DR. STANKO VURNIK (1898 - 1932)
Ob stoletnici rojstva
Bojana Rogelj Škafar
IZVLEČEK
Članek je posvečen stoletnici rojstva dr.
Stanka Vumika. Osvetljuje njegov prispevek
k začetkom delovanja Slovenskega etnograf-
skega muzeja od ustanovitve leta 1923 do
Vurnikove smrti leta 1932, podaja pregled
vrednotenja njegovega znanstvenega dela in
predstavlja Vurnikovo zapuščino v oddelku
za dokumnetacijo SEM.
ABSTRACT
The article is dedicated to the 100"'
anniversary of Dr. Stanko Vurnik's birth. It
deals with his contribution to the early
activities of the Slovene Ethnographic Mu-
seum (SEM), from its foundation in 1923 to
Vurnik's death in 1932, outlines the evalu-
ation of his scientific work and presents Vur-
nik's legacy in the Department for Documen-
tation of the SEM.
Sto let je minilo od rojstva Stanka Vumika. Okroglo število let torej, kar
nam narekuje, da se spomnimo prvega asistenta in nato kustosa v letu 1923
ustanovljenega Kraljevega etnografskega muzeja. Občutek o njegovi morebitni
prezrtosti v strokovnih krogih se izkaže za nerealnega, saj mu je zlasti Vilko
Novak namenil podrobno oceno etnološkega znanstvenega dela. Ob tej priliki
se zdi umestno očrtati Vumikov prispevek k programski zasnovi vsebine Kralje-
vega etnografskega muzeja, označiti njegove etnološke razprave (ki so bile v
poglavitnem vezane na tedaj obstoječe ali po njegovi zaslugi sočasno nastajajoče
muzejske zbirke predmetov) in objaviti Vurnikovo zapuščino, ki jo v obliki roko-
pisov, risb, negativov in fotografij hrani oddelek za dokumentacijo Slovenskega
etnografskega muzeja.
Izjemna vsestranskost je lastnost, mimo katere ni mogel nihče, ki seje doslej
ukvarjal z vrednotenjem Vumikovega znanstvenega delovanja. Najbolj strnjeno
ga je označu Franjo Baš: Impulzivna, vsestranska, nikdar mirujoča in vedno snujoča
osebnost. Umetnostni zgodovinar, glasbeni zgodovinar in kritik, narodopisec.^
1  Franjo Baš, Nekrolog. Dr. Stanko Vumik. Časopis za zgodovino in narodopisje 27/1932, s. 47.
44J
Bojana Rogelj Škafar
Stanko Vumik z ženo Minko. ¦ Stanko Vumik with his wife Minka. ¦ Stanko Vurmk
avec sa femme Minka.
Njegovo mladost in šolanje sta opisala France Stele^ in Vilko Novaka tokrat
pa navedimo podatke, kot jih je Stanko Vurnik zapisal sam v uslužbenskem
listu''. Rojenje bil 11. aprila 1898 v kraju Št. Vid pri Stični (danes Šentvid) v srezu
Litija ljubljanske oblasti. Po narodnosti je bü Slovenec rimokatoliške vere, glede
česar je sodil pod pristojnost Stare Oselice / Kranj. Osnovnega šolanja tu ne
omenja. Novak navaja, da ga je opravljal deloma v Šentvidu pri Stični, deloma v
Kranjul Glede srednje šole je Vumik zapisal, da je končal humanistično gimnazijo
z maturo 1. državne gimnazije v Ljubljani. Po gimnaziji je odšel v vojno, v kateri
je kot avstrijski vojak sodeloval od 12. februarja 1917 do 1. novembra 1918. V
avgustu 1918 je dovršil oficirsko šolo v Grazu in postal Offizier Aspirant. Bil je na
italijanski fronti na koroški in tirolski meji. Po vojni je vpisal študij na tmiverzi v
Zagrebu in v Ljubljani, vstopil leta 1920 prvič v državno službo, kjer je ostal do
ukinitve svojega urada*^ 31. decembra 1921. Nadaljeval je univerzitetni študij in
vstopil 12. julija 1924 zopet v državno službo; tokrat kot asistent Kraljevega
etnografskega muzeja v Ljubljani. Glede posebne strokovne izobrazbe je zapisal,
da ima doktorat Filozofske fakultete Univerze SHS v Ljubljani iz umetnostno-
2 France Stele, Dr. Stanko Vumik. Zbornik za umetnostno zgodovino 11/1931, s. 93.
3 Vilko Novak, Etnološko delo Stanka Vumika. Traditiones 10-12 (1981-1983) / 1984, s. 174.
¦1 Osebna mapa S. Vurruka v SEM.
5 Glej op. 3.
^ Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo. Slovenski biografski leksikon. 14. zvezek: Vode - Zdešar /
ur. Jože Munda s sodelavci ur. odbora. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986, s. 652.
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
Zgodovinske stroke, arheologije in filozofije. Etnografske in ljudskoumetnostne
študije si je pridobil v službeni praksi pri šefu dr. Niku Županiču. V rubriki o
znanjih tujih jezikov in drugih znanjih je navedel popolno nemščino, delno
angleščino, francoščino in italijanščino, strojepisje, stenografijo, fotografijo, risanje
načrtov in figuralno risanje. Kot izredna dela v stroki je navedel prevod angleškega
romana Oscarja VVilda Slika Doriana Graya (1925), Umetnostno - zgodovinski
zborrük (1922-1926), za tisk pripravljeno delo Visoka renesansa in barok v zgodo-
vini slikarstva Slovenije, monografijo Slikar J. V. Metzinger 1702-1759 (doktorat),
umetnostne eseje, objavljene v Dom in svetu 1926, Ljubljanskem zvonu (1923,
1926) in kritike v Jutru, Jugoslaviji in Slovencu (1919-1926). Temu dodajmo mnenje
Franceta Steleta', ki je zapisal, da predstavlja največji Vurnikov znanstveni
dosežek Uvod v glasbo, ki je leta 1929 izšel v knjižni obliki. Po Steletovi oceni je
Uvod najodličnejši izraz vpliva seminarja za umetnostno zgodovino, ki ga je na
ljubljanski Filozofski fakulteti vodil prof. Izidor Cankar. Tu se je novinar Vurnik
preobrazil v Vurnika znanstvenika, potem ko se je seznanil z umetnostno-
zgodovinsko metodo dimajske šole Maxa Dvoraka. V slovenski prostor jo je
uvedel Izidor Cankar z delom Uvod v umevanje likovne umetnosti s podna-
slovom Sistematika stila (1926). Cankarjevo razumevanje forme in stila je Vumik
apliciral na področje glasbe, kar je poglobil z elementi filozofije Franceta Vebra.
