LES w oo d Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 9/2000 september 2000 Letnik 52 {t. 9 str. 277-320 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. ing., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. ing., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, univ. dipl. ing., Jakob Repe, univ. dipl. ing., Daniela Rus, univ, dipl. oec., Stanislav Škali~, univ. dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, univ. dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. ing., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, univ. dipl. soc., Janez Gril, univ. dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, mag. Toma` Klop~i~, Fani Poto~nik, univ. dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.750 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.500 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: OBL’^ - Naredi sam d.o.o. ^ as in prime` trga Vpliv Zveze lesarjev Slovenije na oblikovanje strategije razvoja Razvoj skeletne konstrukcije monta`ne hiše v Ameriki (obdobje od 1833 do danes) (II. del) Oljka (Olea europeaL.), oljkov les Garcinia - drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e Mednarodno prodajno tr`enje (slovenskih) izdelkov stavbnega pohištva Mednarodno tr`enje - prodajni lijak Leseni modeli za loške kruhke Informacije GZS št. 6/2000 COLOR bio Tendenca izdelave in tr`enja pohištva JAVOR PIVKA d.d. prejel certifikat ISO 14001 Pogovor s predsednikom uprave LIP BLED, Jakobom Repetom, univ. dipl. in`. Biomasa kot alternativni vir energije Kdo bodo kupci slovenskega pohištva v 21. stoletju? Projekt Heartwood Srednje lesarske šole Ljubljana Razstava izdelkov zaklju~nih letnikov na SLŠ Ljubljana Raziskovalne naloge v lesarstvu Po 100... letnici 50 letnica Razstava izdelkov in sklepna slovesnost ob dodelitvi spri~eval na SLŠ Nova Gorica Kratke vesti Borzne vesti Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo Miroslav ŠTRAJHAR Ciril MRAK Manja KITEK KUZMAN Jo`e KUŠAR Niko TORELLI Niko TORELLI Janez LESAR Henrik DOV@AN Jo`ica POLANC Frane ERMAN Henrik DOV@AN Ester FIDEL Fani POTO^NIK Ciril MRAK Ciril MRAK Sanja PIRC Ciril MRAK Darinka KOZINC Alojz LEB Darinka KOZINC 279 280 281 286 290 291 295 296 297 302 303 304 305 307 308 313 314 315 316 317 318 320 321 LES wood 52 (2000) 9 Contents 278 LESw oo d Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 9/2000 Contents Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 1 421-46-60 Fax No.: + 386 1 421-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Developing of the Balloon frame construction in the United States from 1833 till today (Part II) Olive tree (Olea europea L.) and its wood Garcinia - tree genus which played a role in the naming of Cambodia Manja KITEK KUZMAN Jože KUŠAR 281 Niko TORELLI 286 Niko TORELLI 290 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si PRIREDITVE V ^ASU POHIŠTVENEGA SEJMA Ljubljana, 18. do 24. 9. 2000 DATUM ČAS VRSTA PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR Ponedeljek, 18.9. ves dan Poslovni dan GR, LS Ljubljanski sejem Ponedeljek, 18.9. zve~er Ples lesarjev Hotel Union GZS-Zdru`enje lesarstva, LS in ZLS Torek, 19.9. 11.00 Otvoritev pohištvenega sejma in podelitev nagrad Forum GZS-Zdru`enje lesarstva, LS in ZLS Sreda, 20.9. 10.00 Sre~anje sodelavcev revije LES Forum Zveza lesarjev Slovenije Sreda, 20.9. 11.00 Posvet o tr`enju pohištva Forum Zveza lesarjev Slovenije ^etrtek, 21.9. 10.00 Posvet o oblikovanju pohištva Forum Srednja lesarska šola Ljubljana Petek, 22.9. 10.00 Strategija razvoja lesarstva Slovenije GZS, Dimi~eva 13 UO-GZS-Zdru`enje lesarstva, MGD in SRD Petek, 22.9. 10.00 Restavriranje pohištva Forum Dednina Šubelj s.p. in LS Na prireditve vabljena vsa lesarska javnost Informacije: Zveza lesarsjev Slovenije, Karlovška 3, 1000 Ljubljana tel.: 01/421.-46-60, faks: 01/421-46-64, el. pošta: revija.les@siol.net Kontaktni osebi: Ciril MRAK, Stane KO^AR LES wood 52 (2000) 9 Uvodnik 279 Čas in primež trga! Ko `elimo govoriti o prihodnosti slovenskega in svetovnega gospodarstva, niso potrebne pretirane vede`evalske sposobnosti za ugotovitev, da bo bitka na teh trgih vedno huj{a in neizprosna, “zmagovalci” pa ne bomo imeli niti ~asa proslavljati svojih zmag in napredka. To {e posebej velja za ~as, ko se Slovenija intenzivno pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Z vstopom se nam ne obeta ni~ dobrega, zato uredimo svoje vrste, uredimo svoje poslovanje `e danes in nikar ne ~akajmo na jutri. Morda je res temeljni problem sodobnega ~loveka ~as, za katerega velja, da je na razli~nih koncih sveta razli~en. Tako so dogodki, `e tudi pri nas, predvsem pa v razvitem svetu, zgo{~eni ali celo `e hkratni, medtem ko se nekje na drugem koncu sveta ne zgodi skoraj ni~. V tej bitki s ~asom smo tudi mi, lesarji, za katere so vsaj v preteklosti, morda danes to ni ve~ tako, nekateri, tudi odlo~ujo~i ljudje, menili, da v lesni industriji ni prihodnosti, da prepo~asi razmi{ljamo, skratka da ni prave perspektive. Na sre~o se v slovenski lesni industriji, ki je organizirana od malih, srednjih do velikih podjetij, hitro in kvalitetno odzivamo na spremembe dana{njega, modernega ~asa in se hkrati zavedamo problemov jutri{njega dne in se jim prilagajamo. Iz podatkov Statisti~nega urada RS lahko vidimo, da se je v prvem polletju leto{njega leta izbolj{al obseg industrijske proizvodnje v obdelavi in predelavi lesa (indeks 107,9 in 108,1), medtem ko se je obseg industrijske proizvodnje v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih nekoliko zni`al (indeks 98,3). Indeksi zaposlenosti so tudi v tem obdobju nekoliko pod 100, fizi~na produktivnost pa se je v obeh podro~jih pove~ala (indeks 111,5 in 103,3). Eno izmed teh podjetij je tudi SVEA, lesna industrija d.d. iz Zagorja ob Savi, ki je lani praznovala 50 let obstoja, zadnjih 15 let pa ka`e nenehen vzpon in razvoj iz majhnega, nepoznanega podjetja v enega vodilnih proizvajalcev kuhinjskega pohi{tva v Sloveniji s prvim tr`nim dele`em, v tujini pa s kakovostnimi programi in storitvami. Dru`ba je rasla na temeljih, ki so in {e danes slonijo na treh to~kah razvoja: razvoju organizacije in kadrov, razvoju tehnologije in razvoju trgov. Na vsakem od teh podro~ij dosega dru`ba iz leta v leto bolj{e rezultate, po lastninskem preoblikovanju pa se je podjetje razvilo v uspe{no in trdno gospodarsko dru`bo, ki je hkrati tudi steber regionalnega razvoja; med drugim je dru`ba v letu 1996 kupila podjetje Brest Gaber v ste~aju, v letu 1999 pa odkupila terjatve in postala 82 % lastnik Lesne industrije Litija. Odraz vsega tega pa je tudi korektno sodelovanje z vsemi na{imi partnerji - v prvi vrsti pa z vrhunskimi dobavitelji in uglednimi kupci. Ustvariti `elimo vzdu{je visoke poslovne morale, ki je po na{em mnenju eden od pomembnih atributov dolgoro~nej{ih poslovnih povezav in nenazadnje pot k laskavemu naslovu podjetja evropske poslovne odli~nosti. ^as bo odigral svoje, prime` trga bo naredil svoje, vlada bo postavila pogoje gospodarjenja (upajmo, da ne po svoje), mi pa smo v tem kolesju z na{imi potenciali. Izkoristimo jih pravilno in pravo~asno! mag. Miroslav [TRAJHAR generalni direktor SVEA d.d. Zagorje ob Savi LES wood 52 (2000) 9 Aktualno 280 Vpliv Zveze lesarjev Slovenije na oblikovanje strategije razvoja Zveza lesarjev Slovenije vpliva na razvoj lesarstva Slovenije z organiziranjem strokovnih posvetov in objavljanjem pisnega gradiva v reviji Les ali posebnih prilogah. Poslovanje lesarstva Slovenije Slovensko lesarstvo je poslovalo, po objavljenih podatkih v reviji Les, do leta 1988 pozitivno (za obdobje od 1989 do 1996 v reviji ne zasledimo tovrstnih podatkov) in v najbolj{ih ~asih zaposlovalo prek 35 tiso~ delavcev. V obdobju od 1994 do 1998 je lesarstvo ustvarilo skupaj 24,519 milijarde tolarjev izgube ali povpre~no 4,9 milijarde tolarjev letno (vir: Poro~evalec {t.: 56/I za obdobje od leta 1994 do 1997, in revija Les {t.: 7-8/99 za leto 1998). V letu 1999 je dosegla celotna lesarska panoga dobi~ek v vi{ini 2,666 milijarde tolarjev predvsem na ra~un {portnih izdelkov, medtem ko sta skupini izdelkov obdelava in predelava lesa ter proizvodnja pohi{tva dosegli 360 milijonov tolarjev izgube. Leta 1998 je bila dose`ena amortizacija 7,863 milijarde tolarjev in leta 1999 v vi{ini 9,515 milijarde tolarjev. [tevilo zaposlenih se giblje sedaj okoli 21 tiso~. Dosedanja pisna gradiva o strategiji razvoja lesarstva Slovenije * Perspektiva razvoja lesnega gospodarstva Slovenije do leta 2000, Alojz Leb, Ljubljana, september 1975, 226 strani, * Strategija zunanjetrgovinske menjave Slovenijalesa od leta 1981 do 1985, Slovenijales, 1981, 124 strani, * Smernice razvoja lesarstva Slovenije, BF, 1986, 136 strani, * Strategija razvoja lesarstva Slovenije do leta 2000. GZS-Strokovno zdru`enje lesarstva, Odbor za lesarstvo, 1991, 31 strani, * Konles - konzorcij lesarskih podjetij Notranjske in Primorske regije - MZT, (ni v arhivu Zveze lesarjev Slovenije), * Strategija industrijske razvojne politike Slovenije za obdobje 1994 do 2000, MGD, 1994, 72 strani, * Strategija razvoja lesarstva, Tratnik, 1995, (ni v arhivu Zveze lesarjev Slovenije), * Analiza stanja in predlogi ukrepov v panogi obdelava in predelava lesa ter proizvodnja pohi{tva za obdobje 1994 do 1997, Poro~evalec {t. 56/I, 18.9.1998, *Z Analizo iz Poro~evalca ~lani UO-GZS Zdru`enje lesarstva niso bili najbolj zadovoljni. Usklajevanje stali{~ in oblikovanje smernic naj bi re{evali na seji Odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo, novembra 1998 in februarja 1999, ki pa sta bili prelo`eni. Da bi pospe{ili aktivnosti pri usklajevanju in oblikovanju smeri nadaljnjega razvoja, sem organiziral intervju z dr. Jo`etom Zago`nom in na pohi{tvenem sejmu septembra 1999 posvet o strategiji razvoja lesarstva Slovenije. * Intervju z dr. Jo`etom Zago`nom, Les 4/99, stran 103, * Seja odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo v Ribnici dne 9.4.1999, revija Les 5/99, stran 153, * Posvet o strategiji razvoja lesarstva Slovenije na sejmu pohi{tva dne 23.9.1999 v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije, dr. Tratnik - Strate{ko planiranje, dr. Merzelj - @agarska industrija v Sloveniji, dr. Korber - Stanje slovenske lesne industrije, mag. Koko{ar - Strate{ko planiranje v Javor Pivka, Milavec - Vloga RCL, (revija Les 9/99), direktorji podjetij - stanje in vizija razvoja pod naslovom Futurologija-vizionarstvo-strategija (Sejemski obve{~evalec Lesarstvo 1999, september 1999). * Poro~ilo s posveta o Strategiji razvoja lesarstva Slovenije, revija Les 12/99, * Sejemski katalog Lesarstvo 2000 (razmi{ljanja direktorjev podjetij in drugih pomembnih osebnosti o stanju in viziji razvoja lesarstva Slovenije) in ve~ ~lankov, objavljenih v reviji Les, * Projektna naloga Povezovanje podjetij lesnopredelovalne industrije na podro~ju izobra`evanja in usposabljanja, Makro d.o.o., mag. Barbara Cerle, naloga {e ni objavljena, * Strategija razvoja lesarstva Slovenije, naro~niki: Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Slovenska razvojna dru`ba, izvajalec: Center za mednarodno konkuren~nost CIC. Predstavitev na posvetu v ~asu pohi{tvenega sejma meseca septembra 2000. Sklepno razmi{ljanje V letu 1999 je bil dose`en velik skok v izbolj{anju poslovanja glede na pretekla leta, ~eprav bo potrebno izbolj{ati poslovanje {e za 9 do 10 milijard tolarjev, da bomo poslovali z dobi~kom, ki bo omogo~al zmanj{anje zaostajanja za pla~ami drugih dejavnosti in ve~je vlaganje v razvoj panoge. Stro{ki izdelave projektne naloge Strategija razvoja so zato minimalni (11,4 milijona tolarjev) glede na izgubo v preteklih letih in pri~akovani u~inek, zato izdelavo strategije razvoja lesarstva Slovenije pozdravljam z veseljem in zadovoljstvom. S spremembo dru`benoekonomskih donosov v Sloveniji v zadnjih desetih letih so pridobili novi lastniki pravico do razpolaganja z lastnino in v marsi~em omejili pravice zaposlenim, vklju~no s pravico do dela. Na tem podro~ju smo {li predale~ in v drugo skrajnost v primerjavi z nekdanjimi iluzornimi pravicami v prej{njem sistemu. Ve~ina dr`avljanov je ostala brez imetja in pravic, ki niso primerne dana{nji stopnji ~love{kega razvoja. Zato bo treba v prihodnje dati ve~ poudarka pravi~nej{i delitvi dohodka, eti~nim odnosom v gospodarstvu in ~lovekovim pravicam. ^lovek mora postati ve~ja vrednota od kapitala in lastni{tva, lastnik in statusni polo`aj pa ne nad ~lovekom. In ~isto za konec: Kdo (podjetja, znanstveniki, kulturniki, ministrstva, vlada...) razmi{lja o na{i prihodnosti in za koliko ~asa naprej imamo izdelano razvojno vizijo? K, univ.dipl.in`. lesarstva LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 281 UDK: 69.057:691.11 Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper) Razvoj skeletne konstrukcije monta`ne hiše v Ameriki (obdobje 1833 do danes) - II. del Developing of the Baloon frame construction in the United States from 1833 till today - Part II. Manja KITEK KUZMAN*, Jo`e KUŠAR** Povzetek Abstract Leseno okvirno konstrukcijo so v ZDA uporabili `e prvi naseljenci. Ameri{ka industrializacija je prinesla nov revolucionarni na~in gradnje individualnih hi{, imenovan Balloon frame (1832). Inovacija Balloon frame konstrukcije je v uporabi vitkej{ih elementov stavbnega lesa po sistemu two by four, ki so med seboj `ebljani. Balloon frame je gredna konstrukcija s pre~kami in stebri~ki, horizontalno zavetro-vanje je izvedeno s po{evnimi nateznimi vezmi in tla~nimi oporami. V kratkem ~asu je produkcija gradnje nadomestila uporabo rokodelstva izu~enega tesarja z industrijo. Konstrukcija Balloon frame se je obdr`ala do danes. Kju~ne besede: Balloon frame, lesna konstrukcija, lesena hi{a, zgodovinski razvoj Wood-frame buildings have been built in the United States since the early setteler days. American industrialization brought a new type of building individual homes called Balloon frame (1832). Balloon frame consists of nominal thick dimension lumber (two by four) in the form of joists and studs joined by factory-produced nails. Over the next few decades, home building was transformed from a specialized craft into an industry. Balloon frame construction is today still in use. Keywords: Balloon frame, wood construction, wood house, historical development V prejšnji številki ste lahko prebrali naslednja poglavja: 1. UVOD 2. RAZVOJ INDUSTRIJSKE GRADNJE 2.1. Pomen industrializacije in novosti 2.2. Kolonizacija in naselitev 2.3. Industrijski razvoj in vpliv na konstrukcije - nastanek Balloon framea Glavni motiv v zgodovini konstrukcije je bila `elja po raz{iritvi ~love{kih fizi~nih zmo`nosti in ekonomskih sredstev z manj dela in ve~ u~inka. Medtem ko se je v Evropi {e vedno izpopolnjevalo in razvijalo rokodelstvo, je v ZDA leta 1833 prodrla v gradbeni tehnologiji nova, revolucionarna konstrukcija individualnih hi{ asist. dipl. in`. arh., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 prof. dr. dipl. in`. arh., Fakulteta za arhitekturo, 1000 Ljubljana, Cojzova 12 namenjenih srednjemu in ni`jemu sloju. Povezava industrije in izu~enega rokodelstva se jasno ka`e v uvajanju novega tipa lesene konstrukcije, ki je zna~ilna za 60 do 80 % ameri{ke gradnje hi{. Ta inovacija se imenuje Balloon frame. Konstrukcija Balloon frame je nov in predvsem industrializiran tip lesene zgradbe, prelomnica s katero je industrializacija pri~ela prodirati na pod-ro~je gradnje hi{ (iskanje kvalitete v produkciji in razvoju). V naslednjih nekaj letih se je spremenila gradnja hi{ od specializiranega rokodelstva izu~enega tesarja v industrijsko proizvodnjo (sliki 13, 14). Lahka konstrukcija lesenega skeleta, sprva imenovana box framing, je bila skrajno revolucionarna in je najprej izzvala odpor in dvome o trdnosti sistema. “Skeptics said Balloon frame housing would blow away in a high wind, but more than a century later, they are still standing across the county” (Olivia Mahoney). Slika 13. Podjetniki so izdelali celo knjigo- seznam vzorcev projektov hi{: Design No.19: A very Cheap and convinient House 1884, From adams-Horr Company, Rural Architecture Vir: Peterson, F.W., 1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest, 1850-1920, Homes in the Heartland. University of Kansas. USA, str. 73 LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 282 Slika 14. Hi{a design No. 130, 1910, Oglas Chicago House Wrecking Company v Wallace’s Farmer 35 (1910). Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.Univer-sity of Kansas, str. 73 Balloon frame je povezan z izgradnjo Zahoda - od Chicaga do Pacifika. Brez te konstrukcijske metode ne bi bile nikdar hi{e zgrajene tako hitro, bodisi v preriji, bodisi v velikih mestih. Chicago in San Francisco se ne bi nikdar v enemu letu razvila iz malih vasi v velika mesta (Semper-Salon Robinson, 1855). Strojna proizvodnja `ebljev in standardizirano `agan stavbni les je zni`al stro{ke in pove~al razpolo`lji-vost materiala individualnim uporabnikom. Razvoj konstrukcije Balloon frame sovpada z izbolj{avo strojne `age in masovne proizvodnje `ebljev. Konec 18. stol. se tako v Angliji kot v Ameriki razvijejejo razli~ni stroji za proizvodnjo `ebljev. Jesse Reed patentira leta 1807 stroj s kapaciteto 6.000 `ebljev proizvodnje na dan. Leta 1832 so izna{li stroj za izdelavo `i~nikov. @i~niki so omogo~ali ve~jo odpornost zvez, ve~jo hitrost in pocenitev dela. Brez strojno narejenih `e-bljev ne bi Balloon frame prinesel nikakr{nega dobi~ka. Iznajdba cirku-larke na parni pogon leta 1840 je {e pove~ala prednosti Balloon frame konstrukcije. Slika 15. Hi{a design No. 1, 1850, A Laborer’s Cottage, The Architecture of Country houses. Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.Univer-sity of Kansas, str. 70 Baloon frame konstrukcija je kon~no dovoljevala vsesplo{no {irjenje predmestij. Vsaka dru`ina v Ameriki si je Slika 16. Okvirna re{etkasta konstrukcija Woodward, G. E., 1869: Country Homes, New York Vir: Giedion, S., 1969: Prostor, vreme, arhitektura, Gra|evinska knjiga, Beograd. (228-237) lahko omogo~ila dru`insko hi{o (slika 15). Enostaven in u~inkovit na~in gradnje brez tehni~nih pripomo~kov, samo z nekaj nekvalificiranimi delavci, se je v najkraj{em ~asu raz{iril po vsem svetu. Omejitev na manj{e {tevi-lo gradbenih materialov in lesenih zvez je omogo~ila standardizacijo pri na~rtovanju in izvedbi. S poenostavitvijo tehni~nih zahtev in z izvedbo z nekvalificirano delovno silo so dosegli pomembno zni`anje cen. Slika 17. Box frame- {katlasti okvir 1-slemenska greda, 2-{pirovec, 3-pre~na povezava, 4-goltnik, 5-ro~ica, 6-pre~na greda, 7- ~elna greda, 8-stojke, 9-prag,, 10-pre~ni nosilec, 11-vogalni steber Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.University of Kansas, str. 11 LES wood 52 (2000) 9 Iznajditelj Balloon framea -George Washington Snow V zvezi z iznajdbo Balloon framea vlada negotovost. Kakor omenjaja Woodward leta 1869, najdemo naj-zgodnej{e primere v prvih naseljih v prerijah. Zgodovinar Sigfried Gideon pripisuje iznajdbo industrializiranega skeletnega okvirjanja (Balloon fra-mea), Georgeu Washingtonu Snowu (1797-1870). Prvi~ so ga uporabili v Chichagu leta 1832. Snow je bil rojen v New Hampshiru in je poznal ta na~in gradnje. Iz{el je iz te tradicionalne metode, jo spremenil in nadgradil v skladu z novimi mo`nostmi proizvodnje na na~in, ki je bil enostaven in premi{ljen. Izraz Balloon frame je sprva ozna~eval box framing (slika 18) - izdelava {kat-lastih okvirjev in je bil {ele kasnej uporabljen kot lahka steberna konstrukcija stojk in pre~k (light studded structure). Balloon frame so imenovali vse do 70-ih let 19. stoletja Chicago construction. 3. KONSTRUKCIJSKI SISTEM Sistem lesenega okvirja - wood frame - slika 16 je najbolj poenostavljena, Raziskave in razvoj standardizirana in uvedena izvedba lesenih konstrukcij. Ve~ina konstrukcijskih delov je dolo~ena z normiranimi empiri~nimi vrednostmi in ne s stati~-nimi prikazi. Velikih razponov se na-~eloma izogiba. Gradbeno konstrukcija je sestavljena s togimi stenami, stropovi in stre{nimi plo{~ami- stre-{inami. Ozke in visoke dimenzije lesa postanejo s polnilom in ometom bolj toge. Inovacija Ballon frame konstrukcije (slika 18) je v uporabi vitkej{ih elementov stavbnega lesa po sistemu two by four, ki so med seboj `ebljani. Dimenzije stavbnega lesa so 2’’ x 4’’, 2’’ x 6’’, 2’’ x 8’’ in 2’’ x 10’’ za stebre, pre~ne tramove in {karje. Deske debeline 1’’ so uporabljene kot vezi, za pod ali zunanje obloge. Najmanj{i del frame konstrukcije so opa`ne deske, ki merijo 1/2’’. Izlo~eni so masivni gradbeni elementi kot so sohe in grede. Namesto kompliciranih obrtni{ko izdelanih lesnih zvez se uporablja topo stikovanje in `ebljane zveze. Detajli priklju~kov so sicer enostavni, toda premi{ljeni. Stebri~ki in balkonski odmiki so standardizirani. Balloon frame je gredna konstrukcija s pre~kami in stebri~ki (slika 19), hori- 283 zontalno zavetrovanje konstrukcije je izvedeno s po{evnimi nateznimi vezmi in tla~nimi oporami (prof. Saje). Tlaki imajo funkcijo povezave stenskih struktur. Konstrukcija Balloon frame je `ebljana konstrukcija, lahko je zgrajena mnogo hitreje kot post-and-beam frame (so-ha-greda). Stavbo do dveh nadstropij je bilo mo`no zgraditi le z `ago, kladivom in `eblji ter samo z dvema delavcema. Podstavek je narejen iz stavbnega lesa ve~jih dimenzij, postavljen v ravnino, varno temeljen in ima funkcijo sidra ostale konstrukcije (sliki 19, 20). Stojke se postavijo na temeljno plo{~o - stenske stojke potekajo po vsej vi{ini od cokla do zgornje plo{~e drugega nadstropja (od temeljev do strehe). Stojke na vogalu konstrukcije ter pri oknih in vratih so ponavadi podvojene ali narejene iz vertikalnih trami~ev (4” x 4” ali 2” x 4”), ki so med seboj `ebljane. Vogali okvirja so ponavadi oja~ani z diagonalnimi oja~itvami (1” x 4” ali 2” x 4”)- zavetrovanje. Nosilci stropne konstrukcije so obe-{eni na stojke. Horizontalni stropni nosilci konstrukcije kri`ajo stenske stojke in so podprti s horizontalnimi veznimi trami~i, ki le-`ijo v utorih v stojkah (stenskih). Stojke in pre~ke so ponavadi postavljene v intervalih 16” osno. Pre~ke za nadstropje so oja~ane (vezni trami~i vstavljeni v vertikalne stojke). Slika 19. Detajl stikovanja Vir: Gotz, H.K., Hoor, D., Mohler, K., Natterer, J., 1980: Holzbau Atlas, Institut fur internationale Arhitektur-Dokumentation, München. Slika 18. Balloon frame- konstrukcijski sistem 1-slemenska greda, 2-{pirovec, 3-kapna lega, 4-stropnik, 5-stojki, 6-prag, 7-pre~ke, 8-temelj, 9-slepi pod, 10-ladijski pod, 11-podlo`ni opa`, 12- mre`a in omet, 13-pre~ni nosilec, 14-opa`, 15-stre{na kritina: bitumenska skodla, 16- stre{ni opa` Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.University of Kansas, str. 7 LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 284 Slika 20. 