Stev. 201
TRST, v petek 2i. julija 1911
/
fezi i i ■ -
Tečoj XX>VI
IZHAJA VSAK DAN
tuđi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih U'bakarnan v Trstu in okolici. Goric:, Kranju, Št. P etru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dorabergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) ◦ GLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmr^uice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v^aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožijivo v Trstu.
_	- V
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
, V edinosti je moč!u
NAROČNINA ZNAŠA
za relo leto 24- K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
rocbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Kuočd na na ned?'jsXo lzdanjo „EDINOSTI* stane: za
oslo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdaj <te'j in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T:skarna „Edmoat", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnRnl račun Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57
BRZOJflUNE UESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 20. Tudi na današnji seji državne zbornice je nadaljevala tehnična obstrukcija. Pet poslancev opozicije je prosilo za dopust. Na predlog opozicije se bo o prvi prošnji glasovalo po imenih.
Dvoboj med poslancema.
BUDIMPEŠTA 20. Med posl. Zoltanom Desy in glavnim uradnikom „Budapesti Naplo" dr. Edvardom Palajem se je danes ob 11. uri predpoludne vršil dvoboj na pištole. Nasprotnika sta dvakrat streljala, ter sta ostala nepoškodovana. Ob 12. uri je pod težkimi pogoji sledil dvoboj na sablje. Posl. Desy je bil precej težko ranjen na glavi in mu je bilo skoraj odsekano levo uho, dočim je ostal Pa!ay nepoškodovan. Nasprotnika sta se spravila. Posl. Desy-ja so spravili v Rotschildovo bolnišnico, kjer so mu zašili rane.
Kolera.
CARIGRAD 20. Včeraj so v mestem delu Kassim paše ugotovili pet slučajev
kolere.
NEW-YORK 20. Na kvarantenskem otoku je na novo obolela ena oseba. Bakte-rijologična ugotovitev, da se med 600 naseljenci nahaja pet nositeljev bakcilov kolere, zahteva najostreje odredbe. Mestni zakonodaji je bila predložena resolucija, naj se naseljevanje ustavi, dokler se ne odstrani nevarnost.
Narodno ujedinjenje.
Spisal drž. poslanec dr. Rybaf.
K mnogim posebnostim avstrijskega parlamentarizma spada to, da se grupiranje poslancev ne vrši toliko po političnih principih, marveč po narodnih stališčih. Odkar so na podlagi novega volilnega reda ustanovljeni v narodnem pogledu precej homo-genni volilni okraji, se sicer volilni boji s*oro povsodi vrše v znamenju političnih in socijalnih strankarskih razlik ; ali takoj na to se politične stranke, ki so se do zadnjega momenta najsrditeje pobijate, združujejo v enotne narodne zveze Od uvedenja splošne volilne pravice je izlasti socijalno demokratična stranka pričakovala oslabljenja narodne misli, kakor stranketvornega elementa, ter grupiranja v smislu tudi v Avstriji močno razvitih razrednih in interesnih na-sprotstev. Ali zgod;lo se je nasprotno. Naj-različneje politične stranke, ki se doma pobijajo do noža (in to često v pravem pomenu besede), so se na Dunaju združile v narodne zve/e, dočim je morala ona stranka, ki je bila doslej najbolj jednotna, namreč socijalnodemokratična, občutiti na lastnem telesu moč narodne ideje. Le Nemci so si mogli in si morejo dovoljevati ločitev v dve veliki politični grupi, a še ti sta združeni po nemški gemeinbiirgschaft, katere moč smo občutili posebno mi Slovani. Vse druge narodnosti imajo že svoje jednotne narodne zveze, med katerimi je potrebno omenjati jednostni češki klub, ki spaja zastopnike najrazličnejših političnih prepričanj in celo svetovnih naziranj in ki je tvoril že med volilnim bojem volino parolo za vse češke narodne stranke.
Edino izjemo so delali in delajo — in sicer na svojo očitno škodo — Jugo-
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V
Kosovo polje.
Petje je umolknilo, ljudstvo pa sklanja še nižje glave; starček-patriarh, obkoljen od arhimandritov in duhovstva, kleči pred oltarjem ; glasno moli, da bi bil Bog trdna zaščita pravoslavni veri in narodu, da bi z modrostjo navdihnil svoje kneze, da bodo vstrajali v obrambi vere in domovine. Dišeče kadilo se vije v oblakih k oboku svetišča, tresoči se glas starčka pretresa notranjost vseh, tako, da ne opažaš suhega očesa med junaki, ki so vedno vriskali in bodo zopet vriskali v krvavem boju. O Bog, o Bog, da so ravno sedaj oglušila ušesa Brankoviča, da se je ravno sedaj popolnoma vglobil v svoje divje misli, da ni slišal glasu patrijarha! — Ko je starček dovršil molitev, je podelil blagoslov ljudstvu. Še enkrat je zadonelo na koru slavnostno: „Gospodin ! Gospodin! Gospodin!", narod je vstal in car Lazar, ki so mu sledili ostali knezi, je potegnil svoj meč, in dvigajoč ga nad glavo,
slovani. Delali so se sicer že v prejšnjem parlamentu poizkusi, da bi se Jugoslovani združili v taktično jednoto, ali v ta namen ustanovljena „Narodna zveza" je kmalu dovela do secesije štirih dalmatinskih poslancev z dr.om Ivčevičem na čelu in tako je „Narodna zveza" kmalu postala tvorba brez vsebine in moči. Pozneje se je sicer še enkrat posrečilo ustanoviti jednoten jugoslovanski vseučiliški klub ; ali ne glede na to, da mu dalmatinski posl. dr. Smodlaka ni pripadal, je bil konstituiran le za en jedini namen, to je : za jednotno postopanje ob italijanskem vseučiliškem vprašanju, radi česar ni mogel preprečati cepljenja ob drugih vprašanjih.
Naravne posledice temu globoko sega-jočemu cepljenju in s tem združenemu riva-liziranju obeh jugoslovanskih, prilično jednako močnih skupin so se pokazale seveda ob vsaki priliki. Posamične osebe in skupine so mogle sicer začasno igrati v zbornici neko vlogo, ali jugoslovanska delegacija z nje mnogimi skupnimi interesi ni mogla priti do veljave!
To dejstvo, kakor tudi razvoj v narod-nosorodnem češkem taboru — ki je, streznjen po škodi, crpil iz šole zadnjih let važen pouk — sta v skupini jugoslovanskih poslancev, kateri pripadati je tudi meni čast in ki je sedaj združena v „Narodnem klubu", dozorel sklep, da je z vsemi silami stremiti po združenju vseh jugoslovanskih poslancev. To se nam zdi tako samoobsebi umevno, da bi — če je en Masaryk mogel sedeti poleg p. Šilingerja in en Stransky poleg dr.a Kramara in bo skoro gotovo še sedel — tudi dr. Ivčević in dr. Šusteršič mogla stopati skupno.
Ali grenke izkušnje zadnjih let so menda, kakor se zdi, šle brez sledi mimo nas Jugoslovanov. Volilni boji so izlasti v Dalma-tincih ostavili toli grenkobe, da menijo, da se tudi na Dunaju ne morejo odreči nagla-šanja svojih strankarskih razlik.
Mari naj se ideji veče jugoslovanske zveze popolnoma odpovemo ? Predlagana je b:la zopetna ustanovitev „Zveze južnih Slovanov", to je: združenje 13 poslancev, ki niso v „Hrvatsko-slovenski zajednici". Ali po skušnjah, ki smo jih imeli z „Zvezo", predvsem pa spoznanje, da bi se s tem le nadaljeval za našo stvar škodljivi zistem dveh nasproti stoječih si vetih jugoslovanskih skupin in bi se za to volilno peri-jodo gotovo morali odreči nadi do ustanovitve jednotnega kluba, nam ni kazalo želeti si take rešitve vprašanja. Odločili smo se torej, da se z drugo grupo, kjer smo našli naklonjenosti za našo idejo, lotimo ustanovitve veče jugoslovanske zveze. Pri tem pa smo si — kakor je to samoobsebi umevno pri tacih narodnih zvezah — pridržali avtonomno postopanje v naših stvareh in smo s tem tudi oni jugoslovanski grupi, ki stoji še izven skupnega kluba, nudili možnost, da se v momentu, ki se jej bo po njenem mnenju zdel najprimerneji, z nami združi v formacijo, ki bo obsegala vse jugoslovanske poslance. Naše posredovanje, ki smo si je izrecno pridržali in si je stavili kakor nalogo, najde — tako se nadejamo — v pripravnem momentu pravo ocenjenje in uvaževanje.
Moglo bi se nam očitati, da^ bi bili tudi mi lahko čakali na ta moment. Če pa pomislimo, da je moč za nas Slovence najne-varneje grupe v zbornici, to je nemške na-
rodne zveze, po izidu volitev nevarno na-rastla, ter da ta grupa po ustanovitvi naravnost proti nam naperjene napadalne skupine, udruženja nemških poslancev alpskih dežel, ne dopušča nikakega dvoma o resnosti situvaclje, potem je lahko uvideti, da nikakor nismo smeli izgubljati časa. Dalmacija je daleč proč od strela; pri nas pa je „Hannibal ante portas11. Iztegneni prsti pangermanizma postajajo že zelo občutni celo v našem Primorju.