Metodo, ki si jo je pridobil pri študiju umetnostne zgodovine, je prenesel tudi na
gradivo, s katerim se je seznanil pri muzejskem poklicu.
Stanko Vumik, kustos Kraljevega etnografskega muzeja in raziskovalec
Vumik kot umetnostni zgodovinar ni dobil zaposlitve, zato ga je Izidor
Cankar priporočil ravnatelju Kraljevega etnografskega muzeja dr. Niku Županiču.
Slednji je ponudbo sprejel in tako je bil Stanko Vurnik 12. julija 1924 od
Prosvetnega oddelka za Slovenijo imenovan za asistenta-pripravnika v muzeju.
Državni strokovni izpit iz muzejskih strok ter administrativno strokovnega znanja
je pred komisijo, ki so jo sestavljali Niko Zupanič, Karel Oštir in France Stele,
opravil 8. junija 1928. Razvid nad zahtevanimi znanji tedanjega muzejskega
kustosa prinašajo Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških
pripravrükov v resoru ministrstva za prosveto, ki so se ohranila v Vurnikovi
zapuščini.^ Na osnovi opravljenega izpita je bil 11. decembra istega leta imenovan
za kustosa.' Le štiri leta zatem je za posledicami jetike umrl. V osmih letih
delovanja v Kraljevem etnografskem muzeju je pokazal zavidljivo programskost,
sistematičnost in sočasno usmerjenost na različna tematska področja razisko-
valnega dela. O tem nas seznanjajo zlasti razprave in nepodpisana poročila, ki
jih je objavil v prvih štirih letnikih muzejske revije Etnolog. Tehnične sposobnosti
za vzporedno obravnavanje raznih problemov, pridobljene v novinarstvu, so tu
7 Glej op. 2, s. 95.
8 Mapa 135/6. Arhiv SEM.
9 Uslužbenski list Stanka Vumika. Osebna mapa S. Vumika v SEM. Novak sicer navaja leto 1931. Glej op. 3.
Bojana Rogelj Škafar
prišle do poLnega izraza. Gradivo, zbrano v Kraljevem etnografskem muzeju, je
primerjal z gradivom, ohranjenim na terenu, in s tem dosegel dvoje: v najkrajšem
času je dobil pregled nad muzejskimi predmeti, obenem pa se je seznanil s situacijo
na terenu. Proučevanja gradiva se je lotil na osnovi poglobljenega študija
dostopiuh virov, o čemer pričajo rokopisni, tipkani in včasih stenografirani izpiski,
ohranjeni v Vurnikovi zapuščini.*" Temu je sledil študij gradiva s pomočjo
umetnostnozgodovinske stilne anaUze, ki ji je zlasti pri študiju hiše dodal
antropogeografsko metodo.
Poročila, objavljena v prvih štirih številkah Etnologa, pričajo, kako spretno
je Vumik povezoval delo v Etnografskem muzeju z raziskovalnimi vizijami na
posameznih predmetnih področjih. Tako je v poročuu" v prvi številki Etnologa
podal kratek pregled zgodovine Etnografskega muzeja in stanja zbirk, katerih
osnovo sta predstavljala 3502 predmeta narodopisnega značaja, ki jih je
Etnografski muzej (oziroma Stanko Vurnik osebno)'^ prevzel od Narodnega
muzeja v letih 1924 in 1925, jih inventariziral in po možnosti dognal proverüenco.
Predmete so dokupovali z namenom ponazoriti slovenski in jugoslovanski živelj v
etnografskem in antropološkem ter ljudskoumetnostnem pogledu. Temu je sledil pregled
stanja po posameznih panogah. Glede proučevanja ljudske arhitekture,
raziskovanja strukture vasi in naselbin ter dvorov na jezikovnem ozemlju Slove-
nije po njegovem niti v muzeju niti v stroki ni bilo skoraj nič storjenega. Zato se
je ob študiju virov lotil sistematičnega raziskovanja na terenu (Bela krajina.
Dolenjska, Gorenjska). Stavbarstvo je sistematično fotografiral. Zagotovil je, da
bo poslej mogoče pričeti s študijem stila in zgodovine razvoja slovenske ljudske
arhitekture. Rezultat tega študija bo na eni strani obsežna, ilustrirana knjižna
izdaja, na drugi strani pa oddelek muzeja z modeli in tlorisi tipov hiš, kar bo
vodilo k primerljivosti z znanim tovrstnim evropskim gradivom. Izvedljivost
teh načrtov je bila seveda neposredno odvisna od ustreznega prostora in denarja,
ki ju muzej ni imel." Naslednji oddelek muzeja, ki mu je namenil pozornost, naj
bi prikazoval slovensko ljudsko plastiko, pohištvo in plastično obrt. Podal je
pregled stanja in omenil izjemno zbirko prof. Grebenca, ki je muzej takrat ni
mogel odkupiti.
Posebno pozomost je Vumik namenil študiju noše, zlasti njenima sestav-
10 Zapiski iz literature o noši: Mapa 135/2a, 2č, 2d in 3b; Mapa 136/7a in 9. Arhiv SEM. Zapiski iz
literature o hiši: Mapa 138/lč, 8b, 8c, 8č, 8d, 8e, 8f, 8g, 8h, 8i, 8j in 9a. Arhiv SEM.
11 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe. Etnolog 1/1926-1927, s.
139 in 140.
12 2. inventama knjiga predmetov SEM obsega inventame številke predmetov od 2024 do 3515. Vpisu
predmeta s številko 3515 sledi besedilo: Predmeti do gornje številke 3515 so bili danes U.fehr. 1928 pregledam in se
je ugotovilo, da soglašajo njih številke s katalogizacijo. Obenem so bili predmeti prevzeti v upravo Kr. etnografskega
muzeja v Ljubljani ob navzočnosti podpisanih. ... (nečitljivo), za prosvetni oddelek V.Ž.; R. Ložar, za Narodni muzej; po
nar. ravnatelja: Dr. S. Vumik za Kr. etnogr. muzej. Očitno je, da prevzem predmetov od Narodnega muzeja ni bil
končan v letih 1924 in 1925, ampak se je zavlekel v leto 1928. Tudi število prevzetih predmetov, omenjeno v
poročilu, se je do leta 1928 še povečalo.
13 Glej op. 11, s. 140.
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
Poročna fotografija Stanka in Minke Vumik (24. 4.1927) (glej op. 26). ¦ Wedding
photograph of Stanko and Minka Vumik (24.04.1927) ¦ Photo de mariage
de Stanko et Minka Vumik (24.4.1927).
nima deloma peči in avbi.^^ Naštel je tipe slovenskih noš, ki jih je muzej v svojih
zbirkah pogrešal, načrtoval rekonstrukcije srednjeveških, renesančnih in baročnih
noš, omenil nakupe nekaterih jugoslovanskih noš in načrtoval knjižno izdajo
Slovenskih noš. Kot uvod v sistematično raziskovanje in publiciranje izsledkov
o posameznih prvinah noše je v prvem Etnologu (s.41-67) objavil razpravo
Doneski k študiju slovenske avbe. Na podlagi virov in formalno stilnih primerjav
zlasti omamentike na slovenskih in evropskih tovrstnih ženskih pokrivalih je
skušal ugotoviti starost in razvoj avbe.
