GLAS
LETO XXIV. ŠT. 13 (1123) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 4. APRILA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dd
  Kardinal Gualtiero Bassetti gost na Katedri sv. Justa
Pomembni so koraki do sprave
TRST 
  a tretjem srečanju ciklusa predavanj v
postnem času Katedra sv. Justa, ki so le-
tos namenjena temi sprave, je bil gost
kardinal Gualtiero Bassetti. Kardinal je s svojim
duhovnim in kulturnim sprehodom obrazložil,
kako bi bilo treba gojiti spravo. Gosta je pred-
stavil tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, za
glasbeno točko na začetku in na koncu srečanja
pa je poskrbel organist Riccardo Cossi.
Gualtiero Bassetti se je rodil leta 1942 blizu Fi-
renc. Prav v tem mestu je vstopil leta 1956 v se-
menišče, kjer je že pri 37 letih postal ravnatelj.
Leta 1990 je postal generalni vikar nadškofije
v Firencah in štiri leta kasneje ga je papež Janez
Pavel II. posvetil za škofa v nadškofiji Massa-
Marittima-Piombino. Kasneje mu je papež Be-
nedikt XVI. zaupal nadškofijski sedež v mestu
Perugia.
Nadškof Giampaolo Crepaldi je opozoril pri-
N sotne, naj izkoristijo ta poučna srečanja, saj po-magajo pri razmišljanju in predvsem pri spravi,ki je tako aktualna tema v današnjem času. Mir,
ki ga oznanja Sveto pismo, ne pomeni le od-
sotnost vojne, temveč se nanaša tudi na mir v
človeških odnosih, v harmoniji z Bogom, s sa-
mim seboj, z zemljo in prihodnostjo. Nadškof
je navedel kot primer tragične zgodovinske do-
godke sovraštva in
nasilja, ki jih je
doživel Trst in ki jih
predstavljata Rižar-
na in Bazovica. Bo-
leče posledice pa ne
smejo še naprej
obremenjevati se-
danjosti in niti pri-
hodnosti Trsta, tem-
več nas morajo poz-
vati h globoki spravi
ob prijateljstvu.
Tržačani bodo trpe-
li, dokler ne bo po-
stal Trst kraj
združenja in sprave,
je povedal nadškof,
ki je poudaril, da
ima mesto dušo in
dovolj veliko srce, da to doseže.
To je potrdil tudi kardinal Gualtiero Bassetti, ki
je povedal, da je sprava pogosto v pogovorih, a
navadno brez končne rešitve. Ne smemo nare-
diti napake in je podcenjevati, temveč moramo
narediti pomembne korake, da dosežemo spra-
vo. Družba je žal podobna bojnemu polju, kjer
ljudje z različnimi mišljenji, kulturami in pre-
pričanji skušajo živeti v miru.
/ str. 12
MČ
www.noviglas.eu
  Julijan Čavdek, SSk Gorica
Manjšina naj se
pogovarja z vsemi
POGOVOR 
  naslednjih
mesecih čaka
slovensko
narodno skupnost v
Italiji več izzivov. O
širši in ožji politični
stvarnosti, evropskih
in občinskih
volitvah, ki bodo
potekale 26. maja
2019, smo se
pogovorili s
pokrajinskim
tajnikom Slovenske
skupnosti za Gorico Julijanom Čavdkom.
Začniva malo širše. Kako gledaš na to, kar se
dogaja v EU?
Evropska unija kot zveza, ki je nastala po drugi
svetovni vojni ter ima kot cilj zagotavljanje in
ohranjanje miru, je po mojem mnenju v poseb-
nem prehodnem obdobju. Težko je predvideti,
kako se bodo zadeve razvijale, v katero smer bo-
do šle. V Veliki Britaniji so zašli v slepo ulico, iz
katere ni lahko najti izhoda. Ljudje se zavedajo,
da izstop Anglije iz EU ni najbolj posrečena po-
teza. Osebno bi želel, da bi Anglija ostala v EU,
čeprav jo obvezuje referendum, ki je bil sicer iz-
glasovan z minimalno večino; tudi to je vprašlji-
vo, saj za tako pomembne odločitve bi morala
biti predvidena bolj kvalificirana večina.
Nekatere države v Vzhodni Evropi, kot npr.
Madžarska in Poljska, kjer vladajo t. i. suvereni-
sti, kot najmlajše države v zvezi imajo poseben
odnos do EU.
/ str. 3
V
foto MČ
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
v sredo, 10. aprila 2019, ob 21. uri 
v prvem sklicu in
v četrtek, 11. aprila 2019, ob 17. uri
v drugem sklicu
na sedežu Zadruge, Travnik 25 v Gorici
  Likovni umetnik Deziderij Švara
“Da bom slikar, sem se
odločil že kot otrok!”
POGOVOR 
  ne 5. aprila
bo pra -
znoval 85.
rojstni dan
Deziderij Švara,
eden izmed
najpomembnejših
umetnikov naše
slovenske narodne
skupnosti v Italiji.
Umetnik se je rodil
leta 1934 v
Ricmanjih, zdaj pa
živi v središču Trsta.
V njegovi delavnici s pogledom na morje in
Ščedno je Deziderij Švara, človek izrednega
znanja in kulture, delil z nami nekaj
življenjskih spominov in zanimivosti.
/ str. 9
Matevž Čotar
D
foto ddfoto dd
Praznik petja in veselja
Svet okrog nas4. aprila 20192
Povejmo na glas
Bil je dober človek
Med Slovenci na peti celini
Pogled v manjše skupnosti
in v prihodnost (7)
  rišleke vabijo tudi v društvo
Planinka, a do zdaj še dokaj
neuspešno. Člani so mi po-
vedali, da so jim mladi sami rekli,
da se jim je lažje dobiti na pikni-
kih v parku. Vsak prinese hrano
in pijačo, družijo se lahko, dokler
jim ustreza, nato pa se lahko razi-
dejo. Upravljanje prostora pa pri-
naša veliko odgovornosti. Ravno
med mojim obiskom so novona-
seljenci, ki so starši približno ena-
ko starih otrok, v enem izmed
parkov v Brisbanu nameravali
imeti prve urice slovenščine za
otroke. A zagodlo jim jo je vreme.
V subtropskem podnebju se rado
ulije in tako je bilo tudi tisto ne-
deljsko jutro. Urice za otroke so
tako odpadle. Mogoče pa bodo
novonaseljenci postopoma spoz-
nali tudi prednosti lastnih prosto-
rov. Ne nazadnje, kot sem opisal
v prvem delu, so se tudi v 50. le-
P tih takratninaseljencinajprej zbi-
rali v parkih,
nato pa se
odločili za
gradnjo svo-
jih prosto-
rov.
Poleg do zdaj naštetih po Avstra-
liji deluje še nekaj manjših slo-
venskih klubov, na primer v Can-
berri in v Perthu, ki pa mi jih ni
uspelo osebno obiskati.
Kaj je še ostalo in kako naprej?
Zdaj torej v Avstraliji deluje še kar
nekaj slovenskih klubov, katerih
prihodnost pa je negotova. Več
življenja premorejo katoliški mi-
sijoni. Tako je skupno mnenje
vseh, da, če bi se slovenska pro-
vinca odločila umakniti fran či -
škane iz Avstralije, bi to precej hi-
tro pomenilo tudi konec sloven-
ske skupnosti pod južnim križem.
Čeprav Slovenci precej pragma-
tično sprejemajo dejstvo, da se
dejavnosti krčijo, zaradi nekate-
rih ukinitev kažejo tudi nejevoljo.
Glede na njihove besede jih je
najbolj prizadela oddaja Doma
matere Romane za ostarele v ok-
viru slovenskega misijona v Kew
v Melbournu (temeljni kamen
zanj je bil slučajno položen, rav-
no ko so prispele novice o razgla-
sitvi samostojnosti Republike Slo-
venije) in ukinitev mladinskega
koncerta, ki je kot 40. po vrsti
zadnjič potekal leta 2015. Prire-
jali so ga frančiškani v okviru
slovenskih verskih središč, z
njim potovali vsako leto v drug
kraj pete celine, na oder pa ved-
no privabljali več deset mladih
izvajalcev, ki so pokazali svoje
glasbene talente. Škoda, da je za
to zmanjkalo energije in člo-
veškega kapitala.
/ dalje
Dejan Valentinčič
  a sedežu Dežele Veneto
v Benetkah je v četrtek,
28. marca, potekala
predstavitev strateškega projekta
PRIMIS – Večkulturno popoto-
vanje med Slovenijo in Italijo
skozi prizmo manjšin.
Projekt temelji na večletnem so-
delovanju med slovensko narod-
no skupnostjo v Italiji in italijan-
sko narodno skupnostjo v Slove-
niji, ki je doseglo višek v stra-
teškem projektu JEZIKLINGUA.
Nov projekt PRIMIS je nadalje-
vanje tega sodelovanja, obogaten
pa je s prisotnostjo skupnosti
Cimbrov, Ladincev in Furlanov.
Prizadeval si bo za krepitev jezi-
kovne kulturne in naravne de-
diščine avtohtonih skupnosti in
bo valoriziral njihovo edinstveno
N kulturno bogastvo v turističnenamene, saj želi povečati pov-praševanje po trajnostnem turiz-
mu na območju Furlanije Julijske
krajine, Slovenije in Veneta. Zato
so deležniki projekta tako člani
avtohtonih skupnosti kot tudi tu-
risti, turistični operaterji, mladi
in prebivalci projektnega ob-
močja.
Projekt PRIMIS je vreden 2,8 mi-
lijona evrov, začel se je januarja
letos in se bo končal decembra
2021. Vodilni partner je Italijan-
ska unija s sedežem v Kopru, ki
bo koordinirala projektne aktiv-
nosti še devetih partnerjev, to so
javne uprave in druge institucije
in ustanove iz Slovenije, FJK in
Veneta. Projekt je predstavil pro-
jektni vodja Maurizio Tremul, v
okviru slovenske narod-
ne skupnosti v Italiji so
med partnerji krovni or-
ganizaciji SSO in SKGZ,
ki bosta skupaj delovali
v okviru ustanovljenega
Ciljnega začasnega združenja
PROJEKT, ter Slovensko deželno
gospodarsko združenje. Ostali
partnerji so še: Dežela Veneto,
Obalna samoupravna skupnost
italijanske narodnosti, Avtonom-
na dežela Furlanija Julijska kraji-
na, RRA Zeleni
Kras, Turistično
gostinska zbornica
Slovenije, Fonda-
zione Centro Studi
Comelico e Sappa-
da in LAS Venezia
Orientale.
Poglavitni cilji
strateškega projek-
ta PRIMIS so:
vzpostavitev 4
multimedijskih
središč za širjenje
znanja o posebno-
stih avtohtonih
jezikovnih skup-
nosti, multimedij-
ska platforma, digitalni vodič, iz-
daja večjezičnih vodnikov za tu-
riste, delavnice za turistične ope-
raterje in društva, turistični slo-
var in obnova palače Gravisi But-
torai v Kopru. Posebna pozornost
bo namenjena promociji avtoh-
tonih narodnih skupnosti z orga-
nizacijo različnih kulturnih do-
godkov in ovrednotenjem skup-
nega čezmejnega kulturnega
prostora.
/ str. 3
LC
Brezplačniki na Vipavskem in v istrskih občinah
Sodobna medijska inovacija
  času, ko se stari tiskani
mediji vsepovsod krčevito
borijo za vsakdanji kruh,
saj se bralne navade zaradi novih
tehnologij hitro spreminjajo, je
bila na Primorskem rojena nova
medijska ideja. Gre za brez-
plačnike, povsem drugačne
od doslej poznanih brez-
plačnih časnikov, oglasnikov
ali občinskih glasil.
Urednik Bojan Oblak (39) je
ubral povsem nov pristop in
utrl pot trem brezplačnikom
in trem spletnim portalom.
Ustvaril je pravo medijsko
skupino, ki jo po vzorih za-
hodnih tako imenovanih
media-pools sestavlja že
osem medijev. Štirje tiskani
časniki, ki presegajo naklado
50.000 izvodov, vsak s svojo
spletno različico. Z aprilom
je tako zaživel spletni portal
Vipavska. info. V njem obja-
vljajo tudi komentarje in
krajše kolumne. Med avtorji
najdemo tudi Meškovega
nagrajenca in prodornega
publicista Milana Gregoriča,
vipavsko publicistko Magdo
Rodman, direktorja ajdov-
skega podjetja Codognotto
Antona Kobala in nekdanje-
ga ministra ter enega od naj-
bolj priljubljenih avtorjev
socialnih omrežij Žigo Tur-
ka.
Oblak je vse skupaj zasnoval
v Ilirski Bistrici, kjer je prev-
zel lokalni časnik Snežnik.
Razširil ga je na celotne Brkine,
vse do Kozine, da je dosegel
10.000 izvodov, ki pridejo v vsak
poštni nabiralnik. Nato je pred
dvema letoma ustanovil Primor-
ske odmeve, ki s 30.000 izvodi
mesečno pokrivajo vse štiri
istrske občine - Ankaran, Koper,
Izolo in Piran. Lani pa je obema
časnikoma pridružil še tretjega,
Vipavsko. Ta ima naklado 10.000
izvodov in pride v vsako hišo
zgornje Vipavske, natančneje, v
vsako gospodinjstvo občin Aj-
dovščina in Vipava.
To pomeni, da brezplačniki, ki
V imajo nekaj vsebin skupnih, ne-kaj pa lokalnih, dosežejo že večkot polovico vsega primorskega
prebivalstva. Oblak pa v prihod-
njih letih načrtuje s Snežnikom
in Vipavsko pokriti celotno Pri-
morsko med Novo Gorico,
Sežano in Postojno. V medijsko
skupino Primorski odmevi, v ka-
teri so vsi trije brezplačniki, spa-
dajo tudi trije lokalni spletni por-
tali, povezani z njimi: obalainfo.
si, vipavska. info in e-snežnik.
net. Prihajajo pa še drugi. V krat-
kem bo tako del skupine postal
tudi zgodovinski rodoslovni por-
tal Slovenski rod.
Njegovi časniki se ločijo od ogla-
snikov ali brezplačnih časnikov:
ne objavljajo dnevnih lokalnih
novic, ampak namesto tega pri-
našajo poglobljene teme, ki so v
primerjavi z enodnevnimi “um-
rljivimi” novicami nadčasovne.
Hkrati pa je število oglasov tako
zmanjšano, da ne napolnjujejo
velike večine časopisnega prosto-
ra, kot se to sicer dogaja v brez-
plačnikih. Uredniška politika ni
politično usmerjena, o
sami politiki pa skoraj-
da ni člankov. Oblak
poudarja le dvoje: zave-
zanost demokraciji in
svobodnemu tržnemu
gospodarstvu. To pome-
ni, da v Primorskih od-
mevih, Vipavski in
Snežniku za razliko od
prevladujočih sloven-
skih medijev ni prepo-
vedanih tem in ni nedo-
takljivih. Zato so odme-
vi na izhajanje pravilo-
ma zelo pozitivni. Pose-
bej pa so dobro brani
članki o primorski zgo-
dovini in tradiciji, ki jih
najdemo v vsaki števil-
ki. “Primorci smo nasta-
li v težkih zgodovinskih
okoliščinah. Ljudi pa
vedno zanima tudi lo-
kalna zgodovina. Prav,
da tega ne pozabimo in
da s spominom na veli-
ke dogodke večamo tu-
di svojo samozavest”, je
povedal Oblak.
Brezplačni časniki so
odlična dopolnitev in-
ternetnih portalov, saj
ne gre za konkurenco,
ampak dejansko za širjenje inter-
netnih vsebin med ljudi, ki teh
vsebin na svetovnem spletu niso
brali, še v tiskani obliki. Oblak
išče sinergijo tudi v sodelovanju
s portaloma Iskreni. net in Do-
movina. je ter goriškim tednikom
Novi glas.
Da gre za revolucionarni pristop,
kaže tudi dejstvo, da se je nedav-
no pojavila neposredna konku-
renca, novi brezplačnik. Le-ta je
povsem prekopiral idejo Primor-
skih odmevov s pomočjo nek-
danjega sodelavca Primorskih od-
mevov.
Tino Mamić
  b nedavnem odhodu upokojenega go-
riškega nadškofa Dina De Antonija od
nas si ni mogoče izbrisati iz spomina
številnih občutenih izjav o njem, da je bil nam-
reč dober človek z velikim srcem. Res težko bi
našli osebo, kakršna je bila don Dino, ki je ne-
nehno in vselej ter ob vsaki priložnosti izžare-
val tisto, čemur pravimo dobrota. Mnogi so
lahko darovi človeka, nekdo je koristen in vpli-
ven zaradi svojega znanja in izobrazbe, drugi
se spet odlikuje po dobrem namenu, tretji je
zavezan vrednotam, ki jim pravimo skupno
dobro, potem so tisti, ki so dosledni v svojem
prepričanju in pričevanju, in še in še bi mogli
naštevati. Redke pa so osebe, ki jih ne glede na
njihov poklic in delovanje preprosto opišemo
z besedami, da ta oseba je ali je bila - dober člo-
vek. Kar nehote se nam utrne ta najlepša
možna oznaka, ni nam treba navajati podrob-
nosti in ostalih lastnosti, ker so vse zaobsežene
v ugotovitvi in prepoznanju, da imamo ali smo
imeli nemajhno srečo poznati in celo sodelo-
vati z dobro osebo, z osebo velikega srca in do-
brote - dobrote, ki obeležuje vso njeno pojav-
nost v zasebnih odnosih kakor tudi njeno
osrednjo značilnost v javnih nastopih. In vse
to je bil Dino De Antoni, ob vsaki priložnosti
je to svojo dobroto izžareval, ta dobrota ga je
spremljala ves čas, bila je nekaj skupnega z
njim, bila je on sam. Vedno nasmejan, vedno
pomirjujoč, vedno svetel, kot bi hotel reči, saj
bo še vse dobro, saj nam je lepo, saj smo lahko
vsi prijatelji, in to je nekaj najlepšega, vedno
blag in na poseben način nežen in je ta
nežnost zaradi njegove mogočne postave toli-
ko bolj izstopala, vedno razpoložljiv in kar za-
topljen v človeka, s katerim se je srečal, vedno
pripravljen poslušati in se vživeti v vsakogar,
pa če je šlo le za bežen pozdrav ali tehtnejši po-
govor. Ni težko razumeti, da je bil zaradi te svo-
je odprtosti srca zelo ranljiv in prav nič
zaščiten, ni se umikal v varno oddaljenost, ni
se branil z zadržanostjo in nedostopnostjo, ni
si lajšal življenja z vzvišenostjo svojega visoke-
ga položaja, ne, bil je vedno navzoč z vsem,
kar je, z dobroto, ki se daje vsa in je vse v njej
zajeto. Zato ni presenetljivo, kot je v poslovil-
nih besedah povedal eden od njegovih škofov-
skih bratov, da je pri upravljanju svoje goriške
nadškofije kakor tudi drugih škofij vselej po-
mirjal, vselej zbliževal različna stališča, posebej
če so bila preveč oddaljena in bi lahko postala
neplodna, vselej je bil v tej smeri zelo aktiven,
odločen in vztrajen, kar je pač značilno za pra-
vo dobroto, ki nikakor ni slabost, ni šibkost, ni
nemoč, ampak je s svojo pomirljivostjo še kako
dejavna in prodorna v prizadevanju za prija-
teljsko razumevanje med vsemi. In bil je don
Dino kot vsem iskreno naklonjen tudi nam
Slovencem, in to je bilo čutiti na vsakem kora-
ku in ob vsakem srečanju, dal nam je pri-
ložnost, da smo mu iskreno hvaležni, hvaležni
vse za nazaj in tudi za naprej na sicer razbur-
kani poti življenja. Res hvala ti, Dino, tvoja sve-
tloba bo med nami vedno sijala.
Janez Povše
O
Notranjost cerkve Sv. Družine v mestu Adelaide 
  Predstavitev projekta PRIMIS 
Večkulturno popotovanje
BENETKE 
Zunanjost cerkve Sv. Družine v mestu Adelaide
Aktualno 4. aprila 2019 3
  Pogovor: Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Gorica
“Kot manjšina se moramo znati
pogovarjati z vsemi”
S 1. STRANI 
  ame sicer nimajo take de-
mokratične tradicije, kot
jo pozna Zahodna Evropa,
zaradi česar tudi ravnajo tako,
kot pač ravnajo. Evropa se mora
gotovo zamisliti nad tem, da je
včasih morda ravnala preveč bi-
rokratsko, da je na nekatere
države gledala preveč zviška. In
vendar mislim, da alternative
Evropski uniji ni. Korak nazaj v
čas, ko so tu živele posamezne
države, bi pomenil za vso celi-
no ogromno gospodarsko ško-
do, hkrati pa tudi ošibitev
evropske identitete. Nastradali
bi tudi zato, ker imajo na eni
strani ZDA, na drugi Azija s Ki-
tajsko in Indijo vedno večji
vpliv na svetovno politiko. EU
mora zato nujno obstati. Tudi
zaradi tega upam, da bo ude-
ležba na evropskih volitvah 26.
maja letos čim bolj množična.
Kaj pa meniš o italijanski po-
litični sceni?
Italija je zanimiv pojav. Vlada,
ki jo imamo, je kompromis, saj
nobena stranka ni imela
večine, ki bi ji zagotovila
možnost vladanja. Vrniti se na
volitve je bilo nemogoče, ker bi
bil izid enak. Tako sta vlado se-
stavila dva politična subjekta,
ki sta bila med volilno kampan-
jo ostra nasprotnika. Iz zadnjih
anket izhaja, da se je razmerje
sil nekoliko spremenilo: Liga je
zelo napredovala, Gibanje 5
zvezd pa je precej nazadovalo.
Marsikaj se bo morda spreme-
nilo še po evropskih volitvah:
prve signale so dali izidi volitev
na Sardiniji in v Basilicati. V ve-
likih težavah sta leva sredina in
levica, ki še vedno “plavata” v
nekem kriznem stanju in v tem
trenutku ne zmoreta prepričati
ljudi.
Zingaretti kot novi tajnik DS
lahko kaj bistvenega spreme-
ni?
Morda je še prezgodaj, da bi to
presodili. V Basilicati je DS pre-
jela 7 % glasov. Gotovo so na to
vplivali škandali v zdravstvu, v
katere je bil vpleten deželni
predsednik Marcello Pittella, ki
je sicer nastopil s samostojno li-
sto, a vendarle v povezavi z levo
sredino. Bojim pa se, da bo Zin-
garetti peljal stranko odločno
proti levi in jo oddaljil od sre-
dine. Ne vem, ali je to dobro.
Osebno bi raje videl v DS neko
bolj sredinsko stranko, saj so
Italijo cela desetletja vodile sre-
dinsko umeščene stranke.
Če bodo predčasne volitve,
predvidevam, da bo naslednja
italijanska vlada desnosredin-
ska, v kateri bo Liga pač imela
največ moči, saj trenutno uživa
največji konsenz. Marsikaj bo
odvisno od tega, kako se bodo
razvijale druge stranke, tudi
Forza Italia, ki pa je še vedno
100 % odvisna od Berlusconija.
Kako gledaš na Slovenijo?
Slovenija ima v tem trenutku
dobro gospodarsko rast, njena
politika pa je zanimiv pojav. Se-
danja manjšinska vlada sicer
uživa - na podlagi objavljenih
anket - visoko podporo. Po dru-
gi strani ima celo vrsto težav, saj
je kar nekaj ministrov že odsto-
pilo oz. so jih zamenjali. Mi-
slim, da je v Sloveniji še vedno
preveč politične ostrine med
večino in opozicijo. Potrebno
bi jo bilo vsaj malo ublažiti. Se-
veda, razlike obstajajo in prav
je, da so, toda programske teme
S so prevečkrat v senci osebnegakreganja, ki ljudi oddaljuje odpolitike.
Ko imaš vse to pred očmi, ka-
ko gledaš na stranko Sloven-
ska skupnost in našo stvar-
nost danes?
Slovenska skupnost je zame po-
litična vizija manjšine, ki ima
politično vodstvo, v katerem so
Slovenci združeni ter kljub ra-
zlikam nastopajo samostojno
in enotno. Ta vizija je po mo-
jem mnenju zelo aktualna in
potrebna. Kronična težava
stranke pa je zagotovitev no-
tranje strukture, ki naj bi bila v
koraku z današnjim časom in
ritmom. Za to si sicer prizade-
vamo, je pa vedno več admini-
strativnih obveznosti, ki jih ni
lahko izpeljati. Slovenska skup-
nost je vedno delovala na osno-
vi prostovoljnega udejstvovan-
ja, predvsem na krajevni ravni.
Ker je tega na splošno vedno
manj, to občuti tudi SSk. V krat-
kem bomo morali o tem resno
razmisliti. Glede na omejena
sredstva, s katerimi razpolaga-
mo, če SSk še obstaja, je to zato,
ker so ljudje zelo navezani na
našo stranko. Danes pa to ni več
dovolj.
Rezultati zadnjih deželnih voli-
tev kažejo, da je SSk obdržala
zadosten odstotek glasov, ki je
bil sicer skromnejši v primerja-
vi s tistim izpred petih let. To
nas skrbi. Mislim, da bi morala
imeti stranka SSk v tem trenut-
ku jasnejše politične pozicije. V
dobršni meri je na deželnih vo-
litvah po mojem mnenju
“plačala” za povezavo z levo sre-
dino, ki je - posebno na deželi
ravni - naredila nekaj “samo-
morilskih” izbir, ki so botrovale
preobratu in zmagi desne sredi-
ne.
Za celotno našo narodno skup-
nost v Furlaniji Julijski krajini
je vedno bolj aktualno pre-
pričanje, da manjšina ne sme
biti politično opredeljena. Bolje
je, če ima neko samostojno po-
zicijo in vsekakor odnos s ti-
stim, ki vlada. To je danes še po-
sebej aktualno, ker imamo slo-
venske izvoljene predstavnike
tudi v desni sredini.
Kljub težavam pa je stranka SSk
dejavna in vitalna, kar je bilo
ne nazadnje razvidno tudi na
novoletnem sprejemu. Ugledni
gostje so pokazali, da je SSk ne-
kak “razpoznavni znak” naše
dežele. V tem trenutku je to edi-
na stranka, ki tudi na politični
ravni priča o jezikovni raznoli-
kosti dežele FJk, na kateri sloni
deželna upravna avtonomija.
Furlani imajo novonastali poli-
tični subjekt Patto per l’autono-
mia, ki združuje furlanske avto-
nomiste, s katerimi imamo
odlične odnose. SSk pa ima na
tem področju najdaljšo poli-
tično kilometrino.
Konec maja letos bodo
občinske volitve v 13
občinah naše pokrajine. Nas
seveda zanimajo predvsem
tri slovenske. Kaj nam lahko
poveš kot pokrajinski tajnik
SSk o tokratni volilni preiz-
kušnji v Števerjanu, Sovod-
njah in Doberdobu?
V Števerjanu bo verjetno tretjič
kandidirala Franca Padovan.
Zadnja beseda pripada krajevni
sekciji, ki se pred odločitvijo po-
svetuje z ljudmi na območju.
Ker gre za občino, ki ima manj
kot tisoč prebivalcev, bo po no-
vem v občinskem svetu le deset
svetnikov.
V Sovodnjah bo zanimiva tek-
ma: Alenka Florenin ne bo več
kandidirala. Lista Občinska
enotnost se bo predstavila z
županskim
kandidatom
Luco Piskom,
pri SSk pa bo-
do verjetno
zanimive no-
vosti. Izbira
bo na koncu
odvisna od
volivcev.
Upam, da bo-
do ljudje v So-
vodnjah volili
na podlagi
programa in
ne ideologije,
kot se je doga-
jalo vsa povoj-
na leta.
V Doberdobu
še vedno po-
tekajo dogo-
vori; kot kaže,
pa se bo tam
obnovila
občanska li-
sta, ki je na-
stopila pred
petimi leti. V
tem trenutku
je še vedno
odprto
vprašanje
županskega
kandidata.
Ponavljam: iskreno obžalujem
dejstvo, da tako v Sovodnjah
kot v Doberdobu ni prišlo do
dogovora o sodelovanju pri
upravljanju občine. Ker se je na-
to do nas obrnila Liga, zelo re-
sno upoštevamo možnost sode-
lovanja, sicer ob spoštovanju
točno določenih pogojev: za
nas je bistveno, da so kandidati
domačini. Vem, da bomo
doživeli kritike, nekaj smo jih
že. Je pa tudi res, da smo zbirna
stranka, ki predstavlja narodno
skupnost. Kot taki se moramo
znati pogovarjati z vsemi. V de-
sni sredini trenutno srečujemo
osebe, ki kažejo določeno od-
prtost, ki je prej ni bilo. Seveda
ni vse optimalno. Še so proble-
matična stališča. Ni pa to več ti-
sta desnica, kakršne smo bili va-
jeni v preteklosti. Kot manjšin-
ska skupnost moramo to
upoštevati. Slovenci nismo
skupnost, ki nujno spada na le-
vo. Pa še to: če so v nekaterih
desnosredinskih strankah Slo-
venci, zakaj ne bi smeli z njimi
sodelovati, glede na to, da smo
zbirna stranka? Tako ali dru-
gače smo poklicani k temu, da
Slovence zbiramo. Pripravljeni
smo bili sodelovati z Občinsko
enotnostjo: če tega nočejo, je to
pač njihova izbira. Ne verja-
mem, da so na krajevni ravni,
ne glede na politične barve, ta-
ke razlike, da bi ne mogli najti
skupnega jezika. Mislim, da bi
korak v smer odprtosti in sode-
lovanja tudi privabil več ljudi k
političnemu udejstvovanju.
Razdeljenost pa jih, nasprotno,
oddaljuje.
Za občinske volitve se torej še
vedno dogovarjate z Ligo?
Da, pogovori potekajo. Vem, da
so pomisleki in tudi sam jih
imam, ko pomislim na nekate-
re odločitve rimske vlade! Toda
državna raven je nekaj povsem
drugega od krajevne. V naši
deželi se politična slika marsik-
je korenito spreminja, nastajajo
transverzalne občanske liste.
Nismo izjema. Iščemo pač so-
delovanje s Slovenci v različnih
strankah in s tistimi, ki si ga
želijo.
Obstaja še dialog s slovensko
komponento Demokratske
stranke?
Dialog obstaja, seveda. Na
deželni ravni gotovo, na občin-
skih ravneh je bolj odvisen od
posameznih izvoljenih pred-
stavnikov. Dokler ni volitev na
vidiku, se zdi, da je vse lepo in
prav. Pred volitvami pa se po-
kaže, kaj je in kaj ni. Če na Go-
riškem ne sodelujemo, sicer ni
nič novega. Novosti pa so na
Tržaškem: čudno se mi je zdelo,
da je slovenska komponenta DS
na Repentabru zavrnila sodelo-
vanje, ki je bilo dobro, medtem
ko je Slovenska skupnost poka-
zala pokončnost in odgovor-
nost v Dolini, ko je podprla nji-
hovega kandidata Kluna. V
Zgoniku pa vse po starem. Tu
  a predstavitvi v Benet-
kah je odbornica za je-
zikovne manjšine
Dežele Veneto Manuela Lan-
zarin takole poudarila: “Pro-
jekt krepi oprijemljivo in ne-
materialno kulturno de-
diščino avtohtonih jezikov-
nih skupnosti kot dodano
vrednost za gospodarski raz-
voj ter kulturni in trajnostni
turizem na ozemljih, kjer se
bo izvajal. Spoznavanje po-
sebnosti ozemlja prispeva k
temu, da zgodovina postane
razumljiva, in to še posebej za
mlajše generacije, s krepitvijo
lokalnih identitet in utrjevan-
jem avtonomije”.
