V Ljubljani, w oetek dne 27. oktobra
Leto V.
Oglasi:
Za 1 mm x 60 inseratnega stolpiča mali Din 0*20, uradni D 0*30, poslano, posmrtnice i. reklame 00*50-Večkratne objave popust.
IsSiaia vsak petek.
Upravntštvo ..Domovine'' v LJubljani, Preže: nova nI. 54. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno Din 1'—, četrtletno Din 3'—, polletno Din oeloletno Din 12.—.
Telesna in dušna kuga
(Dopis z dežele.)
Zadnji «Domoljub» prinaša pod tem naslovom članek v dveh delih z napisoma: 1. Da ne pozabimo zlasti letos! in 2. Na dnu!
V prvem obdeluje uživanje alkohola med nami Slovenci z navedbo podrobnih številk v Sloveniji zaužite pijače in telesne, duševne ter mate-rijalne škode, ki jo utrpi narod ravno vsled preobilo zaužite pijače. Nič nimamo proti temu. Z obema rokama podpišemo, ako se dela propaganda proti pijančevanju. «Domoljub» navaja, da je moral škof že dvakrat izdati pastirsko pismo v ta namen, da bi se ta vse obsodbe vredna navada med nami zatrla, pa če že ne popolnoma, pa vsaj omejila.
Res, hvalevredno delo in trud, ko bi bil imel le zaželjeni uspeh. Kakor pa je spoznati iz «Domoljuba» samega, tudi škof ni dosegel dosti ali pa prav nič. In vendar bi škof in duhovščina morala imeti ravno tu večji vpliv, posebno med kmetskim ljudstvom. Toda ravno tu ga nimata, ka-k.or -vse kaže, prav nič. Poudarjati imoramo, da je ravno med klerikalnim ljudstvom po hribih pitje žganja največje. Pa ne samo po hribih, tudi po ravnem, kjer je klerikalizem razvit, je ljudem žganje vsakdanja pijača. Pojdi v takih krajih n. pr. v nedeljo v gostilno in tu najdeš štiri, pet fantov pri litru žganja, ne pri litru vina. Pa pri litru še ne ostane; popijejo ga tudi več. Razumljivo je, da ljudje, posebno mladina, od žganja, od druge pijače nikoli ne tako, najbolj podivja in posirovi. Pa naj bo že mladina potem v Marijini družbi ali orlovski organizaciji, ki sta v takih krajih doma.
Letos se bo vsled obilne sadne letine nakuhalo na sto in sto, da, na tisoče hektolitrov žganja za domačo porabo. Res škoda sadja! To žganje se bo večinoma popilo doma. Cele večere, cele noči se bo popivalo, plesalo in še kaj drugega počenjalo, a nazadnje bo še prišlo do pretepov. Nikar ne mislite, da se to godi v hišah, kjer so doma Sokoli. Mogoče tudi, a v večini slučajev se dogaja to v hišah, ki se prištevajo h klerikalni stranki. Ker so hiše klerikalne, pivci zvesti privrženci duhovniške stranke, zato duhovščina tudi nič ne ukrene proti njim.
Seveda »Domoljub« piše ravno nasprotno, kakor da bi bila duhovščina čista in največja zatiralka te grde in pogubonosne razvade. Kaj še! Ona ne le, da nič ne ukrene proti temu (zato so tudi vsa škofova pastirska pisma bob ob steno), ona še daje prav
slab zgled. Letos, ko je tako dobra sadna letina, je res škoda, da se sadje ne da razdeliti na dve leti. Seveda imajo tega tudi naši čestiti gospodje župniki veliko, ker imajo skoraj brez izjeme obsežne sadne vrte. Kakor kmet, tako kuha tudi župnik v vasi žganje in če je on sam pivec ali abstinent; in to ne male količine, ampak ga skuhajo dobre polovnjake. To žganje je namenjeno za posle in delavce seveda. Tako ti gospodje sami pospešujejo pitje tega strupa. »Domoljub« naj bi bil naslovil v prvi vrsti apel na gospode duhovnike in škofa, da naj dajo dober zgled, in v drugi vrsti šele na druge poklicne stanove. Tudi na škofa pravimo. Tudi ta nosi odgovornost v polni meri. Pomislite, ljudje, v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano so letos sadje, koliko, ne vemo, pokuhali v žganje. V takem zavodu pa žganjekuha. Ne trdimo, da se bo to žganje morda dajalo dijakom, a vsekakor je tak zavod najmanj na mestu za fabriciranje opojnih pijač, posebno pa žganja. Duhovni svetnik in general svete vojske, župnik Kalan, ki vidite pri drugih toliko napak, obrnite malo oči po vaših duhovniških obratih. Če pišemo o tem, ne pišemo, kakor da bi odobravali to razvado med nami. Ne! Prej ko slej smo temu zlu nasprotniki, a povedati hočemo, da tudi tam ni tako, kjer bi moralo biti ter da ni treba hinavsko zavijati oči in se delati nedolžnega.
V drugem «Domoljubovem» delu članka »Na dnu!» se obdeluje Sokol. Brez takega obdelavanja sploh »Domoljub® in nobeden klerikalni list ne more iziti. Navaja neke nepravilnosti, ki so jih baje zagrešili Sokoli pri nekem pogrebu v Št. Vidu, kjer se niso odkrili v cerkvi, ter pravi, da se odslej odreče v Št. Vidu vsakemu Sokolu cerkven pogreb, kakor hitro se tega udeleže tudi Sokoli v kroju. Gospodje naj dobro premislijo, preden bodo kaj takega storili, ker bi se mogli še kesati. Obsojamo, če je res, da bi se bili nekateri Sokoli v tem pregrešili in bi se pri gotovih obredih pogreba v cerkvi ali na pokopališču ne odkrili.
Na drugi strani pa naj gospodje ne mislijo, da bodo pometali s Sokolom. Lahko tudi, da je ravno duhovniška domišljavost in nadutost ter to večno protisokolsko hujskanje v cerkvi, po listih in raznih shodih izzvalo odpor pri posameznih Sokolih. Ako je ta slučaj resničen, bodi duhovništvu ko resen opomin, naj ne vzbuja še večjega odpora.
Politični pregleci
Te dni stoji v ospredju vsega zanimanja naše javnosti
kumanovska proslava, slavnosti, ki se vršijo v južnem delu države, v mestu Kumanovo, kjer je
zadala hrabra srbska armada pred desetimi leti odločilni udarec turški armadi. Po tej slavni kumanovski bitki se turška armada ni mogla več zbrati, ustavljala se je še malo na Babuna-planini, pri Prilepu in pred Bitoljem, ampak to so bili samo še
zadnji vzdihljaji umirajoče armade, ki je dobila takoj v prvi bitki, pri Kumanovem, smrtni udarec. Po kumanovski bitki se je razlila srbska vojska v mnogoslavnem pohodu po i celi Macedoniji in prinašala stoletja zasužnjenim bratom zlato svobodo. Tam je bil položen tudi temelj jugoslovanski svobodi, ker od kuma-novske zmage so se začeli vsi Jugoslovani zavedati, da se hrabra, junaška srbska vojska ne bo zadovoljila samo z zmago nad Turki, temveč da se bo pripravila na skorajšnji obračun z drugim nasilnežem, Avstrijo, kjer je bilo zasužnjeno še več Jugoslovanov kot v Turčiji.