Podobno je obravnaval slovensko ljudsko slikarstvo. Omenil je bogato
zbirko poslikanih panjskih končnic, ki jo je v okviru Narodnega muzeja zasnoval
kustos Walter Šmid (Schmidt), on sam pa dopolnil. Načrtoval je zgodovinsko
stilistično izdajo o slovenskem ljudskem slikarstvu, ki naj bi vključevala še
predstavitev slik na steklo, kmečke omamente, votivne in požarne freske, svoje
mesto pa bi dobilo v posebnem oddelku na razstavi. Prva številka Etnologa (s.
84-86) je prinesla tudi Vumikovo mikroštudijo Drobec k študiju slovenske ljudske
plastike, v kateri je obravnaval kipec Ecce homo ali Martro z Višnje gore in ga
umestil v širši okvir slogovnih značilnosti dolenjsko-belokranjske ornamentike.
Omenjal je še predmete eksotičnega oddelka, zbrano literaturo o narodni
pesmi, epiki in vražah ter naglasu pomen ljudske glasbe, ki jo je na terenu
W Glej op. 11, s. 141.
Bojana Rogelj Škafar
beležil z muzejskim fonografom. Predmeti, ki jih je za muzej nakupil v tem
obdobju, so sodili k dopolnjevanju ali osnovanju manjkajočih zbirk.
Naslednje poročilo*^ je prineslo obilico podatkov o novih pridobitvah.
Programskost prvega poročila se je umaknila stvarnosti. Napredovale so
primerjalne stilne in etnološke študije ljudske arhitekture, nazadovalo pa je
terensko delo. Podobno je bilo s plastiko in pohištvom. Po Vurnikovi oceni je
bila najpomembnejša pridobitev tega obdobja zbirka 11.000 slovenskih ljudskih
melodij, zbranih že v okviru Avstrije s strani Državnega odbora za nabiranje
narodnih pesmi, ki se je prenesla v Etnografski muzej. Vumik ji je v bodočnosti
namenil obsežno etnografsko zasnovano izdajo. V drugi številki Etnologa (s.l-
25) je Vunukov študij elementov noše obrodil še en sad. Tu je priobčil razpravo
o slovenski peči, njeni zgodovini in značunostih v različnih obdobjih in pokrajinah.
Ugotovil je tri etnografske tipe peče, jih stilno opredelil in uvrstil v duhovno
vsebino treh variant slovenske kulture.
V letu 1928 ni prišlo do nobenih konkretnih premikov glede ureditve zbtrk.'*^
Pač pa se je Vumik posvečal intenzivnemu študiju ljudske arhitekture. Na teren
se je odpravil na Štajersko'^ in Gorenjsko ter opazovanja fotografiral in risal.
Drugim področjem so bili namenjeni nekateri nakupi predmetov, zaradi študija
panjskih končnic pa je potekala korespondenca med Vurnikom, Walterjem
Smidom in Michaelom Haberlandtom. V tretji številki Etnologa je že tudi izšla
razprava Slovenske panjske končnice (s.137-177), ki jim je pripisal izredno
dekorativno čutno obliko, ugotovil njihov izvor v alpskem svetu in se ozrl na
njihov stilni razvoj.
V svojem zadnjem poročilu'** je Vumik ponovno opozoril na problem
razstavnega prostora, saj je število predmetov že preseglo število 20.000. Nadaljnje
terenske raziskave ljudske arhitekture so prinesle prvo sintezo, objavljeno v
četrtem Etnologu (s. 30-71). Razprava Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem
pobočju Alp (Donesek k študiju slovenske ljudske arhitekture) je njegova
najobšimejša etnološka razprava, kije prinesla podrobne ugotovitve o zgodovini
raziskovanja in značilnostih hišnih tipov tega območja. Sicer pa je muzeju uspelo
nabaviti precejšnje število predmetov, ki jih je Vumik nadrobno opisal. Pomnožila
se je zbirka melodij, Vumik pa je prevzel slovenski delež pri načrtovani praški
izdaji Handbuch des slawischen Volksglaubens. V tem Etnologu (s.165-186) je
objavil tudi Studijo o glasbeni folklori na Belokranjskem. Tudi tokrat je izhajal iz
stilnih razlik in iz razlike med zahodnjaškim in vzhodnjaškim Slovencem.
Naj tu omenimo še en segment Vumikovega delovanja v prid muzeja in
stroke. Poročila v Etnologu prinašajo omembe nekaterih predavanj za javnost.
Tako je muzej leta 1927 nabavil 40 diapozitivov, narejenih po muzejskih fotogra-
15 O novih pridobitvah, delu in potrebah Kr. etnogr. muzeja v Ljubljani. Etnolog 2/1928, s. 80-83.
16 Kr. etnogr. muzej v Lj. v letu 1928. Etnolog 3/1929, s. 196-199.
17 O tej študijski poti je na voljo gradivo v arhivu Mapi 138/lc. Arhiv SEM.
18 Kr. etnografski muzej v Lj. v lehi 1929/30. Etnolog 4/1930-31, s. 212-216.
Dr. Stanko Vumik (1898 -1932) - ob stoletnici rojstva
Stanko Vumik pri hranjenju
sina. ¦ Stanko Vumik feeding
his son. ¦ Stanko Vumik
donne a manger a son fils.
fijah noš, namenjenih propagandnim in poljudnim predavanjem. Vumik jih je
uporabil na sedmih predavanjih o narodnih nošah v Ljubljani in na dežeU." V
sledečem letu je skušal dvigniti zanimanje za ljudsko arhitekturo.^" Za beograjski
zbomik Naše selo je napisal članek Slovenska kmečka hiša, na radiu je imel
serijo dvanajstih predavanj, za Umetnostnozgodovinsko društvo je na Univerzi
predaval o kmečki likovni umetnosti na Slovenskem. Arhiv SEM hrani tudi
nedokončan rokopis besedila, namenjenega predavanju učiteljem o ljudski umet-
nosti.^^ Spis je pomemben zlasti z vidika stroke, saj predstavlja edino Vumikovo
teoretično besedilo o pomenu in namenu narodopisja. Popularizaciji so bili
namenjeni številru spisi in ocene v različnih revijah.^ In očitno je, da je vse do
prerane smrti skušal predstaviti svoje poglede na ljudsko umetnost tudi
inteUgenci. O tem nam pričata napoved in poročUo o predavanju, ki ga je imel
22. marca 1931 v Slavističnem klubu v Ljubljani.^
Naj ta pregled Vumikovega muzejskega in znanstvenega delovanja, ki se
je končalo z njegovo smrtjo 23. marca 1932, sklenemo z besedami Vilka Novaka^'*:
Znanstveni delež Stanka Vurnika, ki se je v kratkem življenju uveljavil v treh strokah,
je gotovo najpomembnejši v etnologiji. Zaradi časovnih in delovnih razmer ni posebno
obsežen, toda zaradi uvedbe znanstvene metode v obravnavanje nekaterih področij in
zaradi temeljnih raziskav v njih bo ohranil svoj pomen tudi v prihodnje.
