770353 734020 V Celju začetek Skrivnostni preiskavi ločevanja bio odpadkov tihotapljenja končani Stran 2 Stran 14 Št. 78/ Leto 62 / Celje, 2. oktober 2007 / Cena 0,81 EUR □ H "H □ RRBHHBhI Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvlm SmamB m mag n n n J So za poplave v Levcu res krivi kmetje? STRAH 3 Zapostavljeni Diko postal junak tekme MEJIM 9770353734020 iODKI Ločevanje se začenja V Mestni občini Celje odslej ločeno odlaganje biološko razgradljivih odpadkov Novi znaki? Za zdaj še neznani šaljivec je takole »obdelal« nekaj prometnih znakov po Celju. BS Včeraj so Javne naprave Celje začele poskusno ločevanje biološko razgradljivih odpadkov v mestni občini Celje. Začeli so razdeljevati 2.700 rjavih zabojnikov na mesta, kjer že stojijo zabojniki za ostale, mešane odpadke. K enodružinskim hišam dostavljajo 120-litrske zabojnike in k večstanovanjskim 240-litr-ske zabojnike. Nameščati so jih začeli na območjih Zgornje Hudinje, Dečkovega naselja, Nove vasi in Lave. V naslednjih 14 dneh bodo namestili vse zabojnike. Z odzivom občanov so v Javnih napravah Celje zelo zadovoljni, saj se je za uporabo rjavega zabojnika in s tem za ločevanje odločilo med 70 in 80 odstotkov ljudi v zasebnih hišah, ki so lahko izbirali med lastnim kompostiranjem ali uporabo ločevanja. »Vsak, ki se je odločil za 120-litrski zabojnik, bo lahko brezplačno z odrezkom zadnje položnice pri vhodni kontroli na odlagališču Bu-kovžlak dobil še 10-litrski zabojnik, deliti pa jih bomo začeli naslednji ponedeljek,« je povedal vodja ločenega zbiranja Leon Gregore. Začetek ločevanja bioloških odpadkov uvajajo v Celju poskusno, zato ne bo odveč opozorilo, da pri tem načinu navadne plastične vrečke ne pridejo v poštev. »Primerne so le biorazgradljive vrečke, ki jih je že mogoče kupiti v trgovskih centrih, ali odlaganje odpadkov neposredno v za to namenjeno po- sodo,« pravi Leon Gregore. Opozarja še, da je v prvi fazi ločeno zbiranje poskusno in da zato ne pričakujejo, da bodo zbrani odpadki že kar na začetku primerni za nadaljnjo predelavo v kompostar-ni. »Skrbno bomo spremljali, kaj občani odlagajo v rjave zabojnike, vsem bomo posredovali še dodatna navodila,« pravi Gregore. Odvoz bioloških odpadkov bodo Javne naprave Celje izvajale enkrat tedensko poleti in enkrat na 14 dni v zimskem času. Vse ločeno zbrane odpadke bodo predelali v kompostarni regionalnega centra za ravnanje z odpadki, ki bo začela delovati že ta mesec. BRST Z učenjem do zdravega srca Zaradi bolezni srca in ožilja umre največ, 40 odstotkov, ljudi. Ob letošnjem svetovnem dnevu srca (30. september) zato strokovnjaki ponovno opozarjajo na velik pomen preprečevanja in pravočasnega odkrivanja teh bolezni. V Sloveniji so se tega organizirano lotili leta 2002 s sistematičnimi preventivnimi programi, ki vključujejo preventivne zdravstvene preglede odraslih in delo z ogroženimi posamezniki v zdravstveno vzgojnih delavnicah. Kot so pokazali podatki, pridobljeni s preventivnimi pregledi, so ljudje na Celjskem še nekoliko bolj ogroženi kot drugod v Sloveniji. Krivi so seveda dejavniki tveganja. Na celjskem območju kadi skoraj 20 odstotkov odra- Brezplačna testiranja Ta teden se lahko v šestih slovenskih mestih brezplačno in anonimno testirate, ali ste okuženi s hepatitisom C. V Celju lahko to storite vsak dan med 16. in 18. uro na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v bolnišnici. Z akcijo se Slovenija vključuje v prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi se ljudje začeli zavedati nevarnosti bolezni, ki brez zdravljenja vodi v cirozo in raka jeter. Na svetu je skoraj 600 milijonov ljudi, ki so okuženi z virusom hepatitisa B ali C. V Evropi je po letošnjem poročilu okuženost prebivalstva s hepatitisom C od enega do treh odstotkov. V Sloveniji je število bolnikov, pri katerih so ugotovili hepatitis C, 10- do 15-krat nižje kot v sosednjih državah. Strokovnjaki menijo, da je dejansko okuž0nih bistveno več ljudi, vendar tega ne vedo. Tudi zato so ob svetovnem dnevu hepatitisa (1. oktobru) pripravili brezplačna testiranja. Bolezen jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa C, lahko namreč dolgo poteka prikrito, brez značilnih znakov. Brez zdravljenja lahko vodi v cirozo in raka jeter. Zaradi prikritega poteka bolezni in velike razširjenosti hepatitis C imenujejo tudi tempirana bomba. Prenaša se najpogosteje z okuženo krvjo ali krvnimi pripravki, pri spolnem stiku z okuženo osebo in med družinskimi člani. MBP slih, več kot 10 odstotkov uživa preveč alkohola, pretežkih je kar tri četrtine ljudi. Skoraj polovica prebivalcev regije je tudi premalo telesno aktivnih, veliko jih ima povišan holesterol in krvni tlak. Na vse te dejavnike tveganja je mogoče vplivati s spremenjenim načinom življenja. Ravno temu so namenjene številne delavnice, ki jih pripravlja- jo v glavnem v zdravstvenih domovih. Samo lani so na celjskem območju izpeljali 387 kratkih delavnic za krepitev zdravega življenjskega sloga, ob njih pa še 52 dolgotrajnejših, namenjenih zdravemu hujša-nju, zdravemu prehranjevanju, gibanju in opuščanju kajenja. Zdravniki so v celjski regiji lani v delavnice napotili 2.464 odraslih. MBP Teden dojenja V Sloveniji se je včeraj začel tradicionalni Teden dojenja, ki je namenjen številnim akcijam v podporo dojenju. Ginekološko-porodniški oddelek celjske bolnišnice se vanj aktivno vključuje. Za danes so pripravili dan odprtih vrat. V porodnišnico bodo povabili dijake celjskih gimnazij, ki poglabljajo biologijo, in zanje pripraviti predavanje o pomembnosti dojenja ter odgovarjali na vsa vprašanja, ki se jim v zvezi z njim porajajo. V sredo bodo v sodelovanju s Projektno pisarno Celje, zdravo mesto, predstavili letošnja prizadevanja pri promociji in varovanju dojenja na stojnici, ki bo od 11. do 13. ure v središču Celja. Aktivnosti se bodo končale s simpozijem z mednarodno udeležbo o dojenju z naslovom Prvo dojenje - jamstvo za uspešno dojenje, ki bo v petek in soboto v Kulturnem centru Laško. MBP Na novem bencinskem servisu O M V, Dečkova 39 v Celju, razpisujemo prosta delovna mesta. Zaželene so izkušnje pri delu v baru in trgovini, komu -nikativnost, pripravljenost za delo v dveh izmenah. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom in stimulativnim plačilom. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev (s svojo telefonsko številko) pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OMV Celje-Aero, Dečkova 39, 3000 Celje. O izboru bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. Inf. 041-681-747. Za prijazno sobivanje Zavod za varstvo narave je tudi letos na povsem svojski način obeležil letošnji svetovni dan habitata, ki so ga označili s sloganom Varno mesto je pravično mesto. V celjskem Mercator centru so odprli razstavo fotografij, plakatov ter postavili žive makete habitatov in habitatnih tipov. Ob letošnjem dnevu habitata (bivališče ali življenjski prostor, kjer bivajo živa bitja), ki je vsako leto prvi ponedeljek v oktobru, želijo Združeni narodi opozoriti na vse več groženj varnosti v mestih, pri čemer mislijo predvsem na kriminal, nasilje, stanovanjsko problematiko, pa tudi naravne in druge katastrofe. Cilj vseh dejavnosti ob dnevu habitata pa je ozaveščanje ljudi o pomenu in soodgovornosti vseh za ohranjanje človekovega življenjskega prostora ter kot opomin človeštvu, da je naše življenje odvisno od ostalih življenjskih okolij, v katerem sobivamo z drugimi bitji. Razstava bo na ogled do nedelje, 7. oktobra. Ometi odpada fk Center B Ljubljana Marlboro m ifĐffli Kl Za poplave v Levcu res krivi kmetje? S traktorji in plugi po nabrežini protipoplavnega nasipa - Gnojnica v levškem bazenu - Na potezi inšpekcija in odgovornost za sanacijo nasipa Za nedavne poplave v Levcu naj bi bili v največji meri krivi kmetje, ki so več let s traktorji in plugi uničevali protipoplavni nasip ob potoku Ložnica na zahodnem delu Levca. Medtem ko bodo morebitna kazniva dejanja ugotavljale za to pristojne inštitucije, bo moralo biti čim prej jasno, kdo je pristojen za sanacijo prenizkega nasipa, vrednega približno 180 tisoč evrov. Z izgraditvijo nasipa leta 2002 so bili krajani Levca prepričani, da so pred poplavami varni. »Ker sem verjel, da nas bo tako drag nasip varoval pred poplavami, sem pred leti celo prekinil zavarovanje proti poplavi hiše,« je na četrtkovem sestanku v dvorani gasilskega doma Leveč dejal eden od krajanov. Sestanek, ki ga predsednik KS Leveč Anton Jelenko ni želel sklicati z enim samim razlogom, ker da celotna škoda Še ni znana, so za podrobno predstavitev analize poplavne intervencije najprej izkoristili tamkajšnji gasilci. Ti so nekatere očitke, da so na domačine pozabili, opravičevali z nujnejšim posredovanjem v poznih popoldanskih urah v Veliki Pirešici in na Ponikvi pri Žalcu, ko Ložnica še ni zalila Levca in presegla nasipa. Pri tem so se okoli 22. ure vrnili v Leveč in skušali rešiti, kar se je tisti hip ob nenadno visokem vodostaju dalo, in na straži ostajali do naslednjega večera. V bran gasilcev je stopil tudi poveljnik Civilne zašči- Posledica uničenja protipoplavnega nasipa naj bi bil zalit Leveč in za približno 93 tisoč evrov škode. te Občine Žalec Dušan Pun-gartnik, ki je ponovno spomnil na neurejene razmere za delo gasilcev in neustrezno opremo, s katero gasilci odhajajo tako na poplave kot požare. Gnojnico pijejo Celjani Po prepričanju večine oškodovancev je za poplave v Levcu kriv prenizek nasip, ki so ga uničili tamkajšnji kmetje. »Obstaja sum, da so levš-ki kmetje, potem ko so zemljišča za odškodnino oddali za izgradnjo nasipa, za katerega je dovoljenje izdalo okoljsko ministrstvo, po njem nato kar pet let brezbrižno orali in s traktorji vozili celo po njegovih nabre-žinah,« razkriva Jelenko. Posledica ravnanja desetih kmetov naj bi bilo 37 poplavljenih objektov in po prvih ocenah za 93 tisoč evrov škode. Jelenko negoduje tudi nad pred dnevi ponovno polito gnojnico ob nasipu, »še večja nemarnost in neodgovornost njihovega ravnanja pa sta jami, iz katerih se gnojnica steka v levški bazen z vodo, ki jo pijejo Celjani«. Kot poudarja pobudnik četrtkovega sestanka Dušan Lesjak, so krajani enotni, da je treba nasip čim prej zaščititi. Prvi korak bodo zato morale storiti inšpekcijske službe, ki v vseh teh letih niso storile nič, prav tako bo moralo postati jasno, kdo je pristojen za sanacijo nasipa. Medtem ko predstavnik podjetja Nivo Celje Zdenko Zupančič pravi, da je za nadgradnjo nasipa pristojna lokalna skupnost in lahko »ni-vojevci« nudijo le strokovno pomoč, omenjena pristojnost zavrača, čeprav zagotavlja sredstva za njegovo sanacijo. MATEJA JAZBEC Najboljši pri županu Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v sredo v Narodnem domu sprejel najuspešnejše nekdanje dijake celjskih srednjih šol. Na sprejem so bili povabljeni najuspešnejši maturanti splošne in poklicne mature ter najbolj uspešni dijaki zaključnih letnikov poklicnih šol v celjski občini. Darilo občine, srebrnik knežjega mesta, je prejelo 77 dijakov, od tega 17 dijakov šol nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, ki so se izkazali z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Srebrnike je prejelo tudi 21 maturantov, ld so opravili poklicno maturo, od tega jih je šest doseglo maksimalno število točk. Letos je bilo na celjskih srednjih šolah še 39 zlatih maturantov, ki so opravljali splošno maturo, kar 27 jih je imela L Gimnazija v Celju. Podelitve s spremljajočim glasbenim in plesnim programom se je udeležila tudi večina ravnateljev celjskih srednjih šol. PM, foto: GREGOR KATIČ SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKIAO JAVNI POZIV za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico naravne nesreče 18. 9. 2007 1. Izvajalec javnega paziva Izvajalec javnega poziva je agent: FIRMA: JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO SKRAJŠANA FIRMA: SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD SEDEŽ: 2000 MARIBOR, TRUBARJEVA II. 2. Pravna podlaga za izvedba javnega poziva Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) objavlja javni poziv na podlagi Dopolnitve dopolnjenega programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2008, ki ga je Vlada sprejela 27.9.2007 (št. Sklepa 31001-1/2007 z dne 27.9.2007) in priglašene sheme ude minimis« pomoči »Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013«, de minimis. 3. Namen in predmet javnega poziva Namen in predmet javnega poziva je pomoč v obliki nepovratnih sredstev podjetjem, ki so utrpeli škodo kot posledico naravne nesreče 18.9.2007. Pomoč bo dodeljena po pravilu »de minimis.« 4. Pogoji za prijavo na javni poziv Na poziv se lahko prijavijo podjetja (to so gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki - v nadaljevanju upravičenci) s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so utrpeli škodo kot posledico naravne nesreče 18.9.2007. Pomoč v obliki nepovratnih sredstev se odobri za upravičene stroške nastale v elementarni nesreči 18. 9. 2007. Višina pomoči: maksimalna višina pomoči je največ: • 50 % upravičenih stroškov - čiste škode v primeru, da prijavitelj ni zavaroval objektov • 70 % upravičenih stroškov - čiste škode v primeru, da je prijavitelj zavaroval objekte in opremo ali prejel sredstva za povrnitev škode tudi iz drugih javnih virov; » 80 % upravičenih stroškov - čiste škode v primeru, da je prijavitelj imel zavarovane objekte in opremo in je prejel sredstva za povrnitev škode tudi iz drugih javnih virov. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu upravičencu na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Omenjeni znesek se zniža na vrednost 100.000 EUR za upravičenca, ki delujejo v cestno prometnem sektorju. 5. Pregled prijav za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje Vse popolne prijave, ki bodo izpolnjevale pogoje za kandidiranje in bodo skladne z nameni javnega paziva, bo pregledala komisija za dodelitev nepovratnih sredstev. Komisija za dodelitev nepovratnih sredstev pripravi predlog upravičencev sredstev za vse popolne prijave in ga poda Upravi Sklada za sprejetje sklepa o dodelitvi sredstev. Na podlagi sklepa o odobritvi sredstev prejme upravičenec pomoč skladno z zaprošenimi . sredstvi in s točko 4. Pogoji za kandidiranje na javnem pozivu ter točko 7. Upravičeni stroški tega poziva. V kolikor se bo po končanem pregledu prejetih vlog ugotovilo, da skupna vrednost zaprošene pomoči presega razpoložljiva sredstva pomoči, bo pomoč izplačana v sorazmerju razpoložljivih sredstev do zaprošene pomoči. Okvirna višina nepovratnih sredstev v letu 2007 po tem pozivu znaša 20.000.000 EUR. 7. Upravičeni stroški - čista škoda • Stroški ocenjene škode na opremi, popisani in ocenjeni s strani uradnih popisovalcev škode, uradno priznanih cenilcev ali zavarovalnic in niso/ne bodo povrnjeni s strani zavarovalnic oziroma iz drugih javnih virov, • Stroški ocenjene škoda na objektih, popisani in ocenjeni s strani uradnih popisovalcev škode, cenilcev ali zavarovalnic in niso/ne bodo povrnjeni s strani zavarovalnic oziroma iz drugih javnih virov, • Izpad prihodkov za čas, koje bilo upravičencu onemogočeno poslovanje v polni zmog-Ijivosti.vendar največ za 2 meseca in niso/ne bodo povrnjeni s strani zavarovalnic oziroma iz drugih javnih virov • Stroški ocenjene škode na zalogah materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov, in trgovskega blaga in niso/ne bodo povrnjeni s strani zavarovalnic oziroma iz drugih javnih 8. Rok za predložitev prijave Rok za predložitev prijave je 19.10.2007. Merilo za pravočasno prispelo prijavo je poštni žig odtisnjen na kuverti, ki za obravnavo ne sme biti starejši od datuma roka, v primeru osebne izročitve prijave pa datum vpisan na potrdilu sklada o prejemu pošiljke. Osebno izročanje prijave na sedežu Sklada je možno vsak delovni dan v pisarni št. 5 • poslovni sekretariat med 7.30 in 16.30 uro. Prijave, ki bodo prispele po 19.10.2007, bo komisija obravnavala zgolj v primeru, če vsa razpoložljiva sredstva iz tega razpisa še ne bodo porabljena. Prijave se bodo obravnavale do porabe sredstev tega poziva oziroma do preklica razpisa. 9. Obveščanje o izboru in nakazilu odobrenih sredstev Komisija bo obravnavala vse popolne prijave in o njih odločila najkasneje v IS dneh od roka za predložitev prijave. Komisija bo najkasneje v roku 5 dni po odločitvi Uprave Sklada, dostavila vlagateljem sklep o povrnitvi višini škode. Nepovratna sredstva bodo upravičencem nakazana v roku največ 15 dni po izdaji sklepa Slovenskega podjetniškega sklada. Rezultati poziva so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnih straneh Sklada. 10. Razpoložljivost dokumentacije in dodatne informacije Dokumentacija javnega paziva vsebuje: navodilo, besedilo javnega poziva in prijavni list. Dokumentacija javnega poziva je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11. Maribor, v pisarni št 1. vsak delovni dan, med 7.30. in Vse ostale informacije dobite na telefonskih številkah: (02) 23412 50 in (02123412 11. Vsebina prijave a) Dokazila o ocenjeni škodi povzročeni na objektih in opremi. b) Dokazila o vračilu ali bodočem vračilu škode s strani zavarovalnic ali cenitve zavarovalnic in dokazila o povrnitvi škode iz javnih virov, ki so podlaga za prijavo škode. c) Vsa dokazila o škodi na zalogah materiala, nedokončane proizvodnja, proizvodov, surovin in trgovskega blaga. Vsebina prijave mora biti predložena v pisni obliki. Sklad lahko od vlagatelja zahteva tudi dodatna pojasnila. Če prijava ne bo popolna, bo vlagatelj pisno pozvan k dopolnitvi prijave. Če prijava ne bo dopolnjena v določenem času, se kot nepopolna zavrže. Prijava, ki ne izpolnjuje pogojev iz poziva, se kot neustrezna zavrne. 12. Pošiljanje prijav Prijava za nepovratna sredstva pošljite na naslov: Slovenski podjetniški sklad, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, s pripisom nNE ODPIRAJ -PRIJAVA ZA POMOČ-POPLAVEu. 4 NOVI TEDNIK Sofinanciranje odobreno, gradnja spomladi Ministrstvo za gospodarstvo je minuli teden izvedlo prvo odpiranje ponudb, prispelih na razpis evropskega sklada za regionalni razvoj za sofinanciranje projektov izgradnje turistične infrastrukture. Od 29 vlog je izbralo deset projektov, med njimi tri iz naše regije. Med prepričljivimi projekti je bila naložba družbe S. P. Plod, ki bo v Rogaški Slatini gradila 20,2 milijona evrov vreden hotel Alfa s petimi zvezdicami. T\idi Unior Turizem, ki se že nekaj časa pripravlja na gradnjo 19 milijonov evrov vrednega projekta Hotel v parku Zreče, je bil na razpisu uspešen. Hotel, ki ima zdaj še zgolj deloven naziv, bo imel približno dvesto ležišč in, kot pravi direktor Unior turizma Damjan Pin-tar, pravo »wellness dušo,« graditi pa ga bodo začeli spomladi, saj trenutno še dokončujejo podrobnosti v mansard-nem delu hotela. Terme Olimia so komisijo prepričale s projektom bazenskega kompleksa Olimia Lux, vrednega 7,8 milijona evrov. Kot je pojasnil vodja marketinga Vasja Čretnik, so se za gradnjo bazena še višjega standarda odločih iz dveh razlogov. »Ugotoviti smo, da zaradi spremenjene strukture gostov v hotelu So-telia nujno potrebujemo kopališki objekt, ki bo vezan bolj na ta hotel. Poleg tega obstoječi ne zadošča več za večje število gostov.« Nov bazenski kompleks, ki bo imel poleg notranjega in zunanjega dela tudi različne vrste savn, bo imel devetsto kvadratnih metrov vodnih površin, skupaj pa bo meril več kot dva tisoč kvadratnih metrov. »Tudi mi bomo začeli graditi spomladi, končati pa bomo, vsaj upamo, v manj kot letu dni.« Projekti bodo sofinancirani povprečno v višini 25 odstotkov vrednosti naložbe. Med neizbranimi je še nekaj projektov, ki se v naši regiji pripravljajo na gradnjo, pri čemer natančnih podatkov o le-teh ministrstvo še ne želi objaviti. Ministrstvo za gospodarstvo se je v okviru javnega razpisa odločilo za dodatno odpiranje v letu 2007, ki bo 10. oktobra. S tem bodo omogočiti prijaviteljem - tudi tistim, ki jim ob prvem odpiranju vlog iz različnih razlogov sofinanciranje ni bilo odobreno - čim hitrejši začetek gradnje. ROZMARI PETEK Država bo pomagala družbi Rogaška Les Vlada bo družbi Rogaška Les, ki je bila včasih v lasti Pomoč bo v obliki šestme- Steklarne Rogaška, od marca letos pa je njen lastnik sečnega posojila, obrestova-celovška družba Woodline Handel, dodelila 550 tisoč evrov nega z referenčno obrestno državne pomoči za čas priprave programa prestrukturi- mero in zavarovanega z ne- ranja. premičninami. Novi avstrij- Vse občane, ki jih je 18. septembra 2007 prizadelo hudo neurje, obveščamo, da lahko do 31. decembra 2007 pridobite ugoden potrošniški kredit za odpravo posledic neurja. Obrestna mera je bistveno nižja, kot velja za redno ponudbo, hkrati pa smo stroške odobritve kredita znižali za polovico. Krediti so namenjeni vsem komitentom Banke Celje oz. tistim, ki boste ob najemu kredita to postali. Za vse informacije obiščite našo najbližjo poslovalnico. a» banka celje Pomoč med člani obrtne zbornice Ker je naravna katastrofa, ki je prizadela velik del Slovenije, škodo povzročila tudi nekaterim članom Območne obrtne zbornice Celje, zlasti na področju Mestne občine Celje in občine Vojnik, območna zbornica ostale člane poziva k solidarnostni pomoči. Obrtniki imajo večinoma poškodovane ali uničene poslovne prostore, stroje, opremo, material in nekateri tudi stanovanjske prostore. Zato so člani upravnega odbora celjske območne obrtne zbornice sklenili, da preko zbornice izvedejo akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov. Dobrodošel je vsak najbolj skromen prispevek, zbrana sredstva pa bodo na osnovi določenih kriterijev razdelili med oškodovance. Finančna sredstva se zbirajo na transakcijskem računu območne obrtne zbornice številka 06000-0026031219, sklic: 00 18092007, s pripisom: pomoč - poplava, naslov Območna obrtna zbornica Celje, Cesta na Ostrožno 4, Celje. RP - 2. oktober 2007 - Občutljivost vlagateljev V preteklem tednu se je na Ljubljanski borzi vnovič izkazalo, kako občutljivi so investitorji na vsako informacijo, ki je povezana z razpletom pomembnih zgodb, ki trenutno krojijo trgovanje na domačem trgu. V središču pozornosti je bila tokrat spet delnica Telekoma, ki je nasprotno kot ob objavi zadnje pomembne informacije zajadrala nekoliko nižje. Onatn ■ &BBBBBBM6 notni tečaj P roraetvtEUR %spr. CICG 46.20 -5,50 CETG Cetis 0.40 0.00 CHZG Comet Zreče 13,95 1,40 0.00 GRVG Gorenje 48,33 5.431,70 -2,05 PILR Pivovarna Laško 96,77 908,60 1.18 JTKS Juteks 140,60 2,40 0.00 ET0G Etol 210,00 94,30 -2,05 ski lastnik bo sicer poskušal zagotoviti svojo maksimalno udeležbo pri sanaciji Rogaške Les, vendar pa sam, kot je dejal, ni sposoben zagotoviti likvidnih sredstev, ki bi to mestinjsko podjetje ohranila pri življenju med pripravo programa prestrukturiranja. Rogaška Les je imela lani preko 530.000 evrov čiste izgube, prenesena čista izguba iz predhodnih let pa je znašala kar 6,4 milijona evrov. AB Pesimizem so sprožile govorice oziroma možna uresničitev namere o spremenjenih pravilih delovanja evropskih telekomov, ki naj bi se ločiti na upravljavce omrežij in ponudnike storitev, in mnenja nekaterih domačih poznavalcev, ki potencialno uveljavitev te namere povezujejo z nižjo vrednostjo podjetja. Kljub temu, da je ta tema na evropski ravni neusklajena in je namera še daleč od sprejetja, so vlagatelji pospremili novico s prodajnimi naročili, ki so oklestila ceno lokalnemu telekomunikacijskemu podjetju. Na dan objave te informacije se je cena spustila za dobra 2 odstotka, ob koncu tedna pa se je trgovanje ponovno vrnilo preko nivoja 460 evrov. Zadnji tečaj 12.092,39 7.034.87 116.74 0,62 -0.54 0.00 Razen Telekoma so na namigovanja v medijih reagirale tudi delnice Istrabenza. Špekulacije v javnosti o visoki prevzemni ceni, ki naj bi jo ponudil Petrol, so opazno okrepile delnico Istrabenza. Njena vrednost se je ponovno dvignila preko nivoja 140 evrov, na tedenski ravni pa je cena pridobila 5 odstotkov. Posebej razveseljivo je bilo tudi trgovanje z največjim podjetjem Krko. V zadnjem obdobju se je družba spopadala z večjo ponudbo delnic, ki je kupci niso uspeh akumulirati. Cena delnice se je postopoma spustila vse do nivoja 111 evrov, med trgovanjem v preteklem tednu pa se je vrednost ob agresivnem povpraševanju opazno dvignila. Razlog za večjo ponudbo delnic v zadnjih dneh lahko iščemo tudi v izdanih certifikatih, ki so vezani na delnice Krke. Na prvi pogled vzročna zveza niti ni tako očitna, vendar pa je ob upoštevanju cenovne meje, pri kateri je certifikat brez vrednosti in avtomatično zapade, in koristi, ki jih ima izdajatelj ob tem dogodku, povezava povsem možna. Pri enem izmed nakupnih certifikatov, ki je kotiral na borzi v Stuttgarts je bila ta meja namreč postavljena pri tečaju 111,10 evra, torej ko cena Krke zdrsne na to vrednost certifikat propade. Ta meja je bila sredi tedna dosežena, zatem pa je prodajni pritisk močno popustil, kar je botrovalo tudi rasti delnice. Cena delnice je tako do konca tedna pridobila skoraj 3 odstotke, posli pa so se ob koncu tedna sklepati okoli tečaja 116 evrov. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza, d.d. Za hitrejše celjenje ran Celjski bolnišnici so v sredo predstavniki podjetja Zepter Slovenica na čelu z direktorjem Andrejem Horvatom slovesno predali 4.500 evrov vreden aparat Bioptron. Aparat oddaja polarizira-jočo svetlobo, ki jo v medicini že nekaj časa uporabljajo za hitrejše celjenje ran in zmanjševanje bolečin, aparat pa je pred kratkim pridobil potrdilo še za 20 medicinsko potrjenih indikacij. V celjski bolnišnici, natančneje na oddelku za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo, so aparat že preizkusili. Z njim ima največ izkušenj namestnik predstojnice oddelka asist. Emest Novak, dr. med.: »To je pomemben prispevek za zdravljenje bolnikov na našem oddelku. Znanstveno podprti dokazi v svetu o njegovi učinkovitosti so naravnost osupljivi, kar zdaj ugotavljamo tudi pri nas. Izredno uspešen je pri zdravljenju opeklin, zlasti v pri- Z leve: Ernest Novak, direktor SB Celje Marjan Ferjanc in Andrej Horvat merih, ko smo v dilemi, ali je treba operirati ali ne. Ker uspešno lajša pooperativne bolečine in zmanjšuje otekline, omogoča zgodnejšo in s tem tudi bolj uspešno rehabilitacijo pri poškodbah rok. Možnosti uporabe je še veli- ko več, v vseh primerih pa gre predvsem za hitrejše okrevanje pacientov. Posebno razveseljivo je, da njegova uporaba nima stranskih učinkov.