Kumanovska bitka 1. 1912. ima torej velik pomen za našo najnovejšo zgodovino in zato so bile te dni v Kumanovem velike slovesnosti, ki jim je prisostvoval kralj s kraljico, vlado, narodnimi poslanci in raznimi odposlanstvi iz cele države. Radi teh slavnosti je bila odgodena tudi
vladna kriza,
ki se že dosti dolgo kuha, ni pa še izbruhnila javno, ker se je hotelo v miru proslaviti kumanovsko zmago. Pričakovati ie pa, da odstopi vlada prav kmalu po kumanovskih slavno-stih, ker se morajo razčistiti odnošaji med dvema največjima vladnima strankama, radikalci in demokrati. Ti odnošaji od prvega začetka niso prijateljski, ampak razmere v narodni skupščini so take, da sta se obe stranki morale sporazumeti glede skupne vlade. Ta položaj niti sedaj ni izpremenjen in kriza bo končala tako, da bo ostala na krmilu sedanja vlada, samo do manjših osebnih iz-prememb pride najbrž.
Vsekakor je splošni položaj v državi tak, da bomo imeli najbrž kmalu po novem letu
nove volitve v narodno skupščino
in se ne bo čakalo na poletje, ko bi se volitve takointako morale vršiti, ker do takrat poteče čas, na katerega je narodna skupščina bila izvoljena. Nove volitve so potrebne in skoraj edini izhod iz položaja, ki je močno zapleten. Seveda, nove volitve imajo lahko enak izid kot zadnje, ampak splošno se pričakuje, da pride iz njih močno ojačena demokratska stranka, ki je postala radi svoje dobre in resnične ljudske politike zelo priljubljena. Bilo bi resnično samo v veliko korist države in ljudstva, ako bi izšla iz novih volitev demokratska stranka tako ojačena, da bi v družbi s še nekaterimi naprednimi strankami mogla sestaviti vlado — brez radikalcev, ki so radi svoje starokopitnosti močna ovira napredku.
Naša sosedinja Italija preživlja še veliko težjo krizo kot mi, ker kriza v Italiji je prav globoka, tam gre za dva popolnoma nasprotna nazora.
Boj se vrši med fašizmom in socija-lizmom in zdi se, da so fašisti na površju in da bodo oni dobili odločilno besedo v vladi. To bi utegnilo imeti dalekosežne posledice na ves
notranji razvoj v Italiji, kakor tudi na smernice italijanske zunanje politike, ker je znano, da so fašisti odločni in brezobzirni sovražniki Jugoslavije. Mi se jih sicer ne bojimo, ker bi bila fašistovska Italija mednarodno popolnoma osamljena, ampak previdni moramo biti vedno!
Dogodek svetovnega pomena se je odigral v angleški politiki, ko je
odstopil Lloyd George,
ta znani odločni in vsestranski državnik, ki je ves čas po vojni šel za tem, da razširi politični in gospodarski vpliv Anglije na ves svet in posebno za tem, da nasprotuje Franciji kolikor in kjer le more. Francija se pa ni kar tako podala in je začela voditi samostojno svetovno politiko, ki je mogla zaznamenovati prav lepe uspehe. Zato je morala odstopiti na Angleškem vlada Lloyd Georgesa, ki ga zamenja skoraj gotovo konzervativna vlada z Bonar Lawom na čelu in v kateri bi bil zunanji minister Lord Curzon. Ta vlada bi bila Franciji bolj prijazna in za vso Evropo bi bilo dobro in koristno, ako bi se utrdil sporazum med tema dvema velesilama, ker v tem sporazumnem in skupnem delu leži jamstvo, da se Evropa končno pomiri v zmislu mirovnih pogodb, ki so zaradi nesporazuma med Parizom in Londonom postale že močno zrahljane. Koristi naše države so najbolj zavarovane, ako so odnošaji med velikimi zavezniki dobri in odkritosrčni in zato nas veseli sprememba v angleški vladi.
Dopisi
Boštanj na Dolenjskem. Naš gospod župnik ima dve zvesti služkinji, ki mu udano služita že sedmo leto, a ves ta čas vlada med njima nekako nesoglasje, najbrž radi prvenstva. Zgodilo se je že parkrat, da je ta iskra sovraštva in zavisti vsplamtela do resnosti. Padle so tudi besede, kakršne nikakor ne pristojajo puni-cam v župnikovi službi, n. pr. »Le čak', ti farška itd.». Gospodu župniku pa to seveda ni bilo po volji. Uvi-del je, da drugače ne bo ljubega miru in sloge v farovžu, ako ena ne odide. Rečeno, storjeno. Francka je odšla, a ne za dolgo. Par tednov je preteklo, pa je zahrepenela po farovžu. In gospod župnik je bil tako velikodušen, da ji je odpustil. Ko se je Francka vrnila, se je nadaljevala zopet stara komedija. Včasih je ostalo med farovškimi zidovi, večkrat pa je šlo do ljudskih ušes. Prišlo je zopet do tega, da je gospodična Francka odšla, ali takoj drugi dan jo je župnik poiskal, in Francka se je zopet vrnila. Pred kratkim pa je prišla vrsta tudi na ubogo Johanco. Ta pa se ni dala kar tebi nič meni nič odpraviti. Prišlo je celo do tega, da je s plavimi lisami na plečih odjadrala v Ribnico domov. Dokler je čutila na svoji koži župnikovo jezo v podobi njegovih pesti, si je gotovo želela, naj bi zadela farovž in župnika usoda Sodome in Gomore. Ko pa se
je zopet vse «pozdraulu», so se vrnili tudi njej sladki spomini prošlih dni (razen zadnjega) v boštanjskem fa-rovžu. Komaj je preteklo dober teden dni od tega, pa se Johanca zopet suče po župnikovi kuhinji v Boštanju.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Obrali smo in tudi že mošt spravili na varno ter s tem zaključili glavna dela tekočega leta. Radi tega nam dopušča čas, da nekoliko informiramo širšo javnost, kako se godi pri nas. Predvsem naj bo omenjeno, da je letošnji vinski pridelek kljub neprestanemu deževju prav dober. V splošnem se je nabralo več kot pretečeno leto. Stalnih vinskih cen še ni. Če se bo vse pocenilo, bodo naravno tudi vinske cene nazadovale. Ostala letina je slaba, in kakor vsako leto, bo občina morala tudi letos žito, zlasti koruzo, uvažati. — V Sv. Križu samem precej napredujemo. Vsemu temu se imamo seveda zahvaliti sedanjemu župniku, ki nas hoče gospodarsko in politično reorganizirati. Pred kratkim je bil dovršen Katoliški dom, v katerem je velika telovadnica, ljudski oder in konzum. V kratkem dobimo baje še menažerijo in tako bo pod to streho vse, kar vleče. Da je naš g. župnik res podjeten, naj dokazuje samo to, da je postavil novo stavbo na farovškem svetu z denarjem posojilnice. Ko je šlo svoj čas za to, da bi se leta 1909. dograjena cerkev postavila na farovško zemljišče, je pokojni župnik Pavlič, sicer res dober človek, katerega se vsak rad spominja, odločno trdil, da to ne gre, da so pri tem velike ceremonije in da bi čisto gotovo takratna deželna vlada
katerega, ker kaže, hvala Bogu, da | izgledala naša občina kot krovčeva
se bo vrednost denarja trajno zbolj-šala. Kaj bo, če bo drugo leto ta mla-tilnica vredna samo 30.000 K? — 2e
no rejo od enega semnja do drugega. Razvita je posebno po Dolenjskem, ki je na živinskih sejmovih tako bogata kakor nobena druga pokrajina naše dežele. Skoraj vsaka