" Glej op. 15, s. 81.
20 Glej op. 16, s. 196.
21 Predavanje Stanka Vumika o ljudski umetnosti. Iz zapuščine obj. VUko Novak. Traditiones 13/1984,
s. 127-135.
22 Glej op. 3, s. 188-189.
23 K predavanju dr. Vumika v Slavističnem klubu. Jutro 11 /1931 (21.3.), s. 6 in Tipi slovenskega človeka.
Jutro 11/1931 (23.3.), s. 3.
24 Glej op. 3, s. 189.
447
Bojana Rogelj Škafar
Zapuščina Stanka Vumika v oddelku za dokumentacijo Slovenskega
etnografskega muzeja
Ob dejstvu, da je bil Stanko Vurnik prvi asistent in nato prvi kustos
današnjega Slovenskega etnografskega muzeja in torej človek, ki je ne glede na
to, da ni imel formalne etnološke izobrazbe, postavil temelje strokovnega dela v
muzeju, se zdi smiselno pregledati njegovo zapuščino, ki jo hrani muzej. Oddelek
za dokumentacijo hrani:
1 - Štiri mape rokopisov, tipkopisov in drugega gradiva,
2 - Inventamo knjigo negativov RA 10 in
3 - Vurnikov osebni fond negativov na steklenih ploščah.
1- Štiri mape rokopisov, tipkopisov, izrezkov iz časopisov, lastnoročnih
risb s terena in risb, ki jih je napravil po literaturi. Vsebina gradiva nam razločno
razkriva področja, ki so ga raziskovalno najbolj okupirala: ljudsko stavbarstvo,
noša in ljudska umetnost:
Mapa 135. Arhiv SEM. Dr. Stanko Vumik: Gradivo o narodnih nošah.
l.Noše.
* Pola la. manjka.
Ib. Dve strani tipkopisa Literatura o slovenskih vezeninah.
Ic. Dve strani tipkopisa o nošah po Valvasorju in 8 strani rokopisa o nošah
po Valvasorju in Linhartu /rokopis ni Vurnikov/.
2. Koroške noše.
2a. Stran tipkopisa Ziljska moška narodna noša /po Somu/.
2b. Dve strani rokopisa Noša okrog Bač in Roža /rokopis ni Vumikov/.
2c. Dve strani tipkopisa Slovenske noše na Koroškem. Résumé.
2č. Štiri strani tipkopisa po Francetu Kotniku: Narodna noša v Mežiški
doUni. Naš dom 18 / 1926 (april).
2d. Pet strani tipkopisa in 13 strani rokopisa po Matku Potočniku: Vojvodina
Koroška, 1909.
3. Slovenska ljudska umetnost. Vezenine.
3a. Stran rokopisa o vezeninah po Valvasorju /rokopis ni Vumikov/.
3b. Stran tipkopisa o čipkarstvu po Janku Jovanu in Walterju Šmidu.
4. Noše (slike).
4a. Reklamni lističi za naročilo knjig z upodobitvami vzhodnošvicarske noše.
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
Družina Stanka Vumika ob božičnem drevescu. ¦ Stanko Vurnik's
family gathered around the Christmas tree. ¦ La famille de Stanko Vumik
devant l'arbre du Noël.
4b. Šest tiskanih lističev z upodobitvami ženskih pokrival.
4c. Sedem strani z izrezki iz časopisov, ki kažejo noše.
4č. Reklamni listič za naročilo knjige o švicarskih nošah z upodobitvami.
4d. Štiri strani rokopisa Razstavljeni predmeti iz Slovenske Krajine -
Prekmurje potom uprave Novin v Črenšovcih.
4e. Kopija fotografije z upodobitvijo Ziljanke.
5. Štiri strani rokopisa z izpiski iz inventame knjige SEM o peči.
6. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov
v resorju ministrstva za prosveto
Mapa 136. Arhiv SEM. Ostalina S. Vumika. Noše.
1. Tri strani tiskanih upodobitev noš.
2. Dve strani skic tlorisov in detajlov gospodarskih poslopij.
Bojana Rogelj Škafar
4. Dve strani izrezkov iz časopisov z upodobitvanü noš.
5. Dve strani z nalepljenimi fotografijami noš in detajlov /na hrbtnih straneh
je komentar/.
6. Stran z nalepljenimi fotografijami načelkov pri pečah.
7. Viri za nošo.
7a. Tri strani tipkopisa in 14 strani rokopisa po Bretonu: Illyrien und
Dalmatien oder... Übersetzt von Janus Parmonius. Pest 1816, 3 strani rokopisa
po Heinrichu Georgu Hoffu: Historisch - statistisch - topographisches Gemälde
vom Herzogthums Krain, und demselben einverleibten Istrien, Laibach 1808 in
8 strani rokopisa po Benediktu Hermannu: Reisen durch Österreich, Steiermark,
Kärnten, Krain, Italien, Tyrol, Salzburg und Bayern, Wien 1781.
7b. Stran tipkopisa z literaturo in tiskom o čipkarstvu.
7c. Fotografiji s skupinama žena, oblečenih v noše.
8. Tri strani z nalepljenimi tiskanimi upodobitvami noš.
9. Stran tipkopisa po Trubarju /vir je Dtmitz II / 303/.
10. Pet fragmentarnih strani z rokopisnimi zapiski.
11. Dopisrüca z motivom vezenine /po Siču/.
12. Dopisnica z motivom noše /po Valvasorju/.
13. Pismo župnika iz Gorij Stanku Vumiku iz leta 1930.
14. Stran tipkopisa, kjer so nanizani elementi ziljske narodne noše. 1930.
* Pola 15 manjka.
16. Osem strani rokopisa s predavanjem o ljudski umetnosti /Rokopis je objavil
Vilko Novak v Traditiones 13/1984, s. 12-135/.
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
451
Stanko Vumik s sinovoma Marijanom
Cirilom in Stanislavom. ¦ Stanko Vumik
and his sons Marijan Ciril and Stanislav.