Ta uvaževanja so morala nadvladati vse naše druge pomisleke ter dovesti do hitrega sklepa. Pri tem obžalujemo prav posebno, da ne le del Dalmatincev, ampak da tudi zastopnik Ljubljane z ozirom na sedaj akutno vprašanje občinskega sveta stoji še na strani. Ali prepričani smo, da ob vsem varovanju in spoštovanju obojestranskih stališč obe slovenski stranki v danem momentu zaželita in omogočita navzočnost zastopnika našega narodnega in kulturnega središča v v skupni jugoslovanski zvezi. Da pride ta moment čim prej, to bodi naloga vseh, ki žele, da pride Jugoslovanstvo na Dunaju do popolne veljave !
*
* *
je klical: „V svetišču Gospoda, pred obličjem božjim prisegam, sliši me Bog, sliši me moj narod: ne dam tega jekla poprej iz roke, dokler ne bosta vera in domovina osvobojeni pogubljivega poganstva, ali pa, dokler ne izteče zadnja kaplja krvi iz mojih žil 1"
Zarožljalo je orožje iz nožnic in vse junaštvo je klicalo: „Tako prisegamo!"
In zopet je pobožna tišina v svetišču. Počasi sklanja vsak orožje, brez ropota je skriva v nožnico; pod širnim nebom bi se bilo to zborovanje razvpilo v hrupnem veselju, toda tukaj, na svetem prostoru, potrjuje vsakdo svojo prisego s tiho molitvijo.
Car je odhajal s knezi iz svetišča. Miloš Obilič je nosil pred njim srbski prapor; knezom je sledil Vuk Branković. Njegov pogled je bil teman kakor do sedaj; pri odhodu se je še ozrl na svojo ženo Maro, ki je svoj pajčolan odkrila ; oba sta zarudela, razumela sta se v tem trenotku; ponosno in odporno je dvignil Branković glavo, z nasmehom je sledil knezom. Ko se je car obrnil proti izhodu, so se oni, ki so stali v bližini onega čudnega mladeniča, ozrli nanj, ali že je zginil; toda, kdo ve, kaka služba ga kliče poprej iz svetišča?
Knezi, vojvode so se sestali k posveto-
„Slavisches Tagblat" priobčuje v svoji včerajšnji številki poleg že omenjenega članka dr. Rybar-a pod naslovom „Hrvat-sko-slovenski klub", drug članek, v katerem povdarja, da so se nemški alpski poslanci tesno združili edino-le v svrho, „da bi mogli jugoslovanskemu vprašanju posvečati potrebno pažnjo".
S tem je najnespravljiveja nemška frakcija napram vsem našim gospodarskim in kulturnim zahtevam zavzela bojno pozicijo in mi naj bi nudili sovražniku žalostno sliko razdrobljene, needine čete, ki je nesposobna in brez moči, da bi se ubranila sovražnih napadov in bi mogla komaj misliti na pozitivno zasledovanje narodnih koristi ? 1 Ali naj ostanejo brez koristi žalostne izkušnje iz prve ljudske zbornice ? — Tr2dicijonelni uspehi enotnega poljskega kluba so znani, Cehi so se združili in pred malo dnevi so se združili tudi Malorusi. Samo Jugoslovani naj bi se ne okoristili od naukov parlamen-tarične zgodovine in izgledov dejstev ? Zato je bila skoro povsod med Jugoslovani odobravana misel enotne parlamentarične zveze.
Takoj po volitvah se je tudi v poslanskih krogih živahno razmotrivalo o tem. Posebno so bili primorski Slovenci in Hrvatje, posl. dr. Gregorin, prof. Mandić, dr. Laginja, dr. Rybar in prof. Spinčić, ki so se vsi, izvoljeni na izključno narodnem programu in najmanje prizadeti po strankarskem prepiru, energično in brez predsodkov zavzeli za vprašanje. Ti poslanci so se tudi kmalo prepričali, d a ni nihče princip i jelen nasprotnik enotnega jugoslovenskega kluba.
Temu enotnemu klubu so se stavljale na pot težkoče, ker so se radi izida volitev močno poojstrila nasprotstva med S. L. S. in d.rom Ravnikarjem, katerega smatra slov. napredna javnost za svojega skupnega zaupnika in ker vlada v Dalmaciji še vedno mrzlična vročina volilne borbe.
Zato se tudi ni čuditi, da dalmatinske koalicijske stranke, pri vsem tem, da odobravajo princip, združenja, žele, da bi se izvršitev istega odločila na poznejši čas, ko seraz-
vanju, a po posvetovanju k slavni gostiji pri carju, svojem gospodarju. Minul je dan; noč je legala vedno gostejše nad krajino, a v Prizrenu je še vedno glasno in živo, živo in glasno je pa tudi v carjevem dvorcu. Cela junakov, nagubana na posvetovanju, so se sedaj razjasnila ; iz oči jim je sijal fini sijaj radosti; in kako bi tudi ne?! Že od nekdaj so slovele srbske devojke po Ijubez-njivosti in krasoti, in tukaj v dvoranah carskega gradu je zbran cvet srbskih deklet, ki se zahava plesom in posluša ljubavni šepet mladega junaštva.
Toda ne vejejo povsod samo vzdihi hrepenenja, šepeti ljubezenjskih sanj. Branković hodi v nemiru skozi dvorane ; občno veselje ga pušča hladnega, ledenega; nikjer ne nahaja utehe. Stopil je v stransko sobo, le slabo razsvetljeno; bil je sam, prestrašeno se je ozrl naokoli, strah ga je bilo svoje osamljenosti in svojih misli; globok vzdih se mu izvil iz stisnjenih grudi: „Ne, ni možno-, je Šepetal, „niti za carsko krono ne storim tega."
Zašumel je lahen korak na pragu. Branković se je ozrl; njegova žena Mara je stala pred njim; njeno lice je gorelo, oči so se iskrile, prsa so ji valovila v divjem viharju —, ne, nič človeškega ni bilo na njej v tem trenotku.	(Pride še.)
burjenje poleže. Petorica primorskih poslancev pa se je bala, da bi odložitev utegnila značiti ponesrečenje ideje. Na vsak način bi se negativna škoda pokazala že o priliki konstituiranja zbornice in bližnja pri-hodnjost bi prinesla morda mesto nadeja-nega zbližanja še pooštrenje nasprotstev. Ako bi pa bila ustanovljena enotna jugo-slovanska zveza, ki bi dopuščala vsem jugoslovanskim zastopnikom, da se jej pridružijo v primernem trenotku, bila bi s tem otvorjena možnost za konečno spora-zumljenje in združenje vse jugoslovanske javnosti.
Na podlagi tega razumevanja položaja so se primorski poslanci odločili za daljno postopanje. Konstituirali so se najpreje kakor samostojna skupina pod imenom narodni klub in so potem stopili s „Hrvatsko-slovensko zajednico" v dogovore, ki so včeraj prišli do srečnega zaključka. Enotni „Hrvatsko-slovenski klubu ne znači od nobene strani opustitev prlnci-pijelnega stališča in pušča „Zajednici" in „Narodnemu klubu" dovoljno avtonomije. Sicer bo še prilike, govoriti o tem, vendar bodi tu omenjeno, da „Narodni klub" ne bo smatral svoje naloge kakor izvršene, dokler so ali bodo morali biti jugoslovanski poslanci samotarci..
To treba tu izrečno povdarjati, da se spozna ves pomen včerajšnega dne. Prihodnjost pa mora pokazati, da-li včerajšnji dan ne pomenja vsaj velikanskega koraka na potu k politični moči celokupnega jugoslovanstva. — Kar je storjeno je bilo storjeno iz čistega srca in globoke narodne zavesti.
*
* *
Pogoji,
pod katerimi so primorski poslanci stopili v zvezo s „Hrvatsko-slovensko zajednico", se glase:
Dr. Gregorin, dr. Laginja, prof. Mandić, dr. Rybar in profesor Spinčić stopajo kakor „Narodni klub" v zvezo s „Hrvatsko-slovensko zajednico", s katero tvorijo napram vladi in drugim parlamentarnim skupinam eno edinstveno parlamentarno in taktično enoto pod imenom „Hrvatsko-slovenski klub", smatrajoč kakor dogovorjeno, da se jeden podpredsednikov „Hrvatsko-sloven-skega kluba" voli iz članov „Narodnega kluba", ter da si pridržujejo avtonomno postopanje v vprašanjih, ki se tičejo izključno njihovih volilnih okrajev. — V vseh vprašanjih, ki spadajo v delokrog „Hrvatsko-slovenskega kluba", odločuje, kar je sicer samo po sebi umevno, majoritetni princip.
Dunaj, 18/7/1911.
*
* *
Mi smo včeraj mirno in stvarno navedli razloge, ki so bili merodajni za koiak naših poslancev. Mislimo, da je za onega, ki je mirno in s potrebno mero razsodnosti, pre-čital naša izvajanja, stvar pač pojasnjena. No, danes je spregovoril svojo dr. Rybaf in prinašamo ob enem izvadek iz članka, ki ga je neki drugi jugoslovanski poslanec priobčil v „Slavjsches Tagblattu". Če pa vse to še ni prepričalo koga, ga morda prepriča citat, ki ga prinašamo na drugem mestu iz „Narodnih Listov", onih „Narodnih Listov", o katerih piše „Jutro", da obsojajo korak naših poslancev. To je torej prva laž „Jutra". Druga laž je, ko piše, da označa „Čas"
PODLISTEK.