Enako razmišlja tudi predsed-
nik SSO Walter Bandelj, ki je
poudaril, da so avtohtone na-
N rodne skupnosti in jezikovnemanjšine veliko bogastvonašega območja. Potrebno jih
je primerno ovrednotiti in
promovirati. Projekt PRIMIS
gre prav v to smer in z “nadal-
jevanjem plodnega sodelo-
vanja med narodnima skup-
nostima v obeh sosednjih
državah bo zagotovo prispe-
val k večjemu gospodarskemu
razvoju in promociji ozem-
lja”. Tudi predsednica SKGZ
Ksenija Dobrila je pozdravila
sodelovanje obeh narodnih
skupnosti; naglasila je, da
projekt promovira dediščino
z inovativnimi prijemi in si
od njega lahko veliko obeta-
mo, saj “bo Primis imel v svo-
jem fokusu promocijo tako
snovne kot nesnovne de-
nekaj očitno ne gre.
Presenečajo me tudi zadnja sta-
lišča slovenske senatorke, ki so
vedno bolj strankarska, čeprav
je kandidirala kot neodvisna.
Razumem, da njen položaj ni
enostaven, tudi ker je edina le-
vosredinska senatorka iz FJk. Da
Demokratska stranka izvaja
ostro opozicijo, je normalno.
Edina slovenska parlamentarka
pa bi morala imeti tak pristop,
ki omogoča odnos med narod-
no skupnostjo in vlado.
Zakaj srečuje Slovenska skup-
nost kljub vsemu toliko
težav, da bi res postala in bila
zbirna stranka?
Še vedno si prizade-
vamo, da bo to po-
stala. Slovenska
skupnost ima to vi-
zijo in poklicanost,
ki ima globoke ko-
renine v zgodovini
primorskih Sloven-
cev. Žal se nas še
vedno drži razdelje-
nost, ki je nastala
po drugi svetovni
vojni. In ko bi jo en-
krat za zmeraj uspe-
li preseči, bi se to
pozitivno poznalo,
ne le v politiki. Ne
razumem očitka, da
delovanje kot zbir-
na slovenska stran-
ka je proti
vključenosti v
splošno italijansko
družbeno stvar-
nost. Konec koncev
smo bili Slovenci
na tej zemlji, pre-
den je sem prišla
Italija.
Problem je tudi pre-
poznavnost v so-
dobnih družbenih
razmerah, kjer poli-
tika ne navdušuje
več ljudi. Komunikacija je po-
stala izredno hitra, biti moraš
tehnično “opremljen”, imeti
moraš dober spletni portal, pri-
soten moraš biti v družbenih
omrežjih, ki jih je vedno več.
Ne nazadnje je treba biti prisot-
ni na teritoriju in imeti prime-
ren program. Kar se tiče dobre-
ga programa, pa ga SSk vendar-
le ima!
Ne izključujem niti možnosti,
da bi bil čas za novo skupno
stranko, ki bi imela novo ime
in nov simbol. A za kaj takega
moramo biti vsi ali vsaj velika
večina.
Na kateri osnovi?
Na osnovi narodne pripadnosti
in skrbi za naš teritorij. Skupno
nam je, da smo Slovenci v Itali-
ji, da govorimo slovensko in da
prebivamo v teh krajih že do-
bro tisočletje. Na teh osnovah
bi kot stranka in kot narodna
skupnost lahko še marsikaj do-
segli. SSk ima sicer svoj simbol,
svojo tradicijo in dediščino. Če
pa bi bili pogoji za nekaj nove-
ga, zakaj ne bi poskusili?
Člen v deželnem volilnem za-
konu iz leta 2007, ki so ga do-
segli Mirko Špacapan, Andrej
Berdon in Damijan Terpin, je
primer olajšanega zastopstva. V
vseh teh letih se ga uspešno po-
služuje samo SSk. Zakaj ne bi
pripravili skupne slovenske li-
ste, ki bi bila izraz celotne slo-
venske narodne skupnosti? Se
tega morda bojimo?
Ljudje se na splošno vedno
bolj oddaljujejo od politike.
Kako je pri SSk? Ima dovolj
somišljenikov, ki so pripra-
vljeni si zavihati rokave?
Za zdaj jih je še dovolj. Je pa res,
da tudi mi občutimo problem
oddaljenosti ljudi od politike.
To se pozna tudi, ko iščemo
kandidate za volitve. To je velik
problem, velika “nevarnost”.
To namreč pomeni, da ljudi ne
zanima skupno dobro. Mnogi
imajo morda tudi izkrivljeno
podobo političnega udejstvo-
vanja, za kar je gotovo kriva tu-
di politika sama. Politika pa bi
vseeno morala biti spoštovanja
vredna oblika služenja družbi,
ki je nujna, če hočemo ohraniti
demokratičen ustroj, ki je na-
stal po vojni kot sad boja proti
trem totalitarizmom in ki je vse
do danes omogočil, da imamo
v Evropi eno najbolj razvitih
oblik družbe in blaginje. Od-
daljevanje od političnega udej-
stvovanja tudi na najnižji stop-
nji krajevne ravni postavlja pod
vprašaj te demokratične prido-
bitve. Tega se moramo vsi zave-
dati.
Skrbi me tudi, da je vse več od-
daljenosti med civilno družbo
- v širšem pomenu besede - in
politiko. Pred leti je bila simbio-
za politika-civilna družba
trdnejša, bila je neka vzajem-
nost, ki je danes šibkejša, in to
ni dobro. Politika mora imeti
stalen dialog s civilno družbo,
povezovati njene različne dele,
skrbeti, da se ne zapirajo sami
vase, in iz njih črpati kakovo-
stne kadre. Politična kultura in
udejstvovanje ljudi sta zagoto-
vilo, da kot narodna skupnost
ostanemo subjekt in ne propa-
demo v folklorni rezervat.
Zato že zdaj vabim vse, da se 26.
maja udeležijo evropskih in
občinskih volitev. Slovencem
pa še posebej priporočam, naj
uporabijo dvojezično volilno
izkaznico in oddajo glas našim
kandidatom. Ne bo vam žal.
Danijel Devetak
diščine”.
Sodelovanje podpira tudi
Slovenija, ki jo je v Benetkah
predstavljal sekretar USZS
Robert Kojc: “Pomembno je,
da se poznamo, razumemo
drugega, tudi z vidika zgodo-
vine in kulture. To so mosto-
vi, ki jih gradimo in nas lahko
združujejo, to je evropski
duh, v katerem živimo. Slo-
venska in italijanska manjšina
sta pomembna člena v tem
dojemanju in gradnji prihod-
nosti, ki mora biti skupna”.
Programi čezmejnega sodelo-
vanja so pomemben dejavnik
pri utrjevanju evropske kohe-
zije in ustvarjanju novih mrež
med inštitucijami različnih
evropskih držav. Pomembno
in lepo je, da so manjšine vpe-
te v te procese, ki gradijo pri-
hodnost evropskega konti-
nenta v duhu kulturne rasti,
sodelovanja in gospodarskega
napredka.
Z 2. strani
Predstavitev projekta ...
foto dd
Kristjani in družba4. aprila 20194
Nepoznane afriške lepote in življenjski utrip velikega mesta Cotonou
Benin, dežela sonca in
pisanih barv (4)
  rideva do ulice, kjer v ma-
lih trgovinahboutiques
prodajajo blago. Lastnice
so skoraj vse po vrsti okrogle, šte-
jejo denar in v zvezke s ke-
mičnim svinčnikom pišejo
račune in zneske. Njihove po-
močnice, deklice, stare kakih tri-
najst let, zlagajo težke bale blaga
drugo vrh druge na visoke poli-
ce. Tiho so in včasih se ti zazdi,
da z besedami požirajo tudi sol-
ze.
V ulici s čevlji kupujeva čevlje za
otroke. Takmašne. Sestra Ghi-
slaine ima na listu papirja napi-
san seznam z imeni otrok in šte-
vilkami čevljev. Čevlji za deklice
so lakirani, vseh barv, od roza na-
prej, okrašeni z bleščicami ali
rožicami, in skoraj vsi imajo bolj
ali manj visoke petke. Tudi za
fante kupi bolj praznična obuva-
la, ne vsakdanjih športnih san-
dal.
V ulici s kozmetiko si ogledujeva
mila za osebno nego, mila za
pranje, kreme, šampone, pralne
praške, varekino. Sestra Ghislai-
ne nakupi čistila. Kokosovo kre-
mo za obraz, kremo za noge in
parfume bo šla kupit v drugo uli-
co, k neki muslimanski družini.
Ko šoferja ni več z nama, puščava
stvari pri prodajalcih. Sestra pov-
sod zahteva račune. To je garan-
cija – tako ve, kaj je kupila in kaj
ji morajo dati, ko se bova vrnili.
Vprašam jo, ali si je zapomnila,
kje vse sva bili in kje sva pustili
P kartonaste škatle z nakupljenimiartikli. Vse ve, vse si je zapomni-la, vse ulice pozna.
Ko končava nakupe, pokliče fan-
ta s pousette, vozičkom iz lesa in
železnega ogrodja. Vse škatle na-
ložimo na voziček in gremo proti
avtu. Ko šofer vse zloži v
prtljažnik, sestra fantu da nekaj
drobiža za plačilo. Vprašam jo,
koliko mu je dala. Če pre-
računam, je manj kot en evro.
Zdi se mi malo, a sestra pravi, da
ni. Kaj pa bo lahko s tem kupil?
Veliko ananasov, kruh … Spoz-
nam, kako ti fantje trdo delajo,
da kaj zaslužijo. Ko je na tržnici
taka gneča, da ne veš, ali bi se raje
izognil umazani luži na tleh, pol-
ni smeti, ali bi raje komu stopil
na nogo, fant – ker je cesta zaba-
sana z motorji, avtomobili, kom-
biji in pešci, mimogrede dvigne
težko pousette na glavo in gre na-
prej.
Med butiki – kolibami na obeh
straneh teh ulic so še potujoče
trgovine. Punčke na glavi nosijo
nizko košaro s paradižniki, starke
vanjo naložijo vse, od modrčkov
in sandal do japonk in čevljev, z
vseh strani košare pa krog in krog
z obešalnikov visijo majice, oble-
ke, srajce … Mimo pride nekdo,
ki s seboj tovori iz palmovih vej
spletene košarice in koške, slam-
nike, posušene in okrašene
buče, ki jih bo kdo uporabil kot
zvočilo …
Popoldan se najina odisejada po
tržnici nadaljuje. Vse do teme.
Sestra Ghislaine je na koncu že
tako utrujena, da se sploh ne po-
gaja več za ceno. Samo še kupuje.
Božična darila za otroke. Trak za
lase z rožico za deklice, ropotul-
jice za dojenčke, ure, ki utripajo
z rdečo svetlobo, za malo večje
otroke … Na koncu kupi še veliko
ogledalo, česar najbrž sploh ni
nameravala. Samo da se reši na-
dležnega prodajalca, ki sredi
gneče, skoraj na križišču cest,
prodaja svojo robo. Prečkava ce-
sto. Če avtomobili prihajajo z de-
sne strani, mi sestra reče,
naj se postavim na njeno
levo stran. In obratno.
Skratka, ker je temno, ker
ni prehodov za pešce, ker
ni semaforjev, ker najbrž
nihče ne sliši piščalke, na
katero piska policaj, ne-
močen, pa čeprav ima
puško obešeno čez rame,
je njena bela redovna
obleka nadomestila vse
prometne znake s promet-
nimi pravili in predpisi
vred. Varno prečkava de-
ročo reko, cesto polno hu-
pajočih avtomobilov, mo-
torjev, pešcev …
Na poti domov šofer od-
pre vsa okna, da se v avtu
ne zadušimo od vročine.
A ko se ponoči vrnemo domov
in se od utrujenosti opotekam in
izgubim smisel za orientacijo ter
svojo sobo iščem v smeri, kjer je
hlev za prašiče, so moji lasje trdi
od smoga, tako da si telo in lase
dvakrat umijem s šamponom in
obilo vode … Sestra Ghislaine pa
bo še ostala pokonci. Sestre in
otroci bodo vse nakupljene stvari
iz avta odnesli v hišo, pospravili
in zložili na svoje mesto. Sestre
bodo potem še pozno v noč izbi-
rale, pripravljale in zavijale darila
za otroke. Res so neutrudne,
močne, delavne, vzdržljive. Tako
kot vsi ljudje v Beninu.
/ dalje
Špela Pahor
Apostolsko pismo papeža Frančiška
Communis vita
  torek, 26. marca 2019, je
bilo objavljeno apostol-
sko pismo v obliki motu
proprio papeža Frančiška z naslo-
vom Communis vita, s katerim
so bile spremenjene nekatere
norme Zakonika cerkvenega pra-
va.
Življenje v skupnosti je
eden od bistvenih ele-
mentov redovniškega
življenja in zato “morajo
redovniki prebivati v
svoji redovni hiši, držeč
se skupnega življenja, in
je ne morejo zapustiti
brez dovoljenja svojega
predstojnika” (kan. 665
§ 1 ZCP). Izkušnja zad-
njih let pa je pokazala, da
so bile ugotovljene situacije, po-
vezane z nezakonito odsotnostjo
iz redovne hiše, med katerimi so
se redovniki odtegnili oblasti za-
konitega predstojnika in jih
včasih ni bilo moč izslediti.
Zakonik cerkvenega prava nalaga
predstojniku, naj poišče nezako-
nito odsotnega redovnika, da bi
mu pomagal vrniti se in vztrajati
pri lastni poklicanosti (prim. kan
665 § 2 ZCP). Nemalokrat pa se
zgodi, da predstojnik ni sposo-
ben priklicati odsotnega redov-
nika. Glede na normo Zakonika
cerkvenega prava je moč po pre-
teklih najmanj šestih mesecih
nezakonite odsotnosti (prim.
kan. 696 ZCP) začeti postopek za
odpustitev iz skupnosti po vna-
prej določenem postopku (prim.
kan 697 ZCP). Vendar pa, ko se
ne ve, kje redovnik stanuje, je
težko dati dejanskemu stanju
pravno gotovost.
Zato ob tem, da ostane isto, kar
je določeno z zakonom glede od-
V pustitve po šestih mesecih neza-konite odsotnosti, z namenom,da se pomaga institutom pri
ohranjanju potrebne discipline
in da se lahko začne proces za od-
pustitev nezakonito odsotnega
redovnika še posebej v primerih
nenajdljivosti, sem se odločil do-
dati h kanonu 694 § 1 ZCP med
vzroki za odpustitev ipso facto iz
instituta tudi daljšo nezakonito
odsotnost iz redovne hiše, ki je
trajala najmanj dvanajst nepre-
trganih mesecev, z istim postop-
kom, kot je opisan v kan. 694 § 2
ZCP. Objavo dejstva višjega re-
dovnega predstojnika, da bo ime-
la pravne učinke, mora potrditi
Sveti sedež, za institute škofijske-
ga prava pa potrditev pripada
škofu, kjer je glavni sedež (insti-
tuta).
Uvedba nove številke v § 1 kan.
694 pa poleg tega zahteva spre-
membo kan. 729, ki se nanaša na
svetne institute, za katere ni pred-
videna uveljavitev neobvezne
odpustitve za nezakonito odsot-
nost.
Ob upoštevanju vsega tega
odločam torej, kot sledi:
1. člen: kan. 694 ZCP je v celoti
zamenjan z naslednjim besedi-
lom:
§ 1. s samim dejanjem velja za
odslovljenega iz ustanove član,
ki:
1. je javno odpadel od katoliške
vere;
2. je sklenil ali, tudi samo civilno,
poskušal skleniti zakon;
3. je bil nezakonito odsoten iz re-
dovne hiše v smislu kan. 665 §
2, nepretrgano dvanajst mesecev,
upoštevajoč tudi neizsledljivost
redovnika samega.
§ 2. V teh primerih naj višji pred-
stojnik s svojim svetom brez
kakršnegakoli odlašanja, ko je
zbral dokaze, da izjavo, da prav-
no obstaja razlog za odslovitev.
§ 3. V primeru, ki ga predvideva
§ 1 št. 3, mora biti ta izjava, da
bo pravno obstajala, potrjena s
strani Svetega sedeža. Za škofij-
skopravne ustanove jo potrdi
škof, kjer je glavni sedež ustano-
ve.
2. člen: kan. 729 ZCP je v celoti
zamenjan z naslednjim besedi-
lom:
Član se odslovi iz ustanove po
določbi kan. 694 § 1, 1 in 2 ter
695; konstitucije naj razen tega
določijo druge razloge za odslo-
vitev, da so le sorazmerno tehtni,
zunanji, je zanje odgovoren in so
pravno dokazani, in se ohrani
način postopka, kakor je določen
v kan. 697-700. Glede odslovlje-
nega naj se uporabi predpis kan.
701.
Kar je sklenjeno s tem apostol-
skim pismom v obliki motu pro-
prio, odločam, da ima dokončno
in stalno veljavo, ne glede na ka-
tero koli nasprotno stvar, četudi
je ta vredna posebne omembe, in
da se razglasi z objavo v L'Osser-
vatore Romano ter da stopi v vel-
javo 10. aprila 2019. Objavi se v
uradni razlagi Acta Apostolicae
Sedis.
Dano v Rimu, pri Sv. Petru, 19.
marca 2019, na praznik sv. Jožefa,
v sedmem letu pontifikata.
  “Postni dan družine” v Štandrežu
“Najin zakon sva podrla
in na novo zgradila”
SD SONČNICA 
  kupnost družin Sončnica je
24. marca priredila še eno
uspelo srečanje. V sodelo-
vanju z dekanijo Štandrež in Mla-
dinskim domom je v Štandrežu
prvič potekal “postni dan
družine”, priložnost, da so se
družine srečale, kaj zanimivega
slišale in se sproščeno družile.
Po jutranji maši, ki jo je daroval -
prvič med zamejci v Italiji! - žup-
nijski vikar v Šempetru in Vrtojbi,
g. Boris Milavec, se je lepo število
zakoncev zbralo v prostorih doma
Anton Gregorčič, kjer sta jim -
medtem ko so skavtinje varovale
otroke in se z njimi igrale - spre-
govorila Matjaž in Nina Vidic iz
Police pri Grosuplju. Njuno
pričevanje z naslovom Bi posku-
sila še enkrat? , ki ga je v imenu
organizatorjev uvedla Marija Ma-
rušič Bandelj, je bilo pristno in
ganljivo, hkrati polno upanja.
“Najin zakon sva do temelja po-
drla in ga potem na novo zgradi-
la”, sta začela pripovedovati svojo
življenjsko zgodbo. Poročena sta
21 let, imata štiri otroke. Med sabo
sta imela “veliko brušenja in
iskanja drug drugega”. Izšla sta iz
različnih družinskih izkušenj, v
prvih letih zakona nista našla
skupnega jezika, nista se znala po-
S govarjati, med njima se je začelolomiti: “Najin odnos je začel umi-rati”. In sta šla narazen. Nina s
hčerkama se je odselila. “Ni bilo
pogovora, ni bilo nobenega odno-
sa”. V naslednjih mesecih sta ime-
la možnost se spraševati, se poglo-
biti sama vase, kaj sta morda na-
robe delala v zakonu. In stvari sta
začela drugače dojemati. “Takrat
sem veliko prejokal in premolil”,
je dejal Matjaž, ki je doživel no-
tranjo spremembo. Začel je dru-
gače razmišljati. “Dokler ti gre
fajn, sploh ne veš, da je kje Bog”...
Naučil se je se zahvaljevati tudi za
to, kar je šlo narobe. 'Slučajno' sta
prišla v stik z zakoncema Vilmo in
Danijem Siterjem ter z društvom
Družina in življenje. “Po kaplji-
cah” in ne brez težav se je njun
odnos začel oživljati vzporedno z
odkritjem globlje duhovne rasti.
“Bil je blagoslovljen čas”. Nina je
svojo družino izročila Bogu in z
majhnimi koraki sta prišla do te-
ga, da sta bila pripravljena posku-
siti še enkrat. Vključila sta se v za-
konsko družino, na novo postavi-
la temelje in začela graditi zakon.
“Če ta najina zgodba reši samo en
zakon, sva midva že svoje dose-
gla”...
DD
Kriza v Galileji
Jezusovo javno delovanje v Galileji je najprej
doživelo rast in razmah. Spremljali so ga učenci in
drugi, ki so bili navdušeni nad njegovim oznani-
lom in čudeži. V njem so videli pastirja, čeprav so
bile njegove besede včasih zelo zahtevne. Evange-
list Marko predstavlja tri prilike, ki ponazarjajo rast
Božjega kraljestva: prilika o sejalcu, o rastočem žitu
in o gorčičnem zrnu.  (Mr 4) Po tem je kmalu
prišlo do težav, najprej z njegovimi sokrajani,  (Mr
6,3) ki so se pohujševali nad njim. Tudi na drugih
krajih je doživel zavračanje in nevero, tako da je
vzdihnil: Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično,
povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano”.
(Mr 8,12)
Za Jude z dolgo duhovno tradicijo je bila Jezusova
novost prehud izziv, niso mogli sprejeti njegove
Božanskosti. Zavedal se je, da mnogi, ki so hodili za
njim, še niso bili pripravljeni narediti korenite
življenjske odločitve zanj in za njegovo oznanilo.
Zato so se počasi oddaljili. Ko je bil v čolnu z učen-
ci, jim je očital trdost srca, da so videli čudeže pom-
nožitve kruha, pa še niso sprejeli resnice o njegovi
osebi in poslanstvu.  (Mr 8, 17-21) Rekel je, da kdor
ima ušesa za poslušanje, naj posluša!  (Mr 4,9) Fari-
zejem, ki so iskali, da bi ga ujeli v besedi, je navedel
preroka Izaija: “To ljudstvo me časti z ustnicami, a
njihovo srce je daleč od mene”. (Mr 7,6) Pred oz-
dravitvijo božjastnega dečka je rekel očetu in učen-
cem, ki mu niso mogli pomagati: “O neverni rod!
Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal?
(Mr 9,19) Po prvi napovedi trpljenja in smrti v Jeru-
zalemu je povedal: “Kdor se sramuje mene in mo-
jih besed pred tem prešuštnim in grešnim rodom,
se ga bo tudi Sin človekov sramoval, ko bo s svetimi
angeli prišel v veličastvu svojega Očeta”.  (Mr 8,38)
Poleg nasprotovanja ljudi je bil deležen hudega za-
vračanja s strani farizejev in voditeljev ljudstva. V
priliki o gospodarju in viničarjih je napovedal svoje
trpljenje in zapuščenost.  (Mr 12,1) To zavrženje se
je pokazalo, ko je množica kričala pred Pilatom:
Križaj ga!  (Mr 15,14) Na križu je z besedami Psal-
mista izrazil svojo bolečo zapuščenost od Očeta.
(Mr 15,34)
Evangelist Janez je pokazal na krizo v Galileji v po-
vezavi z Jezusovo pomnožitvijo kruha v puščavi in
evharističnim govorom v shodnici v Kafarnaumu.
(Jn 6) Okrog Jezusa se je zbrala velika množica lju-
di, ki jih je čudežno nasitil s petimi hlebčki kruha
in dvema ribicama. Ljudje so bili neizmerno nav-
dušeni in so ga hoteli postaviti za kralja, Jezus pa se
je umaknil na samoten kraj.  (Jn 6,15) Drugi dan je
učil v shodnici v Kafarnaumu, na drugi strani jeze-
ra. Ljudem, ki so ga iskali, je povedal, da ga ne
iščejo, ker so videli znamenja, niti zato, ker so razu-
meli, da je blizu Božje kraljestvo, ampak ker so jedli
in se nasitili.  (Jn 6,26-27) Povabil jih je, naj iščejo
kruh, ki ne mine in ga on prinaša. Ta kruh je hra-
na za večno življenje. Predstavil se je kot kruh, ki je
prišel iz nebes.  (Jn 6,51) Povedal je, da ni dovolj
sprejeti darov, ki jih daje Bog, ampak Boga, ki je
prvi darovalec in se razodeva po njem ter v vsem,
kar je. Jezus je tudi opozoril na pomen svoje smrti
in vstajenja, po katerih bo prišlo novo življenje.
Njegovo trpljenje bo daritev za življenje sveta.
Jezus ni več govoril Judom, ampak učencem, ki ni-
so hoteli sprejeti razodetja o evharistiji. Rekli so:
“Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati”?  (Jn
6,60) Evangelist pravi, da je prišel čas za prečiščen-
je, zato so začeli odhajati in ga zapuščati.  (Jn 6,66)
Ostala je le majhna skupina apostolov. Jezus si ni
zakrival oči pred nevero, ki je zajela tudi to skupi-
no, vendar se je usmeril v samo korenino vere, kjer
se srečujeta Božja milost in človekova odgovornost.
Potem ko so vse zastavili zanj, jih je vprašal o svo-
bodi njihove pripadnosti: “Ali hočete tudi vi oditi”?
(Jn 6,67) Bilo je vprašanje o življenju in smrti. Bilo
jim je nerodno, toda v njihovem imenu je sprego-
voril Peter in izpovedal vero ter zaupanje v Jezusa:
“Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega
življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si
ti Sveti, Božji”.  (Jn 6,68-69) Od velike množice je
ostala le majhna skupina, ki je sledila Jezusu in šla z
njim na pot proti Jeruzalemu.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (63) PRIMOŽ KREČIČ
foto dd
Kristjani in družba 4. aprila 2019 5
Sv. Duh pri Škofji Loki / Delavnice molitve in življenja
Reden, oseben, globok
odnos z Jezusom
  domu duhovnosti s.
uršulink Sv. Duh pri
Škofji Loki je od 29. do
31. marca 2019 potekala narod-
na skupščina združenja Delav-
nice molitve in življenja (DMŽ).
Ob praznovanju 25. obletnice
DMŽ v Sloveniji jih je vodil klic
po utrjevanju ponovne utemel-
jitve DMŽ in samokritiki. DMŽ
so ena od novejših oblik nove
evangelizacije in služenja v Cer-
kvi, ki temelji na postopnem,
metodičnem učenju molitve in
osebnem premišljevanju
Božje besede. Tridnevnega
programa, ki ga je pripravila
narodna ekipa Slovenije, so
se udeležili voditelji iz Slove-
nije, br. Štefan Kožuh, ki je
delavnice vpeljal v Slovenijo,
in gostje iz tujine. V sklopu
praznovanja je v soboto po-
tekala okrogla miza. V nedel-
jo je zahvalno mašo daroval
koprski škof msgr. dr. Jurij
Bizjak. Udeležencem narod-
ne skupščine so se pridružili
tudi prijatelji in udeleženci
Delavnic molitve in življenja,
nekdanji voditelji in pred-
stavniki gibanj.
Jedro združenja DMŽ so vo-
ditelji Delavnic molitve in
življenje, ki izvajajo duhovne
programe za različne starostne
skupine. V teh 25 letih je v Slo-
veniji pri njih sodelovalo preko
6.500 udeležencev. Najbolj so
prepoznani po delavnicah za
odrasle, izvajajo pa tudi prila-
gojene delavnice za otroke,
odraščajoče, mlade in zakonske
pare ter srečanja Izkušnja Boga.
Voditelji se trudijo prvenstveno
gojiti reden oseben, globok od-
nos z Jezusom, v molku in sa-
moti, da bi mogli udeležence
učiti moliti s pomočjo različnih
molitvenih načinov. Večina kri-
stjanov ne doživi globokega iz-
kustva Boga, ker se prej ne po-
trudijo, da bi se izpraznili in
umolknili. Delavnice molitve
in življenja skušajo udeležen-
V cem omogočiti neposredno iz-kušnjo Boga, v intimnem od-nosu, iz obličja v obličje, zato
lahko za voditelje rečemo, da so
prinašalci Boga. S pomočjo
praktičnih navodil se udeležen-
ci učijo moliti tako, da gojijo
prijateljski odnos z Bogom, ki
vemo, da ljubi vsakega človeka.
Ustanovitelj br. Ignacio Larra-
naga – španski kapucin (1928–
2013) poudarja, da morajo biti
voditelji ponižni, saj je po-
nižnost absolutni pogoj za lju-
bezen. Naravna posledica mo-
litve je nenehno prehajanje od
sebičnosti k ljubezni, zato tudi
pravimo, da ima molitev
močno počlovečujočo raz-
sežnost. Mislimo na ljubezen v
neštetih odtenkih: delati dobro
tistim, ki nam storijo slabo; od-
puščati tistim, ki so nas razžali-
li; spraviti se, preden položiš
svoj dar na oltar; delati dobro,
ne da bi iskal povračilo; nasta-
viti drugo lice in ostati gospo-
dar samega sebe; opomniti bra-
te, vendar z blagostjo. K vsemu
temu nas spodbuja vprašanje,
ki si ga nenehno zastavljamo:
“Kaj bi na mojem mestu storil
Jezus”?
V Sloveniji je danes okrog 50
voditeljev, ki so organizirani v
treh lokalnih koordinacijah:
koprska, ljubljanska in maribor-
ska. Aktivno v njih deluje 40 vo-
diteljev; obiskujejo kraje in so
pripravljeni prevoziti tudi več
100 km, da se odzovejo vabilu.
Delovanje usmerja in koordini-
ra narodna ekipa, ki jo od ja-
nuarja 2019 animira Sonja To-
pler iz Vuhreda. Novi voditelji
se na poslanstvo pripravljajo v
enoletni Šoli priprave za vodi-
telje, ki zdaj poteka v Vipav-
skem Križu. Voditelji pričajo za
presežnost večnega, ki je nad
minljivimi in prehodnimi
stvarmi. Medtem ko se svet na-
giba k temu, kar mineva, vodi-
telji glasno govorijo o transcen-
dentnosti večnega.
Program DMŽ je l. 1984 skupaj
z nekaterimi laiki zasnoval br.
Ignacio Larranaga (slovenska
izgovorjava: Ignacijo Laranjaga)
in ustanovil mednarodno
laiško združenje – skupnost vo-
diteljev Delavnic molitve in
življenja, ki je danes razširjeno
po vsem svetu. Br. Ignacio Lar-
ranaga je osebno izkusil globo-
ko mistično srečanje z Gospo-
dom. Ob tem pa je prepoznal
tudi klic zadnjih papežev: sv.
Pavla VI., sv. Janeza Pavla II. In
Benedikta XVI., ki so vabili
Božje ljudstvo in duhovnike:
“Učite ljudi moliti”.
Združenje DMŽ ima lastno or-
ganizacijsko strukturo in statut,
ki ga je l. 2002 dokončno po-
trdil Sveti sedež, v prenovljeni
obliki pa Dikasterij za laike,
družino in življenje l. 2019. Da-
nes združenje vodi mednarod-
na ekipa pod vodstvom medna-
rodne koordinatorke Marie Eu-
genie Toro De Mejia iz Kolum-
bije, v Evropi pa conska koordi-
natorka Lorena Rodriguez Me-
diavilla iz Španije. Obe sta
slovensko združenje počastili s
svojo navzočnostjo na narodni
skupščini. Več na
www.tovpil.org in www.dmz.si.