¦ Stanko Vumik avec ses fils Marijan
Ciril et Stanislav.
Mapa 136. Arhiv SEM. Ostalina S. Vumik: 1. Slikarstvo. 2. Plastika. 3.
Znamenja in kapelice. 4. Razno.
1. Sest lističev z risbami detajlov sakralnega in profanega stavbarstva.
2. Štirje listi s stavbiümi detajli, perorisba, karton.
4. Fotokopija fotografije svetil.
5a. Stian tipkopisa z izrazi za posamezne dele noš.
5b. Prispevek o Etnografskem muzeju: Naš narodopisni muzej v Ljubljani,
nustiirani Slovenec 12/1929, s. 380-381.
* Pola 5c manjka.
5č. Trije fragmentarni listi s skicami.
* Pola 5d manjka.
5e. Štirje fragmentarni lističi s skicami in lastnoročni zemljevid /stavbinskih
tipov na slovenskem etničnem ozemlju/.
5f. Fotografija in negativ z upodobitvijo Stanka Vurnika, obdanega s
sHkarsko paleto, znamenjem, čebeljnjakom, hišo, dekletom v noši, avbo in
majoliko. Spodaj so napis Manom dr. Stanka Vumika, notni zapis in inicialki
M.G. /Maksim Gaspari/. Slika je objavljena v Etnologu 5 in 6/1933, s. 278 v
nekrologu, ki ga je napisala Mia Brejčeva.
Bojana Rogelj Škafar
Mapa 138. Arhiv SEM. Ostalii\a S. Vurnik: hiša II.
1. Tlorisi Štajersko.       ,
la. Fotografija cerkve v Teharjih.
Ib. Dva lista iz Ilustriranega Slovenca s slikami o Teharjih.
Ic. Sest listov zapiskov s skicami tlorisov, zrmanjščin in stavbnih elementov
posameznih primerov štajerske hiše (Ormož, Tergovišče, Plešnica, okolica Celja,
Ptujsko polje, Haloze). Na predzadnji strani te enote je zapis z naslovom Slovenska
ljudska arhitektura na Štajerskem, kjer na kratko opisuje pot in zapažanja glede
stavbarstva, ko je od 7. do 11. avgusta 1928 potoval iz Ljubljane preko Zidanega
mosta v Celje, Ptuj, Ormož, Ljutomer do Veržeja , da ugotovi hišne tipe.
Ič. List z izpiski o štajerski hiši iz besedila Johanna Krainza Zur Volkskunde
Steiermarks. Volksleben, Sitten imd sagen der Deutschen v Die Österreichich-
Ungarische Monarchie in Wort \md Bild. Steiermark. Wien 1890.
Id. Štirje listi izrezkov iz Ilustriranega Slovenca o štajerskih cerkvah in
hišah.
2. Štajerska hiša /na poli so napisani priimki Hubad, Geramb, Baš, Murko,
Vumik, Kotnik in Stegenšek, vendar v mapi o tem ni gradiva/.
2a, 2b,*(2c manjka) in 2č. 5 listov tlorisov in fasad, perorisba na pavsu, v
merilu.
2d. Risba nagrobnega križa iz Podzemlja v Beli krajini, svinčnik na papirju.
2e. Stran situacij skih skic, svinčnik na papirju.
2f. Tloris domačije, perorisba na papirju.
2g. Snopič lističev z rokopisnimi zapiski.
3. Kobanski hram / pola nosi naslov Preslica in kolovrat, vendar o tem v mapi
ni nobenega gradiva/.
3a. Tloris domačije s komentarjem, povzeto po Murku (Murko 1906/24
MAG - Sv. Križ nad Mariborom), svinčnik na papirju.
3b. Štirinajst lističev s tlorisi in oknom na smuk, ponekod navedba vira
(Murko), perorisba na papirju, legende.
4. Arhitektura Prekmurje /v tej mapi ni razen skice tlorisa hiše iz Veržeja,
označene pod 4a, ničesar/
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
453
Stanko Vumik z Borisom Orlom. ¦ Stanko Vurnik with Boris Orel. ¦ Staiiko Vumik
avec Boris Orel.
Bojana Rogelj Škafar
5. /gradivo o prekmurski in štajerski hiši/.
3 strani /neoznačene/ skic in komentarjev o prekmurski hiši.
5a. Fotografiji hiš /okoHca Ptuja, Ivanjci/.
5b. Lista izrezkov iz časopisa s podobami hiš.
5c. Skica kmetije iz Spilja pri Ljutomeru, svinčnik na papirju, v merilu.
5č. Pismo Ivanke Lipoid iz Maribora (9.7.1929), v katerem opisuje hišo na
Bizeljskem in delo žena, ki so same barvale zimanjščine hiš.
5d. Kopija fotografije prekmurske hiše.
6. Koroška hiša (Bunker etc.).
6a. Štirinajst lističev s tlorisi koroških hiš (Po J. R. Bunkerju, 1905), svinčnik
na papirju, v merilu.
6b. Lista zapiskov /imena koroških krajev/.
6c. Tloris in fasada koroške hiše, perorisba na pavs papirju, v merilu.
6č. Osem strani časopisnih izrezkov o Koroški.
7. Razni spisi o slovenski kmečki hiši.
7a. Štiri strani iz Ilustrtranega Slovenca, 5.9.1926, št. 36, kjer so med drugim
fotografije slovenskih kmečkih hiš.
7b. Prostoročni zemljevid Severne Slovenije.
7c. Štiri strani rokopisa povzetka /k članku Kmečka hiša Slovencev na JV
pobočju Alp, objavljenega v Etnologu 4/1930-31, s. 68 - 70/.
7č. Pet strarü izrezkov iz časopisa s člankom Stanka Vumika Slovenska
kmečka hiša.
7d. Šest strani tipkopisa Stanka Vumika Slovenska kmečka hiša.
7e. Pet strani rokopisa Ljudska iimetnost : Alpski tip slovenske hiše.
7f. Stran stenografskih zapiskov.
7g. Šest strani tipkopisa III. Srednjeslovenski tip.
8. Hiše, viri.
8a. Petintrideset tlorisov gorenjske hiše po Haruzrnu, perorisba na papirju.
8b2. Enajst strani izpiskov po Aleksandm Haruzinu: Krest'janin' Avstrijskoj
Krajny i ego postrojki, Živaja starina (S. Peterburg) 1902,1. zv, s. 1-32 in 5 strani
izpiskov po /Ueksandm Haruzinu: Žuišče Slovinca Verchnej Krajny, Živaja Starina
(S. Peterburg) 1902,3. in 4. zv., s. 259- 357.