« Kot je povedal Andrej Horvat, je aparat Bioptron mogoče uspešno uporabljati tu- Česa ima dosti? Včeraj je odjeknilo vabilo na današnjo novinarsko konferenco, ki jo žalski župan in poslanec Lojze Posedel sklicuje z naslovom Dost mam. Glede na to, da župan Posedel ni bil dosegljiv in da v vabilu govori tudi o osebnih razlogih, se poraja mnogo ugibanj glede današnje novinarske konference. Mnogi zaradi naslova županovo vabilo povezujejo s pisanjem Gvida Hribarja v zadnji številki spodnjesavinjskega časopisa Utrip, v katerem omenjeni piše o nesklicanem nadzornem odboru. Hribar v svojem pisanju poziva občanke in občane, naj s svojimi dejanji prispevajo k temu, da »dobi Posedel jasno sporočilo dost mam kršenja in ignoriranja zakonodaje«. Pisanje je bilo pripravljeno pred sejo žalskega občinskega sveta minuli ponedeljek, na kateri je župan Posedel napovedal, da bo končno le sklical sejo nadzornega odbora. US Nagrade za uspešno delo Celjski mestni svetniki so na zadnji seji potrdili predloge za delovno uspešnost direktorjev javnih kulturnih zavodov v lanskem letu. Delovno uspešnost izplačuje ministrstvo za kulturo na osnovi predlogov ustanoviteljev zavodov, torej mestnih občin. Osnova za izplačilo sta dve osnovni plači, na osnovi izpolnjevanja kriterijev pa delovno uspešnost prelijejo v odstotne točke. Tako so sklenili, da prejmejo za lansko delovno uspešnost direktorica pokrajinskega muzeja 62, direktorica muzeja novejše zgodovine 90, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča 58 in direktor Osrednje knjižnice Celje 63 odstotnih točk. Merila za odstotkovno določanje uspešnosti so sicer, so menili tudi celjski mestni svetniki, preveč zapletena in zato v posameznih primerih prihaja do nerazumljivih razlik. BS Ä1V di za zdravljenje kožnih bolezni, v pediatriji, nevrolo-giji in celo psihiatriji, dobre izkušnje pa so zabeležili tudi pri uporabi manjših aparatov za domačo uporabo. MBP Foto: GREGOR KATIČ V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com Zbornica Saša na svoje Upravni odbor območne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je na seji pred tednom sprejel odločitev, da začnejo s postopki za preoblikovanje zbornice v samostojno pravno osebo. »Samostojna zbornica bo v bodoči pokrajini Sa-Ša imela neprimerno boljše možnosti za neposredno vključevanje v razvojne projekte, tako organizirana pa bo imela bolj enakopraven status v dialogu z drugimi razvojnimi inštitucija-mi in partnerji tako v regiji kot na državni ravni,« je odločitev UO pojasnil direktor zbornice Franci Kotnik. Na seji so imenovali delovno skupino, ki bo pripravila predlog aktov in model članarine v zbornici. Ustanovna skupščina je predvidena v začetku novembra. Na seji so prisluhnili razvojnim projektom Topolšice, ki so jih predstavili bolnišnica, terme in tudi Občina Šoštanj. Med smelimi načrti posebej izpostavljajo gradnjo apartmaj-skega naselja, wellness centra, hotela s štirimi zvezdicami, doma za varstvo starejših občanov, doma krajanov in garažne hiše. Bolnišnica Topolšica načrtuje obnovo dotrajanih objektov in njihovo oživitev, v vili Bredi naj bi se izvajala raziskovalna dejavnost, v Smrečini pa poliklinika z diagnostičnim centrom. Največji lastnik zemljišč in opuščenih objektov v Topolšici je ministrstvo za zdravje, zato vseh ciljev brez njegovega aktivnega sodelovanja in hitre vključitve ne bo možno doseči. US Kredit za blok 6 Termoelektrarna Šoštanj je z Evropsko investicijsko banko podpisala 350 milijonov evrov vredno pogodbo o finančnem posojilu za blok 6. S podpisom pogodbe je šoštanjska termoelektrarna kot investitor naredila pomemben korak k posodobitvi proizvodnje, ki bo pomenila veliko pridobitev ne le za družbo, temveč za celoten slovenski energetski sistem. Brez dvoma je k uspešno zaključenim pogajanjem z banko pomembno vplivalo to, da je termoelektrarna članica Holdinga Slovenske elektrarne, kar je pripomoglo k boljšim pogojem pri najemu posojila. S tem pa finančna konstrukcija zahtevne investicije še ni ko končana, saj bo preostali del termoelektrarna zagotovila iz lastnih sredstev in kreditov komercialnih bank. US H :an! 1_ «J® i -K' I V-| ' -, - ■ < S* X J, . •. V. ... _ Cri il .lite. da se skrivala Srečna izžrebanca In se presenečenje! ^ Vsak mesec bomo medvedke pripeljali v sanjskem avtomobilu Mercedes SLK, veliki nagradi Casinoja Faraon 2007! 6 JEV WH V vajo se je vključila tudi Slovenska vojska. »Eksplozija« v upravnem centru V soboto so v Mozirju pripravili 13. regijsko preverjanje ekip prve pomoči, civilne zaščite in Rdečega križa. Dopoldne so pripravili preverjanje, v katerem je sodelovalo 15 ekip. Svojo dejavnost so prikazale tudi organizacije in društva, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje (gasilci, jamarji, potapljači, kinologi, gorski reševalci, taborniki, skavti), ter Slovenska vojska in Regijske enote civilne zaščite. V času preverjanja so prikazali svojo dejavnost, opremo in sredstva, ki jih uporabljajo za zaščito in reševanje, k sodelovanju pa so privabili tudi učence OŠ Mozirje. Največ znanja je prikazala ekipa prve pomoči civilne zaščite iz velenjskega Gorenja, ki bo zastopala Zahodno Štajersko na državnem preverjanju v Novi Gorici. Popoldne so v upravnem centru izvedli prikazno vajo Mozirje 2007. Po scenariju je v eni izmed pisarn v centru prišlo do podtaknjene eksplozije in posledično do hitrega širjenja požara na so- sednje prostore. Vaja je omogočala preigravanje zelo zahtevne kombinacije požara in reševanja ljudi z višine s pomočjo helikopterja ter drugih sil in sredstev. V vajo so se poleg operativnih gasilskih enot, ki izvajajo gašenje in reševanje ljudi iz že gorečega objekta, vključili še helikopter Slovenske vojske, gorski reševalci, jamarji, regijska enota reševalnih psov z vodniki, reševalna postaja Mozirje, Gasilsko društvo Velenje in Poklicna gasilska enota Celje. US, foto: EM Koraki za tretjo razvojno os Veslanje na Šmartinskem jezeru V petek so se na Šmartinskem jezeru pomerile veslaške ekipe v okviru prireditve Noč raziskovalcev, ki jo je v Celju organizirala Fakulteta za logistiko Celje-Krško. Prireditev Noč raziskovalcev je bila po vsej Evropi, v Sloveniji pa že drugo leto v Celju in Mariboru. Na Šmartinskem jezeru so se pomerile veslaške ekipe, zmagovalci pa so bili Celjani Blaž Krope, Gregor Mumel, David Jurše in Jan Jurič. Sledila sta še koncerta skupin Los nipples in Multiball v Celjskem domu. KŠ, foto: SHERPA Na zadnji seji državnega zbora je velenjski poslanec Bojan Kontič ponovno zastavil vprašanje glede napredka tretje razvojne osi. Kontiču se zdi vprašanje povsem na mestu, saj je nedavna poplava pokazala, kako je lahko Velenje s šaleško dolino, posledično tudi s Koroško, kar nekaj časa odrezano od sveta. Poleg tega je opozoril tudi na druge povsem dotrajane državne ceste, ki vodijo iz Velenja v »svet«. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je od-govaijal, da projekt dobro napreduje. Vteh dneh se namreč končuje šesti korak, in sicer je to predlog najustreznejše rešitve. »Po terminskem načrtu naj bi se to zgodilo v nekaj tednih, morda že konec oktobra,« je napovedal Podobnik. Temu bi sledili javna razgrnitev in javna obravnava, nato izdelava predloga državnega prostorskega na- Zmagovalcem je pokal predal dekan Fakultete za logistiko Martin Lipičnik. črta in sprejem uredbe o državnem lokacijskem načrtu. Nekatere postopke bi lahko vodili vzporedno, že v vmesnem Času bi začeli pridobivati gradbeno dovoljenje ter odkupovati zemljišča. Minister za promet Radovan Žerjav je povedal, da so pri pripravi prostorskih aktov najdlje na severnem delu tretje razvojne osi, da pa bo hitrost »korakov« v veliki meri odvisna tudi od sodelovanja lokalnih skupnosti in nosilcev urejanja prostora. Denar za pripravo dokumentacij e in'gradnjo novih cestnih povezav na tretji razvojni osi je predviden v predlogu proračuna za leti 2008 in 2009 ter v načrtu razvojnih programov do leta 2013, pri gradnji pa računajo na sredstva kohezijske politike oziroma kohezijskih skladov. Kot je slišati na terenu, bo pri izboru trase več težav, kot mislijo na ministrstvih. Do nedavnega je veljalo, da naj bi se občine v bodoči pokrajini Saša zavzemale za zahodno različico, ki bi tekla mimo Šoštanja in se v Šmartnem ob Paki oziroma Letušu čim bolj približala Zgornji Savinjski dolini. Zadnje izjave pa kažejo, da niti v Šmartnem ob Paki niti v Šoštanju, kjer bi z avtocesto izgubili najboljša zemljišča za gradnjo, niso zainteresirani za zahodno možnost. US ——- Št. 78 - 2. oktober 2007 m NWl TEDNIK 1 NAŠIH KRAJEV 7 Novi prostori Bliline V soboto so v Vodnikovi ulici v Celju odprli prostore Družinskega inštituta Bližina. Zavod je sicer deloval že od januarja, vendar še niso imeli uradne otvoritve. Namenjen je psihoterapevtski pomoči posameznikom, parom in družinam v stiski. Prostore sta odprla Christian Gostečnik, utemeljitelj modela relacijske družinske terapije v Sloveniji in Stane Rozman, podžupan Mestne občine Celje. Otvoritvi se je pridružil tudi celjski škof Anton Stres, ki je prostore blagoslovil in izrazil upanje, da bo klicev v inštitut čim manj, saj bi to pomenilo, da je naša družba takšna, kot mora biti. Za zdaj sta v Bližini edina zaposlena Sara in Drago Jerebic, vendar se jima bosta kmalu pridružila še dva zunanja sodelavca. Inštitut deluje kot zasebni neprofitni zavod za strokovno terapevtsko pomoč posameznikom, parom, otrokom in dru- žinam v stiski. V šestih mesecih so zabeležili že 250 telefonskih klicev, ko so ljudje prosili za pomoč ali informacije o delavnicah. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, so individualna, zakonska in družinska terapija, terapevtske skupine, predavanja in delavnice za starše in zakonce, svetovanje in delavnice za učence in dijake ter supervizija na področju socialnega varstva in v šolstvu. KŠ Konjiški gasilski stoletnik Letos mineva sto let od izgradnje prvega gasilskega doma v mestu Slovenske Konjice in v Dravinjski dolini. Dom, zgrajen v secesij-skem slogu, je bil v času izgradnje arhitekturni ponos Štajerske, danes, po treh večjih obnovah, pa ni le dom konjiških gasilcev, temveč tudi zakladnica gasilske dediščine. Gasilci iz številnih slovenskih gasilskih društev so se v soboto zbrali na slovesnosti ob njegovi 100-letnici. Kot je v svojem nagovoru med drugim dejal predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry, je bil namreč to pomemben dogodek za vse slovenske gasilce. Ne nazadnje tudi zato, ker so konjiški gasilci na čelu s častnim predsednikom Florjanom Jančičem za to priložnost zbrali fotografije domov, starejših od 100 let, iz vse Slovenije. Zbirko bodo predali slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliki. Slavnostni govornik na prireditvi, konjiški župan Mi- n Gorinšek, se je ob povzemanju bistvenih dosežkov konjiških gasilcev, ki se v tem času že pripravljajo na 135-letnico, še posebej zahvalil za njihovo nesebično pomoč ljudem v stiski. V zahvalo za uspešno zagotavljanje varnosti občanom jim je tudi izro- Najodgovo ši predstavniki gasilcev in občine pred stoletnikom. čil posebno občinsko priznanje. Poleg tega priznanja je predsednik PGD Slovenske Konjice Andrej Tomažič prevzel še plaketi Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Slovenske Konjice. Gasilci so se zahvalili tudi vsem še živečim gospodarjem doma: Otu Fijavžu, Rudiju Koncu, Srečku Mlakarju in sedanjemu gospodarju, Juriju Tomažiču starejšemu. Seveda so se oddolžili tudi najzaslužnejšima: Florjanu Jančiču in Andreju Tomažiču. S kulturnim programom sta program obogatila konjiška godba na pihala in pevski zbor PGD Zreče. Zaokrožili so jo z odkritjem spominskega obeležja - Naš dom stoletnik, razstavo Gasilski domovi - stoletniki na Slovenskem in filmom o obnovi doma leta 1973. MBP Sara in Drago Jerebic s Christianom Gostečnikom in celjskim škofom Antonom Stresom www.Infond.si 080 22 42 EÜ3 Družba za upravljanje d.o.o. Trak so prerezali (z leve) predsednik sveta Mastne krajevne skupnosti Janez Lorber, župan občine I Slatina Branko Kidrič in predstavnik krajanov Friderik Drofenik Odprli obnovljeno cesto Občina Rogaška Slatina je minuli četrtek odprla odsek obnovljene lokalne ceste Brestovec-Jurg. Trasa obnovljene ceste se uporablja že od rimskih časov. Obnovili so 1.800 m dolg odsek od križišča proti Kamencam do že saniranega odseka lokalne ceste tik za gostiščem Jurg. Vodja investicij na Občini Rogaška Slatina Kristjan Novak je povedal, da vrednost obnove odseka znaša 241 tisoč evrov. Investicijo je delno sofinancirala Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo, v večji meri pa Občina Rogaška Slatina. »Cesta je bila zelo dotrajana in tudi sama gostota prometa je narekovala nujnost rekonstrukcije. Z obnovo je zagotovljena večja pretočnost in varnost vseh udeležencev v prometu, pa tudi zmanjšanje prometa skozi center Rogaške Slatine,« je povedal Novak. VT 8 IZ N/^SIH KRAJEV H!fl¥« Sodelovanje dveh občin Lokalno cesto Šentjur-Dobje na odseku Žegar-Presečno so z asfaltno prevleko v celoti modernizirali že lani, slavnostno odprtje pa so pripravili na letošnji prvi jesenski dan v vasi Zgornji Žegar. Prireditev so pripravili v sklopu počastitve praznika občine Šentjur in praznika Krajevne skupnosti Prevorje. Na otvoritvi so se poleg krajanov zbrali najvišji predstavniki občin Šentjur in Dobje. Župan občine Šentjur Štefan Tisel je povedal, da je bila cesta v celoti modernizirana že lani v dolžini 1316 m. Naložba je veljala 260 tisoč evrov. Zupan občine Dobje Franc Salobir pa je poudaril, da so večletna skupna prizadevanja prinesla rezultat, ki je občini še zbližal. Pridobitev v kraju je blagoslovil župnik Marko Šraml, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci prevorske in slivniške šole ter Ljudski pevci s Prevorja z Dragom Zekarjem. Krajevna skupnost Prevorje in vaščani Zgornjega Žegra pa so poskrbeli za obilno pogostitev. MAJDA REZEC S srečanja lovcev pred dvorcem Novo Celje Zupana občin Šentjur in Dobje sta prerezala trak na prenovljeni cesti. Lovci po lastili Jubilej Pred dvorcem Novo Celje se je v soboto zbralo 400 lovcev iz 42 lovskih družin Sa-vinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje, ki so