1-nosilna greda, 2- stojka, 3- ~elni nosilec, 4- nosilec stropa Vir: Lewitzky,W.,1991:Wohnhauser aus Holz, Die Kostenguenstige Alternative, Callwey, München, str. 47 Slika 21. Konstrukcijski princip Balloon frama 1-stropna greda, 2-po`arna zapora, 3-pre~ni nosilec, 4-podlo`na letev, 5-obloga, 6-vez, 7- zavetrovalna diagonalna ro~ica, 8-{pirovec. Vir: Walloscke, R., Wossnig P., Holzbausystem, DB, (1987), 6, str. 44 Prednost konstrukcije Balloon frame je v prilagajanju obliki zgradbe, posebej iregularnim oblikam (slika 22). Posa-mi~ni deli okvirja se lahko zamenjajo po delih, stojka za stojko. Pomislek pri leseni skeletni konstrukciji so leseni stebri, ki delujejo kot dimnik, zato so te strukture hitro uni~ene v po`aru. Potrebno je vgraditi po`arne zapore (slika 21, 2-po`arna letev), oziroma namestiti v vsako nadstropje zgradbe javljalce po`arov. 4. UPORABA Konstrukcija Balloon frame je bila od-li~no sprejeta do 2. svetovne vojne, predvsem zaradi dolgih, vitkih, ravnih stenskih stebrov. Ta tako enostavna in u~inkovita konstrukcija je popolnoma Slika 22. Tipologija hi{ Balloon frame sistema na podlagi pregleda podro~ja Upper Midwest. 1850-1920 Vir: Peterson, F.W., 1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest, 1850-1920, Homes in the Heartland. University of Kansas. USA, str. 28-29 zado{~ala zahtevam modernega arhitekta. Obdr`ala se je celo stoletje in je {e vedno v uporabi. Veliko konstrukcij 19. stoletja je bilo hibridnega zna~aja med Post-and-beam in Balloon frame konstrukcijo. Le-ta je bila ve~ino uporabljena za pro~elja hi{. Prva Balloon frame konstrukcija je bila cerkev St. Mary v Chicagu leta 1833 (slika 23). Kot je znano poro~ilo iz Bowena v United States Commissioner, Washington, 1869, je bila na pari{ki razstavi leta 1876 razstavljena farmerska hi{a z Zahoda, ki je bila poslana po delih z ladjo na razstavo. V tistem ~asu je bila konstrukcija Balloon frama tipi~ina za Chic-hago, kakor pol stoletja kasneje nebo-ti~nik imenovan Chicago construction. Slika 23. Cerkev St. Mary v Chicagu - prva katoli{ka cerkev v tem mestu Vir: Giedion, S., 1969: Prostor, vreme, arhitektura, Gra|evinska knjiga, Beograd. (228-237) Slika 25. Rob Krier, Hi{a ob morju, Florida, 1987 Vir: Krier, L. : House at Seaside, Florida, AD (1986), 8, 29-40 Kvaliteto Balloon frama ozna~uje fleksibilna konstrukcija (sliki 24, 25), tanki, lebde~i stebri, ki se zdijo brez te`e v primerjavi s tradicionalno leseno konstrukcijo (Richard J. Neutra, Haus in Texas, 1937: moderna hi{a, ki uporablja te vrste skeletno konstrukci- LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 285 Slika 25. Enodru`inska hiša po sistemu TWO BY FOUR Vir: Lewitzky, W., 1991: Wohnhauser aus Holz, Die Kostengünstige Alternative, Callwey, München jo; ozna~uje jo okvirna mre`a, eleganca in lahkota). Ista tendenca je vladala tudi v serijski proizvodnji, v kateri je enostavnost in uporabna vrednost dose`ena z najenostavnej{imi sredstvi. Uporaba tankih strukturnih elementov za dosego najve~je uporabnosti je igrala vlogo stoletje prej pri razvoju Windsor stola. 5. SKLEP Tehni~ni in gospodarski dejavniki so tvorili osnovo za iznajdbo novega na~ina gradnje v lesu, ki je isto~asno za~etek industrializacije stanovanjske gradnje. Iz potrebe po lahki prefabri-cirani fleksibilni konstrukciji se je pojavil v Ameriki sistem gradnje lesenih hi{ imenovan Balloon frame. Njegova iznajdba je nadomestila, preoblikovala zapleteno rokodelstvo izu~enega tesarja z industrijo. Konstrukcija Balloon frame je vztrajala do danes, vendar arhitektura uporablja razli~ne obloge (les, kamen, opeka), ki skrivajo konstrukcijo. 6. REFERENCE 1. Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA. 2. Branch, M., A., 1994: Rethinking the Wood house, Progressive Architecture 5: 71-73. 3. Brinck, G.,1991:Technics: Wood-Frame Construction, Progressive Architecture 8:37-40. 4. Darracot, T., et al, 1981: Manual of timber Frame Housing. A Simplified Method. Construction Press, London and New York. 5. Dossier technique, 1998: Bois reconstitues et pro-duits composites, L’Architecture d’aujourd’hui 318: 105-107. 6. Forrest, T., 1997: Starinsko pohi{tvo. Ilustriran vodnik po slogovnem pohi{tvu. DZS, Ljubljana. 7. Giedion, S., 1969: Prostor, vreme, arhitektura, Gra|evinska knjiga, Beograd. (228-237) 8. Goldstein, E.W., 1999: Timber construction for architects and builders, Construction Series, McGraw-Hill, M. D. Morris. 9. Gotz, H.K., Hoor, D., Mohler, K., Natterer, J., 1980: Holzbau Atlas, Institut für internationale Arhitektur-Dokumentation, München. 10. Hugues, T., Cappeller, C., Weber, J., Meissner, I., 1996: Montagebau im Test, DB 6: 50-57. 11. Internationales Holzbauseminar für Architektur und Bauingenieurstudenten 1.-8-2.1995, TU Wien- Univerza v Ljubljani. 12. Internet: Ballooon Framing//Exhibit at History Society, http://library.nothernlight.com. 13. Internet: http://www.puuinfo.fi/oppaat/platform/-plat1.htm 14. Internet: American History Files, Balloon Frame House, http://www.myhistory.org/history_-files/articles/balloon-frame_house.html 15. Jelley, Gordon, A., 1985: The Balloon frame, Faculty of California State University Domingues Hills. 16. Krier, L. 1986: House at Seaside, Florida, AD 8: 29-40. 17. Ku{ar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabri-kacija elementov? Njun vpliv na urbanizem. Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo-VTO Arhitektura, Ljubljana. 18. Lewitzky, W., 1991:Wohnhauser aus Holz, Die Kostengünstige Alternative, Callwey, München. 19. Peterson, F.W., 1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest, 1850-1920, Homes in the Heartland. University of Kansas. USA. 20. Pracht, K.1995: Holzbau-Systeme- Block und Fachwerkbau, Holz-Skelettbausysteme, Gestaltung und Konstruktion, Verlagsgesellschaft Rudolf Kuller, Köln- Braunsfeld. 21. Upton, D., 1998: Architecture in the United States, Oxford History Art. Oxford New York, Oxford University Press. 22. Walloscke, R., Wossnig P., Holzbausystem, DB, (1987), 6, 44. 23. Wilkes, J. W., 1990: Encyclopedia of Architecture, Design & Engineering & Construction, The American Institute of Architects, A Wiley - interscience publication, New York. LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 286 UDK: 630*176.1 (Olea europea L.):811 Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper) Oljka (Olea europaea L.), oljkov les Olive tree (Olea europaea L.) and its wood Niko TORELLI* Izvle~ek Abstract Nobeno drevo ni tesneje povezano z zgodovino ~love{tva. No tree is more closely associated with the history of humankind. Prikazana je terminologija, taksonomija, kulturni in religio- Terminology, taxonomy, cultural and religious importance, wood zni pomen ter lesna anatomija in raba lesa. anatomy and wood use of this remarkable tree species is presented. Klju~ne besede: oljka, terminologija, taksonomija, pomen, Keywords: Olive tree, terminology, taxonomy, importance, wood lesna anatomija, raba lesa anatomy, wood use Terminologija in za olj~no olje aceite. Obe imeni sta zelo podobnimi podnebnimi in rasti{~-arabskega izvora. Za~uda olj~nemu nimi zahtevami (Roselli, 1999). Divje Ime oljka (angl. olive tree, nem. drevesu pravijo olivo, kar izvira iz la- oblike oljke uvr{~amo na splo{no v Ölbaum, Olivenbaum, ital. olivo, fr. tin{~ine oz. gr{~ine. O izvoru sloven- lo~eno podvrsto Olea europaea ssp. olivier, {p. olivo) prihaja iz latin{~ine. skega, nem{kega ali angle{kega izra- oleaster (Hoffmagg. et Link) ali varie-Lat. oliva ali olea je oljka ali olj~no za za olje seveda ni nikakr{nega dvo- teto (var. sylvestris (Mill.) Brot. = var. drevo pa tudi olj~ni plod, oljka ali ma. oleaster (Hoffmagg. et Link) DC.). Od olj~na vejica ali celo palica iz oljkove- kulturnih sort se lo~ijo po manj{ih plo-ga/olj~nega lesa. Lat. oleum ali oli- Taksonomija in areal oljke dovih in trnih na mladih poganjkih. vum je olje, prvotno seveda olj~no Tanj{i mezokarp vsebuje manj olja, olje (nare~no olivno olje). Izraz olj~no Oljka (Olea europaea L.) sodi poleg medtem ko ko{~ice niso manj{e. Flora olje je lep primer pleonazma, t.j. vinske trte, smokve in datlja med naj- Europae lo~i var. europaea (kulturna besedne zveze, ko se pojem opi{e starej{e kulturne rastline. Spada v oblika oljke) in var. sylvestris Brot. hkrati z ve~ pomensko sorodnimi izra- botani~no dru`ino oljkovk (Oleaceae). (divja oblika oljke). Kulturne in divje zi, nekak{no (nepotrebno) besedno ^eprav latinsko vrstno ime europaea oblike so v tesem sorodstvu in se izobilje (npr. ~rn vranec). Lat. oletum nakazuje evropski izvor, to ni tako. kri`ajo z oljkami, ki niso doma v Sre-ali olivetum je olj~nik, olj~ni gaj ali Danes ve~inoma menijo, da je oljka dozemlju, zlasti z afri{kima Olea afri-olj~ni nasad. Ko{~i~ast plod, sad ali doma v zahodni Aziji, morda v Mezo- cana Mill. in O. chrysophylla Lam. ter sade` - olj~ni sade` - je oljka ali oliva potamiji, Siriji ali Palestini. Na Egej- azijsko O. ferruginea Royle. Obstajajo (SSKJ). Nedvomno in povsem logi~no skem otoku Santorin so na{li fosilizira- {e druge nemediteranske vrste oljk. je, da latinski izraz izvira iz gr{kega ne liste, stare skoraj 40.000 let. Arhe-élaios (divje olj~no drevo). Gr. élaion olo{ke najdbe dokazujejo, da je bilo Oljko so gojili na Kreti `e pribl. 3.500 je olj~no olje, eláa ali elaía je olj~no drevo prvi~ udoma~eno (domestifici- pr.n.{. Slike v pala~i v Knososu na drevo ali oljka ali njen plod, ki se prav rano) v vzhodnem Mediteranu pred Kreti ka`ejo, da so Minojci u`ivali oli-tako imenuje oljka. Grki so namre~ nekako 10.000 leti. Nekateri spet me- ve in uporabljali olje za kuhanje in {irili oljko v kraje kasnej{ega rimskega nijo, da je pradomovina oljke Sahara. razsvetljavo. Oljko so prav gotovo imperija. Zanimivo je, da so oljko v Ker je kultiviranje potekalo `e v pred- poznali `e Feni~ani, semiti, katerih [panijo zanesli Grki in jo pomagali zgodovinskih ~asih in z razli~nimi vari- civilizacija je na obalah Sirije zacvete-{iriti Rimljani pa tudi Arabci. [pansko etetami (subspecies) ali razli~nimi la po l. 1800 pr.n.{. Pribl. l. 1600 ime za olj~ni sade`, oljko, je aceituna vrstami iz rodu Olea, je zelo te`ko re- pr.n.{ so jo Feni~ani prinesli na Ciper, konstruirati meje naravnega areala. V v Maroko, Al`irijo, Tunizijo in na gr{ke Sredozemlju predstavljajo oljke zelo obale. Znano je, da so okoli l. 1300 * prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2, kompleksno me{anico genetsko pove- pr.n.{. Judje pri zavzetju Kanaana 1000 Ljubljana, Slovenija zanih divjih oblik in kulturnih sort z naleteli na gojene oljke. V tem ~asu LES wood 52 (2000) 9 se je oljka pojavila tudi na obmo~ju Gr~ije. Grki so jo {irili naprej. Otok Samos se je tedaj imenoval Elaeophy-tos (porasel z oljkami) in tudi na drugih gr{kih otokih so za~eli saditi oljko. Teofrast poro~a, da je v 8. in 7. stol. pr.n.{. oljka `e rasla na jugu Apeninskega polotoka in na Siciliji (Sirakuzo na Siciliji so Korin~ani osnovali l. 733 pr.n.{.). Pribli`no v istem ~asu so za~eli gojiti oljko tudi v Siriji in Egiptu. Okoli l. 600 pr.n.{. so Grki osnovali dana{nji Marseille in s seboj prinesli tudi oljko. Arheologi so dokazali, da so tedaj v okolici dana{njega Aix-en-Provence obstajali olj~ni nasadi (tukaj jih je slikal tudi van Gogh). Morda so jo tja prinesli `e pred njimi Feni~ani. Rimljani so jo raznesli po svojem imperiju. Olj~no olje je postala strate{ka surovina. Rimski pisec Columella postavlja oljko na prvo mesto med vsemi drevesi: Olea prima omnium arborum est (oljka je prva med drevesi). Zdaj uspeva oljka tudi zunaj Sredozemlja, v Mehiki, Kaliforniji, ^ilu, Argentini, Avstraliji in {e kje. Kulturni in religiozni pomen oljke V tem pogledu oljka in olj~no olje nimata para. Nobeno drevo ni tako intimno povezano s ~lovekovo zgodovino in razvojem zahodne civilizacije. Bilo je sveto Egip~anom, Grkom in Rimljanom. Olj~no drevo je simbol miru, rodovitnosti, o~i{~enja, trdnosti, zmage in nagrade. Geneza, VIII, 11: “Proti ve~eru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno olj~no vejico.” (znak sprave z Bogom). Stara legenda pravi, da je bil Kristusov kri` napravljen iz olj~nega lesa in cedrovi-ne. Stari Grki so verjeli, da je olj~no drevo darilo Atene, Zeusove h~erke, boginje modrosti. Neko~ sta se Atena in Pozejdon, bog morja, potegovala za ~ast, kdo bo za{~itnik Aten. Modra Atena je ustvarila oljko, simbol miru in napredka, Pozejdon pa konja, simbol vojne. Iz olj~nega lesa so rezljali podobe bogov. Sveti gozdi~ek v Olimpiji je bil olj~ni gaj. Zmagovalcem so podelili olj~ne veje. Pri Rimljanih je bila oljka simbol boginje miru (Pax) in je imela dvojen pomen - vojno in mir. Raziskave in razvoj Glasniki, ki so prosili za mir ali azil, so ~esto nosili olj~ne vejice, zavite v volno. Tako Atena (lat. Minerva) ni bila le boginja modrosti, temve~ tudi boginja vojne in miru. Z olj~nimi vejicami in lovorovimi venci so ~astili voja{ke zmagovalce. V starem obredu maziljenja so sveto olje zlili na glavo novega kralja ali novega velikega duhovnika. Odslej je bila ta oseba Gospodov maziljenec ali mesija (prim. Sam 24,7; Apd 4,27 itd.). V prenesenem pomenu se torej oznaka maziljenec ali mesija lahko nana{a na ~loveka, ki ga je Bog izbral za odre{ilno poslanstvo (prim. Lk 4,18; prim. tudi Iz 61,1). V Novi zavezi maziljenje rabi kot podoba, ki opisuje dar svetega Duha (prim. 2 Kor 1,21) ali Bo`je besede (prim. 1 Jn 2,20), ki jo prejme vernik. Kristus - Mesija - Maziljenec. Kristus gr. Christós. je maziljeni; pre~rkovano v lat. Christus pomeni isto kot hebr. ma{íah (izraz, ki se je prek grškega pre~rkovanja v slovenš~ini udoma~il kot mesija). Prvotno je bil to naziv izraelskih kraljev, velikih duhovnikov in prerokov. Ti so bili maziljeni z oljem; maziljenje je bilo znak njihove nove slu`be. Zato so kralje imenovali tudi maziljence. Sveto pismo pravi, da so olj~no olje uporabljali tudi za mazi-ljenje ~loveka, dolo~enega za posebno slu`bo (Sveto pismo, 1997). Onstran Cedronske doline, nedale~ od Jeruzalema, je vrt imenovan Get-semane ali Getsemani. Skriven~ena debla starodavnih oljk spominjajo na Jezusov smrtni boj. Vrt je na Oljski gori (hebrejsko Har ha-Zetim), miljo dolgem grebenu, ki te~e vzporedno z vzhodnim delom Jeruzalema, kjer je Jezus molil v no~i, ko so ga prijeli pred kri`anjem. Ime Getsemane (hebrejsko gat shemanim pomeni oljna stiskalnica) nakazuje, da je bil vrt olj~ni gaj, kjer je bila tudi oljna stiskalnica. Natan~nega kraja Getsema-na se ne da dolo~iti (EB). V zvezi z vrtom Getsemani je tudi legenda o svetem de~ku (santo bambino) iz znamenite rimske cerkve Santa Maria d’Aracoeli na Kapitolu. Tu so l. 1994 ukradli lesen kip bo`jega Deteta, ki naj bi zdravil bolnike in o`ivljal mrtve. 287 Izdelan naj bi bil iz lesa olj~nega drevesa iz vrta Getsemane. Kraja je tedaj povzro~ila veliko ogor~enje med vernimi Rimljani. ^e vidijo Rimljani posebno lepega de~ka, se razne`ijo: ...”bello come il pupo dell’Aracoeli”. Pegasto protasto kukavico iz dru`ine kukavi~evk (Orchidaceae) Dactilorhiza maculata (L.) Soo (Orchis maculata) imenujejo Angle`i gethsemane. Lat. macula je made`. Po legendi naj bi liste te rastline po{kropila Jezusova kri. V Cefaluju na Siciliji sem zasledil celo cerkvico sv. Olive. Oljka je tudi priljubljen motiv umetnikov. Van Gogha so o~arale oljke v Provansi. Skupaj je naslikal 19 platen z oljkami ali olj~nimi gaji. Ker `al ne morem objaviti ene od njegovih slik, se boste morali za silo zadovoljiti z mojim akvarelom. Seveda pa je glavni produkt oljke olj~no olje. Danes lahko tudi v Sloveniji kupite olj~na olja odli~nih mediteranskih znamk, npr. italjanski Cara-pelli in Sasso ter {pansko Borges, po najbolj{a olja, kot so npr. Antinori, Argiano, Avignonesi, Badia a Coltibu-ono, Baggiolino, Capezzana in Ca-stello Banfi, pa boste morali v Toska-no kar sami. Edina hiba sicer odli~-nega slovenskega olj~nega olja je, da ga je premalo. Olj~no olje je izredno zdravo. Ko so najstarej{o zemljanko, 121-letno Jeanne Calment iz Arla (mesta, kjer je van Gogh slikal svoje znamenite oljke), vpra{ali po skrivnosti dolgega `ivljenja, je odgovorila kratko: “Olj~no olje.” Do XVII. stoletja so bile oljne svetilke in sve~e edina svetila. ^e je Rimljan rekel: “Uporablja{ premalo olja”, je pomenilo, da premalo {tudira{ (po-no~i). Lat. Oleum et operam perdidi (Plautus) pomeni: (ves) {tudij in trud je bil zaman. Danes si te`ko predstavljamo, da je bil starodavni, 117 m visoki svetilnik v Genovi, imenovan Lanterna, ki je “nesel” kar 33 milj (!) dale~, “na olje”, njegova optika pa iz znamenitega be-ne{kega muranskega stekla. LES wood 52 (2000) 9 Les Oljka dose`e vi{ino do 20 m in premer do enega metra. Zlasti starej{a drevesa so nepravilno oblikovana, {e posebej na bazi (ovoli). Njena rege-nerativna mo~ je edinstvena. Na po-{kodbe in v starosti reagira z odganjanjem supresiranih (spe~ih) in ad-ventivnih poganjkov, ki lahko zapolnijo duplo. Zlomi, zmrzali in mo~ni kirur{ki posegi ga pomladijo. Odtod visoka starost oljk, pri ~emer je les redkokdaj starej{i od sto let. Tudi zato je simbol mladosti in ve~nosti. Velja za nesmrtno drevo. Baje je rimski cesar Titus Vespasian posekal oljke v Getsemanskem vrtu, vendar jim to ni {kodovalo. Beljava in ~rnjava se razlo~no lo~ita. Beljava je svetlorjava in kasneje potemni. ^rnjava je rjavkasta z rde~kastim tonom in jo pogosto prepredajo nepravilne, temnej{e do temnorjave proge. Les je difuzno porozen. Letnice so neizrazite. Posebno lepo teksturo ima les korenin. Po Giordanu (1976) je gostota sve-`ega olj~nega lesa med 960 in 1.250 kg/m³, normalna gostota (r12) pa med 820 in 1.020 kg/m³, tla~na trdnost scb// 48 ... 56 ... 65 MPa in upogibna trdnost sbb //120 ... 138 ... 162 MPa. Les se su{i zelo po~asi in ~elno poka. Je zelo trd in ima zelo fino teksturo. Rast je zelo “nemirna” in lahko preide v rahlo nakazano izmeni~no zavito rast. Obdeluje se zelo dobro. Les se uporablja za stru`ene izdelke, intarzije, jedilni pribor, dr`ala za krta~e, sprehajalne palice, palice za de`nike in manj-{e umetni{ke izdelke, najve~krat pa kar za oglje (Ugrenovi}, 1948). Po lastnostih je oljkovina precej podobna pu{panovini. Les oljke je nekaj posebnega. Po razporedu trahej in zgradbi trakov se mo~no lo~i od drugih doma~ih lesov (Greguss, 1945, str. 174, Huber & Rouschal, 1954, str. 80, Schwein-gruber, 1990, str. 573). Zna~ilni so radialni nizi z do 8 trahejami. Perfo-racije trahejnih ~lenov so enostavne. Srednji premer por je manj{i od 50 mm in niso vidne s prostim o~esom. Stene trahej so debele. V~asih se pojavijo zelo fine zbite helikalne ode-belitve. V trahejah ~rnjave so depozi- Raziskave in razvoj ti. Trakovno tkivo je heterogeno, tip II, tj., da vsebuje ve~redne trakove z enorednimi repki, ki so kraj{i od osrednjega ve~rednega dela (tangencialni prerez). Celice v osrednjem delu traku so majhne in ovalne, robne pa velike in precej podalj{ane. Trakovi so visoki do 12 celic. Premer pikenj med trakovnimi celicami in trahejami je manj{i od 10 mm. Inter-vaskularne obokane piknje so zelo drobne. Osnovno tkivo je iz debelo-stenih libriformskih vlaken. Vlaknastih traheid ni. Aksialni parenhim je terminalen ali inicialen, difuzen in par-trahealen, vazicentri~en do krilast. Ruska “oljka” ni nikakr{na oljka, tem-ve~ ozkolisna olj~ica (Eleagnus angu-stifolius L.), majhno listopadno drevo ali grm, visok do 6 m, iz dru`ine olj-~i~evk (Elaeagnaceae). Podivjana in kultivirana raste tudi pri nas. Olivni jesen ni poseben jesen, temve~ veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) z nepravim srcem (diskoloriranim lesom). Praviloma so to stari, po~asi rasto~i jeseni z ozkimi branikami na apnen~evi podlagi. Srce ima valovite temne in svetle proge. Rezan furnir je zelo cenjen, {e posebej, ~e je srce zelo veliko. O “olivnem orehu” pa ne gre izgubljati preve~ besed. V resnici gre za tropsko afri{ko vrsto mutenye (Guibo-urtia arnoldiana). Morda barva nekoliko vle~e na olivno (ime!). Je izjemno dekorativen les, ki pa ni v nikakr{nem sorodu z orehovino. Naj vas na koncu {e povpra{am: “Boste preklopili na olj~no (olivno) olje?” Literatura 1. Encyclopaedia Britannica (EB) 2. Giordano, G. 1976. Tecnologia del legno, Vol. 3, Unione tipografico - Editrice Torinese, Torino. 3. Gregus, P. 1945. Bestimmung der mitteleuropäischer Laubhölzer und Sträucher. Ung. Naturwiss. Museum, Budapest 4. Roselli, G. 1999. Olea europaea. Enzyklopädie der Holzgewächse, Handbuch und Atlas der Dendrologie, 288 Slika 1. Stara oljka iz Agrigenta z juga Sicilije Slika 2. Olj~na suha roba iz Provanse (Lex Baux-de-Provence) Slika 3. N. Torelli: Oljki, akvarel, 20x20 cm Slika 4. Sv. Oliva (cerkvica v Cefaluju na Siciliji) LES wood 52 (2000) 9 Slika 5. Oljka (Olea europaeaL.): pre~ni prerez, 20 X Slika 8. Oljka: tangencialni prerez, 80X III-2. Izd. SchüTT, P., H.J. Schzck, U.M. Lang & A. Roloff., Ecomed, Landberg. 5. Schweingruber, F.H.1990. Anatomie europäischer Hölzer. Paul Haupt, Bern, Stuttgart. 