8c. Pet strani izpiskov po J.V Valvasorju: Die Ehre des Herzogthums Krain (Lai-
bach - Nürnberg ) 1689 in Topographia Archiducatus Carinthiae (Nürnberg) 1688.
8Č. Tri strani tipkopisa in rokopisa po Johannu Franketu: Burgen,
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
455
Po krstu (glej op. 29). ¦ After the baptism. ¦ Apres le bapteme.
Ortsanlagen und Typen von Bauernhäusern, Österr.- Ungarische Monarchie in
Wort und Bild, 1892.
8d. Sedem strani tipkopisa po Das Bauernhaus in Österreich - Ungarn und in
seinen Grer\zgebieten. Hrsg. vom österr. Ing. und Architekten- Verein, Wien 1906.
8e. Tri strani rokopisa po Joh. Kronfusu: Gorenjska arhitektura. Camiola
1908 L, 121 f.
8f. Štiri strani rokopisa po Radu Kregarju: Naš dom. Vesna (Ljubljana) 1,1921.
8g. Dvanajst strani tipkopisa po Matiji Murku: Zur Geschichte des
Volkstümlichen Hauses bei den Südslaven.
8h. Tri strarü tipkopisa in 2 strani risb po R. Merkigerju: Das deutsche
Haus und sein Hausrat. Aus Natur imd Geisteswelt, Leipzig - Berlin 1906.
8i. Dve strani rokopisa po Hermannu, Hacquetu ki Linhartu.
8j. Tri strani rokopisa po Bretonu in Linhartu.
8k ki 81. Dva lista rokopisa (?).
8m. Štiri strani rokopisa z bibliografijo /v glavnem se nanaša na šege.
Rokopis ni Vurrdkov/.
9. Germanska in slovanska hiša. Splošno.
9a. Sedemnajst strani rokopisa (delno stenografkano) s skrajšanim naslovom
Das Bauernhaus in Österreich - Ung.
9b. Kompozicijska shema, perorisba, papk.
Bojana Rogelj Škafar
456
10. Slovenska kmečka hiša. Miscellanea.
lOa. Tloris, hiš, karton, neoznačeno.
lOb, lOc, lOč in lOd. Snopiči lističev z risbami in drobnimi zapiski /terenski
zapiski?/.
lOe. Šestnajst strani krtačnih odtisov članka Avgusta Pavla: Odprta ognjišča
v kuhinjah rabskih Slovencev.
lOf. Sedem strani rokopisa s seznami literature, ki govori o ljudski
arhitekturi.
lOg. Pismo nečitljivo podpisanega, ki govori o gotskih elementih v
stavbarstvu Radovljice in okolice.
lOh. 34 lističev tlorisov in fasad, viri delno označeni.
lOi. Snopič lističev s skicami in zapiski.
2 - Inventama knjiga negativov za predvojno obdobje RA 10
V poročilih o dogajanju v muzeju, ki jih je Stanko Vurnik objavljal v
Etnologu, je zlasti pri terenskem delu vedno omerdl tudi fotografiranje. Inventama
knjiga negativov za predvojno obdobje RA 10 to dokazuje. Vpisi niso bili vneseni
z Vumikovo pisavo, pač pa s pisavo Franca Kosa, Vumikovega naslednika. Dejst-
vo je, da Vumik ni inventariziral predmetov in fotografij posebej. V prvih dveh
inventamih knjigah predmetov se vpisi predmetov mešajo z vpisi fotografij,
pisalnega stioja in fotoaparatov. Nesistematičnost je retiogradno popravljal Franc
Kos, ki je uvedel obravnavano inventarno knjigo negativov. V njej je 1453 inven-
tamih številk. Zadnji vpis nosi številko 1421. S Kosovo pisavo je inventariziranih
822 negativov z vpisom avtorja posnetka. Analiza nam pokaže, da je 637
posnetkov od 822 napravil Stanko Vurnik. OstaH avtorji so ing. arh. R. Kregar^^
M. Kambič, Dobovšek, S. Šantel, J. Mantuani, D. Vahtar, F. Kos, R. Ložar in C.
Böhm. Pregled po motivih kaže najštevilčnejšo zastopanost hiše, noše in vezenin,
po provenienci pa prevladujejo Gorenjska, Bela krajina in Koroška:
Gorenjska - 33 hiš, 15 stavbnih detajlov, 10 gospodarskih poslopij, 2 zname-
nji, 16 moških noš, 48 ženskih noš, 16 vezenin, 1 mlin, 1 vodnjak, 4 motivi šeg;
Dolenjska -11 hiš, 2 stavbna detajla, 4 gospodarska poslopja, 3 znamenja, 2
moški noši, 2 ženski noši, 1 vezenina;
Bela krajina - 43 hiš, 11 gospodarskih poslopij, 2 znamenji, 4 moške noše,
31 ženskih noš, 5 vezenin, 1 vodnjak, 5 motivov šeg;
Koroška -13 hiš, 8 moških noš, 36 ženskih noš;
Notianjska - 9 hiš, 3 stavbni detajli, 1 moška noša, 2 ženski noši, 1 obrt;
25 Rado Kregar je muzeju prepustil 380 fotografij slovenskih hiš, za kar se mu je Vumik zahvalU v
poročilu v prvem Etnologu (s. 140). Z njegovim darom vred je štela leta 1927 zbirka fotografij slovenskih hiš,
dvorov in vasi približno 1800 enot.
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
457
Primorska - 3 hiše, 8 moških noš, 10 ženskih noš, 2 vezenini;
Štajerska - 8 hiš, 3 gospodarska poslopja, 1 znamenje, 2 vodnjaka.
Po provenienci neoznačeni so 3 stavbni detajli, 7 gospodarskih poslopij, 9
znamenj, 58 vezenin, 2 vodnjaka in 4 motivi šeg. Po motivih so prisotni: 27 skrinj,
39 panjskih končnic, 13 sHk na steklo, 7 primerov stenskega slikarstva, 10 primerov
ljudske plastike, 6 primerov cerkvene plastike, 1 primer rezbarstva, 1 rezljana
ograja, 1 ključavnica, 2 volovski vpregi, 5 primerov lončarstva, 9 primerov lesne
obrti, 1 žrmlje, 1 stiskalnica, 11 čipk, 27 historičnih noš po Valvasorju, Goldenstei-
nu, Hacquetu, Breton-Pannoniusu in 37 meščanskih historičnih noš po literaturi.
Zal lahko ugotovimo, da je fond Vumikovih negativov dočakal obdobje po
drugi svetovni vojni v zelo okleščenem števuu. O tem, kaj se je z njim dogajalo,
nimamo podatkov. Povojna inventama knjiga fotografij in negativov (1-4468) vsebuje
le 32 oznak Vumikovega avtorstva. Možno je, da je realno število njegovih negativov
in fotografij večje, le da se pri povojni reinventarizaciji avtorstvo ni vpisalo.