proslavili tudi 100-letnico slovenskega lovstva. Uvodoma je lovce in druge goste nagovoril predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Maks Ar-lič. Osnovno poslanstvo lovske organizacije je ohranjanje ravnovesja v naravi, zato je lov okoljevarstvena funk- cija. Teh načel so se lovci vseskozi držali, zato jim je uspelo ohraniti izredno pestrost narave in divjadi. »Divjad ne pozna meja, zato je drobljenje lovišč in lovske organizacije škodljivo za divjad in naravo. Tako so razmišljali pred sto leti, danes pa se pojavljajo posamezniki s povsem nasprotnimi idejami, ki želijo razdrobiti lovišča in uvesti takšen način lova, ki bo izničil vsa dosedanja prizadevanja gospodar- jenja z divjadjo,« je poudaril Arlič. V kulturnem programu so nastopili Savinjski in Celjski rogisti ter mešani lovski pevski zbor iz Škal. Družabno srečanje se je nadaljevalo s kuhanjem golaža, kjer se je med sabo pomerilo pet ekip lovskih družin, posebna komisija pa j é za najboljšega proglasila tistega, ki so ga skuhali člani Lovske družine Škale. Legalizirani okoliši Celjski mestni svet je sprejel sklep o spremembi šolskih okolišev v občini in s tem legaliziral poprejšnji dogovor ravnateljev II. in III. osnovne šole. S tem je pravnoformalno urejena že prej dogovorjena meja med dvema Šolskima okolišema v mestu, za območje Glazije. Poprejšnji dogovor ravnateljev je potrdil mestni odbor za družbene dejavnosti in je v praksi veljal. Vsi otroci s tega območja so se že všolali v III. osnovno šolo. BS V skupen boj proti raku dojk Rok na specialno olimpijado Na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade, igrah za osebe z motnjami v duševnem razvoju, bo v Šangha-ju te dni nastopilo 23 slovenskih predstavnikov. Med njimi bo naše barve s kolesom zastopal Rok Prašnikar iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. »Za naše delo je Rokova uvrsütev med več kot sedem tisoč nastopajočih veliko priznanje,« je vesel njegov športni mentor mag. Tine Kovačič. A še bolj se tekmovanja veseli Rok Prašnikar iz Šmartnega ob Dreti, ki je med poletnimi počitnicami po cele dneve kolesaril ter tako pridno vadil za olimpijado. »Zelo se veselim tekmovanja,« je navdušen, »najbolj od vsega se veselim letala, saj se z njim nisem še nikoli peljal, želim pa si tudi prvo mesto,« je povedal pred odhodom. Rok, ki ga poleg kolesarstva zanimata še atletika in smučanje, na zlato računa tudi zato, ker ima doma že kar nekaj zlatih medalj. Poleg tekmovanj (Rok bo nastopil na 10 in 15 kilometrov dolgi progi) bo na Kitajskem dovolj časa tudi za sprostitev. Že na samem odprtju bo nastopilo kar nekaj zvezdnikov, med njimi Jon Bon Jovi, Sting, Bruce Willis in drugi. RP Rok (na sredini) je s svojim mentorjem že pred dnevi odpotoval v Sanghaj. Avon za rožnati oktober Minulo sredo je Avon pripravil tiskovno konferenco v hotelu Möns v Ljubljani, kjer so . navzoče seznanili z vses-vetovnim humanitarnim programom za boj proti raku dojk; letošnjim pohodom okoli sveta proti raku dojk in roža pentljo, ki povezuje posameznice po svetu, ki so zbolele za to zahrbtno boleznijo. Ob tej priložnosti je direktorica Avon Slovenija Adriana Giurissa predala predstavniku Kliničnega centra, dr-. Urošu Ahčanu, ček v vrednosti 2000 evrov za nakup aparata za kreacijo bradavice po rekonstrukciji dojke (na sliki). Avon je že 1. 1992 ustanovil dobrodelni sklad za boj proti raku dojk, ki je danes razširjen v več kot 50 državah po svetu. V15 letih je bilo za boj proti raku dojk v Avonu po svetu zbranih čez 450 milijonov dolarjev za namen zgodnjega odkrivanja raka dojk, za osveščanje in izobraževanje žensk, za diagnostiko in Jažjo dostopnost zdravljenja ter znanstvene raziskave. Avonova humanitarna dejavnost boj proti raku dojk zbira denar na več načinov, in sicer s prodajo enkratnih proizvodov z roza pentljo, preko Avo-novih predstavnic, na posebnih dobrodelnih dogodkih, kot so pohodi, teki, predstave in druge aktivnosti in na letni gala prireditvi sklada v New Yor-ku ter z neposrednimi dona-cijami. Avon Walk Around the World for Breast Cancer je gibanje, ki vključuje stotisoče ljudi iz 50 držav s 6 celin v skupnem prizadevanju proti tej bolezni. V glavnem so to po- hodi, teki, delavnice, koncerti in drugo. Avonove držđveso posebej povezane še z roza pentljo, ki obkroži svet. Izbrana predstavnica Avona odpotuje v drugo državo in preda posebno roza pentljo njihovi predstavnici, prav tako bolnici z rakom dojk Edinstvena roza pentlja je simbol skupnega upanja v ozdravitev. Potiskana jezbesedohvalavmno-gih jezikih. Letos je Avon Slovenija z Global Connection Ribbon Tour povezanz Avon Madžarska. Njihova predstavnica je roza pentljo predala predstavnici Avo- na iz Celja Eriki Simonič, ki bo čez nekaj dni odpotovala na vsakoletno zaključno slovesnost FundacijevNewYork. Predsednica Europe Donne Mojca Senčar je povedala nekaj besed o delovanju te neprofitne organizacije, ki se že deset let zavzema za boljše pogoje zdravljenja in zgodnje odkrivanje raka dojk. V Sloveniji vsako leto zboli približno 1000 žensk, vsak dan 3, umre vsak dan najmanj 1. Z dobro osveščenostjo se Stopnja umrljivosti lahko zmanjša tudi do 25 %. Že četrtič letos bo Tek za upanje, ki jé prav tako namenjen zbiranju denarja in oza-veščanju javnosti. Vsako leto je Avon generalni sponzor tega dogodka. Vabljeni v soboto, 6. 10. 2007 na Tek za upanje, ki bo v ljubljanskem Tivoliju (pred halo Tivoli) ob 10. uri. S svojo udeležbo boste pripomogli k boju proti raku dojk. Zbrana sredstva se vseskozi namenjajo za posodabljanje medicinske opreme v slovenskih bolnišnicah. MEDIJSKI POKROVITELJ p rednik radii®celje novi tednik iz naših KRAJEV Povečati nagrade krajevnim aktivistom Celjski mestni svetniki so na zadnji seji sklepali o osnovah in merilih za financiranje delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti v občini. V novem sklepu so natančneje opredelili namembnost prostorov in merila za financiranje, pri čemer so strokovnim službam predlagali več pomembnih ukrepov. Tako naj bi bolje in iz drugih virov poskrbeli za nagrajevanje predsednikov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter članov svetov. Prav ti namreč opravljajo izjemno pomembno prostovoljno delo in so motor dogajanj v najmanjših celicah lokalne samouprave. V Mestni občini Celje je deset mestnih četrti in devet krajevnih skupnosti. Za gmotne stroške prejema vsaka 108 tisoč evrov, za manjša komunalna dela na svojih območjih pa letno še 80 tisoč evrov. Dosedanja nagrada za predsednike je polovica poprečne slovenske plače letno, kar je po mnenju vseh sodelujočih v razpravi bistveno premalo. Vsi odbori mestnega sveta in vsi sodelujoči v razpravi so zahtevali, da se nagrajevanje predsednikov in članov svetov uredi drugače in iz drugih virov in da že ob rebalansu proračuna za prihodnje leto mestna občina poveča višino sredstev, ki jih letno daje krajevnim skupnostim in mestnim četrtem. BRST Obiskovalci so si ogledali vse skupine, ki delujejo v domu. Terezija Gajšek iz pogovorne skupine Slavčki jim je z veseljem zrecitirala nekaj svojih pesmi. Utrip Špesovega doma Minuli teden so v vojniš-kem domu starejših, imenovanem Špesov dom, pripravili dan odprtih vrat. Na ta način so se želeli še bolj približati krajanom ter vzpostaviti nova sodelovanja. Dom že zdaj redno obiskujejo prostovoljci iz sosednje osnovne šole, ki tedensko obiskujejo izbranega, za leto posvojenega »dedka ali babico«. Mesečno jim prikupen kulturni program pripravijo tudi malčki iz Vrtca Mavrica Vojnik, ki tako vošči- jo vsem stanovalcem doma, ki v določenem mesecu praznujejo rojstni dan. Kup družabnih aktivnosti za prebivalce doma pripravi tudi vodstvo. Kako izgledajo pogovorne skupine, tombole, kulinarični, krojaški in os- tali krožki ter kako zveni njihov pevski zbor, so obiskovalci lahko videli in slišali na lastne oči ter ušesa, pri čemer si bodo nekateri življenje v domu zagotovo želeli doživeti tudi sami. RP Včeraj je bil mednarodni dan starejših. Slovenija sodi med države z vedno starejšim prebivalstvom: ob koncu leta 2006 je bilo 15,9 odstotka oseb, starejših od 65 let, kar pomeni, da je bilo toliko starih že skoraj 320 tisoč prebivalcev Slovenije. Te dni praznuje svoj krajevni praznik celjska Mestna četrt Dolgo polje. Praznik je posvečen spominu na ukradene otroke, na najbolj gnusno dejanje nemških okupatorskih sil, ki so leta 1942 v takratni okoliški, danes I. osnovni šoti ločiti matere in otroke in nato starše internirali, otroke pa poslali na nacistično prevzgojo v domove nemških družin. Mnogi se niso nikoli vrnili. Ob prazniku so v mestni četrti pripraviti več prireditev. Že v petek so v jedilnici I. osnovne šole na slovesni prire- ditvi podeliti priznanja mestne četrti, priznanja za urejeno okolje in nagrade učencem šole. Včeraj so predstavniki mestne četrti razdelili pomoč v obliki prehranskih paketov dvajsetim socialno ogroženim družinam in posameznikom, s predstavniki krajevne organizacije društva upokojencev pa so začeti obiskovati krajane, stare 80 let ali več. Takšnih starostnikov je v tej mestni četrti 190. Danes ob 17. uri pripravljajo predavanje o možnostih ortopedskega zdravljenja bolečin v križu, v prostorih mestne četrti pa bodo odprli tudi razstavo starih fotografij z območja svoje mestne četrti, ki si jo bodo krajani in drugi lahko ogledah še jutri. Za Četrtek pripravljajo srečanje krajank in krajanov, starih 80 ali več let, za petek pa prvi pohod ob meji mestne četrti, ki je dolga pet kilometrov. Najbolj slovesno bo na Dolgem polju v soboto, ko bo v telovadnici I. osnovne šole osrednja proslava ob prazniku, namenjena srečanju članov društva taboriščnikov -ukradenih otrok. BS Dolgo polje praznuje Št 78 - 2. oktober 2007 - MM Tekmovalci so poleg obilice cvetja za Pikino pojedino uporabljali tako naravne materiale kot tudi razne steklene predmete, škornje, nogavice, pač vse, kar spominja na Piko Nogavičko. Plečnik v očeh evropskih cvetličarjev Razstavni prostor slovenskega tekmovalca Matjaža Beguša Od Plečnika do hladilnika Imenitne kreacije Evropskega cvetličarskega prvenstva V Velenju se je v sobotnih poznih urah končal tekmovalni del Evropskega cvetličarskega prvenstva. Po napetem boju, v katerem so odločale stotinke, je zmagala Nadine Weckardt iz Nemčije, ki bo svoj naslov obdržala še naslednja štiri leta. Slovenijo je zastopal Matjaž Be-guš, ki se je uvrstil v drugo polovico tekmovalcev. Tekmovalci iz dvajsetih držav so ustvarili po šest različnih kreacij. Izdelke je po določenih kriterijih ocenjevala strokovna komisija, ki so jo zanimale ideja, barve, kompozicija in tehnika. Tekmovalci so imeli glede na temo tudi možnost izbire materialov. Na temo Pikina pojedina so morali tekmovalci ustvariti kreacije, ki odsevajo značilnosti Pike Nogavičke. Pri izbiri materialov niso bili omejeni. Druga naloga tekmovalcev je bila izdelati poročni šopek oziroma poročno dekoracijo, ki jo nevesta lahko drži v rokah ali si jo pritrdi na roko. Edina zahteva pri tej temi je bila, da morajo tekmovalci uporabiti nageljne in ne drugega cvetja. Za nasad v posodi so imeli vsi tekmovalci na voljo iste in točno določene materiale. Na temo Jože Plečnik so tekmovalci ustvarjali kreacije, ki odsevajo značilnosti slovenskega arhitekta, pri izbiri materialov pa niso bili omejeni. Kot zanimivost omenimo, da so nekateri tekmovalci takoj, ko so izvedeli za razpisane teme, pripotovali v Ljubljano, si ogledali Plečnikova dela in se jih tako ali drugače dotikali, da so začutili Plečnikovo ustvarjalnost. Tildi v Velenju sta o končni zmagovalki odločali zadnji dve temi. Šopek in Presenečenje, saj so imeli na voljo enak material, s katerim so se seznanili tik pred začetkom tekmovanja. Organizatorji so res poskrbeli za pravo presenečenje, saj so morali cvetličarji okrasiti Gorenjev hladilnik. Tuji- tekmovalci so se v Sloveniji mudili več dni in bih navdušeni nad lepotami, organizacijo in gostoljubnostjo Ve-lenjčanov. US, foto: ALEKS ŠTERN »In« so naravni materiali, manjkati pa ne sme niti veliko bleščečih dodatkov. Eden od predlogov, kako okrasiti hladilnik. - Št. 78 - 2. oktober 2007 - VAŠE SKRITE ŽELJE^% URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Janezom Severjem sva pri njih pripravljala reportažo in od takrat so vezi ostale. Janko je zelo ambiciozen, zelo iznajdljiv, rad ustvarja. Tako je pred petimi leti sodeloval tudi v našem natečaju izbiranja najboljše novoletne voščilnice in je bil celo nagrajen. Rad posluša domačo narodnozabavno glasbo, tako da mu včasih priskrbimo tudi kasete in zgoščenke.« Nič drugače ni bilo tokrat, ko je Tone Janka presenetil s paketom najnovejših zgoščenk narodnozabav-ne glasbe, čokolado in knjigama, ki ju je napisal. »Ima tak raziskovalni duh, ki je bil zaradi bolezni nekoliko prikrajšan, ampak zdaj to nadomešča. V domu ga razumejo, okolica, ki ga spozna, pa ga ima rada, ker je res prisrčen in dober Kozja-nec. Veliko je prestal, a ni obupal. Njegova zgodba je boleča, ampak marsikomu v razmislek, da ne smemo obupati, če se pojavijo težave.« Janko pa Tonetu ni ostal dolžan: »Zaželel bi mu veliko zdravja, sreče in naj se mu uresničijo vse skrite želje!« Čut za sostanovalce Če mu zdravje dopušča, se Janko udeležuje raznih aktivnosti, odpravi se tudi na izlete, na letovanja. Letos je ob pomoči revije Jana dobil preno-sni aparat za kisik. Tako se lahko za kakšen dan opravi tudi na izlet. V domu so z Jankom zadovoljni, pojasnjuje tamkajšnja delovna terapevtka Jožica Lukše. »Ima čut do ostalih sostanovalcev, ni mu vseeno za nikogar. Do uslužbencev je pa tudi zelo spoštljiv. Ima ogromno idej, ogromno volje.