Kontaktna oseba: Jana Barba;
jana.barba@rkc.si; tel.: 040 754
237, Kozina
V razmislek
Krivda Juda Iškarijota
  red seboj imam v mislih
čudovito upodobitev
freske zadnje večerje v
župnijski cerkvi v Podmelcu
v Baški grapi. Obrazi
apostolov so zaskrbljeni,
medtem ko se apostol Juda
od te skupine oddaljuje.
Umetnik je potem
naslikal še en prizor.
Na stebru ob freski je
naslikano drevo, na
katerem je upodobljen
obešeni Juda, nad njim
na veji pa hudič, ki se
mu smeje. Izredna
ljudska domišljija!
(Srednjeveške freske so
slikali preprosti slikarji,
ki pa so bili prežeti z
vero.)
Nizozemska pisateljica
Lot Vekemans se je
spopadla z eno od
najbolj zagonetnih tem
iz Nove zaveze, ko je na
oder postavila
monodramo z
vznemirljivo zgodbo o Judu
Iškarijotu. V Tržaškem
gledališču jo je režiral Igor
Pisan, vlogo pa je zaupal
igralcu Primožu Forteju.
Iz dramske vsebine takoj
zasledimo judovski način
branja Svetega pisma. Ta
zahteva, da se bralec sam
poglobi v vsebino
svetopisemske zgodbe in jo
tako na njemu lasten način
tudi sprejme, še več, iz nje
naj stke svojo zgodbo.
Pisateljica se nasloni na dve
različni izročili: prvo je Sveto
pismo, drugo pa
protestantsko pojmovanje
same zgodbe. To dvoje pa
sestavlja skupek dvomov,
tako da se Judovo sporočilo v
P monodrami ne dotakneodpuščanja in konča stragedijo. Kljub temu je
tokrat igralec dal gledalcem
vedeti, da je Juda ljubil
svojega Učitelja.
Nekateri razlagalci Svetega
pisma so napisali, da, ko je
Juda Iškarijot priznal svojo
krivdo – izdajstvo, je sprejel
nase krivdo vsega človeštva,
zato njegovo smrt lahko
primerjamo z Jezusovo
smrtjo. Drugi razlagalci pa
poudarjajo, da je Juda
pomagal Jezusu izvršiti
njegovo poslanstvo.
Pri tokratni drami pozoren
poslušalec lahko opazi, da
avtorica gre še korak naprej v
judovsko tradicijsko izročilo,
kot ga poznamo iz Svetega
pisma stare zaveze, kjer je bil
potomec egiptovskega Jožefa
prodan v sužnost za 30
srebrnikov. Za enako vsoto je
Juda Iškarijot izdal (prodal)
Jezusa.
Ob koncu drame Juda vztraja
pri svojem početju, ker v sebi
vidi mesijansko vlogo. Po
avtoričinem pogledu je Juda
izpolnil svoje življenjsko
poslanstvo, ki mu ga je
dodelil Bog. Iz Svetega pisma
pa vidimo, da je Jezus
opominjal učence pred
izdajo, celo Juda je nagovoril,
naj se čim prej odloči glede
tega, kar želi storiti, čeprav
on tega ni razumel.
Režiserjev trud pri
monodrami se je videl tudi
pri igralcu samem, saj se je v
vlogi Juda zelo trudil
ponotranjiti njegov lik, da bi
ga gledalci čim bolje doumeli
– razumeli.
Judova drama pa je lahko
tudi zavajajoča, če se gledalec
po predstavi napačno zamisli
in dobi vtis, da je zlo nekaj
nujnega.
Ob koncu morda še to: v
nekaterih gledališčih pred
predstavo z biblično – versko
(religiozno) – tematiko
skušajo gledalce na predstavo
pripraviti s kratko
predstavitvijo, tokrat z
branjem teksta iz Svetega
pisma ali celo s kratkim
pogovorom z režiserjem. To
je pomembno predvsem
zato, ker je pri sodobnem
človeku versko znanje v
povprečju zelo pomanjkljivo
in marsikateri gledalec ne
dojame bistva sporočila, ki ga
posreduje predstava z
biblično ali versko tematiko.
O tem, bi se splačalo
razmišljati tudi pri nas.
Prepričan sem, da je tudi ob
tej predstavi Juda, kljub
igralčevemu trudu,
marsikateri gledalec ostal
nenagovorjen, ker ni bil
sposoben poglobiti se v
predstavo prav zaradi
preskromnega poznanja
Svetega pisma.
Ambrož Kodelja
  ne 23. marca smo
obhajali, kakor je
marsikdo opozoril,
stoletnico fašizma. Ta dan so
bili namreč na trgu San
Sepolcro v Milanu
ustanovljeni “Fasci di
Combattimento”, le teden
kasneje smo to dobili tudi
v Trstu. Marcello
Veneziani lepo pravi, da je
imel fašizem starše, brez
katerih bi ga ne bilo, to pa
sta bila socializem in vojna
oz. “interventizem” - volja
po bojevanju, skratka.
Seveda bi se številni
prvega starša, ki je
socializem, prav radi
znebili, da ne bi bilo
prevelike podobnosti z
našimi komunizmi, ki so
jim raje nadeli socialistično
oznako, a ni enega brez
drugega, kakor tudi v
Nemčiji ne moremo govoriti
le o nacizmu, temveč vselej o
nacionalsocializmu. Da je bil
Mussolini najprej prepričan
socialist, je znano. Fašizem je
torej sin in pastorek
socializma, je dediščina,
kakor tudi reakcija nanj.
Zanimivo pa je, da je očitno
eden večen, medtem ko bi
nas radi prepričali, da za
drugega to ne velja. Vendar
pa, če je večen fašizem, je
večen tudi socializem,
drugače ne more ali ne bi
moglo biti. V resnici,
zgodovinsko gledano,
D nimamo več ne enega nedrugega, saj te zadeve vselejimajo neko zoro, neki višek
in neki zaton, ostanejo pa
dediščina, sledi in spomin,
to pa. Fašizem in komunizem
ali, če hočete, socializem se
lahko od časa do časa spet
pojavita, a nista večna, bolj je
“večna” neka druga zadeva,
to pa je revolucija, ki se
nadaljuje, a dobi v
posameznem obdobju drugo
preobleko. Če je torej včeraj
ali, še raje, predvčerajšnjim
imela ta rdečo zastavo, je
potem izobesila mavrično in
še kako drugo. Če želimo
določene pojave razumeti,
jih je treba najprej
zgodovinsko umestiti oz. s
tujko “historizirati”. Tako
lahko razumemo smisel,
doseg in posledice. Pri tem je
treba paziti, da ne bi katerega
od teh pojavov absolutizirali,
kakor se rado počne, ker
potem vse prej
našteto ni mogoče.
Če za katerega od
teh naštetih “-
izmov” rečemo, da
je “absolutno zlo”,
potem zgrešimo marsikaj.
Sploh pa je to zgrešeno v
marsikaterem smislu, seveda
tudi krščanskem, saj
absolutno zlo ne obstaja,
medtem ko je absolutno
dobro počelo in smoter
vsega, saj je to sam Bog.
Danes tako imamo
“fašiste brez fašizma”,
kakor pravi dobro
Fusaro, kar pa bi lahko
uporabili še za druga
gibanja. Imamo seveda
tudi danes neka
prepričanja, podobna
preteklim, a v osnovi je
vedno to, da zadeve
slonijo na nekem
mišljenju, na neki
filozofiji ali nekih
filozofijah, potem pa se
izrabljajo določene
zgodovinske označbe, parole
in še kaj. Tako danes tisti, ki
še vedno slonijo na temeljih
revolucije iz šestdesetih let
prejšnjega stoletja,
označujejo tiste, ki se z njimi
danes ne strinjajo, kar s
fašisti. Skratka, precej stvari
je prav anahronističnih, zato
pa smešnih, tudi te v
povezavi s fašizmom, seveda,
po drugi strani pa imamo to,
kar je večno, a današnje
takšne in drugačne
protestnike, hujskače,
kričače, mazače in še koga
bolj malo, če sploh kaj,
zanimajo.
Andrej Vončina
Pred dnevi so v Vidmu na posebni slovesnosti podelili g. Renzu
Boscarolu ob 50-letnici neprekinjenega časnikarskega dela po-
sebno priznanje, ki mu ga je vročil predsednik Časnikarske zbor-
nice Cristiano Degano. G. Boscarolu iskreno čestitamo!
Skozi drugačno prizmo (7)
Zanimiva stoletnica
Marcello Veneziani
Goriška4. aprila 20196
Mladika v Gorici / Pogled iz središča na
zahod
Uredništvo Mladike vabi v sredo, 10. aprila, v Trgovski dom v Gorici,
kjer bo ob 18. uri javna razprava o sto letih zahodnega dela
Primorske pod Italijo v zavesti Slovencev, ki živijo in delajo v državi
Sloveniji.
To je bila namreč tema rubrike Fokus v drugi letošnji številki revije.
Prva številka Mladike je prinesla razmišljanja sedmih avtorjev iz
tržaške, goriške in videmske pokrajine o položaju Slovencev v
Italiji v stoletju, ki je minilo, odkar so slovenski in narodnostno
mešani kraji ob slovensko-italijanski meji prišli pod italijansko
oblast, na kar se v tej številki odziva pisatelj prof. Boris Pahor,
tokratni Fokus z naslovom Sto let v italijanski državi – še pogled
iz osrednje Slovenije so pa oblikovali trije ugledni “matični”
strokovnjaki: dva zgodovinarja in diplomat.
Dolenjski rojak prof. dr. Stane Granda, ki je bil predstojnik
Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani in
predava na univerzi v Novi Gorici, je napisal razmišljanje Kje si,
Slovenija? Štajerski rojak, zgodovinar in literarni zgodovinar prof.
ddr. Igor Grdina, ki je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno
zgodovino ZRC SAZU v Ljubljani ter ravno tako predava na univerzi
v Novi Gorici, je prispeval razmišljanje Tržaško stoletje, daljše od
stotih let. Nekdanji veleposlanik v Londonu in Rimu (2010–15)
in državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani,
zdaj veleposlanik v kabinetu zunanjega ministra in programski
direktor Blejskega strateškega foruma, Primorec Iztok Mirošič,
pa je napisal krajši esej Viharno stoletje sosedstva (od Rapalla
do Bruslja).
Okrogla miza omenjenih avtorjev in razgovor z uredniki Mladike
ter občinstvom bosta pomembno nadgradila pobude zadnjih let
ob stoletnici prve svetovne vojne in epohalnih novostih, ki jih je
prinesel njen konec.
CTA – KCLB / Gledališka predstava in pustovanje
V loncu je “brbotala”... glasba!
V sklopu letošnje gledališke ponudbe za najmlajše, Zimski
popoldnevi (Pomeriggi d’inverno), ki jo prireja Deželno središče
za animirano gledališče - Centro teatro animazione e figure (CTA),
je bil v soboto, 2. marca 2019, popoldan poseben glasbeno
gledališki dogodek, pri
katerem je sodeloval tudi
Kulturni center Lojze
Bratuž. V veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze
Bratuž sta se zvrstili dve
ponovitvi predstave
Zvočna kuhna. Predstava
je nastala kot produkcija
Zavoda Federacije
Ljubljana, partner je Hiša
otrok in umetnosti,
projekt sam se je uresničil
s podporo Mestne občine
Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Glasbenik
in lutkar Peter Kus je bil z njo v gosteh pri nas že l. 2016 v
Goriškem vrtiljaku in navdušil naše šolarje. Tudi tokrat je v svojo
posebno kuhinjo povabil male gledalce, da bi v njej okusili
bogastvo zvokov, ki jih lahko proizvajajo glasbila, a tudi kateri
koli predmeti. Neskončna kombinacija zvokov ustvarja slastno
zvočno vzdušje, ki omami vsakogar. Peter Kus se je tokrat še
posebno potrudil, saj je svojevrstno uprizoritev izvajal dvojezično,
v slovenščini in italijanščini. Vsakič je njegovo proizvajanje bogate
palete zvokov spremljalo okoli 50 otrok, ki so se po predstavi v
plesni sobi KCLB lahko posladkali s slastnimi krofi in se ob glasbi
sprostili v pustnem razpoloženju. Na predstavo so namreč prišli
našemljeni, saj je bila vendar pustna sobota! / IK
Kratke
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici
vabi na kavo
s sodelavci  Raziskovalne postaje
ZRC SAZU Nova Gorica, 
ki bodo predstavili
IZVESTJE ŠT. 15 / 2018
v sredo, 10. aprila 2019, ob 10. uri  
v prostorih knjigarne na Travniku 25
Kavo bo 
ponudilo podjetje
Dogodek je del kulturnega programa
knjigarne, ki ga sofinancira Javna
agencija za knjigo Republike Slovenije
  nedeljo, 24. marca 2019, so na odru
župnijske dvorane v Doberdobu
zaživele Legende, stare pripovedi
vaščanov, ki so jih mladi člani društev, Pro-
svetnega društva Vrh Sv. Mihaela, Devinske-
ga mladinskega
krožka in Slovenske-
ga katoliškega
društva Hrast, skrbno
uprizorili. Zamisel je
nastala na izo-
braževalnem tečaju
Development, ki ga je
Krožek Anton Gre-
gorčič organiziral me-
seca septembra v
Lužnicah v sklopu
Deželnega projekta
Zastavimo skupne
moči za skupne cilje.
Med raznimi delavni-
cami so imeli mladi
nalogo zasnovati skupni projekt. V skupini,
ki so jo sestavljali Giulia Černic, Mira Tavčar,
Petra Pahor, Martina Bearzi in Jurij Lavrenčič,
so si tako zamislili projekt, pri katerem bi
mladi prišli v osebni stik s starejšimi vaščani,
beležili vaške zgodbe in tako odkrivali in
obujali lokalno, slovensko izročilo. Projektu
je z navdušenjem pristopila vrsta mladih iz
omenjenih društev. Zbrana besedila je pre-
pesnila Nina Pahor in uglasbil Patrick Quag-
giato, saj je ob koncu vsake zgodbe zbor, ki
so ga sestavljali dekleta iz sodelujočih vasi ter
Fantovska skupina Devin Nabrežina, pod
vodstvom dirigenta Mirka Ferlana, zapel
uglasbene pesmi. Legende so v režiji Sanje
Vogrič na odru suvereno, sproščeno in na za-
baven način uprizorili Petra Pahor, Antje
Gruden, Mila Clapiz, Blaž Terpin ter Martina
in Lara Bearzi. Začeli so z devinsko zgodbo o
Čenčku in kači, kjer junak po pogovoru s
kačo išče zaklad, s katerim bi obogatel in
kačo (duša v vicah) odrešil. To mu zaradi stra-
hopetnosti ne uspe. Minilo bo veliko let, ko
bo sin Čenčkovega sina na vrtu sadil lipo, in
ko bo ta zrasla, bo iz nje iztesal zibelko. Kdor
se bo zibal v njej, bo lahko spet odkril zaklad
in za vedno odrešil kačo. Sledila je legenda
iz Doberdoba Ne kradi, v kateri se na ostrem
ovinku v vasi zvrne voz s prašiči. V bližini je
“en lump”, ki ukrade prašiča in teče proti do-
mu. Po poti sliši glasove, a okoli njega ni ni-
kogar, dokler ne opazi, da prašiča ni več in
namesto njega mu zraste grba, ki mu jo je za
kazen prisodil hudič. Kot se za legendo spo-
dobi, ima v vasi različne verzije, na kar sta
igralca na odru večkrat opozorila s klasično
otroško izjavo “moja mama pravi, da …”,
kar je spravilo v smeh prisotne, ki so v ne-
deljo do kraja napolnili dvorano.
Vrhovska dekleta so najlepša, trdijo na
Vrhu Sv. Mihaela. Tako pripoveduje tudi
vaška zgodba Kunčin reši vrhovska dekleta.
Živel je grof, ki je imel vse bogastvo, kar si
ga je želel. To pa mu ni bilo dovolj. Želel si
je najlepša dekleta, in ko je videl, kako so
lepa na Vrhu, si je hotel vse prilastiti. Tudi
junak Kunčin si je želel vrhovsko dekle, a mu
grof tega ni dovolil. Po treh preizkušnjah, ki
jih je Kunčin pogumno in uspešno premo-
stil, se je grof prestrašil in junak je tako rešil
vrhovska dekleta.
Pripovedovanja in
uprizoritve so imele
glasbene vložke or-
kestra, ki so ga se-
stavljali Aleš La-
vrenčič (violina),
Anton Jazbec (klari-
net), Manuel Perso-
glia (harmonika),
Matilda Travian
(saksofon) in Nika
Simonič (prečna
flavta) in so končale
s skupno kraško le-
gendo O burji.
Na koncu je občin-
stvo pozdravila predsednica PD Vrh Sv. Mi-
haela, Karen Uljan, ki je s ponosom pohvalila
delo, ki so ga opravili mladi člani društev in
se zahvalila vsem, ki so priskočili na pomoč
pri pripravi uspešnega dogodka.
Večkrat starejši kritizirajo mlade, da se ne za-
nimajo dovolj za tradicije in slovensko na-
rodno izročilo, ta predstava pa je živ dokaz,
da to ne drži. Mladim je tradicija pri srcu in
jo želijo ohraniti, morda pa potrebujejo pri
tem večjo spodbudo.
Legende bodo prvo ponovitev doživele v
Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo,
7. aprila, ob 19. uri.
MČ
V
  ragi tata, 15 let je že, kar
te ni več (+ Sv. Gora, 28.
3. 2004). Zdi se mi tako
dolgo časa, a hkrati kot da bi se
zgodilo včeraj. Prav povsod te
še vidim, kot tudi ubogo ma-
mo. Priznati moram, da med
nama dvema v življenju ni bilo
nikoli veliko dialoga, kot sem
ga imela neverjetno z mamo, to
pa zato, ker sva se v resnici zelo
malo videvala in govorila. Ti si
bil vedno prezaposlen s svojim
težkim delom in jaz tudi z ne-
lahkim delom, pa tudi s tremi
zbori; šele zvečer, ko sva bila
popolnoma utrujena in sva se
končno odpravila spat, sva lah-
ko malo poklepetala. Bil si tudi
zelo zaprtega značaja in s teboj
je bilo zelo težko govoriti; prav
rad pa si vedno komentiral in
D diskutiral s svojimi stalnimi pri-jatelji v gostilni s kozarcem vinav roki, včasih tudi ne da bi ga
pil. Hotel si imeti vedno prav ti,
a kljub vsemu, ko se je tvoje
življenje končalo na Sv. Gori,
sem bila zelo šokirana in nika-
kor nisem mogla verjeti lastnim
očem, da si nenadoma umrl
pred menoj in mamo. Zelo mi
manjkaš, posebno zato, ker si
me tako rad vozil pohajat vse-
povsod. Bil si super tata, tudi če
si bil tako tih. Če samo malo
pomislim, kako si vsakokrat, ko
si prišel domov iz gostilne in bil
jezen na svoje prijatelje, vedno
pravil: ko bom umrl, ne bo na
mojem pogrebu niti psa! V re-
snici tata, tvoj veličastni pogreb
je dokazal, da si bil kljub svojim
muham zelo cenjen. Cerkev je
bila nabito
polna z do-
brimi ljud-
mi, ki so te
imeli vsi re-
snično radi. Bil si res dober in
pošten človek do vseh; marsi-
kateremu si naredil veliko do-
brega in koristnega. Tata Alfre-
do, točno vem, da si me imel
zelo rad. Le kateri oče nima rad
lastnega otroka? Tudi jaz sem te
imela vedno rada in komaj ta-
krat, ko si izdihnil na tak krut
način, sem se šele dobro zave-
dela, kakšnega res pridnega in
skrbnega očeta sem izgubila,
ker si mi dal čisto vse. Naj ti bo
še vedno naprej tako blago lah-
ka domača ločniška zemlja, kjer
že 15. leto počivaš v Božjem mi-
ru, že skoraj 2 leti skupaj s svojo
ljubljeno ženo Lojzko, ki je bila
res prava zate.
Čau papa', za vedno tvoja draga
hčerka Marina, ki te ima zmeraj
v srcu in mislih, tvoja nečakinja
Nevenka in prijatelj Gigi; vsi tri-
je te še danes zelo pogrešamo.
Gorica, 28. 3. 2019
Ob 15. obletnici smrti
Tatu Alfredu Iermanu v spomin
V Medani, prijazni vasici v Goriških Brdih, se je na sončno
nedeljo, 24. marca, v župnijski cerkvi vil tradicionalni križev
pot, ki združuje vernike s slovenske in italijanske strani
nekdanje meje. Dvojezično pobožnost so vodili župnik iz
Biljane Alojz Suban, g. Moris Tonso in g. Maurizio Qualizza,
prisotna pa sta bila tudi g. Ugo Bastiani e g. Emil Kramar.
Po občutenem križevem potu, ki ga je z doživeto pesmijo
spremljal župnijski zbor, so se z molitvijo spomnili na pred
kratkim preminulega zelo priljubljenega upokojenega
goriškega nadškofa Dina De Antonija. Verskemu obredu je
v župnišču, ob pogrnjenih mizah, ki so jih pripravile pridne
roke briških gospodinj, sledilo prijateljsko druženje med
različno govorečimi ljudmi. Krasen dan je ponudil čudovit
razgled, ki je segal tja do morja in zvonika oglejske cerkve.
Udeleženci italijanske narodnosti se prisrčno zahvaljujejo
prijateljem iz Medane za tako globoko in lepo doživetje.
Dvojezični križev pot v Medani
Na odru župnijske dvorane v Doberdobu
Zaživele so Legende 
v izvedbi mladih igralcev
Foto S. Marini
Goriška 4. aprila 2019 7
Na kavi s knjigo / Gost Saša Rudolf 
“Rojen sem pod
srečno zvezdo …”
  Katoliški knjigarni na
Travniku smo v sredo, 27.
marca, na srečanju Na kavi
s knjigo, poslušali uglednega go-
sta, javnega, kulturnega delavca in
novinarja Sašo Rudolfa. Z njim se
je pogovarjala novinarka Ivana Su-
hadolc, predstavila pa sta njegovo
najnovejšo knjigo Moj RAI, peto
po vrsti. Srečanje je bilo, kot po na-
vadi, pod pokroviteljstvom Javne
agencije za knjigo Republike Slo-
venije, kavo pa je ponudilo tržaško
podjetje PrimoAroma.
Saša Rudolf je maturiral na sloven-
ski realni gimnaziji, nato se je vpi-
sal na fakulteto za politične vede
na tržaški univerzi. Med letoma
1966 in 1968 je bil najprej pokra-
jinski svetovalec, izvoljen na listi
Slovenske skupnosti, nato pa po-
krajinski odbornik. Rudolf je pri
informativnih oddajah Radia Trst
A začel sodelovati leta 1966. Leta
1969 je bil sprejet v službo kot stal-
no nastavljeni časnikar, urejeval je
dnevno športno radijsko rubriko
in se je kmalu uveljavil kot po-
ročevalec z velikih mednarodnih
športnih prireditev. Leta 1996, ko
se je slovenska redakcija RAI osa-
mosvojila, je bil imenovan za glav-
nega urednika. V svoji dolgi in bo-
gati karieri je veliko prepotoval
svet, spoznal in doživel je marsikaj
in se pogovarjal s pomembnimi
osebnostmi - “Vsako potovanje je
tudi nekaj izven športnega dela, je
spoznanje novega sveta. Odkri-
vanje je zelo lepo, med vsakim po-
tovanjem postanemo bolj člo-
veški, vedno spoznamo nekaj no-
vega in človek, ki se ukvarja z no-
vinarskim poklicem, mora biti do
skrajnosti radoveden”! O nekate-
rih pomembnih izkušnjah iz svo-
jega delovnega življenja, o svetov-
V nih in krajevnih dogodkih, katereje spremljal kot novinar, poroča vsvoji knjigi Moj RAI, ki je izšla v sa-
mozaložbi.
Saša Rudolf je bil v mladih študen-
tskih letih strasten politik, to strast,
ki jo je podedoval po očetu, prof.
Ivanu Rudolfu, pa je kmalu za-
menjal z ljubeznijo do novinar-
stva, dobil je “službo, ki je lepa, ki
te zadovoljuje, ki ti da marsikaj”.
Na vprašanje Ivane Suhadolc,
kakšen nasvet bi dal mlademu člo-
veku, ki hoče postati novinar, je
odgovoril: “Potrebni so volja do
garanja, poznati primerne ljudi, ki
ti lahko pomagajo, in končno tudi
precej sreče”. Med pogovorom je
namreč večkrat priznal, da je rojen
pod srečno zvezdo, marsikdaj je
bil v središču tudi nevarnih sve-
tovnih dogajanj, vse pa se je vedno
dobro izteklo. Leta 1969 je bil npr.
v Banja Luki, na kraju, ki ga je pri-
zadel hud potres, in v svoji knjigi
opisuje, kako so tedaj delali,
kakšen je bil svet brez digitalne
tehnologije, kako je moral vsak
dan s prizorišča potresa v Zagreb,
ker je imel možnost samo tam
zmontirati svoj prispevek, pregle-
dati posneti material in ga poslati
v Italijo na državno televizijo: “Do-
bro se spominjam najhujšega po-
tresnega sunka, ki smo ga posneli
v živo z našo ekipo. Tedaj so se ne-
ka vrata sesula in en zidak se mi je
zabil v rebra. K sreči sem v tistem
trenutku nosil šest kilogramov
težak registrator Nagra, ki mi je re-
bra ubranil, da se niso vdrla, am-
pak samo počila. Vsi smo bežali,
pohodili smo se, a naši posnetki
so se potem znašli po vseh medi-
jih”. Avtor se je na srečanju spom-
nil, kako je bil leta 1980 v Ljublja-
ni, kjer je iz bol-
nišnice poročal o
bolezni predsedni-
ka Tita, in kako so
mu v zameno za
informacije ponu-
dili intervju s čla-
nom Titovega
zdravniškega kon-
cila – intervjuja ni naredil. Poročal
je tudi, kako so brneli telefoni v
času vojne v Sloveniji, kako so se
morali slovenski časnikarji ob red-
nem delu ukvarjati tudi s preva-
janjem v italijanščino, med tem so
hoteli tudi govoriti o vojni s svoje-
ga zornega kota – celotna redakcija
se je tedaj zelo vestno lotila dela, v
dveh letih so pripravili več kot
1.000 televizijskih prispevkov in
več kot 12.000 radijskih oddaj.
Saša Rudolf nam je pripovedoval
o srečanju z gospodom Taborjem,
lastnikom tedanjega največjega
rudnika srebra na svetu, ki ga je
doživel v Denverju leta 1989, ko je
spremljal svetovno prvenstvo v
smučanju, in o naključni najdbi
knjige Johna (Janka) Rudolfa. Zau-
stavil se je tudi pri analizi sedanje-
ga časa in politične slike Evrope.
Po avtorjevem mnenju v času, ko
se spet gradijo meje in miselne
pregrade, populisti in sovranisti
imajo pomembno vlogo, vabijo
ljudi in kvarijo svetovna upanja in
načrte. Rudolf je tudi govoril o po-
membni borbi slovenskega novi-
narskega oddelka, da si zagotovi
samoodločanje, saj je bilo nekoč
čisto odvisno od italijanske direk-
cije in italijanskega odgovornega
urednika, in o bitki za slovensko
televizijo.
V uvodu v svojo knjigo Saša Ru-
dolf piše: “Že dobrih šestdeset let
pišem, redno, vsak dan, ker mi je
v veselje in potrebo, ker mi je sta-
vek, ki sem ga pravkar zapisal, obe-
nem dokaz, da sem tu v tem času
in tem prostoru polno prisoten.
Ko dodam piko, je konec stavka,
ne pa misli”. V upanju,
da bo še naprej pisal in
zapustil prihodnjim ro-
dovom bogato de-
diščino neizmerno dra-
gocenih izkušenj, se se-
veda strinjamo tudi s
pripombo nekdanje
konzulke RS v Trstu in
sedanje predstavnice
slovenskega Ministrstva
za zunanje zadeve Boja-
ne Cipot, ki je na sredi-
nem srečanju povedala:
“Gospoda Rudolfa cenim osebno
in profesionalno, ker je vir in izvir
znanja in izkušenj, ki jih morajo
tudi mlajše generacije spoznati. Da
se to znanje prenese iz preteklosti
v prihodnost, resnično mu pripo-
ročam, da gre na šole, na univerzo,
študentom in novinarjem pove-
dat, kako je bilo in kako je, ker Saša
Rudolf ima znanje za prihodnost
in pred nami je Evropa, upajmo
pozitivna”.
Katja Ferletič
  lavna misel, izrečena
pred petdesetimi leti, da
množična zborovska re-
vija Primorska poje povezuje v
slovenski besedi in pesmi, je tudi
danes še kako resnična. Tudi le-
tos se je na priljubljeni “pevski
maraton”, ki se vije po vsej Pri-
morski, seveda tudi v naših “za-
mejskih” krajih, priglasilo nad
200 zborov in seveda nič koliko
stotin pevcev. V vseh
teh 50 “zlatih” letih
je Primorska poje
ohranila žlahtno
ljudski značaj, brez
kakšnih tekmoval-
nih predznakov, ki bi
ji odvzeli pristnost.
Na njej se tako pred-
stavljajo zbori, ki ple-
menitijo kulturno
dogajanje v domači
vasi ali vestno skrbijo
za lepo cerkveno pet-
je na domačem koru,
pa tudi tisti, ki si pri-
zadevajo za kakovostno pevsko
rast in stremijo po nastopih na
prestižnih gostovanjih in medna-
rodnih tekmovanjih. Tako si od
petka, 22. februarja 2019,  (sklep-
ni koncert bo v cerkvi sv. Florija-
na v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila
2019, ob 15.30) sledijo koncerti
primorskih ljubiteljskih zborov,
po njih pa prijetno druženje pev-
G cev, kar je tudi eden izmed na-menov te revije, ki jo prirejajoJavni sklad Republike Slovenije
za kulturne dejavnosti, Zveza
pevskih zborov Primorske, Zveza
slovenskih kulturnih društev v
Italiji, Zveza slovenske katoliške
prosvete Gorica in Zveza cerkve-
nih pevskih zborov Trst. Letos
poteka pod častnim pokrovitel-
jstvom predsednika Republike
Slovenije Boruta Pahorja, kar si
organizatorji lahko štejejo v veli-
ko čast in ponos.
Ob 50. jubileju revije je izšla pu-
blikacija, ki jo je izdala Zveza pev-
ski zborov Primorske. Z zapisi in
veliko fotografskega gradiva pri-
kazuje prehojeno pot. Priloženi
sta tudi dve zgoščenki o Primor-
ski poje v prejšnjem in tem sto-
Obvestila
Stranka Slovenska skupnost obvešča,
da bo goriški pokrajinski svet SSk
zasedal v prvem sklicu v petek, 5.
aprila, ob 17. uri in v drugem sklicu
v ponedeljek, 8. aprila, ob 20. uri
na goriškem sedežu v Gorici, drev.