krtača. Tudi pri cesti na Dobravo in ostale vasi ima g. župnik veliko besedo. Po njegovem mnenju morajo delj časa se sklepa tudi o tem, kako biti ceste še letos zgrajene, to pa radi napraviti zvezo z vasmi Dobrava,' tega, ker je na Dobravi nekaj njego- ■ večja vas ima že svoj letni semenj in Pristava in Znanovci. Te tri vasi so vih strastnih privržencev. Pristava' še jih noče biti konec. Še zmeraj se
je pa malo bolj samostojna, in če se ! dovoljujejo novi semnji. mu posreči ta pot, bo z enim udar-; Kakor je odobravati, da se pospe-cem zadel dve muhi. Pot naj bo tra- šuje živinska kupčija s pomočjo sej-sirana kar čez drn in strn, ne glede | mov, tako je treba po drugi strani na gospodarske interese. Zgrajena bo ' s tlako, to je: delati bo morala cela
namreč odcepljene od glavnih cest in le s težavo je mogoče priti z vozom z glavne ceste do ene ali druge izmed teh vasi. Da je tako, so mnogo krive vasi same, ker si potov ne popravljajo, deloma tudi občinsko slabo gospodarstvo. Mesto z gramozom se pota popravljajo z zemljo. Cestni
bregovi se nekoliko pokopljejo, pa	nikdar rodila poštenega sadu. Pot naj
je pot v redu. Kam pride zanemarje-	se izdela po mojstrih! Seveda, ob-
na cesta, je najlepši dokaz okrajna	činski možje bi radi pokazali, kaj so
cesta pred Bušečo vasjo. V par letih	tekom svojega delovanja v občini
se ne bo več poznalo, kje je cesta	koristnega storili. Mi jim pa povemo,
tekla. Zemljo, s katero se pota po-
pravljajo, odnese naliv in tako na- i naša, in to samo radi tega, ker nam stane še globlji jarek. Kadar je ta J načeluje župan, katerega ima župnik jarek, oziroma pot tako zejedena, da j popolnoma v oblasti. «Kdor se pa s jo s samo zemljo ni mogoče več j farji brati, ta ne bo imel kmalu s vzdrževati, se opusti in prestavi na' kom orati», to je ljudski pregovor, drugo mesto, kjer se vrši ista proce- j katerega naj si vsak za ušesa zapiše, dura. Na ta način se ugonabljajo naj- i Naša občina nujno rabi samostojnega lepše parcele in ustvarjajo jarki, ki postanejo po mnogih letih cele doline. Takih dolin imamo danes v občini na stotine in če bo šlo tako dalje, bo
vendarle povdarjati, da morajo imeti ti semnji tudi svoje meje in da je občina. Je to sicer najcenejša meto- poleg tržnih interesov imeti pred da, toda delo narejeno s tlako ni še očmi tudi splošnogospodarske in
kmetijske interese, ki se ne strinjajo s tem, da bi se samo barantalo.
Preobilni sejmovi, ki se vrste zaporedoma po najbližjih krajih, zavajajo našega malega živinorejca, da se udaja vse preveč prekupčiji, spe-kulativni reji in barantanju. Na enem semnju kupi, na drugem proda, če mogoče z dobičkom, včasih pa tudi z izgubo. Na ta način postane vsa reja preveč menjalna, speku-lativna in brezsmotrna Taka mimo-gredoča reja ne more imeti nobene-
da tako zapufane občine ni, kot je
Kmetijski glasnik
IZPPRANA GNOJIŠČA. j LEPI VOLI — SLABOREJENE
ICR 4VF
Neprestano deževje nam je priza-	imv^ve-
delo velikansko škodo, ki se pozna Čudno nesoglasje se nam kaže, če povsod na naši kmetiji. Še to malo 1 pregledujemo govejo živino po na-otave, ki je zrastla po dolgotrajni Slh sejmovih. Poleg lepih in do-suši, nismo mogli spraviti brez kvare bro rejenih volov se vidijo zgolj sla-
______________ _____pod streho. Ogromna je škoda, ki so be >n zanikarne krave. Po dolenjskih
in knezoškofijski ordinarijat tega ne i jo prestali naši vinogradi, in nepre- kraJjh> kl'er ie razširjena reja volov, pustila. Cerkev je bila radi tega po- cenljiva je škoda, ki se je napravila najdemo skoro povsod take razme-
stavljena na tako majhnem prostoru, pri raznih sadežih po naših njivah da nima prav nobenega lica in bi in drugih zemljiščih. Največ so tr-človek kmalu v njo ne mogel. Sedaj peli kraji, kjer so prišle vrh vsega jo je pustil župnik še ograditi in tako I še povodnji, usadi itd. Prej silna su-stoji ta velika stavba skoraj na so- j sa, sedaj pa ta dolgotrajna moča. sednjih hišah. Konzum seveda, ta se Dve težki uimi v enem letu!
Poleg teh različnih škod, ki jih trpimo sedaj že drugo leto, imamo pa še eno škodo, za katero se navadno nihče ne zmeni, ki je pa v naših razmerah silno občutna in ki znaša tisoče in tisoče denarja. To
župana, kateri se ne bo dal vplivati; ga pravega uspeha in ne more do-od nikogar. Toliko zaenkrat. Ko bo vesti do nobenega pravega napred-mošt nekoliko povrel, se zglasimo j ka. To pogosto obiskovanje semnjev zopet.	| ima pa tudi razne druge kvarne po-
! sledice, ki se kažejo v tem, da se s ! takim sejmarjenjern zapravlja čas, i zamuja delo in da se zapravlja tudi denar in zdravje. Le pomislimo malo na vse posledice pri ljudeh in pri živini, ki se razvijajo po končanem semnju! Enkrat dobimo, drugič zgubimo, škode pa, ki jo trpimo sicer v svojem gospodarstvu in na katero se žal premalo misli, nam nihče ne povrne.
Recimo, da so v krajih, kjer se redi in prodaja delovna in klavna ži-semnji bolj potrebni kakor
lahko postavi s tujim denarjem na fa-rovški zemlji, cerkev pa ne. To je zelo čudno. Še bolj čudno pa utegne postati takrat, ko bo šlo za to, čigav je pravzaprav Katoliški dom, sezidan s kmetskim denarjem. Kakor je šla svoj čas posojilnica iz Kerinove
hiše tako lahko nride nrei ali elei Hn Škoda P° n3Ših gnojiščih, ki P
tak0 lahk0 pnde prej al1 sle] d() trpimo zaradi neprestanega deževja
in nalivov. Po brezštevilnih naših
tega, da bo šla tudi iz kaplanije, kamor sigurno ne spada. Saj se razumemo, kajne. Kadar bo pasivna, naj
gnojiščih nam leži moker in izpran
icmu, i\iijnc. i\ciucu uu pasivna, naj	• , v. . „ , ,__- ■__
trre kamor hoče kai e Jimnik? Tera groJ' docim ]e nastala gnojnica od-gre, kamor Hoče, kaj, g. župnik i 1 ega ^ jn ge zg vedno izgubila Kdo
gospoda podjetnost podpira tudi selitev tretjega razreda iz stare v novo
razmišlja to škodo, ki jo trpe naša gnojišča in naši gnojni kupi? — In
vi \T i	11*	v	• CUV Ik^v-U "i UUU1 Sllv/I"1 »"K1 •	V UJl UKV 11UO U/C*	CIY	IVU11UV
sojo. Nekega popoldne je moz ne ozi- ■ * d	ogromna škoda za vse več bi se dalo za napredek naše ži-
raip 5P na rn^np nmtpcti> Hal c ciln	J	=	...	„ . .	.	.... . ' . ..
raje se na razne proteste, dal s silo odpreti šolsko sobo v stari šoli, klopi znositi na voz in prepeljati v novo šolo, kjer jih je zložil v konferenčno sobo. Če je pri tem kot predsednik krajnega šolskega sveta pravilno postopal, je drugo vprašanje. Staro šolo je nato vso predelal in v njo nastanil cel svoj štab, obstoječ iz cerkovnika,
re: lepe vole in slabe krave.
