerkvijo v gozd. Andrej jo je že čakal. Ko jo je opazil, je stopil k njej in ji segel v roko. "Marija . . ." "Kaj je, Andrej? Kaj bi rili rad povedal?" "Nič. Samo videti sem te hotel. Saj veš, kako težko sem brez tebe. Kar strpeti ne morem. Zmerom bi te gledal, zmerom bi rad držal tvojo roko." Po teh besedah se je Mariji kar zjasnil prestrašeni obraz. "Ali me imaš res kaj rad?" mu je rekla*in se nekoliko skrivnostno nasmehnila. "Rad te imam,'.' je mirno dejal. "Vidiš, in prav zaradi tega mi je hudo. Naši so s tvojim očetom sprti. In vem, da bi se moral hudo boriti z njimi, če bi jih hotel pregovoriti, da bi smel vzeti tebe. Razen tega moram pa iti še k vojakom. Vsak dan čakam, da me bodo poklicali. Vidiš, v tej negotovosti, ko človek ne ve, kaj bo jutri, ko ne ve, ali bo sploh kdaj bolje, kakor je zdaj, mi mora biti hudo . . ." Stisnil je Mariji roko, da jo je zabolelo. "Meni je prav tako," je dejala Marija. Doma jim moram biti za deklo, vsakega dela se moram lotiti. Časih bi najrajši kar ušla z doma. Toda kam naj grem? Časih je bilo drugače. Takrat bi bila pobrala svojo košaro in šla v mesto. Danes je pa za službo hudo. In kam naj -se človek obrne?" "Oh, pustiva to," je odvrnil Andrej. "Pojdiva rajši malo v hrib, kjer je tako lepo. Mesec bo gledal skozi drevje, midva pa bova šla daleč, daleč in se držala za roko. In nikogar ne bo blizu. Sama bova, čisto sama. Saj se še spomniš, kakor zadnjič. Vidiš, takrat sem bil prav tako qbupan kakor danes, potem pa sem se pomiril in do zdaj nisem niti mislil na vse to." In šla sta, z roko v roki. Visoke smreke so ju sprejele v svoj objem, ko sta tiho, skoraj plašno stopala po komaj vidni stezi. Tu in tam je skozi veje padal soj mesečine na tla kakor svetla, skrivnostno se lesketajoča lisa. Nikjer ni bilo žive duše, nikjer bitja, ki bi se bilo zganilo. Potem je iznenada vsa mesečina izginila, kakor bi jo bilo nekaj vzelo. Na zapadu so se začeli nabirati oblaki. Marija in Andrej jih nista opazila, tako sta bila zaverovana v svoje misli in svojo pot. Daleč sta že priromala v gozdu, pot pa se je še čedalj^, bolj dvigala. Ko sta prišla naposled na široko jaso in tam obstala, so padle prve deževne kaplje in ju v sanjare-nju presenetile. Zatekla sta se pod drevje. Marija je bila vsa prestrašena. Kaj bodo doma rekli? Ce pojdejo zdaj h Križmanu, po-vpražajo pp meni in zvedo, da tisto z Zalko ni prav nič res . . . Kaj- bodo rekli? To jih bom morala spet slišati. In zeblo jo je. Kar iznenada jo je začelo tresti, čeprav je imela volneno ruto čez ramo. Zobje so ji šklepetali. Od zapada je vlekel mrzel veter, ki so ga prinesli oblaki s seboj. Andrej in Marija sta stala pod visoko smreko in Marija se je čedalje tesneje pritiskala k njemu, kakor bi hotela pri njem iskati toplote. "Zebe me," mu je povedala. "Zebe?" se je začudil in kar nekoliko nasmehnil. Potem jo je privil k sebi, da bi jo pogrel, in ves obraz ji je pokril s poljubi. Kako je znal vroče poljubljati! In dotik njegove roke jo je dražil, vso kri ji je pognal v glavo. Čutila je, kako se ta njegova roka pomika po njenem hrbtu, kako hrbet povsod zažari, kjer se ga roka dotakne. In na svojih prsih je čutila utrip njegovega srca, ki se je uglašal z razbijanjem njenega. Vso je prevzela neka čudna omotica, ki je še ni poznala, in sama ni vedela, kaj se z njo godi. Oči so jo "pekle, vročično so ji žarele ,in roke so ji drhtele, ko jih j.ria odličnima zastopnikoma. Knudsen pravi, d«^ vzbuditi pravilno navdušenje za narodno iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHMUiiiiiiiiiinniitiiiiiiti" ^ ^t^m ^ff^B K.ad&" vaš PITI T/ huje gazolin* bULf pri JOS. AHLIN vogal 53. cesta in St. Clair Ave- j immimiiiii»imiimmimiiii»mmHiimimimimiiiin^ AMERICAN RADIATOR P R O V WOLFF HEATING CO- GRELNI INŽENIRJI y -1—, Gorak zrak, para, vroča voda, P1'®' (n, ■* olje, air conditioning. — r°P.T%.pft BBt liamo vse vrste furneze in boueu - | H H6M NOBENE GOTOVINE TAK°J BSK S I llfffifllli PLAČATE V TREH LETI" {STO || H jgP«Ha Urad in razstava vseh predmetov MB lil IlSP* 715 E. 103rd St. Ur L ^IIPSP^ GLenvile 9218 ^ Vprašajte za našega zastopnika Štefan Rol"»h JL NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA^^^^® DEKLETA IN ŽENE! J Ali vestd, da si boste prištedili precej denarja, ce *^ za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ah V naravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call STERLING SUKNJE so od....... $14-»JJ ^f FUR-COATS so od...............$69.0" Ne odlašajte, samo me pokličite BENNO B. LEUSTIG ENdicott 8506 1034 Addison Rd. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena &> O 0\) in stane samo: ZD Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Qt 6113 St. Clair Ave. Cleveland' A