« Janko nas je peljal še do delavnice, v kateri s sostanovalci, če mu zdravje dopušča, preživi precej časa. Tudi tam radi prisluhnejo glasbi, ki jo priskrbi Tone Vrabl. »Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem zaposlenim v domu, ki tako lepo skrbijo za nas. Kot je napisal naš psihiater: naj še mnogo let nam pluje ta ladjica.« ANDREJ KRAJNC Foto: MATEJ BINCL Še več volje in ustvarjalnosti Janku Seliču podarili računalnik in mu omogočili srečanje s Tonetom Vrablom - Zaradi bolezni v domu, a zadovoljen Da bi dobil računalnik in se srečal s Tonetom Vrablom, sta bili skriti želji Janka Seliča iz Loke pri Žusmu, ki zadnjih 8 let živi v Domu Nine Pokom Grmovje. Tja ga je pripeljala bolezen, kronično pomanjkanje kisika. In ker mu, kot je napisal v pismu, po plačilu vseh stroškov ne ostane veliko denarja za priboljške, se je, kot zvesti bralec Novega tednika in poslušalec Radia Celje, obrnil na nas. Brez računalnika si mnogi danes življenja niti predstavljati ne moremo več, zato ne čudi, da je tudi Janko padel pod vpliv sodobne tehnologije. »Po pravici povedano, se prej nikoli nisem ukvarjal z računalništvom, tu v domu pa imam precej časa in si z računalnikom krajšam trenutke dolgočasja. Zaradi bolezni sem namreč večinoma priklenjen na aparat.« Starejši računalnik sicer že ima, a pra- vi, da je ta svoje odslužil. Največkrat brska po internetu. »Letos sem imel srečo, da so mi v sobi namestili internet-no povezavo. Rad pogledam, kaj se dogaja po svem.« Srečanje s Tonetom Vrablom Novega računalnika se je Janko zelo razveselil. Prav toliko, če ne še bolj, pa tudi obiska našega sodelavca Toneta Vrabla, brez katerega si mnogi poslušalci Radia Celje ne znajo predstavljati ponedeljkovih večerov, ki jih Tone popestri z narodnozabavno glasbo. »Leta 1973 je bil Tone pri nas doma v Loki pri Žusmu kot del ekipe Novega tednika in Radia Celje in od takrat ga redno spremljam. Tako sem si zaželel, da bi ga znova videl v živo in se pogovoril z njim,« pravi Janko. Tudi Tone se spominja prvega srečanja. »S kolegom Janko se, če mu zdravje dopušča, loti tudi dela v domski delavnici. Kakšni občutki so Janka prevevali, ko smo mu podarili računalnik, boste lahko slišali v soboto ob 10.15 na Radiu Celje. Janko in njegovi sostanovalci v Domu Nine Pokom Grmovje --- Št. 78 -2. oktober 2007 -- S Tonetom Vrablom seje prvič srečal leta 1973. Od takrat spremlja vse njegove oddaje. Sre« Zapostavljeni Diko postal junak tekme Miladin Kozlina Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v dramatični končnici tekme v Veszpremu igrali neodločeno 24:24. Madžari so v zadnji minuti vodili z golom prednosti, norveška sodnika sta jim odvzela žogo, kar so izkoristili Celjani in izenačili v zadnji sekundi z golom Miladina Dika Kozline. Veselje na madžarskem parketu je bilo upravičeno. Spremljal ga je tudi športni direktor celjskega kluba Slavko Ivezič. Čestitke za uspešno gostovanje ob Blatnem jezeru. Zelo dobro ste začeli novo evropsko sezono. Povejte nam, kako je bilo v Veszpremu? Vedeli smo, da so domači izjemno močni v svoji dvorani, kjer zelo redko izgubljajo. Želeli smo se izogniti porazu. Z osvojeno točko smo pridobili prepotrebno samozavest. Sedaj smo v psihološki prednosti. Vsi so že bili skeptični glede ekipe, če je sploh sposobna dobro odigrati. Dobili smo dokaz, da je. Je bilo kaj posebnosti? V bližini gradijo novo dvorano, povsem po vzoru našega Zlatoroga. V sedanji, za potrebe tovrstnih derbijev pretesni dvorani pa smo opazili, da so bili v domačem taboru po tekmi zelo razočarani. Izguba točke jih je prizadela. Veselilo pa se je okoli 200 naših pristašev. Florijanov je bilo 120, navijačev s Koroške pa 50. Tildi v sezoni 1996/97 je domači Winterthur na prvi tekmi četrtfinala LP vodil s štirimi goli prednosti, izid pa je na 21 iz devetmetrovke po izteku igralnega časa izenačil Iztok Puc. Tokrat je bil junak tekme do sobote zapostavljeni Miladin Kozlina, ki je v zadnjih 11 minutah izkoristil vseh 5 strelov. Vas zagotovo njegova predstava ni presenetila? Ne, vsekakor ne. Fantje letnika 1983 počasi prihajajo na površje. David Špiler, Miladin Kozlina, tudi Aljoša Rezar, pa nekoliko mlajši Dragan Gajič bodo prevzeli svoje vloge, ki si jih tudi zaslužijo. Sposobni so se kosati z vsemi najboljšimi igralci v Evropi. Potrebujejo pa pozornost in priložnost. Izjemno smo veseli za delež Kozline. Imeli ste precej zdravstvenih težav, pa vendar se je izkazalo, da je prva postava zdrava ter ob Kozlini in Re-zarju sposobna marsičesa, torej da je okostje moštva skrbno izbrano, ali ne? Še vedno trdim, da je ekipa kvalitetna. Z vrnitvijo Trivun-dže. Furlana in Gorenška bomo zapolnili vsa mesta tako, da ne bo obremenjena le šesterica oziroma sedmerica. Potrebno je biti strpen, to moštvo potrebuje čas. Trije trenutki - poleg Diko-vega gola seveda - so izstopati v dramatični končnici: Terzičev neuspešni zaključek akcije, Špilerjeva napačna podaja in prekinjen zadnji madžarski napad. Kako ste jih videli vi? Vse skupaj priča, da je bilo v finišu možno prav vse. Mi bi lahko zmagali, za tem lahko žalujemo, po razpletu pa smo lahko zadovoljni z remijem. Terzič je želel prelisičiti Periča, ki pa je še vedno kljub svojim letom eden izmed najboljših vratarjev v Evropi. Pri podaji, ki je bila dolga, ni bil kriv le Spiler. Lahko bi se žogi bolj približal Stojanovič. Vsekakor pa je bil David nepazljiv. Kar pa se tiče izgubljene žoge Vesz- prema ... To je bila povsem korektna sodniška odločitev. Verjemite, da Norvežana tega ne bi dosodila, če ne bi bilo res. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Nogometaši MIK CM Celja so le štiri dni zdržali na vrhu lestvice 1. SNL. V soboto so v Areni Petrol izgubili z Interblockom z 2:1, pred njimi pa sta dve gostovanji. Pred 1.500 gledalci so gostje povedli že v 5. minuti preko Preglja. Po podaji Blaža Puca je v 30. minuti izenačil Nejc Pečnik. Drugi polčas so Celjani začeli bolj odločno, a je Puc najprej zapravil lepo priložnost, nato pa z glavo žogo preusmeril v vratnico. V 72. minuti je Pregelj vrnil Rodiču za asistenco v 1. delu, obstala je domača obramba in Celjani so ostali brez točk. V izdihljajih tekme so bili sicer pred izenačenjem, a jim ni uspelo: Darijo Biščan je zadel prečko, odbito žogo pa je s škaijicami Marko Križnik spremo vrnil pred vrata, nakar jo je Puc s treh metrov poslal preko ljubljanskih vrat. K ranjeni Nafti Nejc Pečnik je proti zelo oslabljenemu Interblocku (Pinni je pogrešal Sebastjana Gobca) šestič zadel, pa obenem tudi dvakrat natančno zaposlil soigralca v celjskem napadu: »Raje bi videl, da bi dva moja soigralca zadela, jaz pa ne, samo da bi zmagali. Nismo bili pravi, a še vedno boljši od tekmecev. Pri naših strelih žoga ni hotela v gol, pri njih pa kar dvakrat.« Lendavčani, ki bodo jutri gostili Celjane, so v Ivančni Gorici iztržili le točko, na zadnji domači tekmi pa izgubili, tudi oni z Interblockom, zato Pečnik meni: »Nafta je ranjena, to je za nas zelo neugodno. T\idi včerajšnji žreb četrtfin Slovenije ni bil srečen za f bodo namreč Celjani gosto pari so: Maribor - Olimpija I in Bela krajina - Koper. 1. krog skupine F lige prvakov Veszprem - Celje Pivovarna Laško 24:24(14:11) VESZPREM - Dvorana Sportcsarnok, gledalcev 2.000, sodnika Kenneth Abrahamsen in Arne M. Kristiansen (Norveška), delegat Božidar Djurkovič (Srbija). VESZPREM: Tatai, Perič15 obramb; Gulyas, G. Ivanc-sik, Šešum 4, Gal 4, Cozma, M. Ivanczik 4 (2), Perez 2, Vujin 7, Pasztor 1, Lužnikov, Eklemovič 2, Ilyes. Trener La-jos Mocsai. CELJE: Škof 15 obramb, Rezar; Muhovec, Sulič 4, Gregore, Gajič 2, Špiler 5, Kozlina 5, Furlan, Terzič 3, Goren-šek, Stojanovič 2, Kokšarov 3, Kos. Trener Kasim Kamenica. Sedemmetrovke: Veszprem 4 (2), Celje 3 (0). Izključitve: Veszprem 8, Celje 8 minut. Na prvi tekmi skupine F je Gummersbach v Reykjavi-ku premagal Valurja s 33:24. Velenjski rokometaši bodo tekmo 1. kroga odigrali šele jutri. Moštvo Luke Žvižeja Pick Szeged bodo pričakali ob 18.15. Le dve uri in pol kasneje bo Ciudad Real že začel tekmo 2. kroga ... Ponovno vroče med Rogaško in Hopsi !>"' Minuli teden je bilo na slovenskem košarkarskem prizorišču - ob superpokalu, ki ga je z zmago nad Heliosom dobil Union Olimpija - zanimivo tudi v drugem krogu pokala KZS. Zelo vroče je bilo ponovno na srečanju med Rogaško in Hopsi, predvsem zaradi znane tožbe Veljka Petranoviča proti svojemu nekdanjemu klubu s Polzele in KZS. Padla sta Veljko in ... Potem ko je bil Petranovič na Polzeli v prvi tekmi izključen zaradi dveh nešportnih osebnih napak, je tokrat v Rogaški Slatini izključitev doletela centra Hopsov Petra Jovanoviča. Po dvoboju pod košem Rogaške sta oba padla na tla, pri čemer je Jovanovič z nogo udaril tekmeca in moral pod prho. Sicer pa so Polzelani do zmage v Rogaški Slatini, kamor se je po neuspešni akciji z žensko reprezentanco vrnil prvi trener Boris Zrinski, prišli v zadnjih petih minutah, medtem ko njihovo napredovanje ni bilo sporno, saj so doma zmagah za 22 točk. V tretjem krogu so tudi igralci Term Olimia, saj so dvakrat brez težav premagali ekipo Koroške, tako na Prevaljah kot doma v Podčetrtku. Uvrstitev v tretji krog je eden največjih uspehov drugoli-gaša iz Podčetrtka. Jutri se bo pomeril prav s Hopsi na Polzeli in v soboto še doma. Izmed ekip s Celjskega so ob Laščanih, ki so že na zaključnem turnirju na osnovi lanske uvrstitve, ter Šentjurčanih in Šoštanjčanih v 3. krogu še zreška Rogla in Konjice. Roglina tekmica bo Litija (jutri v Zrečah), Konjice pa imajo za nasprotnika moštvo Hrastnika (sreda v gosteh, v soboto v Slovenskih Konjicah). V nadaljevanje tekmovanja za slovenski pokal so se uvrstile tudi konjiške košarkarice, saj so po neodločenem izidu doma proti Citycentru presenetljivo visoko, za kar 31 točk, slavile v Rogaški Slatini. JANEZ TERBOVC •mar Smarcai Bundesl Bojan Prašnikar iz Šmartnega ob Paki je prvi slovenski nogometni trener, ki vodi nemškega prvoligaša. Podpisal je dveletno pogodbo z nemškim prvoligašem Energio iz Cottbusa, ko je imel vsega dve točki na zadnjem mestu Bundeslige. Ob ponudbi je nemudoma zapustil ajdovsko Primorje, kar mu je omogočala pogodba. Tam so bili zadovoljni z njegovim delom, saj je s pomlajeno ekipo dosegal solidne rezultate. A od Ajdovcev se je poslovil prav po domačem porazu s Celjani. 1993 prvi selektor slovenske Prašnikar, rojen leta. 1953 reprezentance, na tem mestu j v Šmartnem ob Paki, je bil pa je bil še dvakrat. Bil je tre- I od junija 1991 do decembra ner Šmartnega, mozirskega El- Sa spet zapustila Celje Smola tako proti Interblocku kot pri pokalnem žrebu saj bo še dodatno motivirana. Mi pa še bolj, saj smo padli z vrha lestvice.« Tja se v kratkem ne bodo vrnili, kajti Domžal-čani bodo dvakrat zapored igrali doma, najprej celo z zadnjeu-vrščenim Livarjem. Gostje brez peterice Blaž Puc je asistiral pri celjskem golu, a ni izkoristil nekaterih zrelih priložnosti, za nameček pa zapravil stoodstotno v 90. minuti: »Morda smo preveč lahkomiselno začeli ala pokala Nogometne zveze «K CM Celje. 24. oktobra 'ali v Domžalah. Preostali težigrad, Interblock - Nafta n v tekmo. Potem je sicer steklo, napadali smo, a drugega gola nismo dosegli.« Vratar Amel Mujčinovič je po 330 minutah moral po žogo v svojo mrežo: »Zaigrali smo manj disciplinirano kot znamo in kot smo to počeli v dosedanjem delu prvenstva. Morda je bilo koga strah prvega mesta. Interblock ima nekaj kakovostnih nogometašev.« Aleksandar Rodič j e dokazal, da j e še vedno odličen nogometaš: »Bili smo brez peterice, poleg kaznovanih Rakoviča, Joliča in Salkiča sta manjkala še poškodovana Rendulič in Straj-nar. Zato je naša zmaga še toliko bolj vredna!« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC MSMMZHEHä 1.DOMŽALE 11 7 2 2 25:10 Vodstvo MIK CM Celja ne bo plačalo kazni zaradi izgreda v Mariboru. To je posledica dogovora po sestanku s Celjskimi grofi, ki vseskozi zatrjujejo, da niso začeli incidenta in da tudi niso ničesar uničevali. V lokalu Champion's pub lahko kupite kape z napisom celjskega kluba, oblikovali pa so jih Celjski grofje. Futsalisti Zivexa vodijo! igi V četrtem krogu prve slovenske lige malega nogometa je celjski Zivex gostoval pri Kixu v Ajdovščini in zmagal z 8:3. Tri gole je dosegel Uroš Kroflič. Živex je na vrhu lestvjce, na drugem mestu pa mu sledi Dobovec, ko ima Puntar tekmo manj. Celjsko moštvo je še edino neporaženo. Puntar je namreč klonil v Tolminu pri Gorici, v petek pa bo igral v dvorani Šolskega centra Celje. Po zmagi in pred derbijem trener Mitja Jontez pravi: »Končno se nam je odprlo glede realizacije. Vsi nabrušeni pričakujemo državnega prvaka. Nažalost zaradi rumenih kartonov pravice nastopa ne bo imel Milan Adrinjek!« DEAN ŠUSTER, foto: GREGOR KATIČ kroja, Ingrada Celja, Mure, velenjskèga Rudarja, Olim-pijp, Maribora in ciprskega AEL-a. Od leta 1964do 1975 je igral i Šmartnem, nato za Olirn-pijo, pa spet v Šmartnem in še v Avstriji, ko je že poučeval športno vzgojo na celjski gimnaziji. Prašnikar je bil na- tta v Velenju, Slovenija si ga bo najbolj zapomnila iz ieta 1999, ko je Mariborčane popeljal v elitno ligo prvakov Stiriinpetdesetletni »Prale« je nedeljo s svojim novim moštvom že vodil proti Ein-trachtu z 2:0, končalo pa se je neodločeno. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ mgmmmm Ällillllli NAKRATKO Na tretji stopnički Rotterdam: Članica celjskega judo kluba San-kaku Lucija Polàvder je na super svetovnem pokalu osvojila tretje mesto. V kategoriji nad 78 kg je v boju za bron premagala Italijanko Michelo Torrenti. V moški konkurenci je. Celjan Matjaž Ceraj v kategoriji nad 100 kg pristal na sedmem mestu. @eijaiakain drugo mesto Celje: Ženski košarkar-ski klub Merkur je pripravil mednarodni turnir. Zmagovalke turnirja so prepričljivo postale Bene-čanke, ki so v finalnem obračunu z 58:46 premagale Celjanke. Lucija Čonkova je dosegla 14 točk. Za tretje mesto je bil zagrebški Medveščak s 65:52 boljši od škofjeloške Odeje. V tretji četrtini finahie tekme se je od sodniške kariere poslovil Dejan Rodič, ki se bo posvetil trenerskemu delu. Petnajsta po zasluži«! Ljubljana: Katarina Sre-botnik je na novi razpredelnici Združenja profesionalnih igralk (WTA) uvrš-čena na 23. mesto. Med dvojicami zaseda 6. mesto, na lestvici zaslužkov v letu 2007 pa je uvrščena na 15. mesto. (MK) PANORAMA NOGOMET Izidi 11. kroga 1. SL: MK CM Celje - Interblock 1:2; Peč-nik (29); Pregelj (5), Rodič (72), Drava - Primorje 3:2, Koper - Domžale 2:3, Livar - Nafta 1:1, Gorica - Maribor 3:2. 8. krog 2. SL: Rudar Velenje -Zagotje5:l; Mujanovič (3,43), Grbič (7), Mujakovič (40, 63); Ibrahimovič (47). Vrstni red: Triglav Gorenjska 17, Bonifika 14, Bela krajina. Aluminij 13, Rudar 12, Krško, Mura 11, Za-vrč 9, Zagorje 6, Krka 3. 8. krog 3. SL - vzhod: Dravograd - Kovinar Štore 4:2, Šmarje - Šmartno 2:0, Pohorje ■ Šentjur 0:2, Odranci - Dravinja 2:2. Vrstni red: Šentjur 20, Dravinja 15, Šmarje, Odranci, Šmartno 14, Veržej, Črenšov-ci, Paloma 11, Dravograd, Ma-lečnik, Stojnci 10, Kovinar Štore 6, Roma 5, Pohorje 3. 8. krog Štajerske lige: Zreče - Šoštanj 0:0, Oplotnica -Möns Claudius 2:5; Jelenko 8,.ag), Dovgan (43), Špoljar (48), Zdovc (72), Rep (90), Rogaška - Šentilj 2:0; Tadina (3), Mikše (79), Podvinci - Simer Šampion 2:4; Omanovič (51), Lazičič (58), Naprudnik (65), Kožar (67). Vrstni red: Simer Šampion 22, GereČja vas 18, Šoštanj 17, Ormož 16, Rogaška 13, Bistrica 12, Podvinci 11, Šentilj, Zreče 10, Partizan Fram 9, Möns Claudius 8, Peca 6, Železničar, Oplotnica 3. 4. krog 1. SLMN: Dobovec -Izola 7:2; Repine (15), Stres (25, 33,37), Kosernik (28,29), Mor-dej (39), AjdovSäna - Zivex 3:8; Kroflič (10,26, 36 - 10m), Novak (12), Vodopivec (16, ag.), Kolar (20), Iliševič (38), Mu-stač (40). Vrstni red: Živex 8, Dobovec 7, Tomi Press Bronx, Svea 7, Puntar 6, Gorica 5, Izola, Sevnica 4, Ajdovščina 2, So-dražica 1. ROKOMET 3. krog 1. SL (ž) : Celje Celjske mesnine - Zagorje 41:19 (13:11); Potočnik 9, Stipano-va. Centrih 5, Šon, Zorko, Koren, Jankovič 4, Gerič 3, Majcen, Ščurek, Plemenitaš 1; Gu-beseh 6, Galič, Zrimšek 3, Celeia Žalec - Olimpija 34:26 (17:15). Vrstni red: Krim Mercator, Celeia Žalec 6, Škofja Loka, Mercator tenzor, Brežice, Celje 4, Olimpija, Velenje 2, Kočevje, Burja, Zagorje, Izola 0, KOŠARICA 2. krog Pokala KZS (m): Rogaška - Hopsi 75:85, Jarice - Rogla 52:90, Šmartno -Plama Pur 89:86, Ruše - Konjice 70:76. 2. krog Pokala KZS (ž): Cüycenter - Konjice 58:89. ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 3. 10. Uroš Kroflič je bil najzaslužnejši za zmago v Ajdovščini. 1. SL, 12. krog, Lendava: Nafta - MIK CM Celje (16). KOŠARKA Pokal KZS (m), 3. krog. Polzela: Hopsi - Terme Olimia, Zreče: Rogla - Litija, Hrastnik - Konjice (vse 19). Četrtek, 4.10. NOGOMET 1. SLMN, 5. krog: Sevnica - ^ KRONIKA Skrivnostni preiskavi tihotapljenja končani Malomarni policijski odnosi z javnostjo v Ljubljani in Mariboru? - Razbiti mednarodni združbi Septembra lani smo pisali o skrivnostnem zasegu več ton cigaret v enem od skladišč v prostorih nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Od takrat smo se na Generalno policijsko upravo v Ljubljani, ki je zadevo preiskovala, in tamkajšnjega predstavnika za stike z javnostjo za kriminaliteto Draga Menegalijo večkrat neuspešno obračali s prošnjo, če je možno izvedeti kakšen uraden podatek. Ves čas nam je odgovarjal, da zaradi interesa preiskave o tem ne more govoriti in nam obljubljal odgovor takoj, ko bo preiskava končana. Preiskava je končana, na Generalni policijski upravi pa so na nas pozabili. Kljub temu, da je preiskava pomembna tudi za ljudi na našem območju, saj so ravno v Preboldu zasegli osem milijonov (!) cigaret, ki so bile del odmevne mednarodne tihotapske kupčije. Z Generalne policijske uprave so nas klicali v četrtek in se zaradi »komunikacijskega kratkega stika« opravičili. Toda kaj, ko so bili javnost in tisti, ki so nas ves ta čas klicah in nas spraševali o enem največjih zasegov tihotapskega plena pri nas, prikrajšani za podatek, kaj se je dogajalo v njihovi bližini. Informacijo so ostali večji slovenski mediji s policije uradno dobili že ne- kaj dni prej. Še več! 15. septembra, torej le nekaj dni preden so s policije ostalim posredovali informacijo o prijetju mednarodne združbe, smo v Ljubljano spet poklicali, a so nas zavrnili z enakim odgovorom kot že tolikokrat prej. Naj spomnimo, da se je sredi septembra lani večje število policistov kar nekaj ur ukvarjalo z zasegom več ton tobačnih izdelkov. Te so kriminalci pretihotapili v Slovenijo in jih nato skrih v enem od skladišč v Preboldu, ki so ga pred tem najeli. Tihotapski plen so sredi septembra v Preboldu nalagali na ogromne tovornjake kar z viličarji! Cigarete so bile spretno zavite in zapakirane. Pri zasegu je bilo opaziti oborožene policiste, službene pse in carinike. Tovor so nato prepeljali v spremstvu policije iz Prebolda do Celja, kjer v enem od skladišč stojijo še danes. Dobro bi bilo vedeti, kdo shrambo le-teh plača! Dobili »velike ribe« Preiskava je trajala skoraj slabo leto, vanjo so bili poleg slovenskih vključeni še hrvaški in avstrijski policisti. Tihotapska združba naj bi iz držav nek-danje Jugoslavije v Avstrijo, Nemčijo in na Nizozemsko v minulih letih pretihotapila več kot 305 ton cigaret! Torej je bil zaseg na našem območju še kako pomemben za celot- Prebold. September 2006. Eden večjih, če ne največji zaseg cigaret v Sloveniji. no preiskavo in za celjsko javnost! Zaradi tihotapljenja in hudodelskega združevanja so ovadili osem oseb, in sicer dva Avstrijca, pet Slovencev in enega Hrvata, stare od 27 do 54 let. Šlo je za ponaredke cigaret znamke Marlboro, ki so vsebovale še dodatne nevarne primesi! Ravno cigarete, ki so jih zasegli v Preboldu, naj bi v Slovenijo pretihotapili v prav za to prirejenih vratnih krilih tovornjaka. »Pri pregledu doku- mentacije je bilo ugotovljeno, da so pri prehodu državne meje carinskim organom pokazali deklaracije za uvoz vratnih kril,« dodajajo na policiji. Kriminalna združba je cigarete tihotapila že dlje časa, saj je bilo v letih 2005 in 2006 preko različnih špediterskih podjetij v Slovenijo opravljenih najmanj 52 prevozov! Pri tem so člani carinskim organom prijavili uvoz vrat, kasneje pa so ista vrata (brez cigaret) izvozih nazaj v Bosno in Hercegovino in jih ponovno uporabili za tihotapljenje. Preiskava še vedno ni končana, saj še vedno zbirajo informacije. Vodja združbe, hrvaški državljan, je pred prijetjem pobegnil v tujino, na neznani lokaciji na območju Hrvaške pa se skriva tudi 50-letni Slovenec. Mariborska zgodba Mariborski kriminalisti pa so končali z večmesečno preiskavo skupine, ki je tihotapila anhidrid ocetno kislino iz Evrope v TUrčijo. Gre za sestavino, ki je namenjena proizvodnji prepovedanih drog, točno takšno, kot so jo ravno na našem območju zasegli pred leti. 1\idi ta preiskava je bila mednarodna, saj so v njej sodelovali policisti z Madžarske, Romunije, Bolgarije in Turčije! V petek smo poklicali na mariborsko policijsko upravo, da bi poizvedeli, ali je v omenjeni skupini more- biti kdo s Celjskega, na kar so nam odgovorih nikalno. Tudi v tej zgodbi se je pokazalo, da nekdo svoje delo ne opravlja korektno, saj je več kot očitno, da so policisti v skupini poleg Mariborčana prijeti tudi 40-letnega moškega iz Celja! Oba sta trenutno v priporu, spomladi pa sta v okolici Maribora hranila 12.960 kilogramov omenjene sestavine! Zatem sta jo naložila na tovorno vozilo, ki ga je 48-letni moški iz Maribora odpeljal v Turčijo pod pretvezo, da prevaža čistilno sredstvo za steklo. 48-letni-ka so skupaj s še tremi Turki prijeli tamkajšnji policisti. V kasnejših hišnih preiskavah so v Sloveniji zasegli še dodatnih 6.400 kilogramov sestavine, ki se uporablja kot reagent pri predelavi morfina v heroin. Iz skupne zasežene količine predhodne sestavine bi lahko predelati okoli osem ton zelo kakovostnega heroina, ker pa mu preprodajalci dodajajo še različne substance, da ublažijo njegovo moč, bi lahko naredili vsaj 30 ton prepovedane droge! Na nelegalnem trgu bi zanjo iztržili najmanj 270 milijonov evrov. SIMONA ŠOLINIČ Zapeljal na nasprotni vozni pas V soboto zvečer sta se na glavni cesti Velenje-Vinska Gora izven Velenja v prometni nesreči huje poškodovali dve osebi. 28-letni voznik osebnega avtomobila je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v 39-letnega voznika, ki je pravilno pripeljali iz nasprotne smeri. Vozili sta najprej rahlo trčili z ogledali, nato pa je 28-letni voznik silovito trčil še v 24-letnega voznika osebna avtomobila, ki je ravno tako pravilno pripeljal po nasprotnem smernem vozišču. Slednja sta se tudi hudo poškodovala. Foto: SHERPA Kradli cigarete in ozvočenje V noči na petek so neznanci vlomiti v gostinski lokal v Žalcu in odnesli za 440 evrov cigaret in denarja, oškodovati so tudi trgovino v Plinarniški ulici v Celju, od koder so prav tako odnašati največ cigaret. Več dela je imel nepridiprav na avtoodpadu v Slovenskih Konjicah, kjer pogrešajo za tisoč evrov avtomobilskih delov. V Celju pa so trije lastniki prijavili škodo na svojih vozilih, v katera so vlomiti v Milčinskega ulici. Skupno so kradljivci naredili škode za več kot šest tisoč evrov. Medtem ko so bili v Celju na udaru avtomobili, pa so neznanci na območju Šoštanja vlomili v brunarico in odtujili ozvočenje, mešalno mizo, ojačevalec in mikrofon, še dodajajo na policiji. liti mm 15 r*f> mt^Tk se imenuje ... Mesec fotografije V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Valvasorjeve ulice, ki je v Celju na Lavi. Poimenovali so jo po polihistorju, založniku, zbiratelju in risarju Janezu Vajkardu Valvasorju. Življenjska pot enega največjih slovenskih izobražencev se je začela maja 1641 (natančen datum rojstva je neznan) v Ljubljani. Rodil se je v kranjski plemiški družini očeta Jerneja, lastnika gospostva v Mediji pri Izlakah, in matere baronice Ane Marije, rojene Rauber s Krumperka. Znano je tudi, da rod Valvasorjevih prihaja iz italijanskega Berga-ma. Janez Vajkard je podobno kot njegovi vrstniki iz takratnih plemiških družin osnovno izobrazbo pridobil doma, nato je šolanje nadaljeval na ljubljanski jezuitski gimnaziji. Po njej, najverjetneje leta 1659, je odšel na svoje prvo potovanje, pri čemer je tudi v naslednjih letih veliko potoval in bil na potovanjih več kot štirinajst let. Obiskal je nemške dežele, Anglijo, Dansko, Francijo, Španijo, Italijo in severno Afriko. V mladih letih se je izpopolnjeval tudi v vojaških veščinah. V letih 1663 in 1664 se je kot prostovoljec pod poveljstvom grofe Nikole Zrinjskega udeležil avstrijsko-turške vojne, vojaško znanje pa je ob koncu šestdesetih let 17. stoletja izpopolnjeval tudi v Franciji, kjer je nekaj časa služil v švicarskem pehotnem regimentu. Ob tem se je seznanil s severnimi francoskimi pokrajinami, kjer se je navzel pros-vedjenske presoje, s katero je kasneje kot svetovljansko razgledan mož dosegal še danes vredne in zavidljive kulturne ter intelektualne dosežke. Na Kranjsko se je vrnil leta 1672 in se poročil z Ano Rosi-no Graffenweger z gradu Slat-na pri Litiji. Še isto leto sta se preselila na grad Bogenšperk, ki sta ga kupila za skupno domovanje. Čepravje bila posest v njuni popolni lasti, žal ni bila v celoti poplačana. Dolg in obveznost sta zaradi Valvasorjeve ambiciozne izdajateljske in znanstvenoraziskovalne dejavnosti presegla njegove finančne zmogljivosti. Po vrnitvi na Kranjsko se Valvasor ni mogel povsem odpo- vedati vojski, saj je na željo kranjskih stanov že leta 1672 kot stotnik prevzel vodenje »dolenjskih pešcev«, vojske, ki je bila sklicana v primeru nevarnosti. To se je zgodilo avgusta 1683, ko je Valvasoijeva vojska za tri mesece priskočila na pomoč štajerskim deželnim stanovom, ki so se borili proti madžarskim upornikom in turški vojski na štajersko-ogrski meji. V Valvasorjevem življenju je bilo pomembno tudi leto 1687, ki sta ga zaznamovala dva dogodka. Po smrti žene Ane Rosine se je po dveh mesecih poročil z baronico Ano Maksimilo Zetschker z Vrho-vega pod Gorjanci. Nato je bil 14. decembra izvoljen za člana najstarejše angleške akademije znanosti Royal Society, kar si je zaslužil z razpravami o Cerkniškem jezeru. Umrl je septembra 1693 v Krškem, kamor se je preselil leto prej. Janez Vajkard Valvasor se je v slovensko zgodovino zapisal kot izjemen zbiratelj, grafik in risar. Bogata knjižnica in muzejska zbirka sta mu predstavljali osnovo za študij in delo, ki ga je skoraj v celoti namenil predstavitvi Kranjske in sosednjih dežel. Že leta 1678 je na Bogenšperku ustanovil grafično podjetje, kjer so se zbirali in delali najboljši risarji in bakrorezci tistega časa. Skupaj je izdal šest topografskih in tri umetnostna dela, vsa opremljena z bakrorezi. Poleg topografij je Valvasor izdal še vrsto zemljevidov, med njimi karte Kranjske, Koroške in Hrvaške. Zanimivo pri tem je, da je večino meritev za omenjene zemljevide opravil sam. Po letu 1680je Valvasor spremenil način dela, saj je po vzoru evropskih, predvsem nizozemskih izdajateljev svojim bakrorezom začel dodajati tudi besedila. Med