Ta pojav nam kaže dvoje dejstev. vina. Prvič nam razodeva, da se po teh drugod, ali čas bi bil, da se začne krajih za rejo krav dosti manj bri-; preobilno sejmarjenje zajezavati, ker garajo kakor za rejo volov. Dočim se nam preobilni semnji preveč zapelju-voli redijo z najboljšim senom, se I jejo naše gospodarje k barmrtatv^u morajo krave zadovoljiti z vsem, kar I namesto k reji in k resnejšemu pridobijo. Ker trpijo krave vrh tega za- j zadevanju, dvigniti rejo in vso nje-radi plemenske izrabe, ki se začne 1 no vrednost s pomočjo dobrih ple-včasih tudi prezgodaj, je lahko ume- menskih živali. Če hočemo našo ži-
ti, da so v rasti bolj zatrte in sploh slabše razvite. Treba pa nikakor ni, da bi tako zastale v rasti in da bi
vinorejo povzdigniti in doseči trajno ugodnejše uspehe, potem, je treba rejo ustaliti, ne pa kvariti jo z
bile tako slabotne in zanikarne, ka- vednim menjavanjem in s prekupči-kor jih vidimo in lahko opazujemo \ F, kak<>r se to godi po naših krajih, po teh krajih. Krave, ki naj dajejo ; dober užitek, ne smejo trpeti nobe- j nega pomanjkanja napram volem, i saj v rednih letih ne, kada? pridelamo dosti krme za vso našo živino. V drugo nas pa pojav uči, koliko
naše kmetijstvo. Koliko več bi se dalo pridelati prihodnje leto s to gnojnico, ki je v deževju odtekla po cestah in cestnih jarkih v bližnje potoke in druge vode. Kolike vrednosti so šle pri gnoju v zgubo! Koliko več bi bil vreden gnoj, ako bi se bile v njem ohranile vse te neprecenljive množine redilnih snovi, ki jih je od
organista in konzumnega osebja. Vsi nesla ^ že ena sama yas ima
tozadevni protesti so ostali se danes vdikansko škodo, kaj šele vse šte-neresem. Ah se je potem čuditi, ce se n yasi k- jih imamo naših moz tej oskosrcnosti nadrejenih ob- kra jih i lasti v obraz roga! Da imajo tudi
farani nekaj profita, je naročil kar ! Le tam, kjer so gnojišča zavaro-štiri jeklene zvonove, s katerimi nas vana pred odtekanjem gnojnice, kjer ob nedeljah, ko bi se morale take imamo dobro urejena gnojišča in stvari razpravljati, razžene kot obla- prav izpeljane gnojnične jame, v kake v hudi uri. Ker sta imela Kodrič tere se lahko sproti odteka gnojnica, in Stritar motorno mlatilnico, s ka- ki nastaja z izpiranjem gnoja, le tam tero sta tukajšnji okolici mnogo po- se je moglo zabraniti to izgubo, magala in sorazmerno celo poceni, drugod so pa <šle povsod neštete in ker sta njegova politična nasprot-; vrednosti v zgubo. nika, je kupil tudi on veliko mlatil-1 {n posledica? poznala se bo po-nico, ki je stala okrog 300.000 K. Da j ^ na nijvah) na travnikih, pri ži-bi se obrestovala, je čisto izključeno. vinoreji in nazadnje v žepih naših Prizadeti se tolažijo, ces, da vred- tgžkQ izadetih gosjDodarjev. In za-nost našega denarja vedno pada m
da bo zato imela mlatilnica prihodnje na • dobrih jišč in gnojnič-leto dvojno vrednost, ce se z njo kaj :„m	u^r, i^^i^Hoiio
zasluži ali ne. Ta kalkulacija pa bo postala lahko usodepolna za marsi-
kaj? Zato. ker se še zmeraj upiramo napravi dobrih gnojišč in gnojn nih jam. Kdaj bomo izpregledali?
vine storiti, in sicer iz lastnih moči storiti, ako bi se poprijeli kravjereje saj s tisto skrbnostjo kakor se držimo reje volov. Če prirejamo tako lepe vole, kakor jih vidimo po naših dolenjskih sejmovih, potem bi lahko prirejali tudi tako lepo plemensko živino, tako lepe krave in tako lepe bike. Ako bi se reje plemenske živine poprijeli s tisto vnemo, s tisto zavednostjo in tistim zanimanjem kakor se držimo reje volov, potem bi lahko imeli še vse lepšo živino in še lepše vole kakor jih imamo danes. Tako se pa pri nas plemenska živina in zlasti krave še vse preveč zanemarjajo.
Dokler ne bodemo polagali na rejo plemenske govedi, t. j. na rejo krav in bikov vse naše skrbi, toliko časa ne bo zdravega napredka v naši živinoreji. Podlaga vsemu napredku je in ostane dobra in lepa plemenska živina.
Če imamo lepe vole, bi lahko imeli tudi lepe in dobre krave!
REJA OD SEMNJA DO SEMNJA.
Med izrodke naše živinoreje spada po raznih naših krajih tudi živinska prekupčija v zvezi s kratkodob-
Obrtni glasnik
o Vrtnarska razstava v Ljubljani.
Ljubljanski vrtnarji;, ki vsled marljivega, vestnega in uspešnega gojenja modernega vrtnarstva uživajo dober sloves, so priredili svojo vrtnarsko razstavo, trajajočo od 21. do 25. oktobra. Slovesni otvoritvi je prisostvoval podpredsednik pokrajinske uprave, dr. Baltič, češki konzul dr. Beneš in lepo število visokih zastopnikov vladnih, gospodarskih in trgovskih korporacij. Razstava, skrbno urejena v jahalnici na Bleivveisovi cesti, je vsled svoje bujne slikovitosti napravila na vse obiskovalce kar najlepši vtis. Jahalnica, ki se je pokazala zelo primerno za take prireditve, je bila omenjene dni izpremenjena v pravi cvetlični raj. Najlepše naravno cvetje, kakor tudi krasno umetno vezenje je v vsakem obiskovalcu moralo vzbuditi čut za lepoto narave. Razstava je bila precej dobro obiskana in jo je posetil tudi minister Hribar ter se o njej zelo pohvalno izrazil. Vztrajnim in vestnim ljubljanskim vrtnarjem moramo na njihovi uspeli in okusni prireditvi le čestitati.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Koprivnik pri Kočevju. Prejeli smo dopis brez podpisa. Ker dopisov brez podpisa ne moremo objaviti, prosimo dopisnika, naj nam pošlje svoj naslov, ki pa seveda ostane tajen.