20. septembra 118.
V okviru Tedna otroške literature
Librilliamo in Goriških dnevov knjige
Feiglova knjižnica iz Gorice vabi na
razstavo Pravljični svinčniki.
Ilustracije Michele Occhi in Ivana
Mitrevskega bodo v Kulturnem
domu Gorica od 3. do 14. aprila
2019 in Goriški knjižnici Franceta
Bevka Nova Gorica od 15. do 30.
aprila 2019. Razstavo organizira
NŠK – Feiglova knjižnica v sode -
lovanju z Goriško knjižnico Franceta
Bevka Nova Gorica in Kulturnim
domom Gorica.
SCGV Emil Komel vabi na redni občni
zbor v ponedeljek, 8. aprila 2019,
ob 19.30 ob prvem sklicanju in ob
20.30 ob drugem sklicanju na
sedežu šole na drevoredu 20.
septembra 85 v Gorici.
Uredništvo revije Mladika vabi v sredo,
10. aprila, v Trgovski dom v Gorici
na javno razpravo Sto let v italijanski
dr žavi – pogled iz osrednje Slo ve -
nije. Nastopili bodo avtorji zadnjega
Fokusa v reviji, zgodovinarja prof.
dr. Stane Granda in prof. ddr. Igor
Grdi na ter veleposlanik Iztok
Mirošič. Začetek ob 18. uri.
Romanje v Medjugorje bo letos od 3.
do vključno 6. maja. Odhod zgodaj
zjutraj iz Nove Gorice in Rožne
Doline preko Kozine do Medjugorja,
kamor bodo romarji dospeli v po -
poldanskih urah. Udeležilli se bodo
sv. maš in raznih bogoslužnih obre -
dov. Informacije in vpis pri g. Darku
(0481 32121 ali 370 3201305), za
Tržaško pa pri g. J. Markuži, župniku
v Zgoniku (tel. 040 229166), za
Slovenijo pri ge. Ani (05 3022530).
Pri vpisu se poravnajo stroški. Na
poti domov, v pone de ljek, 6. maja,
bodo imeli sv. mašo v hrvaškem
Lurdu v Makarski. Lepo vabljeni!
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in mestecu
Materi, Evropski prestolnici kulture
za leto 2019. Informacije Ivo Kovic
(0481 882285, 3470967807).
Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054
841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CI-
VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163
ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 5. 4. 2019 do 11. 4. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 5. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 6. aprila (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 7. aprila ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 8. aprila (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za lahko
noč.
Torek, 9. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 10. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Plamenci,
sredozemski pohajači. - Izbor
melodij.
Četrtek, 11. aprila (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
letju.
Primorska poje je v pe-
tek, 22. marca 2019, za-
pela v akustično imenit-
ni cerkvi sv. Andreja apo-
stola v Štandrežu. V njej
se ob takih priložnostih
neverjetno harmonično
spajajo v nebo kipeče umetnine
Toneta Kralja in glasba. Zelo lep
večer sta povezovala Katja Leon
in Lorenzo Marussi, mlada člana
Prosvetnega društva Štandrež, ki
je bilo soprireditelj štandreškega
koncerta. Na njem se je zvrstilo
pet zborov in že v malem prika-
zalo značaj revije. Najprej so se
predstavili pevci Cerkvenega
mešanega pevskega zbora Zavra-
tec pod vodstvom Marka Kržišni-
ka. Zapeli so tudi Znamenje, ki
ga je na besedilo Simona Gre-
gorčiča uglasbil Fran Venturini,
pa še tradicionalno ameriško v
prir. Johna Rutterja When the
saints go marcing in. Zbor je na
orgle spremljala Marta Habe, so-
listka pri omenjeni Gregorčičevi
pesmi je bila Marjeta Rijavec. Za
njimi je stopil v prezbiterij Nonet
Kresnik Sežana, ki ga vodi Miran
Žitko. Zapel je med drugim dele
maše Missa in honorem s. Vin-
centii Vinka Vodopivca. Sam di-
rigent se je izkazal z globokim,
lepo oblikovanim glasom pri pe-
smi Sovet prevečnij Pavla Česno-
kova. S Črnega Vrha je prišel 50-
članski MePZ dr. Frančišek Lam-
pe, ki je pod vodstvom zborovod-
kinje Katje Bajec Felc – letos praz-
nuje 20-letnico vodenja tega zbo-
ra – izbral štiri nabožne skladbe
za veliki teden, med temi tudi
Vodopivčevo Pod oljkami, po ka-
teri radi segajo pevci na naših ko-
rih. Na orgle je spremljala Polona
Rudolf Žigon. MePZ Motiv Nova
Gorica, ki deluje v KD
Slavec Solkan,
združuje pevce ra-
zličnih generacij in
različnih zborov; vodi
ga Miran Rustja. Za-
pel je Lojzeta Mava
Kraljica angelska in
kar dolgo Mašo v čast
sveti Katarini Vinka
Vodopivca.
Štandreški koncert se
je veličastno končal s
solidnim Komornim
zborom Ipavska Vipa-
va, ki ima za seboj po-
membna gostovanja in nastope
pod taktirko raznih priznanih di-
rigentov, med drugim Stojana
Kureta. Zdaj je njegovo vodstvo
prevzela temperamentna mlada
dirigentka Damjana Vončina, ki
je zbor lani popeljala na pomem-
bno tekmovanje v Stockholmu.
/ str. 14
Iva Koršič
Dva koncerta letošnje “zlate” revije na Goriškem 
Primorska poje povezuje v
slovenski besedi in pesmi!
Foto dd
Komorni zbor Ipavska Vipava z zborovodkinjo Damjano Vončina (foto DP)
KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z
GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO
vabi na predstavitev knjižnega
prvenca mlade avtorice iz Solkana
Jasne Reščič
MRZLICA
Z avtorico se bo ob izidu njenega fantazijskega romana
pogovarjala urednica prof. Marija Češčut
v petek, 5. aprila 2019, ob 17. uri 
v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici
Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
Kultura4. aprila 20198
  b letošnji aprilski 80-let-
nici pisatelja Leva Detele
je celovška založba Fran
pod naslovom Nočna vožnja v Je-
ruzalem pravkar izdala zbirko av-
torjevih izbranih pesmi, ki so na-
stajale med letoma 1964 in 2018.
Poleg nekaterih značilnih sta-
rejših delno preoblikovanih bese-
dil je v drugem delu knjige obja-
vljena nova duhovno – miselna
poezija iz let 2017 in
2018 (petnajst pesmi
iz cikla Italijansko po-
tovanje in deset
daljših pesmi iz jeru-
zalemskega cikla, ki je
dal knjigi ime).
Skoraj istočasno je
izšel pri celovški Mo-
horjevi založbi v
nemščini napisani
Detelov roman Die
kahl geschlagene
Welt (Do golega pose-
kani svet) o grozlji-
vem dogajanju v prvi
svetovni vojni z mili-
joni v vojne namene
izrabljenih žrtev. Na poseben
način je opisano takratno doga-
janje v Posočju in na Krasu. Avtor
se posluži nenavadne pripovedne
optike, ko s pomočjo ironizirano
predstavljenega raziskovanja te-
danjih tragičnih dogodkov v ne-
kem današnjem univerzitetnem
inštitutu z zapleti med moškimi
mačisti ter njim nepokornimi
ženskami na samosvoj način obu-
di usode glavnih protagonistov
dogajanja, sarajevskega atentator-
ja Gavrila Principa in njegove
žrtve, avstro-ogrskega prestolona-
slednika Franca Ferdinanda ter
obeh zadnjih avstrijskih cesarjev
Franca Jožefa I. in Karla I. Osred-
nja točka in
vezni člen raz-
gibanega ro-
mana s števil-
nimi stranski-
mi zgodbami
pa je dunajski
cesarski grad
Schönbrunn,
ki se razrašča v
začarano sre-
dišče usodne
svetovne zgo-
dovine. Detela
pravkar pripravlja tudi slovensko
inačico prvotno v nemščini napi-
sanega dela.
Pri Kulturnem centru Maribor je
v znani zbirki Frontier napoveda-
na izdaja Detelove spominske
knjige Disident, ki jo je uredil di-
rektor mariborske-
ga centra Dušan
Hedl. Poleg izvir-
nih leposlovnih
tekstov na Dunaju
živečega pisatelja z
aktualnimi razme-
jevanji do raznih
negativnih
družbenih poja-
vov bosta v publikaciji objavljena
tudi avtorjev obširni življenjepis z
bibliografijo vseh do zdaj izdanih
publikacij in obsežna fotobiogra-
fija s posameznih avtorje-
vih življenjskih postaj.
Avstrijsko – ameriški pisa-
telj in prevajalec Herbert
Kuhner je za dunajsko za-
ložbo PROverbis skupaj z
družbo Theodorja Kra-
merja, poimenovano po
znanem avstrijskem židov-
skem protifašističnem pe-
sniku, pod naslovom Duh
in telo – Die Trennung
von Leib und Geist – The
Body Severed from the
Soul pripravil trijezično iz-
dajo Detelovih pesmi in
kratke proze. Poleg Kuh-
nerjevih prevodov v an-
gleščino so vzporedno ob-
javljeni Detelova kritično -
ironična izvirna slovenska
besedila in avtorjeve
nemške inačice istih tek-
stov.
V založbi dunajske nemške
revije LOG, ki jo Detela že
nad štirideset let ureja z
Wolfgangom Mayer- Köni-
gom, izide v revijini
knjižni zbirki LOG – BUCH
kot dvaintrideseta izdaja
izbor avtorjevih nemških
eksperimentalnih tekstov Verdi-
chtungen und Worttexturen (Raz-
pesnjenja in besedne teksture).
Prva knjiga te avtorjeve jezikovno
– kritične poezije je izšla v isti se-
riji pred nekaj leti kot LOG –
BUCH 29.
O
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (58)
Matura goriške gimnazije 1919 (3)
Nadaljuje prof. Robert Kenda opis tragičnih po-
sledic italijanske okupacije: “23. jan. 1919 je bila
zopet za stalno otvorjena slovenska realka v Idri-
ji, v oktobru 1919 pa se je otvorilo slovensko
učiteljišče v Tolminu in slovenska nižja gimna-
zija v Idriji; v oktobru 1921 pa hrvaško učiteljišče
v Arbanasih pri Zadru za istrske Hrvate. Nekaj
dijakov študira na italijanskih zavodih, ogrom-
no število (1. 1919-20 okoli 600) pa v Jugoslaviji
vsled pomanjkanja jugoslovenskih srednjih šol
doma v Jul. Krajini. Idrijska realka (ki je sedaj
razdeljena v dva oddelka, 1. tehnična šola (1. —
3. razred) in 2. tehnični zavod (4. —7. razred) je
imela v šoskem letu 1921-22 282 dijakov (vsi
SIovenci), idrijska gimnazija (1. 2. 3. in 5. razred)
29 dijakov (vsi Slovenci) in tolminsko učiteljišče
(1. 2. 3. tečaj) 145 dijakov. Leta 1920. in 1921 so
se vršile v
Gorici za
slovenske
abituri-
jente 3
gimnazij-
ske in 3
učitel-
jiške ma-
ture.
Večina profesorjev je kmalu po polomu Avstrije
in v naslednjih letih zapustila v veliko škodo
našega šolstva svojo domovino in služi sedaj v
Jugoslaviji. Ostalo nam je samo še 19 vsposo-
bljenih učnih moči, od teh je 14 z akademično
izobrazbo, 2 sta začasno suspendirana, 2 ne
učita, odkar so Italijani zasedli te pokrajine, 1 je
prej učil na zasebni trgovski šoli v Trstu, 1 sploh
ni še učil. Razun tega uči še 9 učnih moči, ki ni-
so še vsposobljene”.
Karol (Karel) Pirjevec (1883-1961) iz Gorice je
filozofijo verjetno študiral na Dunaju. V letih
1912-1914 je postal suplent na goriški gimnaziji.
Med vojno je v letih 1915-1916 vodil dijaške
tečaje v Trstu. Leta 1923 je odšel v Ljubljano,
kjer je poučeval na Trgovski akademiji in kasne-
je postal ravnatelj.
Na sliki ni profesorja Josipa (Jožefa) Pavlina. Bil
je cesarsko kraljevi okrajni šolski nadzornik za
slovenske ljudske šole v Goriško-Gradiščanski in
na maturi je bil član komisije.
Tudi italijanska člana komisije nista prisotna na
skupinski sliki maturantov in profesorjev. Oku-
patorske oblasti so kot predsednika komisije vsi-
lile laškega profesorja in pesnika Giovannija Lo-
renzonija (1884-1950) iz Gradišča, ki je bil tudi
zadolžen za preverjanje slovenskih in nemških
učbenikov na srednjih šolah. Giovanni Loren-
zoni je romanistiko študiral v In-
nsbrucku, dopolnjeval se je v Parizu.
Veljal je za izvedenca filologije slo-
venske toponomastike (sodeloval je
tudi z enciklopedijo Treccani). Poz-
nal je več jezikov in je deloval v Agri-
gentu, Mondoviju, Tolminu, Fi-
rencah, Gorici, Lizboni; bil je šol-
ski skrbnik v Kotorju v Črni gori,
Bellunu in Savoni. Bil je eden naj-
večjih izvedencev na področju fur-
lanske kulture, razgledan človek,
ki je s časom žal postal zagrizen ita-
lijanski iredentist. Tarča njegovih
strupenih napadov so bili sloven-
ski učitelji, predvsem pa duhovni-
ki. Časopis Jutro z dne 29. avgusta
1926 poroča, da je Lorenzoni gro-
bo in zahrbtno obdelal naše učitel-
je in duhovnike v bolonjskem časopisu Il Re-
sto del Carlino: “ (Lorenzoni) v dolgem član-
ku navaja v glavnem tole: “V cerkvi mora biti
delo oprezno, prikrito in rafinirano. Tam se v
resnici ne hujska
proti instituci-
jam, ampak po-
ložaj se zasuče in
skuša se diskre-
ditirati italijan-
sko ljudstvo s
tem, da se ga
predstavlja pri-
prostosti verni-
kov kot ljudstvo
brezvercev in
preklinjevalcev
ter z generalizi-
ranjem kakega
slučaja, ki se je
dogodil in ki
služi v podporo
trditvi, da so Ita-
lijani pokvarjeni
in nepošteni”.
DELNO OBJA-
VLJENO TUDI
NA PORTALU
KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KULTUR-
NE DEDIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www.
kamra. si), KI GA UPRAVLJA OSRED-
NJA KNJIŽNICA CELJE
V Izvestju mariborske klasične gimnazije za
leto 1934-1935 piše, da je bil prof. Kenda
“v predvojni dobi povsod, kjer je služboval,
neumoren budilec narodne zavednosti in
organizator mladine v smeri jugoslovanske
miselnosti”.
Stavba goriške gimnazije je danes sedež goriške knjižnice na Šolski ulici
(Italijani jo imenujejo Via Mameli).
Prof. Giovanni Lorenzoni, šolnik in pisatelj iz
Gradišča. Na maturi goriške slovenske
gimnazije so ga italijanske oblasti vsilile kot
predsednika. Bil je pač delegat vrhovnega
poveljstva okupacijske italijanske kraljeve
vojske.
Članek Jutra z dne 29. avgusta 1926 poroča, da je Giovanni Lorenzoni v
bolonjskem časopisu Il Resto del Carlino ostro napadel slovenske učitelje in
duhovnike.
V Jadranskem almanahu za leto 1923 je prof.
Robert Kenda poročal o obupnem stanju
slovenskega in hrvaškega šolstva pod italijansko
okupacijo.
Dimitri Tabaj
Pet novih knjižnih izdaj Leva Detele
Ob 80-letnici na Dunaju
živečega pisatelja
Druga številka Mladike v letu 2019
Različne aktualne teme in
nagrajeni literarni prispevki
  drugi številki Mladike v letu 2019 je v
Fokusu objavljena poglobitev tematike
Sto let v italijanski državi, katere prvi
del je bil predstavljen v letošnji prvi številki.
Tokrat se na položaj Slovencev v Italiji ponuja
v branje pogled iz osrednje Slovenije, ki so ga
izrazili zgodovinar Stane Granda, zgodovinar
in literarni zgodovinar Igor Grdina, ambasador
Iztok Mirošič in pisatelj Boris Pahor. V člankih
so predvsem viharni sosedski odnosi med Ita-
lijo in Slovenijo in njeno pre-
dhodnico Jugoslavijo, ki so
zaznamovali dolgo obdobje,
od podpisa Rapalske pogodbe
do vstopa Slovenije v Evrop-
sko zvezo. Namesto multiet-
ničnosti Avstro-Ogrske je Ita-
lija vodila politiko enega jezi-
ka, enega državnega naroda,
brez priznavanja manjših. V
reviji lahko preberemo pogo-
vor s pisateljico Evelino Umek
ob njeni 80-letnici; pripravila
ga je novinarka Darka Zvonar
Predan.. Ob podelitvi nagrade
Nadja Maganja sestri Gabrijeli
in tržaški provinci šolskih se-
ster Majda Cibic Cergol poda zgodovinski pre-
gled delovanja šolskih sester na Tržaškem in v
njihovi egipčanski podružnici ter predstavi de-
lo najstarejše sestre iz tržaške province, s. Ga-
brijele, ki pri triinosemdesetih letih še vedno
pomaga otrokom pri pošolskem pouku in jih
pripravlja na prejem zakramentov. V rubriki
Literatura sta kratka zgodba Tadeje Krečič
Scholten Eter je slab prevajalec, ki je prejela
prvo nagrado za prozo na 47. literarnem na-
tečaju revije Mladika, in pesem Vladimirja Ko-
sa Tebi. Marjan Frankovič je avtor daljšega eseja
z naslovom Spomeniku naproti in spomeniki
napoti, ki je nastal po odkritju spomenika
žrtvam vseh vojn in z vojne, povezanih dogod-
kov na ljubljanskem Kongresnem trgu. V
Pričevanjih je objavljen govor, ki ga je Martin
Brecelj prebral na slovesnosti na tržaškem po-
kopališču pred grobnico Tomažičev, kjer
počivata Stanko Vuk in njegova žena Danica
Tomažič. V govoru so zbrane nekatere razisko-
valne novosti o umoru dveh zakoncev leta
1944. Sledi rubrika Iz tiskarne, ki prinaša sez-
nam in kratko oznako del slovenskih avtorjev
iz Italije, ki so izšla pred nedavnim. V Kulturi
Mojca Polona Vaupotič piše o egiptologu An-
tonu Lavrinu, rojenem leta 1789 v premožni
družini v Vipavi: bil je raziskovalec in zbiralec
predmetov iz starega Egipta,
med drugim je na vipavsko
pokopališče prinesel dva
egipčanska sarkofaga, odkrita
ob vznožju Kefrenove pirami-
de v Gizi iz leta 2400 pr. Kr.
Irena Mislej je avtorica spo-
minskega zapisa o arhitektu
Marjanu Eiletzu, rojenem v
Slovenj Gradcu leta 1926, ki je
od leta 1948 do smrti letos
živel v Argentini.
V Anteni so novice iz zamej-
stva in zdomstva, posebna po-
zornost je namenjena Prešer-
novi proslavi v Peterlinovi
dvorani v Trstu, podelitvi priz-
nanj Mladi oder in nagrad literarnega natečaja
revije Mladika.
Uvodni članek o postnem času je v prilogi Rast
napisala Neža Petaros, Vanja Vogrič pa piše o
dijaških protestih proti napovedani italijanski
šolski reformi. Objavlja se kratka zgodba Juli-
jana Devetaka Srce je bilo nemirno, želelo je
bogve kam, ki je prejela drugo nagrado za pro-
zo na literarnem natečaju Slovenskega kultur-
nega kluba. Nastja Slavec poroča o mladin-
skem manjšinskem seminarju pri Srbih v Donji
Stubici na Hrvaškem, Jernej Močnik predsta-
vlja recept kolača s čokoladnim premazom; ob-
javljene so fotografije z obiska koncentracijske-
ga taborišča Auschwitz in anketa o naj zamejki
leta, ki so jo pripravili: Denis Frandolič, Ilaria
Viturelli, Urška Petaros, Veronika Bordon in
Jernej Močnik.
V
Kultura 4. aprila 2019 9
Goriška Mohorjeva družba / Nov  roman
Knjižni prvenec 
Jasne Reščič
  ri Goriški Mohorjevi
družbi prihaja v prvih
aprilskih dneh na svetlo
mladinski fantazijski roman
Mrzlica, knjižni prvenec dvajse-
tletne avtorice iz
Solkana. Jasna
Reščič je študen-
tka prvega letnika
primerjalne
književnosti in li-
terarne teorije ter
slovenistike v Lju-
bljani, roman pa
je napisala že v
zgodnjih gimna-
zijskih letih. Knji-
go je z barvnimi
ilustracijami opre-
mila avtoričina
vrstnica Valentina
Lazar. Mrzlica
izhaja v pomlad-
nem času, v katerega je posta-
vljen začetek napete zgodbe, ki
spleta vezi med fantazijskim sve-
tom vil in resničnostjo. Ko se z
obolelih lastovk po Goriškem
P prične širiti Nilova mrzlica, mo-rajo vile vrtov Vrtnica, Vijolica,Melisa in Potonika premagati
odpor do ljudi ter z njimi
združiti moči pri preprečitvi epi-
demije. Ob
iskanju zdravila
se v Ljubljani
med mikrobio-
logi, ornitologi,
infektologi in vi-
lami pletejo tudi
ljubezenske nit-
ke. Bralca prese-
neti avtoričino
poznavanje
živalskega in ra-
stlinskega sveta
ter bogato bese-
dišče in zelo lepi
opisi narave.
Predstavitev bo
petek, 5. aprila
2019, ob 17. uri v galeriji Ars nad
Katoliško knjigarno v Gorici. Z
avtorico se bo pogovarjala ured-
nica prof. Marija Češčut.
Toplo vabljeni!
Izšla je knjiga priznane slovenske lutkarice
Umetnost kamišibaja
Jelene Sitar Cvetko
  ri mariborski založbi Aristej
je v začetku letošnjega leta
(z letnico 2018) izšla knjiga
priznane slovenske lutkarice, dra-
maturginje, režiserke in pedago-
ginje Jelene Sitar Cvetko – Umet-
nost kamišibaja: priročnik za
ustvarjanje. Tistim, ki so zaposle-
ni v vrtcih in šolah (tudi v Italiji),
beseda kamišibaj ni neznana,
prav tako ne staršem, ki z otroki
obiskujejo kamišibajske predsta-
ve, ali tistim, ki celó že sami
ustvarjajo to minimalistično
vrsto gledališča. Za vse druge pa
pojasnimo, da je kamišibaj “pri-
povedovanje zgodb ob slikah”,
kot avtorica zapiše v Uvodu, poi-
menovano tudi papirno gleda-
lišče. Ta umetniška oblika se je
razvila na Japonskem, in sicer šele
v 30. letih prejšnjega stoletja, ja-
ponska beseda, poslovenjena v
slovenski kamišibaj, pa je sesta-
vljena iz dveh: kami – papir in
šibaj – igra, gledališče. Osnovni
in nepogrešljivi del kamišibajske
predstave je butaj oz. leseni oder
v obliki kovčka, kamor so spra-
vljeni poslikani risalni listi. Pred-
stava se začne tako, da kamišibaj-
kar preprosto na mizi odpre vrat-
ca butaja, s čimer se med gledalce
pretoči gledališka magija v obliki
pričakovanja, ki je izpolnjeno ta-
ko, da spremljamo podobe na li-
stih, ki jih kamišibajkar ob hkrat-
nem pripovedovanju vleče iz bu-
taja, vse dokler vratc spet ne za-
pre. Kamišibajske predstave za
otroke in odrasle so kratke in
zgoščene, niso lutkovne igrice, pa
tudi ne običajna knjižna slikanica
ali gibljive filmske slike; čeprav
P vsebujejo elemente vsega našte-tega, so vendarle nekaj čisto po-sebnega.
Na Slovensko je to gledališko no-
vost prinesel avtoričin soprog
Igor Cvetko ne tako daljnega leta
2009, od takrat pa se je kamišibaj-
stvo razvilo v prav-
cato kulturno gi-
banje in se raz-
mahnilo do neslu-
tenih razsežnosti.
Ustanovljeno je bi-
lo društvo Ka-
mišibaj Slovenije
pa tudi kamišibaj-
ski festivali, nazad-
nje je bil poleti
2018 v Štanjelu 6.
Slovenski festival
kamišibajskega gledališča. Kdor je
lani zamudil tri dneve kamišibaj-
skih predstav za odrasle in otroke,
kjer je nastopila tudi Jelena Sitar
Cvetko, bo naslednjo priložnost
v Štanjelu imel letošnje poletje. V
Piranu pa se bo nadaljeval med-
narodni kamišibajski festival. Se-
veda so manjši festivali tudi drug-
je po Sloveniji, tako je bil lani ma-
ja v Ljubljani že peti Zmaj ka-
mišibaj.
Čeprav je pod knjigo podpisana
avtorica, ki je tudi predavateljica
na koprski pedagoški fakulteti, je
med predstavitvijo knjige na Ted-
nu Univerze na Primorskem, ki je
bila 18. marca letos v Kopru, po-
vedala, da je plod dela in truda ter
idej številnih sodelavcev, med nji-
mi že omenjenega Igorja Cvetka,
lutkarja in etnomuzikologa, s ka-
terim sta že pred leti ustanovila
Zapik, najmanjše slovensko lut-
kovno gledališče, ter še njune
hčere, kamišibajkarice in peda-
goginje Jerce Cvetko, in njenega
partnerja Jureta Engelsbergerja,
ki je tudi stripar, skupaj pa vodita
Atelje Slikovedke. Brez družine
Sitar - Cvetko kamišibaja na Slo-
venskem ne bi bilo, vsaj ne v taki
obliki, ki tako navdušuje
množice. Glede na pestro slo-
vensko kamišibajsko dejavnost
je bila izdaja knjige torej povsem
logični korak.
Avtorica zagovarja tezo, da je ka-
mišibaj umetnost, čeprav mini-
malistična in komorna, od tod tu-
di naslov knjige Umetnost ka-
mišibaja, hkrati pa ne zanika dej-
stva, da je mogoče kamišibaj upo-
rabiti marsikje, še zlasti v vrtcih
in šolah ter knjižnicah (ka-
mišibajkarica je, denimo, tudi
občasna sodelavka Novega glasu,
knjižničarka iz Pirana Špela Pa-
hor), prav tako pa pri različnih
oblikah terapije in pri delu z ran-
ljivimi skupinami. Po avtoričinih
besedah je kamišibaj, ki nudi iz-
ziv likovnim, literarnim, gleda-
liškim in lutkovnim umetnikom,
“eden uspešnih poskusov, kako
zapolniti praznino v neposredni
človeški komunikaciji, ki se doga-
ja v današnji digitalni družbi. Na
videz preprosta analo-
gna umetniška forma
omogoča ustvarjalcem
neskončne možnosti
ustvarjanja, raziskovanja
in izobraževanja ter vodi
občinstvo, zbrano pred
lesenim okvirjem, v no-
ve in nove svetove”. Da
knjiga upravičuje podna-
slov “priročnik za ustvar-
janje”, se lahko pre-
pričamo, če knjigo preli-
stamo. Osnovni poglavji
s podnaslovi sta: Kaj je
kamišibaj (Umetnost ka-
mišibaja, Sestavni deli kamišiba-
ja, Zgodba v slikah in osnove me-
hanike kamišibaja, Kamišibajkar,
Kamišibaj kot sozvočje umetno-
sti, Zgodovinski razvoj kamišiba-
ja, Kamišibaj v Sloveniji) in Ustva-
ri kamišibaj (Zgodba, Slikarski
atelje, Priprava na nastop). Knjiga
vsebuje še seznam strokovne lite-
rature s stvarnim kazalom ter obi-
lo slikovnega gradiva: poleg foto-
grafij še mnoge nazorne skice
Igorja Cvetka.
Za slovenski kamišibaj je značilen
t. i. avtorski pristop oz. kamišibaj,
poimenovan z japonsko besedo
tezukuri. To pomeni, da ka-
mišibajkar zasnuje, izdela in pred-
stavlja svoj kamišibaj, čeprav mu
pri likovnem delu lahko tudi kdo
pomaga, ne uporablja pa že nati-
snjenih likovnih predlog.
In ne nazadnje je treba omeniti
še, da se je poleg kamišibajske
umetnosti pri nas čisto uveljavilo
in podomačilo tudi poimenovan-
je zanjo in njene ustvarjalce. Še
zlasti urednica založbe Aristej, slo-
venistka Emica Antončič, ima za-
sluge za pridevnik kamišibajski,
torej ne govorimo več o kamišibaj
gledališču in kamišibaj festivalu
ter kamišibaj predstavi, pač pa o
kamišibajskem gledališču, ka-
mišibajskem festivalu in ka-
mišibajski predstavi. Ničesar
skupnega torej kamišibaj nima z
mišmi in mišjim balom, kot bi
lahko sklepali, ko besedo slišimo
prvič, razen če miške plešejo na
kamišibajskih listih, ki jih ka-
mišibajkar pred našimi očmi
vleče iz butaja.
Kljub temu je izid te knjige prav-
cati praznik za vse ljubitelje ka-
mišibajske umetnosti, želim ji ve-
liko bralcev in uporabnikov njene
vsebine.
Vladka Tucovič Sturman
S 1. strani / Pogovor: Likovni umetnik Deziderij Švara
“Da bom slikar, sem
odločil že kot otrok!”
Kako je bilo v otroških letih
v Ricmanjih?
Življenje je bilo v tistih letih po-
sebno težko zaradi revščine in
bližajoče se vojne. V vasi sem
obiskoval tri leta osnovne šole
v italijanskem jeziku, potem pa
so v naslednjih letih šolo uki-
nili zaradi vojne. Oče Marij je
bil kmet, mati Alojzija pa je
skrbela za dom in družino. A
časi so se spreminjali, industrija
je rasla in kmetijstvo doživljalo
krizo. Oče se je zato premaknil
proti središču Trsta, kjer je opra-
vljal razna dela, med drugim je
bil tudi mehanik.
Po vojni sem opravil še eno leto
in pol industrijske šole in pri šti-
rinajstih letih sem se zaposlil
najprej kot mizar, saj si nisem
mogel privoščiti nadaljnjega
študija, in kasneje v tovarni.
Kakšno okolje ste doživljali v
Trstu?
Povojna leta so bila za nas Slo-
vence prav tako huda kot v času
fašizma. Sodelavci in nadrejeni
me sploh niso klicali po imenu.
Zanje sem bil “sciavo”, in to me
je seveda žalilo in motilo. Itali-
jani so trdili, da smo v te kraje
Slovenci prišli s Titom, in nas
zato zmerjali. Jaz pa, ki sem ve-
del, da to ni res, sem začel ta-
krat študirati zgodovino sloven-
skega naroda in kako smo se že
pred mnogo stoletji naselili na
današnje slovensko ozemlje in
tudi v naše kraje. Od takrat, če
so me zmerjali, sem jim mirno
obrazložil, da so popolnoma
ignoranti in omejeni, saj smo
Slovenci na tej zemlji že vrsto
let.