3 - Vurnikov osebni fond negativov na steklenih ploščah
V oddelku za dokumentacijo SEM se je ohranila kartonasta škatla z dvain-
štiridesetuni steklenimi ploščami v velikosti 16,5 cm x 12 cm in s fotografijo Vumika
z ženo in otrokom ob božičnem drevescu. Na škatli je s pisavo Franca Kosa,
Vumikovega naslednika v muzeju, napisano: Nakup dr. Ložar. Kontaktne kopije,
narejene po steklenih ploščah, nam kažejo naslednje motive iz Vumikovega življenja:
5 portretov Stanka Vumika, 4 portreti Vurrdkove žene Minke^*, 2 portreta Vumika z
ženo, poročna fotografija, portret Vumika na sprehodu z ženo in otrokom^' v vozičku,
5 portretov Vurnikove žene Minke z otrokom, 2 portreta Vumika z otrokom, portret
prvega sina, 3 portreti žene Minke z otrokoma^^ portret obeh otrok, portret Vumika
z otrokoma, portret žene Minke z otrokoma in še eno gospo, portret žene Minke z
otrokom in gospo, portret Vumika z otrokom in gospo, skupinski portret Vurnikove
družine z dvema gospema na travniku, 2 ženska portreta, portret Vumika v šegavi
pozi s prijateljema Vilkom Ukmarjem (levi) in Francetom Maroltom, portret Vumika
s prijateljem Borisom Orlom pri kajenju na travniku, portret s krsta dveh otrok^'.
26 Minka (Marija) Vumikova, rojena Sodja (24.3.1910), je bila posestnikova hči iz Črnuč pri Ljubljani.
Poročila sta se 24.4.1927 v Zupnem uradu na Črnučah pri Ljubljani. Poročni priči sta bila Marijan Marolt, dipl.
jurist in umetnostni zgodovinar (na sliki 2 stoji kot prvi z leve strani), ter 1. Žvan, podpreglednik fin. kontrole.
Poroko je vodU katehet Janez Jalen (na sliki 2 sedi kot prvi z leve strani). Prepis poročnega Usta, izdanega 1.4.
1932. Osebna mapa S. Vumika v SEM (glej sliko 2).
27 Prvi sin Vumika in žene Minke Marijan Ciril se je rodil 21.5.1928 na Čmučah št. 31. Krščen je bil 27.
5.1928. Krstna botra sta bila Marijan Marolt in Fani Oman. Prepis rojstnega in krstnega lista, izdanega 1.4.1932.
Osebna mapa S. Vumika v SEM.
28 Dmgi sin Vumika in žene Minke Stanislav je bil rojen 12.5.1930, krščen pa 18.5.1930. Rojstni matični
izpisek Duhovnega urada splošne bolnice v Ljubljani, izdan 30.3.1932. Osebna mapa S. Vumika v SEM.
29 Desni moški z dojenčkom je Marijan Marolt. Poleg njega sedi Minka Vumikova. Stanko Vumik stoji
za levim sedečim moškim, ki drži drugega dojenčka (glej sliko 7).
Bojana Rogelj Škafar
portret moškega, ki drži v rokah dva dojenčka, 4 moške portrete, portret neznane
družine in portret moškega v uniformi.
O Vurnikovi ženi in otrocih po njegovi smrti nimamo drugih podatkov od
tistih, ki nam jih prinaša dopisnica, shranjena v pisarniškem arhivu SEM. 24.4.
1942 jo je na ravnateljstvo muzeja v roke dr. Franceta Steleta poslal dr. A. Gottfried
Ploj, direktor Nemške mestne šole iz Vinkovcev. Kot je razvidno iz besedila, je
bil skrbnik Vumikovih sinov. Žena Minka je takrat živela v Somborn, ki je sodil
pod Madžarsko. Oblasti so od nje zahtevale dokimientacijo o Vurnikovi zaposlitvi,
da bi lahko uveljavila pokojnino. A. G. Ploj omenja, da mu je pisala, da je to svoj
čas zanjo urejal France Stele. Prosil je še, naj se dokumentacija pošlje njemu, ki
živi v Vinkovcih, in torej v Neodvisni državi Hrvaški. Slednja je bila z Ljubljano
v enostavnejših stikih kot pa Sombor na Madžarskem.
Naj ta obletnični spis zaokrožimo z naslednjimi mislimi. Niko Županič je
imel vsekakor srečno roko pri izbiri svojega najtesnejšega sodelavca. Odločil se
je za človeka mnogih interesov, strokovnjaka na vsaj treh znanstvenih področjih,
zabavnega in toplega moža ter očeta. O prvem in drugem je stekla beseda Francetu
Steletu in Vilku Novaku. O slednjem nas brez dvoma prepričajo fotografije. V
Slovenskem etnografskem muzeju cenimo zlasti Vurnikov prispevek k
oblikovanju in rasti zbirk ter povezanost le-tega z Vumikovinü etnološkimi
razpravami o slovenski hiši, avbi, peči in panjskih končnicah.
458
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
LITERATURA EN VIRI
BAŠ, Franjo: Vumik S., Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp (Donesek k
študiju slovenske ljudske arhitekture). Separatni odtis iz Etnologa IV. Ljubljana 1930, s.
30-71 + XrV. Časopis za zgodovino in narodopisje 25/1930, s. 249-252.
BAŠ, Franjo: Nekrolog. Dr. Stanko Vumik. Časopis za zgodovino in narodopisje 27/1932, s. 47-49.
BREJČEVA, Mia; Dr. Stanko Vumik (nekrolog). Etnolog 5 in 6/1933, s. 277-282.
LOŽAR, Rajko; Ob desetletnici smrti dr. Stanka Vumika. Etnolog 14/1942, s. 120.
Nk. + Kčč. + K. Ukmar: Vumik Stanko. Slovenski bibliografski leksikon. 14. zvezek: Vode -
Zdešar / ur. Jože Munda s sodelavci ur. odbora. Ljubljana: SAZU, 1986, s. 652- 654.
NOVAK, Vilko: Etnološko delo Stanka Vumika. Traditiones 10-12 (1981-1983)/1984, s. 173-18.
NOVAK, Vilko: Predavanje Stanka Vumika o ljudski umetnosti. Iz zapuščine obj. Vilko Novak.
Traditiones 13/1984, s.127-135.
S. n. (Stanko Vumik): Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe.
Ebiolog 1/1926-1927, s.139-144.
S. n. (StaiJco Vumik): Kr. ehiografski muzej v Ljubljani v letii 1928. Ebiolog 3/1929, s.196-199.
S. n. (Stanko Vumik): Kr. ehiografski muzej v Ljubljani v letii 1929/30. Ehiolog 4/1930-1931, s.
212-216.