Gospodarstvo
= Vrednost našega denarja. Na
zagrebški borzi dne 23. t. m. se je dobilo: 100 avstrijskih kron za 8% do 8% pare, en dolar za 59 in pol do 60 in pol dinarja, 100 češkoslovaških kron za 201 in pol do 204 in pol dinarja, 100 nemških mark za 1 dinar 38 par do 1 dinar 68 par, 100 italijanskih lir za 252 do 256 dinarjev, 100 poljskih mark za 70 par, 100 švicarskih frankov za 1115 do 1125 dinarjev. ^
= Obtok bankovcev v naši državi je znašal 15. t. m. 5 milijard 153 milijonov 297 tisoč 290 dinarjev.
= Žitne cene. Pretečeni teden se je plačevala pšenica z vojvodinskih postaj spočetka tedna po 1340 do 1360 kron, koncem tedna pa se je dobila z nekaterih postaj tudi po 1200 do 1260 kron. Nova koruza se je dobila po 800 kron. Cene ovsa in moke so nekoliko padle.
= Cene živini. Pretečeni teden so se tržile debele svinje v Hrvatski po 60 do 65 kron, mesnate svinje pa po
Beležke
+ Kandidatna lista JDS za ljubljanski občinski svet je bila vložena prva. Na listi so zastopniki vseh slojev. Nosilec liste je vseučiliščni profesor dr. Milan Vidmar, znanstvenik evropskega slovesa in znan šahovski mojster. Možem, ki jih kandidira JDS, lahko volilci mirno zaupajo usodo ljubljanskega mesta.
+ Sedanje padanje cen, ki bo še
sledilo v znatnejši meri, je v glavnem zasluga našega ministra za so-cijalno politiko dr. Žerjava in pa finančnega ministrstva. Protidraginj-ska akcija mora imeti uspeh, ako se obenem zboljša naša valuta. Kjer še niso cene padle, pa bodo morale. Pasti bodo še morale zlasti tudi cene predmetom, ki se v veliki meri uvažajo, to je blagu za obleke, petroleju, sladkorju, železnini, orodju itd. Nadalje so že in še bodo padle cene materijalu za stavbe, usnju itd. Ako bodo padle tudi cene poljskim pridelkom, se bo to izravnalo brez-dvornno v korist našim kmetom, ki
65 do 70 kron, voli prvovrstni po 40 i bodo zato ostale potrebščine kupo-do 44 kron, drugovrstni po 36 do 40 j vali cenejše. Onim kmetom, katere kron, tretjevrstni po 28 do 32 kron, j ie letos suša uničila, pa je znižanje krave po 12 do 18 kron za kilogram I cen
edina rešitev. Ko bi ostalo pri
žive teže.
= Letošnja žetev. Po končanih ugotovitvah poljedelskega ministrstva znaša skupni pridelek v vsej državi: 118.000 vagonov pšenice, 26.014 ječmena, 31.594 ovsa, 11.278 rži, 247.763 koruze. Žetev je v različnih pokrajinah izpadla zelo različno. Tako je v Sloveniji, Dalmaciji in Črni gori pridelek za polovico manjši kakor lani; najboljša žetev pa je bila v Vojvodini. Navzlic vsemu pa imamo razpoložljivega nad domačo potrebo okrog 160.000 vagonov vseh žitaric. Od tega lahko računamo, da se bo izvozilo vsaj 100.000
starem naraščanju cen in bi se naša vlada ne zavzela za ubogo prebivalstvo, bi bile cene sedaj še za enkrat večje, kakor so v resnici. Pri naraščanju cen bi predvsem trpel tudi živinorejec, ki bi si pri takih razmerah ne mogel nabaviti živinske krme, ki je, hvala Bogu, v ceni ponekod že znatno padla. In če cene še niso povsod padle, saj je vendar uspeh že to, da več ne naraščajo. Da bi ta veliki uspeh vlade nekako prikrili, napadajo klerikalni listi napre-stano našo delavno vlado, zlasti doktorja Žerjava, ki je eden najdelavnej-ših članov vlade. S tem kažejo klerikalci, da jim ni nikdar ustreženo, in
, če napravi vlada tako ali pa drugače. = Zopet možnost za izvoz na- ; Kakor §e nikoli> so se scdaj klerikalni
ših vin. Iz Beograda poročajo, da se | kolovodje s svojimi hujskarijami iz-
poljsko re- j kazali za ljudske škodljivce.
+ Kdo je brezverec? Klerikalci
je med našo državo in publiko sklenila trgovinska pogodba, ki z naše strani vsebuje v glavnem določbe o izvozu našega vina na Poljsko. Natančnejših podatkov o tem še nimamo, vendar pa mislimo, da bi bilo treba skušati priboriti si odjemalcev za naše vino tudi v Poljski. Letos, ko je toliko vina, moramo res gledati, da ga spravimo v denar.
= Trgatev je po vsej državi opravljena. Deževno vreme je trganje grozdja zelo oviralo in je nemalo škodovalo tudi celotnemu pridelku. Po nekaterih krajih je grozdje začelo gniti, kar je v toliko kvarno vplivalo na letino, da po kakovosti ostaja za lansko, po količini pa jo vsekakor povsod presega. Velika množina vinskih zalog in zboljšana vrednost denarja povzročata zastoj v vinski trgovini. Vinske cene posebno padajo na jugu, predvsem v Vojvodini, kjer že 14 let niso imeli tako bogate trgatve, kakor letos. Vsled občutnega pomanjkanja posode odda jajo tamkajšnji vinogradniki mošt celo po 6 do 8 kron. Pri nas se cene držijo še znatno višje.
je
gonijo vedno svojo lajno o brezver-skih strankah in o brezverskem So-kolstvu. Kolikor nam je doslej znano, v Jugoslaviji brezverske stranke sploh ni, pač pa imamo seveda razne vere in vlada dopušča vsaki veri svobodo. Ako se borimo za to, da se iz cerkve odpravi politična hujskarija, to pač ni brezverstvo. Saj borba proti hujskaškim duhovnikom ni borba proti veri in ne proti Bogu. Nasprotno, mnogo bolj po načelih krščanstva se vrši naša borba, nego klerikalno hujskaštvo, ker mi ravno želimo, da ostane cerkev le svetišče in ne politična zbornica. Borimo se tudi proti slepemu češčenju duhov-ništva, ki žalibog ljudsko nevednost in preprostost cesto hudo zlorablja. Ta nečastna, slepa zaverjenost v du-hovništvo mora izginiti, saj se dobi pri nas na tisoče tercijalk, ki imajo pred duhovnikom večji rešpekt in strah, nego pred samim Bogom. Tudi duhovniku gre čast, ako jo je vreden, slepo pa v duhovnika, ki je ravno tako zmotljiv človek kakor mi, ni ver-
V državno kmetijsko šolo na jeti, kar "itak vidimo" na mnogih slu biio letos snreictih 52 uren-
Grmu je bilo letos sprejetih 52 učen cev, in sicer v letno šolo 17, v I. zimski tečaj 21 in v II. zimski tečaj 14 učencev. Vsi učenci so Slovenci, in sicer je 16 Gorenjcev, 16 Dolenjcev, 3 Belokranjci, 5 Notranjcev, 8 Primorcev, 3 Štajerci in 1 Korošec. Starost učencev je 15V2 do 23 let. Šolsko leto se prične dne 6. novembra t. 1.