6. Ugrenovi}, A. 1948. Upotreba drveta in sporednih produkata {ume. Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb. Raziskave in razvoj Slika 6. Oljka: pre~ni prerez, 80X 289 Slika 7. Oljka: radialni prerez, 80X POSVET- PROBLEMATIKA RESTAVRIRANJA IN ZAŠČITE POHIŠTVA PETEK, 22. septembra, 2000 v dvorani FORUM na Gospodarskem razstavišču. Ponašamo se z bogato tradicijo oblikovanja v pohištveni industriji; ustvarjanje na tem področju je predstavljeno tudi na letošnjem sejmu. Menjavanje stilov je povezano z razvojem znanosti, tehnologijo uporabe novih materialov pa tudi z načinom bivanja in njegovo kakovostjo. Dober design je vedno privlačen, dobro oblikovano in narejeno pohištvo, ki je pravilno vzdrževano, je tudi daljši čas uporabno. Prav zaradi iskanja možnosti daljše uporabnosti pohištva želimo s posvetom opozoriti na posamezna področja obnove in na način, kako to strokovno narediti. Takšnemu delu je treba sedaj, ko nam je tudi staro dragoceno in lepo, posvetiti več pozornosti in znanja. Površnost ali neznanje, ki se pojavlja pri ohranjanju naše dediščine (predvsem v privatnih zbirkah), lahko brez ustreznega strokovnega lotevanja naredi več škode kot koristi prenovljenemu pohištvu, ki bi se s pravilnim restavriranjem in zaščito zagotovo ohranilo poznejšim rodovom v veselje. Prav tako želimo opozoriti tudi na problem šolanja in strokovnega izpopolnjevanja na tem področju. POSVET - PROBLEMATIKA RESTAVRIRANJA IN ZAŠČITE POHIŠTVA je namenjen predvsem strokovni javnosti, tako obrtnikom, izvajalcem restavratorskih del, in lastnikom dragocenega pohištva; hkrati pa tudi širši javnosti, ki jo s posvetom želimo opozoriti na pomembne probleme pri zaščiti pohištva. Informacije: DEDNINA s.p., Iva Šubelj Kramar, tel.: 041/545-580 LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 290 UDK: 630*176.1 (Guttiferae):801.311 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Garcinia - drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e Garcinia - tree genus which played a role in the naming of Cambodia Niko Torelli * Izvleček Abstract Gumigut, angl. gamboge, je strjena rumena, krhka gum-ska smola iz skorje nekaterih tropskih dreves iz rodu Garci-nia (Guttiferae/kr~ni~evke) iz jugovzhodne Azije. Neko~ se je uporabljala v obliki prahu kot eden najbolj zadovoljivih dosegljivih prosojnih rumenih pigmentov za prekrivanje in akvarel. Angle{ko ime gamboge je popa~enka za Cambodia, slov. Kambod`a, od koder je prihajala. Gamboge, a corruption of Cambodia (germ. Gummigutt, slov. gumi-gut), is solidified yellow brittle gum resin obtained from bark of certain tropical trees of the genus Garcinia (Guttiferae) native to southeast Asia. Formerly gamboge has been used in powdered form as one of the most satisfactory available transparent yellows for glaze and watercolor. Cambodia, whence it comes, derives its name from this product. Morda se {e niste pozabili, kako presenetljivo je dobila svoje ime Brazilija (Torelli, N. Les 50, 3/1998, str 55). Vendar Brazilija ni edina dr`ava, ki je dobila ime po drevesu. Tudi Kam-bod`a je dobila svoje ime po drevesu, bolje drevesnemu rodu Garcinia. Njegovih pribl. 200 vrst je doma v tropski jugovzhodni Aziji, med drugim tudi na Tajskem, v Laosu, v Vietnamu in seveda v Kambod`i. Rod sodi v dru`ino kr~ni~evk (Guttiferae). Mle~ek, ki se cedi iz zarezane skorje lovijo v bam-busne cevi, kjer se strdi v gumsko smolo. Angle{ki izraz zanjo je gamboge in prihaja iz imena Cambodia (Skeat 1995) Od tod ime Kambod`a oz. angle{ko Cambodia. Nem{ko ime Gummigutt in na{ gumigut, kot tudi izrazi v dugih jezikih (glej spodaj) izvirajo iz malajske besede getah “rastlinski sok, drevesna smola” (Wahrig 1974) ali “lepljiv rastlinski sok” (Bertelsmann 1994). Istega izvora je tudi gutaper~a - posu{en, kav~uku podoben mle~ek nekaterih deves, npr. vrste Palaquium gutta, prav tako iz tropske Azije. Pertja je staro ime za otok Sumatro, torej “sok s Sumatre (Bertelsmann 1994). @e spet “rastlinsko” ime za pomembno de`elo! prof. dr. dr. h.c., Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, Ve~na pot 1 Gamboge, nem. Gummigutt ali slovensko gumigut je izcedek (cedek) predvsem vrste Garcinia morella Desr. (tudi Hook f.) (Hebradendron cambo-goides Grah., Combogio gutta L.) (Schweppe 1993, str. 390), pa tudi G. hanburyi. Bolj kot odvajalo, je gumigut znan kot rumen pigment. Neko~ je veljal kot najbolj zadovoljiv dosegljiv transparenten rumen pigment za akva-relne tehnike. Kitajci so ga uporabljali `e v 13. stoletju. V Evropo so gumigut prinesli najverjetneje ob koncu 16. stol. @al ni preve~ obstojen na soncu. Nekoliko bolj je obstojen na difuzni svetlobi. Danes ga imitiramo oz. nadome{~amo z bolj obstojnim kadmijevim rumenim (kadmijev sulfid) ali sintetskim organskim pigmentom arilidnim rumenim -enim prvih azo pigmentov. Ta pigment ustvarja briljantne u~inke, ki so povsem druga~ni od bolj zlatih odtenkov aureolina (=) kobaltovega rumenega (ko-baltov kalijev nitrit) (Mayer 1991). ^e-prav gre tukaj za povsem sintetske pigmente, umetniki za zna~ilen odtenek {e vedno uporabljajo ime (v razli~nih jezikih) gamboge hue, nuance gomme-gute, tono de gutagamba, gomma gut-ta (imit.) in pri nas gumigut (slika). Les nekaterih vrst iz rodu Garcinia se prodaja pod imenom kandis. Drevesa imajo svetlorde~erjavo beljavo in rumeno ali temnorde~erjavo ~rnjavo. Po Slika 1. Nalepki z akvarelnih barv Fragonard in Winsor & Newton Cotman. Malajskih sortirnih pravilih (Malaysian Grading Rules) je njegova gostota r12 med 690 in 1.120 kg/m³. Les je zelo odporen proti {kodljivcem in se uporablja za pilote, ograje in mostove. Reference 1. Bertelsmann 1994. Herkunftswörterbuch. Bertelsmann Lexikon Verlag, Gütersloh, itd. 2. Mayer, R. 1991. Collins dictionary of art terms & techniques, 2. izd. Harper Collins Publishers, Glasgow. 3. Schwepe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. Ecomed, Landberg/Lech. 4. Skeat, W.W. 1995. The concise distionary of english etymology. Wordsworth Reference. 5. Wahrig, G. 1974. Deutsches Wörterbuch. Bertelsmann Lexikon Verlag, Gütersloh, itd. LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 291 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Mednarodno prodajno tr`enje (slovenskih) izdelkov stavbnega pohištva Janez LESAR* Sklop prodajnega tr`enja je danes v poslovnem svetu kompleksna in klju~na poslovna funkcija. Kompleksnost prodajnega tr`enja lahko primerjamo s kompleksnostjo naravnega npr. gozdnega biotopa, v katerem nastopa mno`ica udele`encev. Ob poglobljenem opazovanju ugotovimo, da so vsi ti udele`enci smiselni, da vsak opravlja dolo~eno vlogo in da so vsi v medsebojni eksisten~ni soodvisnosti. Osnovni problem oz. te`a je v hkratnem opazovanju, razumevanju in aktivnem vklju~evanju posameznih delov in celote sistema, pomeni so~asno opazovanje in razumevanje posameznih dreves in gozda kot celote. Analogni principi so tudi zna~ilnost sklopa prodajnega tr`enja in jih moramo pri spremljanju ciljnih rezultatov prodaje nujno upo{tevati - pri oblikovanju, usmerjanju, izvajanju in razvoju sklopa prodajnega tr`enja. Zaradi transparentnej{ega vpogleda in na tej osnovi bolj{ega razumevanja kompleksne problematike se lahko poslu`ujemo dolo~enih “pomagal” v obliki poenostavljenih modelov, ki ka`ejo zna~ilnosti in zakonitosti sistema prodajnega tr`enja. Ti modeli pomagajo hitreje in optimal-neje alocirati posamezne pojave, informacije oz. razli~ne poslovne parametre ter doumeti njih vlogo, pomembnost in soodvisnosti v sklopu celotnega kompleksnega sistema. * univ. dipl. in`., INLES Ribnica d.d. A. KONCEPT KREATIVNEGA POSLOVNEGA RAZMI[LJANJA 1. Opredeliti POSLANSTVO poslovanja podjetja, v sklopu katerega je poleg standardnih opredelitev nujno treba raz~istiti tudi, ~emu, komu in s ~im bo podjetje zadovoljevalo konkretne potrebe porabnikov s svojimi izdelki in / ali storitvami. 2. Opredeliti VIZIJO poslovanja podjetja, ki naj konkretneje opredeli vsebino, podro~ja in na~in poslovnega anga`iranja podjetja. 3. Izvedba “SWOT” (PRIMERJALNE ANALIZE) poslovanja podjetja glede relevantnih parametrov EKSTERNE-GA POSLOVNEGA OKOLJA pomeni opredelitev prednosti in pomanjkljivosti poslovanja v odnosu do konkurence ter opredelitev prilo`nosti in nevarnosti, ki se za na{e poslovanje, danes ali v prihodnje, ka`ejo v eks-ternem poslovnem okolju. 4. Opredeliti POLITIKO na{ega poslovanja, kar pomeni opredelitev glavnih principov in vrednot, ki se jih bomo poslu`evali oz. jih bomo upo-{tevali pri poslovanju. 5. Opredeliti konkretne CILJE poslovanja, strate{ke in operativne, na posameznih poslovnih podro~jih. 6. Opredeliti STRATEGIJO, ki jo bomo uporabili pri izvajanju opredeljenih poslovnih ciljev. 7. Opredeliti PROJEKTE - naloge, metode in tehnike za posamezna poslovna podro~ja, s katerimi bomo realizirali postavljene poslovne cilje. 8. Sledi usmerjanje, IZVAJANJE, spremljanje in korigiranje na~rtovanega poslovanja. Izvedba grobo nakazanega procesa aktivnosti je izhodi{~e za ponovno in permanentno delo v navedenem zapo- redju vsebinskih aktivnosti. B. PARAMETRI PRODAJNEGA TR@ENJA / PRODAJE Ko so izdelane poslovne opredelitve oz. izhodi{~ni poslovni elementi tudi za podro~je prodajnega tr`enja, sledi konkretna - operativna razdelava in opredelitev posameznih parametrov prodajnega tr`enja in prodaje. 1. Ciljni PRODAJNI TRGI in ciljni OBSEG PRODAJE Detajlna prou~itev relevantnih zna-~ilnosti ciljnih prodajnih trgov, principov prodajnih procesov, ki so obi~ajni na teh trgih, doma~a in tuja konkurenca, zakonske, carinske, funkcionalne zna~ilnosti oz. omejitve pri prodaji, ..., kulturne, gospodarske, klimatske zna~ilnosti ter iz vsega tega opredelitev ciljnega mogo~ega in smotrnega obsega prodaje. 2. Ciljni PORABNIKI izdelkov; opredelitev in analiza segmentov porabnikov na ciljnem trgu, glede na zna-~ilnosti, potrebe, zahteve, dele`e ... teh porabnikov ter na tej osnovi od-lo~itev oz. opredelitev na{ih ciljnih porabnikov, na katere se bo koncentrirala prodaja. 3. Ciljni KUPCI izdelkov Pomeni konkretno lociranje na{ih ciljnih kupcev v sklopu prodajnega procesa na ciljnem prodajnem trgu. Normalna je zakonitost, da so nominalne prodajne cene najvi{je, ~e nastopa v funkciji kupca kon~ni porabnik. Pri tem pa se je treba zavedati, da mora v tem primeru prodajna funkcija zagotoviti celotno vsebino prodajnega servisa, ki pripada tej kategoriji kupca. Seveda je to LES wood 52 (2000) 9 povezano z dolo~enimi stro{ki, ki se odrazijo na zmanj{anju kon~nega neto prodajnega iztr`ka. Pri opredelitvi kategorije ciljnih kupcev je pomemben parameter presoja mo`nosti - kompetence prodajne funkcije glede zagotovitve kompletne vsebine, nivoja, dinamike... prodajnega servisa, ki ustreza izbrani kategoriji ciljnih kupcev. 4. PRODAJNA PONUDBA in PRODAJNI POGOJI Prodajna ponudba mora biti zavestno in ~imbolj dosledno usmerjena na konkretne zna~ilnosti, potrebe, predstave, zahteve, ... izbranega segmenta porabnikov in ciljnih kupcev. Nujnost doslednega upo{tevanja momenta ciljne usmerjenosti ponudbe raste z vi{ino funkcionalnega, kvalitetnega in cenovnega nivoja izdelkov, ker je tudi prodajno poslovanje z zahtevnej{imi izdelki bolj kompleksno, ... in drago, tako za dobavitelja, za kupca kot tudi za porabnika izdelkov. Pri ciljnem opredeljevanju prodajne ponudbe moramo upo{tevati {tevilne in razli~ne parametre. Izstopa pomembnost ustrezne opredelitve izvedbe, funkcije, estetike in kvalitetnega nivoja ter programskih variacij posameznih iz-del~nih skupin. Pospe{eno raste pomen funkcionalno -vsebinske kompletnosti prodajne ponudbe. Prodajna ponudba mora zajemati vse oz. ~im ve~ produktnih skupin, ki so predmet poslovanja ciljnih kupcev in / ali so potrebni pri kompletiranju gradbenega objekta z izdelki stavbnega po-hi{tva pri kon~nem porabniku. Pri tem je vedno pomembneje, da prodajna ponudba zajema poleg osnovnih izdelkov tudi vse / razli~ne dodatke (sen~ila, police, priklju~ne elemente za monta`o, vidno okovje...), ki jih potrebujemo pri monta`i izdelkov v objekt oz. za usposobitev izdelkov za njih funkcijo v objektu. Skratka, vedno bolj je viden trend, da nudimo in prodajamo RE[ITVE POTREB PORABNIKOV in kupcev, oz. je prodaja samo izdelkov vedno manj aktualna. Vedno pomembnej{a je pri naro~ni{-kem poslovanju dol`ina dobavnih ro- Raziskave in razvoj kov, ki se ob zaostreni konkurenci po-spe{eno in ob~utno kraj{ajo. Izdelki morajo biti seveda opremljeni z mednarodno veljavnimi sistemskimi re-{itvami in certifikati kvalitete za izdelke ini za vse vgrajene komponente. Prodajna cena in drugi prodajni pogoji morajo biti tr`no sprejemljivi, vendar je kriterij prodajne cene {ele na pribli`no 5 mestu pomembnosti. 5. SISTEM PRODAJNE DISTRIBUCIJE Opredelitev tega vpra{anja izhaja funkcionalno iz predhodnih odlo~itev (predhodnih to~k), hkrati pa izhaja iz principov sistema prodaje, ki so obi~ajni na obravnavanem ciljnem prodajnem trgu. Vsekakor je potrebno v primeru ambicije za ve~ji obseg stabilne naro~ni{ke prodaje zagotoviti “INSIDER” prodajno distribucijsko pozicijo, kar pomeni ofor-miranje lokalne, lastne - vendar (za ciljni trg) tr`no obi~ajne prodajne mre`e, ki zajema ~im ve~ji del ciljnega prodajnega trga. [ele tak{na prodajna pozicija omogo~a oz. potencialno zagotavlja enakopravno poslovno soo~enje z lokalno in tujo konkurenco. Lastno prodajno mre`o je potrebno seveda koncipirati v ustrezni prodajni logistiki, ki je podprta z ustrezno organizacijo, kadrovsko zasedbo, sistemom nagrajevanja prodajnih rezultatov prodajnih delavcev, da se zagotovi oformiranje in profesionalno servisiranje stalnih kupcev. Pri tem sistemu prodaje je poleg drugega klju~nega pomena tudi lastna blagovna znamka, ki ji je potrebno zagotavljati ~im bolj{o poznavanje, priznavanje in prepoznavnost na prodajnem trgu. T. im. “OUTSIDER” prodajno distribucijska pozicija, je eventualno uporabna v primeru mednarodne prodaje serijskih izdelkov veleprodajnim kupcem. Ta ob direktnem mednarodnem na-ro~ni{kem poslovanju z izdelki stavbnega pohi{tva v ve~jem obsegu ni niti smotrna niti ni mogo~a. 6. PRODAJNI SERVIS, PROMOCIJA IN TR@NO KOMUNICIRANJE Izhodi{~e za opredelitev vsebine in na~ina prodajnega servisa so predhod- 292 ne odlo~itve, opredelitve predhodnih prodajnih parametrov in predvsem tudi odlo~itev, da ne prodajamo samo izdelkov, temve~ hkrati z njimi tudi re{itve potreb porabnikov in kupcev izdelkov. V sklopu instrumentarija funcije prodajnega servisa izstopajo {e posebej naslednji elementi: 6.1. Lokalni POSLOVNI SERVIS KUPCEV je prvenstveno orientiran na pridobivanje novih (stalnih) kupcev, na uvajanje poslovanja z novimi kupci, na razvoj poslovanja z obstoje~imi kupci, na sklop {olanja prodajnih delavcev kupcev, na sklop aktivnosti za promovi-ranje prodajne ponudbe in blagovne znamke ter na razli~ne aktivnosti tr`-nega komuniciranja. 6.2. OPERATIVNI PRODAJNI SERVIS je prvenstveno usmerjen v koordinacijo izvajanja teko~e oprativne prodaje - na osnovi od kupcev dostavljenih pov-pra{evanj in naro~il. Zaobjema predvsem izdelavo ponudb, raz~i{~evanje in obdelavo naro~il ter dostavo potrjenih naro~il kupcem, dalje sistem teko~ega informiranja kupcev o oprativnem poteku realizacije njihovih naro~il ter sklop fakturiranja, izterjave, skladi{~ne carinske in transportne logistike - dostave naro~enih izdelkov kupcem... 6.3.KOMERCIALNE IN PRODAJNO -TEHNI^NE PODLOGE Le-te so potrebne (v obliki, ki je na ciljnih prodajnih trgih obi~ajna) za izvajanje aktivnosti prodajnega servisa. Sklop teh podlog je vedno bolj kompleksen in pomemben. To so prakti~na orodja za programirano anga`iranje prodajnih delavcev. [e posebej pomembne so te podloge v primeru direktnega mednarodnega naro~ni{kega poslovanja, ko se nudijo brez{tevilne variacije izvedb izdelkov in programskih raz-li~ic. Kupci potrebujejo v procesu iskanja in pridobivanja naro~il zelo kvalitetne podloge, da lahko sami razdelujejo ponudbe in po pridobitvi naro~il posredujejo jasno in kompletno opredeljena naro~ila dobavitelju izdelkov. Podloge zaobjemajo razli~ne prospekte, tehni~ne kataloge, cenike, “arhitekt LES wood 52 (2000) 9 mape”, vzorce, razstavne eksponate... V primeru naro~ni{kega, direktnega mednarodnega poslovanja z izdelki stavbnega pohi{tva je izrednega pomena u~inkovito informacijsko in dokumentacijsko komuniciranje med ude-le`enci poslovnega procesa, kar brez uporabe vsaj minimalnega nivoja sodobne tehnologije elektronskega poslovanja ni izvedljivo. 7. DOBAVNI IN PODOBAVNI SERVIS Na tem sklopu nastopa zopet mno`ica parametrov in aktivnosti, od katerih velja {e posebej poudariti tele: 7.1. Dobava izdelkov dosledno v izvedbi, deklerirani kvaliteti in v kompletni specifikaciji, kot jo je naro~il - potrdil kupec. 7.2. Dobava izdelkov, dosledno na dan uro in na naslov potrjene dobave ter predhodna operativna najava dostave. 7.3. Prepre~itev eventualnih transportnih po{kodb v procesu dostave in manipulacije izdelkov. 7.4. Dosledno izvajanje dogovorjenega sistema embaliranja, paletiziranja, ozna~evanja izdelkov ter sistema paletne manipulacije izdelkov ob raz-tovarjanju kamionov pri kupcu. 7.5. Zagotovljeno izvajanje sistema uradne primopredaje izdelkov pri kupcih... 7.6. Zagotovljen sistem funkcionalnega in pravno formalnega informiranja kupcev in porabnikov o zna~ilnostih izdelkov, o pravilni uporabi izdelkov, o pravilni negi in vzdr`evanju izdelkov, o garanciji in mejah garancije za izdelke, o standardiziranih postopkih reklamiranja eventualnih pomanjkljivosti na izdelkih ali pri dobavi..., skratka, o pravicah in dol`nostih posameznih udele`encev poslovnega procesa. 7.7. Zagotovljen standardiziran sistem saniranja, v primerih eventualnih -upravi~enih ali neupravi~enih reklamacij. C. MEDNARODNO PRODAJNO TR@ENJE SLOVENSKIH IZDELKOV STAVBNEGA POHI[TVA POSLOVNO ALOCIRANJE obravnavane panoge po kriterijih mednarodnega tr`enja. Raziskave in razvoj Slovenska industrija izdelkov stavbega pohi{tva ima potencialne mo`nosti za aktiven in u~inkovit direktni nastop na mednarodnih prodajnih trgih. Ta potencialna mo`nost izhaja iz dveh sklopov. Prvi sklop so zate~ene sedanje subjektivne danosti slovenske industrije stavbnega pohi{tva glede `e dose`ene razvojne stopnje in potencialno mogo~ega nadaljnjega razvoja. Drugi sklop so zna~ilnosti (mednarodnega) prodajnega tr`enja izdelkov stavbnega pohi{tva, na osnovi katerih se tudi slovenska industrija stavbnega pohi{tva lahko u~inkovito vklju~i v aktivno direktno nastopanje - prodajo na mednarodnih trgih. Skratka slovenska industrija izdelkov stavbnega pohi{tva je ena izmed slovenskih panog, ki potencialno lahko u~inkovito in direktno nastopa - prodaja na izbranih mednarodnih trgih. Pod pojmom direktna mednarodna prodaja se razume prodaja kupcem, ki so v prodajnem procesu ~im bli`e ciljnim kon~nim porabnikom izdelkov, v konkretnem primeru so mi{ljeni zadnji preprodajalci, ki kupljene izdelke, vklju~no s svojo storitvijo monta`e, prodajo kon~nim porabnikom. To je razumeti po eni strani kot potencialno mo`nost in po drugi strani kot potrebo, saj kapacitete te panoge in razpolo`ljivi poslovni resursi dale~ presegajo potrebe doma~e porabe teh izdelkov. Ne nazadnje gre tudi za ambicijo in potrebe po delovnih mestih v Sloveniji, ki jim je pa seveda treba zagotoviti tudi primerno stopnjo donosnosti. POGOJI za u~inkovito direktno mednarodno prodajo slovenskih izdelkov stavbnega pohi{tva Za realizacijo teh ciljev je potrebno upo{tevati dolo~ene pogoje oz. predpostavke, ki jih je mogo~e grupirati v tri specializirane poslovne sklope; to so: 1. prodajno tr`enje in strate{ki razvoj poslovanja, 2. prodaja, distribucija in operativni razvoj sklopa prodaje, 3. specializirana proizvodnja in operativni razvoj izdelkov. 