Aeroplan
Anton Stekar.
Toliko o pripravah „lažje nego zrak". Prišli so pa iznajditelji, ki so hoteli presekati gordijski vozel letalnega problema in rekli: Ker zrakoplov ni vodljiv, dajmo mu letalo, da ga osvobodi prirojene mu nerodnosti ; ker je težko vzdržati letalni stroj v zraku, dajmo mu zrakoplov ! Napraviti so hoteli takozvani razbremenilni letalni stroj, pri katerem zdene zrakoplov letalu del teže. Priprave te vrste tvorijo malo skupino letalnih strojev mešanega zistem a. Dose-daj ni imela Še nobena taka priprava uspehov. Mnenje strokovnjakov pa obsoja ta zistem radi tega, ker taka priprava bi morala biti hkratu težja in lažja nego zrak, ne bila bi ne ptič ne miš. Pristaši tega principa menijo, da bo imel njih letalni stroj prednosti obeh, ostalih principih „težji" in „lažji nego zrak", zgrajenih priprav. V resnici bo imel pa hibe obeh, brez njih prednosti. Trebalo bo dvojne motorne sile, ker se bo mo-
Stran II.
»EDINOST« št. 201.
V Trstn; dne 21. julija 1911.
ta korak naših poslancev za nerazumljiv in neopravičljiv. „Čas* poroča jasno, da so bili člani „Narodntga kluba" izvoljeni na protiklerikalnem programu, da je z zvezo primorskih poslancev z dr. Šusteršičem onemogočena obnova „Zveze južnih Slovanov" in da so s tem ostali dalmatinski napredni poslanci in dr. Ravnikar popolnoma osamljeni. List piše pač tako, ker je o jugoslovanskih razmerah slabo informiran. Omenjeni poslanci so danes res osamljeni, a le tako dolgo, dokler bodo to — oni hoteli, ker bodo v skupnem klubu sprejeti z odprtimi rokami, kadar bodo hoteli.
Edini češki list, ki se usaja nad našimi poslanci, so brnske „Lidovi noviny", glasilo onega dr.a Stranskega, katerega se je že opetovano označalo za zlega duha češkega naroda in ki je bil povodom zadnjih volitev naravnost v nesrečo za Češko stvar na Mo-ravskem, kakor je opetovano konstatirala mirna in stvarna „Union". Za nas je sicer čisto postranska stvar, kako pišejo neinformirani češki list". Največji in najbolje informiran češki svobodomiselni list „Narodni Listy" odobravajo korak naših poslancev in s tem je stvar, v kolikor se tiče češke javnosti, za nas ugodno rešena.
„Jutru" se mi navsezadnje niti ne čudimo, da piše tako, kakor piše. Ta list živi od senzacij, zato mu je pač tudi ta prilika dobro došla kakor zaželjena kost, na kateri gloda. Čudimo se pa, da je tudi „Slovenski Narod", ki je še pred kratkim plediral za skupno nastopanje naše delegacije na Dunaju, sedaj odprl vse registre ogorčenja ter prevzel vlogo „Jutrovega" sekundanta.
Bodi torej tudi „Slovenskemu Narodu" povedano, da so naši poslanci bili izvoljeni na narodnem programu, da je dr.a Gregorina sicer res podpirala napredna stranka, a da on ni kandidiral na naprednem, ampak na narodnem programu ter da je na vseh shodih s posebnim povdarkom naglašal, da je za jedinstveno nastopanje vseh slov. poslancev na Dunaju. Dr. Gregorin ni storil torej nič druzega, nego to, kar je napovedoval in čemur so pritrjali na vseh shodih. Dr. Gregorin je naglašal, da brez zaveznikov ne bo mogel dosezati vspehov, a kje naj jih išče prej nego pri lastnih sonarodnjakih ?!! A ker slovenskih liberalcev na Dunaju — ni, je samoobsebi umevno, da so naši primorski poslanci morali iskati kooperacije s Hrvatsko-slovensko zajednico. Gospodje okoli „Slovenskega Naroda" in „Jutra", naj raje s pametnim delom — a ne s krikom — poskrbe, da Kranjska in Štajerska pošljeta na Dunaj — liberalnih poslancev!
Potem se našim ne bo treba več vezati s klerikalci in dr. SusterŠič ne bo več predsednik skupnega jugoslovanskega kluba. Mi stojimo na stališču, da mora oni, ki hoče v politiki dosezati vspehov, vedno biti pripravljenim tudi na kompromise. Izvestni gospodje, katerih obzorje ne sega preko Ljubljane, tega seveda ne razumejo; zato tudi s svojimi volilnimi uspehi ne morejo preko mej Ljubljane.
*
* *
(Naše telef. poročilo.)
Dunaj, 20. julija.
Zbornica danes ni imela seje. Slovensko-hrvatski klub je imel danes sejo, na kateri se je posvetoval o raznih aktuelnih stvareh. — Jutri se bo vršila volitev predsedstva zbornice. Kandidat za mesto predsednika je član nemško-narodne zveze dr. Sylvester. Klub je sklenil, da ne bo oviral izvolitve. Jugoslovani kandidirajo za eno mesto podpredsednika posl. Pogačnika.
Slov.-hrvatski klub je sklenil dalje, da se ne bo protivil razpravi o bančni predlogi. Klub je izvolil odsek, sestoječ iz poslancev dr.a Laginja, dr. Dulibiča in dr. Kreka, ki naj preštudira vprašanje o bančni predlogi. Tudi Čehi ne mislijo ovirati razprave o bančni predlogi. V ponedeljek ne bo seje. Na prihodnji seji bodo vloženi razni nujni predlogi, med temi nujni predlog glede volilne afere v Drohobiczu. Državni zbor bo bržkone zboroval sedaj ie malo časa in bo potem zopet sklican koncem meseca septembra.
ralo poganjati tako letalno pripravo kakor balon in vzganjati kakor letalo ter žrtvovati prednosti balona letalu, in prednosti letala balonu. Tako sodijo strokovnjaki in nam ne preostaja druzega, nego čakati, kako se stvari razvijejo. Tu v Trstu imamo pristaša tega „tretjega zistema", gospoda inženirja Straka; lansko leto je razstavljal svoj model, ki kaže jako zdrave ideje.
Priprave zistema „težji nego zrak", letala delimo po načinu, kakor si tvorijo vzgon v tri skupine: krilatna, vijačna in zmajna letala ali aeroplani. Resnični uspeh so imela dosedaj samo zmajna letala.
Krilatna letala si tvorijo vzgon na isti način kakor ptice : frfotajo s perotnicami. Ta vrsta letal je najstarejša. Človek je videl, da leti ptica, ako frfota s peroti, in si je mislil: napravi si peroti, pa boš letel. Vendar stvar ni tako lahka. Kriljenje je videti jako enostavno, toda francoski učenjak Marey je dokazal s pomočjo kinematografičnih slik ptičjega poleta, da je delovanje peroti pri letanju tako zamotano, da tehnika ne more napraviti poraben posnetek ptičjih kril. Dokazal je tudi, da deluje ptičja perot na sličen način kakor zračni vijak. Perot odgovarja vijaku, kakor noga kolesu. In kateri inženir bo dajal vozu
Poljski klub se bavi z vprašanjem o sestavi nove vladne večine. Načelnik poljskega kluba Bilinski dela na to, da bi sestavljali večino Nemci, Poljaki in Čehi.
Iz Ljubljane prihajajo vest5, da se radi zveze primorskega „Narodnega kluba" s Hrvatsko-slovensko zajednico, dela na to, da bi šolska družba Sv. Cirila in Metoda omejila svoje delovanje v Trstu, zdi se pa, da je ta vest tendencijozna.
*
* *
V parlamentu so se vršili danes dogovori glede mandatov v posamične odseke. Razpravljali so tadi o vprašanju, aH bi ne kazalo zmanjšati odseke, ki Štejejo sedaj po 26 in 56 členu.
Primorski narodni klub.
Dr. Rybar se je za svoje parlamentarno delovanje združil z zastopniki sosednih dveh slovenskih in najbližjih dveh hrvatskih volilnih okrajev v Primorski narodni klub.
Razpravljanje o širši parlamentarni tvorbi, o Hrvatsko-slovenskem klubu, je odvrnilo javno pozornost od Primorskega narodnega kluba kot takega. w
To ni prav. Že zaradi tega ne, ker brez njega ne bi se bilo prišlo do Hrvatsko-slovenskega kluba, to je do take parlamentarne zveze, zasnovane na splošni jugoslovanski podlagi, ki bi že sedaj, v tem pre-važnem političnem trenotku, nosila v sebi možnost in iz te možnosti izvirajočo poten-cijelno energijo združitve vseh jugoslovanskih poslancev v svrho skupnega parlamentarnega delovanja za skupne narodne koristi.
Vendar je Primorski narodni klub tudi brez ozira na ravnokar rečeno za nas tržaške Slovence nemalega pomena, da si predstavlja tako majhno, skoro bi rekel, neznatno parlamentarno skupino.