= Cene hmelju v Češkoslovaški so se gibale zadnje dni med 450 do 600 češkoslovaških kron za 50 kg, to je med 70 do 100 naših kron za kilogram. Povpraševanje po v Češkoslovaški je veliko.
cajin.
To je zopet nov težek slučaj, ki da razmišljati o sledečem: Kje je krivda, da se pojavi razuzdanosti tako množijo ravno med katoliškim duhov-ništvom. Odgovor je enostaven: Kriva je zastarela ustanova o celibatu, ki prepoveduje duhovniku ono, kar je narava sama vcepila v človeško bitje, in zahteva ono, česar Kristus ni terjal od svojih zvestih apostolov in učenccv, temveč so to uveljavili srednjeveški papeži in škofi, o katerih pa ravno zgodovina pripoveduje, da si sami niso dali prikrajševati sladkosti življenja. In navzlic temu, da se je pokazalo, kako žalostne in strašne slučaje prešuštva je rodil nesmiselni celibat, navzlic temu, da so bili tekom stoletij mnogi samostani razkrinkani kot gnezda najstrašnejših prešestovanj, so cerkveni glavarji uporno vztrajali pri svoji protinaravni zahtevi.
V srednjem veku so bili cerkveni dostojanstveniki dobro poučeni, kaj vse se dogaja za mračnimi samostanskimi zidovi, pa se niso zmenili za to in so hoteli vse pregrniti s plaščem pozabljenja. Neverjetno in naravnos budalasto pa je, da hočejo še danes nadaljevati z isto prakso. Dandanes ne ostane nič prikrito in številni taki slučaji, ki prihajajo v javnost, le opravičujejo med ljudstvom sodbo, da je spolna abnormalnost med duhovništvom še bolj raz-pasena, kakor je morda v resnici.
Duhovništvo samo uvideva, v kako slabo luč ga spravlja starokopitna ustanova. Ravno celibat je bil po prevratu glavni povod živahnemu | gibanju med duhovništvom, da se i nekatere zastarele cerkvene naredbe ' reformirajo in prilagodijo novi dobi, v kateri živimo. Ta reformistični pokret je imel velikanske uspehe, posebno na Češkem, razpredel se je pa precej tudi v Jugoslaviji, posebno na Hrvatskem.
In kaj je storila na to visoka duhovščina? Pokazala se je zopet kot najbolj absolutistična sila, ni jim privoščila niti prijazne besede, temveč je od svojih «izgubljenih ovčic» zahtevala slepo pokorščino. Ko je to ostalo brez uspeha, ja zagrebški nadškof zagrozil s peklom in je neposlušne reformiste svečano preklel. Da pa je postala žalostna komedija popolna, se je pojavil slučaj dekana Lesnija.
Lesnija je treba kot človeka le po-milovati. Lesni je tuberkulozen in že iz medicine je znano, da jetika silno jvpliva na spolni nagon moškega. Da pa je Lesni take stvari počenjal kot duhovnik, temu je kriva cerkvena gosposka sama s svojimi ozko-srčnimi in protinaravnimi postavami. Dve leti, ki jih bo Lesni odsedel v ječi, ima zahvaliti samo cerkvenemu poglavarstvu, ki je obenem z njim sedelo na obtožni klopi. Ampak ono, ki je glavni krivec, ker iz svojih služabnikov ustvarja zločince, ne-tivši v njih tlačeno moško strast, je tako spretno zabarikadirano, da ga sodišče nikakor ne more terjati na odgovor. Pa tudi ono bo prišlo na svoj račun! Ljudstvo samo prihaja do spoznanja in prosvetljeni narod sam bo izrekel svojo sodbo. Ljudska sodba pa je trda in neizprosna!
Cestiti g©s©©d Lesni
Pred okrožno sodnijo v Osijeku se je te dni vršila razprava proti dekanu Lesniju. Čestiti gospod Lesni, dekan v Slatini na Hrvatskem, je bil obtožen, da je vabil na svoje stanovanje mlade šolske deklice in jih spolno zlorabljal. Tri med njimi je oskrunil. Osješko sodišče je po dvo-dnevni razpravi spoznalo dekana hmelju ; Lesnija krivim in ga je obsodilo na j dve leti težke ječe.
* Proslava kuinanovske zmage.
Dne 24. t. m. smo praznovali desetletnico bitke pri Kumanovu, ko je zmagovita srbska armada po dvodnevni vroči in obupni borbi prega-zila turško armado in maščevala staroslavno tužno Kosovo polje. Pri Kumanovu se je srbska vojska osve-tila za petstoletno robstvo, v katerem so še ječali neosvobojeni bratje v južni Srbiji. Strta in razbita turška armada se je povlekla v blaznem
begu nazaj in s tem je postala zapečatena usoda turškega vladanja v Evropi. Ko je nad Kumanovim zapla-polala srbska zastava in se je preko vsega sveta bliskovito raznesla vest o nadčloveških naporih srbske vojske in o njenem triumfu, tedaj so vztrepetala naša srca, nenadno se je vzbudila v nas ljubezen in spoštovanje do junaškega srbskega rodu, kajti zaslutili smo tudi mi, ki smo tičali v avstrijskih okovih, da nam je od jugovzhoda začela svetlikati luč svobode. Toda še so morala preteči dolga, krvava leta, še je bilo treba žrtvovati na tisoče mladih življenj, da nam je zasvetilo veliko solnce ujedinjenja vseh treh bratskih plemen od Triglava do Vardarja. V teh turobnih in otožnih jesenskih dneh praznujemo najveličastnejše obletnice v zgodovini našega troimenega naroda. Spominjamo se z globokim zahvalnim občutjem stotisočerih junakov, ki so s svojo krvjo dali muče-niškemu poveličanju Jugoslovanstva svoj večni sijaj. Za najdostojnejšo proslavo kumanovske zmage je ukrenila vlada sijajne priprave. Proslave sta se udeležila kralj in kraljica, slovesnost pa sta počastila s svojo navzočnostjo tudi grška kraljica Elizabeta in knez Arzen. Visoke udeležence so spremljali ministrski predsednik Pašič z večino ostalih ministrov ter z velikim številom državnih poslancev. Zavezniško češkoslovaško republiko je na proslavi zastopal general Cebek. Poleg številnih odposlanstev iz cele države se je proslave udeležila nešteta množica naroda. Istočasno s svečanostmi v Kumanovu se je desetletnica kumanovske zmage po vseh večjih krajih kraljevine proslavila z zadušnico za padle junake.. Večna slava njihovemu spominu!
*	Kraljevska dvojica invalidom. Kralj in kraljica sta invalidskemu udruženju v Beogradu poklonila dva avtomobila za prevažanje bolnih invalidov.
*	Minister dr. Žerjav v Ljubljani.
V torek je prispel v Ljubljano minister za socijalno politiko dr. Gregor Žerjav, ki se vsled bolehnosti ni mogel udeležiti kumanovskih svečanosti. G. ministra je pri prihodu pozdravil na kolodvoru pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar.
*	Srebrna poroka. V Celju je dne 25. t. m. v krogu svoje obitelji proslavil 251etnico srečnega zakona ključavničar in tovarnar g. Ivan Rebek s svojo soprogo Josipino. Neumorno delavnemu in požrtvovalnemu g. Rebku, kateremu se ima vse slovensko obrtništvo v veliki meri zahvaliti za svoje uspevajoče organizacije, želimo še mnogo srečnih let.