293 Ambicija - potreba za prodajo v obliki direktne mednarodne prodaje izhaja iz potrebe po ve~jem obsegu in ~imbolj enakomerni dinamiki prodaje. Velik obseg prodaje je po eni strani potreba, po drugi strani pa tudi pogoj za izvajanje direktne mednarodne prodaje. To izhaja iz dejstva, fenomena pojma potrebne minimalne kriti~ne mase obsega prodaje, ki je prvi pogoj za izvajanje prodaje po sistemu direktne mednarodne prodaje iz “INSIDER” prodajno distribucijske pozicije. Sistem mednarodne direktne prodaje je namre~ investicijsko, kadrovsko, organizacijsko... in s tem stro{kovno zahteven projekt, ki sicer potencialno omogo~a veliko in u~inkovito prodajo, vendar je lahko ekonomsko u~inkovit samo pri dolo~enem (vsaj minimalnem) obsegu prodaje. Za tak{en koncept prodaje na aktualnih trgih Evrope lahko (gledano v dinamiki razvoja) zagotovimo minimalno potreben kvantum in vsebino prodaje ob zdru`itvi vseh poslovnih resursov slovenske panoge izdelkov stavbnega pohi{tva. Minimalna potrebna kriti~na masa direktne prodaje na atraktivnih evropskih trgih se namre~ pove~uje, predvsem zaradi potrebe po vedno kompleksnej-{i, u~inkovitej{i in s tem dragi prodaj-no-tr`ni infrastrukturi. Poleg nakazanega je vedno pomemb-nej{a tudi blagovna znamka prodaje, ki je eden od pomembnej{ih pogojev u~inkovite direktne prodaje. Posredni in neposredni razvoj blagovne znamke pa je zopet investicijsko in stro{kovno zahteven projekt. Bistvene izhodi{~ne elemente, ki sestavljajo vsebinsko zaokro`en poslovni sistem za direktno mednarodno poslovanje - prodajo slovenskih izdelkov stavbnega pohi{tva, slovenska panoga prak-ti~no `e ima. PRODAJNI KANALI, PRODAJNA MRE@A, BLAGOVNA ZNAMKA IN OPERATIVNI RAZVOJ PRODAJE To je klju~na in najdra`ja postavka sistema direktnega mednarodnega tr- LES wood 52 (2000) 9 `enja, ki pomeni nujno osnovo za “INSIDER” prodajno - distribucijsko pozicijo. Ta postavka je na prodajnem trgu Nem~ije in Avstrije oformirana in `e okoli 8 let operativno deluje. To je prodajna mre`a INLES / LESCO, po kateri prodajamo naro~ni{ke izdelke stavbnega pohi{tva pod lastno blagovno znamko ISARHOLZ in dosegamo letni obseg prodaje okoli 60 mio DEM. Prodajna mre`a ima izoblikovano operativno prodajno logistiko, organizacijo in kadrovsko zasedbo specializiranih prodajnih delavcev - v Sloveniji in lokalno v dr`avah prodaje, kjer pokriva prakti~no celotno pod-ro~je ter servisira trenutno mre`o okoli 600 kupcev. Dolo~ene segmente prodajne mre`e na evropskih prodajnih trgih imajo tudi drugi slovenski proizvajalci stavbnega pohi{tva - kot npr. KLI Logatec, LESNA Slovenj Gradec, Alples... To so poslovni resursi obravnavane slovenske panoge, ki bi jih lahko (ob seveda ustreznem razvojnem a`urira-nju) zdru`ili v skupni prodajni sistems ciljem, da se zagotovi u~inkovita in ekonomsko uspe{na prodaja na izbranih mednarodnih trgih za potrebe vseh zainteresiranih in poslovno kompetent-nih slovenskih proizvajalcev stavbnega pohi{tva. PROIZVODNI POSLOVNI RESURSI z operativnim razvojem izdelkov je naslednji segment sistema prodajnega tr`enja. Ob zaostreni konkurenci pri prodaji je klju~nega pomena tudi vrhunsko - spe-cialisti~no obvladovanje proizvodnje, tudi v smislu zagotavljanja permanentnega poslovnega razvoja posameznih skupin proizvodnih / prodajnih programov. Tudi posamezni vidnej{i slovenski predstavniki te panoge prete`no nimajo zadostnih resursov ({e posebej v smislu specialisti~nega znanja), da bi zagotavljali potreben nivo razvoja poslovanja hkrati za vse produktne grupe, ki so (bi morale biti) predmet funkcionalno zaokro`ene prodajne ponudbe. Raziskave in razvoj V tem kontekstu se ka`e mo`nost in potreba, da zainteresirana podjetja ofor-mirajo partnersko poslovno sodelovanje - oz. skupno poslovanje, v sklopu katerega se vsak specializira za dolo-~en - dogovorjen segment izdelkov, ki so sestavni del skupne prodajne ponudbe. PRODAJNO TR@ENJE IN STRA-TE[KI RAZVOJ SKUPNEGA POSLOVANJA To je poslovno vsebinska enota, ki zaokro`i celotni projekt mednarodnega direktnega prodajnega tr`enja. Pri celotni zamisli izhajamo iz dejstva, da je v pogojih zaostrene mednarodne konkurence nujno specialisti~no obvladovanje poslovanja. To je prvi pogoj za doseganje potrebne konkuren~ne u~inkovitosti in s tem tudi doseganje primerne ekonomske u~inkovitosti poslovanja. Hkrati je za doseganje primerne kon-kuren~ne u~inkovitosti poslovanja pomemben element racionalna uporaba potrebnih (razpolo`ljivih in dosegljivih) poslovnih resursov - znanja in drugih..., ki so vedno in povsod omejeni. V primeru obravnavane slovenske panoge so ti resursi {e dodatno deficitarni in se lahko potrebna kriti~na masa oformira ravno na osnovi zdru`evanja le-teh. PANO@NA STROKOVNA - PODPORNA INFRASTRUKTURA To je dodaten sklop oz. prvi pogoj za realizacijo ciljev mednarodnega prodajnega tr`enja. Infrastrukturo je potrebno aktivirati in ciljno oja~ati v segmentu pano`nih raziskovalnih, razvojnih in izobra`evalnih institucij ter organov pano`nega zdru`enja. Za hitrej{o, u~inkovitej{o in dolgoro~no stabilno revitalizacijo teh institucij je nujno nadalje oja~ati mednarodne povezave, s ciljem aktivnega vklju~eva-nja ter sodelovanja le-teh, s strokovno kompetentnimi sorodnimi evropskimi institucijami. Na tak{en na~in se ustvarijo pogoji za nujno aktivno in koristno sodelovanje 294 med pano`no podporno strokovno infrastrukturo in gospodarstvom. SKLEP Podani grobi koncept zamisli ka`e, da bi bilo mogo~e in potrebno zdru`iti poslovne potenciale slovenskih proizvajalcev izdelkov stavbnega pohi{tva zaradi u~inkovitega skupnega direktnega prodajnega nastopa na izbranih mednarodnih prodajnih trgih. To je koncept, ki se ga danes, v raz-li~nih izvedenkah, poslu`ujejo tudi drugi (konkuren~ni) dobavitelji v evropskem prostoru. Koncept izhaja iz spoznanja oz. iz dejstva, da je v razmerah zaostrene prodajne konkurence na mednarodnih trgih mogo~e u~inkovito, stabilno in donosno prodajno tr`enje samo s spe-cialisti~nim in vrhunskim obvladovanjem posameznih poslovnih sklopov. To je mogo~e racionalno in hitreje zagotoviti na osnovi zdru`evanja (raz-polo`ljivih, dosegljivih, obstoje~ih...) potrebnih poslovnih resursov (lahko tudi neformalno, oz. samo poslovno-funkcionalno...) in na osnovi delitve dela med specialisti, katerih vsak se anga`ira kot specialist na enem delu oz. na opredeljenem segmentu poslovnega procesa. V svetu se v ta namen formirajo t.im. “poslovni grozdi” - skupnega prodajnega tr`enja, v sklopu katerih so razli~ni statusi formalnih ali neformalnih poslovnih povezav zainteresiranih poslovnih partnerjev. Na tej osnovi se optimalno izkoristijo oz. dopolnjujejo raz-polo`ljivi potenciali posameznih ude-le`encev za potrebe so~asnega doseganja posameznih in skupnih ciljev prodajnega tr`enja. Prvi pogoj za nakazano usmeritev je jasna in konkretna oprativna poslovna predstava in iz tega interes tangiranih poslovnih subjektov - potencialnih bo-do~ih poslovnih partnerjev, kar je lahko izhodi{~e za operacionalizacijo zamisli. LES wood 52 (2000) 9 Znanje za prakso 295 ZNANJE za prakso Medpodjetni{ko tr`enje -prodajni lijak Uvod Vpreteklosti smo se bralci revije Les `e seznanili z nekaterimi posebnostmi podjetni{kega tr`enja, ki v vsakodnevni praksi pripomorejo la`je na~rtovanje in izvajanje tovrstne dejavnosti. V {tevilki 12/1999 smo v prispevku Zna~ilnosti medpodjet-ni{kega tr`enja opisali sestavo nakupne skupine, ki v podjetju, tako formalno kot prikrito, vpliva na postopke nabavnega tr`enja. Ob tej prilo`nosti smo obdelali osebe, ki v nakupnem tr`enju igrajo vloge odlo~evalca, uporabnika, vplivne`a in zaupnika (botra). [tevilka 1-2/2000 revije Les pa nas je v prispevku Med-podjetni{ko tr`enje- odzivni na~ini ~lanov nakupne skupine seznanila z na~ini reagiranja ~lanov nakupne skupine na ponudbo prodajalca. Omenili smo naslednje odzivne na~ine: rast, te`avo, ravnodu{je in pretirano samozavest. Danes pa si bomo ogledali prodajni lijak, ki slikovno ali grafi~no ponazarja proces, ko prodajalec med {tevilnimi mo`nimi kupci (simboli~no si jih zami{ljamo nad prodajnim lijakom) okvalificira ali oceni tiste stranke, ki imajo najve~je mo`nosti za nakup in jih pri~ne obdelovati z orodji, ki smo si jih ogledali v predhodnih prispevkih revije Les (predstavljamo si jih v lijaku, saj jih je prodajalec - strokovnjak s podro~ja medpodjetni{kega tr`enja, pripravil za nadaljnjo “filtracijo” z namenom, da pridobi iz njih ~imve~ dejanskih ali stvarnih kupcev). Tako skozi izliv prodajnega lijaka “pricurljajo” dejanski kupci. Dejavnosti v procesu medpodjetni{kega tr`enja nad lijakom V strokovni literaturi s podro~ja medpodjetni{kega tr`enja je postopek pridobivanja kupcev znan kot iskanje potencialnih (mo`nih) kupcev (angl. prospecting) in ugotavljanje njihovih mo`nosti za nakup (angl. qualifying). Zakaj je iskanje mo`nih kupcev tako pomembno za podjetje? Podjetja se skoraj vsak dan sre~ujejo z izgubo kupcev, strank. Razlogi za to so {tevilni in raznovrstni: - prenehanje poslovanja gospodarskih in negospodarskih organizacij zaradi {tevilnih razlogov; - opustitev posameznih projektov, programov in izdelkov, za katere je podjetje dobavljalo naro~niku posamezne sestavne dele, sklope, reprodukcijski in porabni material; - uvajanje inventivnih proizvodnih postopkov pri naro~niku, zaradi katerih ta ne potrebuje ve~ dobaviteljevih izdelkov in storitev; - ofenzivni in agresivni nastop konkuren~nega podjetja in dumping ponudba njegovih izdelkov; - napake v proizvodnji, katerih posledici sta neprimerna kakovost izdelkov in izguba strank; - stavke, nespo{tovanje dobavnih rokov, dogovorjenih obveznosti itd. Prodajalec, strokovnjak na podro~ju medpodjetni{kega tr`enja, na~rtno in smotrno opravlja naloge oziroma dejavnosti nad prodajnim lijakom, ki se nana{ajo na iskanje in pridobivanje novih kupcev. Postopki vklju~ujejo naslednje dejavnosti: - uporabo telefonskih, poslovnih imenikov, interneta, adresarjev, seznamov, ~asopisov, revij, RTV, strokovnih publikacij itd.; - iskanje informacij o mo`nih kupcih pri strankah; - obdelavo dobaviteljev, trgovcev, ban~nega osebja, gospodarskih, obrtnih, trgovskih zbornic, poslovnih, strokovnih in stanovskih zdru`enj itd.; - povezovanje z organizacijami, ki zdru`ujejo mo`ne kupce; - formalna in neformalna sre~anja, sestanke, seminarje, simpozije, delavnice, otvoritve, razstave, izlo`be, sejme, LES wood 52 (2000) 9 Znanje za prakso 296 potovanja itd.; - pomo~ znancev, prijateljev in sorodnikov ipd.; - sodelovanje s specialnimi podjetji, ki tr`ijo adresni material. Ko si je prodajalec s podro~ja medpodjetni{kega tr`enja ustvaril zadostno {tevilo mo`nih kupcev, pri~enja z nadaljnjo dejavnostjo: ugotavljanjem ali ocenjevanjem tistih mo`nih strank, ki imajo najve~ mo`nosti za nakup. Te stranke z dolo~enim postopkom premesti v prodajni lijak, kjer nadaljuje s prodajnim procesom. Postopek preme{~anja mo`nih strank v prodajni lijak vsebuje tri kriterije. Prvi kriterij je dejanska potreba mo`nega kupca po izdelku ali storitvi ponudnika. Iz prakse poznamo {tevilne primere, ko kupci s podro~ja medorganizacijskega tr`enja stremijo za {tevilnimi izbolj{avami, dopolnitvami in izpopolnitvami tehnolo{kega oziroma poslovnega procesa (povezanimi z nabavo razli~ne opreme, izdelkov in storitev), ki pa si jih v trenutni situaciji ne morejo privo{~iti. Posledica tega je seveda odstopanje od nakupov ali njihovo prelaganje na kasnej{a obdobja. Prodajalec si mora biti o tem na jasnem. Drugi kriterij je takoj{nja, neodlo`ljiva potreba potencialnega kupca po izdelku ali storitvi. Tak{ni kupci imajo pri obdelavi prednost. To je povsem razumljivo, saj jam~ijo prodajalcu bolj{e prodajne rezultate. Tretji kriterij so razpolo`ljiva finan~na sredstva za nakup izdelka ali storitve. Prodajalec bi pri mo`nem kupcu, ki sicer potrebuje njegov izdelek, nima pa zanj potrebnih finan~nih sredstev, samo izgubljal ~as, ki bi ga lahko koristneje uporabil pri obdelavi drugih mo`nih kupcev. Dejavnosti, ki potekajo v prodajnem lijaku Prodajalec za sleherno stranko ugotavlja osebje, s katerim se bo sre~al v prodajnem procesu: odlo~evalca, uporabnika, vplivne`a in zaupnika (botra). V za~etni fazi prodaje je pomemben predvsem zaupnik, pri katerem prodajalec dobi prepotrebne informacije o osebah, ki bodo sodelovale v nakupnem procesu, zlasti pa o njihovih odzivnih na~inih glede poslovanja podjetja (rast, te`ava, ravno-du{je, pretirana samozavest). Kot smo `e omenili v predhodnih prispevkih, sta `elja za rastjo podjetja in potreba po odpravljanju te`av tista odzivna na~ina, ki najbolj vplivata na uspe{nost prodaje. Nadaljnja obdelava mo`nega kupca obsega naslednje stopnje, prek katerih se prebija prodajalec v medpodjet-ni{kem tr`enju: - prepoznavanje problema mo`nega kupca; - splo{no oceno potrebe, - opis zna~ilnosti izdelka ali storitve, - pripravo ponudbe in - oceno izvr{itve. Pri~ujo~i model nakupnih faz ponazarja poglavitne korake v kupoprodajnem postopku. Medorganizacijski tr`nik mora spremljati potek dela, ki mu prek uporabe prodajnega lijaka olaj{uje marsikatero dejavnost, ki zadeva uporabnikove potrebe, sestavo nakupne skupine, odzivne na~ine njenih ~lanov, nakupna merila in postopke, ki jih uporablja kupec.Ko vse to spozna, lahko opravlja u~inkovite tr`enjske aktivnosti, ki prispevajo k uspe{nem in u~inkovitem procesiranju mo`nih strank skozi prodajni lijak in doseganju zastavljenih prodajnih rezultatov - udejanjanju nakupov strank, ki jih je medorganizacijski tr`nik “prerinil” skozi lijak. mag. Henrik DOV@AN Ljubljana, Brajnikova 21 Leseni modeli za loške kruhke Prvi modeli za lo{ke kruhke Ohranjeni leseni modeli za lo{ke kruhke so dragocena kulturna dedi{~ina. Najstarej{i leseni model iz [kofje Loke ka`e dva muzikanta, na godalu je izrezljana letnica 1752. Model hrani avstrijski muzej za ljudsko umetnost na Dunaju. Slovenski etnografski muzej hrani {tevilne modele z lo{kega ozemlja. Med najstarej{imi je model, ki ga je izdelal doma~in Vorban Koshinina leta 1831. Levo: Dva muzikanta na modelu za lo{ki kruhek z letnico 1752, desno: hostija na modelu Vorbana Koshinine z letnico 1831, vir: Lo{ki razgledi, 1986, {t. 33 Na najstarej{ih modelih so izrezljani religiozni in posvetni motivi. Do osemnajstega stoletja so bili lo{ki kruhki namenjeni predvsem plemi~em, cerkvenim predstavnikom in redkim me{~anom. V osemnajstem stoletju pa so se v Nunskem samostanu v [kofji Loki nau~ile pe~i kruhke dekleta iz Loke in okolice. Tako se je lo{ki kruhek raz{iril med kme~ko prebivalstvo. Kruhke so najve~krat kupovali za darila ob praznikih. Danes je leseni model za lo{ki kruhek predvsem umetni{ki, okrasni predmet. Vendar nekatere dru`ine v [kofji Loki v modelih {e odtisnejo kruhke in jih pe~ejo za praznike. LES wood 52 (2000) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 297 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 7/2000 Iz vsebine: PRVA OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2000 IZDAJA PRENOVLJENEGA KATALOGA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE DIREKTIVE O TOPILIH VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO SLOVENIJE MEDNARODNI SEJMI ELEKTRONSKA TRGOVINA Z LESNOOBDELOVALNIMI STROJI PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Slovenska industrija je v 1. polletju 2000 proizvedla za 8,4 % ve~ kot lani v enakem obdobju, predelovalne dejavnosti pa za 8,8 % ve~ kot v enakem obdobju lani. Skupna proizvodnja v juniju je lansko povpre~no izdelavo presegla za 16,3 odstotke. V obdelavi lesa so proizvedli za 8,0 % ve~, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 3,9 % manj kot v enakem obdobju lani. V samem mesecu juniju 2000 glede na junij 99 so industrijska podjetja proizvedla za 10,3 % ve~ izdelkov (predelovalne dejavnosti za 10,2 %). Ravno tako pa so se obna{ala tudi podjetja v lesnoobdelovalni industriji, ki so proizvedla v obdelavi in predelavi lesa (DD20) za 7,4 % ve~, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih (DN36) pa precej pod povpre~jem celotne industrije in predelovalnih dejavnosti, in sicer kar za 9,8 % manj (v enakem primerjalnem obdobju so se pove~ale v DN36 tudi zaloge, in sicer za 11,7 %). * Podatki o zaposlenih so znani za prvih {est mesecev leta 2000. Indeksi rasti v opazovanem obdobju pa so bili naslednji: PRVA OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2000 Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v celotni industriji v povpre~ju leta 1999 zmanj{al za 0,5 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko je ostal v predelovalnih dejavnostih nespremenjen. Obseg proizvodnje se je v obdelavi in predelavi lesa zmanj{al za 4,7 %, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 5,1 %, kar je vse pod povpre~jem predelovalnih dejavnosti. * Proizvodnja v leto{njih {estih mesecih ka`e v primerjavi z {estimi meseci lanskega leta naslednje indekse rasti: VI 00 / VI 00 / I-VI 00 / V 00 VI 99 I-VI 99 Industrija 103,5 110,3 108,4 Predelovalne dejavnosti 104,0 110,2 108,8 Obdelava in predelava lesa 102,9 107,4 108,0 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 104,9 90,2 96,1 Vir: SURS LES wood 52 (2000) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 298 VI 00 / VI 00 / I-VI 00 / V 00 VI 99 I-VI 99 Industrija 99,8 97,8 97,1 Predelovalne dejavnosti 99,8 98,0 97,2 Obdelava in predelava lesa 99,4 96,9 97,2 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 100,1 98,9 96,2 Vir: SURS * Povpre~ne bruto pla~e na zaposlenega in stopnje rasti povpr. bruto pla~, junij 2000 [e naprej pa je v 1. polletju padala zaposlenost tako v industriji (-2,9 %) kot tudi v predelovalnih dejavnostih (-2,8 %). Podoben padec {tevila zaposlenih lahko opazimo tudi v obdelavi in predelavi lesa (-2,8 %), v podporo~ju proizvodnje pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnosti pa je padlo {tevilo zaposlenih v povpre~ju kar za 3,8 %. Zadnji podatki ponovno potrjujejo dejstvo, da {tevilo zaposlenih v lesni industriji iz leto v leto pada. Fizi~na produktivnost dela je v povpre~ju v letu 1999 v predelovalnih dejavnostih porasla skoraj za 4 %, v obdelavi in predelavi lesa je padla za 1,1 %, medtem ko je v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih ostala nespremenjena. * Prvi podatki za prvo polletje 2000 ka`ejo v lesni industriji preobrat navzgor. [estmese~na (fizi~na) produktivnost je kot posledica leto{njega pove~evanja obsega proizvodnje in zmanj{anja {tevila zaposlenih porasla v povpre~ju v predelovalnih dejavnostih za 11,9 %, v podpodro~ju obdelava in predelava lesa za 11,1 %, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa je padla za 0,1 %. * Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih pa so v prvem polletju zna{ali: SIT Povpre~ne letne stopnje rasti (%) nominalno realno SK Skupaj 183.343 9,2 0,4 D Predelovalne dejavnosti 154.333 11,3 2,3 DD Obdelava in predelava lesa 130.932 10,8 1,8 DN Proizvodnja pohištva in dr. pred. dej. 131.028 8,2 -0,6 Vir: SURS, avgust 2000 * Po prvih predhodnih podatkih o izvozu in uvozu za prvih {est mesecev leto{njega leta v primerjavi z lanskim letom (enako obdobje) je izvoz v lesni industriji (obdelava in predelava lesa (DD) ter proizvodnja pohi{tva (DN36.1)) po kriteriju dejavnost blaga padel (nominalno za -1,2 %). Po VI 00 / VI 00 / I-VI 00 / V 00 VI 99 I-VI 99 Industrija 100,4 107,1 106,2 Predelovalne dejavnosti 100,5 107,8 107,0 Obdelava in predelava lesa 100,0 102,0 102,4 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 100,0 102,2 102,8 Vir: SURS Tako proizvodnja v obdelavi lesa kot v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih je v povpre~ju dosegla ni`ji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in predelovalnih dejavnostih. * Povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD in DN/36.1) je v prvem polletju zna{ala po mesecih (v SIT): Januar Februar Marec April Maj Junij 126.611 128.704 132.460 127.835 134.123 131.790 Vir: SURS BLAGOVNA MENJAVA LESNE INDUSTRIJE v obdobju I-VI 2000 (predhodni podatki) v 000 USD IZVOZ - kriterij: dejavnost blaga I-VI 99 I-VI 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 150.632 159.150 105,7 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 311.452 297.613 95,6 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 335.253 325.642 97,1 DD20+DN36.1 462.084 45.6763 98,8 DD20+DN36 485.885 484.792 99,8 Slov. gospodarstvo 4.237.514 4.418.529 104,3 UVOZ - kriterij: dejavnost blaga I-VI 99 I-VI 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 74.944 71.895 95,9 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 68.641 62.055 90,4 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 108.963 102.291 93,9 DD20+DN36.1 143.585 133.950 93,3 DD20+DN36 183.907 174.186 94,7 Slov. gospodarstvo 5.269.181 5.135.653 97,5 IZVOZ - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-VI 99 I-VI 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 121.071 135.031 111,5 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 100.158 107.318 107,1 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 121.638 123.725 101,7 DD20+DN36.1 221.229 242.349 109,5 DD20+DN36 242.709 258.756 106,6 Slovensko gospodarstvo 4.237.514 4.418.529 104,3 UVOZ - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-VI 99 I-VI 00 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 43.708 44.329 101,4 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 45.151 42.653 94,5 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 64.647 55.313 85,6 DD20+DN36.1 88.859 86.982 97,9 DD20+DN36 108.355 99.642 92,0 Slov. gospodarstvo 5.269.176 5.135.651 97,5 Vir: SURS LES wood 52 (2000) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 299 kriteriju SKD izvoznika/uvoznika pa je izvoz blaga v lesni industriji porastel (nominalno za +9,5 %). Uvoz blaga pa je po obeh kriterijih padel. * Zbirni podatki o blokadah `iro ra~unov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu decembru 1999 ka`ejo, da se je {tevilo pravnih oseb z blokiranimi `iro ra~uni v lesni industriji v povpre~ju pove~alo za 9,2 %, povpre~ni dnevni znesek blokade se je zmanj{al za 7,5 %, {tevilo zaposlenih v teh podjetjih pa se je zmanj{alo v povpre~ju za 36,5 %. Vsa, v katalogih predstavljena podjetja, bodo prejela svoj izvod brezpla~no. Kataloge pa bomo poslali (tako kot prvo izdajo) okoli 500 gospodarskim predstavni{tvom, velepos-lani{tvom in ambasadam RS v tujini in predstavni{tvom tujih gospodarskih zdru`enj pri nas. Hkrati pa katalogi pomenijo informativno gradivo za razne prilo`nosti (sejmi, delavnice, tuja povpra{evanja itd.). @e vnaprej se zahavljujemo vsem tistim podjetjem, ki se bodo `eleli vklju~iti v ta projekt! Izpolnjene vpra{alnike po{ljite na tajni{tvo GZS-Zdru`enja lesarstva, in sicer najkasneje do 30. septembra 2000. ZBIRNI PODATKI O BLOKADAH @IRO RA^UNOV NAD 5 DNI NEPREKINJENO v mesecu juniju 2000 (klasifikacija SKD) Število pravnih osebIndeks Povpre~ni znesek (v mio SIT)Indeks Število zaposlenih Indeks dec.99 jun.00 dec.99 jun.00 dec.99 jun.00 Skupaj pravne osebe 9.715 6.931 71,3 95.352 31.023 32,5 35.212 24.844 70,6 Predelovalne dejavnosti 1.379 1.027 74,5 24.796 7.617 30,7 19.678 13.600 69,1 DD 20 145 116 80,0 1.458 623 42,7 2.260 796 35,2 DN 36 117 83 70,9 2.130 496 23,3 1.234 397 32,2 DD 20+DN36 262 199 76,0 3.588 1.119 31,2 3.494 1.193 34,1 Vir: APP DIREKTIVE O TOPILIH Podatki o blokadah `iro ra~unov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu juniju 2000 (glede na december 1999) ka`ejo, da se je {tevilo pravnih oseb, ki imajo blokirane `iro ra~une nad 5 dni zmanj{alo za 24,0 %, povpre~ni znesek blokad se je zmanj{al za 68,8 % kot tudi {tevilo zaposlenih v teh dru`bah (za 65,9 %), kar pomeni precej{nje izbolj{anje rezultatov v slovenski lesni industriji v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi in slovenskim gospodarstvom. * V letu 1998 je kar 13 lesnopredelovalnih podjetij {lo v ste~aj, v letu 1999 pa manj - po zadnjih podatkih le 5 podjetij. V postopku prisilne poravnave so bila v letu 1998 {tiri podjetja, v letu 1999 pa 5 podjetij. V prvem polletju 2000 so bila v postopku ste~aja 3 podjetja, 4 podjetja