Tržaška okolica in žnjo v narodno-političnem pogledu neločljivo združeni mestni Slovenci morejo le z zadoščenjem pozdraviti, da je dr. Rybaf iskal in našel trdno za-slombo svojemu parlamentarnemu delovanju v zvezi s poslanci, s katerimi se je združil v Primorski narodni klub.
Skupnost narodnih, kulturnih in gospodarskih interesov, tesne zveze v prometnem, javno-upravnem in še marsikaterem drugem oziru, skupni narodni program, ne meglen, nego pod težo razmer tudi v podrobnostih določen, vse to pokazuje možnost in potrebo skupnega, enotnega, parlamentarnega zastopstva za ozemlje, ki je poslalo na Dunaj dr. Gregorina, dr. Rybafa, prof. Mandiča, prof. Spinčiča in dr. Laginjo.
Kar se prvega koraka Primorskega narodnega kluba tiče, namreč ustanovitve Hrvatsko-slovenskega kluba, pristoja sodba o tem, glede dr. Rybara, v prvi vrsti njegovim volilcem, tržaškim okoličanom. Dr. Ry-baf sam, tudi v tem oziru vzgleden po čut-stvu odgovornosti in uveljavljanju discipline kot vrhovnega postulata vsake organizacije in proti samemu sebi, je napram podpisanemu predsedstvu političnega društva „Edinost" Še izrazil željo, da bi to Ie, kot poklicani predstavnik slovenske tržaške okolice in tržaškega Slovenstva sploh, izreklo svoje mnenje o postopanju dr. Rybara v stvari Hrvatsko-slovenskega kluba. In prvi korak v tej smeri je smatrati izredno odborovo sejo, ki je sklicana za jutri popoldne.
Ravno kot predsedniku Političnega društva „Edinost" mi morda ne pristoja prehitevati sklepov onih, katere sem po svoji dolžnosti povabil na posvetovanje. Vendar naj mi bo dovoljena bratska opazka, bolj osebnega značaja, ki se le posredno tiče same stvari a vendar tudi osvetljuje važno stran vprašanja.
Členi Primorskega narodnega kluba so tržaškim Slovencem, kot politiki, kot politične osebnosti, prav gotovo bližji ko vsi ostali jugoslovanski poslanci in so jim dobro znani že izza dolgih let. Če smem, ne da bi se videlo neskromno, označiti stvar s stališča društva, kateremu imam čast predsedovati, naj Ie to omenim, da je Matko Man-dić bivši dolgoletni predsednik Pol. društva Edinost, dr. Gustav Gregorin prejšnji I. pod-
predsednik in Še sedaj odbornik istega društva, dr. Otokar Rybar njegov prejšnji predsednik in ravnctako še sedanji odbornik, da sta dr. Matko Laginja in Vekoslav Spinčič na marsikaterem občnem zboru Pol. društva Edinost govorila do tržaških Slovencev z ognjevito in umno besedo, da je posebno zadnje imenovani mnogo storil na narodno-političnem in kulturnem polju. Javno delovanje teh mož, združenih z dr. Rybarem, priznanim voditeljem tržaških Slovencev, v ožjo parlamentarno skupino in potem nje zopet (v zvezi s Hrvatsko-slovensko zajednico) v širšo parlamentarno tvorbo, bodo tržaški Slovenci, o tem sem prepričan, slej ko prej zasledovali In presojali z zaupanjem, s trdno vero v njihovo rodoljubje, njihovo izkušenost in premiŠljenost. Tržaški Slovenci, okoličani in meščani, so politično zreli in preudarni. Ne bodo niti v navzočem slučaju presojali postopanja svojega poslanca z druzega, razun s stališča narodne koristi, brez ozira ne na levo ne na desno.
Dr. Josip Wilfan.
Občevalni jezik domačega prebivalstva Primorske
na podlagi materijala, ki so ga podoblastnije c. k. namestništva ugotovile iz vspeha ljudskega štetja leta 1910:
Trst in okolica: navzočega prebivalstva 230.704, navzočega domačega prebivalstva 190.900. Občevalni jezik navzočega domačega prebivalstva : s 1 o v e n s k i 37.063 italijanski 142.113, nemški 9.689, hrvatski in srbski 1422, drugi 613. Na vsacih 1000 navzočih domačih prebivalcev se jih poslužuje slovenskega občevalnega jezika 1941,^italijanskega 744 4, nemškega 50*8, hrvatskega in srbskega 7 5, drugega 3 2.
Gorica-Gradiška: navzočega prebivalstva 260.269, navzočega domaČega prebivalstva 249.502. — Občevalni jezik navzočega domačega prebivalstva: slovenski 151.167, italijanski 93.143, nemški 4488, hrvatski in srbski 180, drugi 524. Na vsakih 1000 navzočih domačih prebivalcev se jih poslužuje občevalnega jezika: slovenskega 605 9, italijanskega 373 3, nemškega 18 0, hrvatskega in srbskega 0 7, drugih 2 1.
Istra : navzočega prebivalstva 403.550, navzočega domačega prebivalstva 386.473. Občevalni jezik navzočega domačega prebivalstva : hrvatski 166.756, slovenski 57.576, italijanski 147.429, nemški 11.725, drugi 2987. Na vsakih 1000 navzočih volilcev se poslužuje hrvatskega jezika 431 5, slovenskega 148 9, italijanskega 3816, nemškega 30 3, drugih 77.
Primorska: navzoče prebivalstvo 826.875, navzoče dom. prebivalstvo 826 875. Občevalni jezik navzočega domač, prebivalstva : slovenski 245.806, hrvatski in srbski 168.358, italijanski 382.685, nemški 25.902, drugi 4.124.
Na vsakih 1000 navz. dom. prebivalcev se poslužuje slovenskega jezika 297*2, hrvatskega 203 8, italijanskega 462 8, nemškega 313, drugih 409._
Domače vesti.
Pol. društvo „Edinost" bo imelo v soboto dne 22. t. m. in v ponedeljek dne 24. t. m. ob 3. uri pop. odborovo sejo. Radi velike važnosti predmeta, o katerem bo razpravljati, so vabljeni odborniki in namestniki, da se vdeleže obeh sej polnošte-vilno.
Kako drugi in kako mi! Ker povzroča ustanovitev „Hrvatsko - slovenskega kluba" tupatam nepotrebno razburjenje, poglejmo, kako je stvar pri drugih narodih.
Čehi so razdeljeni v neštevilo strank, ki si po svojih programih diametralno nasprotujejo. Vsaka stranka ima na Dunaju lastno skupino, a vsi so skupno združeni v češkem enotnem klubu. Poljaki so tudi razdeljeni v več strank in vendar imajo v svrho skupnega postopanja enotno parlamentarno organizacijo „Poljsko kolo*. Enako imajo liberalni in klerikalni Italijani svojo „Latinsko Unijo". Samo pri nas Slovencih, ki smo se tako globoko zarili v strankarska boje, velja
noge mesto koles? Strojeslovje uči, da je vrteče, to je neprekinjeno gibanje najbolj I ekonomično. Narava pa ne pozna kolesa ali vijaka ; gibala v naravi se gibljejo prekinjeno. Pomisliti moramo, da vstvarja narava živa bitja, človek pa stroje. Zatorej je bilo slepo posnemanje narave za tehniko še vedno brezvspešno ; človek je dosegel isto, in še več nego narava, le tedaj, kadar je šel svoja pota. In vendar: v ideji sta si enaka! — V fotografičnem stroju spoznavamo človeško oko, v zrakoplovu oblak, v natanko prora-čunjeni konstrukciji mosta vlada ista ideja kakor v ogrodju organičnih stavb itd. in tako vidimo v aeroplanu vteleseno idejo ptice, ne pa v krilatnem letalu.
Ker dosedaj še ni uspelo nikako letalo te vrste, akoravno so krilatna letala najstarejša, si prihranjamo vse, kar bi bilo še povedati o njih. Omeniti hočemo le, da letalo našega rojaka gospoda inženirja M. Živica sodi v to skupino letalnih priprav.
Vijačna letala si tvorijo vzgon s pomočjo vzdigovalnega vijaka, to je vijaka, ki ima navpično (vertikalno) os. Poganja jih navadno vijak z vodoravno (horizontalno)' osjo, ako nimajo priprave, s pomočjo katere se izrablja moč vzdigovalnega vijaka tudi za
pogon. — Njih glavna neugodnost je ta, da padajo kakor kamen na zemljo, ako ustavi motor svoje delo; smrt letalca je torej neizogibna. Tudi o vijačnih letalih ne moremo zabeležiti vspehov. Pojavila se je pri vseh poizkusih čudna prikazen, da je sicer dvignil vijak letalo za malo visočino od tal, toda tu je obviselo, ne da bi mu bilo možno leteti višje/
Tretja skupina letal so zmajna letala, ali aeroplani. Imenujejo se zmajna letala, ker je zračni zmaj, znana igrača dečkov, izvir aeroplana. Zmaj se vzdržuje v zraku, ker se veter upira v njegovo napovševno ploščo. Kadar je ponehal veter, začenja zmaj padati in deček, ki ga drži za dolgo nit, se spušča v tek, da „napravi veter", brez katerega se zmaj ne more vzdržati v zraku. Aeroplan ni ničesa druzega nego zmaj, pri katerem je deček nadomeščen z vijakom, ki ga poganja, da „napravi veter", potrebni za vzdrževanje v zraku. Očividno je torej, da je za kone-čni učinek vse eno, ako se premika zrak proti nepoševni plošči zmaja, ali pa zmajna plošča proti zraku.