Imate kakšen poseben spo-
min na dogodek, ki vas je
pretresel v tistih letih?
Ja, poleg omenjenih zmerjanj,
pred katerimi se je bilo treba
braniti, se spomnim dogodka,
ki me je tako pretresel, da mi bo
ostal v očeh do konca življenja.
V povojnih letih sem se redno
srečeval s prijatelji in sovaščani,
med katerimi so bili pesnik
Aleksij Pregarc, umetnik Boris
Zulian ter pesnica in med dru-
gim moja sestrična Irena Žerjal.
Prav z Ireno, ko se je vrnila s
študija iz Ljubljane, sva se zopet
srečala v Ricmanjih. Za nas Slo-
vence, ki smo tako navezani na
svojo zemljo, je bilo posebno
travmatično, ko so oblasti ra-
zlaščale našo zemljo. To se je
zgodilo tudi pri nas na zelo ro-
dovitnih poljih v dolinski
občini, in ko sva z Ireno izvede-
la, sva šla pogledat, kaj se doga-
ja. Tam so že kopali, da bi ka-
sneje gradili tovarne, in kmetje
so skušali rešiti, kar se je dalo.
Debla oljk so ohranili, krošnje
pa požgali. Goreče oljke in sko-
pana rodovitna rdeča zemlja, ki
se je zdelo, kot bi krvavela, so
bile tako grozen prizor, da sva
se začela z Ireno kar jokati. Ta
prizor sem kasneje poslikal, Ire-
na pa je napisala pesem Goreče
oljke; tako je naslovila tudi svo-
jo prvo pesniško zbirko.
Kdaj ste imeli prvi stik s sli-
karstvom?
Da bom slikar, sem se odločil
že kot otrok, in to neko nedeljo,
ko sem šel z mamo k maši in
sem radovedno opazoval no-
tranjost ricmanjske cerkve. Ko
sem pogledal navzgor, sem
opazil mogočno stropno fresko,
ki jo je leta 1770 poslikal umet-
nik Pasqualis de Perriello iz
Neaplja. Popolnoma me je
očarala.
Takrat sem se odločil, da bom
začel risati, a doma nismo imeli
denarja za papir, zato sem upo-
rabljal ostanke oglja, da sem ri-
sal po belih stenah, in seveda
bil za to tudi kaznovan.
Kako ste se učili risanja?
Ker si nisem mogel privoščiti
študija, sem risal v prostem času
po delu. Sam sem si kupil po-
trebne pripomočke. V Ricman-
je so večkrat prihajali tržaški sli-
karji, ki jih je očaral lep razgled
na mesto in morje. Te sem opa-
zoval in od njih se tudi veliko
naučil.
Kako se je nadaljevala slikar-
ska pot?
V tovarni ni bilo lahko delo,
predvsem na začetku. Dali so
me v laboratorij za kemika, a
pravzaprav nisem točno vedel,
kaj delam. Bil sem radoveden,
kako podrobno delujeta kemija
in laboratorij, zato sem se v
večernih urah učil in tako
počasi postal šef laboratorija. V
prostem času sem slikal. V pet-
desetih letih sem že sodeloval
pri različnih skupinskih razsta-
vah in leta 1958 tudi prvič sa-
mostojno razstavljal v Trstu.
Ste imeli kakšnega mentor-
ja?
V tistih letih sem spoznal
tržaškega slikarja Riccarda To-
stija, ki me je naučil dobro ob-
vladovati slikarske veščine. Pra-
vi mentor pa je bil gotovo
tržaški slikar in umetnostni kri-
tik Milko Bambič, ki me je
spodbudil, da sem poglobil štu-
dij umetnosti. In res sem kot
privatist opravil maturo na
umetnostnem liceju v Benet-
kah in kasneje tudi habilitacijo
za poučevanje likovne vzgoje.
Dozorel sem vseka-
kor v slovenskem in
tržaškem okolju ob
slikarjih prejšnje ge-
neracije, kot so bili
prej omenjeni Mil-
ko Bambič, a tudi
Avgust Černigoj,
Jože Cesar in Lojze
Spacal.
Skupaj z drugimi
tržaškimi slikarji ste
ustvarjali slovensko
umetnostno sceno.
Kako so menjali
časi? Kaj menite o
sodobnih slikarjih?
Ja, res je. Bil sem
soustanovitelj Gru-
pe U, skupaj s slo-
venskimi umetniki
Robertom Kozma-
nom, Frankom Vecchietom,
Frankom Volkom, Borisom Zu-
lianom in Edijem Žerjalom. Le-
ta 1980 sem bil tudi med usta-
novitelji Društva zamejskih li-
kovnikov. Menim, da smo
umetniki v naši slovenski na-
rodni skupnosti v Italiji res ve-
liko naredili in pustili močno
sled.
Med modernimi umetniki so
marsikateri veljavni elementi.
Bojim pa se, da se pri sodobnih
umetnikih izgubljajo čustva in
duhovnost. Večkrat prevladuje
spektakel in v umetniških delih
primanjkuje duša.
Na koncu bi vas vprašal o
vaši ljubezni do morja. Je bila
prisotna od vsega začetka
ustvarjanja ali se je začela ka-
sneje?
Ne, prišla je še pred željo po ri-
sanju. Kot otrok sem bil zelo ra-
doveden, kar me je potem
spremljalo skozi celo življenje.
Nekega dne me je mama imela
v naročju, bil sem star verjetno
dve ali tri leta. Ko je odprla ok-
no v naši vaški hišici, sem za-
gledal nekaj v daljavi, ki se
blešči, in jo vprašal, kaj je? Od-
govorila mi je, da je murje (tako
mu pravimo pri nas). Pritegnilo
me je za vedno.
Vso naravo imam rad. Veliko
sem hodil tudi v hribe, a take
globine, kot jo da morje z ob-
zorjem, drugje nisem občutil.
Na mojih slikah se nekje konča
morje, tam se začne obzorje ter
nebo in tam se tudi prične du-
hovnost. Tam pridem v stik z
vero in Bogom. Morje je kraj
svobode in neskončnosti, kjer
se počutim dobro.
Po vseh teh letih imate še
vedno enako željo in ljube-
zen do slikanja?
Seveda! Energija, želja po sli-
kanju ter ljubezen do umetno-
sti ostajajo. Redno slikam in ob
priložnosti tudi razstavljam. Le-
ta 2017 sem imel uspešno raz-
stavo Med zemljo, morjem in
nebom v palači deželnega sveta
v Trstu in lani skupinsko razsta-
vo Obzorja - v ogledalu krajine
v galeriji Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž. Dale so mi veliko za-
doščenja.
Tržaška4. aprila 201910
Zadružna kraška banka Trst Gorica nadaljuje modernizacijo in
krepitvijo svoje poslovne mreže. V sredo, 3. aprila 2019, ob
16.30 bo ZKB predala namenu novo poslovalnico na naslovu
Sesljan 50/a.
Že nekaj časa ZKB nadgrajuje, izboljšuje in posodablja svojo
ponudbo, kar se odraža tudi v skrbi za svojo poslovno mrežo. V
preteklih letih je banka v celoti prenovila poslovalnice v Trstu v
ul. Carducci, na Opčinah in v Nabrežini, ostale poslovalnice pa
je opremila s samopostrežnimi avtomati in s tem odgovorila na
nove potrebe komitentov.
Zdaj je na vrsti poslovalnica v Sesljanu, kjer je ZKB prisotna že
dolgo let. Banka se je preselila v nove prostore, kjer bo osebje v
novih pisarnah nudilo komitentom ciljne storitve in še bolj
učinkovito svetovanje. V novi poslovalnici je tudi interni
samopostrežni avtomat, s katerim lahko komitenti 24 ur dnevno
samostojno izvršujejo transakcije, kot so dvig gotovine
neposredno s transakcijskega računa, polog gotovine in čekov,
itd. Druga in zlasti v poletnih mesecih za Sesljan posebej
dobrodošla novost pa je parkirišče za komitente pred samo
poslovalnico.
Posodobitev produktne linije in modernejši pristop h komitentom
sta del strategije, ki ima kot končni cilj celovit odgovor na
sodobne potrebe in bo kmalu zajela celotno poslovno mrežo od
Milj do Štandreža. Poslovalnica v Ronkah bo na primer že čez
nekaj dni opremljena z internim samopostrežnim avtomatom.
Novosti se torej kar vrstijo, kmalu pa se bo banka predstavila
občinstvu s prenovljeno podobo.
ZKB predaja namenu novo 
poslovalnico v Sesljanu
Ponedeljkov večer DSI / Gost dr. Jurij Perovšek
O prvi zgodovinski slovenski
narodni vladi leta 1918
  o Društvo slovenskih izo-
bražencev povabi v svojo
sredino predstavnike
Inštituta za novejšo zgodovino,
se navadno obeta zanimiv večer.
Poslušalci od njih lahko slišijo
nove, še neznane podatke iz pol-
pretekle dobe ali pa se soočijo z
novim strokovnim pristopom k
obravnavi že poznanih tem. Ta-
ko je bilo tudi zadnji ponedeljek,
ko sta bila gosta DSI zgodovinar-
ja dr. Aleš Gabrič in dr. Jurij Pe-
rovšek. Oba gosta je predstavil in
K večer moderiral novinar Ivo Jev-nikar. Dr. Aleš Gabrič je orisal de-lovanje založbe Inštituta novejše
zgodovine, katere urednik je bil
do nedavnega. Poslušalcem je
povedal, da letno izdajajo
večinoma do šest knjig, v prete-
klem letu pa so jih izjemoma iz-
dali kar deset. Ena zadnjih je
knjiga dr. Jurija Perovška z naslo-
vom Slovenski prevrat 1918. Po-
ložaj Slovencev v Državi Sloven-
cev, Hrvatov in Srbov.
Sosledica dogodkov ob koncu 1.
svetovne vojne nam govori o ve-
likih in dramatičnih odločitvah
slovenskega naroda. 29. oktobra
1918, dan po priznanju vojaškega
poraza Avstro-Ogrske (in
priznanju pravice narodom,
ki so bili pod njeno oblastjo,
do samoodločbe) je prišlo
do ustanovitve samostojne
Države Slovencev, Hrvatov
in Srbov - SHS.
Dne 1. decembra 1918 pa je
prišlo do združitve SHS s
Kraljevino Srbijo v Kraljestvo
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V tem kratkem časovnem
obdobju so Slovenci doživeli
razpad mogočne habsburške
države, ki so se ji morali dol-
go podrejati; nato so bili ak-
terji pri sestavljanju nove
države, pa še pri prehodu v
tretjo državo.
Prva slovenska narodna vla-
da države Slovencev, Hrvatov in
Srbov (SHS) je imela svoj sedež v
Zagrebu, kjer je zasedalo Narod-
no viječe, ki je prepustilo narod-
ni vladi, da je samostojno upra-
vljala slovensko ozemlje. Sloven-
ska vlada je bila pluralistična, saj
so jo sestavljali predstavniki vseh
tradicionalnih slovenskih poli-
tičnih usmeritev: največ je bilo
predstavnikov ljudske katoliške
stranke VLS (6 poverjeništev);
druga najmočnejša, liberalna
stranka je imela 5 poverjeništev;
en poverjenik je bil iz najmanj
številčne socialdemokratske
stranke. Narodna vlada je torej
imela skupno 12 poverjeništev
(med temi je bilo tudi poverje-
ništvo za narodno obrambo).
Predsednik vlade je bil Josip Po-
gačnik iz najbolj številne kato-
liške stranke VLS. Vsi poverjeniki
so imeli visoko izobrazbo; njiho-
va srednja starost pa je bila okoli
40 let (najstarejši je bil predstav-
nik liberalne stranke, 76-letni
Ivan Tavčar, ki ga vsi poznamo
kot pisatelja in ljubljanskega
župana).
Zanimiva je ugotovitev, da so
znali biti pri odločitvah v narod-
ni vladi enotni; vse odločitve so
sprejeli soglasno, nikoli s pregla-
sovanjem. Poleg tega so dokazali
tudi izredne organizacijske spo-
sobnosti in učinkovitost pri izbi-
rah in izvajanju odločitev. Prev-
zeli so vrsto tehtnih in pravilnih
izbir. V tem času se je pokazala
državnotvorna sposobnost Slo-
vencev.
Slovenski jezik je postal uradni
jezik in tako je končno slovenska
vlada v svoji državi zamenjala
nemško govoreče državne
uslužbence s slovenskimi; poleg
tega je slovenščina končno po-
stala učni jezik v šolah. Narodna
vlada je utemeljila slovenski pra-
vosodni sistem. Odpustila je ne-
slovensko govoreče tuje sodnike
in na njihovo mesto imenovala
slovenske. Tudi bogoslužje je bilo
odslej lahko v slovenščini.
Predavatelj je posebej omenill
  petek, 22. marca 2019, je bila
v barkovljanski cerkvi pogreb-
na maša za znano pevko Noro
Jankovič. Maševal je msgr. Franc
Vončina. Z njim je bil pri oltarju don
Davide Chersicla. Tople besede v slo-
vo pokojnici, ki so jo v domačem kra-
ju zelo cenili in imeli srčno radi, je
namenil gospod Ladi Vodopivec.
Njegov nagovor objavljamo v celoti.
Danes se poslavljamo od naše drage
Nore, osupli in neizmerno žalostni.
Zgodilo se je, česar smo se bali, da se
bo. Ugasnil je plamen: tisti plamen,
Nora, ki je zadnje čase počasi posta-
jal plamenček in nazadnje klonil
perverzni sapici, ki je še ta pla-
menček dokončno ugasnila.
Rad bi vam povedal nekaj o njej.
Odšla je po tiho, kot tiho je pre-
našala stanje, ki ji je neradodarno
dodelila usoda.
Odšla je po dolgem, težavnem
zdravstvenem stanju, ki ga je
stoično prenašala, brez tarnanja, da
bi le čim manj bremenila vse tiste,
ki so ji bili vedno ljubeče ob strani.
Odšla je, kot si je želela, doma, v ob-
jemu ljubljenega moža Mirjanota, ki
je ni zapustil niti za trenutek same.
Zaspala je v svoji rodni hiši, na do-
mačem barkovljanskem “kuertu”, ki
je predstavljal od nekdaj njeno
razširjeno družino.
Nikoli ni bila cmerava, nasprotno,
bila je vedno pozitivna in konkret-
na, zaljubljena v svoje Barkovlje, a
istočasno svetovljanska in odprta za
nove izzive. Težave niso bile zanjo
problem, njihova rešitev je bil cilj,
katerimu se je posvečala z dušo in
telesom.
Vztrajnost je bila ena od njenih pre-
poznavnih vrlin. Bila je drzna, po
svoje tudi pre-drzna, kot takrat ko je
v pariški operni hiši s pljučnico in
visoko vročino odpela kar tri celo-
večerne predstave. Iz postelje na
oder in obratno. Ko bi Nora takrat
odpovedala, bi bili morali odpove-
dati celotno gostovanje beneške
opere La Fenice v Parizu. In tega ona
ni hotela. Po neverjetnem uspe-
hu tistih predstav ji je dirigent
Peter Maag takrat poslal v hotel
kar 3 ducate rdečih vrtnic.
Bila je radodarna (v 90. letih
prejšnjega stoletja je posvojila
mladega fanta, živečega v Indiji,
in mu tako zagotovila izobrazbo
in zdravniško zavarovanje), go-
stoljubna, dobrega, klenega
značaja, elegantna. Istočasno pa
je bila tudi radikalna in stroga,
do sebe in včasih tudi do drugih.
Posebno še, ko je bila deležna
kakšne neprijaznosti ali nepra-
vičnosti. Ni pozabljala, ampak
znala je tudi odpuščati.
Zavedala se je svojih sposobnosti
in prav dobro je vedela, kaj hoče
in kam. Nastopanje na prestižnih
opernih odrih je bilo njen stalni
vsakdanji izziv. Odličen posluh
in čista intonacija so ji dovolili, da je
pela opere znamenitih modernih in
zelo kompleksnih skladateljev, kot
sta bila Luigi Nono in Luciano Be-
rio. Po mnenju muzikologov, ki so
jo poznali, bi bilo brez Eleonore Jan-
kovič v tistih letih težje postaviti na
oder marsikatero delo teh avtorjev.
Da bo Nora prišla do enkratne karie-
re, je bilo razvidno že pri njenih ro-
sno mladih letih. Pri študiju ji ni bi-
la dovolj realna gimnazija, cilj je bila
diploma iz klavirja. Po nekaj letih
Glasbene matice s profesorico Emo
Vrabčevo je diplomirala, seveda z
odliko, na tržaškem konservatoriju.
Njen mentor je bil profesor Gante.
Predala se je poučevanju glasbe na
slovenskih šolah, kjer je poučevala
predvsem ljubezen do dobre glasbe.
Pod njenim vodstvom so se na šolah
razpasli mladinski zbori, vsi dobri in
predvsem, kot je sama poudarjala,
intonirani. Nora ni prenašala “štoni-
ranih” pevcev.
Preizkusila se je tudi kot gledališka
igralka pri našem gledališču, toda
sla po novih izzivih je ni zapustila.
Od tod odločitev: postala bo operna
pevka, uspešna operna pevka. In ta-
ko je tudi bilo.
Po petih letih intenzivnega študija v
Trstu je pristala na milanskem kon-
servatoriju, na katerem je doštudira-
la in izoblikovala svoj prepoznavni,
razkošni glas, ki je zaradi trdne vo-
kalne tehnike z lahkoto prehajal od
srednje visokih mezzosopranskih to-
nov v pretresljive globine altovskega
tipa.
Tekla so prva sedemdeseta leta
prejšnjega stoletja, ko je Nora na ne-
ki avdiciji naletela na svetovno zna-
nega dirigenta Claudia Abbada in z
njim debitirala v milanski Scali, kjer
je tudi pozneje nastopala še in še v
najrazličnejših vlogah.
Pela je z največjimi takratnimi diri-
genti, von Matačič, Muti, Maag, Ga-
vazzeni, Arena, Sawallisch in drugi.
Med režiserji, s katerimi je sodelova-
la, sta bila večkrat tudi Strehler in
Chazalettes.
Za našo Noro milanska Scala ni bila
cilj, ampak odskočna deska za vsa
pomembna gledališča v Evropi,
Južni Ameriki in celo Severni Koreji,
kjer je nastopala in žela ob spremlja-
vi pianistke Tamare Ražem Locatelli
neskončne ovacije v natrpanih avdi-
torijih.
V milanski Scali, po nastopu v istem
večeru v vseh treh operah Puccinije-
vega triptiha, kar je nenavadno za
eno samo pevko zaradi vokalnih
težav, ki jih vloge predstavljajo, je
glasbeni kritik časnika Corriere del-
la Sera primerjal Norin glas slavni
Marilyn Horne in Kristi Ludwig.
Da je znala dobro peti, so pričali tu-
di njeni občudovalci, ki so ji sledili
povsod, kjer je nastopala. Nekateri
so ji ostali zvesti do današnjih dni.
Tudi ko je bila doma, prosta pevskih
obveznosti, ni mirovala. Bila je
častna članica našega barkovljanske-
ga kulturnega društva skupaj s pisa-
teljem Borisom Pahorjem. Za naše
društvo se je rada razdajala. Rado-
darno je nastopala na društvenih
prireditvah, bodisi kot solistka bodi-
si kot mentor svojih ljubljenih učen-
cev in učenk, ki so z njo na Glasbeni
matici študirali solopetje.
Sodelovala je tudi s pianistko in pe-
dagoginjo Tamaro Ražem Locatelli
in z njenim mešanim pevskim zbo-
rom Lipa iz Bazovice, kot svetovalka
za vokalno tehniko in interpretaci-
jo.
Danes ji je ta zbor skupaj z barko-
vljanskim cerkvenim pevskim zbo-
rom zapel v slovo. Skupni zbor je na
koru vodila Barkovljanka Aleksandra
Pertot, pri orglah je bila Tamara
Ražem Locatelli. Ave Marijo pa je za-
pel baritonist Damjan Locatelli.
Že pred nekaj leti je Nora “ tik – tak”
prepričala nekaj radodarnih mece-
nov, da so za naše barkovljansko
kulturno društvo globoko segli v
svoje žepe za nakup dobrega koncer-
tnega klavirja, ki nam od takrat do-
voljuje, da v društvu imamo v go-
steh glasbene večere, ki zahtevajo
kakovostno klavirsko spremljavo.
Tudi zaradi tega bo Nora Jankovič
ostala v naših srcih z neokrnjeno
ljubeznijo.
“Saj ljubezen, ki je v nas, ostane v
svojem bistvu nespremenjena, le
njen videz se spreminja ob času, ki
mineva” - je napisal srednjeveški
aed.
“Mi vsé smo jo štemale, no štemale
jo bomo še naprej, duk'r bomo té (v
barkovljanskem dialektu pomeni:
Mi vsi smo jo imeli radi in jo bomo
imeli še naprej, dokler bomo tu).
Naj jo zemlja vzame v svoje mirne
nedri in naj jo čuva za nas v neizbri-
snem spominu.
Slava naši Nori.
V
  Poslednje slovo od zelo priljubljene pevke
V spomin nepozabni Nori Jankovič
BARKOVLJE 
delo poverjeništva za finance, ki
je delavcem zagotovilo iz-
plačevanje plač.
Za Slovenijo je bilo pomembno,
da je prišlo do upravne združitve
(žal brez Primorske in Koroške),
tako da je Slovenija postala
državnopravna enota (v tem so
se lahko navdihovali v zgodovin-
skem Programu zedinjene Slove-
nije iz leta 1848).
Po zaslugi Rudolfa Maistra je slo-
venska vojska pod njegovim vod-
stvom zagotovila, da sta Prek-
murje in Maribor postala del slo-
venskega ozemlja. Maistrov pod-
vig bo za Slovence ostal svetla
točka slovenske zgodovine: Mai-
stru in slovenski vojski so se ta-
krat prostovoljno pridružili za-
vedni Slovenci; prišlo je do mo-
bilizacije na prostovoljni bazi, da
so zavarovali severne meje.
Kljub tem pozitivnim dogodkom
v slovenski zgodovini pa ostajata
grenki in nerazumljivi zgodovin-
ski dejstvi: izguba slovenske zem-
lje na Koroškem in okupacija slo-
venske Primorske s strani italijan-
ske vojske (med 3. in 23. novem-
brom), pozneje pa tudi odločitev
slovenskih politikov za centrali-
stično Aleksandrovo kraljevino.
Ko je italijanska vojska vkorakala
na slovensko Primorsko, ki ji je
bila obljubljena s strani antan-
tnih sil z Londonskim memoran-
dumom, slovenska vojska ni rea-
girala: bil je namreč izdan ukaz,
naj narodna vlada na okupirana
ozemlja ne pošilja slovenske voj-
ske. Morda je bila narodna vlada
pri tem nemočna tudi zato, ker
so se Slovenci znašli med dvema
antantnima zmagovalnima
državama (Italijo in Srbijo). Proti
zasedbi pa so protestirali v vseh
slovenskih političnih taborih.
Predavanje o vsebini knjige, ki
govori o prvi samostojni
vladi Slovencev, je bilo
izredno zanimivo iz več
vzrokov in z mnogih vidi-
kov. Zelo malo se namreč
govori in piše o obdobju, ki
ga je osvetlil predavatelj.
Prikazal je, kako prelomen
zgodovinski trenutek je bil
za Slovence propad Avstro-
Ogrske ob koncu 1. svetov-
ne vojne. Tako kot kasneje
leta 1990 se jim je ponudila
priložnost, da uresničijo
sanje o lastni državi, sanje
vsakega naroda, ki ima raz-
vito narodno zavest. Po več
kot tisočletni podrejenosti
tujim narodom so prvič
lahko sanjali o svoji državi,
o samostojnosti, samoodločanju,
o tem, da na svojih tleh lahko
živijo brez zapostavljanja lastne-
ga jezika in narodnostne identi-
tete. Odločitve predstavnikov
vseh takratnih slovenskih strank
so bile takoj na začetku enotne
in izredno pogumne. Pa še z ene-
ga vidika je zanimivo obravnava-
ti dogodke iz jeseni leta 1918. Ti
dogodki so bili od leta 1945 dalje
namenoma potisnjeni v pozabo
in o tako imenovanih “sanjah”
ni bilo - milo rečeno - priporočlji-
vo govoriti, kaj šele praznovati
29. oktober kot narodni praznik.
Praznovali so ga le v zamejstvu
in zdomstvu: v Trstu v Sloven-
skem kulturnem klubu, Argenti-
ni, Ameriki in še ponekod.
P. in
Foto damj@n
Tržaška 4. aprila 2019 11
Obvestila
Društvo Finžgarjev dom na Opčinah v
okviru ciklusa predavanj Za prijet -
nejše življenje in prijaznejše odnose
vljudno vabi na srečanje z naslovom
Okoli dišeče potice kaj več prijaznih
besed... Gost večera, Marko Čiž -
man, ki je obenem duhovnik, teolog
in še izšolan in cenjen kuhar, bo
poskrbel za presenečenje, saj bo
duhovno (primerno postu) združil s
posvetnim! V četrtek, 4. aprila,
začetek ob 20. uri!
KD Kraški dom v sodelovanju z za -
ložbo Mladika vabi na predstavitev
knjige Marija Čuka Prah. Sodelovali
bodo župan Občine Repentabor
Marko Pisani, urednica založbe
Nadia Roncelli in avtor. V petek, 5.
aprila, ob 20. uri v koči pod Rupo v
Repnu (pri balinišču).
Društvo Rojanski Marijin dom vabi na
otroško prireditev ob koncu
likovnega natečaja za otroške vrtce
in osnovne šole na Tržaškem
Gremo na potovanje! Nastopila
bosta Otroški pevski zbor Veseljaki
iz Doberdoba pod vodstvom Lucije
Lavrenčič in čarodej Jani. Sledi
nagrajevanje za natečaj. Na ogled
bo razstava vseh likovnih izdelkov
otrok. Prireditev bo v Marijinem
domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) v
nedeljo, 7. aprila, ob 17. uri.
Poskrbljeno bo za prevoz izpred
rojanske cerkve četrt ure pred
pričetkom.
Romanje v Medjugorje bo letos od 3.
do vključno 6. maja. Odhod zgodaj
zjutraj iz Nove Gorice in Rožne
Doline preko Kozine do Medjugorja,
kamor bodo romarji dospeli v
popoldanskih urah. Udeležili se
bodo sv. maš in raznih bogoslužnih
obredov. Informacije in vpis pri g.
Darku (0481 32121 ali 370
3201305), za Tržaško pa pri g. J.
Markuži, župniku v Zgoniku (tel. 040
229166), za Slovenijo pri ge. Ani
(05 3022530). Pri vpisu se
poravnajo stroški. Na poti domov, v
ponedeljek, 6. maja, bodo imeli sv.
mašo v hrvaškem Lurdu v
Makarski. Lepo vabljeni!
Zahvala
Hvala župniji Sv. Jerneja iz Barkovelj
za prispevek 100 evrov za potrebne
otroke v Ajdovščini.
Darovi
V spomin na svoje drage Kristjana,
Martino in Andreja darujeta Zorka
in Alojz Debelis 100 evrov za
Vincencijevo konferenco.
Za rojansko glasilo Med nami
darujejo Diomira in Tine Frančeski
50 evrov, Silva Valenčič 20 evrov,
A. M. 20 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: Lovro
Oblak 20, A. M. 50 evrov.
Za mleko dojenčkom patra Janeza
Krmelja – Madagaskar: Marjanca
Prosen 20 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Področna dekanijska revija postnih pesmi
Sporočilno globoke vsebine
NABREŽINA 
  veza cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta je ob sode-
lovanju domače župnijske
skupnosti priredila v nedeljo, 31.
marca 2019, v župnijski cerkvi sv.
Roka v Nabrežini področno de-
kanijsko revijo cerkvenih zborov,
ki je bila namenjena postnim pe-
smim. Koncertni program z
vložki postne poslanice papeža
Frančiška sta kar profesionalno
povezovala Antje Gru-
den in Gabrijel Milič, v
uvodnem nagovoru pa
je domači župnik Karel
Bolčina izpostavil, da so
postne pesmi z melodi-
ko in sporočilom zelo
blizu našemu človeku, ki
je moral velikokrat tudi
zaradi zgodovinskih
okoliščin skozi preiz-
kušnje in trpljenje.
Istočasno pa je voščil, da
bi iz teh pesmi izluščili
sporočilo lepote in sreče
vstajenjske prihodnosti,
ko Življenje premaga
smrt. Organistom, pev-
kam in pevcem se je obenem
zahvalil, da redno vsako nedeljo
in praznik lepšajo naše liturgije.
Tudi predsednica ZCPZ Rossana
Paliaga je prisrčno izpostavila po-
slanstvo cerkvenih pevskih zbo-
rov in, da če z božičnimi pesmi-
mi nastopajo skoraj vsi zbori, se s
pesmimi ostalega cerkvenega leta
ob poklicnih zborih, ki pa izvaja-
jo koncertne skladbe, ukvarjajo
predvsem cerkveni pevski zbori,
Z ki skrbijo za lepšanje obredov, spesmimi torej, ki pomagajo, dase poglobimo v vsebine, ki nam
jih sporočajo besedila in obredi.
Lepo je tudi pojasnila, da bodo
vsi zbori, razen mladinskega cer-
kvenega zbora Devin, peli na ko-
ru, kar še dodatno pomaga po-
slušalcem, da se lažje poglobijo v
sporočilo pesmi. Ob tem je še po-
vedala, da sta tako nedeljska revi-
ja zborov nekdanje devinske de-
kanije kot prihodnja revija open-
ske dekanije vključeni v deželni
niz Paschalia, ki ga prireja dežel-
no zborovsko združenje USCI.
V Nabrežini smo sporočilu po-
stnih pesmi prisluhnili v izvedbi
sedmih zborov. Spored je uvedel
mešani cerkveni zbor iz Na-
brežine, ki ga vodi in spremlja Ve-
ra Tuta Ban. Zaradi odsotnosti or-
ganistke Zulejke Devetak je ŽCPZ
Zgonik tokrat nastopil pod vod-
stvom in ob spremljavi Hemana
Antoniča. Otroci in mladina, ki
vsako nedeljo oblikujejo vsaj eno
pesem pri mašah v Devinu, so ob
spremljavi kitaristk Martine Be-
arzi in Petre Pahor predstavili tri
pesmi iz skavtskega duhovnega
repertoarja, medtem ko so tri
skladbe znane skupine Gen Ros-
so v slovenskem prevodu zazve-
nele v izvedbi župnijskega
družinskega zbora Mavrica iz
Zgonika, ki ga je na električno ki-
taro spremljal Mario Garavello in
ob klaviaturi vodila Paola Matco-
vich. Mešani šempolajski farni
zbor je lepo pripravil Ivo Kralj,
medtem ko ga je pri orglah
spremljala Rosanda Kralj. Pesmi
Tomca, Cigana in Hribarja so se
oglasile v izvedbi ŽeCPZ Mavhin-
je, ki ga je pripravila organistka
Majda Pertot Legiša. Spored je
zaokrožil devinski mešani cerkve-
ni zbor. Organist Herman Anto-
nič je med drugimi izbral Želez-
nikovo Pojdi na Golgoto, ki po-
slušalca še posebej vabi k pre-
mišljevanju Jezusovega darovanja
na križu.
