—    196   ------
Nove skušnje s svilnimi črviči,
kteri se redijo  od hrastovega perja.
Gosp. J. Mah, posestnik v Zlateneku na Dolenskem, nadaljuje svoje skušnje s sviloprejkami Yama-mai imenovanimi *) in je to, kar je čez letošnjo zimo do 15. maja po teh skušnjah izvedel, c. kr. dunajskemu ministerstvu kmetijstva na znanje dal. Ministerstvo je gosp. Mahov o sporočilo v posebnem listu natisniti dalo in tak iztis tudi kmetijskim družbam razposlalo. **)
Letošnje gosp. Mahove  skušnje  spričujejo   to-le:
1.   Jajčeka japaneških hrastovih sviloprejk (Yama-mai) strpijo našo zimo prav dobro in se izbudijo (valiti začno), kadar hrast cvete.
2.   Cem veči in stanovitnejši je mraz, ktero jajce strpi, tem pozneje se izbudi k življenju.
Ali se pa gosenica, sama sebi in naturi prepuščena, dobro sponaša?
Na to vprašanje odgovarjajo g. Mahove skušnje tako-le:
Za rejo teh črvičev v hiši se je ohranilo nekoliko jajček, več kot 10.000 pa se jih je vrglo
a)  na posamesno  stoječa hrastova drevesa iu na po-samesno stoječe hrastovo grmovje na zemljo,
b)  nekoliko se jih je v odprtih škatljah na veje hrastom obesilo,
-fc°JH*lqi -iiBMMP 1867.
**) Tudi kranjska kmetijska družba je dobila ta listek pod naslovom: „Zucht des Eichenspinners in K Srn t en", kjer se bere, da je gosp. Mah, grajšČak v Zlateneku poleg Novega mesta na Koroškem svoje skušnje naznanil. Čuda, da cel6 dunajsko ministerstvo tako malo ume zemljepis avstrijski, da kranjske kraje razglasa za koroške.
c) gosenčiee,   ki so  izlezle iz jajčic,   so  se  nabrale na  hrastove  veje  in  djale  na  hraste  in hrastove grmovje. Kar sem dozdaj po svojih skušnjah izvedel, je gosenicam bolj všeč to,   kar sem storii  ž njim  pod črko b) in c); kakor pa pod črko a).
Povsod, kamor sem jajčica raztresel, smo našli gosenice. Veselo rastejo in se prav dobro ponašajo; dež, hudo vreme in viharji jim nič kaj ne škodujejo. Pridelek k o k o n o v bode v malo tednih na gori stavljena vprašanja popolnoma odgovoril.