njimi velja omeniti predvsem Topographio Archiducatus Carin thiae anti- Valvasorjeva ulica je v Celju v naselju Lava. Od Valvasorja do Kvedrove Društvo fotografov Svit, ki je bilo ustanovljeno avgusta lani, je začelo svoje delo s prirejanjem različnih delavnic, z udeležbo na likovnih predavanjih in s srečanji s priznanimi fotografi in likovnimi kritiki. Svit želi preseči okvire društvene fotografije, se približati najširšim množicam in si z razstavami v večji meri odpreti vrata v galerije. Ob prvem rojstnem dnevu so se v društvu Svit odločili, da bodo priredili Mesec fotografije. Včeraj je bilo prvo odprtje fotografske razstave Jureta Kravanje v avli Fakultete za logistiko. Razstava bo na ogled do konca oktobra. V četrtek bo ob 18. uri odprtje razstave fotografij iz Sibirije na temo Približajmo fotografijo slepim, ki jo pripravljata David Brusnjak in Herman Ča-ter v Likovnem salonu Celje. Do konca oktobra bo sledilo še osem razstav, vzporedno pa bodo ljubitelji fotografije lahko obiskovali fotografska predavanja in delavnice. Društvo Svit je sodelovalo tudi na Fia-pu, klubskem tekmovanju Mednarodne zveze za umetniško fotografijo, kjer so letos zasedli 14. mesto med 137 državami z vsega sveta in bili tako najbolje uvrščeno fotografsko društvo iz Slovenije. KŠ quae et modernae completa, ki je izšla leta 1688. Valvasor se je ves čas ukvarjal tudi s tehničnimi načrti in z izumi, med njimi sta gotovo najzanimivejša predor pod Ljubeljem, ki pri avstrijskem cesarju žal ni bil sprejet, in spominski Marijin steber v Ljubljani, ki še danes stoji pred cerkvijo sv. Jakoba. Med najznamenitejše Valvasorjeve stvaritve sodi raziskovanje Cerkniškega jezera, ki mu je prineslo članstvo v že omenjeni najprestižnejši angleški akademiji znanosti. Vrhunec njegovega ustvarjanja je delo iz leta 1689, Die Ehre dess Hertzogthums Crain, ki ga v slovenskem prevodu poznamo kot Slavo vojvodine Kranjske. Pisana je v nemškem jeziku, 3531 strani besedila pa je razdeljenih vpetnajst knjig, ki so vezane v štiri dele. Slava vojvodine Kranjske velja za prvi sistematični prikaz kranjske zgodovine, geografije in etnologije. Ob visoki ravni svojih stvaritev je bil Valvasor med redkimi osebnostmi s slovenskega etničnega prostora, ki je doumel razsvetljensko miselnost. Zal pa ni doumel stvarnosti realnih finančnih zmožnosti svojega početja, saj je s svojo izdajateljsko dejavnostjo zašel v hude finančne težave. Te so ga na koncu privedle k prodaji celotnega premoženja, tudi bogate knjižnice, muzejskih eksponatov in grafičnih zbirk ter tudi bogenšperških izdaj. Večino slednjega je prodal takratnemu zagrebškemu škofu Mikuliču in zato se še danes večina njegove dediščine hrani v Zagrebu. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Ulice Zofke Kveder, ki je v Celju na Lavi. Foto: GK Zgodbo o Janezu Vajkardu Valvasorju je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Razstava Jureta Kravanje je bila prva od mnogih v Mesecu fotografije. VODNIK 10 00 Mestno jedro Celje Slikarska kolonija nadarjenih učencev OŠ na temo tednä otroka ! 9.00 DomII. slovenskega tabora Zatec______ ilustracije Urške Stropnik ob tednu otroka 19.00 Medobčinska matična _____knjižnica Žalec____ Srečanje ž rudarsko dediščino (v sodelovanju z etnološkim društvom Srečno) odprtje razstave 17.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec_ Zmajčkov zvonček lutkovnaigricazaotrokeod 2 do 6 let 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje _ Šola čustvene inteligence 17.15 MNZC - Hermanovo i.0.30 Prostori MDPM Celje Tradicionalna slikarska delavnica ob tednu otroka 1 S.OO Rrostorì MDPM Celje Mladinska likovna delavnica Piran 2007 odprtje razste Cirkus-zakaj pa ne? lutkovna predstava ob ted: nuotmka 11 'il Knjigarna \nlika Gabriela Babnik: Koža it bombaža 17.00 Pravljična soba pri Mižku Kniižku _ ___ Gledališče Unikat : Jaka in sraka gledališka preästava 18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje Predstavitev literarnih del nekaterih članov Celjskega literarnega društva in redna literarna delavni-. 21.00 Local Celje Ai&The Black Cats iz Anglije koncert rockabitty skupine 16 KULHIRA NOI TEDNIK po vaši izbiri Svetina gostila znane umetnike Ustvarjeno bodo razstavili 5. oktobra v galeriji Mozaik Na Alminem domu na Svetini se je v petek končala slikarsko-kiparska kolonija v organizaciji galerije Mozaik, ki se je je udeležilo 16 slikarjev in kipark. To je bila že petnajsta kolonija zapored, na katero so povabili po enega umetnika z vseh dosedanjih Mozaiko-vih kolonij. Po besedah Goj-mirja Klinarja iz galerije Mozaik so Svetino izbrali zaradi dobrih pogojev dela. »Slikarji imajo popolnoma svobodne roke, saj niso krajinar-ji. Kiparji delajo svoja dela. so figuraliki in abstraktni umetniki. V tem času naj bi naredili dve deli, ki bosta predstavljeni na razstavi, ki jo bomo 5. oktobra odprli v galeriji Mozaik,« je povedal Klinar. Kiparka Milena Braniselj je na koloniji izdelala igriv relief golih ženskih figur v raznih pozah. Ustvarila je tudi mobil, ki ga sestavljajo keramični deli in gibljivi deli iz kovinskih žic. Dejala je, da se na Svetini počuti odlično: »Družba je krasna, ustvarjalna vnema je takšna, da Na petnajsti Mozaikovi slikarski koloniji so sodelovali slikarji Todorče Atanasov, Matej Čepin, Viktor Šest, Andrej Pavlič, Ismar Mujezinovič, Ivana Andrič - To-dič, Rudi Skočir, Simon Kajtna, Narcis Kantardžič, Boris Zaplatil, Petar Beus, Jurij Kravcov, Enver Kaljanac, Izet Aleckovič ter kiparki Milena Braniselj in Vladimira Stoviček. Za en dan se jim je kot častna gostja pridružila Celjanka Darinka Pavletič - Lorenčak. Simon Kajtna Milena Braniselj PLVJS . , Jenetenje'. K Banka Koper Boris Zaplatil bi celo noč delali, če bi bila lepša svetloba.« »Nikoli ne moreš biti razočaran nad gostoljubnostjo ljudi in radovednostjo nad delom,« je dejal Boris Zaplatil, ki je ustvarjal sončno sliko, ki spominja na izmišljeno pokrajino in nima povezave z okoljem Svetine. »Trenutno me najbolj zanima uporaba rumenih barv in sončnih efektov. Všeč mi je praktično na vsaki koloniji, kamor grem, ker tam srečam stare znance,« je povedal in dodal, da je največji pomen kolonij druženje, obujanje spominov in ugotavljanje novitet. Todorče Atanasov je na Svetim ustvarjal nove slike, polne svetlobe. Dejal je, da je vzdušje na koloniji enkratno zaradi dobrega ateljeja, dobre hrane in dobrih slikarjev. Dejal je: »Tako bi moral slikar pravzaprav živeti.« »Na Svetini sem že bil nekajkrat. Tukaj je vedno krasno. Če je vreme super, je vse v redu, pa tudi družba je dobra. Ko ne slikam, nabiram gobe,« je povedal Simon Kajtna, ki je na eni od slik upodobil motiv iz vasice na Svetini. »T\ikaj ni dobro, ampak je odlično, lahko samo pohvalim kolonijo,« je povedal Izet Aleckovič. »Slikarji o svojih slikah ne govorimo radi, ampak ljudem svetujemo, naj si sliko ogledajo in jo doživijo. Sam delam v trenutku navdiha in nikoh točno ne vem, kaj bo nastalo.« Dejal je, da sicer ni ljubitelj kolonij, udeležba na tej pa mu je v čast. »Umetniška dela, ki tu nastajajo, so zelo dobra, gre za reprezentativno skupino, zato so dela tudi reprezentativna,« je dodal. Rudi Skočir navdiha za svojo sliko ni našel na Svetini, temveč ga je prinesel s sabo. » Delam kolaž, na katerega lepim papirčke in sestavljam kompozicijo. Tukaj mi je zelo všeč, ker ste dobri ljudje in imate dobro vino.« TINA VENGUST SANDRA TRUPEJ KONČNO KREDIT Posebna ponudba stanovanjskih kreditov ■ • Euribor + 1,1% z odplačilno dobo do 15 let • Euribor + 1,2% z odplačilno dobo do 30 let • stroški odobritve znašajo 50 EUR Družinski paket z varčevanjem pa vam prinese še dodatne ugodnosti: • Euribor + 0,9% z odplačilno dobo do 15 let • Euribor + 1,0% z odplačilno dobo do 30 let • brez stroškov odobritve NOVI TEDNIK | REPORTAŽA_17 Občinstvo je bilo nad Evrofilijo, mešanico politike in seksa, navdušeno. Zastor se je po predstavi in dolgib bučnih aplavzih spuščal in dvigal kot že dolgo ne. Seks in politika pred odstrto zaveso Naj igralski par SLG Celje Tjaša Železnik in Miro Podjed - Nagrajenka strokovne žirija Barbara Medvešček S prvo slovensko uprizoritvijo politične seksualne odrske farse Evrofilija so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v petek zakorakali v novo umetniško sezono. Vzdušje v celjskem Talijinem hramu ta večer ni bilo slovesno le zaradi izvrstno odigrane premiere, temveč tudi zato, ker so po predstavi razglasili naj igralca in naj igralko v akciji Za zaveso. Naziva naj igralka po mnenju bralcev Novega tednika, poslušalcev Radia Celje in obiskovalcev SLG Celje se je tokrat veselila Tjaša Železnik. Naj igralec je že drugič zapored postal Miro Podjed, strokovna žirija (Tijana Zi-najič, Mojca Krajne, Simona Brglez) pa je za poustva-ritev junakinj v lanskoletnih predstavah nagradila Barbaro Medvešček. Miro Podjed, igralec z 38-letnim stažem v celjskem tea- tru, v petek zvečer ni prejemal le čestitk ob nazivu za naj igralca, temveč tudi za izvrstno odigrano vlogo evropskega poslanca Eddiea Fre-derichsa iz Yorkshira. Čeprav nagrajenca, Gorenjca po rodu, politika v resničnem življenju nikoli ni mikala, se je v omenjeni vlogi odlično znašel tudi zato, pravi Podjed, »ker so Yorkshirci približno tako >vohmi< in sebični kot mi Gorenjci. Ampak to zna biti na odru zelo simpa1 tično«. Da ga imajo Celjani radi, je jasno - to pove že naziv naj igralec, ki ga je letos prejel drugič zapovrstjo. »-Kaže, da me ljudje tukaj cenijo in me imajo radi. Zato bom ostal zvest svoji zvesti publiki in upam, da me bodo Celjani tudi v bodoče z veseljem hodih gledat,« se je laskavega naziva veselil Miro Podjed, ki je v svoji igralski karieri na celjskem odru odigral že več kot 145 raz- nim humorjem prave komedijantke, nas pretresla s po-notranjeno in radikalno igro v do skrajnosti zreducira-nih fragmentih o sovražnem svetu in zajedalskih odnosih v njem ter nas s svojo duhovitostjo zabavala v neobremenjeni interpretaciji slovenske klasike. Pri vseh smo lahko opazili njeno predanost vsakokratnemu, še tako eksperimentalnemu projektu ter občudovali njen pogum, s katerim se je podajala na neraziskana ozemlja igralskega izraza,« je v obrazložitvi nagrade dejala strokovna žirija. Med-veščkova, ki do razglasitve niti slutila ni, da bo nagrajena, je dejala: »Zdaj vem, da sem na pravi poti.« Želja celjskega občinstva pa je, da bi ga na tej svoji poti z novimi vlogami razveseljevala še vrsto let. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Nagrade strokovne komisije so se z Barbaro Medvešček (desno) veselili tudi njeni igralski kolegi. Na fotografiji sta Jagoda in Rastko Krošl. Svoje je na petkovi razglasitvi dodala tudi strokovna žirija. Po njenem mnenju je bila minulo sezono najbolj opazna Barbara Medvešček, ki je članica celjskega ansambla že deset let. V lanski sezoni so gledalci lahko ploskali kar štirim njenim vlogam: Fräulein Kost v Kabaretu, Juliji v Šah matu, Friderike v Parazitih in gospe Prestopil v Dogodku v mestu Gogi. Tokrat je občinstvo v Evro- Nagrado, umetniško delo, je Miru Podjedu izročila urednica Novega filiji očarala z vlogo poslan- tednika Tatjana Cvirn. Tjaša Železnik (levo) v lanski predstavi Dogodek v mestu Gogi. Gledalcem je bila najbolj všeč v celotni minuli sezoni. Foto: DŠ ličnih vlog. Malo mu je bilo žal, da se mu v petek na razglasitvi naj igralskega para v celjskem gledališču ni pridru- žila naj igralka Tjaša Železnik. Konec minule sezone je namreč odšla »na svobodo«, saj, kot je večkrat dejala, je njen osnovni namen in želja uspeti v filmu. Za kar pa je nedvomno več možnosti v prestolnici. Gledalci SLG Celje jo bodo pogrešali, prav tako njeni celjski kolegi, ki jo sicer podpirajo pri njeni odločitvi in jo opisujejo kot krasno sodelavko in nadarjeno igralko. Na pravi poti čevega dekleta Nicole Daws. »Barbara Medvešček nas je minulo sezono nasmejala s suhim, lakonič- 18 ijbralciPOROCEVALCI Zadobrova se veseli Sredi septembra so v Zadobrovi pripravili že tradicionalno prireditev z naslovom Zadobrova se veseli, katere osnovni namen je srečanje in druženje sosedov ter krajanov. Seveda ob vsem ni manjkalo tudi dobre hrane, pijače ter glasbe, za katero so tokrat poskrbeli člani ansambla Hlapci, kot gostja večera se je predstavila pevka Clea. Prireditev se je začela že zgodaj popoldne, ko se je okoli 90 krajanov s kolesom odpravilo na pot po obronkih Zadobrove. Vsi kolesarji so bili oblečeni v rumene majice z napisom Zadobrova se veseli, najmlajši kolesarji pa so v spomin prejeli posebne nagrade. Veselice, ki se je pričela ob 17. uri, se je udeležilo okoli 500 Za-dobrovčanov. Pripravili so tudi bogat srečelov s skoraj tisoč dobitki, poskrbeli pa so tudi za najmlajše, saj so se igrali na trampolinu ter se sladkali sladkorno peno. Teden kasneje so v Zadobrovi blagoslovili novo kapelo. Posvečena je Mariji, zavetnici družinske sreče, postaviti pa so jo krajani, ki jih druži prijateljstvo, vera, zaobljuba ter pripravljenost pomagati ljudem v stiski. Obreda blagoslovitve se je udeležilo 6 duhovnikov, podžupan MO Celje Marko Zidanšek, župan Občine Vojnik Beno Podergajs, predstavniki KS Škofja vas, KS Vojnik ter nekaj sto obiskovalcev. Prireditev je bila organizirana le s pomočjo odbora, torej brez sponzorjev. Čeprav so organizatorji na tem področju amaterji, je vsem bilo v zadovoljstvo, da se je prireditve udeležilo zares veliko obiskovalcev. MK Gobarski piknik na Brnici 0TR05KI ČA50PI5 Ime in priimek: 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Naslov: Dovoljujem, da so moji podatki javno objavljeni. V četrtek, 