Kar so aeroplani edina vspešna ietala, jim hočemo posvetiti sedaj vso svojo pozornost.	(Pride še).
to za strašanski greh, kei sta se dva kluba v katerih sede možje različnih naziranj, zvezala v svrho skupnega postopanja za narodne koristi ! Mari sta dr. Gregorin in dr. Rybaf vsled tega klerikalca, ker sta stopila v zvezo s klerikalnimi poslanci v plemenite narodne svrhe! Ne, nikakor ne. Zato mora tak dogodek razburjati samo našo slovensko javnost, ki se žalibog, še ni mogla povspeti tako visoko, da bi presojala stvari z višjega stališča, nego pa s stališča domačih strank. Čim bodo narodni primorski poslanci videli, da jim v hrvatsko-slovenskem klubu ne bo možno delati po svojih načelih, izstopijo prav gotovo ker terorizirati se ne bodo puščali od nikogar, tudi ne od dr. Šušteršiča! Zato počakajmo, kako se bodo stvari razvijale in potem bomo sodili.
Je torej nade, da imenovani slub, ki šteje že 29 poslancev, pritegne k sebi tudi ostalih 8, da pride konečno srečno do jed-notnega jugoslovanskega kluba, ki bo štel 37 poslancev.
Tako piše največji in najuplivnejši češki list o akciji naših poslancev. Vprašati moramo : Kje je tu tista obsodba, o kateri laže „Jutro" ?! To je pač jasen dokaz, koliko je verjeti temu listu, ki je za nekatere ljudi v Trstu evengelij! !
Hrvatsko-slovenski klub in „Jutro**. Ljubljanski „neodvisni dnevnik „Jutro" ima zopet enkrat priliko, da kriči in se dere. Mi smo mirno in stvarno razložili ves položaj. „Jutro" pa še vedno kriči, da sta dr. Gregorin in dr. Rybar izdala svoje volilce, ker sta kot člana „Narodnega kluba" skupno l drugimi primorskimi poslanci stopila v zvezo s Šušteršičevim klubom v svrho skupnega taktičnega postopanja proti vladi in strankam. Na drugem mestu prinašamo pogoje, pod katerimi je „P/arodni klub" stopil v skupni „Hrvatsko-slovenski" klub. „Jutro" hoče očividno zmešati dr. Gregorinove in dr. Ry-bareve volilce in jim vzeti zaupanje do njihovih poslancev. Pri tem pa se tudi poslužuje laži in pravi da vsi češki listi, med njimi tudi „Narodni listy", obsojajo korak primorskih poslancev. Poglejmo torej, kaj pišejo „Narodni listy", najuplivnejši češki dnevnik.
Pod naslovom „Zedinjenje Jugoslovanov nadaljuje" prinaša najprvo historiat, kako je prišlo do ustanovitve „Hrvatsko-slovenskega kluba" in nadaljuje: „To združenje se je udejstvilo danes zvečer in to na način, da sta oba spojenca (namreč „Narodni klub" in Šušteršičeva „Zajednica"} ustanovila skupno parlamentarno formacijo, kateri so dali ime ; „Hrvatsko-slovenski klub". Ta klub temelji enako, kakor enotni klub češki, ta principu večine, a oba kluba „Narodni klub" in „Zajednica", sta si v svrho posebnega zastopanja rezervirala v svojih volilnih okrajev avtonomijo in svobodno roko. „Narodni klub" je sklenil še nadalje pogajati se v svrho zedinjenja z vsemi jugoslovanskimi poslanci, ki se Še nahajajo izven hrvatsko-slovenskega kluba.
„Narodni klub". Klub petih primorskih poslancev v poslanski zbornici se (e odrekel prvotnemu nazivanju „Primorski klub" s čemer je omogočen vstop tudi ne-Primorcem.
Imenovanje na tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. Ozirom na vest, priob-čeno predvčerajšnjim pod tem naslovom o imenovanju dr. Oskarja H e 1 d a finančnim tajnikom, smo prejeli iz uradniških krogov : Proti osebi imenovanca nimamo nič, očirati pa moramo ravnateljstvu, da je preskcčilo štiri prednike in med temi tudi enega Hrvata, popolnoma veščega deželnim jezikom. S tem so dotičniki očitno oškodovani.
Dostavek uredništva : Z druge strani se nam poroča, da se je to imenovanje izvršilo izven turnusa in brez razpisa, vsled česar da ni s tem nihče oškodovan v njegovem napredovanju.
Novi župnik pri sv. Ivanu. Mestni svet je na svoji tajni seji minule srede imenoval župnikom pri sv. Ivanu č. g. Frančiška Sila, dosedanjega tamošnjega župe-upravitelja.
„Balkanova" veselica v Rojanu. — Opozarjamo še enkrat na otvoritev javne ljudske knjižnice, ki bo štela približno 200 krasnih knjig iz slovenske in tuje literature. Te kn ige so provzročile slov. akad. društvu „Balkan" velike stroške, kateri bodo vsaj deloma povrnjeni, ako prihiti na veselico, ki se vrši v nedeljo 23. t. m. v rojanskem konsumnem društvu, kolikor mogoče veliko občinstva. Vstopnina je zelo nizka in znaši samo 40 vin. Vabljeni so vsi brez razlike, tudi kdor pomotoma ni dobil vabila. Veselica prične ob 5. uri popoludne, tako, da se vročine ni bati. Po veselici se vrši ples do polnoči.
Tudi uslužbenci mestne bolnišnice v Trstu se boje ščavov. Dne 15. t. m. pripeljal je neki posestnik iz Črnotič svojega sina k zdravniški preiskavi v tržaško mestno bolnišnico. Ko je v svojem jeziku razodel svoje želje, zarentačil je službujoči nad njim, da ne razume slovenski s pristavkom: „Povsod sami ščavi."
Mestni svet tržaški najbrže misli, da so zraven šol tudi bolnišnice v Trstu ed.no le za Italijane. — Svaka sila do vremena!
10.000 razglednic nove šole bo imela podružnica sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v posebnem šatoru, kjer bodo vsakemu naprodaj. Vsak Slovenec, ki pride dne
V Trstu dne 21. julija 1911.
»EDINOST« at. 201.
Stran m
6. avgusta na semenj podružnice, si lahko kupi za par stotink sliko bodoče slov. šole.
Razglednice so posnete po načrtu in so že v delu. — Za ta dan bo postavljenih mnogo Šatorov; zraven bodo tudi petje, godba in ples.
Slovenci! Od v vas je odvisno, kako izpade ta semenj. Čim več vas pride, tem večji .bo dobiček za našo prekoristno družbo.
Še imamo veliko sovražnikov, ki bi nas radi vničili; zato pa tudi ne smemo odnehati z gmotnimi podporami, ki so naši družbi neobhodno potrebne.
Pred kratkim {je bilo čitati v listih, da je prijela naša družba v zadnjem času več tisoč kron manj nego lansko leto. Potrudimo se, da se to popravil
Naša družba naj bo močna; mogočno naj razteza svoji perotnici čez vso našo očetnjavo kakor angelj-varh — nam v slavo, našim nepoštenim sovražnikom pa v jezo in sramoto 1
Na svidenje dne 6. avgusta pri svetem Jakobu!
Občni zbor trž. podr. „Glasbene Matice" se je vršil v sredo zvečer ob 8. in pol uri zvečer v Slov. Čitalnici. Predsednik dr. E. Slavik je pozdravil udeležence, med katerimi je bilo častno število gospej in gospic ter razložil v kratkih potezah delovanje društva in njega lepi napredek v minolem letu. Povedal je, da je koncertni mojster g. prof. Hubad dvakrat nadzoroval društveno glasbeno šolo ter da se je izrazil zelo povoljno o učnem zistemu, o vnemi učiteljev in o doseženih vspehih. Slednjič se je g. predsednik zahvalil vsem dobrotnikom in povspeševateljem naše glasbene podružnice.
Na to so podali tajnik, šolski vodja in Blagajnik svoja poročila, iz katerih izhaja, da je društvo lepo napredovalo, da je bila glasbena šola. na kateri je poučavalo v minolem letu 6 učnih močij preko tisoč ur, obiskovana od okroglo 50 gojencev in go-jenk. Odbor, ki mu je bil v prvi vrsti razvoj glasbene šole na srcu, je odločil razpisati službo diplomiranega šolskega vodje, kakega absolviranega konservatorista, za prihodnjo šolsko leto. Tajnikovo poročilo, ki podaja pregledno sliko o društvenem delovanju, njega ciljih in njega pomenu, priobčimo v prihodnjih dneh v podlistku.
Na predlog člana g. geometra Pertota je bil izrečen absolutorij in zahvala odhajajočemu odboru, na kar ie na predlog istega člana bil per acclamationem voljen sledeči odbor : Predsednik ; dr. E. Slavik, odborniki: Bandelj Fran, dr. Abram Jos. Modrijan Vilko, Cvek Joško, dr. Mandić Josip, Prunk Josip, Premk Josip, dr. Rekar Ernst, Pinter Jernej in Dekleva Karol. Pregledovalci računov : dr. Dolenc Hinko in dr. Šavnik Ivan.