v postopku prisilne poravnave in eno v likvidacijskem postopku. IZDAJA PRENOVLJENEGA KATALOGA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V leto{njem letu obnavljamo podatke za prenovljeno izdajo Kataloga slovenske lesne industrije, ki naj bi iz{el v za~etku leta 2001. Ocenjujemo, da bo pri{lo do ve~jega {tevila sprememb (nove telefonske in fax {tevilke), kot novost pa dodajamo v anketni list {e spletno stran podjetij (homepage, http), ~e jo le-ta `e imajo. Vpis podjetja v pano`ni katalog je za ~lanice GZS brez-pla~en. Podjetja, ki so se vklju~ila `e v prvo izdajo kataloga, napro{amo, da podatke “prevetrijo”, k sodelovanju pa vabimo {e druga podjetja, ~lanice GZS-Zdru`enja lesarstva, ki `elijo uporabljati to obliko brezpla~ne promocije. Direktiva 1999/13/EC o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi (Volatile Organic Compounds -VOC) zaradi uporabe topil v dolo~enih obratih -direktiva VOC - sodi med direktive, ki jih bo treba s pravnim redom EU {e uskladiti. EU je direktivo sprejela leta 1999, ~lani-ce EU pa jo morajo uveljaviti najkasneje do konca marca 2001. Direktiva bo predmet pogajanj o pristopu Slovenije k EU. Cilj direktive je prepre~evanje oziroma zmanj{anje direktnih in indirektnih vplivov emisij VOC na okolje, predvsem na zrak in na zdravje ljudi. Zahteva omejevanje emisij iz industrijskih postopkov (tudi do 50 %, odvisno od postopka), pri katerih se uporabljajo organska topila. Ti postopki so opisani v prilogi I k direktivi, zahteve direktive pa se nana{ajo na tiste aktivnosti, pri katerih je poraba topil ve~ja od koli~in, navedenih v prilogi II k direktivi. Omejitve se nana{ajo tako na ve~je (npr. kemi~na, lesna in avtomobilska industrija) kot tudi na manj{e obrate (npr. kemi~no ~i{~enje in popravila vozil). V primeru porabe ve~jih koli~in topil (ve~ kot 200 ton letno oziroma 150 kg/h) je treba spo{tovati tudi dolo~ila direktive IPPC (zahteva po integralnem okoljskem dovoljenju in uveljavitev koncepta najbolj{ih razpolo`ljivih tehnik - koncepta BAT). Posebej izpostavljene so zahteve za aktivnosti, pri katerih se uporabljajo topila, klasificirana kot rakotvorna, mutagena ali strupena za razmno`evanje (direktiva EU 67/548/EEC oziroma pravilnik o razvr{~anju, pakiranju in ozna~evanju nevarnih snovi, Ur. list RS {t. 73/99) in za emisije halogeni-ranih topil. Topila, klasificirana kot rakotvorna, mutagena ali strupena za razmno`evanje, naj bi se nadomestila z manj {kodljivimi snovmi in pripravki v najkraj{em mo`nem ~asu. Prilagoditev predpisanim vrednostim naj bi se prav tako zagotovila v ~im kraj{em ~asu. Direktiva dopu{~a mo`nost, da se zni`anje emisij dose`e s prilagoditvijo obstoje~ih aktivnosti predpisanim mejnim 3909598� LES wood 52 (2000) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 300 vrednostim ali pa z implementacijo t. i. “shem zmanj{anja emisij”, pri ~emer mora biti dose`eno enako zmanj{anje emisij, kot ~e bi se aktivnosti prilagodile predpisanim mejnim vrednostim (npr. z uporabo proizvodov z nizko vsebnostjo topil). Direktiva omogo~a tudi dolo~ene izjeme in odstopanja od predpisanih vrednosti, pri ~emer je treba zagotavljati uporabo tehnik BAT. Nobena izjema, niti zni`anje emisij po t. i. “shemi zmanj{anja emisij”, pa ni mo`na v primeru uporabe halogeniranih, rakotvornih in mutagenih topil in topil, strupenih za razmno`evanje. Direktiva podaja {e zahteve glede monitoringa emisij (v dolo~enih primerih trajne meritve), kontrole skladnosti z zahtevami direktive in sankcij, izmenjave informacij o organskih snoveh in mo`nih alternativah, poro~anja komisiji EU in dostopnosti informacij za javnost. Rok prilagoditve obstoje~ih obratov zahtevam direktive VOC je tako kot pri IPPC direktivi oktober 2007. Zahtevam direktive se bodo morala prilagoditi tudi slovenska podjetja. Nekatera so se tega `e lotila oziroma imajo pripravljene programe implementacije, druga pa jih bodo morala pripraviti v najkraj{em mo`nem ~asu. Da bi se ustrezno pripravili tudi na pogajanja z EU, pa bo treba najkasneje do konca leta 2000 na ravni Slovenije ugotoviti {tevilo zavezancev po posameznih aktivnostih, oceniti stro{ke implementacije direktive in dolo~iti rok prilagoditve za obstoje~e obrate. Postopki, ki bodo morali izpolnjevati zahteve direktive 1. ^i{~enje povr{in, pri katerem se porabi ve~ kot tona topil na leto. 2. Tiskanje, pri katerem se porabi ve~ kot 15, 25 oziroma 30 ton topil na leto, odvisno od uporabljene tehnike tiskanja, 3. Nana{anje premazov na: * vozila, pri katerih se porabi ve~ kot 0,5 ton topil na leto, * lesene povr{ine s porabo topil ve~ kot 15 ton na leto, * druge povr{ine, npr. kovino, plastiko, tekstil, papir ... s porabo topil ve~ kot 5 ton na leto. 4. Kemi~no ~i{~enje, pri katerem veljajo zahteve direktive za vse obrate, ne glede na koli~ino uporabljenega topila, impregnacije lesa, proizvodnje obutve, nana{anja lepil, proizvodnje premazov, ekstrakcije olj ... ELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO SLOVENIJE 5. julija 2000 je bil podpisan ugotovitveni sklep o veljavnosti Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije, na osnovi katerega se kolektivna pogodba podalj{a za eno leto, t.j. do 31.08.2001, oziroma do sklenitve nove pogodbe. takti in re{itvami. Njihovo {tevilo iz leta v leto nara{~a, saj je LIGNAPLUS 2001 pravo sti~i{~e razli~nih podro~ij gozdnega in lesnega gospodarstva. DOMOTEX, 13. do 16. januarja 2001, Hannover Domotex je za slovensko lesnopredelovalno industrijo lahko zanimiv z delom razstavnega programa, ki obsega par-kete in laminate. Za oba sejma se lahko obrnete na: DESLO, d.o.o., Zastopstvo v RS, Trg republike 3, SI-1000 Ljubljana Maja Ro`ac, strokovna sodelavka Tel.: 01 476-3028 Fax: 01 426 4780. ELEKTRONSKA TRGOVINA Z LESNO- OBDELOVALNIMI STROJI RESALE.DE je `e l. 1996 pri~ela z internetno trgovino rabljenih lesnoobdelovalnih strojev (www.resale.de). RESA-LE.DE je samostojna mednarodna internet trgovina z rabljenimi stroji, ki se financira z ogla{evanjem, razpolaga pa trenutno z bazo 3.000 razli~nih ponudb. Iskreno vabljeni k sodelovanju s ponudbo ali povpra{evanjem. PONUDBE IN POVPRA[EVANJA [tevilka PP 12161 / 01 Podjetje iz Velike Britanije povpra{uje po kozarcih vseh vrst, lesenem pohi{tvu (mize, stoli, omare) ter lesenih izdelkih, ki se uporabljajo v kuhinji. Podjetje MARKS AND SPENCER PLC. Kontaktna oseba Judy Faulds Ulica MICHAEL HOUSE, BAKER STREET Kraj LONDON W1A 1DN Dr`ava GB VELIKA BRITANIJA Telefon +44 / 20 / 79 35 44 22 Telefaks +44 / 20 / 74 87 26 70 E-Mail judy.faulds@ marks-and-spencer.com WWW www.marks-and-spencer.com Izlo`be in razstave v Slova{ki Republiki: * Posredni{ko delo * Informacije o razstavah * Realizacija udele`be in prezentacije na razstavah Zlatko Bala`evi} +421 905 753 301 MEDNARODNI SEJMI LIGNAPLUS 2001, 21. do 25. maja, Hannover Sejem LIGNAPLUS 2001 sodi po svoji velikosti in obiska-nosti med najpomembnej{e svetovne sejme s tega podro~ja. Ve~ kot polovica tujih razstavljalcev in 96 % strokovnih obiskovalcev odhaja s sejma z novimi idejami, kon- Pomembno obvestilo! Odslej si je mo`no ogledati predstavitvene strani GZS-Zdru`enja lesarstva tudi prek virtualnega direktorija: www.gzs.si/lesarstvo. LES wood 52 (2000) 9 Znanje za prakso 301 Izdelava modelov za lo{ki kruhek Praviloma so modeli izdelani iz lesa hru{ke, redkeje iz lesa ~e{plje ali pa oreha. Fini hru{kov les je izredno homogen, ~eprav je trd, se z ostrimi dleti lepo odrezuje in ne odleta-va. @agani hru{kov les pribli`no dve leti su{ijo v senci, da ne razpoka. Les debeline 2,5 do 5 cm raz`agajo v pravokotno obliko ali pa robove {e okrasijo tako, da jih konveksno in konkavno obre`ejo. Prednjo ploskev gladko obdelajo in nanjo nari{ejo obliko `elenega motiva. (Stari modeli so zaradi var~nosti ve~krat izrezljani z obeh strani.) Nato izdolbejo zunanjo obliko modela in s svin~nikom nari-{ejo vanjo motive, ki jih izrezljajo z rezbarskimi dleti. V izdelani reliefni negativ nazadnje vre`ejo {e detajle in gravure. Naslednje {tiri slike prikazujejo stopnje izdelave modela za lo{ki kruhek. Modele je do posamezne stopnje izdelala oblikovalka in umetnica Petra Plestenjak iz [kofje Loke. Izdelava zunanje oblike izdolbine Izdelava oboda Globinsko izdelani relief Izrezljani detajli Model za lo{ki kruhek v stopnjah nastajanja je delo oblikovalke Petre Plestejak, izdelan maja leta 2000 in predstavlja {kofjelo{ki grb. V izdelani model nato natla~ijo posebne vrste testo, da dobijo reliefni odtis kruhka, ki ga spe~ejo v pe~ici. “Pri izdelavi modelov morajo biti vsi koti izrezljani tako, da se za les ne zatika testo. Vse ~rke morajo biti izdelane v zrcalni podobi, da bo odtis na testu pozitiven. Pri modelih za izdelavo kruhkov in kasnej{o peko je pomembno, da so vsi enako globoki in se hkrati v pe~ici enako zape~ejo”, opozarjata mizarski mojster Janko Gaber in njegova `ena Mimica iz [kofje Loke. Modeli, ki se {e uporabljajo za izdelavo kruhkov Mizarski mojster Janko Gaber in njegova `ena Mimica hranita in uporabljata zbirko modelov za lo{ke kruhke, ki sta jo podedovala. Domnevata, da so nekateri modeli stari pribli`no 100 let. Gospa Mimica za Miklav`a, bo`i~ in Novo leto razveseli prijatelje s ~udovito oblikovanimi in okusnimi lo{kimi kruhki. To so edini kruhki, ki jih je zares {koda pojesti. Slike prikazujejo modele za izdelavo kruhkov iz zbirke dru`ine Gabrovih: Miklav` Jelen Modeli dru`ine Gaber, ki se {e danes uporabljajo za odtiskanje lo{kih kruhkov Modeli za okras in darila Jo`e Ko{enina iz Sv. Duha pri [kofji Loki je mojster samouk. V svoji zbirki hrani dragocene podedovane in lastno-ro~no izdelane modele. Levo: Religiozni motiv na modelu iz leta 1876, lastnik mojster Jo`e Ko{enina, desno: Model, ki ga je izdelal mojster Jo`e Ko{enina Ra~unalni{ko je slike obdelal Primo` Garafol, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 9 Znanje za prakso 302 Vzgoja za kulturno dedi{~ino Na Srednji lesarski {oli v [kofji Loki spodbujamo u~ence k ohranjanju kulturne dedi{~ine in sodelujemo z mojstri in umetniki tega podro~ja. V {olskem letu 1999/2000 so u~enci: Bla` Krznar, Vitko Rem{ak, Niko Brinov{ek in Slavko Kumprej raziskovali les za izdelavo modelov in postopke izdelave. Skupaj smo obiskali oblikovalko, umetnico Petro Plestenjak, in mojstra Jo`eta Ko{enino. Oba sta prikazala in razlo`ila svoj postopek izdelave modelov in dovolila skeniranje nekaterih modelov. Mizarski mojster Janko Gaber in `ena Mimica skrbita, da ostaja izdelava in peka kruhkov tudi danes privla~na kulturna dejavnost, ki nikakor ne sme postati le zgodovina. V okviru umetnostne vzgoje in delavnic usmerja u~ence na tem podro~ju akademski kipar Matej Plestenjak, ki se je `e v zgodnjih letih u~il rezbarjenja pri svojem dedu. Literatura in viri: Lo{ki razgledi, 1986, {t. 33 Janko in Mimica Gaber, Trnje 2, [kofja Loka Jo`e Ko{enina, Sv. Duh 100, [kofja Loka Petra Plestenjak, Dem{arjeva 11, [kofja Loka Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`. COLOR bio Les in ~lovek - kako sta si blizu `e tam od praza~etka. Bil mu je orodje in oro`je, mu svetil, ga grel in ga {~itil. Mnogovrstna je povezanost, skoraj prepletenost ~loveka in te prvine Stvarstva, tega ~ara Narave, ki nas spremlja od zibeli prek mize do krste. Z zavedanjem ^loveka je rasla tudi njegova `elja po njegovi oplemenitvi. Kam vse ni segla ~lovekova iznajdljivost, da bi ta dar ohranil, mu podalj{al `ivljenjsko dobo in ga ukrojil po svoji meri in ~esa vsega se ni domislil, da bi se pribli`al idealu; v ve~nost zazrtemu nasmehu Narave, ki ga pu{~a v odtisu enkratne druga~-nosti Drevesa. Kaj naj bi to imelo skupnega s tehniko in tehnologijami, z za{~ito in sistemi, z barvami in laki? Ko ~lovek pristane na ravnini ~istega utilitarizma in suhoparne tehni~ne dognanosti, je prazen, kakor ~as, ki je bil minil sam zase. K sre~i smo vsi, ki lahko prisluhamo lesu v vseh njegovih oblikah, mnogo bogatej{i, z na{teto ve~ mo`nostmi spoznavanj in sre~avanj Ve~nosti, ki diha in nam nemo {epeta v letnicah, kro{njah, vejah, skorji in koreninah. Zato moremo in ho~emo razumeti na{ v~eraj, ko se je na{ predhodnik trudil in iskal naravne vire, izvle~ke semen, iztiskal olja, da bi nadaljeval z nabiranjem smole, varil, kuhal in kombiniral. V predelani celulozi je na{el skoraj idealno vezivo za pol stoletja dolgo. Ustvarjal in prou~eval je najrazli~-nej{e reakcije, da bi zdru`il in spojil do takrat na videz nemogo~e in pripeljal tako imenovano povr{insko za{~ito lesa do naslutenih vi{in. Obvladal je jedrsko fiziko, bil doma~ na ne{teto podro~jih. Takrat pa, kakor da ni bilo ve~ ni~ bolj{ega in kakovostnej{ega, se je moral ozreti okrog sebe, se posvetiti okolju, emisijam, ekologiji, obremenjevanju zraka in voda, takim in druga~nim posebnim odpadkom... Kam? Je morda izbral pravo pot; kdo ve? Torej: Bio obdelava! Mogo~e modna muha, muha enodnevnica, ali re{itev za danes, morda tudi za jutri? Ali nekaj vmes, ~emur velja prisluhniti in nameniti pravo mero pozornosti? Kaj je pravzaprav Bio obdelava? Je to prava povr{inska za{~ita ali pa~ kar nekaj? Najbolje bi jo, v poplavi dezinformacij, ozna~ili za obdelavo lesenih povr{in z naravnimi, okolju ne{kodljivimi in nenevarni naravnimi oz. predelanimi snovmi, katere lahko razdelimo na: - naravna olja, - naravne voske, - kombinacije naravnihin sinteti~nih olj in voskov, - kemi~no predelane naravne snovi. Kaj je namen bio obdelave? Predvsem estetska dekorativna za{~ita in pove~ana odpornost ob ohranitvi osnovnih lastnosti lesenih povr{in. Prednosti bio obdelave: - minimalne emisije kakorkoli {kodljivih hlapnih snovi v ozra~je, - eko in biolo{ko neopore~na povr{ina, - preprosto vzdr`evanje in obnavljanje Na~ini nana{anja: - oljenje: ro~no, potapljanje, oljni stroji, krta~enje - voskanje: ro~no, brizganje suspenzij, vro~e brizganje v talini (termo Schlauch) Glavni uporabniki oz. promotorji so Skandinavci s svojim odnosom do lesa, torej IKEA. Kam vodijo razvojne poti? Najverjetneje v smer razli~nih modifikacij, ki bi ob neznatnih ali ni~nih obremenitvah okolja pri nana{anju in uporabi omogo~ale kar najbolj{o povr{insko odpornost in trajnost lesenih povr{in. Ob tem ne gre pozabiti na pogoj bio raz-gradljivosti eventualnih ostankov takih sredstev. Koliko kemije bo v takih izdelkih jutri{njega dne si te`ko predstavljamo. Epilogi~no bi lahko povzeli trditev: Ker se v Colorju zavedamo, da ni vse BIO, kar se sveti na ekolo{kem nebu sedanjega trenutka, smo svoje znanje, izku{nje in vedenje med drugim usmerili tudi v dobro klasiko, ki jo na desetletjih nitro, alkidov, kislincev, poliestrov in poliuretanov, nadgrajujejo UV in vodni sistemi tako za zunanje kakor tudi za notranje lesene povr{ine. Torej tistim, katerim gre na{a skrb, in ne nazadnje tudi ob~udovanje ter ponos! Frane ERMAN, univ. dipl. in`. COLOR d.d. LES wood 52 (2000) 9 Strokovne vesti 303 Tendence izdelave in tr`enja pohištva mag. Henrik DOV@AN, univ. dipl. ekon. * 1. Spremembe v obna{anju potro{nikov Spremembe v obna{anju in zahtevnosti potro{nikov so posledica sprememb v dru`bi, ki te`i k izdelavi popolnoma prilagojenih izdelkov posamezniku. V tem pogledu igra prav pohi{tvo dominantno vlogo. Razlog za spremembe v smeri nemno`i~ne izdelave in prodaje je uporaba ra~una-lni{ke tehnologije, ki daje posamezniku prilo`nost zapustiti tr`i{~e masovnih dobrin in vstopiti na individualizirano tr`i{~e. Izdelovalci pohi{tva oblikujejo svoje programe vedno bolj po meri porabnikov, ki celo sodelujejo pri njihovem nastajanju. Tako pridobiva pohi{tvo videz posami~ne izdelave. To lepo potrjujejo klubi porabnikov IKEE. Prihodnost obeta izdelavo pohi{tva skladno z zahtevami kupcev. Izdelovalcem to omogo~ajo fleksibilni proizvodni sistemi in robotizacija proizvodnih procesov. Ta pojav bi lahko poimenovali elektronsko konfekcijo po meri. V prihodnosti bodo potro{niki lahko naro~ali pohi{tvo tudi z ra~unalnikom ali interaktivnim TV sprejemnikom. Cenovno raven garniture ali posameznih elementov bo proizvajalec ustrezno prilagajal `eljam in kupni mo~i stranke. Dobavo, vnos in mon-ta`o pa bosta proizvajalec kot kupec sporazumno uskladila. V marketin{kem izrazoslovju ta postopek imenujemo snajpersko (rifle) strategijo, kjer se proizvajalec sre~uje na trgu z nemno`i~nimi odjemalci in z individualiziranim izdelkom za posameznika pridobiva kupca. Mno`i~no tr`i{~e, kjer je proizvajalec ponujal en izdelek za vse in uporabljal strategijo lova (na potro{nike) s {ibrami, pa postaja vedno bolj zadeva preteklosti. 2. Nove smeri v oblikovanju pohi{tva Vizualna pojavnost pohi{tva bo v prihodnosti {e mnogo bolj kot v preteklih obdobjih ustvarjala globoko inpresijo pri kupcu, uporabniku. Udobnost in privla~nost bosta povzdignili posamezne garniture ali kose pohi{tva v enkratnost, funkcija predmetov bo {e bolj jasna in razpoznavna potro{ni-kom. Vizualni pojavnosti pohi{tvenih predmetov bodo posvetili oblikovalci klju~no pozornost. To je vsekakor prva in zato najpomembnej{a informacija, ki jo sprejme potro{nik o kakem izdelku. Ta prvi vtis o predmetu omogo~i potro{niku, da ustvari z njim prijeten odnos in ~ustveno bli`ino. Sodobno oblikovan izdelek pohi{tva ka`e naslednje lastnosti: - ima visoko prakti~no uporabnost, - je varen, - ustreza ergonomskim zahtevam, - je enkraten, - ima odnos do bivalnega prostora (oblikovno in snovno vtapljanje v okolje), - ima prijazen odnos do okolja (ne porabi veliko surovin in energije za izdelavo in uporabo; malo odpadkov; mo`nost zamenjave posameznih komponent: npr. vrat, ~el predalov, okovja; prikladnost za recikliranje itd.). Oblikovanje pohi{tva je profesionalno delo, ki povezuje tehniko izdelave in kulturo bivanja. Oblikovalec pohi{tva ima vlogo povezovalca med tehniko in estetiko. 3. Marketin{ke strategije Globalizacija ustvarja slovenski po-hi{tveni panogi veliko ve~ji trg, ki pa je konkuren~no zahtevnej{i in te`av-nej{i. Globalne tr`ne razmere so nedvomno strate{ki izziv. Podjetja morajo svoje bodo~e strategije razvijati in prilagajati v kontekstu novih tr`nih in makroekonomskih pogojev na posameznih trgih ob upo{tevanju konku-ren~nih razmer v globalnem okviru. Majhnost slovenskega trga zahteva od izdelovalcev pohi{tva izvozno naravnanost. Obdelava izvoznih trgov po-hi{tva pogojuje izbiro ukrepov tr`nega nastopa na srednji in dolgi rok. Naj-pomembnej{i ukrep je odlo~itev, katero ciljno skupino inozemskih porabnikov bo zadovoljeval posamezni izdelovalec. Na~elno se v globalnih razmerah sre-~ujemo s tremi ciljnimi skupinami kupcev pohi{tva; to so : - kupci z nizko kupno mo~jo. Izdelovalci pohi{tva, namenjenega tej ciljni skupini, se usmerjajo na stro{-kovno plat izdelave in tr`enja. V razmerah globalizacije izdelovalci morebitne stro{kovne neu~inkovito-sti ne morejo ve~ vgraditi v izvozno ceno. S tega vidika uvedba skupne valute evra nedvomno pove~uje transparentnost evropskega trga pohi{tva. - {iroka sredina kupcev. Poudarek je na obsegu storitev (npr. dostava, vnos , monta`a), dizajn, hitrost prilagajanja novostim itd. - najzahtevnej{i porabniki. Pri tej skupini igra odlo~ilno vlogo imid` proizvajalca oziroma ponudnika. Za uspe{en razvoj tr`ne pozicije po-hi{tvenega podjetja v dinami~nih in nestabilnih tr`nih razmerah morajo na~rtovalci tr`enja upo{tevati omenjeno segmentacijo globalnega tr`i{~a LES wood 52 (2000) 9 Strokovne vesti 304 pohi{tva `e v fazi odkrivanja in razvijanja novih programov pohi{tva. 4. Podjetni{ke mre`e Vklju~evanje podjetnikov - slovenskih proizvajalcev pohi{tva pomeni nov na~in izdelave in tr`enja pohi{tva. Mre`a omogo~a podjetnikom zagotavljanje skupnih storitev na tistih podro~jih, ki za posamezno podjetje pomenijo znatno finan~no breme, kajti le zadosten obseg dejavnosti (kri-ti~na masa) omogo~a rentabilnost dejavnosti. Medpodjetni{ka mre`a tako lahhko opravlja (poleg sodelovanja na razvojnem in proizvodnem podro~ju) za svoje ~lane naslednje tr`enjske storitve: - izvozno promocijo, - organizacijo sejmov in razstav, - prodajo na tujih trgih, Delniška dru`ba JAVOR Pivka je med pomembne vrednote v kulturi poslovanja podjetja uvrstila tudi skrb za varovanje zdravega in ~istega okolja. Certifikat ISO 14001, ki so ga JAVOROVE odvisne dru`be prejele 4. julija, potrjuje, da je delniška dru`ba odnos do varovanja okolja uskladila z zahtevami standarda 14001. JAVOR Pivka d.d. je prvo slovensko lesno podjetje, ki je prejelo omenjeni certifikat. Po dveh letih uvajanja sistema ISO 14001 v JAVORU je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ 20. in 21. aprila 2000 v vseh JAVOROVIH dru`bah - razen Lesogradu Kozina, kjer bodo certifikacijsko presojo opravili v naslednjem letu - izvedel presojo vseh elementov standarda ISO 14001. Po uspešno prestani presoji in odpravi nekaterih pomanjkljivosti je SIQ 4. julija podelil delniški dru`bi JAVOR Pivka in presojenim JAVOROVIM odvisnim dru`bam (JAVOR Vezan les, JAVOR Opa`ni ele- - kontaktiranje z vladnimi in{titucija-mi, ki pospe{ujejo trgovino, - raziskovanje svetovnih trgov, - preskrbo katalogov, - preverjanje bonitete obstoje~ih in potencialnih partnerjev, - organiziranje nakupa materialov in surovin na debelo, - poslovno komuniciranje s tujino, - dodatno izobra`evanje in morebitne druge dejavnosti. 