*	Zlata maša. V nedeljo je v frančiškanski cerkvi v Mariboru pel zlato mašo oče Kalist Heric. Pri slav-nosti so bili navzoči tudi zastopniki državnih in mestnih oblasti. Zlato-mašnik Heric, ki ima največ zaslug za lepo frančiškansko cerkev in samostan v Mariboru, je še čil in delaven mož, zato mu želimo, da dočaka še dijamantno.
*	Dr. Ivan Tavčar se je s svojega gradu na Visokem povrnil v Ljubljano, kjer ostane preko zime.
*	Davek za neoženjene. Čudna stvar je, da izkazuje statistika baš v najimovitejših pokrajinah naše države največje število neoženjenih ali pa zakoncev brez otrok. Tako je predvsem bogata Vojvodina znana kot pokrajina zakrknjenih samcev. Da se temu odpomore, je tamošnji zdravstveni odsek sklenil predlagati vladi, da v najkrajšem času uvede davek za neoženjene in za zakonce brez otrok. Davek sam pa se bo uporabljal za zgradbe novih zdravstvenih ustanov. Predvideno je, da se v treh večjih mestih one pokrajine zgradijo zavodi za dojenčke, v Veli-
kem Bečkereku pa ambulatorij za spolne bolezni. To je vsega odobravanja vredno, ali vendar ostane še vprašanje, ali se bodo vojvodinski samci dali na ta način ukloniti v zakonski jarem, ali pa se bodo raje — in če treba tudi s težkim novcem — odkupili od vsega hudega. Vsekakor bodi omenjeno, da pri nas v Sloveniji tak davek zaenkrat še ni potreben ...
*	Po šestih letih izpregovoril. Vojak Bogič Pantelid, doma v okraju Šabca v Srbiji, je bil novembra 1916. na solunski fronti od bombe ranjen na glavi. Ko so ga v bolnici podvrgli operaciji, je izgubil dar govora. Po vojni se je kot mutec vrnil na svoj dom, a je mesto zaželjenega miru našel velike razprtije. Njegov brat, ki je prevzel posestvo, in posebno še svakinja sta začela z njim silno okrutno ravnati in sta ga neprestano zbadala. Končno pa je bednega mutca le premagal srd in je v prepiru svojo svakinjo ubil. Sodišče ga je sicer obsodilo na eno leto ječe, ampak zaenkrat ga je odposlalo v beograjsko bolnico za duševne bolezni na opazovanje. Tam pa se mu je pod vplivom zdravniških poizkusov zopet začel vračati dar govora.
*	Plemenito srce ima g. Josip Korošec, preddelavec v celjski cinkarni. Po svojem sinu, ki je umrl v Ameriki, je podedoval večjo vsoto dolarjev. Od te zapuščine je izročil 50.000 kron celjski okoliški občini kot ustanovo za najpotrebnejše reveže, 25.000 kron je poklonil celjski dijaški kuhinji in istotoliko tudi dijaškemu podpornemu društvu. S tem je pač najlepše počastil spomin svojega sina. Taka plemenitost zasluži največje spoštovanje.
*	Umrl je v Celju g. Fran Roš, okrajni tajnik v pokoju. Bil je ves čas svojega službovanja na celjskem okrajnem glavarstvu vesten in prijazen uradnik ter tudi v najtežjih avstrijskih časih odločen naroden mož. Užival je med celjskim meščanstvom kakor tudi daleč okrog veliko spoštovanje. Bodi blagemu pokojniku lahka žemljica; težko prizadeti obi-telji pa naše globoko sožalje!
*	Srčna napaka. Dečko Anton Ci-ber, učenec meščanske šole v Sp. Šiški, se je vračal iz Ljubljane proti domu. Na Celovški cesti pa se je nenadoma zgrudil in takoj umrl. Poklicani zdravnik je skušal dečka oživeti, toda zaman. Dečko je trpel na hudi srčni napaki, ki je nenadoma končala njegovo mlado življenje.
*	Rojstvo pod vlakom. V ponedeljek zjutraj se je dogodil na progi, ki pelje iz Zagreba proti Sisku, strašen slučaj. Neka kmetica je dospela, na zagrebški kolodvor, da se odpelje z zagorskim vlakom domov. Kupila je vozni listek, nato pa pomotoma stopila v vlak, namenjen proti Sisku. Šele po prvi postaji je opazila, da se pelje v nepravo smer. V razburjenosti je takoj skočila z vlaka, pa tako nesrečno, da je prišla pod kolesa in je bila v hipu mrtva. Pri tej nesreči pa se je pripetil prav izreden dogodek. Žena je bila že osmi mesec v nosečem stanju. Ker jo je vlak povozil na zgornjem delu telesa, je isti mah rodila živo dete. Ponesrečeno mater so prenesli v mrtvašnico, novorojenčka pa je prevzela soproga bližnjega železniškega čuvaja.
*	Iz dolgočasja v smrt. Deževni in megleni jesenski dnevi resnično vplivajo na duševno razpoloženje, da človek postane otožen, tuintam celo obupan. Tako se je zgodilo tudi posestniku Malecu v Šalovcih pri Središču. Nekega dolgočasnega popoldne je sedel za mizo in spisal pismo, v katerem pravi, da ga jezi deževno vreme in da se raje obesi, kakor da bi čakal lepših dni. Odložil je pero in se nato zares — obesil.
Škoda, da nam z onega sveta ne more sporočiti, če je tam kaj lepše vreme.
*	Norec v cerkvi. V selu Grohoto na dalmatinskem otoku Šalti se je delavca Nikole Radonikoviča polotila hipna blaznost. Zbežal je z doma naravnost v cerkev, povzpel se na oltar, potegnil z njega razpelo in je raz-lomil na kosce. Nato pa se je spravil nad tabernakelj in začel po njem razbijati s svečnikom. Pred cerkvijo pa so se igrali otroci in ko so začuli v cerkvi razbijanje, so šli pogledat in po razburljivem prizoru takoj javit orožnikom, ki so nesrečneža ujeli in ga odpravili v splitsko blaznico.
*	Kaznovana brezvestnost. V Re-
štajnu pri Rajhenburgu je posestnik Fr. Hlastan prodal napol crknjenega vola mesarju Čuješu na Senovem. Cuješ je strankam, večinoma tamoš-njim rudarskim družinam, prodajal meso, ki je že začelo smrdeti, po 56 K za kilogram. To je bilo ob bin-koštnih praznikih. Ker pa so kmalu nato nekateri, ki so to meso uživali, oboleli, je prišla cela umazana zadeva pred celjsko sodišče, ki je dne 3. oktobra obsodilo Hlastana na teden dni, brezvestnega mesarja Čuje-ša pa na štiri tedne zapora. To je še itak preblaga kazen za nesramne odiralce, ki bi bili menda sposobni, da potegnejo tudi kožo s hrbta revnih delavcev in njihovih družin.