Ker se k slučajnostim ni oglasil nikdo k besedi, je zopet izvoljeni predsednik, zahvalivši se prisotnim za njih udeležbo, obljubil, da se bo novi odbor prizadeval po svojih močeh, delovati v prospeh in napredek društva, in je zaključil potem III. redni občni zbor.
Agitacija za Legino šolo na Konto-velu. S Kontovela : Volitve so minule. Oblak je propadel, čeravno je pri nas kamora prav pridno kupovala glasove. V naši vasi je, žal, propalic, ki se prodajajo za liter vina. Ker pa upajo zdaj dobiti še par kron od kamore, zato agitirajo za Legino šolo. — Povedano bodi, da tukaj ni niti enega Italijana. Tem agitatorjem načeluje magistratni uslužbenec, čegar ime za sedaj zamolčujemo. Ta se je kazal o volitvah nevrednega sina slovenskih starišev. Prostor za Legino šolo si izbero najbrž ob cesti med Kontovelom in Prošekom, kjer bodo vzgajali druhal, ki bo preklinjala in zasramovala svojo rodno mater in svojo domovino. Zato vas svarimo, sta-riši, da se ne boste puščali zavajati od takih odpadnikov, katerim ni mar blagor vaše dece, temveč groši, s katerimi si bodo oni polnili svoja vedno žejna grla. Ako vam predloži magistratni uslužbenec polo v podpis, zavrnite ga odločno in pošljite njega v šolo, da se bo bolj dostojno vedel napram delavcem na barkovljanski cesti. Ob tej priliki moramo omeniti, da tukaj ni sedaj ni-kakih razprtij med ljudmi različnega političnega mišljenja; ako bi pa peklenska nakana postala dejstvo, izgine mir in mesto tega začne politično sovražtvo, ki gotovo prinese hudih posledic. V interesa javnega miru treba preprečiti to, iz gole dobičkarije izvirajočo nakano.
Radi pomanjkanja prostora smo morali nadaljevanje procesa „Banca Popolare Goriziana", odložiti na jutri.
Zahvala. Učiteljiščni abiturienti in abi-turientke izrekajo ob sklepu svojega zborovanja v Ljubljani najprisrčnejšo zahvalo za mnogoštevilni obisk vsemu učiteljskemu naraščaju, cenjenemu učiteljstvu, posameznim zastopnikom korporacij, poročevalcem listov in vsem drugim udeležnikom, ki so se udeležili zborovanja. Posebno zahvalo izrekamo gospodom pozdravnim govornikom : predsedniku „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev" g. Jelencu, g. deželnemu poslancu
Ganglu, g. predsedniku svobodomiselnega srednješolskega dijaštva Nagliču, krasnemu pozdravu g. prof. Juga in Vesenjaka, urednika „Sloge". Je nam to poroštvo, da ima slovenski učitelj iskrene prijatelje, ki ž njim čustvujejo, ki se bore za njegove pravice. Istotako bodi izrečena zahvala vsem slov. Ustom, ki so prinašali objave za naše zborovanje. Z veseljem se nam je dalje zahvaliti za najlepše uspeli vrtni koncert, gosp. gostilničarju Goršetu, ki je znan kakor velik prijatelj našega učiteljstva in po točni in solidni postrežbi, dalje pridnim našim orke-strovcem, prijaznemu g. nadučitelju Črnagoju ki nam je daroval za gmotni prispevek vrtnega koncerta obilo množino cvetlic, vsem našim koleginjum-prodajalkam cvetlic In narodnega blaga; najiskrenejša zahvala dalje vsem ostalim udeležencem vrtnega koncerta, ki so nam z vstopnino in drugimi prispevki položili temelj za naš učiteljiščni sklad.
Tržaška mala kronika.
Nagla smrt. Včeraj je nagloma umrla najbrž vsled anemije v možganih 21-letna Ana Giuliani stanujoča v zagati Falchi. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je konsta-tiral smrt in pustil truplo na domu.
Deček, ki je bil predvčerajšnjem v ul. Media povožen, se je imenoval Martin Uk-mar, in je stanoval v ulici Sette Fontane št. 254. Včeraj zjutraj so stariši prišli ogledat si truplo in so globoko potrti spoznali svojega sina.
Kolera. Deček Marrani, ki je bolan na koleri, bo okreva!. Velik del interniranih ljudi je bilo že izpuščeno, ker so popolnoma zdravi. Mačeha in sestrica bolnika, ki sta nositeljici bacilov, se seveda nahajate v strogi izolaciji.
Parnik „Semiramis", ki se je včeraj nahajal pred lazaretom, je dobil „Iibero pratico". Bakteriologična preiskava dejektov sumljivo obolelega mornarja je izključila kolero.
Včeraj so poslali v Magdalensko bolnišnico sedem oseb, ki so obolele za gastro-enterito, izlasti so težki simptomi pri prižigalcu Vatovcu, stanujočemu na Škorklji štev. 409. — Zdravstvena oblast-nija je seveda uvedla bakterijologično preiskavo.
Koledar In vreme. — Danes: Daniel, prer. — Jutri: Mar. Magd. spok.
Tempeiatura včeraj ob 2. uri popoludne 27° Cels. — Vreme včeraj : zjutraj dež, oblačno.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tupatam dež. Temperatura malo spremenjena. VztoČni vetrovi.
Društvene vesti.
Podružnica CMD. pri sv. Jakobu
vabi na sejo, ki se bo vršila nocoj točno ob 8. uri zvečer v CM. šoli. Vabljeni so tudi udje širšega odbora in udje posameznih društev. Na dnevnem redu je Št. jakobski semenj.
Odsek za ljudska predavanja ima
danes, petek zvečer ob 7. uri v „Slov. Čit." svojo sejo.	Predsednik.
Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu vabi vse one gospice pevke, katerih matere so jih priglasile učitelju za vstop k pevskem društvu, da pridejo nocoj prav gotovo k pevski vaji, ki se vrši v društvenih prostorih od 8—10 ure zvečer. Vaje se vrše vsako sredo in petek ob označenih urah, ter se sprejemajo pevci in pevke v ul. Montecchi št. 15.
Ob enem prosi odbor vse p. n. pevke in pevce, da prihajajo točno k vajam, ker se bližajo v avgustu mesecu razni nastopi, kakor pri CMD podružnici, v Ro-diku itd.
Akademično ferijalno društvo „Balkan" naznanja, da se vrši danes ob 7.30 uri zvečer v običajnih prostorih pevska vaja in sicer zadnja pred nastopom ; zategatelj pridite vsi brez izjeme.
Ob 6. zvečer ima kvartet pevsko vajo.
Sv. Ivanski cerkv. pevski zbor sklicuje izvenredni občni zbor na dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj v prostorih „Gospodarskega društva" pri cerkvi. Dnevni red: Velevažne stvari, oziroma obstanek društva. Odbor.
Najpogostejši vzrok slabe kave je slaba cikorija. Ona more vse pokvariti, medtem ko dobra cikorija da kavi še-le pravi okus, vonj in barvo. Cikorijo izbirati danes ni težko, ko vsi že vemo, da je najboljša „Kolinska kavna primes" iz naše domače „Kolinske tovarne" v Ljubljani. Kolinska kavna primes ima v sebi združene vse one dobre lastnosti, ki jih mora imeti dobra cikorija. Ona je predvsem najizdatnejša in zato tudi najcenejša, daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo ter se najdalje obdrži sveža. Poleg tega je ona tudi pristen domač izdelek — edini te vrste na celem našem jugu — in zato Še prav posebno zasluži naše priporočilo. Vsaka gospodinja, ki želi imeti res dobro kavo, kupuje samo „Kolinsko kavno primes".

POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TR8T
Mnenje gosp. dr. E. HUBERT-a
BUDIMPEŠTA
G. J. SERRAVALLO
Trst.
Rad in z veseljem ustrezam Vaši želji in Vam lahko rečem, da ne rabim prvič Vašega izdelka ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruglnoso Serravallo). Že leta ga uporabljam v svoji praksi kot edino sredstvo s katerim dosezam najboljše uspehe tako pri odraslih, kakor pri otrocih in dovoljujem si Izjaviti, da mi je od mnogih kininskih in železnatih vin, vino Serravallo izborno služilo, zato ga rad predpisujem in s tem pomagam svojim pacijentom. Jaz smatram to za stvar vesti in uporabljam samo to zdravilo, v katerem se lahko prepričam, da pomaga mojim bolnikom. Zahvaljujem se Vam za pošiljatev vina Serravallo za mojega sina, ki ga je jemal z uspehom.
BUDIMPEŠTA, 25. 7. 1910.	Dr. HUBERT.
%
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plaČilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galoairano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Kr&kovo 11. 240
Sme se zamenjati in sa vrne denar.

Krojntnlca za ciulllste In coloke Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n.
Priporoča He slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrsta, delo solidno, cene zmerne.
i Poktorica:: Klara Kukovec
ima
: SV01 AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
:: LIFT ::	:: LIFT. ::
■ ■ h b e w
V novi trgovini
ul. Carlo ghega 2 (biy§a miroDilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
Posode ^
! po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni! >ccco=occoocc
::: PISARJA :::
veščega slovenskega, nemškega m eventuelno nekoliko italijanskega jezika išče c. kr. okrajno | glavarstvo v Sežani.