5. Poslovna strategija IKEE Posebnost {vedskega trgovskega podjetja IKEA je v strategiji, s katero si prizadeva hkrati zni`evati stro{ke in se razlikovati od globalne konkurence na ta na~in, da izvajanje storitev kar se da prena{a na stranko. To seveda po-~ne tako, da ima od tega korist tudi stranka. Prednosti nakupa v Ikeini trgovini za stranko v primerjavi z drugimi pohi{tvenimi trgovinami so: menti, JAVOR Furnir, JAVOR Stolarna, JAVOR Stroji, JAVOR IPP, JAVOR Trgovina Ljubljana, JAVOR Trgovina Postojna in JAVOR Trgovina Koper) certifikat ISO 14001. V JAVORU smo varovanje narave in skrb za ~isto okolje zdru`ili v `e obstoje~i sistem kakovosti. Ve~ina JAVORO-VIH odvisnih dru`b je namre~ certifikat za oblikovanje sistema kakovosti v skladu z mednarodnim standardom ISO 9001 prejela `e v letu 1997, v letu 1998 pa so certifikat ISO 9001 imele `e vse JAVOROVE odvisne dru`be. @e v letu 1997 se je vodstvo delniške dru`be odlo~ilo, da sistem kakovosti nadgradi z ustreznim sistemom ravnanja z okoljem, ki je zaveza za varovanje zdravega okolja in ozaveš~anja vseh zaposlenih na podro~ju ekologije. Poslovanje v skladu z zahtevami standarda ISO 14001 se na formalnem nivoju odra`a v usklajevanju z zahteva- - {iroka izbira izdelkov, o katerih je imela doma mo`nost razmisliti na podlagi Ikeinega prodajnega kataloga; - dodatne lahko razumljive informacije o izdelkih na etiketah, ki stranki omogo~ajo popolno informacijo tako, da se ji ni treba posvetovati s prodajalcem, ~e se boji, da bo to do`ivljala kot pritisk za nakup; - mo`nost, da izbrano pohi{tvo v glavnem dobi takoj in da ji ni treba ~akati ve~ tednov na dobavo; - mo`nost, da blago odpelje sama ali pa naro~i dostavo proti pla~ilu; - mo`nost, da pohi{tvo sestavi sama ali pa proti pla~ilu naro~i sestavo na domu. Skratka IKEA nudi {iroko izbiro izdelkov in svobodno odlo~itev stranke, katere storitve bo opravila sama in katere bo pla~ala in kon~no - IKEA jam~i stranki hitro izvedbo naro~ila. mi standarda ISO 14001 in v spoštovanju veljavne zakonodaje, v vsakodnevnem `ivljenju pa predvsem v zavesti slehernega zaposlenega, da moramo naše poslovanje in dejavnosti voditi tako, da ne bomo ogro`ali okolja, v katerem `ivimo. Ne glede na to, da je JAVOROV na~in proizvodnje v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami okolju prijazen, da osnovna surovina prihaja iz narave in je obnovljiva ter da JAVOR ve~ino energije pridobi z bio-maso, posebno pozornost posve~amo predvsem preventivnemu delovanju in skrbi, da bi se negativni vplivi na okolje minimizirali. Z ustreznimi tehnološkimi rešitvami in investicijami, ki bodo sprejemljive tako z ekonomskega kot ekološkega vidika, bomo tudi v prihodnje zagotavljali var~no rabo materialov in energije, zmanjševali okoljske vplive in nadgrajevali sistem ravnanja z okoljem. To usmeritev navsezadnje pogojuje tudi dejstvo, da smo na ob~utljivem kraškem podro~ju, ki zahteva še posebno skrbno obravnavo. Prepri~ani smo, da bomo z vzajemnim delom na podro~ju ekologije pripomogli k zadovoljstvu vseh, ki v tem okolju delamo in `ivimo, k ve~jemu zaupanju poslovnih partnerjev, k ugledu podjetja in dolgoro~no uspešnejšemu poslovanju. Ester FIDEL, JAVOR d.d., vodja slu`be za odnose z javnostjo JAVOR PIVKA d.d. prejel certifikat ISO 14001 LES wood 52 (2000) 9 Intervju 305 Pogovor z predsednikom uprave LIP BLED, Jakobom Repetom, univ. dipl. in`. Moj sogovornik je tokrat predsednik uprave LIP BLED, ki ima za seboj `e ve~ kot 50-letno zgodovino, po vrednosti izvoza pa je prvi izmed vseh lesarskih podjetij v Sloveniji. Zato bo pogovor z njegovim prvim mo`em zagotovo zanimiv za na{e bralce. Gospod Repe, koliko ~asa ste `e na krmilu podjetja LIP BLED d.d. kot predsednik uprave? LIP BLED se je registriral kot delni{ka dru`ba 3. januarja 1997. Takrat sta bila imenovana za~asna uprava in za~asni nadzorni svet. Zaradi nenadne smrti direktorja Bajta sem krmilo podjetja prevzel konec aprila kot predsednik za~asne uprave. Prva skup{~ina v juliju 1997 je imenovala nadzorni svet, le-ta pa me je konec septembra imenoval za predsednika uprave za dobo 5 let. Vendar pa vam LIP BLED ni bil neznan, saj ste bili v podjetju `e preje? Prvi~ sem tukaj leta 1959 opravljal po~itni{ko prakso kot dijak srednje tehniške {ole. Po zaklju~ku {ole leta 1962 pa sem se v LIPU prvi~ zaposlil. Vendar sem {e isto jesen nadaljeval {tudij na Gozdarski fakulteti, na lesnem oddelku v Zagrebu. Tako sem pravzaprav s podjetjem povezan `e prek 40 let. Ali lahko malo ori{ete razvoj podjetja v teh letih, odkar ste na ~elu tega uglednega podjetja? Naj se povrnem {e malo dlje nazaj. LIP BLED je namre~ dosegel najve~ji razvoj v 70-letih in v prvi polovici 80- ih. V teh letih je bila zgrajena solidna osnova. Zadnja ve~ja investicija je bila kon~ana spomladi 1997 v tovarni vrat, pri kateri sem sodeloval kot direktor Tovarne vrat Re~ica. V obdobju, odkar sem predsednik uprave, smo pripravili zahtevne programe rekonstrukcije obrata opa`nih plo{~ v Bohinju in proizvodnje suho-monta`nih podbojev v Tovarni vrat Re~ica, vse skupaj v vrednosti 15,5 mio DEM. Oba programa sta v teku in bosta po terminskem planu predvidoma kon~ana konec leta 2001. Veliko vlagamo tudi v razvoj izdelkov in v {iritev trga, ve~ kot dosedaj pa tudi v razvoj doma~ega trga. Odprli smo nov salon pohi{tva v Murski Soboti, kjer imamo `e ve~ kot 20 let svojo poslovalnico, odprli smo novo poslovalnico v Kranju, trgovino na principu fran{izinga v BTC v Ljubljani in v Novi Gorici. Reorganizirali smo prodajno slu`bo in v okviru marketin{ke slu`be predvideli nov razvojno-raziskovalni center, ki je bil pred leti ukinjen. V tem obdobju smo pridobili tudi certifikat ISO 9001 za celotno dru`bo in se `e pripravljamo za pridobitev certifikata ISO 14001. Te`i{~e dela je bilo na ukrepih za izbolj{anje rezultatov poslovanja, ki jih brez predhodno omenjenega dobro opravljenega dela ni bilo mogo~e zagotoviti. LIP BLED je {ir{i populaciji najbolj znan po notranjih vratih, vendar va{ proizvodni program obsega {e druge skupine proizvodov; katere? Res je. LIP BLED je predvsem poznan kot proizvajalec notranjih vrat, ~eprav enako dolgo ~asa proizvaja tudi opa`ne plo{~e, oboje `e prek 40 let. Le nekaj let kasneje smo za~eli proizvajati vhodna in gara`na vrata. Malo mlaj{a je proizvodnja masivnega po-hi{tva, pa tudi ta obstoja `e prek 25 let. LIP BLED v tranzicijskem obdobju le ni do`ivel prehudih pretresov; kaj ga je re{evalo? Po mojem mnenju predvsem pravilna tr`na strategija, ki je dajala velik poudarek izvozu na zahodna tr`i{~a. Zato smo v tako imenovanem tranzicijskem obdobju izpad prodaje na doma~em takratnem jugoslovanskem tr`i{~u v kratkem nadomestili s pove~anjem iz- Koliko je zaposlenih v podjetju? Trenutno nas je 920. Najve~ je bilo zaposlenih leta 1989: okroglo 1200. Ta padec zaposlenih ni tako drasti~en kot pri drugih dru`bah na{e panoge. Kak{en je bil celotni prihodek v letu 1999? Skupni prihodki v letu 1999 so zna{ali 7,5 miljard SIT, oziroma ~isti prihodki iz prodaje 7,1 milijard SIT. Ali ste v letu 1999 dosegli pozitiven rezultat oziroma, ali ste ustvarili do-bi~ek? Ustvarili smo 113 mio SIT ~istega do-bi~ka, vendar naj poudarim, da je bil ta rezultat dose`en predvsem zaradi uporabe rezervacij iz naslova precenjene vrednosti. Poslovni del je bil {e vedno negativen, in sicer v vi{ini 87 voza. LES wood 52 (2000) 9 mio SIT. Leto{nje prvo polletje je znatno bolj{e. Pozitiven rezultat bele`imo na poslovnem delu in pri ~istem do-bi~ku. V anketi o izvozno-uvozni usmerjenosti, ki jo je izvedel Gospodarski vestnik marca 2000, ste se po izvozu z vrednostjo 5.633 mio SIT uvrstili na 42. mesto. S tem pa tudi dosegli 1. mesto med vsemi lesnopredelovalnimi podjetji. Iz tega sklepam, da ve~ino svoje proizvodnje prodaste na tuje trge. Kateri so ti trgi in kak{ne so va{e prodajne poti oziroma na~ini prodaje na teh trgih? Na{a regionalna struktura prodaje je naslednja: prva je Nem~ija (38 %), sledijo dr`ave biv{e Jugoslavije (17 %), Italija (11 %), Avstrija (4 %), Portugalska (4 %), [vica (3 %) in preostale dr`ave (3 %). 80 % prodaje gre torej v izvoz, 20 % pa na slovensko tr`i{~e. Vse ve~ prodajamo direktno na{im kupcem, seveda pa si v tujini pomagamo s posredniki in na{imi zastopniki. Na teh trgih se sre~ujete s svetovno konkurenco, kako skrbite za to, da dr-`ite korak z njimi oziroma jih prehitevate? Korak z drugimi dr`imo predvsem s stalnim razvojem izdelkov in z uvajanjem sodobne, fleksibilne tehnologije ter z nenehnim prilagajanjem potrebam tr`i{~a, posebno {e na podro~ju kvalitete in zanesljivih dobavnih rokov. Brez stalnega posodabljanja proizvodnje in poslovnih procesov ne gre. Za to ne zadostujejo samo ogromna fi-na~na sredstva, potrebno je imeti tudi dosti znanja za pravilno usmeritev. Si pomagate tudi s strokovnjaki in svetovalci zunaj podjetja? Vsekakor si ob~asno pomagamo tudi s tujimi, v zadnjem ~asu pa najve~ s slovenskimi strokovnjaki. Izredno dobro je bilo pred leti sodelovanje z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo, na podro~ju posodobitve tehnologije za proizvodnjo opa`nih Intervju plo{~. To omenjam zato, ker je bilo sodelovanje resni~no v obojestransko korist in so po mojem mnenju trenutne mo`nosti premalo izkori{~ene. Kdaj je LIP BLED pridobil certifikat kakovosti ISO 9001 in ali je to referenca, ki tudi v tujini promeni ve~je zaupanje v vas? LIP BLED je dobil ta certifikat spomladi leta 1998 in na vsak na~in je to do-lo~ena prednost, ki pove~uje zaupanje na{ih kupcev. Pridobili pa ste tudi razli~ne certifikate kakovosti za posamezne izdelke; katere? LIP BLED je prvi dobitnik slovenske kolektivne blagovne znamke za notranja vrata. Pridobil je tudi znak kakovosti v graditeljstvu. Vhodna in notranja vrata testiramo tudi na in{titutih v tujini, kjer so pridobila ateste za funkcionalne lastnosti, kot so na primer za zvo~no in toplotno izolacijo ter za pro-tivlomno za{~ito. ^eprav ste na doma~em trgu udele-`eni z manj{im dele`em svoje proizvodnje, ta dele` ni zanemarljiv. Kak{no tr`enjsko politiko vodite? Na{a politika na doma~em trgu je usmerjena v to, da obdr`imo oziroma pove~amo tr`ni dele` tako, da pove-~ujemo direktno prodajo prek lastne ali fran{izne prodajne mre`e in da se z vsemi na{imi izdelki in storitvami na ta na~in ~imbolje pribli`amo kon~nim kupcem. Ali se poleg doma~e konkurence pojavlja na doma~em trgu tudi tuja? Kar zadeva na{e programe, se `e pojavlja tuja konkurenca, in sicer na programu opa`nih plo{~ ter pohi{tva. Tuji izdelki so obi~ajno slab{e kvalitete, a cenovno ugodni. Potro{niki - potencialni kupci postajajo vedno bolj razvajeni. Poleg izdelka pri~akujejo {e druge storitve, kot so vgradnja npr. vrat, garancije, vzdr`e- 306 vanje itd. Kako se LIP BLED loteva tega? LIP BLED je `e pred leti za~el z vgradnjo stavbnega pohi{tva. V zadnjem ~asu je to storitev obnovil in {e raz{iril, tako da danes opravimo izmere in popise, izvajamo dela po naro~ilu, delamo izdelke po posebnih merah, zamenjujemo stare izdelke z novimi. Torej smo se v kar najve~ji meri prilagodili `eljam in potrebam potro{nikov. Le-ti danes nimajo ve~ ~asa, da bi ta dela opravljali sami. Pa tudi strokovno opravljeno delo je pomemben faktor. V Sloveniji je stanovanjska izgradnja v zadnjih letih zelo upo~asnjena. Program nacionalne stanovanjske izgradnje bi to pospe{il, vendar {e ni bil sprejet v parlamentu. Ali ne bi tak program pozitivno deloval na celotno gospodarsko rast v Sloveniji in nudil ve~ dela tudi lesnopredelovalni industriji? Vsekakor. Znano je, da stanovanjska izgradnja vpliva zelo ugodno na celotno gospodarstvo in tako bi tudi lesnopredelovalna industrija dobila svoj dodatni zagon. V Nem~iji je va{ najve~ji kupec vrat trgovsko podjetje Moderne Bauelemente iz Bremna, s katerim sodelujete prek 20 let in ste pravzaprav v veliki medsebojni odvisnosti, kar je dobro, vendar tudi lahko negotovo. Ali raz-mi{ljate na {e tesnej{e sodelovanje, eventualno tudi prek kapitalskih povezav? Nevarnosti, ki jo imate v mislih, se s tem ne bi re{ili, zelo verjetno bi jo celo pove~ali. V tem trenutku ne raz-mi{ljamo o kapitalski povezavi. Ocenjujemo, da tudi z njihove strani ni za to posebnega interesa in jim sedanja oblika sodelovanja popolnoma ustreza, ker tudi kapitalska povezava ne bi mogla {e bistvenej{e izbolj{ati polo-`aja. V tem dolgem obdobju so se med obema podjetjema, oziroma med sodelavci, razvile skoraj `e prijateljske vezi, ki so zagotovo ugodno vplivale LES wood 52 (2000) 9 Intervju 307 tudi na re{evanje poslovne problematike. Vsakoletni skupni pohod na Rud-nico v spomin na pokojnega direktorja Bajta je pravzaprav postal simbol takega sodelovanja. Letos je pri{lo pri njih do kadrovskih zamenjav. Ali bodo obdr`ali dosedanjo tradicijo? Zaenkrat je te`ko pritrditi in {e manj zanikati, da se z leti vzpostavljene prijateljske vezi ne bi nadaljevale. Prvi kontakti to potrjujejo, seveda pa bo treba medsebojno zaupanje in prijateljske vezi na vsak na~in do neke mere na novo graditi. Lesna industrija Slovenije je bila v veliki krizi, to verjetno lahko trdimo. Vendar se zdi, da se je voz le obrnil navzgor. V najte`jih ~asih so jo zapustili tudi mediji, o njej in njenih podjetjih ni bilo sli{ati skoraj ni~esar. Sedaj pa je videti, da ste postali zanimivi tudi za {ir{o dru`beno skupnost, zato je zadnje ~ase vse ve~ ~lankov in novic iz lesnih podjetij. Ali ni to malo ~udno? Po mojem je to posledica slabega vladnega odnosa do na{e panoge, ki jo je pred nekaj leti skoraj odpisala. Res pa je tudi, da sami premalo od-lo~no nastopamo pred vladnimi organi, kar se je v zadnjem ~asu izbolj{alo. Voz, tako kot pravite, smo s svojo vztrajnostjo ter trmo obrnili navzgor in na ta na~in postali zanimivej{i za {ir{o dru`beno skupnost. LIP BLED se pripravlja na kotizacijo na borzi. Kaj si obetate od tega? LIP BLED `e kotira na odprtem trgu C, na tako imenovanem OTC. Zaenkrat nimamo v na~rtu priprav na kotacijo B ali A. OTC nam trenutno zado{~a. Na tak na~in je zagotovljeno trgovanje z na{imi delnicami. Kljub temu da ni veliko prometa, pa to le pomeni, da je na{a delnica likvidna. V~asih se sli{i o tako imenovanih “sov-ra`nih” prevzemih dru`b. Se lahko tudi LIPU BLED zgodi kaj takega? Lahko se zgodi. Tudi mi smo lahko tar~a sovra`nega prevzema, ~eprav ocenjujemo, da velike verjetnosti ni. Prav tako tudi mi v svojih strategijah tovrstnih akcij ne na~rtujemo. V ~asu vse ve~je globalizacije je povezovanje, vertikalno ali horizontalno, skoraj `e potrebno. Ali ima LIP BLED tudi za to `e izdelano svojo strategijo in ali je le-ta {e skrivnost? Strategije {e nimamo izdelane. Res pa je, da razmi{ljamo tako o vertikalnih kot tudi o horizontalnih mo`nih povezavah. Kaj ve~ in bolj konkretno pa v tem trenutku ne bi govoril. Hvala za pogovor in veliko uspehov vam in podjetju {e naprej. Hvala tudi Vam. Fani POTO^NIK, univ. dipl. ekon. Biomasa kot alternativni vir energije V okviru 24. mednarodnega sejma Lesma 2000 je bil 9. ki se ukvarjajo z izkori{~anjem tovrstne energije iz eko-junija posvet o biomasi kot alternativnemu viru energije, lo{kih razlogov, kot projektanti ali izvajalci enegetskih ki sta ga organizirala Ljubljanski sejem in Dednina naprav in uporabniki oziroma potencialni investitorji. [ubelj s.p. Posveta se je udele`ilo veliko strokovnjakov, Dele` OVE (obnovljivi viri energije-les in odpadki, male hidroelektrarne in sonce) je v bilanci primarne energije Slovenije v letu 1986 zna{al 4,0 %, skupaj s hidro energijo 8 %. Leta 1996 se je pove~al na 4,4 %, skupaj s hidro na 8,8 % ali za 10 %, medtem ko je predvideno pove~anje OVE v primarni energetski bilanci leta 2006 na 6 %, oziroma na 12 % s hidro energijo in leta 2010 na 15 % skupaj s hidro energijo. V prihodnjem obdobju se predvideva po-ve~anje dele`a lokalnega pridobi- vanja energije. Biomasa je in ostaja ekolo{ko najprimernej{i energetski vir (v strukturi OVE je zna{al leta 1995 njen dele` 60 %, in naj bi se pove~al na 74 % leta 2010) , ki ima bodo~nost v razvojni strategiji Slovenije in tudi {ir{e. V programu posveta so bili naslednji referati: Franjo Curanovi~-MGD-Obnovljivi viri energije, Janez Lipec-Ministrstvo za kmetijstvo-Smernice in usmeritev za razvoj biomase, Vladimir Plav~ak-JP EGS Maribor-Uvajanje energetske biomase v EU in Sloveniji, dr. Vincenc Butala-Fakulteta za strojni{tvo-Strate{ka usmeritev Slovenije, Matja` Valen~i~- Ensvet-Okolju pri-jaznej{a energetska oskrba stanovanjskih hi{, dr. Dominika Gornik Bu~ar-BF-Lesni ostanki kot bioenergetski potencial, Nike Poga~nik-GIS-potencial biomase gozdov, Franko Nemac-Agencija za prestruturiranje energetike-Program daljinskega ogrevanja z lesno bio maso, mag. Marjan Dolen{ek-Kmetijski zavod Ljubljana-Tehnika priprave in kurjenja biomase, Anton Rifelj-Ob~ina Gornji Grad-Izku{nje iz projekta uporabe biomase in Ladislav Krevs-GIAS Grosuplje-Tehni~ne re{itve v zadovoljstvo potro{nika in distributerja. Na posvetu so se predstavili {e Kiv Vransko, Mawek Kranj Hezomat, Suhodolnik Rok in GIA-S Grosuplje. Posvet je bil vsebinsko obse`en in zanimiv, aktualne referate pa bomo v povzetkih objavljali v naslednjih izdajah revije Les. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 9 Strokovne vesti 308 Kdo bodo kupci slovenskega pohi{tva v 21. stoletju? V reviji Les 4/2000, str. 121, smo objavili informacijo s seminarja prof. dr. Aleksandre Kornhauser (Razvoj in izobra`evanje za 21. stoletje), ki je bil 29. marca na Gospodarski zbornici Slovenije v organizaciji Razvojnega centra za lesarstvo. Sedaj objavljamo {ir{i povzetek. A. GLAVNI SVETOVNI PROBLEMI NA PRAGU 21. STOLETJA Glavni problemi na pragu 21. stoletja so: * eksplozija prebivalstva, * rev{~ina, * nasilje in * uni~evanje okolja. Prebivalstvo Prebivalstvo na svetu se pove~uje po eksponentni krivulji. Leta 1900 je bilo na svetu 1,6 milijarde prebivalcev, leta 1950 2,5 milijarde, leta 2000 `e 6 milijard in napoved za leto 2050 je 10 milijard prebival- Pri tem je zna~ilno zmanj{evanje {tevi-la prebivalstva v razvitih, predvsem evropskih dr`avah, in visoka nataliteta v nerazvitem svetu. V Sloveniji se {tevi-lo prebivalcev zadnja leta zmanj{uje. Povpre~na starost se pove~uje, posebno {e dele` starej{e generacije v razvitem svetu. Leta 1990 je bilo v razvitem svetu 12 % ljudi starej{ih od 65 let, napoved za leto 2010 je 16 % in za leto 2025 `e 19 % populacije. S tem v zvezi bodo nastali veliki problemi s pokrivanjem pokojninskega sklada glede na {tevilo zaposlenih, ki bodo vlagali v te sklade v primerjavi s {tevilom upokojencev. Na tem pod- ro~ju bo nujno spremeniti sedanji na-~in. Za nerazviti svet je zna~ilno pove-~evanje dele`a mlade generacije. Leta 1950 jih je bilo 700 milijonov, leta 1990 `e 1,7 milijarde. V tem delu sveta bodo te`ave z izobra`evanjem in zaposlovanjem oziroma doseganjem ustrezne stopnje gospodarske rasti, da bi zmanj{ali zaostajanje v vrednosti dru`benega bruto proizvoda. Nasilje Globalno je ves svet onesna`en in poln kriminala. Rev{~ina Svetovni dru`beni bruto proizvod (DBP) je zna{al leta 1950 4 tiso~ milijard dolarjev in se je pove~al za 6-krat ali na 24 tiso~ milijard dolarjev leta 2000. Pri tem `ivi 3 milijarde ljudi v rev{~ini z manj kot 2 dolarja dohodka na dan in kar 1,3 milijarde z manj kot 1 dolar na dan (300 dolarjev letno) bruto dru`benega proizvoda. V svetovni porazdelitvi bruto dru`-benega proizvoda razpolaga 20 % svetovnega prebivalstva s samo 1 %, 68 % prebivalstva s 27 % in samo 12 % prebivalstva s kar 72 % bruto dru`benega proizvoda. Pri tem je bila predavateljica mnenja, da samo s prerazporeditvijo DBP ne moremo re{iti zaostalosti in nerazvitosti, ker bi z delitvijo svetovno ustvarjenega DBP na vse `ive~e ljudi dosegli povpre~no 4000 dolarjev na prebivalca (24 tiso~ milijard DBP : 6 milijard prebivalcev = 4 tiso~). Izhod vidi bolj v vsestranskem pove~evanju kakovosti, ki mora prehajati k odli~nosti, in v pove~evanju vrednosti DBP. K temu naj bi prispeval bogatej{i in sposobnej{i sloj. Uni~evanje okolja Vodni viri Od svetovnih zalog je 97 % v obliki slane vode, od preostalih 3 % je 97 % polarnega ledu in snega, na razpolago je samo ostanek 3 %. Letna poraba vode zna{a pribli`no 3.000 km³. Najve~ vode se porabi v agrokulturi (2.500 km³ letno), cev. LES wood 52 (2000) 9 tudi industrija je velik porabnik vode s pribli`no 800 km³ letno, razliko porabimo za `ivljenje kot komunalno vodo. Torej je industrija velik porabnik in onesna`evalec vode. Zato bo {e kako aktualna racionalna poraba vode, ~i{~enje, razsoljevanje. Vsako minuto uni~imo na svetu 25 ha gozdov. Z industrializacijo in gnojenjem v agrokulturi spu{~amo v vodo in zrak razne {kodljive snovi, ki imajo pri do-lo~eni stopnji koncentracije daljno-se`ne posledice na rastline in vsa `iva bitja. Zato bo potrebna v prihodnje veliko ve~ja ekolo{ka osve{~enost. B. SVETOVNI USTVARJALNI IZZIV Oblike dru`benih ureditev Svetovna dru`ba ima (je imela) poli-ti~ne te`nje ustvarjanja totalitarnih imperijev. Narodi so se razcepili v eti~ne, le-te lahko vodijo (so vodile) v nacionalizem in verske skupine, ki lahko vodijo v fundamentalizem. Oboje skupaj vodi v nasilje. Svet v gospodarskem in politi~nem smislu delimo na razvite in nerazvite, tretjega sveta ni. Zna~ilnost dana{njega na~ina gospodarskega delovanja je globalizacija. Svet je postal majhen in obvladljiv v pogledu informiranja. Celoten svet je eno samo tr`i{~e od surovin, kapitala, prenosa tehnologij, izdelkov, komunikacijskega omre`ja in raziskovanja. Razvoj svetovne dru`be je usmerjen v regionalno povezovanje narodov, za evropske narode je to Evropska unija. V tak{ni uniji naj bi imeli vsi narodi mo`-nosti enakopravnega gospodarskega razvoja z upo{tevanjem narodnih kultur. C. USTVARJALNI IZZIV ZA EVROPO Ogro`enost Evrope Evropo ogro`ajo tale dejstva: * Draga delovna ura pogojuje razvoj Strokovne vesti zahtevnih novih postopkov in proizvodov. Serijsko delo je predrago. Delovno intenzivne dejavnosti se selijo proti manj razvitemu vzhodu s cenej{o delovno silo. * Izraba neobnovljivih surovin bo povzro~ila nara{~anje cen surovin in energije. * Staranje in zmanj{evanje {tevila prebivalstva. Ustvarjalni izziv za Evropo Za Evropo pomeni ustvarjalni izziv: * pove~anje konkuren~ne sposobnosti, * ekonomska in socialna povezanost, * izbolj{anje `ivljenja in okolja, * ustvarjanje evropejske pripadnosti. D. TEHNOLO[KI IZZIVI @ivljenjska doba proizvodov v tr`nem pomenu Intenzivnost uvajanja razvoja novih izdelkov mora slediti v tak{nem zaporedju, da dose`emo obseg prodaje ekonomsko uspe{nih novo uvedenih izdelkov v ~asu dose`ene kulminacije ali pred zmanj{evanjem obsega prodaje starih izdelkov. Tako se izognemo velikim nihanjem v obsegu in