Zbori so se letos odločili, da
sklepni pesmi v združeni postavi
izvedejo na koru. Zapeli so znano
pesem blaženega A. M. Slomška
Kraljevo znamnje v uglasbitvi An-
dreja Vavkna in Vodopivčevo Pod
oljkami. Združeni zbor je pri or-
glah vodil in
spremljal Her-
man Antonič.
Vse od svetega le-
ta 2000 se od Šti-
vana do Zgonika
leto za letom
vrstijo ta srečanja
cerkvenih zbo-
rov in pri srcu
nam je lepo, ko
organisti, pevke
in pevci tudi s
tem sodelovan-
jem potrjujejo,
da se zavedajo
poslanstva, ki ga
opravljajo v do-
mačih župnijah. Gotovo se
srečujejo z raznimi težavami, a
prav pri vsakem zboru je bilo
opaziti, da so radi prišli na nastop
v Nabrežino in se predstavili na
drugem koru, kakor tudi, da se je
nekaterim zborom pridružilo ne-
kaj mlajših pevk in pevcev, kar
daje upati, da vendar, pa čeprav
počasi, se tudi cerkveni zbori ob-
navljajo.
M. F.
  Gost dirigent Simon Krečič
“Najboljša dirigentska
šola je opera!”
TKS 
  riznani slovenski dirigent
in pianist Simon Krečič je
v zadnjih letih vedno bolj
prepoznaven tudi v Italiji,
predvsem na Tržaškem, saj je že
nekajkrat prevzel taktirko
tržaškega opernega orkestra,
kar je za Slovenca redkost.
Vodil je opero Hči polka in
Ljubezenski napoj Gaetana
Donizettija pa tudi Božični
koncert in Mozartov requiem,
ki ga je v opernem gledališču
Verdi lansko leto priredil
Kulturni center Lojze Bratuž.
Zanimiv pogovor z dirigentom,
ki ga je vodila muzikologinja in
predsednica Združenja
cerkvenih pevskih zborov iz
Trsta Rossana Paliaga, je
priredil Center za evropske
študije, v sodelovanju s TKS in
Glasbeno matico, v torek, 26.
marca, v prostorih Tržaškega
knjižnega središča. Vsak
dirigent se rodi najprej kot
P instrumentalist, prav tako tudiSimon Krečič, ki je razkril, dase je začelo vse kot čisto
naključje. Starši niso bili
glasbeniki in on je sam vprašal
za vpis v glasbeno šolo. Glasbo
je takoj vzljubil in pot
nadaljeval po srednji in nižji
šoli na akademiji po čisto
naravnem sosledju. Na
podiplomskem študiju v Švici
se je odločil, da bo potrebne
kredite dopolnil z dirigiranjem,
in profesor je takoj razumel, da
je za ta poklic nadarjen, in mu
svetoval, naj nadaljuje to pot.
Najboljša dirigentska šola je
opera, tako je iskal mesto za
korepetitorja in ga dobil v
Mariboru leta 2006. Leta 2008
se je udeležil dirigentskega
tekmovanja v Grossettu, kjer je
dobil nagrado, in to je privedlo
do prve velike priložnosti, in
sicer do vodenja orkestra
Slovenske filharmonije iz
Ljubljane. Biti dirigent je
zahtevna vloga, ki potrebuje
vajo z ljudmi. Težko je vaditi
sami, zaradi tega ima pri tem
tudi psihologija pomembno
vlogo, saj je treba biti do
orkestra spoštljivi in s tem
pridobiti spoštovanje
glasbenikov, ki ti res veliko dajo
predvsem na začetkih, ko si še
neizkušen, je povedal Krečič.
Podobno je z zborom. Če si s
pevci v kontaktu, nezavedno
delajo to, kar si dirigent želi. O
tem je Simon Krečič prepričan,
kar lahko opazimo, ko dirigira,
saj je viden intenziven čustveni
odnos, ki ga ima do odra. V
nadaljevanju je gost obrazložil
tudi odnos med dirigentom in
režiserjem. Če sta oba dovolj
izobražena in vesta, kaj je
njuna naloga, potem ne pride
do konfliktov. So vaje, ki jih
vodi dirigent, in vaje, ki jih
vodi režiser, in oba upoštevata
delo drugega. Dirigenta skrbi
glasbena plat, in dokler režijski
koncept ne moti glasbene plati,
je vse v redu. Težava nastane,
ko neizkušeni ali celo
nesposobni režiserji postavijo
pevca na neprimeren prostor,
ne upoštevajoč zvočnega
aspekta. Ne nazadnje ni
zanemarljiva niti povezava oz.
energija, ki nastane s publiko v
dvorani in ki jo dirigent občuti.
Simon Krečič, ki je dirigiral v
pomembnih opernih
gledališčih (poleg Maribora,
Ljubljane, Trsta, tudi v Pisi,
Rimu, Rovigu, Busettu), je na
koncu razkril prihodnje načrte.
Vesel je, da ima stalno službo v
Mariboru (dirigent in
umetniški direktor Opere
Slovenskega narodnega
gledališča Maribor), saj ne rad
zapušča dom in družino,
predvsem če gre za več kot
mesec dni. V naslednji sezoni
bo vsekakor šel prvič dirigirat v
Švico, in sicer Verdijevo delo
Ivana Orleanska, v Ljubljani
ima na programu Čajkovskega,
ob stoti obletnici mariborskega
opernega gledališča pa
pripravljajo delo Marpurgi iz
romana Zlate Vokač. Mi pa si
želimo, da bi uspešno
nadaljeval sodelovanje z
opernim gledališčem Verdi v
Trstu, saj je za nas Slovence, še
posebej za našo slovensko
narodno skupnost v Italiji, to v
velik ponos.
MČ
Občina Dolina
Obnova osnovne šole
Prežihovega Voranca
  aslednji teden bodo
končno zabrneli stroji za
obnovo osnovne šole
Prežihovega Voranca v Dolini.
Tako piše v tiskovnem sporočilu
Občine Dolina. V sredo, 20. mar-
ca 2019, so na občini podpisali
pogodbo z
izvajalcem,
tržaškim
podjetjem
Innocente &
Stipanovich,
ki je zmaga-
lo na jav-
nem razpisu
za prvo fazo
del. Prvo fa-
zo del naj bi
končali v po-
letnih mese-
cih; ta predi-
deva v glav-
nem rušen-
je, zunanjo
ureditev in nekatera začetna de-
la, ki bodo dokončana v drugi fa-
zi. Vrednost prvega sklopa del
znaša 200 tisoč evrov, od katerih
bo 70 tisoč financirala država, ra-
zliko pa občina.
Osnovna šola Prežihovega Vo-
ranca v Dolini je bila zgrajena v
začetku sedemdesetih let
prejšnjega stoletja in je služila
namenu vse do leta 2015, ko so
ob dotrajanosti poda ugotovili,
da so bila v lepilu talnih gumija-
stih ploščic prisotna azbestna
vlakna. Šolo so takoj zaprli in iz-
vedli sanacijo nevarnih sestavin.
V občinski upravi so izkoristili
priložnost, da zastavijo dolgo-
ročni cilj korenite obnove šole,
saj je bila stavba po skoraj petde-
setih letih potrebna marsikatere
prilagoditve in obnove.
Po vseh predhodnih analizah so
izbrali načrtovalca, to je pisarno
N inž. Paola Ursiga iz Trsta. Ko jeobčinska uprava sprejela pre-dhodni projekt, je inženir Ursig
razvil dokončni projekt, ki je
služil za prijavo na razpis za
črpanje finančnih sredstev in za
pridobitev vseh potrebnih sogla-
sij. Na deželi so lani poleti oce-
nili vlogo Občine Doline kot naj-
boljšo na Tržaškem in poslali na
pristojno ministrstvo predlog, fe-
bruarja pa je na občino dospel
dopis dežele o financiranju ob-
nove šole za 1.848.000 evrov. Po
prvi fazi rušenja bodo predvido-
ma zgradili novo šolo v roku
enega leta, to je do konca leta
2020 oziroma začetka leta 2021.
Šolska dejavnost bo tako predvi-
doma stekla v prenovljenih pro-
storih s šolskim letom 2021-
2022.
Če povzamemo nekaj številk, bo-
do v Dolini čez dve leti pridobili
novo osnovno šolo, ki bo lahko
sprejela najmanj 100 učencev,
skupna investicija pa bo stala 2,1
milijona evrov, od katerih je pre-
ko 90 % financiranih od prispev-
kov, le slabih 10 % pa bremeni
občinski proračun.
Foto MČ
Foto damj@n
Vrsta dogodkov za otroke in odrasle
Pomladni vetrič je v Devin že drugo leto zapored pripihal Kulturno
pomlad, vrsto kulturnih dogodkov, ki se bodo v režiji Devinskega
mladinskega krožka in v sodelovanju z Moškim pevskim zborom
Fantje izpod Grmade in OPZ Ladjica zvrstili v naslednjih mesecih.
V soboto, 30. marca 2019, dopoldne so se v dvorani devinskih
zborov zbrali otroci. Njim je pod naslovom Z ladjico v pravljico svojo
pravljično zgodbo Dogodivščine male kapljice Jasne prebrala
Barbara Fužir. Še pred tem je uvodni pozdrav imel OPZ Ladjica. Za
konec pa so se otroci lahko udeležili ustvarjalne delavnice pod
mentorstvom prof. Nadie Doljak. Preostali trije kulturni dogodki
bodo 12. aprila, ko bo na sporedu Kulturni večer s pesnico Majdo
Artač Sturman; 27. aprila bo filmski večer za srednješolce, Popcorn
party, 18. maja pa koncert z mezzosopranistko Nado Tavčar.
Podrobne informacije bodo organizatorji sproti objavljali na
facebook strani Devinski mladinski krožek.
Devin / Kulturna pomlad
Aktualno4. aprila 201912
TAKI SMO (72)Katja Ferletič
Ura teče, nič ne reče …
Končno so dnevi daljši, toplejši, pomlad je
prišla. Prišel je tudi čas, da smo zimski čas
zamenjali s poletnim. V noči med soboto,
30., in nedeljo, 31. marca, smo namreč
državljani Evropske unije ob 2.00 zjutraj uri-
ne kazalce premaknili eno uro naprej: pri-
dobili smo eno uro svetlobe, spali pa smo
uro manj. Poletni čas bo v veljavi do 27. ok-
tobra, ko bo sledilo še eno premikanje, a le
v tistih članicah, ki se bodo odločile
obdržati zimski čas, nato pa bo premikanje
ure dvakrat na leto odšlo v zgodovino, saj
je Evropski parlament podprl konec premi-
kanja ure v Evropski uniji leta 2021. Za uki-
nitev je glasovalo 410 poslancev, 192 jih je
bilo proti, 51 vzdržanih. Države članice se
bodo lahko same odločile za zimski ali po-
letni čas. Tiste, ki se bodo odločile za polet-
ni čas, bodo uro zadnjič premaknile zadnjo
nedeljo v marcu leta 2021, tiste, ki bodo
imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v okto-
bru leta 2021. Evroposlanci jih pozivajo, naj
se pri tem
uskladijo, da bi
preprečile kaos
in motenje na
evropskem no-
tranjem trgu.
Če bi predvide-
na uporaba
enega ali druge-
ga časa znatno
in trajno ovira-
la delovanje
notranjega trga,
bodo lahko
začetek veljav-
nosti direktive
preložili za naj-
več 12 mesecev.
Zahtevo za preklic časovne spremembe so
predstavile še posebno države severne Evro-
pe in Baltske države, po njihovem mnenju
naj bi glavni namen spreminjanja časa, to
je varčevanje z energijo, končno zastarel. V
glavnem so se državljani odzvali na javno
posvetovanje, anketo, ki so jo delali v Bru-
slju med 4. julijem in 16. avgustom: odgo-
vorilo je 4,6 milijonov ljudi, 80 % teh hoče
odpraviti poletni čas.
Ob uporabi prestavljanja časa med zimskim
in poletnim časom se varčuje tudi pri ener-
giji, saj se dnevni delovni čas podjetij in
ustanov prilagaja večjemu izkoristku dnev-
ne svetlobe ter posledično manjše porabe
tako električne kot toplotne energije. Uvedli
so ga med prvo in drugo svetovno vojno: v
Italiji je ta ukrep uradno stopil v veljavo leta
1966, prvič pa je bil uveden leta 1916 v Ve-
liki Britaniji, kasneje pa so ga sprejele tudi
druge države in se je izkazal za koristnega
zlasti v času vojne. V resnici je že Američan
Benjamin Franklin leta 1784 prvič predsta-
vil to rešitev, da bi ljudi prisilil vstati iz po-
stelje uro prej in s tem prihraniti pri porabi
sveč. Njegovega predloga tedaj niso pozitiv-
no sprejeli, leta 1915 pa je Anglež William
Willett objavil svoj načrt za varčevanje ener-
gije: čas naj bi prestavljali postopoma, po
20 minut na teden, do popolne ure. Rešitev,
ki je imela namen zmanjšati porabo elek-
trične energije in premoga med vojno, je bi-
la odobrena leta 1916 v House of Commons
angleškega parlamenta: “British Summer Ti-
me” je predvideval premikanje urinega ka-
zalca naprej za eno uro v poletnem času.
Mnoge države so se nato zgledovale po
Združenem kraljestvu Velike Britanije -
ukrep, ki je postal obvezen v 28 državah
Evropske unije, je stopil v veljavo v skupno
70 državah, institucionaliziran pa je bil leta
1974 kot odziv na naftno krizo.
Danes je namen premikanja ure veliko manj
pomemben, saj so študije dokazale, da so
prihranki energije zanemarljivi, ljudje pa se
vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učin-
kov na zdravje. V skladu s študijami Evrop-
skega parlamenta naj bi v Evropi s premi-
kanjem urinih kazalcev porabili le 0,34 %
energije manj. V nordijskih državah so učin-
ki poletnega časa še toliko nižji, ker je poleti
obdobje dnevne svetlobe zaradi zemljepisne
lege daljše. Tudi
na kalifornijski
univerzi so ugoto-
vili, da spremem-
ba v poletni čas ni
več koristna, saj
tudi poleti porabi-
mo veliko elek-
trične energije za-
radi uporabe kli-
matskih naprav.
Kateri pa so nega-
tivni učinki spre-
membe ure na
človeški organi-
zem? Znanstveno
je dokazano, da
potrebuje naše te-
lo približno en teden, da si opomore od ne-
gativnih učinkov, ki jih povzroča spremem-
ba časa. Med temi učinki lahko naštejemo:
nespečnost, živčnost, tesnobo, utrujenost,
pomanjkanje apetita, manj koncentracije in
upočasnjene reflekse. Izmenjava med sve-
tlobo in temo je naš glavni naravni telesni
sinhronizator in čas, ob katerem gremo v
posteljo ali vstanemo, ni le zadeva naših
življenjskih navad, ampak je povezan z rav-
novesjem našega telesa - ljudje imamo no-
tranjo biološko uro in premikanje ure
ustvarja motnje in stres, zlasti pri otrocih.
V današnjem, z obveznostmi prenatrpanem
življenju so dnevi vedno daljši, delamo v
umetno osvetljenih prostorih, zvečer zaha-
jamo v javne lokale tudi do poznih ur in na-
ravne, biološke spremembe iz svetlobe v te-
mo ne vplivajo veliko na naš življenjski ri-
tem, saj ne gremo spat, ko se zmrači... Je to-
rej še smiselno se ukvarjati s spreminjanjem
časa iz zimskega v poletnega in s tem ustvar-
jati neravnovesja v našem organizmu in še
posebno pri otrocih? Zanimivo, da se s spre-
membo na poletni čas ne strinjajo niti tato-
vi in nepridipravi, saj je dokazano, da je po-
leti 3 % manj tatvin in kriminalnih dejanj,
za katere je verjetno bolj primerno slabo
osvetljeno okolje.
  najslovesnejši dvora-
ni tržaške univerze,
Bachelet, v kateri je
goriški profesor sociologije,
ekonomske in sociologije et-
ničnih odnosov, Darko Bra-
tina, bil mentor pri neštetih
zagovorih diplomskih nalog
študentov fakultete za poli-
tične vede, je bil prvi semi-
nar iz niza Kultura in socio-
logija z glavnim nastopa-
jočim, zaslužnim profesor-
jem sociologije in politologi-
je z milanske univerze Alber-
tom Martinellijem. V veliki
dvorani goriške univerze (v
nekdanjem semenišču) pa bo
drugi seminar v četrtek, 4. apri-
V
la, s prav tako zaslužnim profe-
sorjem in sociologom iz Turina
Arnaldom Bagnascom. Oba sta
bila namreč prijatelja in sode-
lavca pokojnega goriškega do-
centa v njegovih turinskih le-
tih; prišla sta se oddolžit njego-
vemu spominu v okviru projek-
ta, ki ga društvo Kinoatelje s še
drugimi partnerji in financi-
ranjem Avtonomne dežele Fur-
lanije Julijske krajine izvaja ob
20-letnici smrti Darka Bratine
(leta 1997).
Prof. Martinelli je temeljito
obravnaval temo porajajočih se
neo-nacionalizmov v sodobni
stvarnosti Evropske unije po
predstavitvi Davorina Deveta-
ka, ki spremlja seminarje Kul-
tura in družba pri projektu Zau-
pati čez mejo: Darko Bratina
med sociologijo in filmom. Mi-
lanski sociolog je v dolgem ek-
skurzu in analizi obnovil povoj-
ni proces in sedanje stanje po-
litičnega, ekonomskega, kultur-
nega zedinjenja stare celine. Od
vizij Altiera Spinellija do kon-
kretnih političnih izbir za na-
stanek vseevropskih institucij
“mejnih” ljudi, kot so bili Tri-
dentinec Alcide De Gasperi ali
Alzačan Robert Schuman in
navsezadnje tudi goriški sena-
tor, ki sta mu bila velika skrb
prav povezava in integracija
Evrope manjših držav in regij,
od Baltika in Vzhodne Evrope
do Balkana.
V dialogu z mlajšimi tržaškimi
kolegi, sociologom Gabriele-
jem Blasutigom, politologom
Giuseppejem Ieracijem in filo-
zofinjo politike Giuliano Parot-
to, sta prevevala zmeren znan-
stveni optimizem kot tudi skep-
sa ob širitvi nacionalističnih,
populističnih gibanj ter strank
v državah EU. To je tudi fizio-
loški rezultat krize in nesposob-
nosti tradicionalnih strank, da
bi razumele in interpretirale
družbeni nemir, strah in kon-
flikte po krizi leta 2008. Alberto
Gasparini, ki je diplomiral iz so-
ciologije v Trentu v istih letih
kot Bratina, je kot nekdanji rav-
natelj goriškega inštituta za so-
ciologijo ISIG omenil skupne
pobude s SLORI-jem in Bratino-
vo zamisel o nastanku v Gorici
fakultete za študij sociologije,
antropologije in teologije.
Znanstvena direktorica Sloven-
skega izobraževalnega konzor-
cija (SLOV. I. K.) Damiana Kralj
je predstavila pozornost usta-
nove za rast mladih študira-
jočih manjšincev in tudi izpo-
stavila ploden zorni kot mejne-
ga človeka ob današnji zmedi,
ravnatelj Slovenskega razisko-
valnega inštituta Devan Jagodic
je pa analiziral reakcije v lokalni
stvarnosti po shengenski širitvi
meje.
Četrtkov seminar v Gorici se bo
začel ob 15. uri s slavnostno lek-
cijo prof. Bagnasca Območja
sociologije: razgovor z Darkom
ob moderiranju Simoneja Ar-
naldija, docenta sociologije na
goriškem tečaju mednarodnih
in diplomatskih ved (SID), in
Nicole Strizzola, enega prvih
pobudnikov za projekt o Bratini
in predavatelja teorije in tehni-
ke odnosov z javnostmi na vi-
demski univerzi, ki je partner
projekta. Nastopili bodo še Bra-
tinovi univerzitetni kolegi in
prijatelji Bruno Tellia, Raimon-
do Strassoldo, Giovanni Delli
Zotti, Alberto Gasparini, Davo-
rin Devetak za Kinoatelje, Fabio
Vizintin s prispevkom o Bratini
kot “sociologu izposojenemu
politiki” ter tržaški podjetnik
Boris Siega o izkušnji interdisci-
plinarnega tečaja SLOVIS, pre-
dhodnilka sedanjega SLOVIK-a.
DavDev
Seminarja Kultura in sociologija na tržaški in goriški univerzi v duhu Darka Bratine
Predavanji prof. Martinellija 
in prof. Bagnasca
Z leve: Devan Jagodic (Slori), Damiana Kralj (Slovik), Davorin Devetak (Kinoatelje), prof. Alberto Martinelli iz Milana in tržaški kolegi Gabriele Blasutig, Alberto Gasparini,
Giuseppe Ieraci, Giuliana Parotto / Foto: Daniele Baissero
  inuli petek je potekal
dan svetovnega pripo-
vedovanja. In o čem
naj bi si in so si pripovedovali
ljudje v Benečiji, če ne o Krivape-
tah, bajnih ženskih bitjih, ki so
živele v bližini nase-
lij, pomagale ljudem
ter jih učile številnih
modrosti. Krivapete
so bile od nekdaj del
teh prelepih dolin, tu
še vedno živijo in be-
dijo nad ljudmi, ki tu
prebivajo. To so nam
z izkušnjami in pri-
povedjo dokazale tri
skrivnostne ženske,
ki so se s Krivapetami
srečale že v rani mla-
dosti ali pa pozneje, ko so spoz-
navale Benečijo. Pripovedovale
so Katja Roš iz Livka, Vida Skvor
iz Breginjskega kota in Ada To-
masetig iz Nediški dolin. Katja se
je s Krivapetami srečala na Livku,
zašla je v kraje, kjer so živele,
slišala pričevanja ljudi, pa čeprav
ji je marsikateri domačin zagota-
vljal, da se o Krivapetah ne govo-
ri in ne pripoveduje. Kljub temu
je njihovo prisotnost čutila na
vsakem koraku, dokler se nekje
ni srečala s pravo, resnično Kri-
vapeto. To je bila Claudia, doma
sicer iz Piemonta, ki je v Be-
nečijo, v gozdove med Jelenovim
bregom in Polavo, prišla živet za-
radi neke skrivne zaprisege. Tu je
14 let životarila brez vsega, samo
s tem, kar ji je nudila narava.
Živela je tako, kot so nekoč živele
Krivapete, z ljudmi je imela le
malo stikov, s Katjo pa sta se ne-
kako ujeli in se nekajkrat slučaj-
no srečali. Vida Skvor iz Bregin-
jskega kota se je s Krivapetami
spoznala, ko je z otroki zbirala
pripovedi o njih in skušala rešiti
drobce tradicije pred pozabo. Po-
vedala je zgodbo o Krivapeti, ki
je s prevaro ujela v vrečo malega
dečka, da bi ga nato skuhala,
deček pa ji je ušel in pred tem
vrečo napolnil s težkim kamen-
jem. Ada Tomasetig je zgodbe o
Krivapetah poslušala doma, pri-
povedovala sta jih oče in mama.
Spremljale so jo
torej od otrošt -
va. Poudarila je,
da so nas Kriva-
pete učile, da
mora mož ženo
spoštovati. Ljud-
sko izročilo pri-
poveduje, da je
večkrat prišlo do
poroke med na-
vadnim
moškim in Kri-
vapeto, ta pa ga
je zapustila vsakič, ko jo je žalil
in pozabil na medsebojno spo -
što vanje.
Petkovega večera, ki je potekal v
prostorih Slovenskega multime-
dialnega muzeja Smo, se je ude-
ležila tudi Videmčanka Aldina
De Stefano, ki je na univerzi v Ur-
binu diplomirala s tezo Le Kriva-
pete delle Valli tra storia e leg-
genda (Krivapete Nediških dolin
med zgodovino in legendo) .
Suzi Pertot
M
Benečija / Svetovni dan pripovedovanja v muzeju SMO
Zgodbe o Krivapetah v Špietru
  a mir je žal samo
premor pred ponovno
uporabo orožja. Taka
družba ustvarja nemir, strah
in žalost, zato je še toliko bolj
pomembno gojiti spravo. Trst
je mesto s posebno geografsko
lego, v katerem diha
mittelevropski zrak in v
katerem se srečujejo različne
kulture in narodi. Mesto leži
pri Jadranskem morju, ki je
veliko jezero vere, ob katerem
so nastale krščanska, judovska
in islamska vera, ki izvirajo od
Abrahamovega edinega Boga.
Sprava in potreba po miru, ki
ju toliko želimo, se lahko
pričneta prav tukaj, ob morju.
Glavno vlogo v tem scenariju
imajo seveda mladi, ki ne
smejo ponoviti napak
prejšnjih generacij. Mladi so
prihodnost in so dokazali, da
skrbijo za prihodnost.
Zaskrbljeni so za ekološko
stanje Zemlje in protestirajo
proti družbi, ki ne drži obljub
in nima prihodnosti, če bo
nadaljevala po taki poti. Kot
pravi papež Frančišek,
“prihodnosti ne bo, če se ne
bomo naučili biti bolj
solidarni”. Živimo v družbi, ki
je preveč razklana. To
moramo popraviti, moramo
se združiti, kot nam sporoča
božji nauk. Odpuščanje,
dialog in mir so ključna
dejanja za spravo. To je bistvo
krščanstva: biti Kristusovo
prebivališče. Oče, Sin in Sveti
Duh bodo prišli do tistega, ki
ljubi, in bodo živeli v njem.
T
S 1. strani
Pomembni so ...
Slovenija 4. aprila 2019 13
  vsaki družbi in državi na-
stajajo dogodki in teme
različnega pomena, ki po-
tem skupaj sobivajo v javnosti ter
v dobršni meri tudi v politiki. V
Sloveniji še vedno poteka odkri-
vanje osebnosti premiera Marja-
na Šarca, ki sicer tudi na grob
način in z žalitvami sogovornikov
vodi vlado, to je vrh izvršilne
oblasti v Sloveniji. Mnogi ugiba-
jo, ali on zgolj uporablja svoj stil
v komunikaciji z javnostjo in s po-
litiko ali pa kaže in izraža svoj re-
snični značaj. Žrtev njegove vzki-
pljivosti in cinizma je bila pred
dnevi tudi Ljudmila Novak, vodil-
na predstavnica Nove Slovenije,
stranke krščanskih demokratov.
Na neko vprašanje ji je namesto
odgovora grobo zabrusil, “da ji
verjame prav toliko, kot verjame
trditvi, da je Zemlja ploščata”. Na
vprašanje o tem, kako bo prispe-
val k izboljšanju gmotnega in so-
cialnega položaja velikega dela
V slovenskih upokojencev, pa splohni hotel odgovoriti. Premier med-tem še vedno odstavlja ministre
in druge funkcionarje v vladi in
njenih resorjih in imenuje nove.
Novi minister za zdravje je tako
postal ekonomist Aleš Šabeder,
prejšnji generalni direktor Univer-
zitetnega kliničnega centra (naj-
večje slovenske bolnišnice) v Lju-
bljani, pred tem položajem pa je
bil direktor Semenarne v Ljublja-
ni.
Martin Nahtigal, politični analitik
in publicist, je v reviji Reporter
Marjana Šarca označil “za politi-
ka, ki nam nekaj prodaja, pri tem
lepo govori, nobeden pa ne ve
čisto dobro, kaj prodaja. To je
zgodba človeka, ki je zadnjih pet-
najst let preučeval običajne Slo-
vence. Hodil je od enega vesel-
jačenja do drugega, od ene poro-
ke do druge, in pri tem prekrižaril
celo Slovenijo. Opravil je petnajst
let treninga, tudi o tem, kako ko-
municirati z ljudmi, in zato mo-
druje: “Sem bil ministrant, a to še
ne pomeni, da je Cerkev v redu.
Ja, saj ni prav, da so jih morili po
vojni, toda partizani med vojno
so bili super”.
Seveda pa v Sloveniji obsta-
jajo drugi veliki problemi in
nastajajo novi, ki vznemir-
jajo in povzročajo zaskrblje-
nost velikega dela javnosti
in politično desno usmerje-
ne politike. V Sloveniji po-
teka prava kampanja za uza-
konitev evtanazije, to je do-
govorjene usmrtitve ljudi z
neozdravljivo boleznijo. Po-
buda je sramežljivo predsta-
vljena kot predlog “za prav-
no ureditev pomoči pri do-
končanju življenja”. Utemeljeno
je tudi razmišljanje o možni po-
vezavi terorističnega napada na
muslimanske vernike na Novi Ze-
landiji, z možnostmi za tak teror
in nasilje v Sloveniji. Nastalo
možno povezavo je v
Slovenskem času,
Časniku za družbo in
kulturo, ki je priloga
tednika Družina, opi-
sal Toni Mrvić. Tako-
le razmišlja: “Ker
imamo v Sloveniji
nakopičene težave, je
samo še vprašanje
časa, kdaj bo do česa podobnega,
kot se je zgodilo na Novi Zelandi-
ji, prišlo tudi pri nas. Tri tujce so
že izgnali iz države. Vendar, koli-
ko je še podobno usmerjenih tuj-
cev? Med možnostmi je tudi ta,
da bo komu od naših ljudi, ki v
izredno težkih razmerah gara za
minimalno plačo, prekipelo in se
bo znesel nad drugačnimi, tudi
na nič hudega pripravljenimi
ljudmi. Menim, da vsak glas vpi-
jočega v puščavi šteje, zato je prav,
da o takih možnostih v Sloveniji
govorimo na glas”.
Skrb vzbujajoče je hitro po-
slabšanje življenjskih razmer vsaj
četrtine slovenskih upokojencev.
  Uprizoritev dramsko-gledališke smeri
Ugasniti luč, a ne umreti
UMETNIŠKA GIMNAZIJA NOVA GORICA 
  gasniti luč, a ne umreti je
verz iz pesmi Barbare Ko-
run, ki si ga je izposodila
Nataša Konc Lorenzutti, profeso-
rica govora in igre na dramsko-
gledališki smeri Umetniške gim-
nazije Nova Gorica, in z njim na-
slovila letošnjo maturitetno upri-
zoritev svojih dijakov. Predstavo
je tudi sama režirala ob drama-
turški pomoči prof. Samante Ko-
bal. Z njima so sodelovali še dru-
gi profesorji. Predstavo je Loren-
zuttijeva stkala po motivih iz dra-
me Antigona zdaj (2011) Evalda
Flisarja in že prej omenjih verzov
iz cikla pesmi Antigona, okruški
pesnice Barbare Korun. Ta cikel
je pesnica izdala v pesniški zbirki
Pridem takoj l. 2011. Vse te
močne, presunljive vsebine je
Nataša Konc Lorenzutti prekva-
sila v ganljivo sodobno dramo,
ki spet z odločnostjo spregovori
o moralni zmagi, ki nastopi kljub
propadu neomajnega zagovorni-
ka etičnega načela. Lorenzuttije-
va je morala Flisarjev tekst neko-
liko prilagoditi potrebam svojih
igralcev. Ker je imela na razpola-
go več deklet, je moške vloge
spremenila v ženske. Dramsko
nit pa je ohranila tako, kot si jo
je zamislil avtor. Evald Flisar v
svoji Antigoni zdaj odslikava
temne strani naše razčlovečene
družbe, ki jo ženeta le denar in
dobiček. Novodobna Antiga se v
nasprotju s tisto znano klasično
iz Sofoklejeve drame ne bori za
pokop brata, ampak zato, da ne
bi izkopali bratovega trupla.