Nastop službe s 1. avgustom; dnevna plača 2 K 50 v.
Pismene ponudbe z uzorci pisave v slovenščini in nemščini je vložiti na imenovano c. kr. okrajno glavarstvo do 28. julija 1911.
C. kr. okrajno glavarstvo
V Sežani, dne 17. julija 19X1.
Županstvo Temnica na Krasu
vabi vse nad 10 let v Trstu bivajoče OSebe, da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacije" in oddajo svoj naslov in druge podrobnosti v svrho dosege domoviustva v Trstu.
Zaloga tu- in fnozem. vin, špirita likerjev Id razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trat, Via deile Acque št. 8, Trst
(Nasproti Caflfe Centrale) Velik izbor /rancoekega šampanjca, penečih dezert-cih italijanskih in avstro - ograkia vin. Bordeanz Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Rum kocjaz, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, »livovec in brinjevec. Izdelki I. vrate, došli iz do tičoib krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 263
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
nasproti cerKve sr. Antona novega
Bogat Izl>or nr
v>-iike vrbte, kakor tndi uhanov, prstanov z dijamanti in brez dijaniau-toT, žerske »erižiee, zlate in srtbrne za moške, vse po konkurenčnih cenah.

uiML-ama
OdliKov. tom sodouKe in Šampanjsko Šumečih pokallc
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910.
Viljem Hribar
i	na Opčfnah ===== m
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokalie ln aodovke.
Za točno postrežbo se jamči.
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki lz klobučeviiie prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje ln za Sport.
mm
tm
TRST Corso št.
34.
m*
^ ^ ^ v ^ y v v v r 7 y IV
©©©©©ase©©
Vsem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek- ——
V korist družbi sv. Cirila in Metoda I
Stran IV.
EDINOST c št. 201.
V Trstu, dne 21. julija 1911
Vesti iz Goriške.
Iz Ajdovščine. K zletu „Goriške Sokolske Župe", ki se bo tu vršil nepreklicno dne 23. t. m., so prijavila svojo udeležbo, poleg neštevila sokolskih društev, tudi že mnoga druga narodna društva. Slavnost se prične s tekmo zjutraj. — Ob 10. uri bo skušnja za proste vaje in skupine. Popo-ludne se pa prične oficijelna prireditev z vsprejemom na kolodvoru pri prihodu posebnega vlaka, ki odide iz Gorice točno ob 12*41 uri opoludne ter se bo vračal iz Ajdovščine ob 10 35 zvečer. Slavnost se bo nadaljevala potem točno po vsporedu, naznanjenem na plakatih.
Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se bodo prodajale veselične vstopnice samo pri blagajnah ob potu na veselični prostor. Pri vhodu na istega bo le kontrola. Vstopnice za tribune, stranske tribune, stojišča i. t. d. bodo barvane ter naj se cenj. vdeležniki za tozadevna pojasnila obračajo na reditelje, ki imajo strog ukaz paziti na to, da se sleherni posluži pravega prostora.
Na veseličnem prostoru prodajalo se bodo v korist „Sokola" gorka in mrzla jedila, vsakovrstne pijače, sladčice, kava i. t. d. Tam bode ta dan fungirala tudi to-bakarna.
Pridite torej vsi na ta zlet in prepričajte se osebno, da je za vse, kar kdo poželi, preskrbljeno v obilni meri! — Na zdar!
Sežanski ženski CMD so pristopile kakor udinje sledeče gospe in gospice: Frančiška Pirnat, Antonija Wolf, Frančiška Korjan, Viktorja Katalan, Marija Pirjevec, Lojzika Krajgher, Ana Mahorčič, Antonija Rebec in Karla Čebula.
Pri nabiranju udnine po naših vrlih na-biralkah g.cah Mici Amf in Pepika Štolfa darovali so sledeči naši prekoristni družbi: G. Pirnet žel. uradnik 5 K, Mihelčič po*t. načelnik 3 K, Černjavec 2 K, Černac 2 K, Kristina N. 1 K, Frančiška Pahor 2 K, Ivanka Škrl 1 K, M. Mahorčič 2 K, Marija Strnad 1 K. Josip Jurza 1 K, Josip Rebec 2 K, Wessner 1 K, Jerene Guštin 1 K, Ana Rebec 60 st., Ivanka Gorjup 40 st.
Vesti iz Istre.
Iz Podgrada. Sklenili smo šol. leto ; in to v prvič s trorazrednico in celodnevnim poukom. Čujemo pa, celo od kompetentne strani, da nam vzamejo tretjo zasilno učno moč (trorazrednica namreč ni še se-stimizovana). Ko je lani ob začetku šol. leta dospelo občini vprašanje, se H obveže plačevati stanarino tretji učni moči, se ni ta le radostno odzvala temu predlogu, ampak se je tudi takoj lotila dela, pri čemer se je potrošilo 2100 kron. Na mestu, kjer sta stali prej dve učni sobi, napravili so tri, tako, da se je dolgost sob reducirala od 15 m na 9 m; površina je torej ista. Ako se uvažuje še, da se je uvel celodnevni pouk, je absolutno nemožno izhajati z dvo-razrednico; kajti na 90 m2 prihaja 200 otrok; poleg tega treba odbiti 15 m2 za kateder obeh razredov.
Poslušali smo mirno v prejšnjih dopisih iz Podgrada napade na sedanjega župana in občino ter čakali in pričakali ugodno priliko, da zavrnemo te neosnovane napade. Evo vam ! Občine, ki z veseljem vsprejema razširjenje šol in ž njimi narodno prosveto, ne boječ se pri tem poleg obstoječih dvoje učiteljskih stanovanj žrtvovati še na leto do 700 K, ne bi se smelo tako nepremišljeno obsojati v javnosti !
V malih letih se je dalje potrošilo za šolo v Munah 20.000 K. Vstanovi se šole v Žejanah, Poljanah, Pregarjah, Sobanjah. Ljudstvo je siromašno, kakor gotovo nikjer v Istri, zato si ne more nakopavati dolgov na dolgove. Pomisliti je, da župan ne more vsega storiti, kar bi kdo želel ; nad seboj ima še drugih 29 mož, ki imajo v važnih stvareh glavno besedo. Kdor pa ne zna niti se svojim gospodariti, temu ne bodo izročali občine v gospodarstvo. To naj si zapomni prejšnji dopisnik. — Da so občinske ceste v neredu, to ni krivda županova, ampak dotične zadruge t. j. le manjšega dela občinarjev, ki so popolnoma samoupravni. Županija je v političnem oziru vselej udana zaveznica obstoječemu političnemu društvu za Istro ; pač pa napadalec in njegovi somišljeniki odpirajo vrata (da-si morda nehote) tisti kugi iz Kranjske. Povej mi, s kom hodiš, in ti povem, kdo si! Najvažnejša naloga občini je, da preskrbi občinam vodo, kar tudi stori. Ker sem od začetka omenjal o šolah, hočem tudi zaključiti svoj dopis z možem, ki si je pridobil pri nas največ zaslug za razširjenje šol. Ta mož je c. k. okr. nadzornik. Pribil. S takim agilnim možem se na daleč otaog ne more ponašati kako glavarstvo. V dveh letih svojega bivanja si je znal pridobiti vsa srca podrejenega mu učiteljstva. — Koliko koristnega je učiteljstvo užilo na njegovih dveh konferencah, more razumeti le oni, ki je pazljivo prisustvoval dvanajsterim referatom in podrobnim debatam o njih. Bog živi tudi tega moža še veliko let med nami!
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Boljunsko uzajamno pripomočno društvo Bodučnost" s sedežem v Boljunu.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Kastvu so se vršili ustni zrelostni izpiti od 11. do 13. t. m. Udeležilo se jih je 13 domačih abiturijentov in en privatist. S povoljnim vspehom so prebili izpit sledeči: Badurina Benedikt, Gabrijelić Dragotin, Je-drlinič Tomo, Paskvan Milan, Rajčić Anton, Sušanj Josip, Šestan Ivan, Seštan Josip, Šiškovič Mirko, Škorpa Ivan in Zornada Josip. — Dva imata popravni izpit po 2 mesecih, eden je padel na vse leto.
Razne vesti.
Motuproprio o preložitvi praznikov.
„Osservatore Romano" objavlja pojasnila o preložitvi praznikov. Praznik Sv. Rešnjega Telesa s svojo osmino odpade na dve nedelji in se bo slovesneje praznoval nego dosedaj. Praznik Sv. Jožefa, ki se ga dose-daj ni povsod praznovalo, se bo obhajal slovesneje z osmino in postane praznik prvega reda.
VELIKI JADRAN.
Zelo nas veseli, ko vidimo, da so naš poziv glede izdaje občnega slovanskega koledarja „Veliki Jadran" pozdravili in še pozdravljajo z navdušenjem vsi naši ugledni slovanski zavodi kakor tudi zasebniki in se priglašajo z oglasi za istega. Vsem je ra-zuioliiva tendenca „Velikega Jadrana* za narodno slovensko stvar. Vse delo, ves trud in vse misli Slovanov in Slovencev še posebej se mora združevati v oni točki, v kteri se da kaj doseči v korist občne narodne stvari. Podtikanja, da slovenska društva in organizacije kažejo pečat enostranosti, moramo odločno odbiti.