S. n. (Stanko Vumik): O novih pridobitvah, delu in potrebah kr. etnografskega muzeja v
Ljubljani. Ehiolog 2/1928, s. 80-83.
STELE, France: Dr. Stanko Vumik. 2!bomik za umetnostno zgodovino 11/1931, s. 93-96.
VURNIK, Stanko: Doneski k študiju slovenske avbe. Etaiolog 1/1926-1927, s. 41-67.
VURNIK, Stanko: Drobec k stiidiju slovenske ljudske plastike. Ehiolog 1/1926-1927, s. 84-86.
VURNIK, Stanko: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp. (Donesek k študiju
slovenske ljudske arhitekhire). Ehiolog 4/1930-1931, s. 30-86.
VURNIK, Stanko: Slovenska peča. Ehiolog 2/1928, s. 1-25.
VURNIK, Stanko: Slovenske panjske končnice. Etiiolog 3/1929, s. 157-178.
VURNIK, Stanko: Stiidija o glasbeni folklori na Belokranjskem. Ehiolog 4/1930-1931, s.165-186.
100-lehiica rojstva dr. Stanka Vumika. Klasje: časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica 4/1998,
št. 2 (februar), s. 12.
Inventama knjiga fotografij in negativov SEM.
Inventama knjiga negativov SEM: RA 10.
Mapa 135, mapal36 in mapa 138. Arhiv SEM.
Uslužbenski hst Stanka Vumika. Osebna mapa S. Vumika v SEM.
1. in 2. inventama knjiga predmetov SEM.
459
Bojana Rogelj Škafar
460
BESEDA O AVTORICI
Bojana Rogelj Škafar, diplomirana
etnologinja in kustosinja bibliotekarka v
Slovenskem etnografskem muzeju. Je urednica
revije Etnolog. Ukvarjala se je s tematiko sliko-
vnih virov v etnoloških raziskavah. S tega pod-
ročja je objavila članka J. V. Valvasor in domo-
znanstvo v zborniku Etnologija in domoznanst-
vo, Ljubljana 1989 in Grafike Valvasorjevega
kroga kot vir za etnologijo v Valvasorjevem
zborniku: Ob 300-letnici izida Slave Vojvodine
BCranjske, Ljubljana 1989. Ukvarja se z zgodo-
vino muzeja. S tega področja je objavila nekaj
člankov in monografijo Slovenski etnografski
muzej : Sprehod skozi čas in le delno skozi
prostor, LjuMana 1993.
ABOUT THE AUTHOR
Bojana Rogelj Škafar, a graduated
ethnologist, is a curator and librarian at the
SEM, where she is also editor of the journal
Etnolog. She has explored the subject of pictorial
sources in ethnological research and published
the article J.V. Valvasor and Local Heritage in
the collection Ethnology and Local Heritage,
Ljubljana 1989 and The prints of Valvasor's
circle as a source for ethnological research in
the Valvasor collection of articles published
under the title On the occasion of the 300""
anniversary of the publication of The Glory of
the Duchy of Camiola, Ljubljana 1989. She also
researches the history of the museum and has
published several articles as v^^ell as a mono-
graph on the museum: A journey through time
and only partly through space, Ljubljana, 1993.,
SUMMARY
DR. STANKO VURNIK (1898 - 1932)
On the occasion of the 100th anniversary of his birth
Dr. Stanko Vurnik (1898-1932) was the first assistant and later curator of
the Royal Ethnographic Museum, established in 1923. Vumik was an art historian
by education and his Ph.D. dissertation dealt with the work of the Slovene
Baroque painter Valentin Metzinger. In 1924 Vurnik was appointed by the
museum and he started acquainting himself with ethnological themes with great
enthusiasm. He made an evaluation of the existing ethnological collections as
they had been formed by the National Museum and delineated the orientation
of further museological and ethnological research within the newly established
ethnographic museum. Beside arranging the collections, designing exhibitions
and preparing comprehensive thematic publications he also pursued his own
scientific work. In the museum's journal Etnolog, founded in 1927, he published
fundamental ethnological studies on the headgear {avhe, peče) of Slovene costumes,
beehive panels, Slovene homesteads on the south-eastern slopes of the Alps and
on the musical folklore of Bela krajina. His approach to the material, based on
comparisons with related European material and on the study of forms and
styles, indicates that he used the methodology of an art historian. His
achievements during the eight years he worked in the museum are remarkable
and provide ample evidence of his systematic and elaborate research. We can
only imagine how much more Vumik would have achieved, if he had not been
Dr. Stanko Vumik (1898 - 1932) - ob stoletnici rojstva
halted by illness and premature death. More detailed insight into his work is
provided by his legacy in the Department for Documentation of the SEM. It
consists of four maps of manuscripts, notes from sources and drawings. A special
and charming item connected with his personal Ufe are 42 negatives on glass
plates with pictures of his family and friends.
RESUME
DR. STANKO VURNIK (1898 - 1932)
Centenaire de sa naissance
Dr. Stanko Vumik (1898-1932) fut premier assistant et puis curateur du
Musée ethnographique royal, fondé en 1923. Historien d'art de formation, il
consacra sa these a l'oeuvre du peintre baroque slovene Valentin Metzinger. En
1924, il fut employé au musée, ou il découvrit l'ethnologie avec beaucoup
d'enthousiasme, n y évalua les collections ethnologiques, établies selon les criteres
du Musée national et traça la voie des futures recherches ethnologiques dans le
cadre du Musée ethnologique devenu indépendant. Parallelement a ses efforts
de perfectionnement des collections, de conception des expositions et des éditions
thématiques rétrospectives, il poursuivit son travail scientifique. Dans la revue
Etnolog, éditée par le musée depuis 1927, il publia des études ethnologiques sur
la coiffe, la four et les frontons des mches Slovenes, sur les maisons rurales des
Slovenes au sud-est des Alpes et sur la musique folklorique de la Bela Krajina.
Ses études se fondent sur une approche comparative entre les matieres
européennes semblables et sur l'étude de la forme et du style qui laisse parler
une méthodologie propre a l'histoire de l'art. En huit ans de travail au musée, il
créa une oeuvre remarquable, preuve de ses recherches systématiques et
complexes. On ne peut qu'imaginer tout ce qu'il aurait pu faire encore, si la
maladie et la mort ne l'avaient pas arreté prématurément. Son héritage, conservé
dans le département de documentation du Musée ethnographique slovene, nous
donne de nombreuses traces de son travail: quatre chemises comprenant des
manuscrits, des notes qu'il avait prises d'autres sources et des dessins. Pour
compléter sa biographie, on dispose également de 42 négatifs sur plaques vitrées
montrant sa famille et ses amis.
461