Njen stric župan hoče zaradi in-
teresov, ki jih ima kapital oz. tisti,
U ki so vložili denar za projekt no-vega hotela, prenesti pokopališčeoz. posmrtne ostanke pokopa-
nih drugam. Ona se pa temu
upre, ker posluša le svoje srce in
tisti nenapisani zakon, ki bo vel-
jal vekomaj. Noč in dan preživlja
ob bratovem grobu, čeprav ji gro-
zijo “mafijski” kriminalci. Zgod-
ba je brutalno kriminalna in
prežeta s črnim humorjem. S
tem je upodobljen ta naš izprije-
ni svet, ki v imenu kapitala streže
tudi po mrtvih, če so mu le-ti na
poti. Mlada novodobna Antigo-
na se z vsemi močmi bori za do-
stojanstvo človeka tudi po smrti.
Ne ustraši se groženj, ne nasede
stričevim lažem, sprenevedanju,
prevaram in niti stričevi ženi, ki
jo pride prepričevat, naj opusti
svojo namero. Ob koncu jo spra-
vijo s prizorišča, a zmaga je nje-
na. Načrt hotela pade v vodo, ker
spremenijo njegovo lokacijo.
Mladi igralci so bili kos zahtevni
tematiki. Odličen je bil njihov
odrski nastop z veliko pažnjo na
izgovarjavo, gib, kretnje, mimi-
ko. V glavno protagonistko Klaro
se je pretresljivo vživela Ilvana
Karupovič, županovo ženo je
prepričljivo odigrala Nejka Berce
Čeligoj, novinarko Petro, ki ji gre
le za to, da bi o zgodbi čim boljše
in lepše poročala, sta odigrali Taj-
da Lipicer in Lea Lisjak. Slepo
profesorico Greto, ki podpira
Klarino početje, je tankočutno
orisala Sara Gorkič, skrivnostni
dami pa Kaja Čelan in Urša Zlo-
bec. Gospo iz Italije in kar nebo-
gljeno varnostnico je učinkovito,
tudi z rahlim komičnim nadi-
hom poosebila Agnese Beatrice
Castello, najmlajša hčerka dr.
Carmela Castella, ki je kot gine-
kolog in porodničar spravil na
svet marsikaterega otroka tudi v
naši zamejski slovenski skupno-
sti. Naj mimogrede povemo, da
je Agnese Beatrice obiskovala slo-
venske šole v Gorici in se nato
odločila za Umetniško gimnazijo
v Novi Gorici, na kateri se je
odlično znašla in vsak letnik
končala z zavidljivimi ocenami.
Zdaj pa sanja o ljubljanski AGRFT
ali kakšni podobni gledališki fa-
kulteti.
V predstavi so sodelovali še Tilen
Oblak kot Filip, Ana Carlevaris
kot Sabina, Jana Rajh Plohl kot
vodička, Žanin Kužnik, Maja Ri-
javec, John Velikonja, Amina Re-
bek in Urška Kumar kot
turisti. Te zadnje omenje-
ne dijake si je režiserka
“izposodila” iz druge
zbirne delavnice. Glasbe-
no kuliso je na violino ra-
hločutno zaigrala Sara
Gorkič, sicer učenka vio-
line na SCGV Emil Komel
v Gorici v razredu Mojce
Križnič. Asketsko sceno,
ki je z raztresenimi na-
grobnimi kamni in nedo-
taknjenim grobom zelo
povedno prikazala kraj
dogajanja, si je ob po-
moči režiserke, ki je izbra-
la primerne kostume, zamislila
Jelena Uršič. Za odrski gib je po-
skrbel prof. Igor Sviderski. Anže
Arčon in Matjaž Velikonja sta
upravljala luč in ton.
Skratka, maturitetna predstava,
ki so jo dijaki dramsko-gledališke
smeri premierno uprizorili 20.
februarja 2019 in jo ponovili na-
slednji dan, je pokazala, da je
mladim nastopajočim res pri
srcu gledališka umetnost in da se
znajo sproščeno kretati na
odrskih deskah in dobro obvla-
dujejo tudi take zahtevne vsebi-
ne.
Lahko jim le zaželimo veliko
sreče pri letošnji maturi in še ve-
liko uspehov na nadaljnji študij-
ski poti. Morda pa bomo katere-
mu izmed njih čez nekaj let za-
ploskali kot poklicnemu igralcu.
IK
Spovednica sveta
Leta, pravzaprav že desetletja, hodim v
Međugorje. Bil sem še mulo, ko smo se gnetli po
stezah med tobačnimi polji v svetem trikotniku
cerkev-Crnica-Križevac.
Leto II
Z avtom se je sicer dalo priti do bližine vseh treh
romarskih točk, a časovno se to ni splačalo. S ta-
kratnimi avtomobili brez klimatskih naprav pa
bi med vožnjo požrl tudi ogromno prahu. A tudi
noge smo imeli do kolen prašne, rdečkaste od
prahu kraške zemlje, venomer izjemno žejni, saj
v vasi ni bilo nobene trgovine. Še gostilne ne.
Bilo je to leta II od prvega prikazovanja. Ali 1982
let od rojstva Gospodovega.
Lepi so ti spomini. S staranjem postajajo še lepši.
Čeprav tudi vse bolj medli, obledeli. Stari spomi-
ni so pač vedno lepi. Tudi zaradi mladosti, kako-
pak. In zaradi spominov na dikota in bako, kot
smo klicali ljubkovalno dida in babo. Starše mo-
jega očeta, ki so živeli 70 kilometrov stran.
Lepi so ti spomini tudi zaradi mojega kasnejšega
spoznanja, zgodovinskega dognanja, da se je
moj prvi znani prednik, Ante Dogan Mamić, ro-
dil prav v Međugorju ob koncu 18. stoletja. V
Brotnju, kot se je takrat imenovala župnija. Kdaj,
natančno ne vemo, saj muslimanski oblastniki
niso podložnim kristjanom dovoljevali niti po-
praviti puščajoče strehe na cerkvi, kaj šele pisan-
ja matičnih knjig. Nič čudnega, da je po razme-
jitvi po beneško-turški vojni l. 1718 krščansko
ozemlje, ki je padlo pod Osmane, doživelo pravi
eksodus prebivalstva. Tudi moji predniki so bili
med “optanti” za Serenissimo. Ante je imel sina
Stipana, Stipan Marka, Marko Marijana, Marijan
Anteja, Ante Petra, Petar Ljuba, Ljubo Ivana,
Ivan pa mene.
Zaradi vsega tega seveda moje pisanje o
Međugorju ne more biti objektivno. Če je časo-
pisni komentar sam po sebi sploh lahko objekti-
ven...
Leto XXXVIII
Pa vendar sem se tokrat, ne-vem-več-kolikič,
spomladi 2019, podal na romanje v Međugorje z
mešanimi občutki. Zaradi papeža, kakopak. Na
njegovo mnenje namreč veliko dam. Njegove
besede me namreč običajno prepričajo. Devica
Marija ni poštna uradnica, ki bi vsak dan pošilja-
la pisemca. Božja mati tudi ne napoveduje, da se
bo prikazala tega in tega datuma ob tej in tej uri
temu in temu človeku. Tako pravi papež
Frančišek I., ki mu zaradi asociacije na najhi-
trejše vozilo na svetu rad ime okrajšam v F1. Kar
pravi F1, je zelo logično. Težko mu ne bi pritrdi-
li.
A v svojem bistvu te trditve postavijo marsikaj v
pojavu z imenom Međugorje pod velik vprašaj.
Ali celo na laž.
Dodajmo k temu še poseben odnos hercegov-
skih frančiškanov do svojega škofa in papeža. Ko
je nekoč papež v Međugorje poslal svojega odpo-
slanca, so mu že v prvem mestu za državno me-
jo pot zastavili postavni možakarji. Prijazno so
mu “svetovali”, naj avto obrne nazaj proti Rimu.
Sam tega nisem videl, ampak sem to le slišal in
si zaradi svojevrstne komičnosti to zapomnil.
Gre samo za eno od mnogih podobnih anekdot
iz serije o nepokorščini herceg-bosenskih
frančiškanov. In če v tem, malce komičnem slo-
gu nadaljujemo, se lahko vprašamo, kaj o tej ne-
pokorščini meni Devica Marija?
Historia magistra vitae
Zgodovina, ta slavna učiteljica življenja, nam po-
ve, da je bilo v celotni zgodovini prikazovanj ve-
liko podobnih sporov, pa tudi nelogičnosti. Da-
nes lahko za mnoga romarska svetišča mirno
rečemo, da so nastala s prevaro ali manipulacijo.
In da so mnogi čudežni dogodki pravzaprav laži.
Hkrati pa ne moremo zanikati številnih čudežev,
ki so se zgodili tudi na takih krajih. Nekateri zla-
gani čudeži so tako prinesli tudi veliko dobrega.
Koristnega.
Pri Međugorju je tega dobrega, koristnega in
čudežnega izjemno veliko. Stotine novih duhov-
nih poklicev. Poplava molitve. Tisoči spreo-
brnjencev. Milijoni prodanih paternoštrov.
Rožnih vencev v knjižni slovenščini. Stalne vrste
pred spovednicami pred celo vrsto spovednic. Po
velikosti in gneči kraj spovedovanja spominja na
pokrito tržnico. V Međugorju sta spovedni
“tržnici” dve, ljudje pa se spovedujejo od 6. zju-
traj do 1. ponoči.
Katoliška renesansa
Verski preporod, kot ga svet ne pozna. Međugor-
je je čudež samo po sebi. Brez vsakega dvoma. O
taki polni cerkvi kot je tamkajšnja, hrepenijo vsi
župniki na planetu. Pravzaprav sanjajo.
Međugorje je sveti kraj, sveti v prvinskem pome-
nu te besede. Sacrum. Kar prevajamo v svet, a v
resnici pomeni nekaj posebnega, izvzetega, iz-
postavljenega, edinstvenega. Tako nam je nekoč
to besedo razlagal veliki latinist in profesor Črni-
logar.
Međugorje je sveti in edinstveni kraj. V duhov-
nem smislu je pomembnejše od Rima, če kot
merilo postavimo število spovedi in spreo-
brnjenj.
Kaj se v resnici dogaja v nekdanji hercegovski
vasici, ki je danes mesto, sam ne morem oceniti.
Če še papež sam tega ne ve, potem menda ne bo
nič narobe, če tudi mi nimamo izoblikovanega
dokončnega mnenja, mar ne?
DALMATINOTino Mamić 19
Z zadnjimi podražitvami oskrbe v
domovih in drugih ustanovah za
starostnike so postali reveži. Poleg
porasta cen za osnovno oskrbo
morajo zdaj upokojenci plačevati
posebej tudi dodatne storitve, de-
nimo prhanje, kopanje in obujan-
je nogavic. To po novem stane
dva evra. Stroški takih dodatnih
in slabo utemeljenih storitev, ki
jih nudi osebje v domovih in
ustanovah za starostnike, znašajo
za vsakega oskrbovanca okoli 75
evrov na mesec. V Sloveniji pov-
prečna pokojnina zdaj znaša okoli
600 evrov, stroški prebivanja in
osnovne oskrbe v domovih in
drugih ustanovah za starostni-
ke pa dosegajo od najmanj 747
do 1.247 evrov mesečno za
oskrbovanca.
Seveda pa se politika raje kot s
perečimi socialnimi problemi
ljudi ukvarja z velikimi tema-
mi, domnevno največjega po-
mena za državo in njene prebi-
valce. Tisti del politike, ki upra-
vlja Slovenijo in se je v obdobju
vlade dr. Mira Cerarja sprene-
vedal o slovenskem članstvu v
zvezi Nato, zdaj to politično in vo-
jaško povezavo hvali. Visoki pred-
stavniki Slovenije, med njimi
državni poglavar Borut Pahor, ob
15-letnici polnopravnega član-
stva Slovenije v Natu zatrjujejo,
“da je Slovenija, ne glede na dej-
stvo, da svojih zavez o predpisani
višini obrambnih izdatkov ne iz-
polnjuje v celoti, v skupnosti
držav Nata še vedno priznana kot
lojalna zaveznica. Zdaj se za po-
trebe Slovenije kot članice Nata
izvaja revizija vseh strateških do-
kumentov s področja obrambe in
pripravlja nove, med njimi bo tu-
di Bela knjiga o naši obrambi in
Natu. Obrambni minister Karl Er-
javec, ki je bil v preteklosti nema-
ra najbolj znan dvomljivec o Na-
tu, zdaj poudarja, “da Zveza Nato
ob svoji 70-letnici ustanovitve
predstavlja osrednjo organizacijo,
ki zagotavlja najpomembnejši
skupni mehanizem za zagota-
vljanje varnosti, svobode, demo-
kracije, vladavine, prava in razvo-
ja v evroatlantskem prostoru.
Predvsem pa je branik skupnega
sistema vrednot, ki so temelj
družbenih sistemov držav, zavez-
nic pod Natovim vodstvom”.
V političnih strankah nadaljujejo
priprave za udeležbo na bližnjih
volitvah v evropski parlament.
Novost je ta, da bosta SDS in SLS
nastopili s skupno listo kandida-
tov. Vodil jo bo dr. Milan Zver, po-
novno pa bodo iz stranke SDS
kandidirali tudi sedanji poslanci,
torej že omenjeni dr. Milan Zver,
Romana Tomc in Patricija Šulin.
Iz SLS bosta na listi kandidatov se-
danji evropski poslanec Franc Bo-
govič in nekdanji mariborski
župan Franc Kangler. Za prese-
nečenje je poskrbela Lista Alenke
Bratušek, kjer je postala nosilka
volilne liste za evropske volitve
naša rojakinja iz avstrijske Ko-
roške, Angelika Mlinar. Zdaj je tu-
di avstrijska poslanka v evrop-
skem parlamentu.
Marijan Drobež
Več razumevanja za članstvo in obveznosti v zvezi Nato
SDS in SLS s skupno listo kandidatov
na evropske volitve!
Marjan Šarec
Aktualno4. aprila 201914
S 7. strani
Primorska poje ...
  od oboki štandreške cerkve
so enkratno, v zvočni pol-
nosti zazveneli kultivirani
glasovi pevcev, ki so zapeli tudi
dve zahtevni skladbi v angleškem
jeziku The Deer’s Cry (Arvo Part)
in A Child of Song (Kim Andre‘
Arnesen). Ob vztrajnem ploskanju
občinstva so podarili še dodatek,
zelo občuteno in ganljivo Sonce
že zahaja Josefa Gruberja. Tako so
Mariji v čast najlepše sklenili bo-
gati pevski večer, ki ga je v imenu
organizatorjev uvedla s priložno-
stnimi besedami Ales-
sandra Schettino, sicer
ravnateljica SCGV
Emil Komel. Poudarila
je, da je najpomem-
bnejša gonilna sila Pri-
morske poje ljubezen
do glasbe. Tej pa se pri-
družujejo ohranjanje,
spoznavanje in širjen-
je slovenske besede in
kulture. “Petje v zboru
pomeni skupno
izražanje nekega boga-
stva, razvijanje prijatel-
jstev, medsebojno
spoznavanje in primerjanje in ne
nazadnje tudi ovrednotenje lastne
identitete”. Posebno v današnjem
času vsesplošne krize je pomem-
bno, da utrdimo v naši zavesti tiste
pristne vrednote, ki nas bogatijo.
Zborovsko petje nedvomno spada
med te, saj pripomore k skupne-
mu prizadevanju. V zboru nihče
ne sme preglasiti ostalih. Primor-
ska poje pripomore tudi “k vzgoji
kritičnega ušesa”. Vsekakor pri-
marna dragocenost te revije je po
besedah Schettinove “ohranjanje
pristne slovenske zborovske tradi-
cije in prenašanja le-te na prihod-
nje rodove”. Ob koncu kratkega
nagovora se je zahvalila vsem pev-
cem in pevovodjem za trud in
požrtvovalnost ter izrekla voščilo
za nadaljnje uspešno delovanje.
Primorska poje je v nedeljo, 24.
marca 2019, ponudila v raznih
krajih kar štiri koncertne popol-
dneve. Eden izmed teh (soorgani-
zatorja sta bila MoPZ Mirko Filej
in Skupnost družin Sončnica) je
bil v Kulturnem centru Lojze Bra-
tuž, v katerem se je kljub topli
sončni pomladni nedelji zbralo le-
po število navdušenih poslušal-
cev. Tem so se pridružili tudi pevci
nastopajočih zborov, kar je tudi
P vredno pohvale. Na odru se je obnapovedovanju mlade Eme Ter-pin zvrstilo šest zborov, ki so za
svoj program v glavnem posegli
po slovenski ljudski in umetni pe-
smi. Prvi se je predstavil Ženski
zbor KD Spodnja Idrija, ki deluje
že 34 let in je zvest gost revije. Pod
vodstvom Tatjane Bončina je za-
pel tudi Pojdem na ravno polje Ra-
dovana Gobca na besedilo Toneta
Pavčka. Za njimi so se oglasili gla-
sovi članov MoPZ Delfin Izola. Z
zborovodkinjo Majo Cetin so pri-
nesli malce vonja po morju, tudi
ker so zapeli dalmatinsko ljudsko
Plovi plovi. Zbor kar pogosto na-
stopa tudi na Hrvaškem. Komorni
zbor Musica viva iz Tolmina je
mlad zborovski sestav, saj deluje
od l. 2016, a ima za seboj številne
koncerte; zbor prireja tudi priredi-
tev Pesem na vasi. Za goriški na-
stop je izbral med drugim ljudsko
iz Prekmurja Če bi jaz bila fčelica
in Sama Vovka in Barbare Grahor
(v rezijanščino jo je prevedel M.
Šekli) Ta na Solbici. Pevci so pod
vodstvom Erike Bizjak tudi z gibi
in tipičnim udarjanjem z nogami
ob tla dajali pesmi “pristen” rezi-
janski izraz. Klapa škvadra iz Gor-
nje Košane, moški oktet, ki ga vodi
Zdravko Kravanja in je bil ustano-
vljen l. 2010, izbira tudi dalmatin-
ske “klapske” pesmi. Taka je ena
izmed treh izbranih pesmi, ljud-
ska s Krka Baška j’malo selo.
Nedeljski zborovski popoldan se
je končal s pravim “malim samo-
stojnim” koncertom: MePZ Fran
Venturini od Domja, MePZ Lipa
Bazovica in Harmonikarski orke-
ster “gHOSt” iz Sežane so pod tak-
tirko Cinzie Sancin Tamare,
Ražem Locatelli zapeli vrsto “bor-
benih” pesmi – med njimi je bila
tudi domovinska Soči Simona
Gregorčiča v uglasbitvi Ubalda
Vrabca - pod skupnim naslovom
Pesem o svobodi. To je glasbeni
projekt, ki združuje slovenske
pevce in glasbenike z obeh strani
nekdanje meje. Sklepni udarni
pesmi Jutri gremo v napad je sle-
dil še dodatek, primorska himna,
Vstala Primorska. Ob njej so Pri-
morski v čast vstali tudi poslušal-
ci.
Daljši nagovor je v nedeljo imela
zborovodkinja Zulejka Devetak.
V svojem razmišljanju, namenje-
nemu Primorski poje, ki ponuja
tudi možnost tkanja stikov med
pevci in zborovodji, je naglasila
pomen, ki ga imajo zbori, tudi
vaški, seveda, z dolgoletno tradi-
cijo. Tudi takim domačim zbo-
rom s koreninami, globoko zasi-
dranimi v narodnem tkivu, bi se
morali pridružiti mladi pevci, ki
sicer zelo radi pojejo s svojimi
vrstniki v kakšnem novonasta-
lem zborovskem sestavu z ambi-
cioznimi cilji. Mladi in starejši
pevci se lahko medsebojno bo-
gatijo. Ugotavljala je tudi, da bi
morali zborovodje mladim pev-
cem ponuditi več skladb sloven-
skih skladateljev, ker so v zad-
njem času bolj popularni tuji.
Tudi na družabnih srečanjih po
koncertih – če se jih vsi pevci
sploh udeležujejo - se zmeraj
manj spontano oglašajo sloven-
ske pesmi. Včasih je bilo povsem
naravno, da so se pevci družili po
nastopih in ob kozarčku še bolj
vneto zapeli, navadno še najraje
prav ljudske pesmi. Poudarila je
še, da ima vsak zbor svoje poslan-
stvo; nihče ni manjvreden. Vsak
se na vajah trudi, da bi se resno
pripravil na katerikoli nastop.
Svoje razmišljanje o petju je skle-
nila z domoljubno mislijo: “Za
slovensko besedo in slovensko
pesem smo se že borili, a če in ko
bo to spet potrebno, se bomo po-
novno, še in še...
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 2. aprila 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (238)Erika Brajnik
Otroci, starši in starostniki
Ta teden izide moja 4. knjiga z naslovom Otroci,
starši, starostniki – Naturopatski primeri dobre
prakse. Knjiga govori o naravi, odnosu, ki ga ima
človek do narave, o čutenju otroka do nje, pa tudi
o zgledu, ki ga moramo mi starši dajati svojim
otrokom. Govori tudi o starostnikih in njihovem
bogastvu znanja in življenjskih
izkušenj; to znanje je potrebno
prenesti na mlajše generacije.
Knjiga govori o naši, slovenski in
zamejski kulturni dediščini, o
naših koreninah. Ko otrok ve,
kdo je, kaj mu lahko pomaga in
na koga se lahko zanese, potem
zraste v močnega posameznika,
ki misli s svojo glavo in se ne pu-
sti voditi in manipulirati.
Knjiga prikazuje primer dobre
prakse eko vrtca Ringaraja v Gori-
ci z vidika otroka, staršev, učitelja
in ravnatelja. V knjigi bo bralec
našel polno receptov, pesmic,
pravljic, mitoloških zgodb, vezanih na zelišča. V
njej je zbrano slovensko ustno izročilo uporabe
zelišč. Poleg tega je prikazan primer dobre prakse
z naturopatsko raziskavo v domu za ostarele Do-
sor in še kako starostniku lahko učinkovito iz-
boljšamo zdravje z naturopatskimi tehnikami.
Knjiga opisuje zelišča in duha zelišča, torej nad-
naravno moč najbolj razširjenih in uporabljenih
zelišč v slovenskem prostoru.
Knjiga zajame življenje “na polno” in sili bralca,
naj gre v naravo, tja, kamor pripadamo, kjer smo
doma.
Na 4. naturopatskem kongresu, ki bo v Ljubljani
dne 13. 4. 2019, bo vrtec Ringa-
raja prejel tudi posebno denarno
nagrado za svoj trud in delo pri
širjenju naturopatskih znanj pri
najmanjših. Nagrado jim bo po-
delilo Združenje naturopatov
Slovenije kot zgled dobre prakse
in navdih za ostale vrtce po Slo-
veniji in zamejstvu. Na spletni
strani vrtca Ringaraja je tudi pri-
ročnik izvedbe eko vrtca. Vredno
branja!
Bistvo vsega je to, da otrok že
pozna moč narave, saj je ta nara-
va vsem nam skupna in je v nas,
vendar mi jim moramo to nara-
vo pokazati, njeno moč bodo začutili sami, saj jo
v duši že poznajo. Iz knjige izžarevata in se stalno
prepletata moč narave in moč človeka; ko se
uravnata, sta nepremagljiva.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Zdi se, da
spomladi na-
rava spet po-
polnoma
zaživi, prebuja
se in rojeva,
brsti in cveti.
Ljudje si želi-
mo toplega
sonca in svežega zraku, odpiramo okna in
vrata in pustimo, da kisik napoji bivalne
prostore našega doma. To je idealen čas za
globinsko čiščenje hiše. Že od nekdaj so
ljudje bili o tem prepričani in snaženje do-
ma opravili vedno pred Veliko nočjo, ki je
prvo nedeljo po prvi pomladanski polni lu-
ni, med 22. marcem in 24. aprilom. Nekoč
je bil veliki
četrtek zadnji
dan, ko se je lah-
ko še opravljalo
delo na zemlji,
do tistega dne je
bilo potrebno
tudi hišo pripra-
viti, očediti in
pobeliti pred ve-
likim katoliškim
praznikom.
Hišni gospodarji
so se namreč
držali navade, da
so ženske ribale
pode in lonce,
moški pa so be-
lili zidove. Na
Poljane je vsako leto prišel pleskar, doma iz
Gabrij, ki je v enem tednu prebelil kuhinje
vseh vaških hiš: gospodarji so preproste
omarice spraznili in povlekli na sredino so-
be, jih pokrili in na pod potresli žagovino
ali suho listje, mojster pa je začel svoje delo:
najprej prvo roko, po končanem krogu ku-
hinj, še drugo. Vaščani se spominjajo, da je
rad pripovedoval zgodbo o tem, kako mu je
izredno skop gospodar nekoč naročil, naj
na zunanjo steno svoje hiše nariše lepega
lovskega psa. Gospodar je hotel psa s čim
manjšo “špežo”, tako je naročil pleskarju,
naj opravi delo z najcenejšimi barvami in v
najkrajšem času. Mojster je skoraj končal
svoje risanje, ko je vprašal, ali mora biti pes
zavezan z verigo ali prost. Gospodar ni hotel
plačati dodatnih ur dela, zato je naročil, naj
pes ostane brez verige. Delo je bilo končano
in gospodar je bil zadovoljen, nekaj dni ka-
sneje pa je začelo deževati in voda je psa
počasi izprala z zidu. Jezni gospodar se je
pritožil pri pleskarju, ta pa mu je jasno od-
govoril: “Najslabše barve si hotel. Če pa bi
bil pes na verigi, bi ti gotovo ne zbežal”!
Torej, medtem ko so moški belili stanovanja
in pospravljali borjače, so se ženske skrbno
lotile notranje opreme, loncev in podov.
Naše none so v ta namen uporabljale veliko
naravnih pripravkov in čistil, kot so bili so-
da bikarbona, kis, limona, pepel, pesek, sol
in alkohol. Umazanijo z lesenih podov so
odstranjevale z varekino in močnim drgan-
jem, pri tem so uporabljale sirkovo krtačo,
stebla njivske preslice pa za čiščenje alumi-
nijaste, emajlirane posode, pekačev in po-
nev, ki so jih skrbno snele z “nape” nad
“špargertom”, kjer so po navadi viseli, in
jih nesle ven na dvorišče, kjer so potrpežlji-
vo v vrsti čakali na globinsko čiščenje. Ste-
klenice so očedile s pomočjo peska in vode,
okna z vodo, kisom in časopisnim papir-
jem. Potrebno je bilo sprazniti “vitrino” in
oprati vse krožnike, kozarce in skodelice,
pridne gospodinje gotovo niso pozabile na
noben “škancin”. Tudi volnene “štrmace”
in preproge so nesle na dvorišče in jih ener-
gično “preteple” s palico in iztepačem.
Oprale so vse zavese in “firnik” (na Vipav-
skem so tako imenovali dolgo zaveso iz
močnega blaga, ki je navadno namesto vrat
delila kuhinjo od drugih prostorov), tudi
kvačkane prtičke, s katerimi so bili okrašeni
emajlirani krožniki, ki so jih nekoč upora-
bljali namesto
lestencev, je bilo
potrebno oprati
in “poštirkati”,
da so spet prido-
bili lepo barvo
in obliko. Prid-
ne gospe so
spraznile vse
omare, osvežile
posteljnino in
“kovtre”, z “glo-
binom” in meh-
ko krpo “spuca-
le” čevlje. Če so
imele blazine in
pernice, so jih
morale vsakih
nekaj let izpraz-
niti in perje preprati, da so se izognile ko-
košjim ušem. Vsak kotiček se je moral sve-
titi, šele tedaj so hišo praznično odele z na-
jlepšimi prti in zavesami, ki so jih imele.
Kot omenjeno, je moralo biti delo končano
pred velikim petkom, dnevom strogega po-
sta, med katerim se ni smelo delati v hiši in
obdelovati zemlje. Bil je že prazničen dan,
dan, med katerim so fantje drdrali z leseno
ropotuljo, dan za molitev in križev pot, dan
za “štokfiš”, ki je s polento čakal na mizi za
postno kosilo in večerjo.
ŠTOKFIŠ
Sestavine:
1 kg namočene polenovke, 4 žlice olja, 2-3
stroke česna, malo peteršilja, malo para-
dižnikove mezge, 2-3 žlici moke, sol, poper,
parmezan po želji.
Priprava:
Namočeno polenovko kuhamo v vodi 5 mi-
nut, odcedimo (malo vode, v kateri se je ku-
hala, prihranimo) ter odstranimo kosti in
kožo – belo kožo lahko prihranimo in do-
damo kasneje omaki, da pridobi okus in se
zgosti. V olje damo sesekljan česen; ko po-
rumeni, dodamo zdrobljeno meso polenov-
ke, kožo, malo paradižnikove mezge (le to-
liko, da spremeni malo barvo), sol in poper
ter nekaj vode, v kateri se je kuhala polenov-
ka. Kuhamo še približno eno uro. Posebej v
lončku zmešamo moko z malo vode in na
drobno sesekljanim peteršiljem, zmes zlije-
mo v omako s polenovko ter še malo poku-
hamo. Ponudimo s polento, kruhom ali
krompirjem, ki ga po želji lahko zrezanega
na kocke skuhamo skupaj z ribo. Bog
žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (33)
MePZ dr. Frančišek Lampe z zborovodkinjo Katjo Bajec Felc (foto DP)
Aktualno 4. aprila 2019 15
  ezen, našobljen izraz, namršene
obrvi, pogled, ki ne obeta nič
dobrega. Nekoliko otročji izgled
za šestnajstletno dekle, ki, vsaj po
slikah sodeč, ne premore nasmeha in
je vedno in vsak dan jezna na ves svet.
To je Greta Thunberg, Švedinja, ki
nerada hodi v šolo in veliko raje
protestira pred parlamentom. Zaradi
medijev in predvsem, ker je postala
simbol vsega tistega, v kar naj bi
morali mi Zemljani po mnenju
političnih lobijev verjeti, je zdaj njen
jezni, otroški obrazek poznan po
svetu.
Pred nekaj manj kot enim letom,
menda, se je vse skupaj začelo.
Deklica, ki jo je baje zelo prizadela
slika mrtvega severnega medveda, je,
ne vemo, ali po lastni volji ali po
vodilih tistih, ki imajo pač vse
medijsko informiranje v rokah,
postala nekak simbol okoljske politike
in boja proti podnebnim
spremembah.