*	Razjarjen cigan. Ko so v Bevkah pri Vrhniki preteklo nedeljo v neki hiši ličkali koruzo, se je tjakaj priplazila družba ciganov in zahtevala prenočišča, toda domači jim ga niso hoteli dati. To pa je cigana Brajdiča tako razjezilo, da se je kar z nožem spravil nad prisotne v hiši in jih začel vsevprek obdelovati. Dva delavca je lahno ranil, tretji, Jakob Krž-manc, pa je dobil precej globoke
j sunke v hrbet in je moral v bolnico
*	Razbojniki napadli vlak. Preteklo
sredo ponoči so neznani razbojniki v bližini postaje Rcmetinec napadli tovorni vlak. Vlak je v noči in megli vozil počasi in tako je lopovom uspelo povzpeti se nanj in pleniti po vagonih. Z vlaka so pometali 20 bal manufakturnega blaga. Ko so železniški čuvaji opazili, kaj se godi, so začeli dajati signale in vlakovodja je vožnjo ustavil. Razbojniki pa so pričeli na železničarje streljati in so končno pobegnili. Kmalu po nadaljevanju vožnje pa je bilo na progi najdeno truplo dimnikarskega pomočnika Franca Šamca, ki so ga izgnali iz Zagreba. Izvršil je samomor, ni pa dognano, ali je bil v zvezi z napadom na vlak. Drugim razbojnikom je policija že na sledu.
*	Človeška zver. Preteklo soboto ponoči se je zgodil v Zagrebu krvav zločin, ki je razburil vse mesto! V delavnici krojača Stipetiča so zjutraj našli njegova dva pomočnika, ležeča v postelji, z razbito glavo in oblita z mlako krvi. Zločin je izvršil neki Johan Šrot, ki se je pred 14 dnevi priklatil z Dunaja v Zagreb, kjer ga je mojster Stipetič kot brezposelnega začasno sprejel v delo. V soboto ponoči pa se je Šrot s kladivom spravil nad svoja dva mlada tovariša, 16-letnega Živka Panijana in 171etnega Frana Jagiča, ki sta skupaj spala v postelji, razbil jima glavi, nato pa vlomil v blagajno, pobral iz nje za 17.000 kron denarja in si v dva pletena kovčega nabasal za 60.000 kron izgotovljenih oblek ter izginil v noči. Strahovit zločin je bil odkrit šele zjutraj, ko je prišla Stipetičeva soproga odpirat delavnico. Policija je takoj podvzela izvide in ukrenila vse varnostne mere, da se zločinec ne more umakniti preko meje. Gotovo je, da bo ta zver v človeški podobi, prej ali slej v rokah pravice.
8z raznih krajev
*	Na Žirovskem vrhu je bilo posestniku Valentinu Kavčiču ukradenih 18.000 kron.
*	Na Rakeku so nepoznani tatovi vlomili ponoči v kolodvorsko kantino in odnesli blaga v skupni vrednosti nad 3000 K.
*	V Konjicah je v cvetu mladosti umrl Vladimir čuček, sin g. Josipa Čučka, učitelja iz Brezovcev v Prek-murju. N. v m. p.!
*	V Semiču na Dolenjskem je umrl g. Martin Bartelj, šolski ravnatelj v pokoju, v 73. letu starosti. Ohranimo ga v blagem spominu!
*	V Beltincih v Prekmurju je bilo gostilničarju Ivanu Cigutu ponoči ukradenih 50.000 kron. Predrzni tat se je ponoči splazil v njegovo spalnico in je po izvršeni tatvini neopa-žen zopet izginil skozi okno.
*	Na Vranskem je umrla ga. Marija Glančnik, vdova poštnega upravitelja, v visoki starosti 88 let. N. v m. p.!
*	V Žiganji vasi so se v gostilni sprli vinski bratci. Zidar Šparovec jih je hotel pomiriti, toda pretepač Jakob Studen je potegnil nož in ga Šparovcu zasadil v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Nerodno.
Gašpar: Naš stari oče so zelo gluhi, a se navzlic temu vedno vtikajo v pogovore, kar je zelo sitno.*
Boltežar: «Zakaj?»
Gašpar: «Zadnjič smo imeli več tujih ljudi in smo govorili o revoluciji na Hrvatskem. Potem smo pa prišli na druge stvari in je rekla moja žena, da je že tri leta poročena in še nima nič otrok, in naš oče, ki so bili v mislih še vedno pri revoluciji, so dejali: «V takem slučaju pa je treba poklicati vojake na pomoč.»
Po svetu
s WiIson na smrtni postelji. Po vesteh iz Amerike se je zdravstveno stanje bivšega predsednika Zedinje-nih držav resno poslabšalo. Bolnik le še s težavo govori. Poročajo, da je katastrofa neizogibna.
Prosvefa
Dr. Ivo Šorli: V deželi Čirimurcev.
Podzemska povest za mladino. Dr. Šorli je priznan slovenski pisatelj; navedena njegova povest, namenjena slovenski mladini, je pisana s prijetno živahnostjo ter bo na mah osvojila vsa čitanja željna mlada srca, s pridom pa jo bodo uživali tudi odrasli ljudje. Knjigo priporočamo v nakup. Cena broš. knjigi 16 dinarjev, vez. 21 dinarjev, po pošti 1'75 Din. več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
NOVO SREČO IN VESELJE DO
ŽIVLJENJA dobi vsaka dama, ako si svojo vnanjost polepša, ker s tem vsakomur bolj ugaja. Mnogo in vedno se čuje hvaliti, kako priljubljena sredstva za negovanje lepote so: Fellerjevo «Elsa»-lilijno mlečno milo, Fellerjevo «Elsa» - obrazna pomada in «Elsa»-tanochina-pomada za rast las. Ta sredstva razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 360 (Hrvaško).
u!
bo)
Za smeh in kratek fes
Vino in jesih.
Ožbovt: «Salabolsko, posebna kapljica je to!»
Krčmar: «Kaj vam ugaja ?»
Ožbovt: « Veste, jaz se na take reči razumem.»
Krčmar: «Ali ste mogoče vinski trgovec?«
Ožbovt: «Tisto ne, pač pa kupču-jem — z jesihom.»
LEPOTA
koše, obraza, vratu, rok, kakor tndi lepa rast Im m more doseči samo i razumno neg« lepote. Tisočera priznanja to dospela ia vsek dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
,Elsa" tllljlno mlečno milo, aaj-
>ljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
,,EI«a" obrazna pomada odstrani vsako nečistost koša, Boinčne pege, zajedan-'.ca, nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 S.
,,Elaa" Tanochlna pomaga »»
raat laa krepi kožo glave, preprečuje izpadanj«, lomljenje in cepanj« las, zaprečcje prhat, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka s zamotom in poštnino 80 K.
Prodajalel dobe, če naroče najmanj 12 kosov enega predmeta, popust t naravi.
Raxsoi LUljlno mleko 24 K; brkoraaz 10 K; najfinejši Hega-pud« drja. Klugerja v velikih originalnih Ikaflah 4o K; najfinejši Hega-zobni prašek v patent-Škatlah 40 K; pudei za gospe v vrečicah 8 K; zobni praSek: v škatlah 12 K, v vrečicah 8 K; Sachet-dlšavs za perila 12 K; Schatnpoon za lase S K; rumeniio, 12 listkov 4» K; najfinejši parfum po 48 in 60 K; moiaa voda za lase 80 K. Za te razne predmete m zamot In poštnina postbe računata.
EVGEN T. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Elsatrg 4t. 363
(HrvaŠko).

- to se zna!
Leftarnar Feller - Stubica!
SEN
Najceneje kupite vsakovrstno manufakturno blago v trgovini
Ani. Savnlkf Škofja Loka, Glavni trg.
P4a zahtevo se pošiljajo vzorci !n ceniki.
POZOR!
POZOR!
Bakrene kotle
za žganjekuho
trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do BO litrov vsebine ima v zalogi tvrdka
Stanko Žargi & Co.
Ljubljana, Martinova cesta št. 5.
Zahtevajte cenike! Takojšnja dobava!