13. septembra, smo imeli člani in članice Društva upokojencev Kasa-ze-Liboje gobarski piknik na planinskem domu Brni- Komisija za šport in rekreacijo, ki ji predseduje Branko Dosedla, je prevzela organizacijo nabiranja gob ter razstavo gob s strokovnim predavanjem. Vse ostalo za piknik pa je organiziral in skrbno pripravil predsednik društva Marjan Videč. Zgodaj zjutraj so člani in članice društva odšli v bližnje gozdove nabirat gobe. Nabrali so jih več kot 150 vrst in to užitne, pogojno užitne ter neužitne oz. strupene, med njimi zeleno mušnico, ki je smrtno nevarna. Največjega gobana s premerom 28 cm in težo 1,25 kg pa je našel srečnež Bojan Dosedla. Strokovnjaka za gobarstvo Katarina in Franc Rak sta vse nabrane gobe razvrstila na za to določen razstavni prostor. Ob tem je bilo krajše strokovno predavanje, ki so ga nabiralci kot tudi ostali prisotni pazljivo spremljali. V velikem loncu je članica društva Jerica Čretnik že kuhala gobovo juho, s katero so se potem okrepčali gobarji, gosti ter vsi naključni obiskovalci. Član društva Srečko Feldin in tajnik Anton Ožir sta poskrbela za meso na žaru, Martina Maček pa za tombolo. Piknik je potekal v prijetnem vzdušju približno 40 udeležencev. Drugo leto se zopet srečamo v še večjem številu. FRANCI ČRETNIK V Knjižnici pri Mišku Knjižku so izmed vseh oddanih glasovnic za najljubšo knjigo v mesecu septembru izžrebali pet nagrajencev, ki so za nagrado prejeli skodelico z Miškom Knjižkom in knjižno nagrado. Nagrajenci so: Kaja Pušnik, Matic Parežnik, Alja Pliberšek, Lucija Dolšek in Jani Kamenik. Nagrado lahko prevzamejo v Knjižnici pri Mišku Knjižku. Izmed prejetih glasovnic, poslanih na naslov Novega Tednika, pa smo izžrebali Zalo Oblak iz Celja. Še vedno ste vabljeni, da izpolnite glasovnice in jih pošljete na naslov Prešernova 19, 3000 Celje. Spričevalo in Barva kože Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku je tudi za mesec oktober izbrala dve nadvse zanimivi knjigi. Knjiga Slavka Preglja z naslovom Spričevalo govori o najstniku Mateju. Tik pred koncem osnovne šole se Matej zaplete v slabo družbo in postane razdvojen med tistim, kar je prav in kaj ni. Njegova razdvojenost vpliva tudi na odnose v družini in v šoli ter na slabe ocene. Ko se njegovo življenje zaplete tako zelo, da vmes poseže že policija, se stvari vendarle obrnejo na bolje. »Gre za zelo zanimivo branje, ki ne žuga s prstom. Pregelj namreč pravi, da verjame, da se mladi ljudi v težkih trenutkih znajo odločiti prav in da znajo ločiti zrno od plev,« je povedala Ida Kreča. To knjigo bodo letos v dar prejeli vsi sedmošolci, vključeni v projekt Rastem s knjigo. Ostale pa knjiga čaka na knjižnih policah. Knjigo Barva kože s podnaslovom Zgodbe o rasizmu Ida Kreča priporoča mladim in tudi odraslim bralcem, zlasti staršem. Opisane zgodbe vzpodbujajo dialog in vabijo k razmisleku, kako živimo z drugačnimi in smo strpni do različnih kultur. Ida Kreča je izpostavila zgodbo z naslovom Ta glavni. Ta zgodba govori o fantu Hašimu, ki se iz Kosovega polja priseli v Veliko Britanijo in prične obiskovati veliko šolo. Tam je sicer veliko priseljencev, vendar so tam tudi otroci, ki se imajo za pomembnejše in ustrahujejo druge otroke. »Zgodba se zaključi tako, da Hašim ni najšibkejši člen, temveč pokaže svojo moralno premoč,« je povedala Ida Kreča in dodala: »Čeprav je to resnejša tema, je zelo primerna za današnji čas.« VT MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA ie: Bojan Dosedla, Marjan Videč, predsednik društva. Ivica Feldin in Jože Glinšek, predsednik zveze društev upokojencev občine Žalec dELMOd Moda, ki jemlje sapo.... in ustavlja dih... Jesensko zimski utrinki iz prestolnic mode - Št. 78 - 2. oktober 2007 re NOVI TEDNIK »NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Po obsevanjih Vprašanje bralke: oče boleha za rakom. Po številnih obsevanjih in zdravilih ima težave z odvajanjem, zato me zanima, kako bi mu pomagali. Spoštovana bralka! Kemoterapija in obsevanje pomembno posežeta v organizem. Vodenje bolnika po takšnih terapevtskih pristopih je zahtevno in zato prejme- »Podajmo si roke za zdravo srce« V oktobru vam pri nakupu merilnika krvnega tlaka OSZ 5 Memo nudimo 15 % popust. S®®® Popolnoma avtomatsko merjenje in enostavna uporaba s pritiskom na gumb. Aparat OSZ 5 Memo izmeri zgornji in spodnji tlak ter srčni utrip. • tlak v manšeti: 30 - 280 mmHg • prikaz utripa: 40 - 200 udarcev/minuto • dveletna garancija za merilnik • zagotovljen servis • shranitev zadnjih 30 meritev Priporočamo merjenje krvnega tlaka sa Sanolabor Kogrbztvzdravje,! Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS. Lepo bi bilo, če bi zmogel biti vedno iskren. Če bi lahko vedno bil to, kar sem, Nimam se za nepoštenega človeka, pa vendar se v družbi nekaterih ljudi vedem izumetničeno in neiskreno. Govorim stvari, za katere mislim, da jim bodo ugajale, in se kažem takšen, kot mislim, da bi moral biti, ne pa takšen, kot v resnici sem. Resnici na ljubo je to nepošteno do njih, še bolj pa do mene. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se odločil, da bom postal iskren z njimi? Če bi jim razkril, kako jih doživljam, kaj zares razmišljam, ne da bi se jim poskušal prikupiti? Bi me zavrnili? Vsi ljudje si želimo zaupnih in ljubečih odnosov, v katerih bomo lahko iskreni drug z drugim. Od kod potem izvira potreba po pretvarjanju, ki ga v naših medsebojnih odnosih ni tako malo? Morda je odgovor v tem, da smo se tako naučili in da drugače ne znamo. Pretvarjanje je bilo v otroštvu za marsikoga izmed nas edini način, da smo psihično preživeli. Če so nas v otroštvu pogosto grajali, zasmehovali, kritizirali in nam na druge načine jemali pogum, smo se naučili, da ni varno izražati tistega, kar dejansko čutimo in mislimo. Pretvarjanje je manever, s katerim skušamo prikriti svoje dejansko stanje pred drugimi. Skrijemo se za podobo, ki v M. Šola Čustvene Ioteugence KOMUNIKACIJA - LJUBEZEN - ČUSTVA - OSEBNI RAZVOJ „OVO' vabljeni na brezplačno predavanje 5 KORAKOV DO BOLJŠIH ODNOSOV Po predavanju predstavitev štirimesečnega programa in vpis: CELJE. I. OŠ. ob 18. uri: 2.10. in 3.10 ž? VELENJE, Mestna knjižnica: 2.10. ob 17. uri in 4.10. ob 19.19 uri _www.cdk.si/sci; (01)433 93 03; (041) 628 748_ te tudi navodila ob odpustu. Prehrana in psihična podpora sta pomembni za bolnika, podpora pa je potrebna tudi za domače, ki spremljajo svojega dragega v težkem življenjskem obdobju. Zato je lajšanje bolečin (zdravila imate, prav tako za zniževanj e temp erature), spodbujanje in dajanje upanja bolniku velik prispevek pri mobilizaciji obrambnih mehanizmov. Prehrana je individualna in je odvisna od same bolezni, vsebuje pa naj lahko prebavljive snovi z dosti an-tioksidantov, vitaminov in mineralov, pa tudi aminokisline, zlasti esencialnega tipa. Tako se priporoča kašasta hrana, ki vsebuje tudi dovolj balastnih snovi oziroma vlaknin. Ob obstipa-ciji bolnika ne obremenjujemo z večjimi količinami odvajal, saj lahko posamezne snovi posegajo v presnovo organizma. Zato priporočam, da zmeljete ovsene kosmiče s paličnim mešal-nikom (lahko že dodate mleko) ah mlinčkom za kavo v prah, dodate mleto laneno seme z dodanim mlečnim sladkorjem, zmešate s sojinim mlekom in zjutraj na tešče ponudite svojemu očetu. Preko dneva dodajte razne kaše (korenček, brokoli ...) z dodanimi beljakovinami ali čistimi aminokislina- Piše: prim. JANEZ TASIC, dr. med., spec, kardiolog mi, kar lahko že pripravljeno nabavjte v lekarnah ah zeliščnih lekarnah. Pomembno, je da dodajamo v hrano tudi maščobe v obliki kvalitetnih hladno stiskanih olj, a le po kapljicah (oljčno, avokadovo, arganovo). Tekočina, ki jo pije, naj bo prekuhana, torej čaji. Dobre izkušnje imam s pitjem čaja iz mladih poganjkov ovsa z dodanim ognjičem, ki ga lahko nabavite v zeliščnih lekarnah. A tudi melisin, lahek zeleni čaj in čaj iz plodov divje češnje je lahko zelo koristen. Vsekakor pa se še posvetujte z njegovim zdravnikom, ki ga zdravi, saj je občasno koristno, da naroči čiščenje črevesa, tako da dobi bolnik klizmo, ali levažo črevesa, ki jo opravi patronažna sestra kar na domu. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si resnici ni naša, za mišljenje, ki ne izraža n kušnje, in za vedenje, ki ni pravi izraz tega, kako doživljamo svet in ljudi v njem. Čeprav se zdi. da nas pretvarjanje na eni strani varuje, se na drugi strani z njim odrečemo tudi Prvi korak je, da-se zavestno odločimo za iskrenost. Iskrenost je namreč oblika vedenja in zanjo se lahko zavestno odločimo - ali pa tudi ne. Povsem od nas je odvisno, katero pot bomo ubrali. Včasih se nam lahko zdi. da bomo lažje rešili konflikt, če se malo zlažemo. Vendar, če namesto pri laži vztrajamo pri resnici in se spopademo s posledicami, bomo odkrili, da vsakokrat postanemo močnejši in stabilnejši, kot pa če se zatekamo k lažem. Drugi korak je, da postanemo namesto na reakcije drugih bolj pozorni na to, kar se v stiku z ljudmi dogaja v nas samih. Naša čustva in misli naj nam postanejo dragocena informacija, ki nas obvešča o našem stanju. Tako se bomo postopoma naučili bolje razpoznavati, kaj se z nami dogaja, naši odzivi pa bodo dobili temelj za večjo pristnost. Pri tem odnos ni nujno vedno prijeten, je pa pristen in ob tem vsaj vemo. kje smo. Tretji korak je, da sprejmemo dejstvo, da vsak človek sam odloča o tem, kako se bo odzval. Ob tem spoznanju se bomo počutili bolj svobodni pri sporočanju tega, kar čutimo in kar si mislimo. Človekovi odzivi so odvisni od mnogih dejavnikov. vsi pa so osebni in imajo ponavadi z nami opraviti manj. kot se nam sprva zdi. Ves čas imejmo v zavesti, da za svoje vedenje odgovarjamo mi, vedenje drugih v odnosu pa je njihova in ne naša odgovornost. Iskrenost je kot luč, ki nam omogoča, da sebe in druge vidimo v bolj pravi podobi. Omogoča nam. da imamo ob sebi ljudi, ki so z nami zaradi nas samih, ne pa zaradi naše »umetne« ljubeznivosti. LEO IVANDIČ, Šola čustvene inteligence ROŽICE IN CAJCKI Lepi in zdravi, če grozdje jemo radi V tem času zori grozdje. Zaradi množice koristnih sestavin, ki jih vsebuje, velja za najbolj dragoceno sadje. Z njim se te dni pridno sladkamo in si tako na prijeten način krepimo zdravje. Poskrbimo pa tudi za lepoto, saj grozdje pripomore k mladostnemu videzu kože. Odlično dene tako zdravim kot bolnim, mladim kot starim ... Že stari Egipčani, Babilonci, Grki in Rimljani naj bi zdravje in lepoto ohranjali z grozdjem. Moški s prevretim grozdnim sokom oz. vinom, ženske pa s svežim grozdjem. Za prehrano in zdravljenje navadno uporabljamo grozdje namiznih sort, četudi lahko sežemo tudi po nekaterih vinskih sortah. Ljudsko zdravilstvo najpogosteje zdravi s samim grozdjem, neprevretim grozdnim sokom oz. moštom, tu pa tam pa tudi s prevretim oz. vinom. Grozdje vsebuje izredno dragocene sestavine, kot so grozdni sladkor, ki hitro preide v kri in nam daje energijo, pomembne minerale - kalij, kalcij in fosfor, beljakovine, sadne kisline, aromatične substance, vitamine skupine B in vitamin C. Ker vpliva na obnavljanje krvi in organizma ter učinkuje krepilno, se priporoča tistim, ki so preleža-li zaradi kakšne bolezni ali so imeli hujše operacije. A tudi za povsem zdrave ljudi je sila koristna in povrhu vsega še okusna jed, ki čisti kri in spodbudno vpliva na delovanje črevesja in ledvic. Grozdju gredo tudi zasluge za dobro delovanje srca, krvnega obtoka in živčnega sistema. Redno uživanje pa pozitivno deluje na obrambni mehanizem celega telesa. Pomembno je tudi za zdrave kosti in zobovje ter lepo kožo. Učinkovito deluje proti kopičenju sečne kisline. Z njim zdravimo putiko, ateroskle-rozo in previsoko vsebnost holesterola v krvi. Deloval naj bi celo proti rakavemu razraščanju tkiva. Velikokrat ga primerjajo z mlekom. Kot rastlinska hrana je menda enakovredno materinemu mleku. Grozdje in neprevret grozdni sok priporočajo nosečnicam, otrokom, športnikom, ljudem, ki bolehajo na jetrih in revmi, pa tudi vsem, ki jih muči visok krvni pritisk ali kakšna kožna bolezen, denimo mozoljavost in kožni izpuščaji. Lupine Piše: PAVLA KLINER grozdnih jagod vsebujejo po-membné balastne snovi, ki pospešujejo delovanje črevesja in odpravljajo zaprtje, odvajajo vodo iz telesa in ga razstrupljajo. Le diabetiki se mu morajo odreči, ker vsebuje preveč sladkorja. Sedaj pa k jesenskim grozdnim kuram, ki v tem času silno koristijo. Jejmo kilogram do dva grozdja dnevno. Kuro delajmo brez vmesnega premora teden ali dva. Po njej bomo povsem prenovili jetra, prečistili ledvica in tako polni moči dočakali zimo. Uredili si bomo prebavo, izgubili kakšen kilogram, otekline na rokah in nogah bodo izginile, ublažili bomo revmo, pregnali mozolje in izpuščaje, nasitili telo, če mu manjka vitaminov, odpravili preveliko količino kisline v želodcu in še kaj. Še nekaj receptov. Proti obolenjem jeter trikrat na dan spijemo kozarec grozdnega soka. Za pomlajevanje uporabimo liter črnega vina, v katerega damo deset glavic strte čebule. Kozarec pustimo na soncu dva dni in pijemo 1 del tega napitka dnevno med jedjo. Proti celulitu potrgamo z večjega grozda jagode, pripravimo pol limone in dve slivi. Vse skupaj očistimo in izce-dimo s sokovnikom sok. Pijemo po požirkih med glavnimi obroki. Proti astmi jemo dvakrat tedensko ves dan grozdje, enkrat na teden pa ne jemo ničesar. Za izločanje ledvičnih kamnov in peska ter proti zvečanju količine sečne kisline in cirozi jeter jejmo pred zajtrkom, kosilom in večerjo po 500 g črnega grozdja s koščkom dan ali dva starega pšeničnega kruha. Kura naj traja 10 dni. 8- 12 kg Dr. PIRNAT )2