ekonomski u~inkovitosti poslovanja. Novo uvedeni izdelki naj omogo~ajo ustrezno stopnjo rasti prodaje. Novi materiali Svetla to~ka razvoja v prihodnosti so ocene ve~anja {tevila novih razli~nih materialov. Iz grafa je razvidno, da se 309 bo {tevilo mo`nih komponent materialov bistveno pove~alo v primerjavi s sedanjim {tevilom. Zmanj{evanje onesna`evanja okolja Okolje bomo manj onesna`evali z uporabo ne{kodljivih snovi, bioraz-gradnjo {kodljivih snovi in z izogibanjem bioakumulaciji. V tehnolo{kem pogledu moramo skrbeti za zmanj{anje porabe primarne energije na enoto izdelka in pove~ati dele` znanja v strukturi dela. Dosegati enak obseg z manj energije ali {e bolje, ve~ji obseg z manj energije in dela. Japonska eko tehnologija bazira na prihrankih materiala, ve~anju izrabe energije, ekonomski u~inkovitosti, zmanj{anju odpadkov, odpravljanju onesna`evanja s toksi~nimi odpadki. E. VIZIJA RAZVOJA Izhodi{~a tekmovalnosti v 21. stoletju so: * u~inkovito zajemanje svetovnih surovin in reprodukcijsklega materiala, * razvoj eko tehnologij, * izbor optimalnih proizvodnih lokacij, * prilagajanje proizvodov specifi~nim potrebam, * kakovost, ki prehaja v odli~nost. Trajni ~lovekov razvoj Trajni homocentri~ni razvoj ~loveka (v sredi{~u je ~lovek) bazira na odgovornosti in solidarnosti. Bolj{e in kako-vostnej{e delo bazira na znanju in vrednotah. Uporaba znanja in vrednot pomeni modrost. Kakovost je lahko funkcionalna, ki pogojuje ve~ji obseg proizvodnje in prodaje za doseganje ekonomskih u~in-kov, ali primerjalna, ki pomeni biti najbolj{i v skupini, ki omogo~a doseganje ekonomskih u~inkov pri manj-{anju obsega proizvodnje na ra~un vrhunske kakovosti. Skupinsko delo Skupinsko delo je pogoj za doseganje LES wood 52 (2000) 9 Strokovne vesti 310 uspeha v podjetju in {e bolj v dru`bi. Posameznik ne more narediti vsega, ima omejene zmogljivosti. Skupinsko vodeno delo,usmerjeno k ustreznemu cilju, omogo~a razvoj in napredek. Pismenost in DBP V svetovnem merilu obstaja korelacija med pismenostjo v odstotkih in DBP. Brazilija s stopnjo pismenosti 80 % dosega 2.700 dolarjev DBP. Pri dr`avah EU s stopnjo pismenosti okoli 99 % se giblje vrednost DBP od 20.000 (Avstrija) do 30.000 dolarjev DBP ([vica), od drugih razvitih dr`av izstopata Japonska in ZDA. Dr`ave na prehodu (Mad`arska, ^e{ka, Poljska...) so izjema, saj dosegajo pri stopnji pismenosti 99 % vrednost DBP od 2.000 do 2.800 dolarjev. Izobra`evanje za zaposlovanje pomeni izobra`evanje za spremembe. Izob-ra`evanje za delo pomeni pripravo za: * temeljito osnovno znanje, * sprejemljivost za novo, * prilagodljivost, * visoko kakovost, * znanje in know-how, * pripravo na vse`ivljenjsko izobra-`evanje. Izobra`evanje in dodana vrednost Obstaja korelacija med izobrazbeno ravnijo, razvojno ravnijo industrije in dodano vrednostjo. Kvalifikacijska izobrazbena raven z 80 % nekvalificiranih, pribli`no 15 % polkvalificiranih ter manj{im dele`em kvalificiranih in srednje izobra`enih lahko izdeluje naj-ni`jo stopnjo razvojne ravni industrije z minimalno dodano vrednostjo. Z zmanj{evanjem strukture zaposlenih z ni`jo izobrazbo in pove~evanjem de-le`a s srednjo, visoko in podiplomsko izobrazbo se pove~uje razvojna raven industrije in dodana vrednost z eksponentno krivuljo. Slovenija spada v razvojno raven industrije med peto in osmo stopnjo z dodano vrednostjo do 80.000 DEM na zaposlenega, kar ka`e spodnji grafikon. Razvoj terja razvoj vseh talentov, kot so: * spomin, * estetika, * inteligenca, * sposobnost pribli`evanja, * ustvarjalni nemir, * ob~utek za druge, * fantazija, * sposobnost demokrati~nega vodenja * delavnost. Razvojni program moramo imeti za vsako enoto, vsako delo in vsakega delavca. Izobra`evanje je pravica in dol`nost. Poznamo {tiri stebre izobra`evanja: 1. U~iti se, da bi vedeli - u~iti se u~e- nja, sposobnosti koncentracije, spomina na izbiro, razvoja kriti~nosti. 2. U~iti se, da bi znali delati - u~iti se znanja in spretnosti, inovativnosti, na~rtovanja dela, ve~anje dele`a znanja v vsakem delu, skupinske inteligence. 3. U~iti se biti osebnost, kar pomeni -umski in telesni razvoj, ustvarjalnost, sposobnost komuniciranja, znanstveni na~in razmi{ljanja, ob-~utljivost, smisel za lepoto, smisel za odgovornost. 4. U~iti se `iveti v skupnosti - kot posameznik, ~lan dru`ine, ~lan bli`nje skupnosti, dr`avljan, proizvajalec, izumitelj, ustvarjalni sanja~. Nekateri vidijo stvari tak{ne, kot so in se spra{ujejo: zakaj? Jaz sanjam o stvareh, ki jih nikoli ni bilo in se spra{ujem: zakaj? (Misel Georgea Bernarda Shawa) Odgovori 25 predstavnikov petih skupin na vpra{anja predavateljice in raz-mi{ljanja avtorja povzetka 1. Kako se odra`ata ve~anje svetovnega prebivalstva in staranje na podro~ju lesarstva? Za lesarstvo Slovenije pomeni ve~anje {tevila prebivalstva v nerazvitem delu sveta gro`njo v obliki konkurence zaradi poceni delovne sile in nizkih cen vhodnih materialov in surovine. Bolj kot prodajno je zanimivo nabavno tr`i{~e. V Sloveniji bo treba razvijati izdelke visoke kakovosti, dosegati svetovni vrhunski dizajn z vna{anjem motivov slovenske kulture, izdelke, ki jih bo mo`no in potrebno izdelovati z vrhunsko tehnologijo in dosegati visoko stopnjo dodane vrednosti s prodajo na trgih razvitega sveta. Proizvodnjo delovno intenzivnih izdelkov v velikih serijah z ve~jo porabo surovine razvijati v manj razvitih dr`avah v obliki kapitalskih vlaganj ter usposabljanjem in izobra`eva-njem prebivalcev v tem svetu. Izogibati se bomo morali generacijskim konfliktom. Vsak ~lovek mora biti posebnost in v dru`bi za`elen, za vsa- LES wood 52 (2000) 9 kega moramo najti ustvarjalne mo`-nosti. Globoke misli in ne fraza! Iskati in najti na~ine za delo starej{e generacije in zaposlovanje aktivnega prebivalstva. Pokojninskega sklada ne bo mo`-no pokrivati na sedanji na~in samo s prispevnimi stopnjami zaposlenih. Verjetno zdravi in za delo sposobni upokojenci ne bodo mogli `iveti samo od pokojnine ampak tudi od teko~ega dela. Ali ima dr`ava program usklajenih ustvarjalnih mo`nosti za vse generacije sedanje in prihodnje dobe? Nerazviti svet je treba izobra`evati, da bodo dosegali na pragu 21. tiso~letja sami pogoje za ~loveka vredno `ivlje-nje. Na ta na~in se bo zmanj{ala na-taliteta in s tem bodo tudi manj{e potencialne dolgoro~ne nevarnosti za selitev narodov v smeri razvitih dr`av. Dogodki na Balkanu ka`ejo, da selitve narodov niso stvar prihodnosti, ampak so sedaj in tu. ^e se bo razkorak med razvitim in nerazvitim svetom nadaljeval po sedanji stopnji, se bo to {e bolj odra`alo v razliki med natalite-to in pritiskom na selitev narodov, ki se ji ne bo mo`no izogniti. V tem primeru ne bodo zadovoljivi odgovori v do sedaj omenjenih povzro~iteljih v obliki nacionalizma, verskega funda-mentalizma ali nekih drugih izumov. ^e je gostota prebivalstva prevelika in so razlike v bogastvu in ekonomskem pogledu prevelike, se sili ni bilo in tudi v prihodnje ne bo mo`no izogniti. Razviti ne smejo gledati v nerazvitem svetu samo svojih koristi, ampak tudi in vsaj osnovne potrebe prebivalcev nerazvitega sveta; prevzeti morajo odgovornost za razvoj vsega sveta. Na predavanjih je bilo poudarjeno, da je vsaka rast po eksponentni krivulji dolgoro~no problemati~na in neobvladljiva, ~e rasti z ustreznimi ukrepi pravo~asno ne bomo obvladali. Leta 2050 naj bi bilo na svetu 10 milijard prebivalcev. Mnogo sedaj `ive~ih ljudi bo to do~akalo. Kaj se nam pri taki stopnji obeta leta 2100? Katastrofa, ~e ne bomo za~eli ukrepati na vseh podro~jih tu in sedaj. To velja tudi za delitev svetovnega DBP. Razlike v delitvi so prevelike, razmi{ljanja o izena- Strokovne vesti ~evanju absurdna, ubla`itev krivulje v razlikah pa utemeljena. Slovenija in evropske dr`ave so zaradi natalitete v nevarnosti, da bodo dol-goro~no propadle, oziroma bodo sedanji prebivalci izumrli, ozemlja pa naselili drugi narodi. Menda vendar ne bomo Slovenci po tiso~letnem snu o samostojni dr`avi in svojem jeziku nekaj tak{nega dovolili? Sedanja politika dela intenzivno v tej smeri. [tevilo prebivalcev se v Sloveniji zmanj{uje, zadnje ~ase menda okoli tiso~ letno, pri tem se postavlja `enskam v dobi polne rodnosti zahteva, da ne smejo roditi otrok, ~e se `elijo zaposliti. Na-{a vlada, politiki in drugi odgovorni pa ni~. Kam vendarle smo pri{li v na{ih medsebojnih odnosih? Prof. Kornhauserjeva je mnenja, da smo sedaj na primitivni stopnji kapitalizma iz za~etka 19. stoletja. Mnogi Slovenci smo pri~a tem dogodkom, saj jih ob~utimo sedaj in na lastni ko`i, za razliko od odgovornih, ki se hvalijo o kratkoro~nih uspehih. Po osamosvojitvi Slovenije so nastale velike socialne razlike. Mnogo je {e vedno brezposelnih, razlike v pla~ah so prevelike, mnogi nimajo dohodkov za ~loveka vredno `ivljenje v tem delu sveta. Gospodarska zbornica Slovenije je proti pove~anju najni`jih pla~, ker bodo po njenem proizvodni stro{ki previsoki, posebno {e za izvoznike. Koliko je v Sloveniji ljudi, ki si ne za-slu`ijo visokih pla~ in koga {~iti zbornica? Tudi slovenska delitev pla~ je podobna eksponentni krivulji, ki dol-goro~no, kot je bilo `e re~eno, ne bo obvladljiva brez pretresov. Kak{ne so razlike v pogojih gospodarjenja izvozno orientiranih podjetij v primerjavi z uvozno orientiranimi, ali tistimi, ki se pre`ivljajo samo s prodajo na doma~em trgu ali `ivijo iz pro-ra~unskih sredstev? Industrijska proizvodnja ni v enakopravnem polo`aju z drugimi neproizvodnimi dejavnostmi. S stavkami se re{ujejo stvari samo parcialno in na podlagi pritiskov, ne obvlada pa se v celoti usklajena in utemeljena delitev glede na skupne mo`nosti v dr`avnem merilu. Tudi 311 samo s politi~nim govorjenjem ne bo mo`no `iveti, tega ni mo`no izva`ati, saj na svetovnem trgu nima cene. Kje so sedaj sociologi in psihologi, kreatorji dru`benega sistema in vrednot, na podlagi katerih bo nakazana svetlej{a perspektiva slovenskega naroda in dr`ave? V Sloveniji trenutno nimamo dr`avotvornih politikov. Naj-ve~ ~asa, energije in stro{kov porabijo politiki za medsebojna nizkotna obra~unavanja. Probleme si produci-rajo kar sami, saj je o~itno la`je medsebojno obra~unavanje kot pa vizionarsko delo. Javni mediji jim zvesto sledijo in skrbijo za senzacio-nalisti~no in za dr`avljane nekoristno poro~anje. V ekolo{kem pogledu se pojavljajo bolj kot onesna`evalci okolja in je {koda vsakega drevesa za izdelavo papirja v tako populi-sti~ne namene. Kot celota smo brez dolgoro~ne vizije. 2. Vpliv globalizacije na lesarstvo V tujini so kapitalsko mo~na podjetja, ki se prilagajajo okolju. V Sloveniji smo lesarji razbiti, vsak zase in medsebojno nepovezani. Ne poznamo specializacije in kooperacije, na tujih trgih smo si konkurenti. Tudi slovenska lesna industrija se bo morala prilagoditi svetovni tr`ni situaciji. Lesarji smo tako lepo priznali vse svoje napake, kar pomeni, da smo storili {ele prvi korak. Prof. Kornhauserjeva predlaga pred-kompetitivne razsikave, iskanje mo`-nosti. Posami~no ne bomo mogli obstati, nujna je visoka specializacija in zdru`evanje. Pomeni doseganje ve~je kriti~ne mase, ki omogo~a formiranje razvojnih slu`b, obvladovanje nabavnih in prodajnih trgov, investicijskih vlaganj..., sicer nas bodo postopoma in posamezno pokupili drugi. 3. Omejitve razvoja Zelo kriti~no, vendar ne brez razloga, je bila izra`ena misel, da so velike omejitve v na{ih glavah, torej v nas samih. Globalizacija kot da ne velja za nas, ampak za druge. Ni LES wood 52 (2000) 9 zadostnega interesa za izobra`eva-nje, ni volje za povezovanje. Razkorak je v ceni delovne sile v industriji in storitvami. Spet smo pri eksponentni krivulji. Premalo investiramo. Omejitve so v splo{nem in strokovnem znanju, znanju jezikov, poznavanju tehnologij, prilagajanju novim potrebam, ustvarjanju novih potreb, omejitve so v spo{tovanju vrednot. Kak{ne vrednote pri nas sploh veljajo? Omejitve so v surovini, energiji, stro{kih delovne sile, razvoju kadrov, Pomembne so omejitve kulturnega okolja, ekolo{ke omejitve. Evropska zakonodaja in zakonska regulativa pogojuje izpolnjevanje dolo~enih okoljevarstvenih ukrepov. Izpolnjevanje zahtevanih ekolo{kih kriterijev je vezano na dolo~ene investicije, ki si jih lahko privo{~i le podjetje, ki posluje z dobi~kom. Vendar podjetje, ki v prihodnosti ne bo sposobno izdelovati tr`no zanimivih in kakovostnih izdelkov in spo{tovati zakonodaje v zvezi z varstvom okolja, nima perspektive. Zato je zdru`evanje in takoj{nje ukrepanje nujno iz ve~ razlogov. Za u~inkovitej{e delo moramo zdru`iti delavnost mladih in modrost sta-rej{ih. Potrebno bo izobra`evanje, temeljno in funkcionalno. U~enje je treba vzpodbujati, odpor do u~enja lomiti in u~enje stimulirati tudi z moralnimi nagradami. Iskati in videti moramo razvojne mo`nosti in usmeritve. 4. Eko tehnologija na podro~ju lesarstva Bolje moramo izkori{~ati surovino in materiale. Les je ekolo{ko neopo-re~en, v lesarskih izdelkih so lahko problemati~na lepila in povr{inski materiali. Zato je potrebna ustrezna ekolo{ka osve{~enost na{ih dobaviteljev oziroma moramo biti z njimi v medsebojni povezanosti glede doseganja ekolo{kih zahtev. Seveda vpliva na onesna`evanje okolja tudi uporabljena tehnologija, glede na stopnjo ostankov delcev ali hlapov laka in lepil, ki jih spu{~amo v vodo. Strokovne vesti 5. Klju~ne naloge lesarstva za konkuren~nost v naslednjem desetletju Pove~ati je treba dele` znanja v strukturi dela, razvijati nove proizvode, surovinsko bazo, osredoto~iti se na kvaliteto, zni`evanje stro{kov, na zaloge surovin, materiala (v sodelovanju z dobavitelji) in kon~nih izdelkov. Potrebno bo povezovanje na osnovi partnerstva, kooperacijsko sodelovanje z manj{imi podjetji in iskanje skupnih prilo`nosti. Torej skupaj bomo mo~nej{i, la`e bomo obvadovali razvoj na vseh nivojih in z ve~jo verjetnostjo na{li u~inkovitej{e prilo`nosti. Za za~etek se lahko najde skupni interes pri izdelavi samo enega izdelka. Potrebno je povezovanje z uporabniki, dobavitelji, uvedba ~istej{ih tehnologij, ve~ znanja... Razvoj tehnologije in organizacije proizvodnje mora omogo~ati doseganje individualne proizvodnje (za znane kupce) na industrijski na~in z mo~no podporo elektronskega poslovanja v smislu priprave proizvodno-prodajne dokumentacije (priprava proizvodnje, povezava z vodenjem strojev, ra~unalni{ko poslovanje na prodajnem podro~ju, uporaba elektronske po{te in interneta...). Trenutno je v tem pogledu vzoren primer podjetje ALPLES @elezniki. Pomembna bo lastni{ka struktura zaposlenih v podjetju. Lastnik podjetja ima v svojem dele`u, tudi ~e je majhen, druga~en odnos do vsakodnevnega dela, delitve ustvarjenih sredstev za teko~e poslovanje, pla~e ali vlaganja v razvoj. To ni dano samo nekaterim, kot si pri nas predstavljajo. Vsak je {e kako zaskrbljen v primeru negativnega poslovanja in zainteresiran za ustrezno rast podjetja. Posebej je pomembna gojitev last-ni{tva in pripadnost podjetju v dru-`ini. Otroci kot dru`inski ~lani se na-ve`ejo na podjetje `e v dobi od-ra{~anja. Te tradicije v Sloveniji {e nimamo in jo bomo {ele postopoma spoznavali. Kak{na {koda je bila narejena zaradi podr`avljanja nekdanje 312 privatne lastnine in sedanjega ponovnega privatiziranja. Projekt dvakratne spremembe lastni{tva je ogromen in najbolj zahteven projekt, ki ga do`ivl-ja sedaj `ive~a generacija, temu se re~e sprememba dru`benega sistema na miren na~in, nekateri smo bili pri-~a v obeh primerih. Pomislimo samo, kak{ni so lahko problemi pri dedovanju v eni dru`ini, kak{ne te`ave nastanejo pri delitvi tako velikega dr-`avnega premo`enja. Kak{en je samo potreben miselni preobrat pri teh spremembah. Kako so nekateri sposobni dojeti ta preobrat, saj so mnogi do nedavna zagovarjali dru`beno premo`enje in uvr{~ali privatno lastnino med najbolj nazadnja{ko dru`-beno ureditev, sedaj pa so si jo morda najbolj prilastili? Sicer pa pos-ku{ajmo vsi skupaj razumeti dano situacijo, biti `ivljenjski in tolerantni. Seveda ne zagovarjam, da moramo biti vsi lastniki v enakovrednem de-le`u, zagovarjam pa mnenje, da se moramo lastniki ~utiti odgovorne ne samo zase in svojo dru`ino, ampak za vse zaposlene v podjetju in teko~o stopnjo prirasta prebivalstva glede na lastni{ki dele` v dru`bi. Lastnik, ki teh vrednot nima vgrajenih v sebi, ne more biti pravi lastnik. Podjetje bodo re{evali stalni delavci, ne pa tisti, ki samo priletijo in odletijo. Taki o~itno ne ~utijo pripadnosti podjetju, ampak vidijo samo svoje koristi v obliki polnjenja svojega `epa. Velikih del ni mo`no narediti ~ez no~, ampak so posledica dolgotrajnega in upornega dela. Slovenci `ivimo bogato, imamo ambicije, da nam pripada visok `ivljenjski standard. Seveda moramo uskladiti ambicije z u~inkovitostjo. 6. Sklep Razvojno strategijo lesarstva Slovenije moramo izdelati lesarji sami, jo popularizirati ter dose~i pri politikih in ustreznih in{titucijah pogoje za doseganje postavljenih ciljev. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 9 Vzgoja in izobra`vanje 313 Projekt Heartwood Srednje lesarske {ole Ljubljana Tone Šolar pou~uje udele`ence seminarja Restavrirajmo pohištvo Danes, v ~asu naglega napredka, vse ve~je globalizacije, brezmejnega in skoraj hkratnega pretoka informacij, ko so stvari le kratek ~as nove, tudi {ola ne sme oziroma ne more biti ve~ stara. Tako kot vse druge dejavnosti, se mora v svoji posredni{ki vlogi med osnovno {olo in podjetji prilagajati trgom - najprej si mora ob `e tako vsakoletnih {tevil~no zmanj{anih generacijah osnov-no{olcev in upadanju zanimanja za poklicno {olstvo zagotoviti odjemalce svojih storitev, hkrati pa ob vse preve~ okostenelih u~nih programih in zastareli opremi svojih delavnic prevzeti odgovornost in slediti zahtevam delodajalcev. Da bo sploh (p)ostala zanimiva, mora biti ob {iroki ponudbi sprejemljiva za inovacije, zagotoviti in preverjati mora svojo kakovost, hkrati pa uveljavljati svojo “blagovno znamko” in graditi globalno podobo. Ob vsem podjetni{kem obna{anju pa {e vedno ostaja negospodarska in neprofitna organizacija, ve~ ali manj odvisna od pi~lo odmerjenega prora~unskega denarja, zato mora biti toliko bolj iznajdljiva pri iskanju alternativnih finan~nih sredstev. Nove mo`nosti se tako najve~krat odstirajo s pomo~jo sredstev, ki jih za posamezne projekte namenjajo razli~ni socialni skladi. V Sloveniji je trenutno eden najpomembnej{ih PHARE Mocca - Inovacijski sklad, namenjen razvijanju inovativnih projektov v poklicnem izob-ra`evanju in usposabljanju, ki zajema posodabljanje izobra`evalnih programov, organizirano vse`ivljenjsko u~e-nje, razvoj certifikatnega sistema in preverjanje kakovosti v poklicnem izob-ra`evanju za mladino in otroke. Pod njegovim okriljem se ob sodelovanju Ministrstva za delo in socialne zadeve R Slovenije in Ministrstva za {olstvo in {port R Slovenije ter danskega partnerja Aalborg Technical Collegea izvaja tudi HEARTWOOD Project Srednje lesarske {ole Ljubljana. Za posamezen projekt, ki traja od 15. marca do 15. oktobra 2000, je namenjenih 30.000 EUR; ob hudi konkurenci skoraj 100 prijavljenih projektov nas je bilo izbranih 10 (poleg nas {e Obrtna zbornica Slovenije, GEA College - Visoka strokovna {ola za podjetni{tvo, Socialna zbornica Slovenije, CPI - Center R Slovenije za poklicno izobra`evanje, [olski center Novo mesto, IZIDA - informacijski, izobra`evalni in svetovalni center in Korona plus). Inovacijski projekt HEARTWOOD Srednje lesarske {ole Ljubljana je nastal z namenom, da bi z 18 seminarji in delavnicami predstavili {iroko in pisano paleto mo`nosti dela, ki jih nudi lesarski poklic, hkrati pa s sodobno informacijsko bazo vzpodbudili tes-nej{e sodelovanje med srednjo poklicno {olo in lesarskimi podjetji ter {ir{o ljubljansko regijo. Projekt sestavljajo 4 osnovni sklopi: Stare lesarske obrti, Podjetni{tvo, Otro{ke lesarske delavnice ter Informacijska baza. Na{a ciljna skupina so v prvi vrsti na{i dijaki in {tudentje lesarstva, {ir{e pa je namenjen vsem, ki se jih les bolj ali manj neposredno dotika pri njihovem delu, in se zavedajo pomembnosti vse`ivljenjskega u~enja. Iz leta v leto namre~ ugotavljamo, da veliko mladih ob zaklju~ku {olanja kljub dobremu uspehu zelo malo ve o tem, kaj se v praksi sploh po~ne, zato se nemalokrat zgodi, da zaradi ne-osve{~enosti zapu{~ajo lesarsko stroko. Hkrati pa je tudi kar nekaj takih, ki si `elijo za~eti samostojno s svojim podjetjem ali nadaljevati z dru`inskim. Z raz{irjenimi vsebinami iz lesarstva in podjetni{tva, ki bi jim jih dodatno ponudili, bi imeli `e v srednji {oli pri-lo`nost, da natan~neje spoznajo raznolikost svoje panoge, ~esar jim zgolj {olska oblika dela ne omogo~a. Tako se lahko `e zelo zgodaj usmerijo na podro~ja v lesarstvu, ki so jim bli`e, kar jim omogo~a la`ji in kvalitetnej{i prestop iz {ole na trg delovne sile. S sklopom Stare obrti v lesarstvu, ki obsega te~aje iz restavriranja, intarzi-ranja, voskanja, rezbarjenja, stru`enja in sodarstva, `elimo s sodelovanjem starih mojstrov prenesti naprej `e izu-mirajo~a in skoraj pozabljena znanja in ve{~ine, ki so od nekdaj zaznamo- LES wood 52 (2000) 9 Vzgoja in izobra`vanje 314 Mirjam Zalo`nik pou~uje udele`ence seminarja o voskanju pohištva v okviru programa Phare vale Slovence in jim prina{ale svetovni sloves. Sklop Otro{kih lesarskih delavnic (4-krat po teden dni) je tudi aktivnost, s katero `elimo spodbujati in negovati zanimanje za lesarstvo pri osnovno-{olcih. Upadanje vpisa, s katerim se danes soo~ajo skoraj vse tehni~ne in poklicne {ole, nas je spodbudilo, da smo v {olskem letu 1999/2000 razpisali nate~aj Mladost je norost, ~ez vodo ska~e, kjer je MOST, ki so se ga lahko udele`ili vsi osnovno{olci ljubljanjske regije s svojim izdelkom iz lesa. Prijetno smo bili presene~eni nad izredno dobrim odzivom, kar je dokaz, da otroci zelo radi delajo z lesom, a o~itno ne dobijo dovolj informacij o mo`nostih, ki jim jih ta poklic nudi. Sklopu seminarjev in delavnic iz Pod-jetni{tva (8) je botrovalo dejstvo, da u~ni na~rti posve~ajo veliko premalo pozornosti temu, danes nujnemu znanju, mladi pa si tak{no izobra`evanje vsaj na za~etku svoje delovne poti ob nizkih osebnih dohodkih te`ko pri-vo{~ijo. Z Informacijsko bazo `elimo povezati delojemalce in deloiskalce in nuditi mo`nost organiziranih oblik specialnega izobra`evanja v lesarstvu. Podatki iz obrazca (poklic, delovne izku{-nje, dodatno znanje, potrebe/`elje po (do)izobra`evanju, poklicne `elje...), ki bo dostopen tudi na spletnih straneh {ole, bi lahko bili v pomo~, da bi lahko vsaka stran dobila tisto, kar si `eli oz. i{~e. Menimo, da lahko {ola na tem prehodu odigra pomembno vlogo, saj po treh, {tirih ali petih letih dobro pozna mladega ~loveka, hkrati pa mu je tudi po kon~anem {olanju lahko {e vedno v oporo. Zavedamo se velikopoteznosti svojih na~rtov in odgovornosti, ki jih le-ta prina{a. Delamo iz prepri~anja, da si lesarstvo, kot ena najbolj karakteri-sti~nih slovenskih panog, zaslu`i precej ve~ pozornosti, da pa bo njeno pre`ivetje ob vstopu na veliki evropski trg odvisno predvsem od visoke stopnje strokovne izobra`enosti in fleksibilnosti vsakega posameznika. Slednje `elimo uzavestiti mladim generacijam in jim po svojih mo~eh pomagati postati kot HEARTWOOD (jedrovina -najkvalitetnej{i del lesa). Sanja PIRC, koordinator projekta Heartwood Razstava izdelkov zaklju~nih letnikov na SL[ Ljubljana Ob zaklju~ku {olskega leta so dijaki zaklju~nih letnikov pripravili tradicionalno razstavo lesarskih izdelkov, od katerih bodo nekateri verjetno razstavljeni na sejmu pohi{tva septembra letos. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 9 Vzgoja in izobra`vanje 315 Raziskovalne naloge v lesarstvu Uvod Vzpodbujanje radovednosti med mladimi, da se podajo na podro~je raziskovanja, {e zlasti tehni~nega, je gotovo nalo`ba za prihodnost dru`be. V Sloveniji poteka dvoje tekmovanj za podro~je tehnike: tekmovanje, ki ga organizira ZOTKS (Zavod za tehni~no kulturo Slovenije) v Murski Soboti in tekmovanje na Tehni~nem {olskem centru v Novi Gorici. V Murski Soboti so bila 13. maja 2000 zastopana naslednja podro~ja: fizika, astronomija, matematika, gradbe-ni{tvo, arhitektura, strojni{tvo, elektrotehnika, elektronika, tekstilna tehnika, promet in lesarstvo.S podro~ja lesarstva sta bili predstavljeni le dve nalogi, udele`enci so bili iz Srednje lesarske {ole [kofja Loka in Nova Gorica. V Novi Gorici pa je bila predstavljena le ena naloga, ki je bila izdelana v sodelovanju med lesarji in strojniki in je sodila na podro~je strojni{tva. Stara gora `e bil izdelan posebno prilagojen stol~ek in mizica za malega @iga. Tovrstna oprema je zaradi specifi~-nosti in velikokrat unikatne izdelave zelo draga. Previjalni pult za pred{olsko invalidno mladino za bolni{nico Stara gora V bolni{nici Stara Gora je vedno od petdeset do {estdeset otrok. To so otroci s te`jimi du{evnimi in telesnimi motnjami v razvoju. Njihova starost se giblje od nekaj mesecev pa do petnajst let. Vsakega otroka petkrat na dan pre-vijejo v kopalnici, kjer se sicer `e nahaja pult v zelo slabem stanju. Dijaki so si z bolni{ni~nim osebjem ogledali stanje, napravili posnetek ob-stoje~ega stanja in si zapisali vse `elje Predstavitev prvo nagrajene raziskovalne naloge na 34. Sre~anju mladih raziskovalcev Slovenije Dijaki ~etrtega letnika lesarski tehnik: Mirko Kari`, Vinko Felc in Ervin Bla`ica so se pod mentorskim vodstvom Darinke Kozinc lotili problematike izdelave po-hi{tva za invalidne otroke. Oblikovanje in izdelava pohi{tva za prizadete otroke je zelo zahtevno in ima specifi~ne zakonitosti. Na SL[ Nova Gorica je za potrebe bolni{nica za invalidne otroke uporabnikov-medicinskega osebja, ki naj bi jih upo{tevali pri novem izdelku. Poleg ergonomskih zahtev (vi{ina pulta, prilagojenost za ve~je otroke, dostop do negovalnih sredstev...) je bilo potrebno upo{tevati tudi vlago v prostoru (kopalnica) in izbrati primerne materiale (gosta vlaknena plo{~a-MDF), ustrezno konstrukcijo in povr-{insko obdelavo (poliuretanski lak). Pult je oblazinjen, blazina mora biti pritrjena, ustrezne mehkobe in prevle~ena z materialom, ki prenese razku`ila. Posebno pozornost je bilo potrebno posvetiti prostoru za ~iste obleke in prostoru za umazano perilo. Re{iti je bilo potrebno tudi problem namestitve negovalnih pripomo~kov: krem in zdravil..., ki pa jih otroci ne smejo dose~i. Ve~jim otrokom (za noge) se je namenila izvle~na polica. Sklep Dijaki so se sre~ali s problemom izdelave pohi{tva za otroke s posebnimi potrebami, kajti u~ni programi ne predvidevajo specifi~nosti kot je po-hi{tvo za invalidne osebe ali pohi{tvo, ki bi upo{tevalo potrebe starej{ih ljudi. Seznanili so se tudi s celotnim procesom nastajanja izdelka od analiti~ne preko ustvarjalne do izvr{ilne faze. Obenem pa so spoznali tudi pomen timskega dela. Na~rt nagrajenega previjalnega pulta NA^RTOVALCI (dijaki)—— >MEDICINSKO OSEBJE (UPORABNIKI)——>MENTOR Izdelava izdelka je sedaj zaupana u~itelju prakti~nega pouka Antonu Jedrlini~u in skupini dijakov. Komisija v sestavi: asist. dr. Mitja Slavinec, dr. Leon Oblak, Janez Lopret, Rudi Ker~mar in Emil Milo{evi~ se je odlo~ila, da nalogi podeli prvo nagrado. Darinka KOZINC, univ. dipl. in`. SL[ Nova Gorica LES wood 52 (2000) 9 Kratke vesti 316 KRATKE vesti MARLES praznuje 100-letnico lesarstva na mariborskem obmo~ju MARLES praznuje letos 100-letnico tradicije lesne industrije in 40 let od pri~etka gradnje monta`nih hi{. Prvi vpis v obrtni register je opravil 20.10.1989 mizarski mojster Ferdinand Poto~nik pod nazivom Mizarstvo za izdelavo stavbenega pohi{tva in ga v naslednjem letu spremenil v Parno mizarstvo na Vinarski ulici. Leta 1903 je Karl Vezjak registriral Mizarstvo in tapetni{tvo za proizvodnjo furniranega in oblazinjenega pohi{tva. V naslednjih letih so ustanavljali nove obrtne delavnice, po letu 1945 pa so nastale Tovarna pohi{tva Maribor, LIP Maribor in Oprema Maribor iz katerih je nastal MARLES, lesna in pohi{tvena industrija Maribor. Zaradi slabih rezultatov poslovanja je bila 8.2.1990 izvedena prisilna poravnava in ustanovljena delni{ka dru`ba MARLES holding Maribor d.d. s h~erinskimi podjetji. Dru`ba MARLES je zabredla z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo jugoslovanskega trga v te`ave, zato so ukinili proizvodnjo `aganega lesa in prodali proizvodnjo pohi{tva. Tako MARLES po 40 letih poslovanja aktivno razvija proizvodnjo gotovih hi{, medtem ko tradicijo izdelave pohi{tva nadaljuje pod isto blagovno znamko podjetje GORENJE INTERIERI. V dosedanjem obdobju so v MARLES hi{ah naredili prek 15.000 objektov, leto 1999 pa zaklju~ili z 19,6 milijoni dobi~ka. Sestanek Zdru`enja lesarskih {ol Republike Slovenije V prostorih SL[ Ljubljana je bil 11. julija sestanek Zdru`e-nja lesarskih {ol Republike Slovenije. Predsednica zdru`e-nja je Darinka Kozinc, ravnateljica SL[ Nova Gorica. Obravnavali smo udele`bo srednjih lesarskih {ol na 11. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu. Zveza lesarjev Slovenije bo tudi letos podelila priznanje za najbolj celovit prikaz dejavnosti lesarskih {ol. Kriteriji so bili objavljeni v reviji Les {t. 7-8/00. V Slovenj Gradcu bo 10.5.2001 lesariada dijakov, ki se je bodo udele`ili tudi vajenci avstrijske lesarske {ole. Lesariada u~iteljev bo oktobra v organizaciji SL[ [kofja Loka. ^lani zdru`enja predlagajo Strokovnemu svetu glede izobra`evalnega programa lesarski tehnik naslednje pripombe: ure za pou~evanje materinega jezika naj se ne zmanj{ujejo, zaradi prevelike tedenske obremenitve 35 ur je treba iskati rezervo pri nekaterih strokovnih predmetih in prerazporediti interesne dejavnosti. Gradnja lesarske {ole v Mariboru napreduje Na sedanji lokaciji SL[ Maribor poteka gradnja nove srednje lesarke {ole. Tu naj bi bila tudi vi{ja {ola za lesarstvo. Odgovorni urednik revije Les Ciril Mrak je napravil nekaj posnetkov meseca julija. JAVOR Pivka in LIP Bled poslujeta z dobi~kom Najve~je lesarsko podjetje JAVOR Pivka je ustvarilo s 1.123 zaposlenimi v prvem polletju letos ~isti prihodek v vrednosti 4,6 milijarde tolarjev, od tega je znašala pro- LES wood 52 (2000) 9 Kratke vesti 317 daja na tujem trgu 3,1 milijarde tolarjev ali 67 % prihodka. Dobi~ek iz poslovanja je 55 milijonov tolarjev ali 1,2 % prihodka. Po pokritju prihodkov in odhodkov financiranja znaša celotni dobi~ek 12 milijonov tolarjev. Vrednost amortizacije je 225 milijonov tolarjev ali 4,9 % prihodka. Najve~ji lesarski izvoznik LIP Bled je z 920 zaposlenimi dosegel v prvem polletju letos pozitiven poslovni rezultat v poslovnem delu in pri ~istem dobi~ku. SL[ [kofja Loka na Lesmi 2000 Srednja lesarska {ola [kofja Loka je prijetno presenetila z novostmi na leto{nji Lesmi. Razstavljali so lastno izdelano hidravli~no stiskalnico (glej sliko) ter napravo za preiz-ku{anje upogibne trdnosti in trdote po Brinellu. Franc Tolar, SL[ [kofja Loka, ob izdelani stiskalnici na Lesmi Iz kataloga Lesma 2000 Lesna industrija in njena trgovina je premalo cenjena v Sloveniji, pri vladi in parlamentu, vendar je krivda predvsem na na{i strani. Edvard Progar, Epic Postojna IZ REVIJE AMPAK {t. 1/00 Kako re{iti zgodbo o uspehu V analizi potreb industrije pri obnovi razvojnih zmogljivosti smo predvideli v 390 podjetjih nastavitev 2.852 razvijalcev s pomo~jo vlade za dobo treh let. Vendar so podjetja v anketi o tehnolo{kem razvoju podala potrebe po 810 razvijalcih. Podjetja imajo tako oslabljene kakovostno mened`erske kadre, da niso zmo`na strate{ko oblikovati svojega razvoja in izdelati vizije svojih ciljev v bli`nji prihodnosti. Dolg Slovenije je narasel konec leta 1999 na 5.491 milijonov dolarjev in je ve~ji za 1.388 milijonov dolarjev od deviznih rezerv. Samo v enem letu se je pove~al za 532 milijona dolarjev. Marko Kos Nova ekonomija in razvoj S sedanjo politiko Slovenija ustvarja pre`ivelo obliko kapitalizma brez vizije in s prevelikimi nasprotji socialnih partnerjev, kar ji onemogo~a prehod med moderne in u~inko-vite dru`be konsenza. Lojze So~an Zgodba o uspehu Elana Oktobra 1990 so upniki begunjskega Elana na poziv sodi{~a glasovali o poravnavi ali ste~aju podjetja. Tri ~etr-tine upnikov je bilo za poravnavo... Leto kasneje je isto sodi{~e dopustilo nakup podjetja Elan v ste~aju kupcu, ki nikakor ni izpolnjeval pogojev nakupnega razpisa: na dan dra`be ni imel zahtevane ban~ne garancije... Ko je ob prodaji (Elan) zapustil slovenske loge, je bilo le {e vpra{anje ~asa in ne denarja, kdaj ga bo slovenstvo pridobilo nazaj... Po prodaji hrva{kim lastnikom je bil Elan krava molznica, ki se je iz~rpana - ob zadol`enosti 105 milijonov dolarjev, vrnila v doma~i hlev. Doma~a politika je zameglila zadevo `e kar na za~etku: ne vemo {e, koliko bo stro{kov, vemo pa, da bo podjetje `e prvo leto brez izgube. Peter Lampi~ Konjukturna gibanja Povpre~ne bruto pla~e na zaposlenega v letu 1999 in nominalne stopnje rasti v primerjavi z letom 1998: Povpre~je 99 v SIT Porast 99/98 Struktura Slovenija skupaj 173.245 9,6 100,0 Predelovalne dejavnosti 144.110 9,1 83,2 Obdelava in predelava lesa 122.446 8,8 70,7 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti., recikla`a 124.333 8,9 71,8 Ciril MRAK, univ. dipl. in`. KAINDL na internetu Od konca avgusta dalje se salzburško podjetje M. Kaindl Holzindustrie na internetnem naslovu www.kaindl.com predstavlja v povsem prenovljeni podobi. Novost je predvsem multimedijska banka podatkov z ve~ kot 1000 slikami njihovih izdelkov, ki jih lahko kupci ali poslovni partnerji prenesejo na svoje ra~unalnike za lastne ali promocijske namene. LES wood 52 (2000) 9 Borzne vesti 318 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 100 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit. 2440 x 1220 x 15 mm 800 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinjske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E BUKEV 3-slojna 1250 x 2440 x 18 mm 2500 x 1220 x 18 mm VEZANE PLOŠ^E BUKEV, kvaliteta AB 2200 x 1220 x 4 mm BUKEV, kvaliteta BB 2200 x 1220 x 10 mm 2,03 m3 79.000 SIT/m3 1,33 m3 76.000 SIT/m3 0,6 m3 199.000 SIT/m3 0,38 m3 190.000 SIT/m3 BUKEV, kvaliteta BB/C - ZELO UGODNA CENA 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 7,0 m3 99.000 SIT/m3 BUKEV, odporna proti vodi, kvaliteta C/C 2200 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 115.000 SIT/m3 SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA 2440 x 1220 x 21 mm 15,0 m3 90.000 SIT/m3 OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 12 mm 2500 x 1220 x 18 mm OKOUME, odporna proti vodi 2500 x 1220 x 6 mm 2,0 m3 188.333 SIT/m3 1,48 m3 150.000 SIT/m3 11,25 m3 145.000 SIT/m3 2,19 m3 191.000 SIT/m3 2500 x 1220 x 8 mm 2500 x 1220 x 10 mm 2500 x 1220 x 12 mm 2500 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta BB/BB 2150 x 1220 x 18 mm 2520 x 1220 x 18 mm TOPOL, kvaliteta BB - ZELO 2440 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta BB 2500 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta CC, 2020 x 1220 x 6 mm 2,19 m3 172.000 SIT/m3 2,50 m3 164.199 SIT/m3 3,0 m3 145.650 SIT/m3 0,69 m3 161.089 SIT/m3 0,5 m3 110.000 SIT/m3 1,66 m3 100.000 SIT/m3 CENA 0,45 m3 100.000 SIT/m3 1,464 m3 100.000 SIT/m3 0,502 m3 105.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 2500 x 1250 x 15 mm 2500 x 1250 x 12 mm ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 9 mm 10 m3 148.610 SIT/m3 1 m3 153.238 SIT/m3 6 m3 160.810 SIT/m3 5 m3 135.000 SIT/m3 10 m3 135.000 SIT/m3 urnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 3,0 m3 264.000 SIT/m3 urnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 0,99 m3 310.000 SIT/m3 BREZA, kvaliteta BBBB 1525 x 1525 x 18 mm 16 m3 111.977 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A S PROTIDRSNO FOLIJO, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd. 2500 x 1250 x 18 mm 0,5 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 0,5 m3 179.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 2 m3 163.238 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 3 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 1 m3 169.960 SIT/m3 ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 27 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 6 m3 125.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A Z GLADKO FOLIJO ZA GRADBENIŠTVO, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 21 mm 35 m3 148.610 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A MERANTI, odporna proti vodi 2440 x 1220 x 15 mm 5,135 m3 119.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A MERANTI (rde~i, rumeni), kvaliteta BB/CC 2440 x 1220 x 18 mm 7,18 m3 112.990 SIT/m3 POSEBNA PONUDBA: PARKET TEAK MASIVNI 250 x 50 x 12 mm 4.000 m2 3.000 SIT/m2 EPIC d.o.o. Postojna je izdal s 1. 1. 2000 poslovno kartico EPIC A. ^lani kluba imajo posebne ugodnosti - 5 % popust pri nakupu v maloprodajnih trgovinah EPIC: EPICENTER LES Se`ana in FERŠPED - EPICENTER LES Nova Gorica in posebne popuste pri veleprodaji - nakupu vezanih ploš~ EPIC. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Lori POSEGA, univ. dipl. oec. LES wood 52 (2000) 9 Diplomske naloge 319 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 2000 JERŠIN Marko Prilagajanje pisarniškega pohištva ra~unalniški tehnologiji Adaptation of the office furniture on computer technology Višje{olska diplomska naloga Mentor: Jasna Hrovatin Recenzent: Mirko Tratnik Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 X, 78 s, 5 tab., 17 graf., 47 sl., 3 pril. 37 ref. UDK: 684.447 L vn COBISS-ID Klju~ne besede: ra~unalniški delovni prostor, razvoj, oblikovanje, konstrukcija, ra~unalniška miza, delovni stol Izvle~ek: Ra~unalniki so postali vsakdanji pripomo~ek pri pisarniških opravilih, obenem pa se pisarniško pohištvo ni kaj dosti spremenilo. Da bi prilagodili informacijsko tehnologijo delavcu in ne obratno, moramo le-tega korenito spremeniti. Dokler smo odli~nega zdravja se sploh ne zavedamo, kaj izgubljamo, ko delamo z neprimemo delovno opremo ali v neustreznem prostoru. Ker je ra~unalniško delo dokaj monotono in se eni in isti gibi ves ~as ponavljajo, je toliko bolj pomembno, da ga prilagodimo delavcu, sicer lahko pride do trajnih poškodb. Cilj naloge je odkriti sistem, ki nam omogo~a udobno delo. Zato smo raziskali in opisali sistem pisarniškega pohištva, ki naj bi ugodno vplivalo na zdravje in varnost pri delu ter naj ne bi povzro~alo poškodb, ki nastanejo kot posledica ve~urnega sedenja in dela za ra~unalni-kom. Iz ISO standardov in druge literature smo izluš~ili bistvo ter ga podali kot priporo~ila, namenjena arhitektom in oblikovalcem pri projektiranju ra~unalniške delovne postaje (stola, mize). Z anketo smo dobili podatke o stanju pisarniškega pohištva na podro~ju Slovenije ter strukture delavcev, ki so bili izpostavljeni ra~unalniške-mu delu in pregled njihovih obolenj. Narisali in opisali smo tudi idejno ra~unalniško postajo, za katero bomo poizkušali narediti model. KAPŠ Nadja Sprememba barve zaš~itenega lesa zaradi umetnega staranja Color changes of the protected wood because of artifical ageing Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: Vekoslav Mihevc Recenzent: Nikolaj Torelli Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 X, 53 s, 7 tab., 16 graf., 4 pril., 7 ref. UDK: 630*829.1 L dn COBISS-ID Klju~ne besede: površinska obdelava lesa, umetno pospešeno staranje, obarvanje Izvle~ek: Z barvno diferen~no napravo smo izmerili spremembo barve razli~nih vrst lesa zaradi umetnega staranja. To smo ugotavljali na netretiranih vzorcih razli~nih vrst, oziroma na tretiranih vzorcih smrekovine, obdelane z vodo-odbojnimi sredstvi, pred in po umetno pospešenem staranju. Rezultati vsebujejo vrednosti sprememb barve v L*, a*, b* barvnem sistemu. Ugotovili smo, da vse raziskovane vrste lesa po umetno pospešenem staranju spremenijo barvo. Na intenzivnost spremembe barve vpliva vrsta lesa. Najve~je spremembe smo izmerili pri vzorcih iglavcev, najmanjše pa pri vzorcih listavcev. Na intenzivnost spremembe barve in spremembe svetlosti lesne podlage vpliva tudi izbira vodoodbojnega zaš~itnega sredstva. Rezultati so grafi~no prikazani in posamezne meritve med seboj primerjane. Na osnovi rezultatov bi omogo~ili potrošniku, da se odlo~i za sredstvo, ki ima `eleno zaš~itno sposobnost in trajnost. MA^EK Sebastijan Odpornost vrat proti vlomu Door resistance to burglary Višješolska diplomska naloga Mentor: Vekoslav Mihevc Recenzent: Jasna Hrovatin Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 XII, 67 s, 5 tab., 5 graf., 35 sl., 16 ref. UDK: 694.6:006.88 L vn COBISS-ID Klju~ne besede: notranja stanovanjska vrata, protivlom-na vrata, prednorma DIN V 18 103, rop, vlom Izvle~ek: Vrata so osnovni element, ki nam omogo~a prehod iz okolice v notranjost hiše ali v stanovanjski prostor, hotel, blok, itd. Naloga zajema klju~ne podatke Ministrstva RS za notranje zadeve o vlomih in ropih. Medsebojno smo primerjali dvoje vrst notranjih stanovanjskih vrat, standardiziranih po JUS in DIN, ki smo jih nato po konstrukcijski sestavi primerjali z protivlomnimi vrati (preizkušena po prednormi DIN V 18 103). Preizkusi, ki so jih opravili v Rosenheimu (Nem~ija), dokazujejo, da vrata razreda ET 1 spadajo v to skupino. ŠKALI^ Albin Vpliv tehnološke priprave hrastovine na kakovost krivljenja Influence of the technological preparation of oak wood on bending quality Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: @eljko Gorišek Recenzent: Marjan Medi~ Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 X, 54 s, 8 tab., 6 graf., 35 sl., 2 pril., 5 ref. UDK: 630*827: 630*846: 630*847 L dn COBISS-ID Klju~ne besede: krivljenje, parjenje lesa, napake krivljenja, sušenje lesa, vla`nost lesa, hrast (Quercus spp.) Izvle~ek: Krivljenje hrastovine (Quercus spp.) je te`avno predvsem zaradi specifi~ne zgadbe. Na osnovi identificiranja in visokega izmeta pri standardni metodi krivljenja hrastovega lesa je bil predlagan nov tehnološki postopek priprave hrastovega lesa, ki se od standardnega razlikuje po ni`ji lesni vla`osti pred krivljenjem. Pri tem postopku plastificiramo tehni~no osušen les. Bistvena razlika pri novem postopku je, da obdelovance vstavljamo v posebne kalupe, ki so nameš~eni v hidravli~ni stiskalnici in jih pod pritiskom stabiliziramo na dolo~eno krivino. Uvodne raziskave so pokazale, da je bil z novim postopkom zmanjšan izmet in popravila. Rezultati ka`ejo, da je nov postopek krivljenja ekonomi~nejši, saj se je pri ni`ji vla`-nosti zmanjšalo število zavitosti, odstopanje od nazivne-ga radija ter število površinskih razpok. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. Visoka zmogljivost _ Postanite na področju proizvodnje oken eden najmočnejših z Weinigovim Unicontrolom 10. Močan v posamični proizvodnji, manjših in srednjih serijah. Okenski avtomat za naročila, od katerih sedaj živite. Z novim, sanjsko komfortnim "online" krmiljenjem. S poudarkom na fleksibilnosti in prihrankih časa izdelave. Z Unicontrolom 10 proizvajate brez menjave orodja okna različnih profilov in velikosti. Tudi komplicirane elemente. S prehodom na naročniško proizvodnjo in zaporedno izdelavo oken različnih velikosti ne boste dobavljali samo hitro, pač pa tudi v vrhunski kvaliteti. Weinig Unicontrol 10 je velikan, ki najde svoj prostor tudi v manjših delavnicah. Zanesljivo smo najboljši. / in ^ . srn» "^^BfiEr^Z " ^Ü 1 , j jj^l^MftB^H 15^^ Weinig Unicontrol K). Okenski stroj, ki vas avtomatsko popelje k vrhunski zmogljivosti. Ogled tega stroja je že skoraj obveza. Vaš Weinigov ekspert v Sloveniji: Intercet d.o.o. Vinko Golmajer M. Vadnova 1,4000 Kranj Tel.: 064-241-506. Fax: 064-241-503 Obiščite nas na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, od 8.-17. septembra, hala D, razstavni prostor 5. Najbolje svetuje weinig. Michael Weinig AG, Weinigstrasse 2/4 97941 Tauberbischofsheim, Nemčija Tel. +49 (0) 9341/86-0, Fax +49 (0) 9341/86-1695 E-mail weinig.mc5@t-online.de. Internet www.weinig.com