Z Velikim Jadranom" mori se složni narodni stvari postaviti krepko oporo.
Hoteči računati na zagotov.jene vspehe v narodni stvari se moramo Slovani medsebojno predvsem spoznati, poznati moramo sredstva, ktera omogočajo, da krepko odbi jemo vse napade in nasilstva na naš narod, moramo naše sile narodne zbliževati in krepiti. Neovržena resnica pa je, da se slovanski narodi medsebojno, a Slovenci še posebej premalo poznamo.
Zato bo prva naloga „Velikega Jadrana*, da s svojo vsebino p »kaže slovanski živelj, kako deluje in se razvija, njegove težnje in njegove vspehe. Vsak Slovenec na] pozna natančno one činitelje, kteri so razvijali in razvijajo svoje delo za skupno narodno obrambo in ojačanje. Pregled dela teh čini-teljev nam bo pokazal marsikaj novega. Vsak denarni ali trgovski zavod, kteri za-stuži nas vseh pozornost, bo uvrstil v „Veliki Jadranu popis začetka in razvitka svojega delovanja. „Veliki Jadran" bo obsegal pregled trgovine in obrti, kolikor se je nahaja v rokah naših ljudi. S tem se nam bo razvila lepa slika slovenske gospodarske politike in opazili bodemo pri tem morda tudi nektere vzroke slabega napredka naših obrtnikov in trgovcev.
Pregltd kulturnega dela mora biti najpopolnejši, obsegati mora naše šole, naše knjige, naša društva : potrebno se je ozreti na naša socijalna vprašanja. Slovensko narodno gospodarstvo, finance, promet, trgovina itd. je potrebno pokazati v glavnih potezah. Podati se mora tu narodni kataster Slovencev. „Veliki Jadran"* mora biti sploh i pripraven „Vademecum"' za vsakega Slovana.
Da bo mogoče vse to delo v redu iz-t vesti poživljamo vse one, kateri soglašajo z našo misl o, da čim preje sestavijo svoje podatke za tisek in jih vpošljejo. Vso tvarino bode, predno gre v ti3ek, pretresel in pregledal posebni odbor sestajoč iz strokovnjakov. „Veliki Jadran" bo ukusno opremljen s slikami.
Obrnili smo se na strokovnjake za po-zamezne priloge in od vseh strani se nam obeta podpora. Predsednik ..Slov. Matice * prtif. dr. Fr. Ilešič bo n. pr. napisal pregled kulturnega dela Slovencev v najnovejšem času.
Potrebno je, da se delo čim preje se stavi, zato naj v vsak kdor le more pomaga z nasvesti in sestavki v korist naše skupne narodne stvari.
Natančneja pojasnila daje
Slovanska knjigarna Josip Gorenje Trat, ul. Caserma št. 16.
80.000 UR
===== bo darovanih! ==
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eksportno trgovino H. SPINGARN
Krakov štev. 240.
Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziKo.-
HALI 06LAS1
MALI OGLAS! se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znais -40 stot. Plača se takoj laser, oddelku.
PrTiotfir za trgovino (manufakturno ali ■ lOblUr želtznlno) z opravo vred odda ■e takoj. Frano Cvek, deatUateur v Kamniku
_ 1276
klico z zemljiščem na predaj v Rocolu. NaBlov lllOtt pove zaloga krme Via Giulia 33. 12'6
Ununi kroia5k*cra pomočnika. Via Farneto 46, ISC8m I. vrata 6	1278
Ha£ fotograf le Anton Jerklž, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemn.	315
llror Ca1° Sqnadrani v Trsta, ulica Scalinata U rdi §t. 1. - Prodaja in popravlja ure po nizki ceni in z garancijo. Popravlja budilnlce po K I-.___868
Iflinim dobroidočj trgovino mešanim blagem v IMipilll Trstu ali v okolici za približno ceno K 2500-3000. Prevzel bi na svoj račun tudi večje kon-sumno društvo v okolici Trsta, ali v Istri. PiBmene ponudbe pod -,P. D. Z. štev. 1241" na Inseratni oddelek Edinos:i.	1241
rio»nttin ^e v dobrem stanu se proda radi UI aS (J Vir selitve v ul. Stedion štev. 19, I. levo.__1248
Dno+a*n4rt in n za dve uri zjutraj in dve uri
rosirezrilbu popoludne, i^em takoj. Oglasiti ee je v ulico Commerciale štev. 9, III. nadatr. vrata št 37 (hiša Hillebrand). Prednost imajo one postrfžni ef katere stanujejo v bližini te hiše. 127/
Uej rtroi/flHi iz slovenščine v nemščino in VSI prUVUUI naBprotuo se preskrbijo točno in ceno. — Naslov pri inseratnem oddelku „Edinostih_ 1262
Prennfl nno veččaslovetščiDe,nemščine išče UuoJiUU Llad službo kot družabnica za otroke. Ponudbe pod „Družabnica" Edinosti. 1267
jvv	dečka za prodajalno slanine. Ponudbe
IS UclTI Suban, ulica Caserma 13.	1274
MahliPCtno	z dieroa po-iteljama se odda
IflclJIirdlid takoj pri slovenski družini, Via Fontana št 8, II., na levo.	1277
i _ _ ■ Tnomniio Tr«t, ulloa Indu« tri a
Josip Trampus itev. 3 rsv. jakob>
priporoča »vtjo pekarljo. Večkrat na dan ■vež kruh. — Zaloga moke vsake vraatg lz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Sladčioe in blškotl._
|P lo+no gospodična, vešča slovenskega, nem-lO"IC llld ške^a in laškega jezika išče službo v trgovini kot prodajalka ali blagajni Čarka. Prijazne ponudbe pod nR. Ž. 1227"._1227
Igralca na glasovir
Štvo". R*flektanti naj vložijo pismene ponudbe do 30. julija 1911.
CARLO LENARD
Trst, S. Giacomo in Monte št. 12.
Žiro-račun pri Živnostenski banki.
P. T.
Podpisani si dovoljuje naznaniti Vašemu blagorodju, da je otvoril v tukajšnjem mestu z vsem komfortom urejeni
r slikarski atelje. 7
Sprejemajo se v izvršitev vsa umetniška, slikarska dela: hišna pročelja, sobe, cerkve, napisi, grbi. slikarije na steklu itd., kakor tudi pozlačenja, barvarska in lakirska dela.
Vsa naročila se izvršujejo z največjo skrbnostjo po absolutno konkurenčnih cenah.
Za naročila zadostuje dopisnica. — Jamči se za vsako delo.
Posebno se priporočam cenj. stavbenim podjetjem. Plačilo sledi po izvrš. delu. S prošnjo, da se mi izroči delo v poizkušnjo se beleži z odličnim spoštovanjem
Carlo Lenard, slikarski mojster
Trst, ulica S. Giacomo in iMonte 12.
Sprejemajo se tudi naročila izven mesta. — Specialist za reklamske načrte.
V Podbrdu ob državni železnici
— odda se še —
neka] lepih sob z 2 posteljama
za letoviščarje.
Cena po dogovoru od 20 do 40 K mesečno. Cene v restavraciji zmerne.
J. STRAVS, restavrater.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznnnjam slavnemu občinstvo, da sem
odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAH
na obrežju štev. 132. Točim Bamo pristna domača vina in prodajam: Belo In 6rno po 1 04 liter, Dreherjevo pivo po 56 st. liter.
Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica.
Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja Je vedno preskrbljena z gorklml ln mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim i Vekoslav Kocijanćić.
! Umetni: fotoarafičnl
!pri sv. Jako- HTAlVn Pri 8V* Jakobu - TRST. UlKljl! - TRST.
I ulica Rivo itev. 42 (pritličje)
I	213 '
Irrrlnjc nako fotograflčno delo, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plolč« » TiakoTntne ipomeolke itd. ltf. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
J Radi adobnoitl P. N. naročnikov I »prejema naroćba ln jih Izrrftaje na I doma, eventuelno tadl iunaj mesta.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznanc-gostilno
„PRI FRANCU"
v Trstu, ul. Ijiosue Caršueci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB OKTAR.
U najem se oddajo bicikli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella 501
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop.
I^r V im\urni in slaščičarni irog&l uL Grhega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabri* Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE. = Aeti Spumanti. 3-efcek sagrebški Pelinkovac in Sosol. Posebne vrste: Rase po najzmernejših cenah.
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
H	za gostilne, restavra-	F1
i j	cije in hotele v slo-	j
j j	venskem, italijanskem	jj j
j j	in nemškem jeziku je	\
j |	založila v raznih obli-	j
i i	kah in po zmerni ceni	J
tiskarna „Edinost" v Trstu
::: ulica Giorgio Galatti 20. :::
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Trgovina v JSabrežini
je bogato založena z vsakovrstnimi
mrtvaškimi predmeti in z vsem potrebnim: krste, l sveče, obleke, pajčolani, razni vencii iz umetnih [
i Točna postrežba. cvetlic itd. itd.	Ugodne cene. i
Prodaja tudi cvetlice in vence za zaročence, birmance in druge slučaje, j
Zastopstvo llouesa Pogrebnega Podjetja o Trstu, Corso 47.
T. VITEZ v N*brežini, glavni trg pri cerkvi, j