O švedski deklici vemo le malo, sploh
ne vemo, ali in koliko hodi v šolo, kdo
jo podpira pri njenih protestih, zakaj
je vedno tako jezna na ves svet in
zakaj nima nič skupnega z ostalimi
najstnicami tega sveta, ki morda vedo
za severne medvede, a sanjajo in
načrtujejo tudi o svojem življenju,
študiju in zakaj ne, o ljubezni. Ko sem
bila enako stara kot Greta, sem se tudi
sama ukvarjala s študentskimi
protesti, nihče me seveda ni podpiral,
raje nasprotoval, bila pa sem veselo,
nasmejano dekle. Polno sanj menda
in prijateljev. Greta naj bi imela v
preteklosti kar nekaj težav, menda je
zašla v depresijo in zaradi redkega
sindroma ni sposobna gledati na svet
drugače kot v črno beli, ekstremni
podobi. In baje ravno zaradi te svoje
značajske posebnosti ni mogla in ne
more pozabiti mrtvega severnega
medveda, ki ji je postal vodilo in
simbol. Ali pa je morda še ona sama
postala orodje v rokah tistih, ki bi nas
radi prepričali, da smo mi krivi za
smrt tega in ostalih belih medvedov
in da moramo pač rešiti planet, ki
umira. Ker itak živimo v svetu
potrošništva, pa naj bi planet reševali
tako, da seveda nakupujemo in
sledimo težnjam nove, dobičkonosne
okoljske industrije, ki je baje zavohala
bajne zaslužke za plastičnimi otoki
sredi oceanov in belimi medvedi, ki
umirajo. Jezna Greta je poosebljen
občutek krivde, ki nas preganja. Mi
smo krivi, mi uničujemo, mi moramo
plačevati. Zaradi svojih razvad smo
zakrivili smrt belih medvedov, Greta
je zaradi tega jezna in močno
nejevoljna; časa, ki ga imamo na
razpolago, da rešimo planet, je seveda
zelo zelo malo. Ekologija pa seveda
postaja največji zaslužek naše dobe.
Da, prav ste razumeli, zaslužek, kajti
naša družba išče vedno in samo
zaslužek, ki je motor ekonomije.
Živimo v obdobju, ko je težko imeti
lastno mnenje. Časopisi, televizija,
internet nam vsiljujejo poglede na
vse. In če si slučajno proti, si takoj
reakcionar, rasist, nazadnjak in ne
vem še kaj. Nekoč smo mladi
stavkali in odrasli so nas največkrat
obsojali. Ker smo zamujali pouk,
ker smo se ukvarjali s politiko,
kateri sploh nismo bili kos. Ker bi
morali enostavno hoditi v šolo, se
učiti in biti sploh hvaležni, da
lahko študiramo. Da lahko hodimo
v šolo. Zdaj so se višješolci in
študentje iz cele Evrope enostavno
znašli na cesti. Na protestu. Tako je
zahtevala neka zlovoljna
šestnajstletnica, ki je baje zelo všeč
medijem in vsem tistim, ki mislijo,
da je zdaj nastopil čas za
okoljevarstvo in ekologijo. Čas za
dobičkonosne subvencije,
električne avtomobile, vetrnice,
sončne elektrarne. Alternativo.
Alternativo, ki seveda prinaša le
malo znanstvenih resnic in veliko
dobička. In medtem ko nekje
umirajo severni beli medvedi, se na
drugi strani zemeljske oble cele trume
ljudi, po morju in po kopnem,
premikajo proti Evropi in pričakujejo,
da bodo tam našle denar in blaginjo.
Mi pa smo vsega krivi. Da so trume
nezadovoljne in da medvedi umirajo.
Krivi smo, ker nas z občutkom krivde
lažje vodijo in manipulirajo. Krivi
smo, ker smo zato bolj ubogljivi in
pohlevni. Krivi smo, da se je planet
nenadoma, čisto nepričakovano, pa
čeprav že desetletja opazujem plastiko
na jadranskih plažah, tako napolnil z
našimi odpadki, da umirajo ribe,
sesalci, ptice in bo v kratkem vsega in
vseh nas konec. Ne da prej vsega tega
ne bi bilo in bi se smeti ne kopičile.
Zdaj so pač odločili, da je čas, da o
tem govorimo. Pravi trenutek.
Trenutek, ki se nekomu izplača. Tega
onesnaženja smo seveda krivi mi
smrtniki, vsi, predvsem pa tisti, ki si
upamo dvomiti, da je vse to res, in si
upamo spraševati, kdo in kateri
interesi so za sredstvi javnega
obveščanja in za vso to okoljsko
gonjo.
No, zdi se, da mladina verjame
medijem in nejevoljni, jezni Greti.
Prelepega pomladnega dne prisežem,
da so bili taki pomladni dnevi
vsakdanja stvar, tudi ko sem sama še
grela šolske klopi, so se odločili in
stopili skupaj na ulico. Lepega
pomladnega dne, takega, kot sem jih
imela tudi sama kot študent posebno
rada. Spominjam se takih dni. Sonca,
pomladi, visokih temperatur, zaradi
katerih se ni nihče zgražal. Celo k
morju smo včasih
zahajali, v gorah pa
se je snežna odeja še
vedno iskrila v
soncu, tako kot letos
nekako, tako kot
lani. Tako kot vedno v tem času, pa
čeprav nam govorijo, da se svet
spreminja in je planet hudo bolan in
medvedi umirajo. Zaradi lakote baje
in vse višjih temperatur.
Včasih na spletu najdeš novice, ki ne
gredo čisto vštric z uradnimi novicami
javnega medijskega osveščanja. Tako
sem našla tudi intervju z mladimi
študenti, ki so po italijanskih in
evropskih ulicah in trgih protestirali
za klimatske spremembe, kot so sami
izjavljali, ali proti klimatskim
spremembam, kot so izjavljali njihovi
prijatelji. Verjemite, da niti njim niti
tistim, ki so jih intervjuvali, ni bilo
jasno, zakaj in čemu protestirajo. In
sploh o medvedu, ki je nekje na
severu umrl, niso vedeli veliko. Kaj še
o globalnem segrevanju in okolju,
zaradi katerega so se baje znašli na
ulici. Nekateri so bili prepričani, da
klimatske spremembe povzroča slaba
italijanska vlada, drugi niso sploh
vedeli, kaj je to podnebje, kaj šele
ozonska luknja in globalno
segrevanje. No, sicer za ozonsko
luknjo še sama ne vem več, ali je še
tam, kjer je bila, ali jo je že požrl vrag
in smo nanjo vsi pozabili … Nekako
tako kot vse te grozote, s katerimi nas
strašijo, za katere nas krivijo in s
katerimi nam pač grenijo vsakdan.
Mladi o podnebnih spremembah
sredi lepega pomladnega dne, ki je
kljub vsem grožnjam oznanjal, da je
svet še vedno krasen in da bi se
menda tudi našobljeni Greti izplačalo
nasmehniti se soncu in nebu, niso
vedeli veliko povedati. Pa saj, kdo bi
jim zameril, ko priznam, da tudi
marsikateri znanstvenik, ki nam že
desetletja grozi s podnebnimi
spremembami, dejansko o tej otoplitvi
in spremembah ne ve veliko.
Dandanes mediji poročajo o vsem. Če
dva tedna ne dežuje, imamo že
ekstremno sušo, vsako neurje postane
katastrofalno, če je nekje preveč
snega, posnetki takoj obkrožijo svet.
Če kje zapiha, gre za orkanski veter.
Senzacije potrebujemo. Vse, kar je bilo
doslej normalno, vse, s čimer smo se
ljudje soočali leto za letom, postaja
ekstremno. Pa vendar ni tako …
Ekstremnih pojavov, tistih pravih, je
dejansko vse manj. Magister Mišo
Alkaj, vodja centra za mrežno
infrastrukturo na Inštitutu Jožefa
Štefana, je v Sloveniji največji skeptik
glede teorije o globalnem segrevanju,
ki je ne zagovarjajo znanstveniki,
temveč le okoljevarstveniki in večina
politikov. O ekstremnih pojavih pravi,
da jih je vse manj, pa čeprav nas tisk
in mediji prepričujejo ravno o
nasprotnem. Energija tropskih
ciklonov, iz katerih nastajajo orkani in
tajfuni, je zdaj na zelo nizki ravni. Od
orkana Katrina, leta 2005, ni bilo več
nobenega takega orkana, ki bi dosegel
jakost nad 3. Podsaharska Afrika je
doživela največjo sušo leta 1984, ko je
Sahara dosegla največji obseg, zdaj se
obseg puščav v resnici zmanjšuje. Alpe
so doživele najbolj sneženo zimo leta
1950 in najbolj suho leta 1929.
Podobne podatke najdemo za ves svet.
Vreme, ki spremlja naš vsakdan, sploh
ni skrajno, umirjeno je, čisto
navadno. Nič takega se ne dogaja, o
čemer bi bilo vredno pisati in govoriti.
Pa čeprav nas Greta in njeni prijatelji
okoljevarstveniki prepričujejo o
nasprotnem.
Tudi to, da se ozračje segreva, ni
resnica. To kažejo meritve. Zadnjih 15
let temperature stagnirajo, zemlja od
leta 2003 oddaja veliko več toplote,
kot jo prejema od Sonca, torej se
ohlaja. Klimatologi, ki opozarjajo na
možnost resnega ohlajanja, dejansko
poudarjajo podobnost z malo ledeno
dobo (1550-1850) oziroma predvsem
z razmerami na začetku Mauderjevega
minimuma (1645-1715), ki je
sovpadal z najhladnejšim obdobjem
male ledene dobe. Temperature so
bile tedaj za kaki dve stopinji nižje kot
danes, Temza je, denimo, v Londonu
pozimi zmrznila.
Politika tistih, da vidijo zaslužek v
novih oprijemih za varstvo okolja, je
včasih dobesedno smešna. In včasih
mislim, da nas imajo za bedake, ki ne
znamo razmišljati s svojo glavo.
Denimo električni avtomobili in
zaslužek, ki se vrti okoli prodaje le teh.
Za naslednjih dvesto let, tudi več, smo
Zemljani lahko glede energetskih
virov brez skrbi, saj ne zmanjkujejo
zaloge plina, hidrometana, niti
kerogena. Vemo tudi, da bi boljši
razvoj bencinskega motorja lahko
zagotovil zelo varčno in čisto vožnjo.
Kljub temu nam politiki vsiljujejo
električni in hibridni avto, za katerega
vsi vemo, da zaradi številnih
pomanjkljivosti ne bo avto
prihodnosti, ampak bomo energijo
prihodnosti iskali čisto drugje. Vse to,
kar se vrti okoli alternativnih virov, ki
jih imamo doslej na razpolago, je
dobesedno smešno. Visoko
subvencionirano postavljanje
fotopanelov in vetrnih elektrarn je
dobesedno brezsmiselno in na daleč
smrdi po zaslužkarstvu. Tudi če bi
nam uspelo, kar je trenutno
nemogoče, za desetkrat povečati
učinkovitost teh alternativnih virov, z
generirano energijo ne bi mogli
pokriti niti 10 % današnjih potreb …
Pa četudi bi vso Evropo napolnili s
paneli … in vetrnicami. Da ne
govorimo o pokrivanju potreb
električnih avtomobilov … Zato je vse
to promoviranje zelenih alternativnih
virov energije zgolj pesek v oči in
razsipavanje sredstev in subvencij. To
nikomur ne prinaša koristi, kot jo bo
lahko, denimo, jedrska fuzija.
Politika jeznih Gret in otročjega
zavzemanja za klimo nas bo lahko
zelo drago stala. Ravno Mišo Alkaj v
svojih študijah piše, komu vse to
koristi in kdo ima dobiček od take
politike. Po vsej verjetnosti, pravi, je
teorija o antropogenem segrevanju
planeta nastala kot nekoliko
prenagljena, zgrešena hipoteza, nato
je politika zavohala dobiček in
propaganda je prevladala nad
znanostjo. Ljudje, številne jezne Grete
in vsi tisti, ki smo tako občutljivi, da
nas gane slika umirajočega severnega
medveda, pa smo slepo nasedli in zdaj
kupujemo električne avtomobile,
nameščamo vetrnice in verjamemo,
da rešujemo planet pred propadom. V
resnici pa rešujemo le lobije in tiste, ki
računajo na zaslužek in subvencije.
Zemlji zdaj ni nič posebno hudega,
pomladi, poletja in zime so taki, kot
so bili v času naše mladosti, sonce sije,
menda z nekoliko manjšo jakostjo
zaradi pomanjkanja sončnih peg,
hudih intenzivnih, ekstremnih
dogodkov, pa, tako pravi ortodoksna
znanost, se nam v resnici v prihodnjih
letih ni treba bati. A to so besede tistih
znanstvenikov, ki so jih utišali, ker
gredo proti toku velikih interesov.
Suzi Pertot
J
Ekologija največji zaslužek naše dobe
Deklica svetovnega trenda
  petek, 29. marca 2019, je
Sklad Mitja Čuk organiziral pri
Briščikih v športnem središču
Ervatti že tradicionalni mednarodni
košarkarski turnir Zmagajmo vsi. Gre
za vsakoletno tekmovalno druženje
za športnike s posebnimi potrebami
iz vrst vzgojno-zaposlitvenih središč
iz širše okolice.
Šestnajsto izvedbo je zaznamovala
prisotnost osmih ekip s povečini
odraslimi košarkaricami in košarkarji,
ki v svojih centrih redno trenirajo, v
naši deželi obstaja na primer že vrsto
let tudi pravo prvenstvo “Bomba”.
Tokrat so na turnirju sodelovale
peterke iz petih centrov iz Ljubljane
(DZC, Jarše, Dečkova in Levstikov
trg), BTC Nova Gorica, Giuliano
Schultz iz Medeje na Goriškem in
tržaški središči CEST in VZS Sklad
Mitja Čuk. Na igrišče je stopilo kakih
70 udeležencev. Vsi so pristopali
izjemno zagnano, vsi so na koncu
prejeli priznanje. Kar ugotavljamo že
več let, raven prikazane košarke je
izjemno dovršena,
ob rednem
nastopanju pa mladi
in manj mladi
športniki tudi vse
bolje obvladujejo
tremo. Poleg kolesja
Sklada Mitje Čuka
(pozdravili sta
predsednica Stanka
Sosič Čuk in
koordinatorka
Vzgojno-
zaposlitvenega
središča Roberta
Sulčič), ki prireja
dogodek, je bila dragocena
pomoč dijakinj pedagoškega
liceja Antona Martina
Slomška iz Trsta. Vrhunsko
vzdušje pa so z glasnim
navijanjem na tribuni in z
živobarvnimi transparenti ter
drugimi rekviziti ustvarili učenci
sosednjih osnovnih šol s Proseka in
Cola. Na vsaki tekmi je bil na
semaforju rezultat in ekipe na parketu
so se z največjo vnemo potegovale za
zmage, končne lestvice pa niso
sestavili, saj so – kot je napisal dekan
naših športnih novinarjev Branko
Lakovič - cilji te prireditve športni
duh, prijateljstvo in druženje. In res je
tako na igrišču kot zunaj njega
vseskozi vladal vzorni fair play in na
koncu pestrega dopoldneva so šli
nastopajoči na skupno kosilo na
bližnjo turistično kmetijo.
Pobudo je oplemenitila prisotnost
prvoligaške igralke in nekdanje
mladinske reprezentantke Martine
Gantar in legende slovenske košarke v
Italiji Claudia Starca, ki je na
sklepnem nagrajevanju tudi
podeljeval kolajne in pokale, te je
prispeval pokrovitelj Združenje
slovenskih športnih
društev v Italiji.
Skratka, turnir
Zmagajmo vsi je tudi
letos požel velik uspeh,
predvsem pa je v celoti
potešil glavne
protagoniste, športnice
in športnike s
posebnimi potrebami, ki
tovrstna doživetja
posebej živo in hvaležno
hranijo v srcu, tako da se
že pripravljajo na
prihodnjo izvedbo 2020.
HC
V
  Turnir v organizaciji Sklada Mitja Čuk
Pod košema so spet zmagali vsi
BRIŠČIKI 
Aktualno4. aprila 201916
  19. revija Zlata grla
“Zlata grla naj spremljajo
tudi zlata srca!”
GORICA 
  rosvetno društvo Vrh Sv.
Mihaela in Združenje cer-
kvenih pevskih zborov Go-
rica sta 30. marca v sodelovanju z
Zvezo slovenske katoliške prosve-
te organizirala res pester in prije-
ten pevski praznik. Na 19. reviji
Zlata grla so se popoldne v Kul-
turnem centru Lojze Bratuž v Go-
rici - na tekmovalnem in nato še
revijskem delu - spet srečali
otroški in mladinski pevski zbo-
ri.
Kot je tik pred sklepnim nagraje-
vanjem v imenu žirije povedala
Rossana Paliaga, muzikologinja
in predsednica ZCPZ Trst, je bila
izkušnja res prijetna in prav vsi
zbori so zapeli lepo. “Zdravstveno
stanje prisotnih zborov je zelo do-
P bro”, je dejala. Ne obstajajo velikiali mali zbori po številu; “obsta-jajo dobri in manj dobri zbori, ker
kvaliteta ne zna šteti”. Tudi tokrat
se je izkazalo, da so tudi manjši
zbori marsikaj pokazali na umet-
niškem nivoju. Iskreno se je zah-
valila zborovodjem, ki vlagajo ve-
liko energij in ljubezni v svoje po-
slanstvo. To je “izjemno pomem-
bno za rast malih pevcev, oseb, ki
se bodo jutri spomnile teh iz-
kušenj”. Priznanja “naj bodo
spodbudna”, tekmovanje naj bo
“kraj pogovora” o tem, kaj je bilo
boljše ali slabše, “vse je bilo zelo
dobro”. Za konec je vsem ude-
ležencem zaželela, naj “Zlata grla
spremljajo tudi zlata srca. Ko po-
jete s srcem, se to pozna tudi v gla-
su. Če si samo 'zlato grlo', lahko
postaneš tudi dolgočasen”.
Na letošnji prireditvi, ki jo je
sproščeno povezovala Ilaria Ber-
gnach, je predsednica PD Vrh Sv.
Mihaela Karen Ulian v uvodnem
pozdravu poudarila, da je revija
nastala z namenom, “da bi dali
priložnost otrokom, mladini in
dirigentom, da pokažejo, da čas,
ki ga posvečajo petju, ni le teden-
sko varstvo otrok. Pevska vzgoja
je izredno pomemben dejavnik
naše kulture”. Kar se otroci
naučijo, je “izjemno bogastvo, ki
jim pomaga na nadaljnji življen-
jski poti”. Revija “spodbuja
poživitev zborovskih dejavnosti
in strokovni ter programski na-
predek otroških in mladinskih
Kulturni dom Gorica / Komigo
Briljantne nune!
   ompletno zmešana
glasbena komedija”
Nune v akciji je bila
bleščeč uvod v letošnji redni spo-
red edinstvenega trijezičnega fe-
stivala komičnega gledališča Ko-
migo, v organizaciji goriškega
Kulturnega doma in kulturne za-
druge Maja iz Gorice ter ob so-
delovanju kopice drugih sloven-
skih in italijanskih ustanov. V go-
ste je predpremierno prišel iskriv
muzikal, pod katerega se kot pro-
ducent podpisuje Jurij Franko.
Sam je s svojo pro-
dukcijsko hišo Pro-
spot že pripravil
izredno uspešna
muzikala Mamma
mia! in Briljanti-
na. Tokrat se je lo-
til še drugega sve-
tovnega hita, ki
nosi v izvirniku
naslov Nunsense.
Delo je napisal
Dan Goggin in je bilo prvič upri-
zorjeno daljnega decembra 1985
v gledališču Cherry Lane. Od ta-
krat je to druga največ časa izva-
jana predstava na OFF- Broad-
wayju. V tridesetih letih je posta-
la pravi svetovni fenomen, saj je
bila prevedena v 26 jezikov. Zdaj
se je pojavila še na slovenskih
tleh v zelo domiselnem in učin-
kovitem prevodu Draga Misleja
– Mefa in Marjana Buniča, ki kot
igralec tudi sodeluje v tej zabavni
glasbeni predstavi. Režijo muzi-
kala, ki bi v nekaterih prizorih
imel lahko malce hitrejši tempo
(predstava traja skoraj dve uri in
ima odmor), je podpisal Jaša
“K Jamnik. Vsebina se suče okoli pe-tih redovnic Malih sester, ki so seznašle v težavah. Zaradi pone-
srečene jedi z gobami so pomrle
vse njihove sosestre in zdaj ni-
majo denarja za pokop preosta-
lih nun, ki so jih kar stlačile v
zamrzovalnik. Zato se domislijo,
da bi pripravile dobrodelni show,
na katerem bi lahko pokazale tu-
di svoje skrite oz. zatrte talente v
plesu, igri, petju. Vsaka si pač
želi, da bi se čim bolje izkazala;
tako sicer krši pravilo reda o po-
nižnosti. A, kaj ko se ponuja pri-
ložnost biti zvezda za en večer! S
tem se seveda razkrije marsikaj
prikritega v njihovih značajih, ki
jih lepo “zakrivajo” redovna
oblačila. Na tisti prireditvi vse za-
blestijo, vsaka dobi svoj pro-
storček pod reflektorji. Pa še ko-
nec je nepričakovan in... srečen.
V tem novem muzikalu srečamo
spet znana slovenska gledališka
imena, ki so jih gledalci že tako
zelo občudovali v izredno prilju-
bljenem muzikalu Mamma mia!
V peterico “Malih sester” se en-
kratno prelevijo Gojmir Lešnjak
– Gojc, Simona Vodopivec Fran-
ko, Alenka Godec, Marjan Bunič
in Lea Bartha Pesek, ki popolno-
ma obvladajo pevski, plesni in še
kakšen odrski izziv. Ob njih kot
glasbeni vodja in instrumentalist
nastopa še Miran Juvan kot sa-
mosvoja sestra Miranda, ki
spremlja show z različnimi vse-
binami na klaviaturah, pa še ne-
vidna sestra Lučka, ki skrbi za
odrske luči. Zelo posrečenemu
prevodu izvajalci znajo spretno
dajati pravi ton in duhovito raz-
krivati značaje teh posebno iz-
najdljivih sester. Vse skupaj pa je
podano v mejah dostojnosti in
spoštljivosti, nikdar ne zdrkne na
opolzka tla. Gojmir Lešnjak Gojc
tako pooseblja odločno, gospo-
dovalno sestro prednico, ki bi ra-
da, da bi vse po-
tekalo, kot si sa-
ma želi. V sestre
Danico, Vido in
Leo, ki bi se tudi
rade izkazale v
raznih odrskih
veščinah, se
učinkovito prele-
vijo Simona Vo-
dopivec, Alenka
Godec in Lea Bar-
tha Pesek. Še najbolj prikupna in
simpatična pa je sestra Amnezija,
ki jo je kot sramežljivo sestro, ki
jo je zapustil spomin, izredno
privlačno upodobil Marjan Bu-
nič.
Nad dogajanjem bedi razsvetlje-
ni križ, ki predstavlja poleg za-
maskiranega glasbila, edini scen-
ski element.
Zelo številna publika, ki jo je
pred začetkom predstave nago-
voril predsednik Kulturnega do-
ma Igor Komel in se ji zahvalil za
ponovno zaupanje, je z nav-
dušenim ploskanjem zvabila
igralce kar nekajkrat na oder.
IK
MeMlPZ Emil Komel in MeMlPZ Veter
Koncert v Mestnem
muzeju v Ljubljani
  ugledni stavbi Mestnega
muzeja v središču Lju-
bljane je bil 29. marca
2019 na sporedu koncert z dokaj
zgovornim naslovom Zborovski
pevci za zborovske pevce. Nasto-
pila sta Mešani mladinski pevski
zbor Veter Ljubljana, ki ga celo
desetletje vodi Tereza Podlogar,
in Mešani mladinski pevski zbor
Emil Komel iz Gorice z dirigen-
tom Davidom Bandljem. Pevski
zbor Veter Ljubljana, ki letos
praznuje 30 let delovanja, je že
osvojil pomembna priznanja in
zlate nagrade tako v domovini
kot v tujini – v zadnjih letih v Ri-
miniju (2013), v Herceg Novem
(2016) in Pragi (2018). Zbor Emil
Komel, ki na tekmovanjih tudi
sega po najvišjih odličjih, je mar-
ca lani osvojil prvo nagrado na
slovenskem državnem tekmo-
vanju v Zagorju, novembra pa v
V kategoriji mešanih zborov na ita-lijanskem državnem tekmovan-ju v Arezzu; avgusta letos se bo
goriški zbor tja vrnil za medna-
rodno tekmovanje. Gre torej za
dva “profesionalna” mešana
mladinska zbora, ki se rada
preizkušata na visokem nivoju;
že to dejstvo je prejšnji teden v
Ljubljani obetalo kvaliteten kon-
cert.
Zbor Veter Ljubljana je odpel je-
zikovno mešan izbor skladb. Po-
sebno učinkovita je bila npr. ve-
nezuelska ljudska Duerme negri-
to, v kateri se je s svojim
odličnim sopranom izkazala
Ronja Praprotnik. Kar se tiče slo-
venskih skladb, je ljubljanski
zbor zapel Vrabčevo Veter in zna-
no ljudsko iz Bile, v priredbi Pa-
vle Merkuja, Jnjen čeua jti gna’.
Čeprav je bila večina zborovskih
članov v poznih najstniških le-
tih, se je zbor res izkazal z zrelimi
glasovi in dobro tehniko.
Koncertni program pevskega
zbora Emil Komel je v glavnem
vseboval slovenske ljudske sklad-
be s posebnim poudarkom na
glasbi 20. stoletja, in sicer na
kompozicijah sodobnih sklada-
teljev. Med temi je vredna
omembe beneška ljudska Oj,
božime, ki jo je priredil sam zbo-
rovodja David Bandelj. “Neljud-
ski” izjemi sta bili Uvertura k
operi Viljem Tell Gioachina Ros-
sinija in Kresno jutro Ubalda
Vrabca, skladba, ki so jo žiranti
tekmovanja v Arezzu nagradili z
nagrado Feniarco za prepričljivo
izvedbo in interpretacijo.
Koncert v Ljubljani je bil čudo-
vita priložnost za srečanje med
mladimi pevci dveh prestižnih
zborov in za medsebojno umet-
niško obogatitev. Publika je
izredno uživala, saj je vsaki iz-
vedbi sledil navdušen aplavz.
Prijeten večer, ki ga je organizi-
ralo društvo Glasbena mladina
ljubljanska, se je uspešno končal
in vsem, nastopajočim in publi-
ki, pustil kanček veselja.
Samuel Devetak
Foto Aleksandra Kosič
zborov”. To je tisto, kar žene or-
ganizatorje na zahtevno pot orga-
nizacije dogodka. “Otroci so vsi
enaki, vsi lepo pojejo in se ob tem
zabavajo: tisti, ki nastopajo v
prvem delu revije, in tisti, ki na-
stopajo v drugem”. Ta dan je zato
“praznik petja in veselja, ni izpit,
ki se ga bojiš in pred njim trepe-
taš. Nihče ne dobi črne pike ali
nizke ocene”. Na reviji se zbori
“preizkusijo in pokažejo, kaj zna-
jo”; tekmovanje pa prirejajo zato,
“da otroci zrastejo z občutkom le-
pote in kakovosti, da se ne bojijo
preizkusov in predvsem da diri-
genti takoj dobijo strokovno
mnenje žirantov, ki jih lahko
usmerja v nadaljnje delo”.
Na tekmovalnem koncertu je le-
tos nastopilo šest zborov v treh
starostnih kategorijah (zaradi bo-
lezni je žal moral odpovedati na-
stop OPZ Emil Komel). Ocenjeva-
li so jih Rossana Paliaga iz Trsta,
Katja Gruber iz Velenja, akadem-
ska glasbenica, ki deluje na raznih
zborovskih področjih, ter - prvič -
dirigent in skladatelj Enrico Mia-
roma iz Trenta. Na osnovi ocen-
jevanja je
žirija podeli-
la priznanja.
Med malimi
otroškimi
zbori je Mali
OPZ KD So-
vodnje (zbo-
rovodkinja
Valentina
Nanut, kla-
vir Valentina
Cibic) prejel
srebrno priz-
nanje, OPZ
Škrjančki OŠ
Franceta
Bevka iz Tol-
mina (zbo-
rovodkinja
Barbara Ko-
vačič, klavir
Erika Bizjak)
zlato priz-
nanje z odliko in posebno priz-
nanje za najboljši zbor tekmovan-
ja (v dar je prejel sliko kraške
gmajne, ki jo je poklonil Andrej
Kosič). Med otroškimi zbori je
OPZ Pet pedi iz Nabrežine (zbo-
rovodja Mirko Ferlan, klavir Mat-
jaž Zobec) prejel zlato priznanje
in posebno priznanje za najboljši
zbor v kategorji otroških zborov,
OPZ dr. Bogomirja Magajne iz Di-
vače (zborovodja Ada Škamperle,
klavir Matej Barič) zlato priznanje
in posebno priznanje za najboljšo
izvedbo slovenske ljudske pesmi,
OPZ KD Sovodnje (zborovodkinja
Valentina Nanut, klavir Valentina
Cibic) bronasto priznanje. Mla-
dinski pevski zbor srednje šole
Ivan Trinko iz Gorice je prejel sre-
brno priznanje in posebno priz-
nanje za najboljšo izvedbo slo-
venske umetne skladbe. Mirko
Ferlan je prejel posebno priznanje
za najboljši izbor programa in po-
sebno priznanje za najboljšega di-
rigenta tekmovanja, Erika Bizjak
pa posebno priznanje za naj-
boljšo klavirsko spremljavo.
Zelo razgiban je bil tudi revijski
del. Na njem so nastopili OPZ Et-
ko Mužetko z Vrha Sv. Mihaela
(zborovodkinja Karen Ulian, kla-
vir Nika Cotič), Mladi OPZ F. B.
Sedej iz Števerjana (zborovodkin-
ja Martina Hlede, klavir Martina
Valentinčič), OPZ Mali veseljaki
iz Doberdoba (zborovodkinja Ma-
teja Jarc, klavir Nika Cotič), OPZ
Plešivo (zborovodkinja Alessan-
dra Schettino, klavir Eva Do-
linšek), kot italijanski gost zbor La
Foiarola iz Zdravščin (zborovodja
Lucia Vinzi, klavir Caterina Coc-
ci), OPZ F. B. Sedej iz Števerjana
(zborovodkinja Martina Hlede,
klavir Martina Valentinčič, kitara
Elija Mužič), MlPS Igo Gruden iz
Nabrežine (zborovodja Mirko Fer-
lan, klavir Matjaž Zobec) in, na
koncu, vedno bolj številni, živah-
ni in simpatični MlPS Vihar z
Vrha Sv. Mihaela (zborovodja Ma-
teja Černic, klavir Eva Dolinšek,
violina Ilaria Crasnich in zvon Ja-
nina Marušič).
Letošnja revija je presenetila z no-
vostjo: po revijskem delu, pred
podelitvijo priznanj, je Katja Gru-
ber - s pomočjo pevcev skupine
Vihar in pianistke Eve Dolinšek -
vse zbrane v dvorani naučila pe-
sem Glasba naj objame te in jih
tako združila v en sam velik zbor.
Ta kratka “delavnica” je bila - kot
je dejala Karen Ulian - pravi “bi-
serček revije”, sproščen in
sproščujoč trenutek, ki je v petju
združil otroke in mlade z vsemi
navzočimi.
Nasvidenje na dvajsetih, jubilej-
nih Zlatih grlih 2020!
DD
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Žiranti Katja Gruber, Enrico Miaroma in Rossana Paliaga (foto dd)
Nagrajevanje zborov, ki so nastopili v tekmovalnem delu (foto dd)